16. štev. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1900. X. leto. Ishaja 1. in 3. soboto vsa&ega meieoa ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za ozn&nila plačuje se od đvostopne petit-vrste 16 v. Ge se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat. in 30 v. Co se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiljati „Narodni Tiskara!** v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — JPjsina izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vprašanja naše kmetijo! VIII. Slovenci imamo preveč veleposestva. To veleposestvo ne more po večjem z mašinami dosti delati. Na vsake dve uri je jedno. Merijo najmanj 200 oralov in Jiajvečja 40 tisoč oralov. (Knez Auersperg ima na Dolenjskem toliko.) Ali navadno merijo 500 do tisoč oralov. Kako se gospodari v naših časih na teh veleposestvih, vemo. Naša voleposestva hodijo na kant. Ali hodijo iz roke v roke po kratkih pre-sledkih in vsak kolikor more smetano z njih vzame, les iz host proda, ali pa se prodajo trgovcem z zemljišči, katerih je nekaj na Slovenskom, ki jih parcelirajo, ko so prej boljši les in živino prodali. To je škodljivo glede prodajanja lesa, v dru-gem pa ni škodljivo. Naš kmet dobi, dasi drago, nekaj več zemlje. .Io nima dosti. Sevetia bi imela, kakor na Nemškem, država to delo v roke vzeti in tako ceno kmetom ta svet v roke spravili, večjo kmetijo iz njih napraviti. To se pravi na Ne mak em »notranja kolonizacija«, tvore nj o *rentnih lastnin«. Driava kupi voleposestva, ki bo no morojo držati, ali večje dele tislih. Včasih se goljufa, ker nekateri volepoHcstniki so nalašč napravijo falitne, da dobiju dober denar od državo v svojo roko in si tako drugod, n. pr. v slovenskih krujiJi drugo cono kupijo. Ali naj si bo drago ali ne, za države, ki toliko milijonov *** loto za vojaštvo potrosijo, nič ni pro-drngo. Koristi so pa te: Večje kmetijo se lz voloposestev napravijo. Kupcu so v laj Sa plačilo, da, ko jo žo nekaj plačal, dobi od državo, od takozvanih rontnih bauk za *b preveč dolgov dolati. Pa kupovino 86 amortiziraju dolgo časii, to samo za-Proči drugo zudolžonjo. To nnsoljevanjo novih kmetov v iz-*lodtiiJi nemAkih krujih ima došli težkoč. ^■•»'utov prido doeti iz druzih kraju v ^°mcijo. (V izhodnji Nemfiiji jo namreč Vst) pol no veleposostva. Tuna so ga nomHki ^toiivi red in drugi vittui Slovanom vzoli. v»notiv ni došli vmes moj Lomi vdopu-8e«tniki.) Kupljoni Bvot se mora mzinoriti, na-P^viti Ho morujo pOta> »a zid at i nov« po- °PJa, zidati ćolc, corkvo, nasjeljonci ino-^M° Vsaj ja jodno leto iivož za-so in ži- ln° iuieti, urediti so mor« občinco, na- Poviti Vl^je jn limnjso icmoliJĐ. ^a uredbo » d»l ho na 1'riiHkoiii državno rentno ^*n^° io generalne komiiijo. Prvo imajo ^arno itpm, ^tra dola oukrbovati, drugo ehnično. Ta postava se je že leta 1890 za vso nemško državo razširila. Ta postava hoče le kmetije ukrepiti, ne pa delavske kolonije uvesti. Dalje se tuđi zahteva, da srne kako na prodaj postavljeno kmetijo le kmet kupiti, ki bo na njej delal in če ta ne, občina, Večina agrarnih pisateljev je s temi rentnimi lastninami zadovoljna. Jeden važnejših teh piše, da se je razmerje obljudenja ter premoženja teh kmetov v dobro spreobrnilo. Ljudstvo se ie pomnožilo in ljudje dobro izhajajo. Druga se ostala veleposestva so se poleg teh kme-tij vkoristila. Oddale so prevečno zemljo državi in na manjših ostalih posestvih lože in boljše živijo. Hati se je le, da bi se sčasom, ko so ti kmeti že kupovine doplauali, zopet kmetije vsled novih dolgov razbile, Nasprotniki teh rcntnih lastnin pravijo tuđi, da se s tem vezanjem kmetov predaleč v pravno prepričanje ljudi scga, ki- se neče več v srednjeveško tlako zapreci dati. Leta 1«SQ:J ho ludi v naši Austriji na tako postavo mislili. Ali jo nišo dali. Bi žet pa denarja ni bilo in kar truda, dola da, pad za nas farovške Avstrijco ni. Bodi, da bi so pri nas s takim nakupovanjem odvianost kmetov od države preveč pomnožila, in da bi fevdalni elementi v državnih vladah to lahko v škodo ljudstvu obrnili, za Slovence bi bila taka postava in državna pomoć velikoga pomena, veliko koristi. NaSo kmetijo nišo velike, host nimajo dosti in premalo jih imamo. 60°/0 prebivulstva je kmotijskogn pri nas. Teh (H)"/o ima malo slov. sveta v svojih rokah, kmetov ni veliko, pač pa veliko kmetskih dolavcev, ki v elednjom desotlotju kar lo trumoma iz dežul odhajajo na Uije. Kaj to pomeni, jts »Rodoljub« žo povedal. Naš kmet bi dobil tako voč zemljo v svoje roko in to bi zdalno njega in meščana gospodarsko ojatnlo. Ce bo dosti zemljo doma, no bode toliko nnših ljudi na tujo sililo. Nafta volopost'stva ne bodo nikdar z inafiinaini delati mogla, k«r je naš svet prohribovit, delaveov pa no bodo hitro tako plačevali mogla, da bi doma ostajali ter vočjcinu kmetu in veleposest-niku pomugali a pridom gospodarili. Toliko svota naših veloposostev jo slabo obdelanegtt, toliko dcsettisoč kmetov bi luhko na tom svetu voleposestev živelo! Jo žo re«, dn dobro urejono voleposostvo lože lopšo rejno živino drži, ložo boljša somona kupujo, ložo nove kulture upe-ljava; ali intenzivno pri na« nikdar tako no bi mug^l delati, kakor kmet sam, ki vtfako dolinico, vuak kraj svojega po-soslva pozna in jo povsod sam zraven. Jo mulo izglednih posostov na ubogom Slovenskem, in' kar se je v zadnjih 40 let dobrega storilo v oziru zboljšanja kmetije, storile so kmetijske družbe, kmetijske sole, ki za to skrbeti imajo in kakor pri nas, ko tuđi za to skrbijo, da kmetija ne zaostaja. Od dosedanjih veleposestnikov se je slov. kmet prokleto malo dobrega naučil. To malo lesa, drv, listja, kar ga zdaj kmet za danes drago njegovo de-lavsko pomoč od veleposestnikov dobivlja, ta dobrota se da tuđi drugače urediti; občine naj dobijo najveČje hoste v svojo last in oskrbovanje. Ali so te občine le zato na svetu, da uboge berače in po-potne reveže odganjajo! — Koliko vele-posestev se je tekom slednjih 10 let na drobno razprodalo. Nobena slov. občina se ni brigala, da bi dobila kako grajščino s hostami v svojo last. Politični pregled. Notranji položaj. Zadnje dni je bil ministerski predsednik Korber pri cesarju v Išiu in je predložil cesarju svoje nacrte gledo uredbe notranjih političnih razmer. Za sedaj se ve samo to, da hoče vlada sredi meseca septembra zopet sklicati državni zbor, toda samo s pogojem, če so proj dobi gotovost, da po neba obstrukcija. V to svrho bo vlada stopila v dogovor z voditelji raznih strank. Co bodo ti z vlad-nimi ponudbami zadovoljni, so skliČo drž. zbor, čo no pa ne. (Jovori so tuđi, da vstopijo nekateri voditelji raznih strank v ministorstvo. Italija. Novi kralj je prevzel vlado. I*risegel jo na ustavu in v svojem pre-stolnom ogovoru obljubil, da bo varoval liberalna načela in ostal zvest ljudskim pravicam. Vojna na Kitajskem. Združena ar-mada, ki ima namen, osvoboditi evropske poslanike, katorim strežejo KHajci po življenju, je došla do l'okina. l'oroča se, da jo žo zavzela to mesto in poslanike resila, toda potrjono to šo ni. Zdaj so začno drugi dol naloge, ki ho jo provzolo velesilo: zadušiti po vsi Kitajski ra/širjajoči se punt, zagotoviti red in vstvariti po-gojo za ohranitev miru. Ta naloga jo jako težka. Združeno armado so sicer že dobilo vrhovnoga poveljnika v osebi nemškoga generala grota Waldorseeja, ali predno bodo zbrane, potekli bodo šo meseci. Dopisi. Iz Mokronoga, l.r). avgusta. Veni, da ho bodete čudili, dragi bralci »Rodoljuba,« ko bodeto čuli, da imamo pri nas šest cerkvenih zapovodi. V dosodanjih navadnih katekizmih jih jo lo pot, loraj vom, da sto radovodni, kdaj jo Hlopila ta nova za- poved v veljavo in kako se glasi. Izdana je bila le ta zapoved precej v začetku tekočega leta, v veljavo pa je stopila dne 5. avgusta ravno tega leta ob polenajsti uri dopoldne in se tako glasi: »Ne beri Ljubljanskoga Zvona, Rudečega prapora, Slovenskega Naroda in Rodoljuba, če ho-češ, da ne bos vekomaj pogubljen«. In to se je zgodilo tako-le. Ko ie omenjenega dne stopil naš gosp. kaplan, čigar ime iz prijaznosti zamolčimo, na lećo, si je po navadnem pozdravu izvolil za predmet svojega govora sledeče besede: »Kakor je oče mene poslal, tuđi jaz vas pošljem«. Tako beremo v sv. evangeliju. Kdo je isti evangelij spisal, tega gosp. kaplan ni povedal, kakor sicer sploh vsaki duhovnik stori bodisi da ni vedel, kar je prav lahko mogoče, ali se mu je nepotrebno zdelo, ker svetega Janeza tako iz med nas no-beden ni poznal. Čemu toraj to? Takoj po prvih besedah smo sumili vsaj nekateri poslušalci, da bo nekaj posebnoga, ker rečene besede nišo izvirale niti iz berila niti iz evangelija iste nedelje in res nismo se motili. Ko je začel gosp. kaplan na-daljevati svoj govor, govoril je nekako takole. Kristus je postavil svetega Petra vidnega poglavarja sv. katoliške cerkve kot papeža in druge apostelne kot škofe, ter jim je dal oblast narejati in dajati cerkvene postave, katere so morali verniki v časti imeti in pod kaznijo smrtnega greha spolnovati. Tako oblast tedaj, kakor jo je imel sv. Peter, imajo tuđi sedanji sveti oče, in kakor so jo imeli drugi apostolni, jo imajo tuđi sedanji škofje. če 80 kdaj videli in spoznali kako reč za potrebno, so sklicali posebni zbor ter so sklenili kako cerkveno postavo, katero so potom proglasili z temi besedami. »Sve-temu duhu in nam se je to dopadlo in tako mora biti.« Tako postave so cerkveno zapovedi, da bosto ložje razumoli ker te je tuđi cerkev postavila, kakor še mnogo druzih, katere morajo verniki spolnovati, če se hočejo zveličati. Ravno tako se je našemu knezoškofu potrebno zdolo pro-povedati nekatere brezbožne časopise in ti so Ljubljanski Zvon, Rudoči prapor, Slovenski Narod in Rodoljub. Ali kako malo se Ijudje za to brigajo! Še ne zrne-nijo se ne za to, če ravno jo tuđi to cerkvena postava, katero bi morali spolnovati. Nečem psovati one, ki berejo take Časopise, le toliko ročem, naj pazijo kaj bo enkrat, kako se bodo zagovarjali pred vsegavednemu Bogu. Vesol som, da sem storil svojo dolžnost, da mi ne bo treba pri sodbi slišati očitanj. Molčal si in zakaj si molčal. Amen. Res pretresljiv govor, bo rekol ta ali oni. Toda temu ni tako, kajti ostali so poslušalci popolnoma mirni, niti toliko trušča nišo delali, kot prod onim tednom, ko je gospod ob največji vročini oznanil procesijo za lopo vreme mosto za dež. Gotovo si je pametno ljudstvo mislilo, da to še ni uboj, če eden ali drugi od navedenih Časopisov katerega bore. Ko bi kaplanček le nekoliko promislil razmere in dogodbe, ki se godijo prav v blizini župnišča in nečega župana, da namroč otroke na umetni način na svet spravljaj o in jih potem kot živali v gozdu zakopujejo, bi si bil gotovo izvolil predmet svojega govora iz tistega nedeljskega berila, v katorem sv. Pavel naravnost žuga in svari pred takim početjem. To bi bilo umestno in času primerno, ono pa ni bilo. To povemo brez ovinkov in se ne bojimo niti tistega vraga, ki »ima Čez« časopise in njih bralce. Vam gospod kaplan pa svetujemo, ravnajte v prihodnje bolj previdno in mesto takih praznih rečij učite raje ljudstvo, posebno mladino, spo-dobno in krepostno živeti, kar bode imelo gotovo več koristi. Le potem bo pričako-vati dobrih kristjanov in poštenih držav-ljanov, drugače pa ne. Toliko za sedaj, ako ne opustite vaše hudomušnosti, se vidimo drugi pot zopet. Domaće in razne novice. Cesarjeva 701etnica se je danes ob-hajala po ćeli državi prav slovesno, po-nekod je bila v predvečer tuđi splošna razsvetljava. Občinske volitve v Vipavi. Te dni so v Vipavi četrtič imeli volitev v ob-činski odbor. Trikrat je vlada na pritožbo klerikalcev ovrgla volitev, a vse ni pomagalo nič. Napredna narodna stranka se ni vdala. Jn ker se ona ni vdala, so se vdali klerikalci. Četrtič jih sploh ni bilo na volišče. Slava zavednim, narodnim in naprednim Vipavcem. Slomšekbva slavnost na Ponikvi se je vršila dne 5. t. m. Slomšek je bil škof, a častit so ga prišli največ Hberalci. Častili so ga ne kot klerikalca, ampak kot narodnjaka. Klerikalni shodi. Zadnji čas prire-jajo klerikalci v raznih krajih shođe, na katerih ščujejo na nezaslišan način proti narodni napredni stranki. Posebno se od-likujejo prijatelj kmetskih kožuhov dr. Šu-steršič, prismojeni filozof dr. Krek, pa znani Vencajz, katerega so poslali v penzijo, ker je zanemarjal svojo službo in je zapleten v tisto preiskavo, ki tečo proti njegovemu vinogradniškomu društvu zaradi tihotapstva. Klerikalci mislijo, da bodo po toh shodih s svojimi lažmi in obreko-vanji naše pošteno ljudstvo zopet priko-vali na farovško verigo. Pa ne pojde. Kmetje! Zapomnite si: Tišti Vencajz, ki Vam zdaj ponuja svojo ljubezen, se je nekdaj rotil, da ne bo prej miroval, da bo pet kmetov z onim klobukom k maši p o d i 1. Lep kaplan delnjo v Robinju. Pra-vijo mu gospod Anton. lOnkrat smo žo o njem pisali. Povcdali smo, kako je bilo z neko hranilnično knjižico. Tista stvar inu pri škofu ni nič škodovala. Pač pa pri ljudeh, ki imajo, na sroČo, šo nekoliko drugačne nazore kakor škof. Zdaj se zbi-rajo nad glavo toga poštenjaka novič crni oblaki. Kaplan-konsumnik so bo imol prod ljudmi zagovarjati radi izgube pri siru, pred sodnijo pa radi obrokovanja orož-nikov. Kaplan Ruriolf v Trnovein, jeden prvih klerikalnih kričačov v deželi, je premeščon iz Trnovega v Hogunje nad Cerknico. Pri njegovi posojilnici in pri konsumnem društvu jo zapravil kacih 40.000 gld.!! Uboga Bclokrajina. Odkar so farov-ški začeli ljudstvo »organizirati«, propada kmetijstvo strašno hitro. Organizirani kmetjti se že ne menijo za druzoga nič, kakor za konsume, misleč, da bo tam BČasoma toliko dobička, da bo vsom pomagano. Ćelo proti toči nefiejo streljati. Dež. odbor je dovolil za streljanje proti toči v ISelikrajini 250 K. Ko se je to po- aestnikom naznanilo, je rekel neki odbornik, da nikar streljati, češ, zamerili s» bomo duhovniku in ta nam posije točo-Res nišo streljali, ko je prišla huda ura, in toča jim je vse zabila v crno zemljo! Uboga Belokrajina! Kdaj se bo že zdanilo v glavah tvojih prebivalcev? Tuđi v Stari Loki se že dani. Kdo bi bil to kdaj mislil? Pri zadnjih obČin-skih volitvah je brez agitacije v I. razredu zmagala narodna napredna stranka. Ko bi se bila količkaj resno potrudila, zmagala bi bila tuđi v II. razredu, dasi-ravno so klerikalci skoro 14 dni delali z& svoje može. Gluhonemnica v Ljubljani bo do jeseni zgrajena in se s 1. oktobrom izroči svojemu namenu. Zdaj bo vsaj poskrb-ljeno za tiate nesrečne ljudi, ki so gluhi in nemi. God sv. Cirila in Metoda. Svoj čas je papež odločil, da mora ves katoliški svet praznovati god sv. Cirila in Metoda dne 5. julija. Nekaj let je ostalo pri tem, potem pa so Lahi, ki vladajo katoliško cerkev, degradirali slovanska blagovest-nika in ju potisnili mej najnižje svetnike. »Slovenec« poroča zdaj, da je »apostolski sedež« god sv. Cirila in Metoda zopet po-višal do praznika višje vrste (dupl. maj.), tako, da se bo v prihodnje obhajal cerkveno in za ljudstvo dne 5. julija. Pri-pominjamo, da velja to samo za ljubljansko škofijo, da se je to dovolilo samo kot izjema, za ostali katoliški svet ostaneta slovanska blagovestnika degradirana. Vćasih in zdaj! Pišejo nam: Naš knez in škof Anton Bonaventura hoče, kakor ste objavili, razveseljevanje mej kmetsko mladežjo popolnoma zatreti. Ne privošČi se tem mladićem ne harmonika, ne ples; roženkranc bi naj nadomestil vso. Seveda jo taka prepoved bob ob steno. Mladež se malo briga za njo. Življenje zahteva razveseljevanja. če naša mladež ne bo več vesela in ne bo dajala veselju duška, potom so dajmo pokopati. Še ni naš narod najubožnejši v Evropi. Naša kmetija daje še toliko, da se naši kmeti nasitijo, in da so letnim časom primerno oblačijo. Doklor bo še to, jo potreba, da se mladež ob nedeljah zasuče. Zdrav človek jo in to bo storil vedno. Le žal, da se ta naš človek premalo razvose-ljujo. Ljudstvo je pridno in trpi med tednom mnogo. Zakaj ne bi imelo vsaj par veselih uric? Mladina bi rajši dom* ostajala na kmetiji, in no bi silila v toli-kem štovilu v mosto, ko bi doma imela voč voselih ur. Zato se mi zdi, da ni prav, da bo g. učitelji in drugi na deželi nič ne brigajo za veselico naše kmetske mladeži. Včasih je colo katoliška cerkev prirejaia in kar v cerkvah gledališko predstave in vesele igre. Vsako nodoljo sO imeli pri kaki cerkvi žognanjo s hrup* nimi veselicami. Pilo, jelo se je, plesalo do ranega ponedoljka. Koline so trajala v toh časih po ćele tedne, ob krstih 9° jo veselo živelo, in ko so koga nesli * grob, so tuđi praznovali sedmi ne. V p?1* rojanju veselic so so grajski, samostan^1 in župnijski Ijudje kosali med sabo. Prvo ulogo pa je na takih voselicah imol ka*0* liski duhovnik, ki je vodil f'ante in &** klota na veselem plesišču. Prelati in grofj** pa so prisostvovali s svojimi dam**"1; »Panem ot circenaes«, so si mislili 4l jako pametni rožiaerji srodnjeveški. ^ ljubezen mej moSkimi in dekleti se ja 'Smela očitno kazati. Več ljudi, veS de-Uvcev, 80 si mislili ti ljudje, in tuđi sami se niso kar nič ženirali. Jaques de Croy, ti je bil okolo leta 1500. škof v Cambraji, ?fa 4>il znan kot dober oče svojih neza-konskih otrok. Ko je jedenkrat zbolel, je napravii oporoko, v kateri je svoje otroke •bogato obdari 1 in v mislih, da mu Bog zopet zdravje da, skrbel tuđi za bodoče «voje otroke. Kar tedaj ukazuje naš Bona-ventura glede tega razveseljevanja, je proti ^sej pameti- Nenaravno življenje bi se iz-'^imilo, če bi se ubogalo njegov ukaz. Zabave, ki se vrše skrivaj, niso bile nikdar **ič prida. Tercijalstvo še nikdar ni rodilo dobrega sadu v življenju kakega naroda. Tercijalstvo je združeno s potuho in ne-odkritosrčnostjo. Zdrav kmet in zdravo njegovo življenje pa je sovražnik skritemu "tercijalskemu življenju. Vzgleden „božji namestnik". V »Soči« hitamo: Pretekli ponedeljek šel je neki konjski mešetar s svojim hlapcem po ^pravku na Ajševico. Vstopila sta v krčmo. -Hlapec je dobil tam nekaj znancev; mej •tem je bil tuđi kapelan iz Šempasa. Kapelan je bil videti grozno natrkan. Ko je hlapec stisnil svojim prijateljem roko, je podal tuđi njemu roko, ali ta mu je od-•Sovoril, da ne daje roke »svinjam«. Hlapec *U dosti premišljal in zasolil kaplanu tako 2&Usnico, da se je zvalil za mizo. To je kaplana seveda jako razkačilo; vstal je *zpod miže in se začel kregati z meše-^rjern, a tuđi ta se ni zbal »namestnika *>ožjega«, nego ga brcnil, da se je še *nkrat zvrnil pod mizo. Tuđi neki trgovec £a je oklofutal. Ker mešetar in hlapec ništa hotela več gledati teh škandalov, sta odšla v drugo krčmo. Uez nekaj časa pa sta čula iz one krčme grozen vik in **ik: ovčice so se vzdigntle nad pastirja *n ga izbrcale in izsuvale iz krčme. Nekje na Vipavskem imajo v fa-*ovžu neko Pepico, ki so je za časa zadnje čelike vročine hodila na t'arovško dvorišče hladit in to oblečena samo v —- pred-?*anik. To sovo samo za dober izgled! Dobro jo j(^ akupil. Iz Dola nam Poročajo: Zaslovoli naš župnik, gosp. Ka-*°1 Ceme, odgovoril je te dni deputaciji °brtnikov, ki je prišla k njemu prosit, da *l navzlic plesu, ki se bo vrsil »na že-S^anju« v Beričevem — božjo službo °pravil: »Opustite plos in nesite rajši isti ^ftur, katoroga sto namonili za pijaco, . in godce — k ofru, da bo ofor bolj ^onitno (!) izpadel.« Obrtniki niso mu 8^H pa tuđi nič dolžni, rekoč: »Dobro *°spod župnik, mi bodomo ples Postili, se postili in šli k ime-Jtnomu ofru, ako nam Vi oblju-i, n,1^eidabo8te zanasdavkoplačali.« *&leau! Naknadno pišejo nam, da se je "Ho minolo nedeljo žegnanjo pri podnici v Beričovem s stroljanjom topičev ? ^bo, ploaom in broz posta, pa tuđi — i^z božjo službe. Hadovodni smo, če ^*° vrli Beričovčani, ki so pa ob enem % ^x prav dobri krisLjani, radi svojo trme tea colih pot lot broz maše. j Iz katoliške organizacije. Ni ga i. eVai da bi so v kakem katoliškem dru- Vi i j^u no ^aslodila kaka nloparija. Pred W ltn Je hilo konsumno društvo v Že-^ ^»h zasačeno. Iraolo je 120 litrov W skritega. Hlopariji je sledila seveda $ t*n- Društvo je moralo plačati 22 gld. ^ ^ 8& je društvo izkazalo, daje vroden *Goipodarske zveze«, kateri §e je bila očitala sleparija in goljufija, ki pa je vzlic temu dobila podpore 5000 gld. iz krvavih žuljev davkoplačevalcev. Priča-kujemo, da bo poljedelsko ministrstvo zdaj tuđi železniškemu konsumu dalo primerno subvencijo. Muha ga je usmrtila. V Podkloštru na Koroškem je te dni umri ondotni notar Kranjcev. Pičila ga je muha in mu za-strupila kri. Orožje tatinskih loVćW Te dni se je pri ljubljanski sodniji vršila dražbena prodaja vsakovrstnih pušk, samokresov in revolverjev, ki so bili odvzeti raznim ob-sojencem. Skoro vse to orožje se je dobilo pri tatinskih lovcih. Da bi to orožje ne prišlo zopet v roke take vrste ljudem, je Kranjsko društvo za varstvo lova kupilo vse to orožje. Dobilo je nad 100 pušk in kacih 40 samokresov in revolverjev. Ne-katere teh pušk so take, da je tatinski lovec bil vselej v smrtni nevarnosti, kadar je streljal. Nevaren tat srečno ujet. Dne 5. t. m. bilo je Marjeti Dimnikovi iz Duplic pri Šmarji ukradenih 351 K in hranilnična knjižica za 4600 K, Mariji Pengov pa hranilnična knjižica 1080 K. Žandarmerija je konstatovala, da je sumljiv neki Pran Župane, ravno od tam doma, katerega je začela takoj zasledovati. Ta pa je zavohal. da so mu orožniki za petami in jO je po-tegnil proti Ljubljani, kjer ima svojo ljubico. Tu pa je bilo županstvo obveščeno, da ga prime. Res so hlapci tatu prijeli, ker pa jim je grozil s samokresom, so ga izpustili, da je šel zopet nazaj v Ljub-ljano. Nato je bila obveščena mestna policija ljubljanska. Takoj je bila vsa na nogah. Policisti-kolesarji so urno frcali proti Karlovski cesti, drugi pa so stražili pota, ki peljejo v Ljubljano od Do-lenjske strani. Ker je tat šel takoj, ko je priŠel v mesto, na Grad, oblegli so straž-niki Grad. Stražniku, ki je tekel za tatom, je ta nastavil samokres, češ, ako hoče biti ustreljen, naj ga prime. Stražnik se je umaknil, tat pa je tekel naprej. V tem je drugi stražnik skočil za tatom, mu prestrigel pot in ga pozval, da naj se ustavi. Tat se ni hotel udati, na kar je stražnik zamahnil s sabljo, da naredi tatu nezmožnega rabiti orožje. Zadel je tatu po ušesu, in ga težko telesno poško-doval. Hudodelnik je bii potem pripeljan v deželno bolnico, kjer pod varstvom premiŠljuje, da ni dobr® hoditi v Ljubljano, kajti tamkaj je bil zaradi hudodelstva tatvine že sedaj drugič prijet. Župane je izučen mesar, in je bil radi tatvine že večkrat kaznovan. Vodovod v liavnem pri Krškem. 26. julija se je vršla komisijonalna obrav-nava radi naprave vodovoda v Ravnem, kjer doslej niso imeli dobre vode niti za žival. Ljudska knjižica na Ponikvi. V proslavo Slomžekove stoletnice je ljubljanski pol. svetnik g. Fran Podgoršek v svojem rojstnem kraju na Ponikvah na na svojo atroŠke ustanovil javno ljudsko knjižico. Kolikor nam je znano, je ta prva knjižica te vrste na Slovenskom, V naprednejših državah imajo že davno malone v vsakom kraju tako knjižice, in se je povsod izkazalo, da so jako koristne in da mogočno vplivajo na povzdigo ljudske omike. S to knjižnico si je gosp. svetnik Pogoršek v svojem rojstnem kraju poetavil sam najlepsi spomenik! Stekla mačka je dne 7. t. m. na-padla 651etnega Petra Starašinca iz Krasinca v črnomaljskem okraju in ga ogrizla. Starašinca so pripeljali v Ljubljano od tod pa je šel danes popoldne v sprem-stvu dveh stražnikov v Pasteurjev zavod na Dunaj. Anarhisti na Reki? Dne 9. i m. je pod nekim vagonom električne železnice eksplodirala dinamitna patrona. Na relse je bil položen kar cei sveženj dinamita, a na srečo ga je bil deŽ premočil in je vsled tega eksplodirala samo patrona. Dežju se je torej zahvaliti, da se ni zgodila strašna nesreća. Avstrijski vojaki na Kitajskem. V luki Taku so se avstrijski vojaki bojevali skupno z ruskimi proti Kitajcem. Dve trdnjavi so vzeli skupno, tretjo pa je vzel en sam — avstrijski vojak. Ta vojak ni bil izvežban topničar, toda v svojem voj-nem navduŠenju se je spravil na top, katerega so vzeli prej Kitajcem, pomeril £ njim na trdnjavo in ga sprožil. V istem trenutku švigne iz trdnjave ogenj in ob enem se razprši vsa trdnjava. Kamenje, prst, Kitajci, vse to je frcalo na dvesto metrov visoko v zrak. Avstrijski vojak je usrelil v zalogo smodnika v trdnjavi in to je provzročilo katastrofo. Polkovnik — novomasnik. Iz Madrida poročajo, da se je vršila v ondotni cerkvi srca Jezusovega nova masa, katero je bral bivši polkovnik generalnega štaba Rafael Lacaze, ki je bil še pred leti med najznanejšimi častniki španske armade, a je tikoma pred svojim imenovanjem generalom vstopil v semenišče. Storil je to iz obupa, ker mu je umrla žena. Pri novi maši je bilo več generalov in drugih višjih častnikov. Bela lastovka. V Fasani je ustrelil dr. Henrik pl. Manerini v nedeljo docela belo lastovko ter jo poslal v Trst, da jo napažijo. Vsi kadilci prokleti. Kakor poroča i)Cas«, glasilo čeških realistov; so prinesli »Katoličke Listy«, največji češki klerikalni list, vest, da se praški nadškof Skrbensky odlikuje po dveh lastnostih: da služi sv. maso jako pobožno, in da puši smodčice. Prvo je jako zaslužno in lepo, drugo pa tako težek greh, da Skr-bensky ne more biti rimski duhoven. Kajti papež Urban VIII. je proklel vse kadilce, in ker je papež ex cathedra še nezmotljiv, njegova bula ne more mo-titi, a ker se Rim ne menjuje, velja kle-tev še sedaj. Torej Skrbensky in toliko drugih škofov prokletih! Toliko rimsko katoliških duhovnikov prokletih. Slednjifi tuđi toliko ovčic — prokletih! Tako daleč šega hudomušnost naše hierarhije. Siuodnik raznese) žensko. Iz Gradca poročajo, da je šla žena posestnika Polza v Spielfeldu v klet. Tam je bil sodček smodnika. Ker je bila žena z lučjo nepre-vidna, se je smodnik vžgal in ženo v pravem pomenu besede raznesel. Tuđi zi-dovje se jo porušilo nanjo. Kakšna bo kazeu morilca Brescija? Ker v Italiji nimajo smrtne kazni, bode Bresci obsojen v dosmrtno ječo. Najprej bo deset let v samotni čelici, ki bo 2 m dolga in 1 m široka. Hranil se bo ob samem kruhu in vodi. Delal ne bo niče-sar, niti bral niti pisal. Tuđi govoriti ne srne ž njim nihče. Ako bo nemiren, ga zvežojo v silovni jopič ter bo moral spati z zvezanimi rokami in nogami v rakvi podobni postelji. Na sprehod pojde malo-krat med dvo goli visoki steni. Ce prebije vs© to, priđe v drugo ječo, kjer bo moral delati. Navadno pa vsak tak ob« sojenec prej umre ali pa zblazni! Ženska osveta. Sušaški »Novi List« poroča: Minolo nedeljo se je dogodil v Trpnju strašen zločin. Dekle Zimić, stara 20 let, je ob 7. uri zvečer z revolverjem pred cerkvijo usmrtila Luja Jerića, moža 40 let, ker se je oženil z drugo, dasi ja njej obljubil zakon. Jerić je umri na mestu, morilko pa so zaprli. Zopet dva čudna „svetnika". V Waidhofenu ob Ybbsi so zaprli molilca-voditelja ondotne fare, nekega I. V. in se je začela preiskava proti ondotnem koope-ratorju F. S. Prvi se je pečal z dečki, drugi pa je vabil k sebi svoje šolarice ter se z njimi — igral. Neka 141etna de-klica je povedala, da je bila petkrat v farovžu, in dasi se je branila z vso silo, se je kooperator vendar-le igral. Tuđi iz spovednic je vabil dekleta k sebi. Nedavno je dal neki deklici za kazen pismeno nalogo, Naročil ji je, naj priđe po papir k njemu na stanovanje. Dekle je prišlo, a kaplan ji je dal lepo jabolko ter se začel z dekličem ruvati. Ker je bil močnejši, je zmagal. Doma pa je dekle povedalo vse materi, ki je nesramnika naznanila eodišču. Vrši se sedaj preiskava. Prič7 deklet, je ved. Justiflkacija v Bol. Tnzli. Ahmed I3egović je živel v bosenskem mestu Olovo v koči brata Kedže. Plačeval ni ničesar. Nakrat se je Redže izmislilv da bo dal kočo v najem ter je zato prišel iz Sarajeva v Olovo in to sporočil bratu Ah-medu. Ahmed pa je ponoći Redžo ubil ter ga s pomočjo nekega človeka nesel v neko jamo. Pes neke družbe, ki je napravila izlet v okolico Olova, pa je truplo zasledil. Sodišče je kmalu našlo morilca ter ga obsodilo na vislice. 28. julija je bil Ahmed Begović obešen v Dol. Tuzli. Usmrtila se skupno s psom. 551etna gospodična G. v Berolinu je bila strastna prijateljica živalij. V trenotku melanholije se je odločila umreti. Odpeljala se je s svojim psom v Nieder-Schonevveide, privezala psa naše ter skočila v vodo. Ker ni imela pri sebi nobenega znaka, so dognali njeno ime po pasji marki, ki je bila pod vratom psa, privezanoga na njeno truplo. Zastrupljeno mleko. V Nov. San-decu je kupila trgovka Ivana Mandelik na trgu 3 litre mleka, Liter ga je prepustila trgovki Leopoldini Boschi. Dva vnuka Mandelikove in 21etna hčer Bosche so umrli, a tuđi trgovki bodeta menda umrli. Mleko je bilo zastrupljeno z volč-jimi jagodami. Tržne cene v Ljubljani 11. avgusta 1900. K\v K v Pšenica, 100 kg,117 20 Špeh povo.jen, kgr. . ~144< iRež, „ -ijl4'— Surovo maslo, „. .'l90! iJečraen, n . !13J— Jajce, jedno . . . . — 5] jOves, „ . jl3;— Mleko, liter . . . .—16 Ajđa, „ . 20;— Goveje meso kgr. 129 Proso, „ . ',18,'- Telečje „ „ 12O! Koruza, „ . 14,40 Svinjsko „ „ 140| Krompir, . 6'— Koštrunovo ,, „ — 80} Leca, lit. .l|-!24 PišCanec.....120I jGrah, „ ,1-120 Ctolol) ..,,,. h-i40| Fižol „ . -16 Šeno, 100 kilo . . 3160*' Maslo, kgr. . 2 — Slama, „ „ . . . 360( Mast, „ . l|40 Drva trda, klftr. . . 660, Spehsvež,,, . 136 „ mehka, „ , . 4>m Xoterijske srećke. Gradec, 4. avgusta. 37, 61, 80, 89, 90. Brno, 8, avgusta. 34, 66, 69, 1, 37. DunaJ, 11. avgusta, 68, 81, 19, 10, 16. Lino, 11. avgusta. 89, 15, 7, 10, 29. Trst, 28. julija. 26, 87, 8, 71, 82. Praga, 14. avgusta. 68, 88, 83, 25, 4. priporoča „fiarodna (6436) Tišmama". Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača ! bolje nego vsaka zunanja firma j Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. I mŠT* Nabiralce las opozarjam s 1 tem uljudno na mojo firmo. *^3J [ Najnizje cene. N aj ve čj 1. '\zb'or% ^ES^^^^m^SM • L Mikusch to vama dežnikov Ljubljana, Mestni trg. Ifcg' Oohtva tsa povsoel. ~^Jj .**.. gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pra-vej bobovi kavi, to je cikorija ali: ^ZALOOApriIV;]EBAČINU y ljubljani. t£3~ M>«»lBl.^wa. me> povsod, "Sg Zobozđravniški in zobotehnični atelje. Špitalske ulice 1, I. nadstr. Zobozdravnik med, univ, dr. Rado Frlan Specijalist za zlate in porcelanaste plombe, bivSi gojenec kraljevoga zobozdravniškega zavoda v Berolinu Dorotheenstrasse, (1014-2) naznanja alavnemu ocčinstvu, da si je nabavil vse priprave za brez-čutno ruvanje zob z dušikovim oksidulom (Lustgaa oder Lacbgas) in da zvršuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo, Iatotako se izdelujejo v njegovera ateljeju vae vrate zlatih spon, zlatih kron in zlatega zobovja, kakor tuđi vsa druga KobozdrAViilškii in zolioteliiilcna ilela. -----------------------! V Adcrjgftsu, tik slo.veče in staro* davne božjopoti v Velesovem, otvori 8& z dneni 5. avgusta t. 1. pri Štamcarjevib nova (1557—3) gostilna, kjer se bode točilo priznano dobro pristn<> Zajčevo vino in vedno sveže pivo. Tuđi se bo postreglo ob vsakom času z zaju* terkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlim^ jedili. * Senčuat vrt je ob hiši. "^ Za mnogobrojon obisk se priporoča , Alojzija Stamcar. Compagnie Generale Transatla&tique. Francoska proga s poštnimi brzo-* parobrodi via Inomost-Basel-Parf* New-York. Cena vožnjo v III. razredu iz B^' sela v Now-York stane 84 (štirii11' osemdesot) gld s hrano in stanovanja*1 od l^asela dalje prosto. Odhod iz ^ sela vsak četrtek, iz Havra vsako s°" boto zjutraj. Ta crta je najbolj pripravP^ za Slovence iz Kranjske in Štajarske ^ za Hrvate. Na parnikih je najbolj* hrana in postrežba; potniki [11^ reda dobo dvakrat na dan vino prost ' Rommel&Comp.Basel (Wvlon.> V Ameriki smo v zvezi z * ** Naroda", Fran Sakser, 109 Gr*0" wich Street New-York. ^ Odgovorni urednik dr. Ivan TavČar. Lastnina in tiaek „Narodne Tiskarne" v LjubU*11 *