duhovno življenje ■s.?: : A VIDA BSPIRITUA.L 11 E S P I E I T U A I, LIFE ('rBviLKA m^p o s v k e e n a tiGOSLOVANSKI KOLONIJI 11 O S A B I O in OKOLICI '. Buenos airbs, maj 1937 t * * t ❖ JEDINA DOMAČA I * POSLOVNA i TRGOVAČKA RADNJA | KOKIČ, RUBEŠA & Co. | * ❖ Suc. RUBEŠA & Co. | $ * v ADMINISTRACIJA PRIVATNIH D OBARA PRODAJA TERENA NA M JE SEČNU OTPLATU BANKOVNI POSREDOVAONI POSLOVI UZ NAJBOLJE USLOVE POZIVNE I POLAZNE PTITNE KARTE ZA NAJBOLJE BRODOVE UZ NA JPO V OLJNI JE CIJENE. BEZPLATNO INTERVENIRA KOD NABAVLJANJA USELJENIČKIH DOZVOLA. TRGOVAČKA ZASTUPSTVA. PREVODI JAVNIH I PRIVATNIH ISPRAVA. f * f * * * f * * f * * ❖ * * f f * * f f I * * * •i* Z A 4- t f + f * * * f * Z Calle SAN LORENZO 937 — C. C. 258 — ROSARIO § U. T. 22-012 I i* •?* *1' 4* rZ« *1* *1* •l* '•I* *1« ♦!r »I« *1* »I« »I* »I« »I* »I» »I« *2» -J« **' *1« *1' «-I« »I« *1« *1« »I' »Z« *J« •£• *J« v »J« »J - »2« *|« »J« •£« • £ »l* «j» *J« v »1° JZ naše zemlje dalo bi se izvoziti u Argentini! osi m lesa svake vrste papir za cigarete, fisije cigarete, stolice iz savijenog drvet a, sardine, šljivo, čili m v i šperovane nloče (terciado). m Argentinska pampa in njeno nebo. |I svjetskoj proizvodnji žita Argentina stoji na drugom mjestu, u iz vozu na prvoni. Blagostanje u Argentini za visi od proizvodnje žita. Jed-nako važan je i izvoz stoparskih proizvoda u preradjenom stanju.^ Gaucho, znameniti argestinski tip junaka, koji svojem plemenštinom i sen-timentalnošču želi da hrani dohro od zla. — Ima vjernog konja, s ko j im o-havlja sve poslove oko govedarstva, a za raznodu pjeva sentimentalne pje-sme tugaljivili melodija, uz pratnju svoje nenadoknadive “Guitarre”. ARGENTINA uvozi razne prehrambene proizvode (1035 g. za 45 milijona zl. pesosa), prediva i tkanina (165.5 milijuna), kameni ugljen (2,-631,000 tona), poored toga mašine (42.9 milijuna), željezo i predmete od žoljeza (61.7 milijuna), boje, hemij-slcoljekarnieke proizvode i automovi-le. Trgovački bilanac sada je ponovno aktivan, to jie Argentina prodaje više svojih proizvoda nego kupuje tu-djih iz inostranstva. Prva brazda u “novoj” zemlji naše g “čakarera”. «MUT Dom” u Zagrebu, Zrinjski trg brej 13, sakuplja naše narodne rukotvorine izravno u narodu po Luka Rosario: Stog od 20.000 vreča ku kuruza sastavlja se u obliku stepenica, pokriva nepromočivim pokrivalom te ostavlja na otvorenom po nekoliko mjeseca. UREDNIŠTVO IN UPRAVA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA: CONDARCO 545 BUENOS AIRES, REPUBLIKA ARGENTINA. — NAROČNINA: ARGENTINA IN VSA AMERIKA $4.—, EVROPA $5.—. — PUNDADOR Y DT-RECTOR PROPIETARIO: JOSE KASTELIC, REGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 29.775 — TARIFA REDUCIDA No. 2560. TELEFONSKI ŠTEVILKI 63-2435 IN 61-4221 Cerkveni vestnik < 2. maja maša ua Avollanedi, večernice na Paternalu. 9. maja maša na Saavcdri, večernice na Paternalu. 16. maja maša na Paternalu, večernice na Paternalu. 23. maju sveta maša za našega predragega pokojnika Alojzija Bratuž. Pri tej božji službi bodo peli združeni slovenski pevski zbori izključno Bratuževe melodije. Večernice na Avellan. 30. maja maša na Avellanedi, večernice v Lurdes ob treh in pol. Čeprav slavijo v Južni Ameriki november kot Marijin mesec, so bomo buenosajreški Slovenci držali letos vendar domače nava- I de in posvetili Materi Mariji tudi mesec maj. Tako lepo kakor meseca maj-nika slavijo Marijo širom naše domovine, se ji sicer na tujem ne bomo mogli oddolžiti, naredili pa bomo, kar bomo mogli. Ta mesec naj ljubezen do Nje spet veselo zapelje v naših srcih. Posebno lep pa naj bo zaključek Marijinega meseca, ki ga bomo praznovali v Lurdes ali Santos Luga res. 7 Prav posebno lepo vabimo naše Tojake iz one strani mesta, Villa Devoto, Villa Progreso, Ca-seros in San Martin. že danes mislite na nedeljo, dne 30. maja, in rezervirajte njeno popoldne za Lurdes. Prometne zveze so prav ugodne: iz Constitucion vozi omnibus 69, iz Chacarite cela vrsta kolektivov in tram vi ja Lacroze, iz Linicrsa mikro-omnibus št. 1. Dne 13. junija ob 10h dopoldne bo cerkvena, dne 27. junija ob 4h popoldne pa društvena obletnica domače bož.je službe na Avellanedi. Vabimo! selima hrvatskoga Zagorja, Posavine, Slavonije, Bačke i Baranje, Herceg -Bosne, Sjeveme i Južne Dalmacije, Slovenijo, Istočne i Južne Srbije i Macedonije, pa ih ondn prodaje u domovini i medju iseljenivima. Tko on-da želi dobiti iz domovine neke predmete ili uzornu kolekciju raznih vrsta naših rukotvdrina — treba samo na-značiti što želi i doznačiti jedan iznos novca, pa če “Moj Dom” otpre-miti u okviru toga iznosu ono što tko treba i želi. 7AČLTKOM marca 1937 je umrl na Sušaku in bil pokopan v Kastvu ve-lezaslužni gospod Franc Rubeša, oče našega gospoda konzula v Rosario Branka Rubeša. Gornja cerkev, katero je zgradil pokojnik, je bila ob pogrebu ]K)lna ljudstva in zastopnikov raznih društev, ki so prišli, da se poslovijo od splošno priljubljenega pokojnika in mu izkažejo poslednjo čast. Gospod župnik je v svojem govoru po pravici povdaril, da o pokojniku v polni meri velja Gregorčičeva ugotovitev: Ne samo to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Za svoje mnoge in vsakovrstne zasluge je bil rajni gospod Rubeša odlikovan z redom 'Pro Ecclesia et Pontifice’. — Blagemu pokojniku večni mir, gospodu konzulu in vsem preostalim pa naše spoštljivo sožalje. /XD svili država u svijetu Argentina v donosi najviše mesa na svjetsko tr-žište, osobito u smrzuutom stanju. DROŠLOGODISNJA borim nmslina na otoku Braču bila je izuzetno do lira (ukupno oko 4.000 kvintala ulja) i spasila je težku situacija težaka, dok je u ostalini krajevimn Dalmacije bila večinoma vrlo slaba. UERCEGOVINA dala je prošle go-dinc 500 vagona ili 5.000.000 kg. duhana (tobaka). Ql) 1. januarja do 31. oktobra 1930 isolilo jic svega 9.878 lica, prema 10.186 lica u istom razdoblju 1935. g., tj. za 308 lica ili za 3% manje. TJ istom vremenu vratilo 3348 lica prema 4069 lica u istom. razdoblju 1935. godine, tj. za 721 lice ili za 18% manje. TJ Argentino otišlo je 062 lica (446), a istodobno vratilo se iz Argentine 328 (359). 7A slovensko kolonijo v Argentini, in se posebej za kolonijo v Buenos Airesu, je otvoritev slovenske šolo na Paternalu, dne 5. aprila v prostorih Plaza Buratovich, Rosario Tabora, ulica Paz Soldän 4924, brez dvoma najvažnejši dogodek zadnjega časa. Ta začetek je bil storjen z mnogimi in vsestranskimi žrtvami, obeta pa že sedaj lepili uspehov. Za enkrat obiskuje slovensko šolo na Paternalu 30 otrok, vodijo jo mariborske šolske sestre, predsednik krajevnega šolskega odbora pa je g. Franc Lakner. Q< »RIŠKI Slovenci stojijo pod vtisom mučeniške smrti 351etnega Slovenca glasbenika in učitelja Lojza Bratuža. Na sveto noč je po polnočnici v cerkvi v Podgori pri Gorici spremljal slovenske božične pesmi, ki jih je pelo tamošnje ljudstvo, obhajajoč svetonočno skrivnost. Zunaj cerkve so ga čakali zločinci in mu iz sovraštva do vsega slovenskega vlili v usta strojnega olja, pomešanega z VSEBINA Male vesti in oglasi, strani 1—49 Pozdrav Ekscelence doktorja M. M. do Irlondo, guvernerja province Santa Fe jugoslovanski koloniji v Rosario in okolici, strani 50—51 Pozdrav prevzvišenega gospoda doktorja Antonia Cag-giano, škofa v Rosario, 52 Pozdrav rosarijsklega mestnega župana doktorja Mihaela .1. Culaciati 53 Rozdrav jugoslovanske! a. nos-poda konzula v Rosario Branka Rubeša 54—55 Sulpieio Mohorovič, Nociones generales sobre Yugoesla- via, paginas 56—106 Miličič, Moje selo, 107 Miličič, Zlatar 108 Bajurin, Pozdrav, 109 Vojna obaveza 110—111 Radio 112 častna lista 113—115 Iz argentinske lepe umetnosti strani 116—117 Vigil, Premetenost 117—118 Vigil, Plačilo, 118—119 Terezija Solič, Srcu, stran 120 Terezija Solič, Večer, stran 120 Anica Jeram, V patiju, str. 12$) Argentina i provineija . Santa Fe, strani 121—124 Janko Zamečanin, Historijske ertiee o dolasku i životu naših priseljenika u provin- ciji Santa Fe, strani 125—139 Parana in Rio de la Plata, strani 140—141 Kastelic Jožef, Našo redov- niče v Južni Ameriki, strani 142—156 Kastelic Jožef, Jugoslovanski izseljenci v Rosario in okolici 'strani 157—208 4 zemljevidi, 211 slik. JUGOSLAVENSKI KLUB Rosario, Calle San Lorenze 379 SLOVENSKO DELAVSKO DRUŠTVO ‘TRIGLAV’ Tajništvo: pasaje Ricardone 51 ) 1 Rosario JUGOSLAVENSKO UZAJA-MNO PRIPOMOČNO DRUŠTVO Rosario Calle San Lorenzo 937 HRVATSKI TAMBURAŠKI ZBOR ‘VARAŽDIN’ Rosario Dorrego 353 HRVATSKO UZAJAMNO PRIPOMOČNO DRUŠTVO Villa Mugueta PCRPB. HRVATSKO PRIPOMOČNO DRUŠTVO Chovet PCSRPB JUGOSLAVENSKO PRIPOMOČNO DRUŠTVO Maggiolo FCCA. JUGOSLAVENSKO DRUŠTVO UZAJAMNE PRIPOMOČI Arribefios FCP. bencinom. To nečloveško nasilje je imelo za posledico zastrupljanje jeter. Šest tednov se jie boril s smrtjo in ji končno podlegel. Ob njegovem zadnjem potu je vzdrhtela vsa Goriška. Odmev strašnega zločina je šel po vsem Primorju in preko njega. Niti po smrti ni našel veliki mučenik miru pred svojimi zasledovalci. Mrtvega niso hoteli izročiti njegovi družini, marveč so ga pokopali v skrivni noči. — Ljubljana in vsa večja slovenska mesta so priredila za pokojnim Bratužem javne žalne molitve in proslave. — Mučeniku večna slava! Brezplačna vožnja širom Argentine — na vrhu natovorjenega vagona (‘ ‘Linyeras’’) JyJTJDSKI oder je priredil dne 1. marca prvo slovensko veselico na Saa-vedri, na kateri so se odločili med drugim tudi za ustanovitev slovenskega podpornega društva s Cankarjevim imenom. Novemu slovenskemu društvu sc jo priglasilo že 40 članov. GDPS Dovoto je priredilo na samo Veliko noč, dne -’S. marca, veselico s plesom. <1SEM i° ““»rala uničiti zadnja tri leta samo buenosajreška glavna pošta, ker so bili njihovi naslovi tako pomanjkljivi, da p sem ni bilo mogoče dostaviti, pošiljateljevega naslova pa tudi niso imela naznačenega. Koliko važnih sporočil torej ni našlo tistih, katerim so bila namenjena. Saj so pisali ta pisma večinoma preprosti ljudje, ki pišejo samo takrat, kadar je treba sporočiti kaj važnega. Zato ni mogoče dovolj priporočati, da pišimo naslove kar najbolj razločno. Dr. PEDRO IVANCICH Mčdico-Radiologo Rosario Entre Rios 549 U. T. 20534 milijonov dinarjev sta darovala svojemu rodnemu solu Doli poleg Dubrovnika, oba znana in ugledna naša buenosajreška izseljenca, sedaj že pokojni Nikola in njegov še živeči brat Miguel Mihanovič, v splošno koristne krajevne skupne namene. Dr. SERAFIN SANTICH Medico-Cirujano Rosario Mendoza 4956 TJ. T. 98541 Dr. BARTOLOME OSTOICH Ciruj ano-Dentista Bigand FCCA. Dr. SANTIAGO HANČEVIČ Medico-Cirujano Sanford FCCA. NICOLAS MILATie Herreria i ChOvet FCRPB. I ANTONIO HULJTČ Cand. Ingeniero Civil Rosario Cliabas FCCA. JUAN MILIČM Cand. Contador Nacional Rosario Alvear 1146 ANTONIO GARGIČEVI6 Cand. Juris Rosario Moreno *1435 SREČKO MILIčIč Cand. Medicina] Rosario Icalia 1993 Gospodja Lerotič, supruga našeg poz-natog zemljaka iz Maggiolo. Y Št. Vidu nad Ljubljano je po dol-* gotrajni bolezni umrl Frank Sak-ser, rodom ljubljančan, znani bivši slovenski izseljenec v Severni Ameriki, kamor jo prišel kot mlad črkosta-vec, in kmalu začel izdajati list “Glas Naroda”, ki ga je z neverjetno delavnostjo uveljavil med našimi severoameriškimi slovenskimi izseljenci. Pravijo, da je redno delal po 16 ur na dan. Kmalu se je začel ba-viti tudi s pošiljanjem prihrankov naših izseljencev v domovino, ju si je Dr. JUAN ZARICH Medic o-Ciirujano Chovet FCRPB. v razmeroma kratkem času pridobil premoženje svojih 400.000 dolarjev, ali 20 milijonov dinarjev, ki pa jih jo oh priliki poloma njegove banko Frank Sakser Staate Bank, spet v celoti izgubil. Pokoj njegovi duši! Dr. ELIAS NIRICH Juez de Instruction San Urbano FCCA. U. T. 5 Dr. NICOLAS FRANCEVICH Čiru j ano-Dentista Rosario Espana 1531 y Timbues FC Sta. Fč. U. T. 27404 Dr. VICENTE BARIŠICH Medico-Cirujano Bigand FCRPB. U. T. 11 NAROČITE DUHOVNO ŽIVLJENJE ZA SVOJE DOMAČE. LETNO $ 5— ali Din 70. — NICOLA HUBE Cand. Medicinae Rosario 25 de Diciembre 1425 Dr. HINKO HALFERN Mčdico-Cirujano Bienard FCRPB. ELSA BURICH Profes. piano, ensenanza mušica Rosario Italia 498 DOMINGO ZARICII Enseftanza Secundaria Rosario Rioja 1767 U. T. 27619 Gdjica Maria Lerotič, prof. francus-kog jezika diplomirana u Belgiji Hčerka naše g dobrog iseljenika iz Maggiolo. ^NICA Frumen in Ivan Družina sta so poročila v župni cerkvi svete Lucije. Naša voščila! 7A predsednika Slovenskega krožka na Dunaju je b,'l izvoljen znani glasbenik g. Trost, ki je hkrati dirigent dobro znanega dunajskega slovenskega tamburaškega zbora. ESTEBAN BUDRO VIČ Almacen Villada FCCA. | ______________________J MARI ANO VRANKOVIČ Relojeria Paz y Sta. Teresa FCCA. JOSE BARIŠ1CH Almacen Viliada FCCA. SANTIAGO BALIČ Despensa Viliada FCCA. j COSME Y JORGE DUŽEVIČ Economos-agricultores Villa Eloisa FCCA. j PEDRO Y JORGE GURDULIČ Economos-agricultores Villa Eloisa FCCA. JORGE TUDOR Jefe Correo Villa Eloisa FCCA. JUAN MAK JANIČ Almacen Villa Eloisa FCCA. FORTUNATO SANSEOVIČ Agricul.-Propietario Villa Eloisa FCCA. prekomorskih ladij je bilo usidranih v buenosajreškem pristanišču dne 28. aprila, med njimi dve jugoslovanski, Princ Pavle in Zvir. Prejšnji dan jih je pristalo 11, odplulo pa sedem, dočim jih je istega dne pristalo 7, odplulo pa 15, mod njimi Princ Pavlo, ki je po nalogu tvrdke Dreyfus preko Dakarja peljal na Angleško žito. — To je običajen promet buenosajrvške luke. Prostrana oranica zasijana djebeli-linom ‘Alfalfa’. “nKLAVSKO ZAVAROVANJE” se imenuje mesečnik, ki ga je začel izdajati okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in ki hoče seznanjati svoje člane in slovensko javnost z vsem, kar je v zvezi s splošnim bolezenskim in starostnim zavarovanjem. Racijonalno vogjeni kokošnjak našeg zemljaka g. V. Kolumbien u Gahan FCCBA. MESTllPNOSTl proti Slovencem ni v •Celovcu več mnogo in slovensko društveno življenje se razvija vedno lepše, — poroča Koroški Slovenec. J8TEGA dne 23, marca sta umrla jugoslovanska poslanika in pooblaščena ministruj Nastasijevič na Dunaju in dr. Grujič v Londonu. MA TEO KOKIČ Colonizador Rosario San Luls 3373 j U. T. 9469 po mestih smo se že tako navadili trobentanja avtomobilskih hup, da se se zmenili ne bomo, ko nas bo angel Gospodov klical k poslednji sodbi, misleč, da trobijo spet samo avtomobili — sodi Gregorinov Tone. ESTEBAN HANČEVIČ Contador National Rosario San Juan 2382 IT. T. 20785 JUAN Z ANINO VIČ Instalaciones maquinanas lim-piadoras y secadoras cereales Rosario Cre-.ipo 1170 HERMENEGILDO IVANČIČ Colonizador Rosario San Lo.enzo 1255 ANASTASIO C. BILLICICH Procurador, Contador y Caligrafo National — Asuntos Judiciaies Rosario San Lorenzo 1217 U. T. 27279 SIMON CVETKOV Cine, Panaderia “International” Pueblo Nuevo, Rosario ELENA BABIČ Adornos artisticos modernes Rioja 692 Rosario -a U. T. 4127 JORGE BURICH Panaderia y coni'iteria Rosario ltalia 394 j TT. T. 22922 Sejavec s strojem za drobno seme. W NAVADNI odprti pisemski kuverti je poslal našemu Janezu dve cigari prijatelj Franc iz Ljubljane. Janez se je po pravici čudil, da so na enkrat postali svetovni poštarji tako pošteni. Prijatelj Loj/, je sicer pristavil, da je morda cigara za nič, kar pa ne bo res, ker je znano, (ja so jugoslovanske cigare in cigarete med najboljšimi na. svetu. pOPOLNOMA in zelo posrečeno je prenovil svojo prostore Hrvatski dom v Clevelandu, v Severni Ameriki. Na paši: Argentinska pampa. TAKO hude podgane imajo menda tam na Iv:tajskem, da lovijo mačke. No, kadar bodo vzgojili še tako hude zajce, da bodo gonili lovske pse, bo pa treba napraviti križ čez ta narobe-svet. DIN A Anton, naš znani in odlični sevroameriSki rojak, ki ž.ivi v Clevelandu, je moral znatno no večati in modernizirati svoj znani pogrebni zavod. Tekom zadnjih dveh JUAN VUKOVIČ Cafč y Bar Anequito FCC A. MATEO MAGE Colonizador Villa Mugueta FCRPB. BARTOLO KORDIČ Almacen Berdier FCGBA. JUAN MARUŠIČ Almacen, Restaurant ‘Dalmacia’ Gahan FCCBA. ANTONIO FRANIČEVIČ Alntacen Gahan FCCBA. MARIA BOJANIČ Y HERMANA I Modi stas Coronel Bogado FCCC. I mesecev je že trikrat vodil po štiri mrliške sprevode na en sam dan. J^A plesu je bila predstavljena fantu lepa gospodična, o kateri je slišal, da je tudi zelo bogata. Hotel je porabiti priliko in se prikupiti gospodični, ki bo imela tako lepo dol o. — “Kjjko kruto je, gospodična, če pomislim, da Vas bo kdo poročil samo zaradi denarja”, začne fant. Gospo- Lan mlatijo. dična pa, da ji to še na misel ne pride. Fant, da samo zato, ker ne pozna modernega moškega sveta. ‘ ‘ Ampak vidite, jaz bi Vas pa vzel tudi brez denarja, samo zaradi Vas, preveč ste lepi in preveč dobri, ’ ’ sc dobrika fant. — ‘‘Saj kdor me bo vzel, me bo moral vzeti zaradi mene same. Saj nimam nobenega premoženja. Najbr-že sto me zamenjali z mojo sestrično, ki ji je ravno tako ime.” Fant je v veliki zadregi. ‘‘A, tako? Oprostite, nisem vedel. Ampak vreme imamo zadnje čase pa res lepo, kaj ne gospodična ...” MATEO BOGDAN Caf6, Bar “Dubrovnik” Maggiolo FCCA. y SPLOŠNO začudenje je sprejel se-veroameriški jeklarski trust brez daljših pogajanj in brez vsakih štraj-kov skoro vse pogoje, ki so mu jih stavili organizirani delavci. Delavci so dosegli 40 urni delavnik, najmanj- AD AN JERKOVIČ Contador National ‘La Capital1 Rosario Paseo 440 IVO SAR J AN O Vič Contador Rosario Tucuman 1319 U. T. 5217 FABIAN RADONICH Fäbrica de embutidos Rosario Mercado Central U. T. 5956 (Puesto 1.) NOVAK Y VRANJICAN Almacen Dante Alegh. 2299—Casilda FCCA U. T. 101 PEDRO PRANETOVIČ Aministraciones, mäquinas trilladoras El SOcorro FCCA. RAFAEL BUCIN Almacen, Surtidor, Ramos Generales J. B. Molina FCCA. ANTONIO LOVRINOEVIČ Comisiones y Consignaciones Ascension FCiP. TT. T. 27 SANTIAGO KOVAČEVIČ Cerealis ta-Administration Venado Tuerto FCCA. TT. T. 1060 So plačo po pet dolarjev na dan, za-posljitev novih 3.500 delavnih moči in nov dan plačanega letnega dopusta. S to novo delavno pogodbo je okorišče-nih 25.000 severoameriškili delavcev, med njimi tudi mnogo Slovencev. Lan otepajo; seveda s strojem. j^HKATKRI slovenski poslanci v beograjskem parlamentu so ob priliki zadnje proračunske debate tako nastopali, da so bili njihovi govori prava sramota zn vse Slovence. Tako prostaški način politične borbe je treba odločno obsojati, pa naj se pojavi kjerkoli hoče. Zanimivo je, da so nekateri poslanci iz Južne Srbije morali ugotavljati, da je ta način politične borbe nizkoten in balkanski. VRAGA bodo videli letošnjo jesen policisti v Kuclidu poleg. Clevelanda. Tako jim je zagrozil slovenski klevelandski občinski odbornik Anton Vehovec, ko so na sodniji pričali proti njemu, češ da je bil vinjen, ko jo vozil avto in napravil znatno Krcanjc žitnih vreča u rosarijskoj luči. škodo. .1' sc ni bodo munreč v Kuclidu občinske voVtvo in gospod Vehovec misli kandidirati za župana. Gospodje sodniki so se menda vstra lili grožnje in Vehovca oprostili vsake krivde. QCANEC, ki še ni vi Jel vlaka, jo prišel iz Poljanske doline v Bohin-sko Bistrieo. Posebno jo strmel, ko jo videl, kako je dolgi bl'zo"lak izginil v predor proti Podbrdu. “Le kaj bi bila to za ena prekvata meštra, če bi bil zgrešil luknjo, ” mu je ušlo. QENE na zadnjem ljubljanskem sejmu so bile med drugim: voli 1. vrste 1.50—4.75 Din, teleta G—7 Din, krave klobasarice -—3 Din. Vedno živa teža. Prašički za rejo od ti—10 tednov 110—210 Din. Prašiči Špeharji 3 Din, pršutarji 7.50 Din. Seveda za kg. Bosario: Palača Minetti, poznatog mlinarskog preduzeča istog imena. 1ZO je prišel zadnjič na Dunaj naci-.jevski nemški minister, so plačevali nevarne vzklike “Heil Hitler! po tri šilinge, ko pa je odhajal, je Vrbe ob enem izmed neštetih rokavov reke Parana. bilo treba plačevati po pet šilingov klice “Heil Sušnik!’’ Sušnik jo avstrijski ministrski predsednik in rodom Slovenec. Mlatilnica končuje svojo nalogo. Levo kup zmlačene, prazne slame, ki jo po delu zažgo. JNSTI TUT za izseljence •csno pripravljajo v Ljubljani. Naklonjeno je Institutu, ki naj bi bil nekaka slovenska izseljenska zbornica, ministrstvo za soeijalno politiko, zlasti načelnik dr. Aranicki, kakor tudi banska uprava, zato je upati, da »e bo velika zamisel vsaj postopoma tudi uresničila. Veliki elevatori (magazini za žito), koje vidimo u svim .argentinskim lukama. IZSELJENCI iz severne Francijo so priredili v Licvin PDC veličastno proslavo desetletnice od kar deluje med njimi slovenski izseljenski duhovnik msgr. Valentin Zupančič. DBOBAČUN jo sprejela jugoslovanska narodna skupščina s 190 glasovi proti 88 glasovom. FRANCISCO MILOŠ Contador National Rosario Santiago 1115 MARIANO MILOŠ Caiid. Juris Rosario Santiago 1115 IVAN JELIČIČ Empleado particular Rosario Salta 1232 MAGD. M. Viuda de KOVAČEVIČ j Panaderia Pavön Arriba FCCA. 1______________________________I PEDRO MAGE Agricttl.-Propiet.ario Pavön Arriba FCCA. DOMINGO VRANJICAN Agricul.-Propietario Pavön Arriba FCCA. PEDRO BOJANIČ Particular Coronel Bogado FCCC. ESTEBAN ANTUN 0VI6 Colonizadör Rosario 1 de Mayo 1287 ESTEBAN FRANIČEVIČ Colonizadör Rosario Tucuman 2261 y DUHOVNIŠKE in redovniške oblo ke našemljeni neznanci so začeli obiskovati najpropadlejšc nočne lokale v mestu Marseille na Francoskem. Ko so nekatere le odkrili, so bili izročeni seveda sodišču. nilUŠTEV imajo v Sloveniji po zadnji statistiki 6.033, in so priredila lansko leto 5.151 raznih javnih prireditev, med njimi 3.253 odrskih predstav. Na to statistiko smo lahko ponosni po pravici vsi Slovenci. Mlatilnica v polnem obratu. MAJHITREJŠE francoske parne lo-komotive dosežejo brzino 164 km, najhitrojše električne pa 153 km na uro. Svetovni rekord ima začasno Nemčija, katere lokomotive vozijo na progi Berlin-Zossen s hitrostjo 21Ü km. Rekordna lokomotiva v Združenih državah vozi 1!)7, v Italiji pa 170 km. I DE RAČ je pozvonil pri vratih in prav milo nagovoril hišno .gospodinjo: “Dobra in blaga gospa, usmilite se ubogega reveža, čigar žena je že štirinajst dni brez dela!” — Tako pove sodobna argentinska anekdota. Ravna, plodna in skrbno obdelana argentinska pampa. gRZO.lA YNA zveza potom morskega kahl ju je bila otvorjcna med Kotorjem in francoska luko Marseille potom Tunisa v Afriki. JUAN MAR IN O VIČ Zapateria Santa Fe 2333 — Ciasiida FCCA. CLEMENTE KOVAČEVIČ Dependiente cerealista Juncal FCCA. C. ANTUNOVI6 Almacen Sanford FCCA. JORGE ANZULOVIc Almacen Sanford FCCA. LUCIA ANZULOVIČ Modista Sanford FCCA. PABLO KOVAČEVIČ Jefe de estaciön Sanford FCCA. VICENTE HRASTE Carniceria Coronel Bogado FCCC. PEDRO HURE Carniceria Coronel Bogado FCCC. MARIANO & SIMON GASPARIČ Carniceria Sargento Cabral FCCGBA. MEHIŠKI državni poslanec Antonio Šoto Goma je pred kratkim izjavil na javnem zborovanju: “Zmotili smo se, ko smo križ in evangelij odstranili iz Sol. Posledice tega našega nepremišljenega koraka že lahko opazujemo.’’ Nadalje jo ugotavljal, da more samo katoliška morala rešiti Mehiko gotovega propada. — Vredno je pripomniti, da je govoril tako na protikatoliškem zborovanju. Na groblju u Acebalu. MUTAST je bil dvajset let upokojeni šolski nadzornik Arpad Palas-thy v Mihalovcih na češkem. Na velikansko začudenje pa je gladko spregovoril, ko je prišel neke letošnjo spomladanske nedelje ne obisk h svojemu sinu. Med svetovno vojno se je zaobljubil, da 20 let ne bo spregovoril nobene besedice, če se bodo vsi njegovi sini živi in zdravi vrnili iz vojske. Obljubo je zvesto izpolnil, čast mu! Scena iz govedarskog života. Govedar sakuplja povercnu mu stoku, koja ne ži,vi u udobnim stajama, več se leže i odliranjuje — vazda pod vedrini nebom. 'JA. devetdeset tisoč jo padlo v zadnjih petih lotih število učencev na holandskih državnih šolali, na verskih šolah pa so je istočasno povečalo za 120 tisoč, kar je gotovo značilno. BOGDAN POPOVIČ Comisionista mandadero Rosario M Cii doza 784 JURE PAVLOVIČ Comisionista mandadero Villa Mugueta FCRPB. LUKA ZOVAK Bar-Despensa San Jjorenzo PCCA. JOSIP GURDULIč Pensioiiado San Lorenzo PCCA. J. PETRIČ Coqiisionista mandadero Sargentp Cabral FCCGBA. MATEO DRINKOVIÖ Contador nacional Venado Ttverto P ANTE ZELANOVIČ Agricultor Maizales y Christopherscn PCCA. ANDRES MARINKOVIČ Seguros-Comisiones Carreras PCCA. KREŠIMIR 6ULENTA Villa Mugueta FCRPB. J^AJSTAREJŠI slovenski duhovnik in sorodnik naj večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, msgr. Tomo Zupan, je umrl i o Okroglem pri Kranju v starosti 97 It. — R. I. P. I J^JARÖAL Rydz-Smigly hoče preurediti poljsko republiko na voditelji ski podlagi, po vzgledu Mussolinija in Hitlerja, kar se zdi, da mu bo uspelo. J Prizor iz ‘ ‘ chacre ’ ’ skrbnega našega “čakarera”, Simpatične domače ži-votinjice debele se za zimu. Za svinje po Argentini nimajo hlevov. J^HSTNl listi posebno sorte krožijo po Francoskem. Na listini ostudna pošast lomi in trga križ, spodaj pa stoji besedilo: “Podpisani se s tem zavezujemo Zvezi brezbožnikov Francijo in kolonij, da bomo otroka (ime) skrbno čuvali pred vsakim vplivom cerkve in ga pripravljali za razredni boj delavskih mas, katerim pripada.” Slede podpisi očeta, matere in botrov. Gaučo in njegov prijatelj. QA ni tako neumen, kakor izgloda, j® podražila neka gospa pisatelja Pristana Bernarda. “V tem so ravno razlikujeva, ’ ’ ji je pisatelj čisto mirno, pa zelo umestno odgovoril. TOMAS CICOVIČ , Despensa y bar Los Molinos FCCA. LORENZO KERŠIČ Almacen y fruticultura La Angelita FCP JUAN ZELJKOVIC panaderia * • Daimacia ’ ’ Gahan FCCBA. VLASTIMIR UROŠEVIČ Almacen ArribenOs FCP. I»----------------------------- ESTEBAN BUNČUGA Almacen Peyrano FCCA. ANTONIO VUČEITČ Coionizaciön, administraciones El Socovro FCCA. SUC. ESTEBAN BARBICH Camiceria Rosario 9 de Julio 1396 JOSE BILOS Almacen Rancagua FCCGBA. MARIAN O PALAVERSIČ Cereales calle Moreno Pergamino FCCA. |£OLEKTIVNO pogodbo <0 sklenili delavstvo in KID na Jesenicah, ki zaposluje okrog 2.500 delavcev. Delavstvo je doseglo plačane dopuste, plačo pa so v splošnem znižali za ka kili 10 o|o. Povdariti je treba, da so bile jeseničke delavske plače doslej najvišje v vsej Jugoslaviji n so znašale povprečno po Din 70 na delaven dan, sedaj pa so se znatno znižale. Nedeljsko popoldne na dvorištu naše “čakre”. y MAŠNI Kil bodo posvečeni letos v ljubljanski stolnici: Ludovik Bar- telj iz Mirne peči, Leopold Klančar iz Trebnjega, Jožef šolar iz Mirne, Stanislav Lenič iz Cerkelj ob Krki, Jožef Močnik iz šmartina / Tuhinju, •Tozef Mohar iz Šmihela pri Novem mestu, Jožef Pacek iz Leskovca, Jožef Peče iz Šmihela pri Novem mestu, Jožef Pogorelec iz Unca, Jožef Snoj iz Zagorja ob Savi, Mihnel šni-dar iz Cerkelj pri Kranju in Alojzij Žun iz Trboj. Želimo jim obilo sreče! Pogreb našega rojaka na pokopališču. ‘La Piedad', Rosario. V1LOGRAM suhega zlata velja danes 34.!308 frankov ali okrog OS.000 Din. Torej ga ne bomo kupovali JOSE HRASTE Contador Rosano [talla 1993 U. T. 38508 JUAN HRASTE Estudiante de medicina Rosano Italia 1993 U. T. 38508 DOMINGO MARINKOVIČ Fotografias Rosario San Martin 1682 U. T. 31993 ESTEBAN MIL1ČTČ Agricultor-Propietario Gahan FCCBA. PABLO JERKOVIČ Rosario MIT AR DAKOVIČ Oereales FCCBA. PABLO DOKNIČ Almacen El Socorro FCCA. NICOLAS MIMICA Restaurant El Socorro FCCA. nVANAJSTKliAT so obesili v Šanghaju kitajskega roparja Tsi Longa. Nazadnje so ga morali pomilostiti v dosmrtno ječo. Zdravniki so ugotovili, d n ima Tsi Lung tako močne mišice na vratu in grlo tako neobičajno krepko razvito, da je ostal živ, čeprav je bil vsakokrat po pol ure obešen, dočim predpisuje zakon samo četrt-urno obescnje. Na paši: Usred polja našeg zemljaka Lerotič-a. (f^A.l KOV je bil pred svojim odho-dom na novo službeno mesto kot sovjetski poslanik v Valvneiji in naslednik Rosonbergov, imenovan za častnega brezbožnika. zahvalnem govoru za diplomo je izjavil, da polnem brozboštvo toliko kot svetovna revolucija in da bo ta misel smernica njegovega dela na njegovem novem službenem mestu. Tudi oba sodelavca, ki sta prišla z njim v Vnloncijo sta organizirana brezbožnika. Karakterističen vhod v estancijo. “K°LIKO imatlt‘>” .i«' vprašal ---------- sodnik. Gospa, da 24 let in ne PABLO HASAN kaj mesecev. Sodnik jo hotel vedeti, Almacen koliko mescev. "Opozarjam vas, da Arroyo del Medio FCCA. i st®. l)r!sekr,i je povdaril. Reda j je _______________________ I lieeimerna gospa šele boječe priznala, da ima 24 let in 1 2 0 mesecev MARIO BAJUKIH Verduleria Rosario San Martin 3535 ____________________________________ MARIANO VRANKOVIČ Restaurant Rosario Guemes 2799 JORGE GRNOVIČ Tienda Rosario San Luis 1858 DESPENSA ‘HRASTE’ Rosario Italia 1993 U. T. 28508 PEDRO MRAKOVČIČ Tecnico dentista Bd. Orono 355 Rosario ANTONIO MAROEVIČ Almacen El Socorro FCCA. NICOLAS OBLAK Sastre Rosario San Luis 1016 NIKOLA MATIČ Fonda ‘ ‘ Zagreb' ’ Rosario Guemes 2893 GERONIMO BAJIČ Enfermero-masajista Rosario Av. Arijon y Leiva 2QH jezikov zpa nemški učenjak dr. Harald ßchuetz. Ko so ga vprašali, kako se more človek naučiti toliko jezikov, je povedal, da je treba imeti ljubezen in veselje do učenja, pa tud; priložnost in čas, pa ni učenje nič hpdega in težkega. Kajpada je potrebna tudi sposobnost, že Haraldov ded je govoril 12 jezikov, njegov oče pa nad 50. Mož ima bogato knjižnico v kateri samo študira. pagreb iaeljetiika Mihajlova tiz blagoslov arapskOg pravoslavnog iselje-ničkog sveštenika u Rosario. pRANCIJA gleda s strahom v bodočnost. Tekom preteklega leta jo njeno prebivavstvo spet nazadovalo, kar Francoze tem bolj skrbi, ker hkrati narašča prebivavstvo sosednjo Nemčije, starega francoskega tekmeca. Danes ima Francija še 40 milijonov prebivavcev (Nemčija že nad 60), leta 1985 pa jih bo imela komaj še 25 milijonov, če bo prebivavstvo nezadovalo, kakor je zadnja leta. Naša estancija sa parkom. gOLGART.TA ima po zadnjem štetju 6.000.215 prebivavcev. Po narodnosti jih je 80 o|o Bolgarov, po poklicu pa 70 ojo kmetov. y BUTALAH so imeli občinsko sejo, na kateri so se posvetovali o potrebi nove kaznilnice. Po dolgotrajnem debatiranju so se končno zedinili ter sklenili: “Sklone se soglasno, da Meditacija se nova kaznilnica zida. Sezidala pa se bo iz materijala stare kaznilnice, ki sc v to svrho podre. Vendar pa o-stano stara kaznilnica toliko časa v rabi, dokler se no zgradi nova.” ISTRSKI rojak dr. .Tosip Ujčič, bivši 1 ljubljanski vseučilišlci profesor, je bil meseca marca posvečen za novega Motiv iz Rosarijske luke: Krcanje ku-kuruza iz elevatora sa žlebovima ravno u brod. beograjskega nadškofa. Posvečevanju so prisostvovali skoro vsi jugoslovanski škofje s papeškim nuncijem na čelu, ministra 'Cvetkovič in Vrbanič, * ban dr. Ružič, rektor ljubljanske uni- • verze Maks Samec in profesorja Ehr-; : lieh in Korošec itd, itd. Pel je zbor 400 gojencev zagrebškega semenišča.• 1 piv E D kratkim je morje zopet vrglo na holandsko obalo dva kita. Vsak izmed obeh orjakov je tehtal nič manj kakor 50.000 kg. Njuno okostje bodo preparirali za prirodopi-snozgodovinski muzej. ISELJENIČKT muzej v Zagrebu je proširio svojo prostorije i več ras-polaže sa 10.000 primjeraka spisa, rokopisa, slika i drugog materijala. Uprava moli iseljenike, da se ga sječaju. Deca sa kokošima na jednom našem domu u okolici Rosaria. DOMUNSKA vlada je razpustila vso univerze in študentske domove, da zatre fašistične organizacije, ki so se gnezdilo po teh ustanovah in povzročale razne “orjunaške” poboje. Razpuščene so tudi prostozidarske lože (okoli 100), duhovnikom pa je za-branjeno politično udejstvovanje. Idila iz porka estancije “El Alba” našeg g. j. Kokiča. PRORAČUN Ljubljane za 1. 10.17-38 znaša 99,000,000 Din. Za socijalno politiko je namenjenih (1,18 ojo. JOSE GUEDULICH Despacho Bebidas Maria Teresa FCEPB. ANTONIO GUEDULI6 Colonizador Bosario Urquiza 1935 U. T. 21547 IVAN MAEINKO VIC Bosario Olive 1800 Barrio Arroyito VICENTE HEASTE Comisionado-Interv, de la Comuna .Coronel Bogado FCCiC. MAGDALENA Vda. de MILATIČ Colonizaciön Bosario 9 de Jnlio 139 Los Molinos Bosario N. HEINBICH Pintor Calle Nr. 1, Nr. 49 Barrio Belgrano JUAN KOKIČ Colonizador Bosario Av, Belgrano 140 JUAN A. KOKI6 Adniinistraciön-cereales Vcnado Nuerto FCCA. TJ. T. 1006 OEDEMNAJST jugoslovanskih viso-S košolcev, ki so študirali v Pragi, se je prijavilo za prostovoljce na špansko bojišče. Po nekih vesteh so že trije izgubili na španskem bojišču svoja minila življenja, štirje pa so bili težko ranjeni. Mali jahači, deca naših izseljencev v Bosario, se brezskrbno zabavajo. MADŠKOF dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki jo dopolnil 80 lot starosti, 63 let mnšništva in bo meseca septembra praznoval 40 letnico škofovskega posvečenja, je po smrti prelata Tomo Zupana starosta duhovnikov ljubljansko škofije. Najstarejši službujoči slovenski duhovnik jo znani slovenski pisatelj in duhovni svetnik Josip Lavtižar, ki jo v 80. letu starosti in v 02. letu mnšništva. Najstarejši slovenski duhovnik sploh pa je zlatomašnik Matej Bebol, ki je v 1)7. letu starosti in mu manjkata le še dve leti do železne maše. 20 •■•*7 Bertica i Ivica Bubeša, Sonja Sarja-vovič i Elvirita Kokič UŠAJ LUIS Almacen Rosario Carriego 511 NIKOLA STANOJEVIČ Rosario San Luis 2821 GRABIČ HERMANOS Panaderia-Almacen Arequito FCCA. MEKA zagrebška gospodinja jo hotela na vsak način prepričati svojo slovensko služkinjo, da si mora dati odrezati svoje dolge lase in narediti modernejšo frizuro. Ker ni šlo z besedo, je vzela škarje in služkinji odrezala šop las. Tej ni preostajalo drugega, kakor da je šla k brivcu in si tam dala odrezati še ostale lase. Potem pa je šla tožil gospodinjo, vendar ji sodišče ni priznalo nobeno odškodnine, kor se ji baje ni posrečilo dokazati, da ji je gospodinja v zli nameri odrezala lase. KULIČ MILAN Almacen Arequito FOČA. SIMUNOVIČ HERMANOS Almacen-Carhiceiia Arequito FCCA. KISICH JUAN Almacen-Verduleria Arequito FCCA. šeljanova čakra u Acebalu. CKEČO je našel dijak Lacasta. V va-J tikanski knjižnici je prebiral stare knjige, kar najde v eni izmed njih listič na katerem je bilo napisano, naj se najditelj zglasi na zapuščinskem sodišču in zahteva akt s to in VUKOVIČ JUAN Cafč-Bar Araquito ICC A. ROSCICH ANTONIO Hojaiateria-Bicicleteria Arequito FCCA. VRANKOVICH TOMAS Carniceria Arequito FCCA. Prva kuča naših sestara u Formosi. to številko. Presenečenemu dijaku so povedali na sodišču, da je podedoval tri milijone lir. Učenjak je namreč določil, da dobi dedščino, kdor bo prvi prečital knjigo, katero jo pred 150 loti podaril vatikanski knjižnici. Fant je postal čez noč bogataš, dogodek sam pa je zgovorna priča, kako malo da ljudje čitajo nekatere knjige. MITRE RONČEVIČ Almacen “El Montenegro“ Alcorta FCCA. ANTONIO PAPIČ Acopiador de A ves-Almacen AreqUjto FCCA. JERONIMO FRANETOVIČ Agricult.-Propie tario Chovet FCRPB. SANTIAGO HUI, TIČ Contador Rosario y Chabas FCCA. VICENTE FRANETOVIČ Almacen Chovet FCRPB. IVAN LEPEŠ Almacen Chovet FCRPB. LUKA BO JANIČ Agricul.-Prop, Chovet FCRPB. ANTONIO FRANETOVIČ Agricult.-Propie tario Chovet FCRPB. FELIPE FRANETOVIČ Agricult.-Propietario Chovet FCRPB. 480 000 GOLARJEV letne plačo * ima glasom pogodbe z filmsko družbo znani igralec Mac West. Ni mu treba biti lačen! Radost našir malih izseljenčkov. J O G AR je v lovišču naletel na dva lovca ter ju vljudno vprašal po lovskih kartah. Na njegovo presenečenje pa je eden izmed lovcev skočil ter zbežal, logar pa seveda za njim. Ko ga je po dolgem času dohitel, je lovec mirno izvlekel iz žepa lovsko dovoljenje, ki je bilo popolnoma v redu. — ‘ ‘ Ja, zakaj pa ste zbežali, ko imate v redu lovsko karto?” je vprašal začudeni logar ter si brisal potno čelo. — “Zato, ker je moj prijatelj ni imel, je odgovoril prebrisani prijatelj. Odbor naših žena, koje su prigodom narodnog blagdana pohodile i obdarile bole sne zemljake. MILIJONOV ton jekla je prodala Francija v Nemčijo. Nemčija je to jeklo v veliki meri prelila v orožje, ki bo morda v kratkem bruhalo smrt na Francijo. Baje so sklepali take pogodbe celo mod vojsko. 398 000 D0LABJEV I>l£l6lljo let" INVESTICIJE naših iseljcnika - po- * no predsedniku indu- vratnika u Splitu iznose — u ko- strijske družbe La trobe Electric hko su poznate — 336 milijuna Din, Steele Co. uloženih u razne splitsko zgrade. Dva trudna delavca na povratku v čakro, da si privežeta duše. JUGOSLOVANSKA Narodna banka poroča, da so leta 1935, torej v času hude krize, poslali jugoslovanski izseljenci v svojo domovino potom raznih bank 192.000.080 dinarjev. 3.898.727.97 dolarjev «u- narine so plačali leta 1936 člani 16. jugoslovanskih podpornih zvez v Severni Ameriki, Naš nogometni klub v Gahan FCCBA, sa presedn., g. Stjepanom Miličičem. dočim so imele zveze same poleg tega še 1,118,497.55 dolarjev drugih dohodkov, iz vrednostnih papirjev. BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS AIRES — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE — ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE — BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE — LJUBLJANA BANCO Dl ROMA — GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom. BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! S POŠTO! Naše uradne ure: od 8 1 2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 12. SIGURNOST! BHZINA! USLUŽNOST! POVERJEN JE! MUS, KOKIČ, IVAHGICH & Cie, [lila. SOCIEDAD AGRICOLA Y FINANCIERA CENTRALA: ROSARIO, San Lorenzo 1255 ★ PODRUŽNICE: ALCORTA, EL SOCORRO, JUNCAL, CHA-BAS, VENADO TUERTO, SAN EDUARD!), SANCTI ES PIRITU, WHEELWRIGIIT ★ TRGOVINA ŽITARICAMA NA VELIKO KUPOPRODAJA ZEMLJIŠTA KOLONIZACIJA FINANCIJSKE (OPERACIJE Prometni kapital: $ 5.000.000 ve- j^OV planetoid, ki podobno kakor zemlja kroži okrog sonca, samo da je mnogo manjši, so odkrili in ga imenovali Devota, na. čast msgr. Dovoto, buvnosajreškemu pomožnemu škofu, velikemu astromunskemu učenjaku. Ivo šarjanovič, glavni knjigovodja firme Jakas, Kokič, 'Ivancich & Cia. Ltda. IZREDNO važnost polaga nemška vlada na manjšinsko in izseljensko vprašanje. Po nemških osnovnih šolah seznanjajo mladino s svojimi izseljenci potom slik, filmov in primernih poglavij v berilih, po srednjih šolah pa imajo za Nemce v inozemstvu posebnega profesorja in posebne šolske in učne predmete. * '3L*iA.s Stroj za košen je pespigadora), ko ji dnevno požanje do 7 hektara lana i pšenice. — Da konji ne pohodiju žita, su upreženi za strojem. Gornja slika kaže pogled spreda, a dolnja odzada. jZ Dalmacije uvaža Argentina ment, iz Zagreba znani liker ‘Pelinkovec’, preko Sušaka pa naš jelov, in hrastov les. Zborovanje na proslavi sv. Cirila in Metoda, Cap. Sarmiento, rCCA. Privatna kuča našeg zemljaka gosp. Ivana Kokiča, bivšeg konzula v Rosario. pREDSEDNIK General Motors Co. 1 ima letne plače 374.505 dolarjev, filmska igralka Marlene Dietrich 368.000, bankir Vnnderbilt 300.000 dol., filmski igralec dnnajčan Maks Reinhardt 105.000 dol., Fordov sin Ed-rel 100.370. Največji revež med temi magnati je Sammet du Pont, sin ameriškega izdelovalca orožja, ki zasluži letno komaj 100.199 dolarjev. Dr. Juan ŠANTICH Mčdico-Ciirujano Specijalista za ženske i unu-tranje bolesti Svima članovima* j ugos la venskih društava snižene cijene. Rosario Mendoza 3629 U. T. 9690 Ordinira od 3—6 sati pp. IMPRENTA, LIBRERIA BROZZO Jedina tiskara u Rosano sa, našim pismenima Izradba točna, ukusna i jeftina Obavlja tisak za sva slavonska društva i preduzeča. ROSARIO San Martin 1684 U. T. 21993 SIKA Impermeabiliza Incondicionalmente Representante: A. Rodriguez Maidagan & Cia Bosario, Tros de Febrero 2063 U. T. 20048 JUGOSLAVENSKI LLOYD DD. — ZAGREB Agente General CARLOS G. THOMPSON Agencia Maritima ae todas las Cias. Navieras Yugoeslavas Rosario Maipü 641 U. T. 4222 CPLOŠNO starostno zavarovanje za vse industrijske delavce in trgovske uslužbence so vpeljali v Severni Ameriki. Mesečna pokojnina znaša od 10—85 dolarjev' in se bo začela izplačevati leta 1942. Uskrs 1937 na ladji “Labud” v Ro-sarijskom pristaništu. JZOBOŠKI Slovenci imajo 36 prosvetnih društev s 3.000 člani in 700 delavnimi udi, 26 pevskih in '1 tambu-raških zborov ter 14 zasebnih šolskih tečajev. Mala Sonja šarjanovič sa svojim ta-ticom na kučnom ulazu. TADEO FILIPOVIČ Proveedor Maritime Brodski Opskrbljivač Jugo-slavenske trgovačke Mornarice Točna i jeftina posluga ROSARK ) Av. Arijon 930. U. T. Arijon 338 Advokatska Pisarna Dr. IRENEO COSSOVICH posredovanje. — Ostavinske Uspješno i brzo sudbeno rasprave. — Istierivania ošteta, radi nezgoda na radu. Govori se hrvatski. Rosario Rioja 1978 U. T. 22576 Sastreria Fina JOSIP KUBA Jedina slavenska krojačnica n centrumu grada. Importirani Engleški štefovi. Izradba, prvoklasna. Mjesečno otplačivanje. Rosario San Lorenzo 927 U. T. 25533 ENELLO AMADORI Prvi sna-bdevač svih ju-goslavenskih trgovačkih la’dja u Rosarijskoj i okol-nim lukama Vlastita prevozna srestva. Posluga, točna, ispravna i brza Rosario Colon 1844 U. T. 5160 RAFAELOVA družba v Ljubljani bo ** praznovala dne 22. avgusta 1037 desetletnico svojega obno vij omega delovanja za izseljence. čakra Mariana Barbič, Arminda, MNOGA kmečka posestva so za razmeroma nizke cene na prodaj v domovini, zlasti po Hrvatskem. Zadnja številka zagrebškega Novega Ise-ljonika prinaša o mnogih izmed njili obširnejše podatke. Mala iseljenka Bertica u narodnoj nošnji iz okolice Zagreba (šestine). rt KUGI slovenski izseljenski kongres bo zboroval v Ljubljani 23. IV. 1937. Želje in nasvete sporočite vodstvu. GRABIČ HERMANOS Alma cen y Panadoria Arequito—Los Molinos FCCA. . .U. T. 4 PEDRO LUE TIC Almacen Cbovet FCRPB. U. T. 14 MIGUEL FRANETOVIC Agricult.-Pröpietario Chovet FCRPB. PETRIČ Y ZANINOVIČ Carniceria Chovet FCRPB. NICOLAS MAKJANIČ Agricult.-Propietario Ch°vet FCRPB. MARIANO ŠIMIC Agricult.-Propietario Chovet -p, MARIANO TELESMANIČ Agricult.-Propietario Chovet FCBPB. Ijß naših kapitanov, skoro izključno Dalmatincev, poveljuje v New Torku istemu številu vlačilcev, to je malim, počasnim, pa izredno močnim parnikom, ki po pristaniščih krečejo okorno prekmorske orjake. “El Alba’’, estancija gosp. J. Ko-kid-a: Krmljenje kokoši. 206 rllz*^n^L k,,s*i vsebuje človeško telo, telo male miške pa 225.— VRANCICH HERMANOS Almacen-Cereales Los Molinos FCCA. (J. T. 2 Radišni naš vrtlarič iz Juan Ortiz. [pUGUAYSKA republika z glavnim mestom Montevideo je po svojem obsegu znatno manjša, kakor Jugoslavija, prebivalcev pa ima komaj nekaj MUSURA MIGUEL Hojaleteria Araquito FCCA. malega nad dva milijona. Prideluje in prodaja zmrznjeno meso in mesne konzerve, volno, lan in kože, uvaža in kupuje pa zlasti krompir, olje, slad kor, premog in bencin. RUDOLF DOMIMS Empleado part. Chovet FCRPB. MATEO LONAC Fabrica de mosaicos Bigand FCRPB. DOMINGO ŽUPANOVIČ Almacen, panaderia, surtidor nafta Bigand FCRPB. ESTEBAN PERONJA Colonizador-Hacendado Bigand FCRPB. JORGE BOJANId Almacen Canada Rica FCCGBA. JUAN BILICId Colonizador Carmen dej Sauce FCCA. JULIO ZANINOVIČ Taller meeänico Acebal FCCA. ESTEBAN MARKOVIČ Almacen Acebal FCCA. Naša družina pred svojo vilo (Juan Ortiz). RAZMEROMA najbolj so obogateli jugoslovanski izseljenci v republiki Chile, po večini Dalmatinci. Spomen-ploča na grobu našeg mladog lekara Dr. Mata Kokid. V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma,, ker so bili njih bančni posli pri na*s POCENI, HITRO, NAJTOČNEJE izvršeni TO JE NAŠE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je ZADOVOLJNOST klijentov, ka'teri poslujejo z nami, dokaz, da boste tudi Vi postreženi kakor želite in zaslužite. Banco Holandčs Unido SUCURSAL BUENOS AIRES Slovenski oddelek Centrala-: Podružnica: CANGALLO 360 CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VOZNIH LISTKOV —- IZSELJENSKA POŠTA FENÜIJA BLAŽ Alma cen Arequito FCCA. LONAC NATALIO Fäbrica de Mosaicos y Granites Arequito FCCA. PALAMETA HERMANOS Almacen Arequito FCCA. BOGDANIČ ANTONIO Hojaiateria Arequito FCCA. MILATICII FRANCISCO Herreria Arequito FCCA. PAPICH ANTONIO Almacen L- Arequito FCCA. BURATOVICH ANTONIO Compra-Venta Productos d. Pais Arequito FCCA. P. A. ŠIMICH Juez de paz Chovet FCiRPB. L_____________________________ QKROŽNI urad za zavarovanje de-V lavcev v Ljubljani poroča in statistično ugotavlja, da se zaposljenost slovenskega delavstva stalno boljša. POŽIGOV je priznal Josip Koren, posestnik iiz Bukovca pri Poljčanah na štajerskem. Končno so ga le prijeli in zaprli. r e - ----- ! :-T F KUK K l\\U im I Direktorin naše najjače tvrdke v Rosario. J^ROMPIR, ki je začel kliti, vsebuje zlasti v koži in v plasteh neposredno pod kožo, toliko količino strupa ‘ solanin da vtegnejo znatno škoditi človeškemu zdravju. Najbolj škodljivo so same klice. Našemu čakareru g. Barbiču došla je poseta ‘ * gradske gospode’ ’. MILATICH ANTONIO Vivero, Plautas, Frutales y Adornos Arequito FCCA. 100 restavrap*j *n hotelov posedujejo naši rojaki v San Francisco, velemestu ob pacifiški obali Severne Amerike, že svojčas so imeli v svojih rokah, s koru monopol te industrije. LUKA Z ANINO VIČ Privat Rosario Viamontel775 JOSE SIGULIN Empl. FCCA. Rosario Umberto I 1030 EDUARDTOPLIKAR Empl. FCCA. Rosario Ev. Cavriego 511 IVO L. MILIČIČ Recibos-Exportaciön Rosario E. Zeballos 2378 VICKO PETRIČ Recibos-Exportacion Rosario Rioja 3094 MARKO BURIČ Panaderia Rosario Italia 498 MATEO KANJER Empl. FCCA. jubilado | Rosario Junin 971 MARIANO DULČIČ Agricultor Rosario San Martin 2418 ANTONIO FORETIČ Jefe de Estacion Jubilado Santa Teresa FCCA. 920 delavcev odide prve dni maja iz Prekmurja na državno posestvo v Bel je, kjer ostanejo do pozne jeseni. Letos so jim zboljšali plačo in tudi boljšo hrano bodo dobivali. Stog (“la troje’ ’) kukuruza u klipo-vima, na chakri iseljenika g. Jur j a Garjanovič u Alcorta FCCA. — Ovaj stog sadrži oko 2000 vreča klipova, koji izzrnjeni daju oko 1500 kvinta-la, to je polovina jednogodišnje žetve na površini od 120 ha. Mlatilnica za lan ßg MILIJONOV vreč kavo so uničili v Braziliji, da obdržijo ceno po kateri se obdelovanje kavinih nasadov še izplača. —Za hitrejše uničevanje teh ogromnih količin kavo je bilo treba nabaviti in seveda plačati celo posebne in drage stroje. ILIJA PLAZIBAT Hacendado-Agricultor Rancagua y FCCGBA. Pergamino FCCA. U. T. 23783 VTTLI6 PEDRO Electricista Rosario 1 de Mayo 1374 U. T. 7678 VUOETIČ ANTONIO Rosario Dorrego 354 U. T. 23355 DUZEVI6 MIGUEL Recibos Cereales Rosario Mendoza 2847 U. T. 02313 . BALDOMERO MURATTI Almacen Rosario Reconquista 1702 U. T. 02324 MATEO OSTOIC Contador Rosario Gälvez 1453 j U. T. 28208 1 B. A. MURATTI Surtidor de nafta Rosario Av. Alberdi 1102 TT. T. 08278 AURELIO & VIRGILIO BURICH Panaderia Rosario Mendoza y Italia 1199 U. T. 25418 MEDVEDA so ustrelili malo nad Železniki, ravno dne prvega aprila: Kdo bi si mislil, da take zverine še vedno strašijo po naših gozdovih. Dio žetve jednog našeg čakarera (3000 vreča d 60 kg. kukuruza). Q smučarjev je smrtno ponesrečilo letošnji velikonočni pondeljek pod Storžičem nad Tržičem. Ogromen plaz je zasul sieer vso skupino dvajsetih Naši rodjači sa ‘ desgranadora ’ (stroj za zrnjenje kukuruza) idu za poslom. smučarjev, pa je reševalna ekspedicija pri kateri so sodelovali tudi smučarji ™ vojaki iz škofje Loke, ostale rešila. I^ONČNE pego so so pojavile v takih množinah, kakor jih astronomi žo od leta 1900 več ne pomnijo. Zadnje tedne se jie pojavila tako velika nova Krstna slava pri Kavčičevih v Villa Devoto. “pega”, da bi lahko vrgli vanjo 40 tako velikih planetov, kakor je naša Zemlja. Pravijo, da so izredno velike pege na soncu v zvezi z neurji in potresi na zemlji. <nnco de la Nacion, a n više navratn bio je narodni poslanik, a zalim senator, a komično, netom pri je nego bi izabran za guvernera Santa Fe, uspje-šno j,e saragjivao n vladi Generala Agustina P. Justo, današnjeg nresjednika republike, kao ministar Prosvjete. CsC**1Vtsp-ilsO (c£c &«■ *-Ae*t*4 ,^{y ._ 4/lsyi*- cHl 6L- ^ dsn Ses rt ^ r/r-t r saluda con la mayor oordlall 'Sad. a 1» laborlosa colonla Xugoeslava do la ciu-dad, felicit^ndose de que tal saludo pueda hacer lo llegar hasta ella por lntermedlo de la culta y prestigiose revlsta eLa Vida Esplritual,- Rosarlo, abril 14 de 1937*“ BRANKO RUßESA JUGOSLAVENSKI KONSUL U ROSARIO Rodom je iz istarskog sela Zamet, sreza Kastavskog. — Do-selio se je 1921. god., a več 1922. god. vršio je dužnost gener. opunomočenika naše domare firme Jakas, Kokič, Ivancich & Cia. Lda., na podružnicama: Rancagua, Arroyo Dulce y El Socorro, a 1928. god. doselio se u Rosario posvetivši se trgovačkim poslovima. Član je više trgovačkih preduzeča, Burze (Bolsa de Comercio) te raznih socijalnih ustamova. — 1929. god. zaimenovan je vice-konsulom, a od 1933, vrši dužnost konsula na konsulatu u Rosario. KONSULAT KRALJEV INK JUGOSLAVIJE CO.’WNI'L.XDO OKI. K K I >' O O K V l'OOEMLAV IA 3?otarie c/c '0 »E V 1'OOEKLA VIA ^?"Or>'Ayg$A Soomr*• C«. ( "r/ j • l( J ■ B YUGOESLAVIA 250.000 km2 y 15 millones de habitantes. — Esta Nation eslava forma con su frontera oeste el punto del contacto del mundo eslavo con el mundo latino — Italia —y con el mundo g'ermänico — Austria. Su parte sudeste toca ya el ambiente pintoresco del Ctercano Oriente. jTURISTAS ARGENTINOS, VISI TENLAl 57 siendo osio no niends intcresante — evitare el saqueo de mis bol-sillos.” — Asi terminu sus imprcsiones mi Imen amigo, y al des-pedirse me recomendo: “En la prensa argentina debcriamos teuer mäs oportunidad para leer algo sobre Su bello pais! — “La Vida Espiritual” lo sabrä complementar, verdad?” Esta casual circunstancia me induce a compilar unos renglo-nes escuetos sobre Yugoeslavia como pais turistico, dedicändolos a los estimados lectores de “La Vida Espiritual”. Entonces! tomemos el tren en Paris! y a eabo de eseasas vehi-tieuatro horas de viaje, y.a nos encontramos en el confin yugo-eslavo: en la esta e ion limitrofe, Jesenice. El primero que nos salnda, es el majestuoso Triglav (el “tri-cefalo”) triple pico de ‘2864 metros, que por su posicion geogra-fica parcce que ahi se levanta como uti mojon divisorio entre los tres Elstados vecinos: Italia, Yugoeslavia y Austria. — Triglav es el pico mäs alto de Yugoeslavia y, icomo tal, su orgullo, y no hay poeta que no se hubiese inspirado en sus bellezas y no le hu-biese eantado estrofa de admiracion. No por nada, mas de diez mil alpinistas de todas partes escalan sus pcrpendiculares roeas. Mas abajo, sobre el pedestal de este majestuoso monumento de la naturaleza, es decir a los 2500 metros, encontramos ya lugares de reereo y pueblos de veraneo, que nos ofrecen confortables ho-teles de montana. — Todo esta cubierto por tupidos bosques de pinos v abetos que representan grand.es riquezas forestales. A parte de esto, a los aficionados :le cacerias se les presenta en esa region nn verdadero paraiso tanto por su fauna como por su aspeeto topografieo. Ahi mismo enenentrase el bosque reserva-do para la caceria de ga muza s y cicrvos de la familia Real fun-dado por el entusi.nsta eazador Rev Alejandro. Como el primero y mäs importante, mundialmente eonocido lugar veraniego, a los pies de Triglav, dehemos mencio.tar a Bled (Veldes) con su lago azulino, punto d.e reunion de estadistas, di-plomäticos, aristocratas, personajes reales, residencia veraniega de la Real Oasa Yugoeslava ((-astillo Suvobor). En este pueblo en-vontramos lujosos y modernisimos lioteles, de confort mas am-plio que satisface al mas exigente forastero. — Todos estos edi-ficios de est i lo moderno, suntuosos y grandes, se eneuentran ubica-dos a la mišma orilla del lago, mirando hacia el islote que de su S. A. ROYAL, PRINCESA OLGA, esposa de S. A. Principe Pablo, regente de Y.ugoeslavia, en traje regional montenegrino. centro surge y sobre el cual — eomo una perl a — se levanta la igiesia milagrosa de la Virgen de Bled. — Bled es efectivamente lugar veraniego muy elegante y mun-dano, tal vez de demasiada etiqueta y de ambiente social exage-radamente suntuoso, que quizäs exige desembolsos un poco fuertes para la estada en el. — Pero, no por eso dehemos pri varil os gožar de los atraetivos de la montana, del aire, puro v recon-fortador. A escasa distanc,ia de Bled, ba.jo el mismo Triglav tene-mos exquisites pueblos veraniegos, tranquilos y sin aparatu, pero BELGRADO, VISTO DESDE EL RIO DUNAY Capital die Serbia primero y hoy del Reino Yugoeslavo Unido, la ciudad de Belgrado mereče su distinciön no solo por el heroismo demostrado durante la guerra, sino tambien por su importancia y su actividad. 110 menos confortables, comö ser: Bohinjska Bistrina, Borje, Mojstrana, Sv. Križ, Pokljuka y muchos otros, donele encontramos lina hospitalidad familiar linica, rebozante de salud, verdadero reposo que renovarä n nest ros nervios eansados, dändonos nuevas fuerzas como para pod er enfrentar el trajin diario que continua-mente nos agobia en la lucha por la vida. No es pues de extra-nar de el porque se vuelcan tantos veraneantes a ,esa reg ion que tamhien se ve freneuentada en los Ultimos a nos por los cultiva-dores del deporte de invierno (sky, trineo y pati najej, cuyo foni ent o (en esa regioit hay la mas grande caneha europea para los saltos de sky) co'.itriliuye mneho al movimiento turistieo extra n jero. Despues d,e admirar eslas bellezas de caractcr alpine» yvgo-eslavo, del que por eiert o jamäs nos cansariamos — y despues de eseasos 60 mimitos de tren por la planicie en que časi precipitada-mente se extingue el macizo de Triglav, llegaremos a la Capital de Bslovenia, antigua y simpatica ciudad de Ljubljana (en los tiempos roma nos: Acmona) de algo menos de 100 mil habitant.es, J LA MAGNIFICA CATEDRAL DE ZAGREB, con restos de antiguas fortificaciones de los tienupos de las invasiones turcas. ilbicada on mcdio de ima amplia planicie — Ljubljansko Pol j e — eircundado de boscosas colinas que liacen resaltar la »obria silhueta diC este antiguo centro eultural y emporio ecouomico d.e “bela” (blanča) Ljubljana de los Eslovenos. A poca distaneia de Ljubljana que por sus pintoreseos alrede-(lores 'ya por si solo es un lugar de veraneo — vem os ubieados en su eontorno numcrosos luga res veraniegos y balnearios iermales: Rogaška Slatina (comparablc con Karlsbad), eiudades Maribor y Celje y numerosas termas, Rimske Toplice (T.ermas Romanas), Dolenjske Toplice etc. Prosiguiendo mu,estra ruta liacia el este, ima distaneia časi ignal que la de Bled a Ljubljana, nos separa de Zagreb. Durante este trayecto podremos admirar las earacteristicas particulares que EL PARQtTE DE KALEMEGDAN En Belgrado cerca de la confluencia del Danubio y de Sava, en uno de los sitios mas castigados por la tiltlma guerra, se ha fennado un esplšndido parque con una avenida costanera y hermosos momunentos. 63 j m »fl w.uUW»ui miiii.'m - i*Wiv liMŠS 1 \ MERCADO CALLEJERO en ZAGREB Zagreb, centre politico y cultural de los croatas, tiene 230.000 habitantes y lin movimiento intelectual y comercial de primer orden. El grab a,do muestra la plaza Jelacich en un dia de mercado al que concurren los campesinos. expresan el sentimiento religioso de los eslovcnos. Unsinnumero de iglesias o capi 11 as con sus campanarios hlancos y orguilosos coni o perlitas desparamadas por los cerros y monticulos, no se eseapa al o jo del turista y es por esos que el recuerdo de esas regiones ja mas se borran. Y dcspues de unas .estaciones mäs, que čada uua tiene algo de encantador, llegamos a Zagreb, la capital y centro cultural de los croatas, y el principal centro comercial de Vugo-eslavia, de 230 mil habitantes y de muchas curiosidades, dignas de admiracidn: Catedral, museos, opera, biblioteca universitaria ete. L o nui s colorario y agradable para los o.jos de todo turista es la amplia plaza de Ban Jelačič con su estatua ecuestre, que a pisar del nuevo y monumental mercado eonstruido hace pocos afios en las cercanias de Plaza Jelačič — d os vec.es por semana en las bora s de manami se transforma en uua carcteristica feria de frutas y l'lores y en el cual šobite aseados puestos — cubiertos di' hlancos toldos — se forma ima galcria completa de tonos opues-toi, de trajes tipicos regionales de las vendedoras campesinas, nmy atractivas para el observador. UNA CALLE DE LJUBLJANA Ljubljana tone 85.000 habitantes, es una de las principales y mäs cultas cnidades de Yugooslavia. Alli se encuentra una de las tres universidades del Reine, dos museos etc. Esta es la calle de Stritar. Saliendo de Zagreb, vale ln penn visitar a Plitvice, ln encan-taaora regiön de los 1 (> Ingos cuyas aguas se vuelcan del uno al olro, presentando un prodigio de bellezas naturales, y de entre-(enida estada para los aficionados a la pešca por la abundante lanna de esta especie. Luego, vista esta maravilla de La natura-no debemos omitir de visitar el pueblo de Jajce, ubicado W SlW' ■; UNA CAPIXiLITA en SPLIT Split (Spalato) que tiene mäs de 45.000 habitantes, es la principal ciudad de la costa dälmata, y su primer puerto, Ademäs posee un rico museo Ocea-nografico y otro Arqueolögico, un Teatro Nacional, etc. especiales que aun las conserva. Aquell a raza robusta, como si fue-ra tallada de granito dälmato, se observa en sus trajes tipicos de gorro pequeno franjeado, de chaleeo corto y ajustado, provisto de bordados largos, de pantalones antehos y aniplios. Parece que estc es ya el Oriente, cuna de colores vivos. — Las mujeres, tam-bien ataviadas en sus trajes tipicos de la region, parece que qui-sieran rivalizar con los hombres por su talla y robustez extraordi-narias. Tal vez todas no poseen la gracia de Diana ni esbeltez de Venus; sin embargo sus ojos son Helios de ciertö cncanto hechi- zero; — y las costumbres de Split......que detalles mäs pintores- cos. — A lo largo del muelle, vemos alineadas canoas y embarca-ciones sobre las que se avalancha la poblaciön para poder proveer-se de legumbres, traidas desde las islas vecinas... una vista de policromia armoniosa. — Split causa la sensacion haber na.cido dentro de las murallas del palacio de Diocleciano, formado por un inmenso cuadrilate.ro y dentro del eual se han ubicado en un pintoresco pele-mele, 268 edificaciones habitadas por mäs de tres mil personas. — Sn cx-terior conserva vistas admirables, los muros se ven entrecortados con portadas magistrales, de euyos porticos se destaca mäs bello: EN LOS ALPES ESLOVENOS Una panorama de los Alpes Julianos en Eslovenia, que forman el limite Occidental con Stalia. En ellos se encuentran vari,as estaciones climr.tericag de alta montana y a su pie la hermosa ciudad de Bled. Porta Aurea. Parece, la verdadera ciudad de Carcasonne, bajo el cielo yugoeslavo. — Sus museos sou numerosos, siendo ei mäs importante el etnogräiico, con preciosas reliquias de historia local; trajes tipieos con adornos de grau valor, vasijas, monedas, mue-bles, armas, etc. Una hermosa coleccion de acuarelas evoca tipos e intermin ables escenas de costumbres regionales. En SPLIT fue desembarcado el feretro Real del malogrado Key Alejami ro I, muerto en Marsei la, — v en el mismo lugar del puerto de Split — sohre una lapida blanca y .alta se levanta el faro, perpetuando el trägtco recuerdo. Dia 10 de Agosto: Dubrovnik, el antigua Ra guga. j Que es-peetaculo ofrece al vinjero que llega por el mar. Toda una lntira-11a y fortaleza inexpugnables; parece una Malta, algo in äs son-riente, cireundado de simnimero de bahigs, como el podestal del cerro “SRO.T” (Sergio), dintelado de almenas y roeas, Dubrovnik es una ciudad adorable con sus porticos artisti cos, sus laberintos de pasajes esealando la montana, las c.nsas de fachadps nobles, adornadas con motivos esculturales. — Oreo que no ex iste pano- P it ve; Localidad de isla Hvar, cuyos numerosos hijos residen en la zona de Rosario. - Pueblo natal de Don Santiago Jakas, Juan Kokič, Antonio Huljid y muchos otros destacados miembros de colectividad yugoeslava. rama mas impresionante que aquellos que sc descubren desde las alturas del carnino existentes sobre las murallas de la ciudad. Oumpliendo el itinerario con pena debemos levantar el ancla, dejando para la vuelta la contemplacion de tantos encantos que encierra estä ciudad secular. LA POSICION GEOGRAFICA Y EL TERRITORIO de YUGOESLAVIA. Consecuente con el sineero propösito trasado por la Revista yugoeslava “La Vida Espiritual”, de Buenos Aires, en propender eonocimientos ritiles entre sus leetores, y respondiendo a un amable pedido de la Redaccion, con la partieularidad que este numero se dediča a nuestra colectividad residente en esta progresista pro-vincia de Sta Fe, he considerado por oportuno redactar los si-gnientes renglones sobre la economia yugoeslava en el deseo de Brus j e: Puebli.to de Hvar, cuna de muchos emigrantes yugoeslavos residentes en la provincia de Santa Fe. contribuir con este pequeno grano de arena al conocimiento reci-proeo entrc estos dos jovenes Bstados, que se vinculan.no sola-mente por las relaciones comerciales, sino tambien por un lazo mas fuerte, mäs simbolico, que lo consagran varias d,ecenas de indes de inmigrantes yugoeslavos diseminados en esta su nueva patria, la Argentina. BI Reino de Vugocslavia oeupa una süperficie de 248.987 ki-Idmctros cuadrados de la pa rte norocste y central de la penrnsula balečniča. Por su extension territorial es .el dechnosegundo pais europeo y vigesimo octavo entre los paises del mundo. •— Confina al norte con Austria, Hungria, y en parte con Rumama; al este con este mismo pais y el Reino de Bulgarin, al sur con Grecia, al suvoeste y oeste con Albania, con el mär Adriätico y con Italia. Bl Litoral Adriätico se extiende en 1571 kilometros. Bn el mismo, Yugoeslavia cuenta con (100 islas, de las cuales son habitadas 62, siendo la mayor la isla de Krk, de una süperficie de 4113 km cuadrados. Yugoeslavia es, en su mayor parte, montanosa. Su mas elevado pico es TRIGLAV, de 2864 metros sobre el nivel del mar. Split: Peristilo, cuyos detalles maravillosameute conservados se ob-servan en el interior del famoso palacio del Emperador Romano Diocle-ciano (conocido como persecutor die los cristianos), construido a fines del Siglo Tercero p. C. La superficie total de Yugoeslavia se div ide de esta manera: El 46.18 % de terreno cultivado “ .'10.52 “ de terreno debosques y “ 23.30 “ de terreno sin cultivar El terreno cultivado se subdivide del modo siguiente: El 67.08 % es constituido por cultivos en general “ 1.01 “ de Huertas y jardines “ 27.12 “ de prados y pastoreos “ 1.01 de vinodos “ 0.01 “ defrutales y “ 1.15 “ de terrenos inundables. I El dima es rnuy favorable para el cultivo de los principales produetos agrarios, trigo, mam, eebada, avena, frutas y hortalizas de toda especie; ademäs produee materia prima para la industria, como la remolacha para azuear, canamo, tabaco, lüpulo, etc. Los vastos prados y pastoreos naturales facilitan la cria de hacienda, mientras qne los extensos, rieos y viejos bosqnes dan vida a lina Zagreb-. Mommiento de Esteban Radič, el i'amoso tribuno agrario e iediscutible leader del pueblo Croata, que se destacarä por sus dis-cursos populäres. V? ' fuerte industria- forestal. — Por la superficie de bosques, Yugo-eslavia ocupa el sexto puesto entre los paises del mundo. Bl suelo es tambien rieo en yacimientos minerales y de toda clase de metales, habiendose encontrado en los Ultimos meses del ano pasado abundantes surgent.es de petröleo. Despues de la guerra mundial, el turismo en Yugoeslavia ha experimentado un eontinuo incremento gravi as a sus bellezas naturales, tanto en el litoral adriatico eomo en el interior del pais, que despiertan enorme interes en el mundo turistico debido a las inovaeiones introdueidas en la legis! acion a este respeeto, eomo asimismo por las multiples convenicncias y ventajas que todo viajcro cncuentra en Yugoeslavia. Entre los numerosos rios que surcan el territorio yugoeslavo, son navegables: El Danubio, en todo su trayecto; luego Sava, Drava y Tisa, para las embarcaciones fltiviales, mientras la des-emboeadura del rio Neretva (en Dalmacia) se presta tambien para la navegaciön de vaporcs de Ultramar. — Ademäs existen en Banat, en apreciable extensidn, tres eanales navegables. Tms caseadas de unos rios en Eslovenia y Bosnia, y el rio Cetina (en Dalmacia) pueden producir energia hidraulica basta 3 Hvar: Ciudad medioeval, la cabe cera de la ista del mismo nombre, cuna de los praneros inmigrantes yugoeslavos de la provincia Santa Fe y balneario que por su clima benigno queda abierto durante todo ei ano. millones de HP (caballos fuerza) en los periodos de aguas bajaš, y en fos de aguas altas, basta 9 millones. Hay 80 la gos de agua dulce, tod os con abundaneia y diver-sidad de peces. Los principales y de mayor importancia son: el la go de Prespan, de Skadar, de Ohrid, de Plitvice y de Bled, (en Eslovenia Alpina). La temperatura medi a oscila entre 17 grados sobre el cero V 8 grados bajo el cero. El lit oral yugoeslavo (Adriätico) c u en ta con un gr a n nümero de puertos, časi todos accesibles para buques de Ultramar. — Entre estos de mayor träfico son: el Šušak (que absorbe el träfico de Fiume), Split, (Spalato), Šibenik, Metkovic, Dubrovnik y Bar (Antivari). Ademäs, Yugoeslavia dispone de una zona portuaria libre en Salonica y en Fiume. LA POBLACION DE YUGOESLAVIA Este pais 1 iene una poblacion de cerca 15 millones de habi-tantes, es decir a razori de 56 habitantes por kilometro cuadrado. En este orden, Yugoeslavia se encuentra en el decimo lugar entre Split: Nuevo campanario de la Catedral, cuyo estilo complcmenta la antigua construcciön del palacio Diocleciano, (Vea pagina 76). los paises europeos. Las regiones septentrionales son las mas pobi a das, manifestando una densidad de 75 personas por kilometre cuadrado. Dura ute el decenio 1921 a 1931 el aumento demografico aleanzo al 16 % de modo que, en cuanto al crecimiento de la po-blaciön, Yugoeslavia oeupa el segundo lugar despues de la Rusia. — Las eiudades eonstituyen el 14 % de la poblacion total del Reino. La Capital de Yugoeslavia es Belgrado, que segün el ultimo censo (1931) contaba con 238.775 habitantes; le siguen por o rde n de su importaneia cconomica las eiudades: Zagreb (1935) con D a 1 m a c 1 a: Un conjunto de trajes tipicos regionales del interior, que se destacan por su policremia y delicados bordados — hoy en moda en el nuevo niundo. 213 mil, Ljubljana con 85, Subotica con 100, Sarajevo con 73, Niš con 35, Maribor con 33, Kragujevac, con 27, Banjaluka con 22, Karlovac con 21 mil de hab it ant es. Los importantes centros del Litoral (costa adriatica) son: Split con 45 mil, Suša k con 27, Šibenik con 21 y Dubrovnik con 17 mil. En cuanto a la nacionalidad: el 83 % lo constituyen los yugo-eslavos mismos (serbios-croatas y eslovenos) y el 17 % restante, las minorias de alemanes, checoeslovacos, en las regiones liinitro-fes rumanos, magyares y otros. — Por las diversas confesiones religiosas, sc subdividen asi: el 46 % ortodoxos, el 40 % catolieos, el 11 % musulmanes y el restante de 3 % son de otras religiones. — Por la profesion, la poblacion se distribuye asi: el 76 % agri-cultores, el 1.5 % operarios industriales, siendo los restantes 22.5 % repartidos entre los empleados publicos y particulares o profesionales libres. 1 REGIMEN POLITICO-ADMINISTRATIVO DEL ESTADO / El Reino de Yugoeslavia es monarquia hereditaria bajo el cetro de S. M. el T?oy Pedro Segundo, de la dinastia Karagyorgyc-vich. Durante la minoria del Rey, las funciones reales vienen cum-pliendose por La Regencia compuesta por tres miembros, es decir por su Alteza Real Principe Pablo Txaragyorgyevieb, quien ostenta Rosario: Na radio-stanici L. T. 1, Radio Litoral, prigodom emisije na dan Državnog praznika —1. XII. 1936.— članovi kolonije sa našim zvauičnim prestavnicima, koji su uzeli učešča u tom programu. el titulo de Principe Regente, el Doctor Radenko Stankovich y el Doctor Ivo Perovieh. — S egu n lo dispone la Constitucion Na-cional del a no 1931, la rama del Pod er Legislativo (Skuptchina) . se compone de d os Ca maraš: La joven (Parlamento) formada por 306 diputados naeionales (poslanici) y por La Alta (Senado) de 92 senadores (“senator! ”). Los diputados son electos por el p netilo, mientras la mitad de senadores viene nombrada por el Rey y la otra mitad por voto populär. La Ley de fecha 3 de octubre de 1929, ha dividido el territorio ime i on a 1 en nueve jurisdieciones administrativna denominadas “Banovina”. Estas son : Banovina de Drava (Dravska), con cabecora on Ljubljana << “ >Sava (Savska, (% Zagreb “ “Vrbas (Vrbaska), tl Banjaluka << “ Drina (Drinska), 11 Sarajevo < t “ Primorska Split “ Zeta (Zetska), ts Cetinje << “ Danubio (Donavska), “ Novi Sad “ Morava (Moravska), Niš “ “ Vardar (Vardarskaj, ‘' Skoplje Trn Capital de BcIgra do, juntamente con las ciudades veei- Rosario: Pogled na ulicu San Lorenzo i jugoslavcnski Konsulat. nas: Zemun y Pančevo respectivam.ente, forma un territorio a parte, con jurisdiecion propia, pero dependiente (easo parecido de la Capital de Buenos Aires) del Ministern o del Interior. — Čada “Banovina” tiene su propio Consejo formado por un de-terminado nuniero de Oonsejales ("banovinski večnici”). Este Cuerpo en su caräcter legislativo rige paralelamente con el Podor Ejeeutivo, presidido por el "Ban”, el Jefe de la Banovina, quien tiene ocho secretarios-jefes de o tras tantas secciones de administracion: de instruccion, de obras priblieas, de comerCio, de higiene y orden social, de hacienda y de industria respeetiva-mente. Con esta distribucion administrativa del Estado, la Admi-nistrneidn se balla d es c e n tr a 1 i z a d a y por ende normalizada la autonomia de čada Banovina. La presidencia del Consejo de los' Ministros, eomo asimismo todos los ministerios del Estado ti en en su sede en la Capital: Belgrado, Ca economia nacional esta dirigida por el Ministevio del Co-rnercio e Industrias, por el de Mina s y Bosques, y especialmen-te por el de Agricultura, todos estos coadyudados por las Ca mara s de Comereio e Industria, constituidas en todos los centros de importancia econonrica. AGRICULTURA Esta es la mas importante rama de la economia nacional yu- E, o p/ a r i o: Sa oficijalnog banketa konsularnog kora u počast guver-neru provincije Santa F6 (u sredini). Njemu na desno, doyen kora, uruguajski konsul, Dr. Manuel Nunez Begueiro, a na lijzvo naš g. konzul Branko Rubeša, kao tajnik istog kora. goeslava (el 76 % de su poblacion son agricultores), y de los siete millones de hectäreas eultivadas se dediean a la produceion de cereales, mientras que el rest« se eiieuentra baje la explotacion de plantas industriales y hortalizas. Entre los cereales vienen en primer lugar, por la importancia de su cultivo: el trigo, el malz, la cebada, el eenteno y el a ven a. —- En cuanto a la produceion de trigo, cnyo centru es la regiön nordeste del pals, Yugoeslavia, eneuentrase en el septimo puesto entre los estados europeos, siendo la cosecha de este grano de unos tres millones de to'neladas. — Por su orlgen, el trigo yugo-eslavo destinado a la exportaeiön se elasiflca en t-ipo de Potis (Banat), de Bege,j y de bosmaco-serbio. -— Especialmente aprecia-do e:i los mereados extranjeros es el tipo "Potiš”, debido a su exeelente calidad y su alto porcentaje de gluten (al 40 %). — Siendo que la produceion del trigo es sensiblemente superior al eonsumo interno, Yugoeslavia exporta este artlculo a Checoeslo-vaquia y Austria, en menor escala a Suiza, tt.alia, (Irecin y otros palses ccntroeuropeos. En cuanto al maiz čuva produceion media es de 3 a 3 1|2 millones de toneladas anuales (en el ano pasado ha superado su propio reeord, habiendo 5.105.000 toneladas), Yugoeslavia ocupa el segundo lugar entre los paises productores maizcros europeos, y no obstante el gran eonsumo interno, existe siempre un abundante saldo destinado a la exportaeiön a las repüblicas Clieco-eslovaca y Austriaca. La CEBADA se cultiva časi en todo el pais, calculandosc su produecion en medio millon de met.ros cübicos. — En las cose-chas muy propicias llega a exportarse; sin embargo, cn los nnos reguläres no cubre el eonsumo del pais. imp.ortandose la del tipo de la cebada eervecera. El CENTENO representa una eosecha promedia de y 7 millones de quintales anuales. La expor-tacion de ciruela en .el ano ppdo. ha sido de 400 mil quintales. El dulce (mermelada) de ciruela ha sido exportado en la eantidad de 50 mil quintales. El i-<>sto de la produccion es consumido en el pais, ya sea como fruta fresca o desecada, ya sea en “mermelada” o en forma de grapa obtenida por destilacion bajo el nom-bre de “slivoviza”, que tambien se exporta. — Esta bebida, eo-mumnente, tiene ima grmi graduacion, mayor de 50% de alcohol. El segundo puesto de la produccion frutera, ocupa la m a n-zana, euya cosecha llega a 1.800.000 a 2 millones de quintales, de los cuales se destinan al extranjero 25 a 30 mil quintales, mien-tras que la .exportacion de la manzaiia desecada es bastante re-ducida. La cosecha de p er as asciende a medio millön de quintales. Las nueces dan ima produccion de 300 mil quintales, exportiindo.se u.ia decima parte, ya sea en cascara o descascara-das. En la zona del Adriaticu se cosecha hasta 00 mil quintales de aoeitunas, las quc en sil mayor parte se destinan a la fabrica-cion del aceite eomestible. <|ue en las campanas mediocres facij-mente eubr.e el consumo interno. — La produccion de guindas (“marasque”) que se cultivan časi exclusivamente en Dalmaeia, alcanza a .veces hasta 20 mil quintales, de los cuales se colocan en el extranjero 1000 en estado fresco y uno 7 o 8 mil en estado conservado. — La vinicultura yugoeslava es particularmente importante, c-alculandose la cosecha de uva mas de 4 millones de kilos destinados a la industria vinicola la mayor parte. — Como uva de mesa se exportan cerca 20 mil quintales. — La pro-duccidn medla de castanas es de 130 mil quintales anuales; Ja de higos, 100 mil, de almendras 10 mil y de algarrobo unos cinco mil quintales. Por otra parte, el cultivo de plantas eitricas esta recien en sil comienzo, siendo por tal razdn Yugoeslavia importadora de esta fruta de invierno que le suministra en eantidades apreciable Espana, de acuerdo a un tratado comercial celebrado en el princi-pio del ano 193(1. LA EXPORTACION DE MADERA EN ARGENTINA TL ministro de Yugoeslavia. en Buenos Aires, dr. Isidro 'Cankar, ha co-municado a la Camara de Comercio c Industria de Ljubljana quo el mor- Iglesia parröquial die la pequena Ciudad de Ercegnovi (Boka Kotorska.) VelMuka, atractivo balneario en la isla de Korčula, pucblo natal de mu-chos de los emigrados yugoeslavos. La famosa playa de Dubrovnik. cado Argentino ofrece grandes posibi-lidades para la importaeiön de made-ra yugoeslava. Yugoeslavia podria co-locar en la Argentina mensualmente unos 10.000 in. cübieos de madera. X Playa de Budva (sur de la costa yugoeslava). LA EXPOSICION DE GANADO MAYOR J^A exposieiön de ganado mayor de renrodccciön tuvo lugar en Novi •Sad de 17 a 20 de Abril del ano en curso, con un exito imprevisto. EXPORTACIÖN DE FRUTAS: Entre los productos fruteros tienc particular importancia el vino y el dulce de ciruela (merme-lada). La producciön de vino es de 4 millones de hectolitros, que eoloca a Yugoeslavia en el quinto lugar entre los paises producto-res de vinos; y por la cantidad exportada en el septimo puesto.— Los compradores de vino yugoeslavo son principalmente Italia, Austria, Checoeslovaquia v Alcmania. En cuanto a la exporta ciön de “mermelada” (dulce de ciruela) esta aumenta aaualmen-tc (el ano 1935 era de HO mil quintales), siendo sus principales consumidores: Austria, Checoeslovaquia, Hungria y Alcmania. GANADERIA YUGOESLAVA En Yugoeslavia existen condiciones extraordinariamente fa-vorahles para el desarollo de la industria ganadera, la cual, aun-que no ha aleanzado nun el nivel de los demas Estados europeos, encuentrase en un continuo progreso. Actualmente Yugoeslavia cuenta segün el censo del ano 1935 con 3.831.000 vacunos, 2,860,000 porvinos, 8.500,000 ove.jas, 1,870,000 cabras y 1,290.000 equi nos. Los bovinos representan la mäs importante rama ganadera, prevaleciendo la raza Simmental, que se cria en la Banovina Sava (Croacia). Otras razas, como ser la Pinzgauer y la overo-eolorada prosperan en los terrenos motanosos en la zona de Bosnia, Herzego vina y iMontenegro y en Serbin meridional. — En las llanuras de Eslovenia, Banat y Serbin septentrional se ha aelimatado ex-celentemente la raza “grisacea”. Ademäs, en estas regiones se hau forma du crias de especialidad local que se conocen de nombrc “podolje” y “buša”. — Los bo vinos se man, segün clase y rcgion, para la industria lcehera y para ln carne, como tambien para la traccion a sangre y desempeno en las faenas agricolas. •— La exportacion de bo vinos a.seiendc basta 120.000 mil cabezas por ano, de los cuales cnsi la mitad absorbe la importacion Italiana y la otra mitad se distribuyc entre Austria y Greein. — Yugoeslavia esta en el teveer puesto entre los paises europeos en la exportacion de vacunos (bueyes, vacas, toros, novillos y terneros). — Los p orcino s se di viden en dos categorias, es decir: de carne y d? grasa. De esta ultima prevalece la raza “Mangalica” y luego la Turopolje , y de la primera — de carne — se disti’iguen la la industria de cemento I AS industrias de v c in en to de Bel* gia, Francia, Dinamitrca, Hun grla, Noruega, Suecia y Yugpealavia han llegado a im acuerdo para fijar el prccio Maieo del produeto, cvitando asi competieneia en los mercados de oxportaciön. Este acuerdo entro en vigor el 1. do Maržo ppdo. En el Litoral yugoeslavo: TJn balneario tran- % y lignito de 18 a 22 %, % Boka Kotorska, un aspecto del puerto. Srebreno: Pintorescos alrcdedores de Dubrovnik, sobre el Adriätico yugoeslavo. ------> El valor calorifieo gira entre los siguientes limites antracite: 6500 a 7500 calorias, Iiulla comun 3500 a 5700 calorias y el ligni-to: 3400 a 3600 calorias. El antracita se produce solamente en las banovinas de Morava y Vardar y en parte tambien la de Dunav. Estas tres banovinas proveen el pais con el mejor carbon. La mayor produccion de la hulla fosil existe en la banovina de Drava, siendo las mas importantes minas explotadas por la “Sociedad de la hulla de Trbovlje S. A.” Estas minas son: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik y Eajhenburg. La produccion en la banovina de Drava oscila alre-dedor de 1.850.000 toneladas anuales (40% de la produccion total) de estos 93c/c es hulla comun y el resto lignito. El ntimero total de minas de carbon de Yugoeslavia saciendc a cerca 237, de las cuales sc encuentran solamente en explotaciön 113. Segun la cantidad, tenemos de minas de antracita 19 (15 en explotaciön), de hulla comun 141 (58 en explotaciön) y 77 de lignito (40 en explotaciön). Zamet, puefolito yugoeslavo en el Umite con Italia. Ademäs hay en Yugoeslavia 5 fäbricas para el carbon pren-sado. EL COBRE Segün la cantidad constatada para el mineral de cobre en el pais, Yugoeslavia se encuentra en el primer puesto en Europa. El cobre encuentrase en todas las banovinas en diferentes puntos, pero en explotacion hällanse solamento 3 de los 13 yacimientos importantes. Ademäs de algunos yacimientos de menor importancia en la banovina de Sava (Petrova Gora y Turgovska Gora), los mäs ri-cos se hallan en Bosnia y en Servia. En Bosnia, el cobre se pre-senta no solamente entre el mineral relative, sino tambien junto con el mineral de zine y plomo. Los yacimientos mäs conocidos son: Sinjak cerca de Jajce, Dobrigošče y Jabuka-Planina. El eon-tenido de cobre oscila entre 10. 50% hasta 39. 31%. Las mäs ricas minus en cobre se hallan en la banovina de Morava. En explotacion se encuentran solo dos minus: 'Mnindanpek y Bor. En Meidanpek se extrae generalmente el pirito, aparecien- do el cobre como produeto secundario, mientras que la mina de cobre de Bor es la mas grande en Europa por la capacidad y calidad. Las capas minerales alcanzan un espesor de 30 ms. y ,compönen-sc en general de cobaltina, y de enargite, con 6 a 7% de contenido de cobre, extrayendoselo fäcilmente, dando un cobre de calidad ex-celente y muy puro (99.4%). Su produceion representa al mi smo tiempo la produceion total de toda la Yugoeslavia (30.000 tone-ladas). EL HIERRO En cuanto a las riquezas en minas de hierro, Yugoeslavia pertenece a los principales paises en Europa, aünque la explota-eion se efectua con exito notable, solamente en las. banovinas de Drina y Vrba (Bosnia), y en uria parte de banovina de Sava, lo que se debe a la falta de altos hornos. EL MONASTERIO DE SAN ABC ANGEL En la Serbia Sud abundan conventos ortodoxos, fimdaciones med'oevales de los primeros reyes serbios. Este grab a do muestra el de San Ar,-angel, en Prilep, que ofrece lina hermosa vista sobre la llanura. Los mcjores y los mäs ricos yacimientos de minas de hierro, sc hallan ,en Llubia Stari Maidan, Kreševo-Deževica y Vareš, donde ya en los tiempos mäs remotos existian industrias metalurgi cas. En cl ano 1892 fue construido el primer alto liorno en Vareš, y al mismo tiempo se principio con la explotacion intensiva de los yacimientos de Vareš mismo: Droškovaz, Smreka, Brezik y Brzic. Estos yacimientos son extraordinariamente ricos y conti en.en sideritis, limonito y hematiles con 45 a 60% de hierro. Hay dos fundiciones (altos hornos) en Yugoeslavia: en Vareš y en Topusko. La industria metalürgica Soc. An. Vareš, poseč dos hornos (16.8 v 18.5 nietros de altura), de los euales cl mayor tiene una capacidad diaria de 70 toneladas de hierro crudo o sea de 110 toneladas de hierro crudo Martin. En estos altos hornos sc produce el hierro crudo para las empresas sidcrürgicas,, cl hierro crudo Martin, el hierro crudo Bessemer, el hierro crudo para el acero y el hierro crudo claro. — La produccion total se vende mayormente a la fundieion de Zenica. Esta empresa estä modernamente instalada y funciona hajo la administraeiön del Estado. MATERIALES PARA LA INDUSTRIA Y PRODUCTOS INDUSTRIALES En Yugoeslavia se produeen en grandes cantidades todas las materias primas necesarias para las principales industrial es, eomo sor: la textil, curtiembre, papcl y otras muclias de elevado con-sumo. — A pesar de estas riquezas naturales, las industrias locales no cstän en condi'ciones para poder elaborarlas, debiendo por ello dirigirse en el extranjero a fin de adquirir productos ya terminados — para cubrir las necesidades de la poblaciön. INDUSTRIA TEXTIL: Esta es la mäs importante, contando con mäs de 300 fäbricas que trabajan en su mäxima escala el al-godön, luego yute, seda artificial, y los demäs articulos, que en su totalidad vienen importados en estado nistico, menos los de produccion local, a decir: lanas, fibras de lino, canamo y seda natural. — La importaeiön anual de algodon nistico a cerca de 9000 toneladas (en el ano ppdo hubo trämites semioficiales para EL MONASTEEIO DE SAN NATJM Situado en la Serbia meridional, en el extreme sudoeste de Yugoeslavia jnnto al limite con Albania y cerca de Grecia, el läge de Ohrid es uno de los mds hermosos del pais y posee paisajes interesantisimos. , : ■ ') t" ‘ proveer las hilanderias yugoeslavas con el algodö'n de Ctiacö, sin poder concertarse operacion alguna), mientras que la importa-cion de tejidos de algodon ha alcanzado hasta 9000 toneladaš (en el ano 1935: 10.00 toneladaš). — Dentro del pais existen esta-blecimientos hilanderos muy importantes (5000 obreres c|u) y dis-tintas fabricas de tejidos, por cuyo abastecimiento debe importar-se annalmente por un valor de 1|2 millon de dinares (1) de algodon eardado. La produccion de canarno gira entre 25.000 tone-ladas, la mitad de la cual se cxporta en estado semi-bruto y la (ilra se industrializa en las fäbricas del pais. Las coseehas de la libra de lino — que es de unas 6000 toneladaš — cubre los pedi-des de estableeimient.os locales, mientras que la produccion de la seri'illa es tan exigua que para satisfacer las necesidades interna^ obliga a importar annalmente uiios 5000 toneladaš (2). — (1) Dinar, nioneda vugooslava — segun cl cambio fijado por ei Banco Central Argentino cquivale a $0.0702. (2) Aimque se sabe que vasi la totalirlad del lino importado en Yugoeslavia es de origen argentino, las estadisticas, sin embargo, no lo deacusan. Se explica cste fenömeno con el hecho de que Yugoeslavia se provee de lino — no direetnmento en la Argentina — Si no en los mereados euro- No obstante su rica produccion de lanares, en conseeueneias no menos de lana bruta, Yugoeslavia debe importar anualmente n n os 2000 toneladas de lana para apoder satisfaeer las necesidades de su industria lanera, ademas de tejidos y otros articulos de lana ene se introducen por ano en nn valor de 450 millones de dinares. En cuanto a la seda, en Yugoeslavia se cosechan mas de 1 millon de kilos de capullos de gusanos de seda, de los euales se exportan mas de 200 mil kilos, y unos 20.000 kilos de seda cruda. El resto de la prodluccion sc elabora en tres hilanderias de seda loeales. — En los Ultimos tiempos progresa muy satisfacloriamen-te la industria de seda artificial, disminuyendo su importacion del exterior a menos de 1000 toneladas anuales. Aunque la intro-duccion de tejidos de seda continuamentc disminuye, y, a su vez, la exportaeion de este articulo viene acentuandose, la importacion de objetos confeccionados de seda todavia aleanza unos 150 millones de dinares. LA INDUSTRIA DE CUEROS: El desarollo de la industria-lizacion de eueros se eneuentra en proporcion con la disponsibili-dad de la materia prima. — Ademäs se exportan eueros .en estado fveseo, salado y seco, debiendo tenerse cn cuenta que ingentes can-tidades de eueros salen de pais con animales vivos, de modo que — para poder abastecer la industria nacional, aveces .es necesario importar eueros en estado bruto o ya curtido. — De modo que se exportan anualmente en estado bruto 3000 toneladas, y en estado curtido 50 toneladas por ano, mientras que eu importacion, a veces, llega hasta 500 toneladas. PAPEL: Aunque Yugoeslavia dispone de inmensas cantidades de materias primas para la fabricacion de papel, esta industria, en su proporcion no esta en condiciones para proveer al pais con la cantidad necesaria. Son siete los establecimientos que producen la celulosa v la pasta para la confeccičn del papel; sin embargo la exportaeion de las mismas — por ser časi en su totalidad ab-sorbidas por los mereados internos, carece de importancia. Uni-camente se exporta el tipo de papel die cigarillos de mejor calidad, peos (Holanda y Alemania). — No deja ser molesta esta circunstamti» para la determinacidn del verdadero intereambio comercial argontino— yugoieslavo. — Hay analogia tambien en el rengldn: algodčn. — La antigua catedral de Belgrado. ■quc. Io produce una de las mäs antiguas papeleras europeas (Su-šak). En los Ultimos tiempos se importa solamente el papel tipo “diario”. TABACO Y SU PRODUCCION: El cultivo de tabaco y su ela-boracion se realizan bajo el regimen del Estado. — Por su in-ttiejorable calidad y su exquisito aroma, los tabacos yugoeslavos son mundialmente conocidos, especialmente aquellos cosechados en Serbin meridional (Macedonia) y de la Hercegovina, respeeti-vamente, que posibilitan su coloeaciön en los mercados extranje-i'os de ingentes eantidades de tabaco en hoja. — La manufnctura de tabaco — cigarillos o en hebras — se exporta cada ano en 'navor escala, sin poder satisfacer los pedidos del exteriov. INDUSTRIA QUIMICA: La abundante existencia de matcrias primas y las ingentes energias hidräulicas del pais, ofrecen cxce-lentes eondiciones para la industria quimiea yugoeslava. Sin embargo el desarollo de la misma no es tan vasto eomo podra serlo. Por ahora limitase a la elaboraciön y destilacion de maderas, de produeciön de extractos neeesarios para la curtiembre, abonos qui-micos, amoniaco, soda eaustiea, äcido sülfurieo, earburo de cal-eio (1) y de eianamydo de calcio, fabrieaciön de :Cosloros, bar-niees y distintos sueros. A parte de estos productos quimieos, se elaboran tambien muchos otros, pero en eantidades indispensables eomo para cubrir las necesidades del pais. A este rubro per-tenece tambien la produeciön de preparados quimico-farmaceu-tieos. fabrieaciön de jabones y velas, tintas y eolores. — Mereče destacarse especialmente la industria die destilacion de madera que cuenta con establecimientos muy grandes, con la capacidad de producir mäs de 60.000 toneladas anuales de tanino, cuya ex-portaeiön aseiende a varias decenas de miles de toneladas. — Sin embargo, Yugocslavia debe importar hasta 3000 toneladas de quebracho, por cuanto para el eurtimiento no produee otro ex-tracto que el de castano y de roble. El estahleeimiento Solvay de Rosnia posee capacidad de produeciön anual de 50.000 toneladas de carbön, amoniaco y soda eaustiea, productos que en su mayor parte se exportan a Hungria. Es digno de mencionar tambien el estahleeimiento Bosansko A. D.-Jäjee, que, ademas de la soda caüs-t ica produee tricloretileno, cloruro de calcio y otros derivados de cloro, eomo asimismo earburo de calcio, cilicato y manganesio de hierr.o. — La industria de abonos quimieos produee superfos-fatos, cianamido de calcio a base de ti/.a y polvo de hueso para consumo del pais y con destino a la exportaeiön, en elevadas can-tidades el cianamido de calcio. Entre las materias primas quimicas que se exportan en osta- ti) Articulo que ocupa lugar importante en In importaeiön »rgentina. Rosario: Co Banketa u spornen dana pomirja (ll-XI-1936). — Glava stola, no. kojoj su zastopane po odnosnim konsulima sve savezničke države. de bruto por no teuer suficiente eapacidad de su elaboracion en el paLs — debemos meneionar el opio, las plantas medicinales y el lupulo. En Yugoeslavia sc produee mas de 100.000 kg. de opio, univ apreciado por su alto porcentaje (15ojo) de morfina. — De las plantas medicionales se destaca el crisantemo de Dalmaeia, qtie sc exporta en estado natural y semielaborado. — Es eonocido qne la ealidad de crisantemo japones, que se exporta en grau ean-tidad, ha sido considerada hasta la fecha eomo superior a la del crisantemo yugoeslavo. Sin embargo, despues de la guerra, graeias a la preocupacidn del Estado, los distintos laborätorios antoriza-dos de Europa hau constatado que l.a cgntidad de pirotvina en el crisantemo yugoeslavo es a razfm ded 0.8ß a 0.90 o|o superior a la quo contiene el produeto japones. — Oonsccucnte a esta super'o-i'idad, los pedidos por el crisantemo yugoeslavo en los mereados extranjeros aumentan coutinuamente. Su reeoleceion anuai es de alrededor de 800 toneladas. — Ademäs del crisantemo hay otras iinmerosas plantas medicinales, que se vecolectan y preparan ade-cuadamente para exportacidn. Son estos el romero, la manzanilla, belladona, salvia, flor de tilo, y muehos otros. — Tambien se produ c en y exportan esencias aromaticas, de estas mismas plantas,. como ser: esencias de romero, de salvia, pino y enebro. INDUSTRIA FORESTAL: Yugoeslavia es uno de los paises europeos mas rieos en forestales. La tercera parte de su super-ficie estä cubierta d.e bosques, de los cuales el 38 o|o es madera dura, el 23 o|iO de haya, el 10 o|o de roble, el 12 o|o de abetos, el 17 o|o de otra madera. — El 45 o[o de forestales pertenecen a bosques de ediitd no menor de 90 y el 30 o|o son de 80 a n os, res-pcetivamente. La industria maderera — merced a las riquezas forestales — es muy adelantada, enviando al exterior ingentes can-tidades de producto que aleanza a un valor mayor de 1000 millo-nes anuales, es decir časi la quinta parte del total de ia exporta-cion yugoeslav.a. — En primer termino se exporta madera de cons-truccion, lena de combustion, durmientes de ferrocarril y varios productos terminados: parquetes, adoquin.es, frisas, hormas y otros. La exportacion estä dirigida hacia todos los paises europeos, importadores de este renglon, especialmente a Italri, y en menor eseala a los demäs Estados del Mediterräneo. Fuera de es-tos produetos, se venden en los mereados extranjeros anualmente cerea de 50.000 toneladas de carbon de lena. La industria mueble-ra es tambien muy importante. En general la industria maderera es explotada por 400 empresas mayores y 3000 de regulär capaci-dad, respeetivamente. NOMINA DE LOS PAISES CON LOS CUALES YUGOESLAVIA TIENE CELEBRADO TRATADOS DE COMEKCIO. — Albania, Austria, Belgien, Brasil, Ghecoeslovaquia, Dmamarca, Danzig, Egipto, Estonia, Finlandia, Francia, Alemania, Japon, Grecia, Gran Bretana, Irlanda, Isias Cänarias, Italia, Letonia, Lichtenstein, Luxemburgo, Noruega, Holanda, Polonia, Portugal, Rumania, Espana, Est. U. de N. America, Suecia, Suiza, Hungria. ™ Con la Argentina, basta la fecha no se ha llegado a soncluir los trämites pr.evios, habiendo no obstante, buenas probalidades para eelebrar un amplio tratado comercial dentro de brevc tiempo, segün se nos asegura en los circulos oficiales, hccho este (juc re-dundarä en beneficio de ambos paises y de! intercambio, (jue diariamente toma mayor incremento. MOJE SEL O Na klisuri gordoj, na pitome Hvaru Sazdaše pastiri u doba prastara Na obronku samem kremnjačke glavice Milo selo Brus j e — diku samo g Hvara. Ružmarinom kitnim i kaduljom mednom Okičena pirno okolica ci’la Nikakovo čudo, kada no se kaže: Da vječno tu jestie — zbor — ročište vila! Bura njega silno — neprestano — bije, Sjever ljuti kruto temelje mu ruje, Sveg ga biju — silno — vihri i orkani A on niti makac; svim prkosi; tu je. Oko njega klisure su sure Gnjezda, gdje no samo sokolovi vij'1, Kukavicam tamo, nigdje legla "ema, Več orlova jata svoje mlade kriju. Na dogledu mora nemirnoga bučna Križanje se ladja svud sa njega zrije, Njegova su djeca — pomorski junači, Moroplovska krvca u žilam im vrije. Hladni miriš bora — ojačuje prsi Za ushitc silne, za podvige nove. Tu ne raste gamad — več lavovi silni, Kada njih doma j a na ročište zove. — Maleno je selo — ai ga znade svatko, O njemu se svukud — na daleko glasi On je luč u tminali — neprekidni oganj Ko ji ne sagara niti se ugasi. Stjepan Militi v. Est. Gahan, FCCBA. ZLATAR (J našem vrtu rasa o busen prekrasne ruže. Svak se je divio njenim šarolikim rušama, a bile su zapravo krasne. — Na jedilom omladku pojavio se divan pupoljak. Na daleko i široko ne bio mu ravna. Jato leptira nastojali, da ga poljube, da se nasišu nje-gov.og miomirisa, željeli su, da im otvori njegove latiee — ali on pupoljak ne žclio takovih poklona i ostao dalje ukras matere ruže. Najednoč culo sc nekakvo zujanje — pupoljak u/drhta. •— Problijedi i njegove latiee stale su se same otvarati — Zlatar 1)— sa svojim zlatnini oklop.om duboko zazuji i spusti se medju otvo-rene latiee krasnoga pupoljka. — Kroz kratko vrijeme ono što bijaše ures ruže i perivoja, nestade. — Pupoljka ne bijaše više, njegove latiee ko je su ostale neosjetljive na sve šarolike leptire, več ležaše oskurnjene po zemlji. — Zlato ueinilo je svoju. — U mom selu rastno divan pupoljak, zvala se Kuža. Seoski je rnomci obljetavahu, svaki je žclio da se nasiti čara i divote nje-zine, ali je Roža ostala kao kamen tvrda na sve molbe i zaklina-nja dobrih i vrijednih mladiča. Nijc se nikad na njih obazirala, vazda je nekim prezirom od sebe odbacivala sve vjenčane ponude, sva ulagivanja. ti vi čari krepkih i zdravih mladiča ne inogoše da otvore latiee njenog srca. Ona je ostala nijema, — a sve što je moglo da hude sreča njena i drugog, ostalo je glas vapijueega.— Najednoč .nekim slučajem, prodje kroz selo Ivo Zlatar. — Tako se je zvao — bio je prilično star, a vračao se je iz Argentine. O njemu se govorilo kao veoma bogatoip čovjeku. No nitko sc ni je zanimao za njegovo prošlost. — Amerikanac je silno bogat, a drugo nije stalo. — Palo mu oko na Kužu i lako je snubi. Ona i ne pita tko je Ivo, ni da li je dostojan njene nevinosti. — Sva sretna, pliva u veselju, lijepa Roža. — Bez oklijevanja obavili se svatovi, ali medeni dani — naglo se prekinuše. — Nenadano, Ivo najavi svoj odlazak, ode on.... Naša Ruža, još i danas ga očekuje, — oskrvnuta, zaražena, tužna i jadna, a Zlatara nema.... Oh, da bi ta naša Ruža jcdina bila... S. Miličič. 1 1) Zlatno — zelena buba, insekt, koja se u nekojim našim krajevima naziva “zlatna mara”. POZDRAV JADRANU IZ TUDJINE i. Čuj Jadranu milo naše more, Od srca Ti šal jem ja pozdrave svoje; Iz tudjine o ve iz o ve daljine, Pozdravljam Ti vale i Tvoje dubine! II. Pozdravljam ti silne duje i vjetre, Pozdravljam ti brda kud Orlovi lete Pozdravljam otoke i njina mjestašca, Koje ljubim žarom svojega srdašca. IVI. O Jadranu krasni! Oj Jadranu plavi! Ja te ljubim žarko, ko oči u glavi; Tvoje divne luke, ubave uvale, Da im para nije, na sve četiri Strane. IV. Tvoji vali šumni, tvoja* plavetnila, U mom oku stoje, kao krasna slika, ‘A ta slika sama, cesto se ponavlja* Pak o tebi noču, sla tke sanje sanjam. V. Pozdravljam ti rijeke, potoke i vrela, Pozdravljam gradove i pitoma sela, Pozdravljam buzdovan, sred tvoje dubine, što ga Marko b&ci, s Urnive planine. VI. Pozdravljam ti male i vele brodove, Pozdravljam ti ribe, bijele galebove, Pozdravljam ti obalu, Rečinu, Bojanu A tebe srdačno pozdravljam, Jadranu! Spj. Nedeljko I. Bajurin, TJ Bosariu, 1|XTT., 1030. VOJNA OBAVEZA ISELJENIKA Svi grad jam naše države moraju da vrše svoje gradjanske dužnosti, pa gdje se oni nalazili. Prema torne dužni smo i mi naj-ndadji iseljeniei, po zakonu, da se prijavljujemo na regrutovanje, ako nam je za to rok. Time osiguravarno sebi gragjanska prava i prinadležnosti, a izbječi cemo neugodnim posljedicama t. j. da ne budemo proglašeni vojnim dezerterom. Prema elanu 45. našeg Zakona u ustrojstvu vojske i mornarice, ukratko utvrdjeno je: da lica koja stalno žive v.an naše države v Europi, osim zemalja u našem neposrednom susjedstvu. IŠo i lica koja stalno žive u prekomorskim zemljama, ili su tam o prirodjeni, ili onud su otišli pet godina prije regrutovanja, ne če se smatrati da izbjegavaju službu u stakiom kadru, ako se u vremenu njihovog regrutovanja, pa najdalje do navršene 25. godine njihove starosti, jave našim vojnim, odnosno civilnim pretstavnicima u dotičnim zemljama, gdje žive, i regulišu svoju ViOjnu obavezu. Sva lica, koja su regulisala svoju vojnu obavezu, mogu svake tri godine dolaziti kuči, ostati ovdje šest mjeseci i slobodno povratiti se na zaradu u svijet, odakle su došla a da nisu dužna vršiti vojničku službu, ali za slučaj rata sva su dužna doči kuči da vrše svoju dužnost. Dalje, kako je izvršenjc ovog Zakona nalazilo poteškoča, a da se izbjegne netočno j primjeni istoga, Gospodin Ministar Vojske i Mornarice, pod br. 22602 od 5. oktobra 1936 godine, izdao je nar.edjenje, da se članku 55 a Pravila o regrutovanju doda tačka 5, koja glasi: "Regruti i obveznici, naši državljani, ko ji stalno di privre-meno žive u zemljama van Europe a v.an sjedišta naših pretstav-nika na strani, ako ne mogu da se lično pretstave radi regrutovanja i regnlisanja kadrovske službe i vojne obaveze, neče se smatrati da su izbjegavali vojnu obavezu, ako se u vremenu propisanom stavom drugim člana 45 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarnlce Jave pismeno pomenutim pretstavnicima — Konzulatima odnosno Poslanstvima. ” T istoj dodatnoj točki 5. člana 55,a Pravila o regrutovanju, g. ministar još naredjuje: da svaki vojni obveznik u propisano Rosario: Slavnostan sprevod h slovesni zahvalni božji službi. _____ Od leve na desno: 1. Komandant 11. pešadiskega puka; 2. Ministro Dr. Rodriguez, 3. Gobemador Provincije Dr. Bruchman, i. Intendente Mun. Dr. M. Culaciati, 5. Ministro Dr. Förster, 6. konzul Rubega, 7. Komandant flotille Rosano. vrijeme treba da prikaže molbu nadležnem konzulatu ili poslanstvu, i u istoj navedie: a) Prezime očevo i svoje ime; b) mje-sto rodjenja, zavičajno mjesto i vojni okrug; c) dan, mjesec i godi,na rodjenja; d) kada je otišao iz otadžbine u inostranstvo; e) taenu adresu svoju (mjesto, ulicu i broj kuče gdje stanuje, ili gdje če ga se najbrže moči nači u slučaju potrebe). Prema gornjemu, preporučamo našim eitateljima, da izvole skrenuti pažnju svim vojnim obvevnicima, kako nebi pregrješili gornji Zakon, te da bi se na prolazu kroz grad, gdje se nalaze naši Konzulati, sami lično prijavili, te dostavljali prom j ene o svojoj adresi. — Time o čuvat če svoje pravo, a u svakom slučaju. putovanja u domovini; ili kod traženja zaštite na državnim nadleštvima na strani, izbječi neugodnim i štetnim posljedicama. RADIOTELEFONSKE VIJESTI Dana 1. o. mj. po prvi pni a culi smo glas iz Domovine. Kratko la la sna slanica Central nog Prcsbiroa iz Beograda počastila jc naše isel jeništvo u Amernei posehnom emisijom, ko ju je otvorio Presjednik Ministarskog Saveta i Ministar Inostranih Poslova, g. Dr. Mil orad Stojadinovic, pozdravivši nas najsrdačnije u mie Gtndžbine. Istodobno bilo je najavljeno, da se slijedeča emisija daje u večer 14. o. mj., i to od ‘20 do 21 sati a na dužini od 19.71 m od- Vllla Mugueta: živa slika sa zabave Hrvatskog Priponi. Društva, u kojoj su uzeli učešča sinovi naših igeljenika. nosno 31.28 metara valovne dužine.Prema torne, svaki o.oa.i koji ima mogučstva da se snabdije sa aparatom za kratke v.alove, imat ec prilike da jasno čuje glas iz Jugoslavije. Za sada, emisija beogradske stanice davat če se dva puta mjesečno, a kasnije, kad bude dovršena nova moderna stanica moči čemo jc slušati svaki večer. Mi čemo naše čitatelje o torne pravodobno izvijestiti, a več sada nam jc drago istaknuti, da je i nama napokon dano,.— i ako nešto dockano — da se možemo direktno staviti u doticaj sa domovinskim radiostanicama, te u zimskim večerima uživati ugodnu muziku i slušati domovinske vijesti. Doncellas, ataviadas en Sus tra'es tipicos de Bal), remando. ČASTNA LISTA najdragocenejših sodelavcev naše revije, ki . podpirajo naša prizadevanja s pisanjem, naročanjem, priporočanjem, širjenjem in še z izrednimi prostovoljnimi prispevki \ argentinskih pesosih, kahor jih navajamo spodaj: Bizjak 1, Gabrovec 2, Lužnik 0.50, Slejko Koglot .1, Kerševan 0.50, Bovcon 1, Pahor 2, Jug 2, Kodrič 1, Kragelj 1, Rutar 1, Ivanič 1, Turk 1, Zidar I, Kek 1, N. N. 50.—, Bambič 0.50, Kunstelj 1.50, Kunaver 2, Senica 2, Brišar I, Žerjav 1.50, Bratina 0.50, Ušaj 2.50, Urbančič 1.50, Samsa 0.50, Peršolja 1, Pile j 1, Cetin 1, Ho jak 1, Stanič 1, Ribič ti.50, Bertoncelj 0.50, Muhič (Francija) 12.50, Jankovič 15.—, Sedej 2, Cunja 2, Troha 1, Grbec 0.50, Bele 0.50, Klobučar 1, Uršič 1, Cigoj 1, Gomilšček 2, razni en-imenovani skupno 28.50, špilec 1, Cuk 1, Počkaj 2.50, Milharčič 2, Oselj 2, Lah 1, Troha 1, Furlan 1, Kodelja 1, Fujs J, GomišČek 2, Vučič 1, Jug 5. čast njihovi uvidevnosti! Naj živle posnemovavci! No naše skupno delo je rodilo že mnogo lepih sadov, nikakor pa še niso izčrpane vse možnosti naših uspehov in koristi, ki jih lahko nudi pametno sodelovanje bodisi posameznim izseljen vem, bodisi slovenski izseljenski skupnosti v Argentini in izven nje, in celo naši slovenski in jugoslovanski narodni družini v njeni celoti. če si plačal predpisano naročnino za Duhovno življenje, vedi, da si sicer hvalevredno izpolnil strogo dolžnost, ki jo imaš do lista, vendar si dal listu samo to kar neizbežno zahteva od nas uprava in tiskarna za tisk in dostavo Tvojega izvoda, če bi razpolagali samo z naročnino naših naročnikov in plačali vsako delo, ki je v zvezi z listom, bi morala biti posamezna številka Duhovnega življenja neprimerno manjša in še veliko skromneje opremljena, kakor pa je. Kdor je seveda list naročil ali ga tudi samo obdržal, ko smo mu ga poslali na ogled, pa se na kakoršenltoli način odteguje tudi plačilu tega najnižje preračunanega zneska, pa seveda ne samo da ni izpolnil svoje dolžnosti, marveč dela očitno krivico upravi in naročnikom in je škodljivec cele izseljenske skupnosti. Že Duhovno življenje v današnjem obsfegu in današnji opremi nam omogočajo poleg redno plačujočih naročnikov samo povsem brezplačno poslujoče uredništvo in skoro brezplačno poslujoča uprava, zlasti pa še uvidevni naši mali dobrotniki, kakor jih naštevamo zgoraj, ki niso toliko naši, kakor vse hvate vredni svoji lastni in slovenske izseljenske skupnosti javni dobrotniki. Mi pa bi radi Duhovno življenje še močno izboljšali. Izboljšali še bolj kakor povečali. Kadi bi mu dali še prikupnejšo obliko. Zato pa rabimo Tvojega uvlidevnega sodelovanja, dragi čitatelj! Ne samo čitaj in svoj izvod gotovo in pravočasno plačaj, ampak tudi priporočaj in širi našo revijo mied svojimi znanci in prispevaj v njen tiskovni sklad. če ne moreš za svoje znance in prijatelje med izseljenci ali v domovini naročiti celotnega letnika, jim morda pošlji številke, ki se Ti zdijo zanje posebno primerne in ki jih proti neznatni odškodnini radi pošiljamo kamor želiš, za 40 cts. kamorkoli v Almeriko, bodisi Severno bodisi Južno, in za 50 cts kamorkoli drugam po svetu, izvzemši današnje številke, ki volja zaradi svoje obsežnosti in opreme en peso. Mnogi bolniki po buenosajreških in drugih bolnicah bi si radi krajšali svoje dolge in mučne ure in se izobraževali z Duhovnjim življenjem, mi pa nikakor ne moremo več sami nositi vseh teh stroškov, ki gredo skupno in tekom let v razmeroma ogromne svote. Pomagajte vsestransko nam dielati dobrof! Pomagajte nam, da bomo Duhovno življenje čim bolj izboljšali in je spravili v kolikor mogoče veliko slovenskih izseljenskih rok! Pomagajte nam delati dobro in prispevajte v naš tiskovni sklad! Duhovno življenje bo izhajalo za naprej v dosedanji obliki in bo urejevano v smislu naših zadnjih treh šttevilk. Povprečno bo obsegala vsaka številka najmanj (14 strani. Uredništvo si pridržuje pravico, da iz tehničnih ali drugih vzrokov izda kako številko tudi v znatno večjem obsegu, zato pa bo prihodnja toliko manjša, vendar vodno tako, da naročniki ne morejo biti oškodovani Skupno mora obsegati Duhovno življenje letno najmanj 708 strani!. Duhovno življenje bo redno prinašalo Opazovavca, ki se je na mah priljubil in bo poročal zlasti o dnevnih kulturnih vesteh, ki morejo zanimati slovensko izseljenstvo. V eni izmled prihodnjih številk bomo prinesli posrečeno ljudsko igro, ki jo je nalašč za našo revijo priredla gospa Antonija Kože, naša znana sodelavka in izseljenka v Franciji, za tisk imamo že 'pripravljeno najlepšo argentinsko ljudsko povest Breskvin cvet, ki na nedosegljivo lep način popisuje življenje po argentinskem kampu in življenje služkinje v Buenos Airesu, gospod Srečko Ferfolja, naš znani sodelavec ima pripravljeno nalašč za naš list obširno razpravo o čaku, današnji najvažnejši argentinski kolonizacijski pokrajini, priznani slovenski psatelj in naš odlični sodelavec gospod profesor Bednarik nam jo poslal obširno in dragoceno razpravo o življenju po širnem, malo znanem svletu, ki se bere kakor roman, čeprav je pred vsem poučnega značaja, poročali bomo o naših izseljencih v Severni Ameriki, Franciji, Belgiji, Nemčiji. Ena številka bo posvečena slovenski domovini, druga posebej naši Primorski. Pisali bomo o naših odličnih izseljencih, ki so so uvel javili v težki borbi z najsposobnejšimi sinovi tujih narodov, na primer o našem buenosajreškem arhitektu Sulčieu ali podjetniku inženirju Kaduncu iz Sao Paula, številke o posebnih prilikah, zlasti ze velike praznike, bodo posvečene verski misli, kakor je bila na primer velikonočna. Današnji številki bo podobna, samo da bo še popolnejša in zanime-vejša številka posvečena jugoslovanski koloniji v Buenos Airesu, ki jo že pripravljamo. Veliko vrzel mislim, da bomo zamašili s posebno številko o zgodovini, zemljepis ju in gospodarskem življenju Argentine, našo nove domovine itd., itd. Tako da nam zanimive tvarine ne samo ne bo zmanjkalo, marveč da je imamo na razpolago preveč. Naš cilj je: vsebinsko globoko obdelana, znanstveno kar mogoče zanesljiva, pa vendar poljudna, koristna in prijetna, po obliki pa tako prikupna slovenska izseljenska revija, kolikor bodo le pripuščale razmere, to je naša denarna sredstva, skratka tako izseljensko glasilo, da bo delalo čast slovenskim izseljencem v Južni Ameriki in jim bo tudi v korist. Saj si vsak lahko predstavlja, koliko more koristiti izseljencem ena sama številka, ki ga na primer kakor današnja, vestno in nepristransko seznanja z načinom življenja v eni celi provinci, kjer že žive ali kjer se mislijo v večjem številu naseliti naši ljudje. Naročnina za tako povečano in izboljšano Duhovno življenje je $ 4,— za Argentino in vso Ameriko in $ 5.— ali Din 70.— za Jugoslavijo in vso Evropo. Naročnino pošlijte: iz Argentine na običajni način, iz Jugoslavije preko Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani, iz drugih držav pa pošljite najboljše v bančnih čekih naslovljenih na našo upravo. Kateri so že poslali del naročnine, jim bomo plačane zneske vračunali. Naročnikom v republiki Argentini, kateri nam do dne 1. junija ne bodo poravnali naročnine in nam tudi sicer ne bodo ničesar sporočili, niti ne vrnili zadnjih treh prejetih številk, če Usta ne žeUjo več prejemati, bomo poslali tekom meseca junija plačilne naloge, na katere bomo vračunali vso zaostalo naročnino in prišteli še 20 centavos za stroške. Naročajte Duhovno življenje! Priporočajte je svojim prijateljem in znancem! Pravočasno plačajte naročnino! Prispevajte v naš tiskovni sklad! Pomagajte nam delati dobro! Koristite sebi in slovenski izseljenski skupnosti. Pomagajte nam dvigati čast slovenskih izseljencev v Južni Ameriki! IZ ARGENTINSKE LEPE UMETNOSTI Ne čas ne prostor nam ne dopuščata, da bi danes obširneje govorili o argentinski lepi umetnosti, zlasti o literaturi. Vendar bi ne bilo prav, če bi je v tej, v Argentini živečim jugoslovanskim izseljencem posvečeni številki niti ne omenili. Zato prinašamo avtorizirane prevode dveh kratkih črtic izbranih iz dobro znane in že v razne jezike prestavljene knjige El E rial, ki jo je napisal Konstancij C. Vigil. Konstancij C. Vigil je našim čituteljem že znan. Duhovno življenje je že svoj čas povdarilo njegovo odlično vlogo v duhovnem življenju Argentine, vse latinske Amerike, pa tudi njegovo odlične mesto v svetovni literaturi. Svojo pisateljsko pot je začel s 17 leti. Danes je Vigil 62-letnik. Sadovi in uspehi njegovega pet in štiridesetletnega literarnega dela so ravno tako ogromni kakor svojevrstni. V glavnem je Vigil vzgojitelj. Naše duhovno življenje je prineslo že lepo vrsto prevodov njegovih ljubkih otroških povestic. El E rial, iz katerega smo povzeli obe naši kratki današnji črtici, pomeni višek Vigilovega literarnega dela in je zlasti pisatelju samemu najljubša izmed vseli njegovih neštetih spisov in knjig. Kritika je knjigo izredno soglasno pohvalno sprejela. Njeno dikcijo kritiki radi primerjajo preprosti globokosti svetopisemskih tekstov. Veliko sorodnosti smo našli med njim in znanim švicarskim vzgojiteljem F. W. Foersterjem. Poleg svojo pisateljsko delavnosti pa je Vigil lastnik in ravnatelj ene izmed največjih založb sveta, Editorial Atlantida, ki izdaja devet vsebinsko odličnih, zlasti pa tudi tehnično tako izpopolnjenih revij, da se jim evropske revijo kot celota niti od daleč ne morejo primerjati, Ena izmed njih, ženam in dekletom namenjena ‘Para Ti’, izhajajo tedensko v nad 240.000 izvodih, dočim se zdi, da je Vigilu samemu najljubši otroški tednik ‘Billikcn’. Za tiste, ki no poznajo argentinskih razmer, naj omenimo, da izhaja na primer ‘Para Ti’ tedensko, vsakokrat na 11(5 velikih straneh, točno dvojna velikost Duhovnega življenja, vsaj deloma na ilustracijskem popirju in v mnogo-barvnem tisku, stane pa številka po 20 cts ali Din 2.60, torej približno toliko, kolikor velja netiskan papir. Vse ogromno ostale stroške za honorarje, klišeje, tisk, upravo morajo nositi številni in kajpada tudi kričeči oglasi, ki so evropskim čitate-ljem običajno manj všeč. Poleg Izrednega pisateljskega talenta in iznajdljivega duha, s katerim je Vigil iz niča priklical svoje revije, jih ustvaril, usmeril in svojim čitateljem priljubil, jih ohranja in neprestano vsestransko izpolnjuje, je treba za vodstvo tako velikega podjetja tudi trgovske spretnosti, previdnosti in prevdarnosti, zlasti pa čuta za moralno odgovornost, lastnosti, ki sc zelo težko in redko vtelesijo v enem samem človeku. Vigilove revije čitajo nepreračunljivi milijoni ljudi, ki pokupijo na leto mnogo nad deset milijonov izvodov, zato ni vseeno s kakšno duhovno hrano da pasejo ti zvčzki sprejemljiva človeška srca in zlasti duše nezrelih in neodločnih mladih ljudi. Vigilove revije sicer niso nabožno branje, vendar je treba povdariti, da niso samo tehnično na višku, marveč, da so v celoti tudi moralne, kar veliko pomeni sredi ogromnega in svobodnega ameriškega tiska, ki se kakor reka, kakor umazan veletok razliva čez duše lahkomiselnih čitatoljev in počasi pa gotovo zastruplja tudi srca naših izseljencev in jih otopeva za vse dobro. Posebno pohvalno je treba omeniti revije ‘Para Ti’, ‘Mariin"', in — kdo bi si mislil — razkošno opremljeni Cinegraf. Vigilovp revije iz založbe Atlantida moramo omeniti tudi vsled tega, ker so so že večkrat na vso hvalevreden način spomnile tudi naše slovenske in jugoslovanske domovine, in kolikor nam je znano, spet pripravljajo daljšo vrsto razprav in slik o naših ljubih domačih krajih, Uredništvo. PREMETENOST Mlada žena je sklenila, da mora na vsak način imeti dragoceno obleko, ki ji je bila izredno všeč. Vedela pa je, da je njen mož ne ho hotel kupiti, ker je predraga, zato sc je odločila, da ga bo pridobila z zvijačo. Poljubi ga torej In mu začne praviti o lepi obleki, katero je bila videla. On: “Tn koliko stane?” Ona: “Tri tisoč dinarjev.” On: “Prav nespametno bi bilo izdati toliko denarja za eno samo obleko.” Ona: “Bes je. Tudi meni se tako zdi.” Par dni pozneje. Soprog se vrne v domačo hišo in ženka opazi na njegovem licu prašek; obriše mu ga s svojimi mehkimi prsti in reče: “Spet sem bila pri modistmji radi one obleke, o kateri sem ti pravila.” On: “Veliko predraga je. Ali nič ne popustijo?” Ona: ‘ ‘ Imaš prav! Bom poizkusila. Pristoja mi res, ampak... je pač predraga.” Zopet mine nekaj dni. Ko pride soprog nekega večera do- mov, se prestraši. Kaj je njegovi ženki? Jokala je, o tem ni dvoma. “Saj ni nič,” mu odvrne in ga ljubeznivo pogleda, “skrbelo me je samo, ker te ni bilo tako dolgo domov. Vidiš, sedaj je že spet vse dobro.” In ga je objela, se zasmejala, da so se pokazali njeni ljubki zobje, mu pogladila brke in že vzkliknila: “Ali, skoro bi pozabila: Šivilja pravi, da obleke rte more dati ceneje, kaj pa ti praviš?” On: “Je že prav, srček, kar kupi si jo.” ★ PLAČILO Nekega nedeljskega popoldneva se je stari Kristijan vrnil na svoj dom in doživel žalostno presenečenje. Njegovo sadno drevje, lepi rožni in šipkovi grmi, njegov tako lepo obdelani zelen jadni vrt, ves sad .njegovega dela in vse veselje njegovega samotnega življenja, je ležalo pred .njim uničeno, kakor da je vse poteptala čreda divjih konj. Stari mož se vgrizne v ustnice, nagniti čelo, ne more razumeti te zlobe, in zmajuje z glavo — niti prestopiti se mu več ne ljubi. Kdo je tako ranil njegovo dobroto, skromnost in njegovo srce? Ogleduje si roke in se sprašuje, ali še zmorejo toliko, da bodo spet obdelale, kar je bilo uničenega. Ko še tako stoji in si ogleduje škodo, zapazi na tleli sekiro. Takoj je spoznal, da je sosedova, sekira zavistnega Gustava, ki je tolikokrat nevoščljivo opazoval skrbno in potrpežljivo delo svojega soseda. Čez par dni bi mu moral Gustav plačati neko naročeno in storjeno delo. Pride torej i:t smehljaje pozdravi starega Kristijana, ki mu odzdravi kolikor le more prijazno, in ko mu oni ponudi plačilo, ga prime za roko in reče: “Sklenil sem Vas prositi, da mi tega dela ne plačujte. Sam sem na svetu, le malo časa bom še živel in bom že kako sam zmogel to malo, česar za življenje potrebujem. Ampak Vi ste mladi in kopico otrok imate za katere morate skrbeti, zato bodite tako prijazni in zanje porabite ta denar.” S takim povdarkom je govoril, da se je Gustav skoro opote- kel vsled razburjenja in mu ni preostalo drugega, kakor da se je vrnil s svojim denarjem. Zopet mine par dtii, ko neke mrzle in deževne noči zbudi starega Kristijana krik in ropot iz sosedove hiše. Hitro vstane in gre gledat, kaj da se je zgodilo. Hišna gospodinja je umirala in obupani Gustav je ni mogel same pustiti, da bi šel po zdravnika. Stari Kristijan steče brez pomisleka v temno noč in v besni naliv ter kmalu pripelje zdravnika, kateremu se je res posrečilo, da je rešil na smrt bolno ženo. “Usmiljeni Bog, sedaj je dovolj!’’ vzklikne Gustav In zbegano pogleduje hišo svojega soseda. Toda najhujše maščevanje je še manjkalo. Gustav se je prav dobro spominjal, da je tistega dne, ko je vinjen izvršil svoje sramotno delo, pozabil na sosedovem vrtu svojo sekiro, in ta zavest ga je grizla, da bi skoraj znorel. Par noči jo je zaman iskal. Kako bi preprečil, da stari ne bo našel orodja1? Kako je sploh mogoče, da sekire še ni našel? Tedaj se pripeti nekaj nepričakovanega. Nekega dne najde Gustav v svojem lastnem vrtu, skrito v grmu in pokrito z listjem in svežo prstjo — sekiro; kakor da je slučajno tam ostala. Ko jo je pobiral, zapazi komaj vidne sledove moških nog, ki so prihajale od mejnega zidu med njegovim in Kristjanovim vrtom, in sicer ravno od tam, kjer je bilo zid najlažje mogoče prestopiti. Sedaj se ni mogel več obvladati, skoči na cesto in v sosedovo hišo. S sklonjeno glavo in molče stopi na dvorišče, kjer je slutil, da bo našel starega. “Dobro jutro, moj mladi prijatelj!” ga je stari veselo pozdravil in si z roko zasenčil oči, da bi si lahko boljše ogledal prihajajočega. Glistav se mu bliža počasi, ponižno in skesano. Hotel je spregovoriti, pa mu beseda ni hotela čez ustnice. Rad bi bil otrok, da bi mogel jokati brez sramu. Nato pade pred starčkom na kolena in objame njegove noge, stiska jih s svojimi trdimi rokami, poljublja in moči s solzami. Nato je začel brez besede pomagati starčku pri njegovem vsakdanjem opravilu. IllllllUllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllll A N I C A JERAM Buenos Aires V P A T I J U *) A, Kaj gojila bom cvetlice in zeleni rožmarin Naj jih močijo solzice in preteklih dni spomin! Kaj bom jaz sadila rožce, na ta mrzli tuji vrt, ko je moj tam v domovini zapuščen in ves zatrt? S O L I Č TEREZIJ Buenos Aires SRCU Aj, srce nepokojno moje, kam vedno gineš, koprniš? Zastonj je hrepenenje Tvoje, pa svetu sreče ne dobiš! Zato mi sreče več T.c zovi, miru ne kliči si nikar! šele ko doteko ti dnovi miru zasije, sreče žar. VEČER že sonce, glejte, zahaja in jemlje od zemlje slovo, za vrhe zelenega gaja bo skoraj, prav skoraj zašlo. Odkrije se potnik in moli: Marija, delivka dobrot, ozri iz neba se sem doli, usmili se vbogih sirot! Kaj gojila bom v tujini rdeče, bele nageljne, Ko moj nagelj v ostri zimi je pozebel in mi mre? šopke sem nekdaj vezala in dajala jih drhte njemu, ki mu je drhtelo kakor moje je srce. Rože, naglji, šopki, cvetje, ti zeleni rožmarin, toliko veljate meni, kolikor na dom spomin! A j, domov, domov bi rada h mojim ljubljenim gredam. Ta tujina same solze, drugega ne nudi nam. *) 1’ntio pravijo tod dvorišču z majhnim okrasnim vrtom. Argentina i provincija Santa Fe Uprava i ustav. Prva vlada republike Argentine, ko ja je bila revolucijonar-na, sastavila se je 25. maja 1810. g. u gradu Buenos Airesu. — Šest godina iza toga, u gradu Tucumanu proglasila se je državna neodvisnost, oslobodivši se od španjolskog domin-ja. Tekar 1858 god. i to haš u gradu Santa Fe sastala se je kon-stituanta odglasavši Argentinski Ustav, koji izuzev malih izrojena još i danas vazi, a 'sastavljen je prema' s je ve ro a mer i kanskom Ustavu. - Argentina je-fedei/alna republika, a tvore je eetrnaest autonom nih provinci ja., '.(Buenos Air.es, Santa Fe, Cordoba, San Juan, San Luis, ('atamarca, -Mendoza, Santiago del Estero, Entre Rios, Rioja, Tucuman, dnjtiy, Salta, Corrientes), glavni grad Buenos Aires, te. državni-teritoriji (Pampa, Los Andes, Chubut, Santa Cruz, Misiones, Chavo, Tierra de Fuego, Rio Negro, Neuquen, Misiones), koji zajedno zauzimaju skoro istu površinu kao i 14 provincija), prema čeinu svaka provincija opstoji kao autonomem f e d c r a 1 n, a država, koja se upravlja sama sobom, po svom parlamentu i izvršuj učeni organu, izbornom vladom. Argentinski se ustav bazira na prineipima gradjanskc slo-bode i jednakosti, sl obode rada te vjerske i lične slobode. Važno je, da je gradjanska sloboda zajamčena ne samo uro-gjenom Argentincu, več i svakom inostranen, te jc time svakom Stanovniku Argentine zajamčeno pravo, da tjera, radi i iskorišcu-je svaki dozvoljeni obrt, da može brodariti i trgovati, ulaziti i zadržavati se, prelaziti i izlaziti sa Argentinskog teritorija, izdr-žavati svoje ideje, upotrebljavati, uživati sa svojim vlasništvom, slobod.no ispovjedati svoju vjeru itd. (14. članak ustava). Iza osi obod jen ja, Argentino je obitovalo malo svijcta, pa je za to prvo i najprešnije bilo, kao da se zendju napuči. Radi toga Vstav predvidja, da je dužnost državnih organa podstrekavati, podpirati useljevanj.e Evropejaea, te u toni cilju izričito nazna-čuj.e, da se nikakovim porezom ne može, sprečavati ni ograničiti ulazak u argentinski teritorij stranaca, koji se ušel j uju radi ob- __ _ . J* Ladja Oceania, ki odpelje dne 21. maja preko Neaplja in Splita v Trst. Oceania in Neptunia sta najbr ži, najudobnejši in zato za naše izseljence najpriprav nejši ladji. ragjivanja zemlje, usavršavanja industrije, širen j e naobrazbe i znanosti (elanak 21.) U ustavnom na vodu (“preambulu”) nalazimo ovi značajni elanak: da se argentinski Ustav stvari radi osiguranja pogodno-sti slobode za arg.entince kao i za sve ljude svijeta koji žele obi-tavati argeintinsku zemlju. U vjerskom pogledu pošto ji potpuna sloboda (elanak 14), ali u čla.nku 2. nalazimo da je državna v j era: rimo-katolieka, a i presjednik mora biti ove vjere (elanak 76). Politička ra-zdioba Argentine U Argentini kao federalnoj zajednici, tako i u provincijama Vlasti se dijele na tri tijela: na zakonodavno, izvršueo i sud-beno, a svake tijelo ima svoj odredjeni djelokrug. Zakonodavno tijelo sastavljeno je od Parlamenta (Con-greso), koji saeinjava poslanička kuča i Senat. — Poslanici biva ju birani večinom glasova na 4 godine, a senatori (2 po svakoj provinciji) na 9 godina. Izvršuj utje tijelo saeinjava: Presjednik i potpresjednik republike, birani po izborničkim delegatima, koje bi ra narod iz svih provjncija tajnim glasovanjem. — Presjedničke atribucije su vrlo proširene poput svih državnih glavara, ali nikako ne može vršiti sudijskih dužnosti. S n Historijske c rtiče o dolasku i životu naših priseljenika u provinciji Santa Fe Gledaj zeniljopisnu karto na stranici 163 Prvo naše preziine, za ko je se je p rov ul o u Argentini, je Bura! o vici,. a odnosi se na majora Buratoviča, rodjenog u Vrbanju na otoku Hvaru. Nežna se kada se je doselio, ali ima podataka, da se je kao gr.adjevni p.odaizetnik, te kao kontratista javnitli. racin ja istakao oko 1860j 1865 godine. Po svoj prilici stigao je o varno kao mornar na kojemu jedr.enjaku. — Bio je prvi, ko ji je spojio telegrafskom žicom Buenos Aires s a Rosariom. Osim toga važne su njegove radn.je oko postavljanja i trasiranja telegrafskih linija po unutrašnjosti Argentine, gdje se je morao rest o boriti sa raznim indijskim plemenima, ko j a su mu ne je-damput pobila svu njegovu posadil, te poništila več postavljene linije. — U tom radiu — kome se mora priznati, da je bio civi-lizatorni — morao je cijelo imati odrede vojske, a samom radu dati voj ni karakter. Kao komandant tog odel en ja, popeo se je do čina majora (u ono doba još nije bila argentinska vojska organizirana, več je opstojala “guardia national”). — Znade se, da je u svom radu volio da zaposluje svoje zemljake-bvarane. Jcdan od njegovih povjerljivih radnika, bio je neki Ante Radonič iz Pitava (važno selo do Vrbanja), lcoji se je povratio u dom o vinu još godine 1877. nakon 10 godišnjeg boravka u Argentini. Isto tako se znade, da su sa Buratovieem radili i brača Vicko i Benedikt Radonič, iz Pitava, koji su se kasni je odijelili od Buratoviča, te zaustavivši se u polju, započeli sa “čakarerskim” (poljedelskim) obrtom u okolici Baradera. Major Bnratovič nije se doslovno za-državao u provinciji Santa Fe — k o ja možda u ovo vrijeme nije imala današnje g ranice — idi je važan za po vi jest našeg iselje-ništvn u provinciji Santa Fe, jer je on svuda razvijao svoju djelatnost, te prvim pionirima našeg iseljeniŠtva — njegovim tndanjim saradnicima suzemljacima — otvorio oči, gdje bi našli za sebe najpovoljnije tlo za opstanak i korisni napredak. — Bura- tovic je postavio telegrafski! žiru do Rosana i uz obala rijeke u lako njegovi ljudi mogli proučavati i spoznavati pogodaesti ove zemlje, ko j a u klimaterskom pogledu donekle pobuda ra sa našom domovinom, a dosljedno torne pogoduje nase-ljivanju ljudi iz naših krajeva. O Buratovieu nitko se nije zanimao, a u našoj iseljeničkoj literaturi nikad nevidjesmo njegova 'imena. — Neko ji drugi pionir i naše kolonije, za ko j e se je pročulo nešto kasni je, — možda su mu preuzeli prestiž, j er je rezultat njihovog poslovanja blo ekonomski kud i kamo bol ji, dok je Buratovieu svom altruistič-kom i opasnom radu u korist napredka i civilizacije Argentine, ostao siromak, a medju nama nezaopažen — i skoro zaboravljen. Nas ga kolektivitat malo i nista ne spomin j e, a ne preostaje nam nego da mu u ovim skromnim redcima odamo ntižni pomen. Time se prodružujemo argentinskim Vlastima i Gradskoj Upravi grada Rosario, koji su mu o dali znak svog priznanja, po-svctivši njegovoj uspomeni jedan lijepi i prostrani trg (plaza), okružen ulicama calle 9 de Julio — 3 de Febrero — San Nicolas i Caferrata, dok jedna Staniča na liniji Ferrocarril Sud (u bližini Babi a Blanca) nosi njegovo ime: Mayor Buratovich. U onom predjelu Argentine bilo mu je polje njegove najuspješnije dje-latnosti. (Vidi sličicu na strani 3). Skoro u isto vrijeme 1870|80. godi ne, imamo tragova o našim Ijudima u ovim krajevima, koji izgleda da su se bavili mornarskim radom. Godine 1878. došli su ovamo neki Lošinjani na je-drenjacima, s ko j ih su se iskrcali: Anton Martinollc (otac brace Martinoliea, istaknutih radnika u nacionalističkom radii 1905— 1912). Zatim Bužanič (1); Supicich (2); Vladinich (3), Nikolo-rič (4). — Koliko se je moglo pro v j er iti osim Martinoliea, s vi, redom svi, uzimali su za žene domače argentinke. Oko 1882(83 ima podataka da su se doselili u okolicu Baradera 1 (1) Otac današitjog poznatog advokata i političara Dr. Bussaniche n Santa F6. R (2) Porijcklonl sa kvarnerskih otoka, od kojih još danas ima jedan potomak u Rosario. (3) Rodom iz Zadra, bio je viši činovnik, kod lučke Vlasti u Sa»ta Fe (capitiin de navio asimilado); njegovi unuci pišu se Bladinieh, a živu u Rosario. (4) Rodom iz Bola n|o. Braču.— (Provinci» Buenos Aires), nekoliko hvarana. (Karakteristično je, da su sc u Argentina useljivali skoro isključivo samo hva-rani) : Gurdnliei, Carici, iz Vrisnika, te Barl)ič (iz Silbe). Ovaj se jo kasnije podigao do velikog dobra, slovio kao trgovati, odgajao sinove (njegov je sin inžinir Josip Barbič, bivši pre sjednik Jugoslavenskog Kluba u Buenos Airesu, narodni Poslanik u Parlamentu), te Lazariniz Silbe, zatim g. 1884|5. Bojanič, Zenčič iz Mileta, Mate lluljič iz Pitava na Hvaru, Gurdulič, Filieevič i drugi iz Vrisnika. (Od ovili ima ih još dosta na životu, a večinom su vlasniei zemlje u okolici Arequito, Villa Blo'isa, Los Molinos), dok iz Brusja u ovo vrijeme nije se znalo nego za Ivana Jeličiča "Veli Ivan”, jer ostali brojni brušani počeli su se useljivali ka-si i i jih godina. (1891)92.) Tako je Baradero (Provincia de Buenos Aires), bilo prvo sjedištc naših iseljenika-zemljoradnika. Izgloda kao da bi tamo bilr neka škola, u koju su dolazili mladi ljudi, — po svršenoj austrijskoj vojnoj služili — brača, rod jati, zemljaci — več doseljenih, te ovi, pomočil prvih, povečevali Svoje "čakaro” ili stvarali nove — dakako sve u novim i još neuzoranim zemljama (eampo virgen), gdje su radili sa posve primitivnim alatom: dr-venim plugom sa običnim celičnim nožem (mansera), branom; sasta vi jenom od okvira teškog drveta, sa nekoliko gvozdenih zu-bi, sa sporim volovima, a uz trečinu (33 %) prihoda na usjeve, kao kiriju za gospodara. U ono doba malo je bilo polja ogradjenog žicom — kao danas — pa se je, buduči da polja ne bijahu odmjerena ni omc-gjašena, cesto radilo više nego se je smjelo, ili opet. manje nego je bilo ugovoreno. Iz Baradera, kao slijedeča grupa iseljenika, koja se je več nešto prilagodila na novi posao (zemljoradnju), pomakli su se i opet skoro sami hvarani — u okolicu mjest.a Ramallo, nekoliko staniva (76 km.) sjevernije od Baradera — i to Mate Huljičj (koji je tamo ostao sve do svoje smrti, god. 1935), Jakov Jakas, poznati kao "Bon Santiago” (najbogatiji danas od naših iseljenika i najjači dioniear firme Jakas, Kokič Ivancieh y Cia Uda.), iz Pitava na otoku Hvaru; Črip.ovič (Jelša), brača Drinkovič iz Jelše (jedan od njih, Don Domingo bio je u Acebalu sve do ras-pada Austro-Ugarske, konsularni agent) ; zatim Ivan Kokič, Her- menegilclo Ivančič (1) presjednik napred navedeno»' akeionarnog društva), Hogdanič, Zenčiči, Re tar Rojanič (ovili dana preminuo u svom rodnem mjestu Pitvama), Luka Rojanič, Jakov Rojanič, Ivan Carič iz Vrisnika (otac poznatih ljekara dr. Ivana u Casildi i dr. Mariami u Cruz Alta, te g. Dominga, novi mira kod “La Capital“). Nakon nepunih 10 godina, opažamo da se ti naši iseljeniei več ne osječaju zadovoljnim u svojoj dosadnjoj postojbini u okolici Ramalla, te da ih osvaja želja za nečim novim i bol,jim. •— Polje bilo im je premaleno za njihovu djelatnost, a kako ni je l)il«> “novo” smatrali sil ga premalo produktivnim, iscrpljenim, jer se polje u Argentini ne običaje obnavljati umjetnim gnojenjem. Ponovno počeli su se micati prema sjeveru (2). —- Znpremili ku nekoja polja u okolici Villa Constitucion (staro mjesto na rijeei Parana) i Uodoy, uz najstariju argentinska željezničku pragu: Villa Constituciön — Santa Teresa, gd.je se je još prije nalazio po koji naš mornar-deserter. — U tom predjelu več nalazimo, Miljeviče, Cicoviče, Mitroviče (skoro svi bokezi-kotorani), od kojih još i dtinas ima po koji potomak, te Jeiča Miliča, fioga i još neke dubrovčane (ili iz okolice dubrovačke). — Jedan od sinova rečenog Miliča poznat je kao vrstan i humanitaran liječ-nik, danas u prov. Cordoba. Kasni je, 1891-godine, jedna grupa pošla je iz Ramalla u Aeebal, gd.je im se je nudilo u najam uz vanredno povoljne uvjete opsežno polje “campo de Aeebal’’, ali koje naši ljudi nijesu htjeli tako lako da prilivate, jer su sva ta mjesta do tog vremena bila terorizirana ostacima Indijanaca, koji su živjeli od pl,bičke, te smet ali razvijanje radišnog elementa. — [T to j grupi od samostalnik “čakarera”, bili su Kokiči, Ja-kas, Ivančič, Kosovič, Božikovič u prvom redu, svi ljudi mladi i neženje, koji su probili ledinu novog polja Aeebala, a 1895|9K (1) Otae poznatog istvažnog sudije u Rosario, Dr. Desidcro Ivanrich, fo dvojo lekarn radiologa Dr. Dedni i Rudolfa, te mladog advokata Dra. Anibala. (-) KasnTje vidjet čomo, tla sc miru prema jugozapadu, pa opet prema istoku, ali nikad više u potpunu bližino rijeke Parana, gdje nema povoljnili produvjeta za eksploatacijo agrikulture — več više za vočarstvo, povrčarstvo, vinogradarstvo i gospodarstvo, a čemu se miši ljudi ni naj-manje ne posvečuju. — izoiali su “Čampo La Maria“ (oba polja Vlasništvo iste f amili je) gdje su se naselili malne samo naši iseljenici. — Moramo držati u vidu da su se več ra ni j e u Bamallu naseljivali skoro iskljueivo mladji ljudi, a pogotovo kasnije u Čampo Acebal, dok su se u Čampo La Maria nastanili oni, koji su se več posve usavrših u poljskom radu u Baraderu i Ramallu. — To je ona generacija, otl kojih još danas ima dovoljno na životu, ovdje 1 u domovini, te u koje ubrajamo naše sadanje “rentijere” u Rosario. Baš u to vrijeme i u taj predjeo dolaze iz domovine novi iseljenici. Medju njima ima podosta Brušana (Brusje o|Hvaru), eija su se imena samo djelomično zapamtila(l). — Karakteristično je, da su več onda svi ti naši ljudi bili relativno dobro situirani, U agrikulturi, kojom se u starom kraju nikad nijesu racionalno bavili (obradjivali su mol ikoni i mašklinom male njive i vinograde), vazda nalazili su vanredno v.elikog uspjeha, i ako u ono vrijeme eijene kukuruza nijesu oscilirale kao danas (do 1900 g. izgieda da je kukuruzu bila največa cijena $ 2.40, a uvozni artikli bili proporcionalno maloiliništa jeftinlji od danas). U prvotnim kolonijama zadržavali su se u Baraderu, Ramallu, Villa Constitu-cion (u San Nicolas, nikad se nije culo za našeg čovjeka, i ako je u toni področju to najstarija varoš na obali Parana), samo oni, koji su mogli kupiti zemlju (dakako sa uštedama i dobicima svog ličnog rada), odnosno i oni, koji su se mogli ili htjeli posvetiti trgovini. U Acebalu stvarali su se pravi i jaki zemljorad-mci, kasnije kolonizatori, prihvativši najmoderniji način eksploatacije zemlje. Iz Acebala i njegove okolice prostranih kolonija, nicala su manja imanja, prva naših iseljenika. — Oko 1900 godil/. cijenu od $ 70.— po hektareji (danas ista vrijedi od 500 do $ 600), raspareeliralo se je 1000 hckt. velikog polja “La Ponča”, vlasništvo nekog Engleza, koje su malno čijelo razgrabili samo naši ljudi sa uštedama stečenim svojom karakterističnom radi- (!) Stjepan Jetičič (umro 1935 u Santa Teresa), šara mu Juraj Miliči«, pa Petar Haneevie, otae istaknutog Ijekara Dr. Jakova Hančevič u Sanfordu, te poslovodje ovdašnje velike industrijske firme g. Stjepana Hancevica; Ivan Pandol Dulčič, te Ivan Pandol špirov (1864) i Anton Hraste. Ostali Brušani doselili su se od 1898 — 1901, a medju njima naj-poznatiji narodni radnik, pjesnik i humanitarae g. Stjepan Miličie, sada kao zemljoposjednik u mjestu Gahanu fFCCBA. — nosti i sledljivosti i — kako nam oni tvrde— sa mnogo manje današnje komotnosti i luksusa. Bili su to Bartolo Kosovic (1), iz Zagvozda, Imotski, Ivan Rasol, iz Olika; Ivan i Sirnim Biliči v (2), 'iz Vrisnika, Jure Barbič iz Silbe, Čripovič iz Jelše — Kad se je rasparceliralo drugi dio isto ga polja “La Penca”, kupili su tu zemlju mladji useljenici: Mijo Ručando, Ivan Vicevič, Josip Biličič, Miho Šutič, Jure Kordič, dok su skoro istovremeno kupili u Čampo Los Maizales, Bartolo Gurdulič, Jura j Milatič, Šimun Matijevič i drugi. — Mora se priznati da su prvi zemljo-posjednici postali: Jakov Ja kas i Petar Bojanič, ko ji su još 1891 kupili jednu pareelu (160 ha) u bližini mjesta Carmen d. Sauce, nedaleko Acebala. Kasnije (poslije 1900), kupili su zemlju n istom predjelu Franjo Božikovič, Ivan Šimunovič i Ivan Nožiča, čija polja i danas opstoje i bi vaju obr.adjivana po njihovim nasljedni-cima. — Pravi odmjev blagostanja novih zemljoposjednika, odmah se je pokazao. Svaki na svojo j vlastitoj zemlji privregjuje za sebe, a svoj rad upotpunjuje još jačom djelatnosti. — To je dalo povoda jakom napredku i procvatu mjesta Acebala, utemeljeno g godine 1891, po Amadoru Acebalu, koje je za dolaska naših ljudi bilo malo i siromašno selo od nekoliko trošnih kučica. — Do 1898 godine ni je bilo tu nikakove naše trgovine ni obrt a. Brača Drinkovič bila su prva, ko ja su tu otvorili gostionicu i kuču za ugoščivanje. Naše “čakare” (farme) produživale su se južno od Acebala, prema stanici “Pavon Arriba”, te zapadnije prema onom predjelu, koje se je kasnije iskrižalo raznim novim željezničkim prugama. — Mjesto Acebal naglo se je podiglo. Procvala je u njemu jaka trgovina sa žitijima, a isto tako sa manufakturnom i kolonija]nom robom. Uvela se je električna rasvjeta, razvila se je različita industrija, mehanične radionice, tvornica kola, otvorio se je kinematograf (po našem zemljaku g. Antonu Vučetiču, iz Hvara), te (1) ... Otac našeg poznatog i vrsnog advokata, u ovoj varoši, Dr. Irenea Cossoyich, ko ji je po svora svom odvjetnirkom z vanju najviše dje-lujc u našem iseljeništvu, te Ivana Cos^ovicha, ekonoma, ko ji živi na staran posjedu «u okolici Acebala. (2) ... Otac ovdašnjeg poznatog sudbenog posrednika, Anastasija Billi-cich, te Ivana, ekonoma u Acebalu i Maksimiljana, poslovodju firme A. Gane pa y Cia.— sc je tako nepoznato selo naglo pretvorilo u malu varoš od nekoliko stotina kuea, a sa više od 3000 duša (uraeunav pripadajuču koloni ju), od kojih, nije pretjerano tvrditi, bilo j,e više od 50 % našeg elementa (1). U Acebalu je — do prevrata — funkcionirala i austro-ugar-ska konsular,na agencija, a dužnost agenta vršio je Dinko Drin-kovic, i ako j.e na 40 km, t. j. u varoši Rosario, opstojao karijerni Konsulat (2). — U to vrijeme blagostanja Acebala, bilo je i naših organiziranih društava; Pripomocno Društvo, “Sokol”, tambura-ški zbor; (ovaj je bio mnogobrojan i vrlo uvježban, tako da je u dva na vrata nastupio u rosarijskem teatru “La Opera” sa velikim uspjehom) itd. U samoj opčinskoj upravi vazda je bila zastopana naša kolonija Naročilo ostala je u neizbrisivoj uspomeni savršena administracija, načelnika, našeg g. Ivana Kokie-a (3), ko ji je na tom važnom mjestu stekao velike zasluge i priznanja, ko je mu još i danas izkazuju zahvalni stanovnici Acebala. Gosp. Ivan Kekič (1) O važnosti i brojnosti našega svijeta postoji jedna istinita anekdota koju je u više navrata opetovao utemeljitelj mjesta Acebala, g. Amador Acc-bal: “šteta, što sam pri osnivanju mjesta dao ime Acebal, jer bi se ovaj imao točni je zvati Acebalič. Time je aludirao na naša prezimena, koja skoro sva svršavaju na ‘id’, a što nas karakteriše medju ostalim inostranim prezimenima. — (2) Posjeti austro-ugarskog poslanika iz Buenos Airesa našoj koloniji, u kojoj nije bilo doslovno nijednog Nijemea ni Madjara, nego samo i jedini naši dalmatinski težaei, bili su vrlo cesti. Zna se da je toj našoj koloniji au-stro-ugarsko Poslanstvo na strani posvecivalo naročilu pažnju, direktno i indirektno preko svojih posrednika, te u njoj znalo da podržava, i ako veli-kom teškoeem i labavim uspjehom, patriotizem za sada propalu monarhiju je bio šilom ucjepljivan, dok je bio svrstan u austro-ugarskim vojničkim re-dovima. — Nu kraj svega toga pritiska, bilo je tu i pravih rodoljuba, koji znadoše uspješno da sc opiru austrijanštini, te očuvaju svoj narodni ponos. (3) Uvaženi iseljenik g. Ivan Kokid, koji je vazda, pa i u najtežim ča-sovima austrijske terorizacije isticao svoje narodne osjedaje, te za naše isc-ljeništvo pridonio neizmjerne žrtve, godine 1021. napustio je Acebal i prese-lio se definitivno u Bosario. Od 1922 dalje vršio je stalno dužnost konsular-nog dopisnika, od 1028 god. bio je imenovan našim počasnim konsulom u Bosario, a tu je čast obavljao sve do 1933 god. jer se je na istoj morao zahvaliti uslijed svog narušenog zdravlja i čestog izbivanja iz Bosaria, odnosno Argentine. Za svojo zasluge odlikovan je ordenom Sv. Save IV. reda. — Danas živi u Bosario, a obavlja dužnost podpresjednika A. D. Jakas, Kokid, Ivancich y Cia. Ltda. svojom ustrajnosti uspio je da pridobije bezplatno prostrani kompleks zemlje, na kojem je bilo smješteno opčinsko groblje, obzi-davši ga, te tu sagradio velike panteone, kapelu i mrtvačnicu. Zatim uredi,o je sve opčinske puteve, ishodio da kučevlasnici po-pločaju trotoire, uredio kanalizaciju, a isto tako maknuo sa mrtve tačke pitanje mjesne bolnice, t. j. ivršenje velike zadužbine su-pruge utemeljitelja Acebala, gospodje udove Aeebal. Kako se je mjesto Aeebal relativno brzo podiglo do zavidne točke lijepog provincijalnog gradiča, tako mu je njegov sjaj i blagostanja naglo popustilo. — Poživilo je istu sudbinu, kao i obližnje 3 km udaljeno, staro selo Carmen del Sauce, koje opstoji još od 1850. god. Nova željeznička proga podigla ga je, a opet druge nove željezničke proge u njegovoj neposrednoj bližini, pokopale ga. U napomenutom mjestancu Carmen del Sauce — pri je osnovanja Acebala — bile su osredotočene sve vlasti, crkvene, po-litičke i opštinske sa opšimim dijelokrugom. Bila je tu župa u kojoj su se vjenčali mnogi naši iseljenici te krstilo mnogo naše djeee. (Do 1898 god. u provinciji nije bilo matičnog ureda). Od godine 1912. dalje razne željeznice iskrižale su predjele, koji su ekonomski ovisili jedino od Acebala. Ušli jed ovih u neposrednoj bližini Acebala, podignute su 4 — 5 novih željezničkih Staniča, od kojih su se stvorila nova m jesta: Maizales, Villa Mu-gueta, Arminda, Uranga i druge. — Time je Aeebal bio osugjen ne samo na logični zastoj, nego i na opadanje, tako da danas ži-vari samo u nekom letargičnom sječanju na svoju zlatnu prošlost. Danas tu naših useljenika skoro više i nema, osim onih, koji su se kao zemljovlasnici priljubili uz ta kraj. U koliko bi se još kojeg našlo u samom mjestu, taj sc tu nalazi — jer nema da se gdje drugdje skloni. Svoju skupoejenjenu lcuču ne može da realizuje ni za minimalni dio njene ranile vrijednosti, pa voli da u njoj prebavi svoje stare dane. — Ne smijemo da zaboravimo spomenuti oblizuje mjesto (udaljeno 8 km) Pavön Arriba. — I tu nalazimo ni.edju brojnim seljacima-najamnicima naše prve zemljoposjed-nike. Več 1900 godine, starogradjanln Petar Kovačevič Perac — koji je stigao u Argentino još god. 1884, kao pomorski kapetan, a kasnije djelio udes kao i ostali prvi useljenici u Ramallu, Villa Constituteion itd. — kuplo je lijepu frakcija zemlje, a zatim sli jedil; su ga drugi Kovačeviči, koji su se u istom mjestu bavili sa trgovinom. U Pavon ArrTba cljelovao je i naš domači Iječ-nik Dr. Franjo Pamer, koji je napisno opsežnu knjigu ‘'Kučni liječnik”. Na sjevernu stranu od Acebala — Alvarez — skoro istodobno naš poznati iseljenik Ivan Lerotic (1) kupuje jediTio manje polje, a oko 19.15. god. preseljuje se u Maggiolo, da se posveti govedarstvu. Velika atrakcija za naše iseljeništvo u Acebalu i prov. Sta. Fe bile su svečanosti sv. Roka, patrona otoka Hvara. Na poticaj nekojih useljenika, najviše Starogradjana, za 16. aug. svake go-dine npriličavale su se procesije, zabave i slično, prema tradicijama iz starog kraja. — Tako da je ovo svetkovanje sv. Roka postala lokalna slava, koja se još i danas podržava, akoprem u Acebalu danas živi malo našega ljudstva. U domačo j crkvi naši iseljenici podigli su krasni altar Sv. Roka, te je kod blagoslova isloga bio prisustan austro-ugarski ministar iz Buenos Aires. Kako več do sada vidjesmo našemu svijetu u Acebalu bio je preuzak njegov horizont. Uvijek u traženju boljeg i unosnijeg, a u cilju sticanja neovisnosti, traži neizcrpljenu “novu” zemlju, koja če mu bol je rentirati. Oni koji su sebi osigurali opstanak — plodovima svog ustrajnog rada i napora—, pošli su da kupuju zemlju, te da u jeseni svog života budu “svoji na svojem”. Več god. 1905. vidimo naše ljude kao zemljoposjednike u mjestu Los Molinos. Bili su to Jura j Mila tič, Ivan Caric, Jura j Božikovič, Luka Sambrailo, Vraničiči, Gurduliči, Brstilo i drugi, (2) a zatim iskorištavajuči konjunkturu, u Arequito nalazimo Bartula Božiko-viča. Prošpera i Jurja Gargičevič, Petra i Stjepana Gurdulič, Braču Šimovič-a i mnoge druge. (1) Gospodin Lerotic danas ima velikih posjeda u južnom dijelu provin cije, u Maggiolo, te jo jedini od naših iseljenika, koji se bavi racionalnim govedarstvom u velikom stilu. G. Lerotič poznat je ne samo kao bogat zem-ljak, več kao i ispravan iseljenik, koji našem rodu mnogo podiže glas i ugled modju straneima. — Poznat je i radi svoje humanosti te radi pomaganje mnogog našeg zemljaka. — Kao pravi rodoljub vazda je visoko drža o barjak svog iskrenog patriotizma. Poznato nam je, da se u nianjoj ir. je ni još bavi sa stoearstvom i stari iseljenik Filip Jakas, u San Bduardo. (2) U ono vrijeme, t. j. kad se je u ovim predjelima počela razvijati a-8'rikultura, sa st rano veliltog dijela domačih argentinskih veleposjednika, 'dndala je neka antipatija za ovu industrija, tvrdeči, da mora biti ponos Otvorenjem željezniee Rosario—Puerto Belgrano 1912 godine (Rosario, Krasto, Los Muchachos, Bernard, Arminda, Villa Mu-goeta (prije Barlett), Bigand, Bombal, Chovet itd.) koja je dje-lomična presjekla uplivnu zonu Acebala, otvorila su se nova polja za agrikultura, koje razgrabiše naši “čakareri,” dakako naj-prije oni iz okolice Aeebala, člje su ove zemlje nakon 15 godišnje eksplotacije postale maloplodne i istrošene. Tako se je naš svijet staložio oko stanice Barlett (danas V. Mugueta, (1) koja je kasnl-je preužela karakter Acebala, dakako na uštrb ovoga. Dosljedno ovome počele su se otvarati nove kolonije (2) uzduž navedene nove željezničke prage sve do Choveta, a uz transversalnu liniju Central Argentino t. j. Maizales, Puentes itd. Tako se miču iio Biganda (Stjepan Peronja, kao jaki zemljoposjednik, Brača Ostojič, Vicko Hure i još neko ji sel j,aci-vlasnici), dok dosta ka-snije u Chovet - ovo je danas u provinciji najizrazitija naša naseo-bina, u čijoj zoni je došlo do razprodaje zemljiška tekar za vri j etn e posljednih godina. U to vrijeme seobe na nove zemlje, 1915—1916, izgleda da se naš čovjek ne usugjuje da prodre u unu-trašnjost provincije. Tumači se to time, jer da nije Lilo izgl.eda uspješne kolonizacije, več da je zemlja i nadalje bila iskoriščena pravog argentinea: imati lijepo polje, a na njemu, poput ukrasa, lirojna goveda, a da samo ekonomski propali \ eleposjednici (“estancieros”) davaj’1 svoju zemlja u najam novodošlim tudjincima "gringos” (gringo je argenti-nizam, donekle ponižujoči izraz za talijanske useljenike, koji se je generali-zirao za bilo kojeg tudjinca-useljenika.) — Parodiranje polja za prodaju, u ono vrijeme, bilo je prava rijcdkost pa nije čudo da su takove frakcije zemlje (obično 100 kvadra — 105 hcktarea) bile prosto razgrabljene. — Još i danas se komentira #a priznanjem, da su u takvim zgodama vazda bili prvi interesenti baš naši ljudi, a za dobro plodne zemlje nudjali najpo-voljnije cijene. — Jcdnako su se karakterizirali — a to biva još i danas — i kod unajmljivanja (arrendamientos)— zemlje, interesirajuči sc samo za zdravu “novu” zemlju. — | (1) Ova naša naseobina ne samo u ekonomskom nego i nacijonalnom pogledu dala je dokaza u svojoj aktivnosti. Pod predsjedništom istaknutog iscljcnika Stjopana Miličiča funkcionirao je Ogranak Jugoslavonske Narodne Obrane, a kao nastavak ovoga, Hrvatsko Slavensko Društvo Uzajamne Pomoči. Prvi jugosl. državni prestavnik Dr. Grizogono posjetio je ovu na-seobinu prije nego ijedno drugo mjesto. — (2) “Colonia”, argentinizam, znači: polje, koje se eksplotiše poljodjel-stvom, a na njemu živi — svaki na svojoj parceli ili "čakari” — stano-viti broj zemljoradnika-najamnika. stočarstvom s jedne Strane, a s druge zbog prevelike udaljenosti, ko ja je iziskivala visoke željezničke podvozne troškove za žitarice 'do rosarijske luke. Bilo je i drugih faktora, kao na primjer veliki i cesti rojevi skakavaca, pomanjkanje kise, a u bunarlma pitlce vode (1). Ove su zapreke regbi nestale, jer vidimo da je skoro sav ovaj pred jel danas u dobroj epohi iskorišcavanja agrikulture. Osim toga naši su seljaci-najamnici prepuni pretenzija, te traže izkljueivo visoke (t. j. topografski visoko položene) i ravne poljane. Iz oko-line Acebala — gdje je zapravo bila zona za “razmnoživanje” našeg novog “čakarera” (2), jedna grupa naših ljudi prodira dalje prema jugozapadu t. j. Elortondo (Serjanovic, Petrič, Marinkovič, Antunovič, Viskovic, Miličic i drugi), ko ji prodira kasnije prema jugu, t. j. San Urbano, Hughes, Wheel-wright, (3), Juncal pa i Alcorta. Druga grupa iz Acebala, god. .1910! 13, pošla je na skrajni jug provincije Santa Fe, prodrvši i u pograničnu zonu provincije Buenos Aires, t. j. Peyrano, Arroyo del Medio, El Socorro, gdje da su izvanredno plodne zemlje u veleposjedima: La Grondona, Pearson, La Rabona, ko je su bile obnovljene po Franetovicima, Petricima, Bogdaničima, Mijicima, Perak, Bojanicima i drugima. Nekoji su pošli u Chabas na nov.a polja: Huljič, Bunčuga, Tudor, Viskovic etc. Nekoliko go-dina iza toga, oko 1913)14, mnogi naši zemljaci, stari i novi čaka-reri iz okolice Acebala — Villa Mugueta, Maizalesa, zaposjeli su nove zemlje u okolici Pergamina, (pr.ov. Buenos Aires), 120 km 1 (1) U stanovitim predjelima Argentine—pogotovo u pro v. Cčrdobi te u južno zapadnom djelu Santa Fe, ne ma dobre pitke vode — vrlo važan faktor za uzdržavanje tegleče ži otinjc. Te vode sadržavaju jake količine alkalija. (2) Novi čakarer je onaj, koji je od svog prvotnog gospodam — brata strica, rodjaka, sure, zemljaka — stekao ne samo prakso za obragjivanje polja, nego i dovoljno sredstva da postavi sebi novu “čakaru” (farmu), bilo u gotovom novcu, bilo u garanciji ili efektivnoj pomoči u plačanju na-jamnine. (3) U okolici Elortonda FCCA, t. j. u predjelu prekrižonim raznim že-ljezničkim prugama god. 1929|30 pa do danas jedan kompleks polja od 15.000 hektara unajmljen je po domačoj firmi Barbich, Bojanič y Cia., uprav ljenoj po zemljaku Kuzmi Barbič-u, rodom iz Pitava. U toj koloniji ima veliki broj naših seljaka-najamnika, koji rade uz dosta visoki postotak u naravi. — ' udaljenog od Rosario uz FGOGBA. u Rancagua 1 Arroyo Bulce 1). L' Rancagui je za vrijeme rata funkcionirao ogranak Jugoslaven-ske Narodne Obrane “Fran Supilo”. U toni injestu odmah su se otvorile domače trgovine, kao na pr. Josip Biloš, Keršič Ivan, Marijan Palaveršič, Ivančič, Perlain itd. U ovoni predjelu •— i ako ih je več bilo u dovoljnom broju u V. Mugueta (prije Bar-lett), Maizales i okolici, vidimo mnogo naših iseljenika iz unutraš-njosti Dalmacije, t. j. najviše iz Kotara Imotskog i Makarskog, a manje iz Sinjskog. — Prema podacima, izgleda da su se ovi počeli doseljivati — uzuzevši rijetke slučajeve — u prvom dece-niju ovog stolječa, jer prije nikako ne zapažamo njihova imena medju našom naseobinom. Poznato je, da se je na otoku Hvaru od vazda običavalo uzimati kao sezonske rudnike (‘junake’) za rado-ve u vinogradima, ljude iz napomenutog kraja, kotara imotskog. Ovi su sticali veze sa svojim poslodavcima hvaranima u domovini, a preko onih i sa hvaranima u Argentini, koji su ih vrlo rado primali radi njihove radišnosti i pouzdanosti. — Samostalne ča-karere imočane nalazimo tek kasnije, a najviše u seobi prama Per-gaminu (Rancagua i Arroyo Dulce). — Skoro isto se opaža sa do-seljenieima iz okolice dubrovačke, Mate i Petar Mage. Kuniči, Šutiči, Ankoviči, Pribisaliči i drugi, koje se ističu skoro usporedo, osim rijetkih izuzetaka — sa onim iz Imotske. Osim u najnovije vrijeme ne nalazimo u provineiji Santa Fe useljenika iz drugih krajeva naše domovine. Telcar 1930 godine — uzduž linije Rosario Puerto Belgrano prodrli su nekoji naši zemljaci, u nakani da kupe zemlju do mje-sta Christophersen i Maria Teresa (200 km od Rosaria). Medju ovima nalazimo: Ante Zelanovič, Drinkoviče, P. Pandola Tonsiče i druge. U toni predjelu otvorili su prostranu koloniju brača Drin-k<>viči, stari naši useljenici iz Acebala. Naprotiv zapažamo da čakareri iz okolice Pergamina, koji nijesu stekli dovoljno stretstava da bi kupili nove zemlje, nastoje, da bi se povratili u provinciju Santa Fe, na koju nijesu mogli da z“borave. Vidimo ih u prijašnjim postojbinama ili još dalje na sjeveru, u udaljenosti od nekoliko stotina kilometara, i to 1 (1) Karakteristično je, da južnije od Arroyo Dulce naš svijet nije so volio seliti, izuzev rijetke slučajeve, a isto tako niti prama rijeci Parana: San Nicoläs, Baradero, gdje čemo teško nači kojeg našeg zemljaka. u (Maria Susana, Las Rosas, San Jorge itd. t. j. u predjelima novih zemalja. Još za vrijeme r“ta opstoje manje grupe naših useljenika u skrajnom jugozapadnorn predjedi prov. Santa Fe: Santa lsabel, Villa Oanas v Teodolina (Santa Fe), te na granici prov. Buenos Airesa, Ro jas, General Arrenales, Arribenos, gdje se nalaze istom naši kršni zemljaei iz Zetske B“novine (Črnogorci). Poslije 1920. godine parcelacije velikili kompleksa bivaju češče, a kod istih vazda nalazimo i po kojeg našeg iniučnijeg do-seljenik“, koji sebi i svojoj djeci osigurava česticu “baštine”. I tu prestaje zajednička smjernica. Godine 1924|25 iz Provincije Santa Fe je u Gahan (udaljetio 250-300 km), prov. Buenos Aires, pet naših zemljaka kupilo prostrane i dobre nove zemlje, 1928 god. u Arrovo Dulce, iste godine u Venado Tuerto (Santa Fe), Alcorta, Juncal, ‘Chabas, Villa Eloisa, zatim u Villada, pa Gua-timozin (graniea Santa Fe i Cordoba) itd. Poslije 1930. godine pomanjkanje ‘1 zajedničke ” seobe još se jače ispoljuje, jer se je od početka agrikulturnog perioda (1890) do danas skoro cijelo područje sposobno za poljodjelstvo, uzoralo i iskoristilo, pa u tak-vom rasporedu, samo se šele i postavlja ju novi “eakari” pojedi-naČki, a ne u grupama, kako se je to ranijo instinktivno radilo. Provineija Santa Fe, preuzela je onaj dio našeg iseljeništva, koji se je želio da posveti isključivo agrikulturi te prema predu-vjetima nove struke priljubio se uz zemlju u tolikoj mjeri, da je više ne zapušta. Tu je uredio svoju kueu i obiteljsko ognjište, od-gcjio djeeu i tako reči, za sva vremena ustalil) se na n joj. Od I92n godine dalje useljivanje ove vrsti doseljenika sma-njuje se neprestano, t. j. oni dolaze samo na poziv starog “eaka-rera”, koji treba njegove pouzdane saradnje, te kome če biti predana u nasljedstvo njegov“ stara ili uničena koja nova “čakra”. Inače, ako tako nije, svaki iseljenik, koji ovamo stigne pod svoj račun boz ičijeg poziva, ostaje obični prosti sezonski rad-nik, koji če u znoju svog lica zaradjivati lužim koricu hljeba, uz 1,'olc autoktonog “criolla” — lcao berač kukuruza (juntador de maiz) ili Ijetnim poljskim radovima (oko pšenice i lana), — na vrijeme od nekoliko mjeseci — te živariti, trpiti i čeznuti za svo- I ako ovo ne spada medjn ove suhoparne redke — ovog po-jom domačom grudom. kiisaja iseljeničke povijesti, nego u kakvu statistiku, navest demo, da je po 1927. god. u Argentina krenula skoro isključivo naša emigracija nekvalificiranih radnika (iz pasivnih krajeva, a najviše Hercegovine), koji kao takvi u masama, nisu se mogli posvetiti drugim radovima osim poljskim sezonskim poslovilna. Ono je trajalo do 1931 godine ali uslijed nesigurnosti zaposlenja s jedne Strane, te stalne restrikcije argentinskih imigracijonih Vlasti, emigracija smanjena je na minimum, a od ovog minimuma i opet najbolji dio — na sreču — otpada na “ čakarerske ” pozva-nike. Osim iseljeničkih društava u Acebalu prije rata, nije nam poznato, da bi opstojalo kojc drugo slično udruženje u našim kolonijama. Još početkom 1900. god. opstojalo je “Slavjansko Društvo” u Villa Gonstitucion. U gradu Rosario 1908. godine djeluje Društvo “Isel jenih Jugoslavena za Materinska Riječ”, ko je se je osnovalo na predlog brade Martinolic, na skupštini održanoj sie-dinom 1908. godine u Santa Teresa, u kuci iseljenika Marka Ri-jelica. (1) Rod okriljem istog društva, godine 1910. ugledala je svijetlo vrlo važna knjiga — ‘‘Koledar Jeka” — posvečena prvo j stogodišnjici oslobodjenja Argentine. (1) Na tom zboru prvog narodnog pokreta, prisutni Stjepan Miličid istakao je potrebu izdavanja jedne novine. Taj je predlog bio smjesta pn-hvačen, a u isti Bas nakupilo so je izmedju dvanaestorice prisutnih iznos od $ 12.000.— za fond lista. Nakon nckojiko mjeseca ovaj pogeo je redovito izlaziti kao tjednik pod imenom “Materinska Riječ”, dobro uredjivan po Josipu A. Kraljeviču, koji je u tom poslu došao u Argentinu. Tako da je rečeni list postao najobljubljenija i najproširenija novina u cijeloj Južno j Ameriei, uz veliki broj pretplatnika ne samo u čitavoj Argentini nego i u drugim .Tužnoamcričkim, zemljama. “Materinska Riječ’’, po odlasku prvog urednika Josipa A. Kraljiča, uslijed neko nesuglasice u novoj upravi, predvodjenoj po Ivanu Radeljaku, koji je došao u ono vrijieme iz Chi]e, počela je padati. Za vrijeme rata ova novina ne samo da je promijenila smjer pisanja nego i čak svojo ime u “Zajednicu”. Radeljak je vodio novinu uz više prekida i uz čestu promenu ideologije, tako, da jo novina ostala skoro bez pretplatnika, a služila samo za osobne svrlie. Po smrti Radeljaka (1927. god.) tu i tamo opet izlazi “Zajedniea”, uredjivana po nekom nečaku pokojnog Radeljaka. dok nije prije tri godine sasvim zamrla, a tiskarnički materijal naših pismena sasvim propao. U to vrijeme izašlo je nekoliko brojeva “Hrv. Seljačkog Pokreta’’, a dolaskom ministra Dr. Stražničkog izašla je dobro ilustrirana revija “Spomenar’’. Za vrij eine rata, skoro u svim važni j im centrumima, u Santa Fe, ustanovili su se ogranci Jugoslavenske Narodne Obrane sa sjelom u Chile, a najaktivniji bili su: “Vis” u Itosario (pod upra-vom poznatog narodnog radnika gospodina Ivo L. Miličiča, današnjega presjednika Jugoslavenskog Pripomočnog Društva u Rosario), “Slobodna Hrvatska” u Villa Mugueta (onda Barlet), ‘Frano Supilo’ u Rancagua i mnogi drugi. Poslije rata, društveni život bio je od manje živahnosti. God. 1905. osniva se u Rosario Pripomočno društvo ‘Kralj Tomislav’, koje naglo zamire, a skoro istodobno Hrvatsko Slavensko Pripomoeno Društvo u Villa Mugueta, koje je pod npravom svog presjednika g. Mate Mage, sa-gradilo lijepu društvenu zgradil. Malo zatira bilo je pokušaja, da se osnuje u Arequito i u Mugueti društvo “Hrvatski Iseljenič-ki Dom”, čije se je ostatke sve do pred kratko vrijeme vid jelo u Villa Mugueta. 1928. godine osniva se u Rosario Jugoslavenski Klub, a 1930. Jugoslavensko Radničko Pripomoeno Društvo, ko-ja još i danas djeluje. Iste godine medju Slovencima u Rosario osnovalo se je Radničko Društvo Triglav, za koje se može ustvr-diti, da je još najaktivnije od svih navedenih društava. Pri završetku ovog izlaganja, želimo istaknuti, da smo gornje podatke stekli od naših najstarijih useljenika, koji su lcretanje iseljeništva vazda pratili sa interesom, a i za nj se brinuli, pa im se ovim putem srdačno zahvaljujemo. Znamo takodjer, da svi ovi podaci ne če biti od apsolutne točnosti, te da ima megju njima velikih nedostataka i omaški, ali vjerujemo u trpeljivost naših čitatelja, kojima ove redke posvečujemo, u najboljoj namjeri i želji. da bi za nama bilo sposobnijih i jačili, koji bi mogli i htjeli ovaj zadatak — sastavljanj» povijesti našeg iseljeništva u pro-vineiji Santa Fe — bolje i tačnije izvršiti. Uredništvo Duhovnog življenja rado prima svaki ispravak, popunu i povjesnički poda-tak o našoj emigraciji opčenito, a napose u Santa Fe. Opomba: Nekatero izmed klišejev, ki jili objavljamo v tem sestavku, nam je dala na razpolago velika in ugledna Eevista Geografien Američana , m se ji za prijaznost najjepšo zahvaljujemo v imenu vseli naših cenjenih šitateljev. Uredništvo. PARANA I N RIO DE LA PLATA pAKANA je najvažnejša argentinska reka, okoli 4.000 km dolg veletok, ki izvira v Brasilu in teče 1927 km po argentinski zemlji, vos čas ploven. Provinca Santa Fe, katero ta verno od Buenos Airesa, je širok veletok Parana že tri kilometre. Spotoma so zlivajo v ta že sama po sebi mogočna valovja še mnogi drugi veletoki, zlasti 2.000 km dolgi Paraguay, Javen park v mestu Santa Fe, v ozadju znameniti most čez včliko usedlino med mostom in reko Parana. veletok po vsej njeni dolžini meji od provinc Corrientes in Entre Bros (Mezopotamija, Medvodjo, namreč med vodama Uruguay in Parana), se mora zahvaliti za svoje bogastvo in za svoj nagli razvoj poleg svoje rodovitne in ravne pampe zlasti veletoku Parana, ki omogoča, da morejo obilni in prvovrstni deželni pridelki po čim najnižji ceni iz dežele na daljne svetovne trge in prekupovališča. Znano je namreč, da je tovorni promet po vodi zlasti na velike daljave neprimerno cenejši kakor promet po suhem. Pri mestu Corrientes, 1200 km se- 1.100 km dolgi in iz bojev med Bolivijo in Paraguayern znani Pilcomayo in 1.500 km dolgi Bio Bennejo. Končno sc združi Parana z 8—10 km širokim veletokom Uruguay v najširšo reko sveta, ogromni Bio do la Plata, ki je takoj ob svojem rojstvu širok 50 km, ob izlivu v Atlantski ocean pa je široka ta reka, po zelo kratkem teku, nad 200 km, in jie bol j podobna širnemu jezeru ali velikemu morskemu zalivu kakor reki, saj je samo malo daljša kakor je široka, in ni mogoče iz njene sredo na nobeno stran videti suhe zemlje. Površina tega veleto- ka znaša 35.000 kra2 ali več kakor dve jugoslovanski Sloveniji. Prekmorske ladje plovejo po tem veletoku ne samo v Buenos Aires, ki torej ne leži ob morju ampak ob Bio de la Plata, marveč tudi navzgor po reki Parana mimo Bosaria in Santa Fe do pristanišča Diamante, to je od Buenos Airesa še 536 km globoko v plodno argentinsko ravan. Srednji padce veletoka Parana znaša saipo pol metra na kilometer. Vsako sekundo se prevalijo po njegovi strugi 6.500 m3 vode, kadar je voda sama tla zelo primerna za gojitev nekaterih vrst žlahtnega sadja, zlasti emarlie in breskev. Primerjaj sliko in pojasnilo v 115. številki Duhovnega Življenja, na strani 103. Veletok Bio Uruguay je po svojem teku veliko krajši in zaradi mnogih slapov brezprimerno manjšega gospodarskega pomena, ima pa mnogo več vode. Zanimivo je, da so njegove vode najnižje meseca januarja in februarja, torej prav v času, ko so najvišje vode njegovega tovariša Parana. Bio de la Plata je vsled svojo širi- Eno izmed mnogih pristanišč ob reki Parana. Visoka stavba v ozadju je elevador, ogromna shramba za žito, kakor jih je videti v vsakem argen-.. tinskem pristaniškem mestu. najnižja, sicer pa tudi do 30.000 m3. Za časa velikega subtropičnega deževja, od januarja do aprila, vsebuje vsak m3 vode po 179 gramov gnojilnih usedlin. V Bio de la Plata prehaja Paranä v obliki kakih 200 km dolge in 50 km široke delte, ki zavzema okoli 6.000 km2, to jo za vso Gorenjsko in Dolenjsko površine, in sestoji iz neštetih vodnih rokavov in kanalov, otokov in močvirij. Zaradi bližine velemesta Buenos Aires so ti kraji precej obljudeni in zlasti zaradi vodnega športa priljubljena izletišča, doeim so ne žal tako plitva reka, (3—5m), da morejo velike prekmorske ladje voziti samo po kanalih, ki jih je treba z ogromnimi stroški nepriestano poglabljati. Umazane vodne mase osta-vijo vsako leto na širnem dnu tega veletoka 60 milijonov kubičnih metrov usedlin, vsled katerih se dno reke neprestano dviga in sicer letno za poldrag milimeter. Prav največjo prekmorske ladje zaradi tega niti ne morejo v Buenos Aires in seveda šo manj po reki Parana navzgor do mest Bosario in Sta Fe . KASTELIC JOŽEF, Rosario de Santa Fe. NAŠE REDOVNICE V JUŽNI AMERIKI Ker se nahaja v mestu Rosario provincijalna hiša mariborskih Šolskih sester, to j.e vrhovno predstojništvo naše najmočnejše ženske kongregacije v Argentini, mislim, da je v današnji, Rosariu posvečeni številki Duhovnega življenja, umesten kratek pregled in bežna slika stanja in delovanja vseh naših redovnic v Argentini in po vsej Južni Ameriki. Najprej njihovo število. Skupno je danes v Argentini 45 naših mariborskih Šolskih sester, med njimi več Hrvatic in tri Päraguayke. Vsak čas pričakujejo obisk svoje vrhovne predstojnice iz Maribora, na kar računajo, da se bo njihovo število še znatno pomnožilo. Sestre Milosrdnicc sv. Vinka Pavelskog, ali zagrebške usmiljenke, kakor jim tudi pravimo, imajo danes v Argentini skupno 27 sestra, po večini Hrvatice, pa tudi nekaj Slovenk. Nadalje živi v Južni Ameriki skupno 15 pariških usmiljenk, ki so rodom Slovenke. Izmed njih jih je nameščenih 10 po raznih buenosajreških bolnicah, 4 so v Magallanes (Chile), in ena je učiteljica v buenosajreškem redovnem osrednjem zavodu. Franjevke iz Blata na otoku Korčuli so bolniške sestre in imajo danes v Argentini 12 svojih sestra. Slovenskih Salezijank bo končno v Južni Ameriki, kolikor je meni znano, petero, in so razkropljene po vsem širnem kontinentu. Nad sto naših sester torej že deluje v Južni Ameriki! Ker jih je poleg tega nekaj že skoraj na poti, za naslove nekaterih pa nisem mogel zvedeti, j.e vsekakor vredno kaj več spregovoriti o tako visokem številu delavnih, požvrtovalnih in izobraženih naših jugoslovanskih redovnic, ki bi mogle tako izredno veliko koristiti našim izseljencem, zaradi katerih so prišle v Argentino. Ob priliki velikega mednarodnega evharističnega kongresa v Buenos Airesu leta 1934, je obiskal prevzvišeni sarajevski nadškof dr. I. Š ar i č tudi Rosario in nekatere okoliške kolonije. Na sliki vidimo prevzvišenega nadškofa v družbi hrvatskega izseljenskega duhovnika č. o. fra Leonarda Ri.skoviča in svojega osebnega tajnika I. Diviča na samostanskem vrtu naših sester v San Lorenzo poleg Rosaria. Taki obiski domačih cerkvenih in drugih dostojanstvenikov in odličnikov, so velikega pomena za izseljence, ker jih na eni strani posebno živo spominjajo domovine, t*ide njihov narodni ponos in utrjujejo narodno zavest, na drugi strani pa naši voditelji v domovini na ta način od blizu spoznavajo svojevrstne izseljenske razmere in potrebe, ki jih v pismih ni mogoče nikdar dovolj temeljito razložiti in jih tudi tisti, ki sami niso bili nikdar med izseljenci, nikakor ne morejo prav razumeti. Naj ob tej priliki spomnimo tako vsestransko plodnega lanskega obiska prevzvišenega ljubljanskega nadškofa dr. Gregor Rožmana med našimi izseljenci v Severni Ameriki. Hkrati naj ob tej priliki ponovimo naše prošnje, da bi, vsled tolikega števila jugoslovanskih katoliških izseljencev, razkropljenih po vseh delih sveta, imenavala jugoslovanska škofovska konferenca iz svoje vrste posebnega škofa pokrovitelja izseljencev, ki bi skrbel za čim bolj izdatno duhovno oskrbo vseh naših večjih izseljenskih kolonij, izmed katerih jih je toliko duhovno povsem zapuščenih, bolj kakor kolonije katerekoli druge narodnostne skupine, hkrati pa bi tudi enotno usmerjal delo jugoslovanskih izseljenskih duhovnikov po posameznih naših kolonijah. Sodim, da jv med njimi kakih 25 izprašanih učiteljic. Nekatere so obiskovale domače visoke šole. Nekatere se pripravljajo za vpis na argentinske univerze. Skoro vse učiteljice imajo poleg Daleč po svetu, misli so pa često v domovini... Mlada indijanska mati. Pred šatorem ob reki Pilcomayo: Pripravljajo kosilo za mlade in lačne indijanske želodce. Guverner Formose z našimi prvimi sestrami in med njihovimi prvimi gojenkami. Pilcomayo: Skup Indij anaca na svojo j tipično j 'barčici. jugoslovanske diplome tudi že dovoljenje za poučevanje na argentinskih šolah, so že poučevale po jugoslovanskih državnih in zasebnih šolah in mnoge že po več let uče po argentinskih kolegijih, in eelo vodijo takozvane Clolegio incorporado, to je, argentinske šole s pravico javnosti. Poleg tega jih bo kakšnih 15 gospodinjskih učiteljic in otroških vrtnaric. Vse pariške usmiljenke, pa tudi mnoge druge naše sestre v Južni Ameriki, so izprašane bolničarke. Nekatere so namenjene za domača hišna dela. Mariborske Šolske sestre, zagrebške usmiljenke in franjevke iz Blata so nadalje samoupravne, to je, same si določajo svoj delokrog in same vršijo nadzorstvo nad svojim delom, same odločajo katero novo podružnico da bodo otvorile ali s čim da se bodo pečale, dočim so podrejene pariške usmiljenke in Salezijanke tujemu vodstvu. Ogromna večina naših sester v Argentini in Južni Ameriki je torej v svojem delu povsem samostojnih. Mariborske Šolske sestre imaio ta čas v Južni Ameriki osme-ro postojank, zdi pa sc, da bodo v krajšem času otvorile še dve. Svojo centralo imajo v Rosario, kjer stanuje tudi provinci-jalna prednica. V najstrožjem mestnem centru in na najodličnejši rosarijski ulici so si najele veliko hišo, za katero plačujejo mesečno po 500 pesov najemnine, in so otvorile penzijonat za vse-učiliška dekleta, z majhnim otroškim vrtcem in nekaterimi tečaji Nova zgrada zavoda naših školskih sestara v Francisco Laishy. domače argentinske katoliške akcije. Ta njihov tukajšnji največji zavod hkrati tudi gmotno najboljše uspeva, ker dijakinje svojo oskrbo pač plačujejo. V hiši imajo sestre svojo kapelo, kjer se vrši naša božja služba, kadar pride v Rosario kak naš duhovnik, in že več let tudi vse jugoslovanske cerkvene narodne proslave. Žal pa ni trenutno med gojen kam i-visokošolkami nobene Jugoslovanke. Tudi v otroškem vrtcu je samo par naših otrok, v' Rosario deluje 11 naših sestra. San Antonio de Padna, v buenosajreškem predmestju ležeča postojanka, ni še izpolnila vseh nad, ki smo jih izseljenci stavili vanjo. Vsekakor sc je razvila v ugledno, razmeroma veliko in dobro uspevajočo argentinsko osnovno šolo z raznimi gospodinjskimi tečaji za argentinska odrasla dekleta, dočim sc še ni posrečilo uveljaviti najvišje argentinske gospodinjske šol,e, namenjene argentinskim državnim učiteljicam, ki bi na tej šoli dobivale izpričevala za prirejanje gospodinjskih tečajev po deželi, zaradi česar so naše sestre prav za prav prevzele postojanko San Antonio de Padna. Vsekakor se bo dalo tekom časa uresničiti ravno v San Antonio de Padua še marsikaj o čemer razpravlja znana Spomenica izseljencev prvemu slovenskemu izseljenskemu kongresu v Ljubljani. Ta čas je zaposljenih v San Antonio šestero sester. V Formosi, sicer majhnem, vendar glavnem mestu istoimen- skc pokrajine, vodijo naše sestre 6 razredno šolo in razne učne tečaje za odrasle gospodične, za šivanje, vezenje, glasbo, jezike. S šolo je združen tudi penzijonat. Ustanova lepo uspeva, dočim ni naših ljudi v Formosi skoro nobenih. Tudi dona Paulina (prim. Duhovno življenje št. 59, str. 8-—12) je med t.em že umrla. Laishy je misijonska postojanka v argentinskem Čaku, kjer vodijo naše sestre (5) šolo za indijanske deklice rodu Tobo in za otroke belih priseljencev. Vendar obstoji misijon v Laishy že 50 let in je celotna pokrajina že močno kultivirana. Misijon vodijo oo. frančiškani, sestre so se naselile tod pred tremi leti. Pravo misijonsko polje obdelujejo naše sestre v paraguay- Male perice iz otroške zabavne šole naših sester v San Lorenzo. Mlad Indij anac iz čaka na lovu, sulicom i lokom. sa sivem čaku ob reki Pilcomayo in v naselbini imenovani Han Jose Esteros. Poleg paraguayske vojaške posadke in nekaterih misijonarjev, nemških Oblatov, se niso tod še nobeni belci stalno naselili. Kraj posebno trpi vsled pomanjkanja vode. Še nedavno so se vršili tod krvavi boji med Bolivijo in Paraguayern. lledki Bolivijci, ki so pred vojsko živeli po Čaku, so se morali izseliti. Izmed kakih 6.000 duš kroječega indijanskega rodu Čulupov, j,c krščenih šele par odraslih. Najprej je treba študirati njihov jezik in jim prirediti slovnico, šele potem bodo začeli s pravim misijonarjen-jem in šolo, ki je poverjena našim sestram. Za enkrat delujejo tu štiri naše sestre, pozneje pa jih bo potrebnih mnogo več. Petero mariborskih šolskih sester je prevzelo pred nekaterimi meseci vodstvo uruguayskega državnega vzgojevališča za zapuščena dekleta. Zavod je nastanjen v bivšem letnem dvorcu državnih predsednikov republike Uruguay, in ne daleč od glavn. mesta Montevideo. Uruguayska vlada je plačala sestram pot in jim nakazuje za njihovo delo tudi skromno mesečno plačo. V San Lorenzo poleg Rosaria deluje t,a čas zaradi pomanjkanja sester samo troje naših redovnic, ki imajo brezplačno na razpolago veliko hišo in vrt, za to pa vodijo brezplačno argentinsko šolo, otroški vrtec in šivalni tečaj. Najnovejša postojanka mariborskih slovenskih Šolskih sester je slovenska šola na Paternalu sredi mesta Buenos Aires, ki so jo otvorile na povabilo in s pomočjo Slovenskega šolskega društva v Buenos Airesu (predsednik g. Franc Lakner) in Jugoslovanskega osrednjega šolskega udruženja (predsednik arh. Sulčič). Zanimanje za to šolo je med starši vedno večje. Ker obiskujejo otroci, ki prihajajo v to šolo, tudi argentinske šole, jim sestre najprej pomagajo, da končajo domače naloge za argentinske šole, Naše sestre s svojimi indijanskimi gojenci na izletu ob Pilcomayo. Ob Pilcomayo: V času suše na 25 km oddaljenem perišču. na kar imajo dovolj časa za učenje našega jezika in domoznanstva. Mnogi starši, ki delajo po ves dan v tovarni, in sicer dostikrat oba, oče in mati, želijo, da bi imeli otroci v šoli tudi hrano, o čemer je razpravljal šolski odbor že na svoji prvi seji. Taki naši šolski tečaji bi bili potrebni tudi drugod v Buenos Airesu, zlasti še v Villa Devoto, na Saavedri in na Avellanedi, in ni dvoma, da se bodo sčasom tudi ustanovili. Pa ne samo v Buenos Airesu, marveč bi bili potrebni tudi v mestu Rosario in okolici. Pa tudi še marsikje drugod. Na primer v Montevideo, v Cordobi, itd. Ker je začetek že narejen, upamo, da se bo tudi ta misel uresničila. Sam sem se prepričal, da tako argentinske državne kakor cerkvene oblasti visoko cenijo delo naših sester in je na vse načine podpirajo. Brez njihovih podpor, zlasti brez izrednih ugodnosti, ki jim jih je naklonilo argentinsko zunanje ministrstvo, kakor tudi argentinska konzularna zastopstva, bi se sestre ne bile mogle tako uveljaviti v Argentini. Pa tudi odlični posamezniki jih cenijo i;i vabijo. Tako imajo na ponudbo večjo sirotišnico v 'Clorindi poleg' Asunciona, ampak še v Argentini, državno bolnico v Concepcion de Paraguay, kakor tudi še razne druge liiše v Argentini, Paraguay!; in celo v Boliviji, toda zaradi pomanjkanja sester vsem tem prošnjam za enkrat ni mogoče ustreči. Zagrebške usmiljenke imajo svojo centralno hišo sredi naj-ubožnejšega buenosajreškega predmestja Dock Sud, ki pa se zad- Mision v Laishy, kjer vodijo naše Telovadna ura v ‘Ciolegio Sta lsabel’, sestre šolo za indijanske deklice. ki ga vodijo naše sestre. n j a leta neverjetno hitro dviga in -mu prerokujejo veliko bodočnost. Dock Sud je bil doslej vsestransko na slabem in najslabšem glasu. Zaradi nizke lege je bil kraj močviren. Hiše so še danes večinoma prave stavbe na koleh, zgrajene na pilotih, ki so zabili v močvirna tla, da dajo stavbi vsaj nekaj stanovitnosti. Njihovo železno ogrodje je obito na zunaj s pločevino, po kateri voda ne more pronicati v nadstropja, znotraj pa so zaradi udobnosti o bite z lesom. Ulice so še pred kratkim v veliki meri nadomeščali kanali iz katerih voda ni odtekala, pa tudi ;ni bila tako globoka, da bi bilo mogoče čolnarjenje.V vodi gnijoči odpadki so razširjali neznosen smrad in bili pravo leglo vsakovrstnega mrčesa, zlasti komarjev. Še pred kratkim, d verni, tremi leti, je bilo nekaj vsakdanjega in deloma se še vedno dogaja, da gospodar dvigne svojo hišo in jo da prepeljati drugam. Zaradi teh razmer so bila stav-bišča kljub velike bližine buenosajreškega pristanišča in gospodarskega središča, izredno cenena, vsled česar se je spet naselilo tod izredno veliko naših ljudi, skoro izključno Hrvatov. Nekateri jih računajo na blizu 15.000! In prav sredi njih so se naselile pred tremi leti zagrebške usmiljenke. Ni mogoče popisati, v kako zapuščenih in vsestransko neznosnih razmerah sem jih našel, ko sem jih pred tremi leti prvič obiskal, v ubogi najeti stavbi na ko-]A-.h. od vseh strani obdani od smrdljive vode, polne vsakovrstnega mrčesa, pa jim nisem mogel pomagati, ker sem bil sam zaskrbljen z mnogimi drugimi prav tako perečimi skrbmi in problemi. S pomočjo "argentinskih katehistinj, imenovanih “Centros Culturales Sestre Tereza i Pavla na misijonskom potovanju n provlnciji Cordoba. — Priprava na prvu sv. pričest u Pilar-u Na misijonskom potovanju iz Pormo se v Laishy. Avgentinos”, ki so razpolagale z majhnim fondom, s katerim so financirale svoje delo, med temi zapuščenimi ljudmi, in s pomočjo darov, ki so jih začele zbirati iste argentinske dame nalašč za naše sestre, ko so videle njihovo delo, in s posojilom, ki ga je najela njihova uvidevna in izkušena prednica na račun sestrskih zaslužkov v nekaterih sanatorijih in seveda spet s pomočjo istih vplivnih argentinskih dam, so si postavile naše sestre sredi Dock Suda prav čeden Colegio Cristo Rey, zavod Kristusa Kralja, ki v celoti sicer še ni dovršen, ki pa že sedaj napravlja prav impozanten vtis, in je toliko večjega pomena, ker se jc začel okraj Dock Sud tudi sicer naglo modernizirati in jc med tem cena zemljiščem tako izredno poskočila, da bi danes že skoraj v.cč ne bilo mogoče za primerno ceno kupiti tako prostranega in ugodno ležečega stavbnega prostora (2.400 m2), ki je že takrat veljal $ 7.200.—. Od naših ljudi ne samo niso prejele takorekoč nebene materijnlnc podpore (morda skupno za * 400.—), pač pa so sc v Času največje krize obračali mnogi naši izseljenci na naše sestre tudi za gmotno pomoč, ki je seveda niso odrekle, če je bilo le kako mogoče. Razumljivo je, da zavod še vedno ni prebrodil vseh začetnih težav, vendar se izredno naglo in lepo razvija. Danes vodijo naše sestre v svojem lastnem zavodu šest razredno argentinsko osnovno šolo s pravico javnosti, kakor pravijo tukaj Oole-gio incorporado, dnevni tečaj za modistinje in krojacice (t oite y Oonfoccion), poseben brezplačen večerni šivalni tečaj za delavke, otroški vrtec in takozvani preescolar. Njihovim važna naloga so obiski po hišah, ki so jili vršile preje že zgoraj imenovane dame iz Centros Culturales Argentino« del Dock Sud. Poleg tega stalno poučujejo nad 300 otrok iz državnih šol v krščanskem nauku. Med njimi je redno po kakih 50 naših otrok. Odrasle, med njimi tudi naše, pripravljajo še posebej za prejem svetih zakramentov, krst, spoved, prvo sveto obhajilo, birmo, za sveti zakon. Treba je namreč vedeti, da je veljal in še velja Dock Sud za komaj dopovedljivo zapuščen okraj, kjer je vladala in še vedno vlada večja duhovna beda kakor telesna, čeprav tudi telesne ne manjka. Nekateri se bodo nemara čudili, da te naše sestre, ki so prišle v Argentino vendar predvsem zaradi naših izseljencev, žive sedaj sredi med njimi, pa imajo vse mogoče šole in ustanove za tujce, za naše ljudi pa se komaj zmenijo. Iz zgoraj navedenih podatkov je vse to vendar lahko razum- Ijivo. Kar pač sestre imajo, so jim dali in jim še dajejo tujci, Argentinci, in sicer prav za to, in prav pod tihim pogojem, da se brigajo pred vsem zanje in za njihovo mladino, ki še vedno ni vsa primerno oskrbljena. V zavodu še vedno silno manjka prostora, kar pa oči vidno ne bo trajalo več tako dolgo. Na drugi strani pa že tudi pojemajo svojčas dostikrat naravnost besni spori med jugoslovansko kolonijo na Duck Sudu, ki so onemogočali vsako idealno delo, ki naj hi zavzelo naše izseljenstvo kot celoto, dočim živa slika na školskoj proslavi naših sestara u San Lorenzo. Naše sestre iz San Lorenzo na izletu sa svojim gojenkama. so še povsem ponehala neprestana, zlobna, žaljiva in nizkotna nasprotovanja, ki so jih bile sredi skoro nečloveških naporov deležne naše sestre na Dock Sudu od strani, od katere bi morale po jjravici pričakovati samo pobudo in pomoč. Po vsem tem je več kakor upravičeno upanje, da se bodo mogle sestre že v doglednem času bolj posvetiti tudi naši tako številni in tako zapuščeni koloniji na Dock Sudu. Po mojem prepričanju je v danih razmerah trajno in zadovoljivo poučevanje naše dece sploh nemogoče na drugačen način kakor dogovorno s tem našim zavodom. Da morejo kriti velike izdatke za zidavo kolegija, so sprejele zagrebške usmiljenke tudi še nekatere druge zavode, zlasti občinsko bolnico in privatni sanatorij zdravniškega društva v G nami ni PC’S., privatno umobolnico v Eamos Mejia, in osnovno šolo v Orense PC'S, dočim imajo na ponudbo še nekaj drugih zavodov, izmed katerih bodo po vsej priliki sprejele razmeroma malo bolnico v Marco Sun rez (prov. Cordoba). Sestre po teh zavodih dobe Eden izmed redkih krštenih “culo- Najmanjši indijanski učenček naših pov”, Indijancev v San Josč Esteros. sester v San Josč Esteros. likih buenosajreških bolnicah po katerih je redno tudi obilo naših bolnikov, zlasti v Hospital Alvear, največji bolnici v Južni Ameriki, kjer že več let stalno delujejo po tri ali štiri naše redovnice. Ker je v sami Argentini razmeroma malo redovniških poklicev, uživajo redovnice na splošno velik ugled in so na primer vse naše slovenske bolniške sestre, to je izvzemši ene učiteljice vseh desetero slovenskih usmiljenk po buenosajreških bolnicah, predstojnice posameznih bolniških oddelkov, sal, dvoran, kakor pravijo poleg proste oskrbe tudi redno mesečno plačo po 50—70 pesov, ki se steka v osrednjo blagajno iz katere odplačujejo dolg, ki so ga morale najeti pri zidanju kolegija. Ta čas je zaposljenih 11 sestra v osrednjem zavodu na Dock Sudu, 16 pa jih “služi” po manjših zavodih v provinci. Računajo, da bo prišlo že a' najkrajšem času še več zagrebških usmiljenk v Argentino, kjer jih vabijo na razne strani. Od 15 pariških usmiljenk jih je 10 zaposlenih v raznih ve- tukaj, čeprav obsega ena sala, dvorana, običajno po več velikih bolniških prostorov. Kot predstojnice številnega bolniškega osobja (15—20 bolniških strežnikov in strežnic) so odgovorne zdravnikom za potrebni mir in red. Ravno tako so odgovorne za primerno obnašanje strežništva do bolnikov. Prav na ta način p,a pridejo zelo pogosto v oseben stik z morebitnimi našimi bolniki, ki jih po tako velikih bolnicah nikdar ne manjka, in jim lahko na različne načine pomagajo. Med drugim je ravno naša revija Duhovno življenje stavila na razpolago tem sestram znatno zalogo slovenskih knjig, časopisov in revij,' da jih posojajo in darujejo bolni- Sestra Tereza sa nekojim sveučilištar-kama, iz zavoda naših sestara u Rosario. Mala Beba Karamanova pozdravlja Prevzv. Nadbiskupa šariča, prigodom posjeta našoj koloniji kom, ki prihajajo v njihove bolnice. Štiri slovenske usmiljenke so prevzele lansko leto bolnico v Magallanes, rep. Chile. Franjcvke iz Blata so zaposljene v večjem sanatoriju Florida poleg Buenos Airesa, kjer so prevzele zadnji čas tudi šolo. Salezijanke delujejo po raznih salezijanskih zavodih širom Južne Amerike in jih ni nikjer po več v eni hiši. Mariborske šolske sestre, zagrebške usmiljenke in franjcvke je povabil v Argentino naš prvi stalni izseljenski duhovnik v teh krajih, p. Leonard Ruskovič, ki jim je po svojih številnih zvezah našel prvih zaposljitev in jim preskrbel večinoma tudi potrebnih sredstev za pot. Kljub temu sestram v njihovi novi domovini ni manjkalo začetnih težav, ki so postale parkrat komaj znosne. Glede pariških usmiljenk sta se na posvetovanju vrhovnega družbi-negu sveta v Parizu osebno dogovorili proviricijalni predstojnici jugoslovanske in argentinske province, ki sta se poznali že od “CJaciqu®” (poglavar) indijanskega rodu čulupov, med katerimi misijona-rijo naše redovnice ki pride k njim Kapela i škola naših redovnica u San večkrat na obisk Lorenze (Rosario). prej, dočim so maloštevilne Salezijanke na njihove prošnje, ali iz službenih potreb in posamezno poslali v Argentino njihovi redovni predstojniki, deloma pa so že tudi tukaj vstopile v kongregacijo hčera Marije Pomočnice. V kongregacijo šolskih sester je vstopilo že e.elo troje Paraguay k, pa tudi med kandidatinjami imajo že nekaj domačink. Skoro vse naše sestre so prišle torej v Argentino prav z namenom, da pomagajo našim izseljencem, zlasti za pouk naše izseljenske dec e in za naše bolnike. Če so mogle doslej le še v majhnem obsegu doseči svoj namen, gotovo ni njihova krivda. Pač pa so v tem času vsestransko utrdile svoj položaj v tuji zemlji, si Francisco Laishy. —TJ zavodu naših školskih Sestara, na dan proslave argentinskog državnog praznika 25. maja. po mnogih, izredno težkih začetnih težkočah povsem zagotovile primeren gmoten obstoj, in si postavile tako podlago za njihovo nadaljne delo, ki prav gotovo ne bo ostalo brez lepih sadov in ne bo brez velikih koristi za naše izseljence. KASTELIC JOŽEF, Rosario de Santa Fe. JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI V MESTU ROSARIO IN OKOLICI Argentinsko velemesto Rosario leži, računajoč naj bližjo železniško zvezo 305 km severo-zahodno od argentinskega glavnega mesta Buenos Aires. Zračna razdalja med obema mestoma bo samo malenkostno krajša. Zraslo je mesto Rosario ob širni, tudi za prekomorske ladje plovni in zelo prometni reki, veletoku Parana, 'ima svojih 510.000 prebivavcev in je po svojem naglem razvoju zadnjih let eno prvih mest na svetu. Čeprav leži Rosario daleč notri a- celini, je vendar po svojem tovornem prometu največje in najvažnejše argentinsko pristanišče za prekomorske ladje in spada med najvažnejša pristanišča sveta za tovorni promet. Leta 1929 je bilo izvoženega iz rosarijs-kega pristanišča iree žita kakor iz katerekoli druge luke sveta. V 15 km dolgih rosarijskih pristaniških napravah se ustavlja letno mnogo nad tisoč ladij, ki so odpeljale na primer samo preteklo leto 1936 v širni svet 5.138.524 ton pridelkov, ki jih je rodila nepregledna santafeška pampa in so jih njeni prebivavci prodali za drage denarje na vse strani sveta, in sicer 255.897 ton ali nad 500 vlakov po 50 deset tonskih vagonov pšenice, koruze 4.540.484 ton ali nad devet tisoč vlakov, lanu 518.965 ali še enkrat toliko kakor pšenice, 141 ton, torej pravo malenkost ovsa, in 8.109 ton ječmena. Da bi ne mislil kdo, da trgovska živahnost Eosaria pada, naj omenim, da je bil izvoz tekom meseca januarja letošnjega leta rekorden, doslej sploh na j v.ečji tekom enega samega meseca, in je znašal skupno 1.890.027 ton. Naši izseljenci Za nas je mesto Rosario zanimivo zlasti zato, ker živi v mestu samem in v njegovi bližnji okolici kakih 30.000 Jugoslovanov, med njimi skupno kakih 1.000 Slovencev. Vštevši seveda v to število tudi dec o naših staršev, katero računa argentinski zakon že za svoje argentinske državljane. Naseljeni so ti naši ljudje skoro izključno zahodno od veletoka Parana, nekako v ogromnem polkrogu čigar premer bi znašal kakih 200 km in čigar središče je Rosario. Nekako dve tretjini jih živi v provinci Santa Fe, ena tretjina pa v provincah Buenos Aires in Cordoba, vendar tvorijo iz različnih vzrokov kljub temu eno samo gospodarsko in skoro bi rekel družabno enoto, ker so tukajšnje zveze med mestom in deželo mnogo ožje in tesnejše kakor na primer pri nas doma. Rodom so tukajšnji naši izseljenci skoro izključno iz Dalmacije, večinoma iz otoka Hvara. Slovencev bo manj kakor 5 % in so skoro sami Primorci in v nasprotju s hrvaškim delom naše kolonije, naseljeni v svoji ogromni večini v obeh velikih mestih, več v Rosario in mnogo manj v Santa Fe. Najmanj bo Srbov, ki s° spet skoro vsi Črnogorci. Kakor drugod, tako so tudi število naših izseljencev v Ro-sariu in okolici precej pretiravali, saj so je na splošno označevali s 45.000 in več. Povsem točno število je hotela v letih 1919 in 1929 ugotoviti Jugoslovanska narodna odbrana, center Jadran, ki je izročila zadevne listine novo otvorjenemu jugoslovanskemu generalnemu konzulatu v Buenos Airesu. Službeno ljudsko štetje ji naštelo leta 1914 v vsej republiki samo 1.400 čakarerjev ‘•eustriacos”, ki jih moremo skoro v celoti računati med naše. Po vojni se je število naših kmetov ali čakarerjev povečalo. Kmečka naselbina V nasprotju z drugimi našimi izseljenskimi kolonijami kjerkoli po svetu, so ti naši izseljenci po poklicu v ogromni večini čakarerji, kmetje, poljedelci. Iz kmečkih družin je izšla tudi tanka plast naših inteligentov po teh krajih, zlasti zdravnikov in pravnikov, ali še tanjša plast naše denarne aristokracije. Od čakarerjev, kmetov, živi naša tukajšnja mala obrt in trgovina, kakor tudi proletarizirani peoni, zlasti kmečki sezonski delavci. Onstran: Panorama velemesta Rosario; v okviru stari Rosario. Primerjaj tudi sliko na strani 191. Ä\ T3«#? -Vife' 1 Kavno tako se je iz kmetov preselilo v Rosario kakih 75 naših rentier;: kih dražili, starejših zakoncev, ki so izročili posestva sinovom in sedaj v mestu razmeroma dobro žive in počivajo. Rodovitni argentinski pampi se moramo zahvaliti skoraj za vse, kar je ostalo med tukajšnjimi našimi izseljenci domačega in dobrega. Da niso živeli na deželi, po kmetih, hi že danes ne bilo tod nobenega več vsaj kolikor toliko zavednega našega življa. Kateri so ostali po mestih, lahko rečem, da so se v celoti odnaro-dili. Tudi splošno gmotno stanje naših tukajšnjih podeželskih kolonij je neprimerno večje, kakor splošno blagostanje naših mestnih naselbin. Res je, da so se v mestih posamezniki pospeli gospodarsko višje, toda tudi ti so slcoro brez izjeme postavili temelj, začetek svojemu blagostanju, na deželi, na tej rodovitni argentinski pampi. Ne obdelujejo svoje zemlje Posebnost tukajšnjih kmetov izseljencev katerekoli narodnosti in tudi naših je, da običajno ne obdelujejo svoje lastne zemlje, marveč najeto zemljo argentinskih, pa tudi nekaterih drugih deloma tildi naših jugoslovanskih veleposestnikov. Najemnino le redkokdaj plačajo v denarju. Pravilo so gotovi procenti bodisi od čistega bodisi od kosmatega donosa zemlje, ki jo obdelujejo. Višina teh procentov je odvisna od kakovosti zemlje, ki je seveda zelo različna, od uvidevnosti gospodarja, pa tudi od spretnosti najemnika, ki se za zemljo pogaja. Komaj 8 % naših ljudi bo lastnikov zemlje, ki jo obdelujejo. Ti propietarios, kakor jim pravijo, so seveda veliko na boljšem kakor najemniki, ker jim pač ob istem delu ni treba odrajtovati najemnine, pa tudi sicer uživajo velik družaben ugled. Običajno jih kličejo samo s krstnim imenom, kateremu pristavljajo "don”, torej don Juan ali don Pedro, kar je znamenje znatnega spoštovanja. Najemnina v denarju, ki pa je prav redka, kakor sem že zgoraj omenil, znaša od 35 do (k) pesov za hektar in leto. Kateri plačujejo v blagu in spravijo ves pridelek v vreče in postavijo na postajo, oddhjo gospodarju '25 —- 33 % čistega in za prodaj sposobnega pridelka. Če sprejema Onstran: Gospodarski pregled Argentine, ki je ogromna dežela in so zato njene posamezne pokrajine vsestransko in zelo različne, o čemer upamo, da bo ob svojem času obširneje razpravljala posebna številka Duhovnega življenja. r Pr-., ___Dttoivne mej« ___t»oktcy'ine . gospoda-e. predeli , SOOXw. | gospodarjev zastopnik žito kar v stogu, torej predno je nilo omla-čevo in očiščeno, mu je treba oddati 35 — 45 %. Čakre ali kmetije Čakre, kmetije, ki jih obdeluje po ena družina, so po velikosti precej različne in merijo od 60 — 165 ha. Prav za prav rami jo zemljo po kvadrah. Kvadra meri po naše 16.845 m2. Samci si najamejo tako po nekem starem nepisanem pravilu kakih 40 kvader za obdelovanje, mladi zakonci 50 kvader, družina z odraslimi sinovi 100 kvader. Obdelovanje manjših ploskev ni v argentinskih razmerah več ekonomično, se ne izplača in zato argentinska plodna zemlja vsaj v teh krajih ni pareelirana na manjše poljedelske ploskve ali lote, kakor pravijo tukaj. Ker je zemlja ravna in brez kamenja, je nad vse pripravna za obdelovanje, posebno za obdelovanje s stroji in more na primer dvoje odraslih moških delavcev razmeroma lahko obdelovati sto hektarjev polja, kar bi bilo pri n.as seveda nemogoče. Samo za čas žetve, zlasti za obiranje koruze je treba najeti nekaj peonov, težakov, poljskih sezonskih delavcev, morda skupno za kakih tristo delavnih dni. Izmed težaških del po argentinski pampi je najvažnejše in najbolj znano obiranje koruze, cosecha (koseča) de mals, o kateri je nekoliko obširneje pisal gospod Srečko Stepančič v številki 82 Duhovnega življenja, stran 338. Argentinski kmetje, kakor sem že omenil, običajno niso lastniki zemlje, ki jo obdelujejo in po naravnem razvoju ne bodo zlepa postali. Gospodarji namreč zemlje nočejo prodajati, ker je v zemljo naloženi denar pač najbolj varno naložen. Zaradi tega je Uidi cena zemlje nerazmetno visoka. V zemljo vloženi kapital se zadnja leta nikakor ni primerno obrestoval. Toda vse je prepričano, da bo ob svojem času zemlja spet prišla do veljave, zato prodajajo zemljo samo tisti, ki po svojem poklicu z njo kupčujejo, ali kdor jo pač prodati mora. Kolonizacija Vendar je treba povdariti, da tako osrednja kakor tudi argentinske pokrajinske vlade podpirajo parcehzacijo, delitev zem- -RR5eri7if/ft Koshm Coro n dec w V A V n<*juyu prov. SftNTH FE )Cart. Pocm i SJ ^LusrCt)P farm«; CtorlonUo JPrc*rjan „ / miuiKMl ttOcanpi iy/% / -San faXanfcQi " c*’ / KmM¥^9^uyl)et / Colon. BtftrldUlo ä Sla.lsabgl r.y-. ) 72 «<•/> - .*f>s ■ ihwrijA1 r\ljon\o M. Tei***. bfV.CcLric^^ Cjr/iiofiJf***™ 'S^£7<=>^< >«><=i><3><=>^<==)<»<^g>|J <$ 1 Banco Aleman Transatläntico hace 5 0 a n o s QUE OPERA EN EL PAIS NAJOBLJUBLJENIJA BANKA JU GO SLA VENSKE KOLONIJE U ARGENTINI, KOJA IMA ODLIČNO UREGJENU SLUŽBU NOVČANIH DOZNAKA ZA JUGOSLAVIJU OD KOJIH SE NOVAC DOSTAVLJA NA KUČU KORISNIKA BEZ IKAKVOG ODBITKA Sucursal ROSARIO SANTA FE 1055 — U. T. 23-493 ■ : r... ^: En Ins cnmp.iRuis yug#“ eonsdrvanso ox traordioa-t In hicn los trajon tip*e°fl nalcs, quo ^o distingu^11 ospvoialidnd ya sen oJ1 eonjuhto do colores, V°rtl' corte y gonero, lo que cfl por su indole y dontro d® riodad, realiza su gns