St 42. V Gorici, v cetvrtek 17. oktobra 1872. II. tecaj. „Soea" izhaja vsak cetvrtek in velja a posto prejcmana ali v Gorici na dora posiljana za drusabnike polit. clrustva „Soca": Vse leto . . ..... . f. 4 — Pol lota ...... „ 2— Cetrt leta......„ 1.10 Za neJruMinike: Vseleto --------- . . .- f. 4 50 Pol leta.......,. 2.H0 Cetrt leta.....„ 1.30 Posaniezne Stevilke se dobivajo }!0 10 soldov v Gorki pri Patcrnolliju in So-harju; v Trsttt v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserina 60**. Pri oznamlih se plaeaje za uandno tristopno vrefco: , ..•¦:'"-'" 8 kr., ce se tiska 1 krat ? >. » ,, „ % krat 6 . „ „ ,; ,. 3 krato Za vccc crke po prostora in vsak pot 30 kr. za kolck, NavoiSnina in dopisi naj se blago • yoljno poiiljajo urednikvu ViMorfa X»o-hunt v Gorki, Con. dol Crista 180 ulUo /..v.nj cog* tiga !c ler so naliaja tu It una t-nist.v >. — llokopW sen* vrn&jo } dopisi M:ij so blagovoljno riuukojojo. — JX'lal-cmu in dru^im lu'premojlnira so uaroom n& zw&i, uko ho oglasc pri uvoaniStvi. Glasilo slovenskega politiCnega dru§t\^ gori§kega za brambo narodnih pravic. 4, Se enkrat o prepovedi renSkega tabora in ministereka dobrohotnost za vrienje § 19. wSoea* m gor.Ski dopisnik v wSlov, Nar,a v 106 I afca eporocila lakooidno-logicno prepoved tabora, ki je jmel 6, t, m. v Bengali biti. Kar razloge v tej dudno motivirani prepovedi za-deva, jih je lahko celo postavuo ovredi. Ako sta namred uam celo nemila in ne lraga decemberska tistava in dr. Giskra-Herbstovo inioisterstvo take shode dovolje-vala, v kojh je bila tudi zedinjena Sioveuija 1. toeka iu ker se pri vseh 1G tabrih zarad late utti uajnianjsa razdtazba ali sovraStvo nmed uarodi v dezeli se nana-jajo&mi* nij godiio, menim, da tudi na reuSkem tabru bi se tie bilo bati utti uajmanjgega nereda zarad iste tocke, za kojo smo vsi taboriti na vseh tabrih ne le enoglasno, uiarvec z najveeim navduSenjem in vzkh-kanjem: zivela in hucenio jo! glasovali. Zuauo je tudi, da na tabor so vubijo le Slovenci, koji po vsi Slo-veniji v kompuktni nepretrgani masi bivajo, razen Ko-cevarjev na Dolenjskein malo Lahov v Gorici, inNem-cev v Celovcu in v Ljubijani, koji se pa skcro, ker so nebvalezni naseljtnei in pridoSliee, semkaj priStevati ne morejo; in ker renskt tabor bi bil na cisto slovea-skih tlelk, dve un od Furlanije in Vj3 uro od Gorice oaJaljen, ee bi ne bilo niti najmanjsega nereda, „raz-drazbau ali kacega r,sovrastvau uati. Bloveuec jo miio-in reJoljuben, da ue recam celd prepohleven v zabte* vanju svojih mu zatiranih pravic. Se li bi smelo na euak nacin drugim narodnostiui n. pr. Hemcem ali Lahom in njihovi postavaosti tako naravnost v lice biti, kot se nam? Bi li oni ne klicaii brz svojih soroduih bratov iz-vun drzave na pomoc, da otresejo „bleisohleutt t. j. svincene podplate ali pa: „il giogo strauiero, che 1'1-tdia non doina*,*) kakor so to uciuili Labi 1859 i 1866, akoravuo so imeii svojo narodne sole, made in celo novce z laskim uapisom kovaae, kakor je imajo se-daj Magjari s krono sv. Stepana in magjarskim napi-soiii. A mi ne sinemo vsled prepovedi nasega okraj-nega pa§e >iti za izpolnovanje 19. §. prositi, ah vladi kake nasvete v tern oziiu staviti. Za nas Slovenceima 19. §. le bid in kurabac in vrata do njegasenam pred bosom zapirajo. N-dalje nas ta prepoved tudi uci, da mi Slovenci in splub vsa drzavopravna opozicija nijma nicesa pricakovati od sedanjega turskega, hocem reci, *) Tujdev jarem, koji italije ne obrasda. turjasktga (Auerspergovc^a) miuisterstva, koje je le uadaljevanje Beustovega |ua zid nritibkanja Slovunov," Sedanjega niinisterstva pojitika meri na to, da obrani raztrgauo Slovenijo /a prprpiuo nemake centralizacije in germanizacije, i da s )tetu pripravi sluvenske po* krajiue za prelazoi most fehke BismarkoveNemcijado Adrije. Mi pa zahtevaino v dasopisib in tabriii dejan-sko izvrsevanje dosibmal le papiraatega 19. §. Mi ho-demo tedaj ve6, in sicer .da se ta §. loze v dejaoje uvede, uravuo, naravno, ziVeuju in duhu casa primeruo podlago dobode, t.j. uuSen&u navodnemu bitju zedinjeao Slovenijo. To smo namerajfali zahtevati naiuuskom tabora po vzgledu pi'ej§uih, ftaterih niti dualisticna vluda nij prepovedula, akoravuo bo bile resolucije ove tocke bob'ob vladno steno iu le kot glas vpijocega v nu§La-vi. Nravna podlaga tega ^dinjeoja u* obstoji v teore-ticuem pripozuuDJu vso oboo ravuopravnorfti, marvei v dejauskcm pripoznanju im|e fukticuo bivajoce narod-nosti t.j. vizvrSevauju lurojLie ravuopravnoiti; kajti le po zediujenju zamore nnSi domovina najsvetejSe hitoroae v sebi usredotociti, le na ta nucm moremo vse to u^i-vati, kar kot raztrgani drugod najti ue moremo; le na ta nacin bode Avstrija oi VBeh nurodov ehako Ijublje-na m:ijka, kteia se bode gamogla ravuo zarad tega, ker ne bode dujaht nobennuiu svojih uarodov kake prednosti prod drugimi, v casa nevaruosti enakomerao na vse opiiati, tor euako zasttto in ouako pozttovanjo zahtevati. Ako do tega cilja ne dospemo, se bodemo vecidel zastonj za ravnopravnost in izvr§evanje 19. §. borili in z vlado pipalt. Kakor zahteyajo Cehoslovaui vkupuost krone sv. Vaclava t. j. zedinjenje Coske, Mo-rave i Slezije ravuo tako je za vrsenje ravuopravnosti na Slovenskem kot ogelni kimeu pcvi ia najpatrebnisi pogoj zedinjena Slovenija. Narodne pravice in pravice raznih jezikov se mo-rajo enako mero meriti, sicer je enakost drzavne svo-lode, katera milijone drzavljanov in obcinarjev k har-monicm celoti edmi, le iluzija in mjilioa pens, Vsled tega tudi od vlade pripozuanega nadela bomo vedno dokier tega urcsutcenja ne dosezerno, zaktevaii: a) Da ima slovenski jez.k po vsej Sloveniji edino sredstvo javnega in ddavnega obcenja, edino vladajodi v Soli in v uradih biti; on je zrcalo, v kojem narod svoj pasted duh na ogled postavlja, on je edino sredstvo k pov-zdigi tiarodnega izobrazevanja, on se ne sme poaizati v krog svojega naroda, v svoji lastni hi§i v ozi krog, ali do za slugo, marvee ou mora ravno tako oblast imeti, kakor je isto narodovo zivenje znotraj njegovih mej opravifieno. Pri vseh vi§ih in ni&h oblastnijah vseh vrst njy bi bil slovenski jezik uradni jezik, v ta cdj naj bi tiste sluzbe lo slovonskega jozika zmoini nioije dobivali, kteri veljajo tudi za prave rodoljube, kder pa nij Slovencev, kot n. pr. v Kodevji, ali kder so Labi se Slovenci pomtSam kot v Gorici ali Nemei t nami kot je v Celovca in v Ljnbljani, tain netiemo svojega j'.'z ka urivati, akoravno so le mala frak-cija, ampak tu naj velja za Slovence Blovenski, ssn ta* he taSki in Nerace nemski jezik; mi ne zahtevaino niti za en prst tuje zemlje; koja drugemu jeziku iliSi; tarn je»ja nas jezik biti uradni jezik, kder ienjajo pruva in mtge narodnega jezika. Mi Slovenci, kuterim je na edinosti Avstrijo (vkUub zlobnemu summconju ljublj. „Vaterl." dopianika) moo-go vec lezcce, kot na lastni pvuzni slavi, smo voljni pripoznati nemSki jezik (ali pri uas tudi laftki) za tako zvaui diplomaticni jezik pri obSonju z uradi zunaj slo-venskdi pokrajin, katero pravo pa naj se v svojo (do-tidue nujo oineji; ne sicer zarad tega, 6t*5, da pripoz-navamo s tern nadvlado uomske (ali lasko) narodooiti jezika nad nuSo narodnostjo injezikom, net takoglobo-ko nijsmo de padli, tor se kot narod tudi ne moremo tako globoko ponizati; nu§emu narodnemu dostojnnstvu se odpovedati, nij bila Se in tudi ne bodo nikdar nafia nainera; ampak le zarad tega, da pokaz'smo sedaj v Cislajtaniji priviligovanim Nemcem in jih hegemmom uetiijtjivi dokaz, da smo voljni se zarad edinosti Av-strije in njendi uarodov odreci nasim najsvetejsim od boga nam dauim ia nam prirojeoim pravicam, dokier je to brez gropega samomora mogo6o. Noben narod ne presega v ljubezni in gorkem na-gnenju do jezika in narodnosti Nemcev (kot tudi drugod Lahov in Madjarov.) Mar je stvarnik na$a srea in nase cute po drugih postavah ustvaril kot erca in cute Nemcev? Kar njih zali, zali tudi nas, kar jenjim drago in mile, to j« tudi nam drago in ruil'i in ne* precenljivo; tudi nam je nas jezik najlepse m uajrai-lejso doneci, tudi nam je on ediuo sredstvo k narodnt omiki, tudi nam je on podoba duhovuega Bveta in mi cuiimo ravno tako kot oni, da navdusenje za vero, domovino in svobodo, ako se v nasem jeziku izrazuje, nase prai clektricno preSinja in ozivlja; nasproti nas pa ou ne gane, ako se nam tisti duh, tisto navdusenje v tujem jeziku, v tuji odeji pokaze. NaS jezik jo z naso drzuvuo svobodo in ljubeznijo do domoviue v tako ozki zvezi, da se v njegovih naravnili mejah 10 8 teini ob enem zatreti ali pa pripoznovati mora. Jstina je, da brez pripo/uauja nase narodne oseb-nosti, t. j. ako se sedanja v razne kronovine razdelje- LI8TEK. G o v o r naducitelja komenskega 1VANA PIANA o popravi Solskih beril pri prvem okrajjnem uciteljskem zljoru v Seiani 17. sept. 1872. V druSbi je moc i napredek! Zdrnzeni i skupno Bodelujoci bomo denes svojo nalogo nagleje dovrsili nego posamezni. Popreje ko pridnemo govoriti o jezikovem uku, moram obrniti se na 8. .tocko dnevnega reda, ktera se giasi: „Ali zadostujejo sedanje Solske knjige, posebno berila, razmeram nase mladine, in ako ne, naj se sta-yrjo predlogi, kako in v kakem obziru bi se morale to knjige v primernejSe spremeniti." Gotovo ste vsi, dragi tovaru§i, mojega'mnenja, da se popreje o tern pogovarjamo, kajti jezikov uk je v Jjudski soli mej najva^niSimi predmeti in vsak od nas ve*, da mu mora biti podlaga berilo. V prom berilu ne nahajamo takih sestavkov, da bi Dili za kazaini nauk porabljivi. To je uie velika napaka, kajti jezikov uk se mora strinjati 8 kazalnim ukom. Nahajamo pa v njem sestavke, kteri so za mla-dino nepriinerni. Posebno bi bilo zeleti, da bi se gledalo pri prvem berilu bolj na konkretne stvari, ktere so mladim, ne-razvitim glavicam edine primere. Abstraktnost se ne da tako lehko nezni mladini umevno in uspe§no v glavo dovazevati; to nij nikakor lehka stvari Nasproti pa se da kaj lebko iz konkretnega na abstraktno meriti. To dokazati nij te2ko. Dajmo le tak sestavek o-trokom v roke, ali berimo ga jim; sestavek naj na primer opisuje slavna dela, ktera je storil se svojo krep-ko roko na bojnem polju kak vitez; to bi bilo za otioke tako, kakor bi jim v dolgih zimskih vecerih na dolgo i siroko pripovedoval o raznih strahovih; da, to bi bilo §e bolje, kajti, slednje bi rodilo v mladini pra-zen, napacen strah, prvo pak, to bivnelo za Casamla-deniska srea za ono mogocno lastnost, kteri pravimo vpr'avi ponos!" Zacela bi mladina, se ve, da po otrocje filozofira-ti, koliko premore filoveSki um, koliko y dejanji izvrSi mogocna cloveska dlan, ktera neprestano prestvarja obraz celega sveta. Iz tega otro§kega modrovanja bi se izcimil pola-goma pojem o CloveSki veljavi, in o raznih njegovih lastnostih v navedenem slucaju o hrabrosti! I vse to bi sledilo iz malega sestavka, kteri bi sUvii imenitna dele kacega veljaka! Ako bi pa hoteli se drzati vedno abstraktnih re-cij, to bi se dejalo lomastiti .in medias res,* kar pa nij vsakemu dano, posebno pa neXni mladini — otro-cicem — nikakor ne! I sploh je gotovejSa deduk-cijska metoda nego indukcijska; i bag pri kon-kretnih stw'reh se da prva uporabijati, ako *ploh u konkretnega merimo na abstraktno. Iz berila naj Soiska mladina si a) blaSi duio; b) zajemlje jezikov zaklad i c) slri pa tudi krog znanostij. ad a). Mladina naj si blaii du§o: Da se to doseze treba paziti zopet na kakovost poedicih sestavkov; oni morajo biti vzorni t. j. taki, da nam pr. dstavljajo vse take in edino take reSi, ktere so sposobne vzbujevati v otrocjih sreih prava duvstva, i da si stvorijo na podlagi teh velidastno poslopje, y kterem se hranijo muogobojne cvetice: 1. lepa angelj-, ska dusa; 2. postena nravnost i 3. trd jekleni zna-caj, kteii dve poslednji dragoceni lastnosti ste le iz« vor prve. Na prvo i drugo naj bi se gledalo uZe v prvem berilu, ppsleduja lastnost naj bi se pa predstavljala v leposlovnem ali v zgodoviaskem dela 1L berila., Berila torej naj blaze du§o, Na to pa .ima Jveli-kanski upliv, ali bolje rccenona to meri edino pofi-tena krsdanska vzreja. Uiev raladem srei je treba na Slovenija in te njene pokrajinske meje ne izbrišejo, in celotni masi Slovencev lastni mejnik? ne postavijo, pO klerih -bode še le ona osebnost (individuvahteta) v varnjgj prej potujčeviinjein postavljena, bres dejansko uvedene ravnopravnost uašoga jrzika ob vsej naši eth-nografičoi meji nij za nas in tudi ne more eksistirati nobena prava in popolna ravnopravnost. *H konco po« navrjaas še to, kar so že naši časopisi in taliti vsestransko in natančno razpravljali, da je vsled vladajočega duha časa le na tem zidenjenja sezidana imrtdua ravnopravnost edina in gotova podlaga duševnega in gmotnega razvitka in napredka majke Slovenije, kakor tudi za moč Avstrije proti jugu mogočna trd».j*va sezidana na zadoščenju narodmb pravic. Ta i^eja, prem-da sejejministerslvoočitroin trdovratno ustailja enkrat »že vzbujena, bode čedalje rastla, ter ves Bgjjod z*y§«Ua in k prepričanju pripeljala, da brez Sloggge ^ftf drugih narodov le životarimo ia smo P#Mgo%.,-^v: narod. Vrednost te vzvišene ideje so JŠfjNl'W|* muje in grdi, in ako si tudi njeni plani||pedno uf" siti prizadevajo, njena žrjavica bode č ških listov, temveč sem prepričan, da „Narod« ne bo žalil verskih čutov našega naroda, in da bode zmerom visoko pozdigoval narodni prapor ter zagovarjal, ktkor zmerom dozdaj, z vso doslednostjo narodne pravice, pospeševal narodni napredek, naroJno omiko in svobodo. Sicer pa nij slabo, da ste v narodu dve stranki, to zaznore še celo koristiti, če se obe stranki vojsku-meli dostojnim orožjem, da se prepirati o reči, nikoli pa ob osebah. Na tak način se bo koristilo, mahanje po osebah in sumničenje pa demoraliznje narod in utegne škodovati ob odločivni dobi. V ostalem se ujemam tudi jaz kot duhoven pisateljem onega članka v št 118. »Naroda" „0 narodno-liberalni stranki0, ki je, kakor gotovo vem, tudi duhoven in moj vrstnik, pa pravi narodnjak, ne mračnjak. Dopisi. V Gorici 6. oktobra. [Izv. dop. Koncc] Ceste v smartenskt zupaiuji so v istini neizrecano stabe — se Ye* da obcinske ceste. C? nij skladovna cesta v tam-kajSnjem zupanijskem okolisui t»ka, kakorsua bi monk biti, je pac obcinski zastop tegav prvi vrsti kriv, ker nij bit spolnil dolzuosti pogruscaoja, katero je bi! prevzel za leto 1870. s fornialnim staresiostvenim skle-pom, da je moral potem cestni odbor po dolgem brez-uspesnem odl^sanji za dve leti skupaj zanemarjeno cesto zapisafci. Kako pa, da nij bilo to vsecno niti pelcem niti vozoikom, a odbor je moral svojim pre-udarkom in neobhodni potrebi zadostiti. Zravcn tega zanemarja zupanstvo popolnoma policijsko nadzorstro na skladovni cesti, ker ne prepovedoje rabo zatvorjev (zaverjev), ne pazi, da se popravijo podrta podzidja in kar se splazi zemljisc na skludovuo cesto itd. To gotovo tudi zclo upliva na to, da nij cesfei morda taka, kakor bi bilo zeleti. Isavskrizuost m^j zupanstvom in cestntm odborom, ali je sedanja pot od Gunjau do Vrhovljega skladovna ali obciuska, je po edi no kom-petentiiem dtzelnem odboru razsojena in zupmstvo so prott doticnema oJIoku zastonj hlini namestnisivu z neiuSkimi pritozbamt. Pa postMvirao, da je ta cesta skladovna, kar do zdaj se nij, in da jo cestni odbor zanemarja tako, kakor je v resnici zauem*rjena, da je^pmrec na pjej zivenje voznikov in zivalij, m tudi blags, ki se po njfj prevaza, v vedni uevarooati, ali lie jMipaa razum-ni gospod 2npan do'.oibe §. 27. obe. red* pod stev. 2 in iJ, po katenh spada skrft za varaost osebe in iasfc-uine, na za varno in kdiko obct-njo na vseb cestab brez riizlocka, naj bodo obcinske, skladorne i;ili k.«kor-snejcoli v zapanstveao p.idrocje? Oe mu mjso znane, naj si jib da razloiiti po nza uvaiovanje na vae strani zmozneui* t ijiiiku, kaieri mu bo morda tndi lehko navel zaJmji stavefc §.82. istega revla, da bo vedel, kako postopati, da se v«aj tarn na-Iredi in popravi, kder je nujna potreba. Kaj pa pra--vijo vse druga obLtnske cejte ? Kaj pravi smarten&kt klauec, kaj ceste proti Kozauz, prott Imeoji, proi Ve-drjauu, proti Krasaerau m Visajevku, k»j vipolzka cesta in ona proti Medaui ? Ce bi znale le govoriti, gotovo bi »a ves glas vpile: Bog pomag-ij. ker uzu ntce zupanstvo pomagatit Dalje naj opazujein kot zagovornik Vasega poro-cevalva, katen se po neoJlozljivih opravilih zadrzau ne more sam zagovatjati, da on nij nikak »r grajal tam-kajSnjo ijodstvo zarad nezavednosti. Kaj bi je grajal, saj ono samo n;j tega krivo. Da pa je sploh v resnici uezavedeno, to si drznem tudi jaz vkljub na3prot-nim ugovorom trditi. Da so veci posestnki vec ali mnnje r/solant, to utegtie resoicuo biti; a porocevalec jo govoril o ljudstvu sploh in ne ob izjemah, za ka-korsne se morajo Sieti vedi poaestuik?. Tamk«j§'«je ljudstvo obstoji nad tretjino iz kolonov, potem pnd**jo manjsi posestnik', o katerdi pravi gosp. nasprotnik, da „znajo veeidel brati in tudi kaj pisati, ne le v sloven-skem, temvec tudi v tukaj zelo potrebttem italijan->kera jeziko." Gospodine! ce nii naznanite tri take manjse pose3tnike, kateri znajo samo enega izme.l oave leaih treh jezikov dobro govoriti, potem naj velja VaSa in jaz bom javno osramoceo. \n potem pride prav mala pi'scica doma6 h vecih posestnikov, na kitere bi skoraj tudi lehko svojo ponudbo riiztegnil. Naj lc-p§e sprice-valo pravo zavedno-ti so si pa podpisaii oni, kaieri so te dni spro/-ili, podpirali, podpisaii in odposlali nasvet okrajnemu Solskemu svetovalstvu zastian ime-noraaja alt prav za prav neimeuovanja ucitelja za Smartensko novo solo. .. (3e do3tavim temtt, das-fso Smartenci ii2e enkrat poprej poslanega jini p03vetnega ucitelja, rekel bi, si-loma odgnali in da se Se dlindanes nstavljajti izvrsitvi nove Soiske post^ve in sprejeti kterega si bode ucitelja, kateri bi ne bil ob eneci — Smartenski ztipnik, potem naj sodijo p. n. citatelji sarai, ali je v resnici v Smartnem zavednost dooia. Toda vsega tega so krivi nekateri wbolje zaveJ-nia(?), kateri ljudstvo odvracajo od pota pravega na-predka in katerim je bolja. po volji dosedanja sola za silo, da se otroci o Solskih nrah morda lehko tudi za trebljenje cesp porabijo, ne pa za podnk, kojega nujno poti*ebuj"jo enako vsakdanjemu kruhu. Prebifalstvo Smartoega in cele zupanije je pa e-nako vsem Brdcem, polno naravuih zmozoostij in ce je zdaj se zelo zaostab, se vendar nij bati, da se bo kir.alo predramilo po novih Solab, po drustvih, kojtgah in casopisih. Slovenca ne treba dolgo budit', da se cvrsto razdrami in da je Brdcem mar biti dobrim Slo-venccro, to so jasno pokazali na drnovskem taborji. H koncu se kratka opazka glede kmetcvalstva v Smartenski zupaniji in v Brdib sploh. Izvrstua lega, krasno podnebje in primerna zemljiSda pospeSujejo, kolikor koli lnogoce sadje- in trtorejo v Bnlib,'tudi marljivosti za tezavno obdelovanje Vinogradov ne ma- njka Brdcem, a kdor govori ob umni sadje- in trtoreji j po dosedanjih najboijsih iu zanesijivih skusnjah, o tem i bi se lehko trddo, da nij videl se nikjef tit iu sad- i nega drevija saditi, mooziti in piemeniti; ncgo samo v . Brdib, da §3 nij nikdar bral nobeoega dobrega gospo- ! darskega Usta, niti „Novic" ne in da ne pozni razea I rr«bulett nobene droga ptjac.'. Naj bo zadosti, da " omenim, da ne zna razen 2, reci dveh v ceh'h Brdih j u.hce nokn!iratitt ali v oko cepiti in da gre piSkava I vsem Brdcem s cepljenjem kuSdenega sadj^ Kaj bi i pa Se le o brdskem kletarstvu govoril! ! Od prvega najbolje zavedenih velikih po3estnikov : do zadnjega kmetida, pri vseh je tako, da Bjg poma- ! gij. A tudi v tem oziru jo uze napocila zor.t boljSe ; pnhodnjosti. Z viuor-jukim druStvom, de pojde p3 ' sreci, se bodo scSasoma ttvcle nove vinorejske izaajdbo, plenvinite trte, umno kletarstvo in dosledno tudi So bo'jsv in stanovitua vina. V to imn Bog pomozi t Ljubljana 13. okt, [Izv. dop.] Ko sem' Vam zad-njic porocal o samooblastnih, krividnih in ves slovenski narod sramotecih premembah v naSem de^elnem Soi-skem svetu, nijsem mislil, d?, je ministerstvo zmozuo pravico in slovenski narod Se hujSe zaliti, nego s tem, da je imenovalo plitvoglavca in ulicnega politicnega kricaca Pirkerja za Solskega nadzornika. Saj veste, Slovenec ljubi pravico in preprican svojih pravi6nih zahtevanj je tako mirnega in krotkega zna5aja, da ve-dno kaj boljsega fiaka, nego ministerstvo ukrene. Tako smo se tudi sedaj nadejali, Ax se bode ministerstvo zadovolilo s tem, da je ponemcilo naS Aet Solski svet. Pa zaupaj kedo kaj ustavoverskemu mini-sterstva! Z vsakim Slovencem krivicnim dinom mu vzraste greben! Da je to istina, vidimo iz tega, da je te dni imenovalo viteza Kalteneggerja za de-zeln;ega glavarja na Kranjskem. Kalten^gger je tujec, na Tirolskera doma in je u2e vec let v Ljubljani c. k. iinancni prokurator. Uoi j«, kakor pravijo njegovi prijatelji, cist znafiaj, priden de-lalec in dober jurist, toda poleg vsega tega strog usta-voverec in hud nasprotnik vsega slovonstva, Od nuke-daj je bil glavni podpornik nemSke in nemSkutarske stranke v Ljubljani. Po vseh druStvih, zborib in sho-dih, po katerih je Pirker samo krical in grdil, Schaffor samo s frazami slepe miSi lovil in Dezman po huma-niteti in omiki mijavkal, povsod oadot je Kaltenegger s paragraft oborozea streljal na slovenstvo. Kako malo pak se ministerstvo boji narodne veLi-ne v kranjskem doz. zboru, vidimo lanko iz tega, da je Kalteneggerja imenovalo za dezelnega glavarja, ako-pram njegova volitev v Aei. zbor Se nij potrjena. Kal-tenegger je namec z droin ^upanoni vred izvoljen za poslanca v Ljubljani. Ker so se pa pri volitvi go-dile nekatere nerednosti, narodna vecina njegove in 2upanove volitve Se nij odobrila, ampak pridr&ila si je pravico, da jo pozneje preiSce, odobri ali pa ovrze. In vendar je Kiltenegger zdaj de^eini glavar 1 Bomo vidvjli, kaj zd ij k tema narodna ve6ina porece. Ne motim se, ce uze danes prerokujem, da bode njegovo' vol.tev odobrila in zausnico, katero jej je dalo ministerstvo, malo godrnjaje, v zep vtaknila. Saj pozaate nase politike! Pricakujte vse od njili, samo odlocao-sti ne! Potem nij cudo, ce bode ministerstvo Se dalje na nas Slovencih drva cepilo. Sj nekaj drugega se danes govori po mestu. Pravijo, da je ljubijanski Skof Jarnej V id mar dobil od papeza privoljonje, da popusti Skonjstvo. Pridrzal si bode neki od svojih 29.003 gld. zna^ajocih letnih do-hodkov samo 6000 gld. ktne plac;, popustivsi ,svojemu pripravljati prostor, kder bi imelo stanovanja skoz celo zivenje najvisje bjtjel Ono je podiaga pravemu druz-binskemu zivenju, ktero nij mogoce brez pravih kr-icanskih postenih drzavljanov. Sicer pa nij treba izpisati v berilo, da se ta smo-ter doseze, celo sveto pismo; sestavki kakor: BKanj in Abelj, rojstvo Jezusa, pastirji pri jaslicah, modri iz Jutroyega itd., naj bi izostali; saj se to uze doseze v cerkvi i po katehetu. Nasvetujem pa, naj bi se raz-pravljale na verski podlagi razne dolznosti, ktere mora vsak opazovati proti Bogn, proti biiznjemu i proti sebi. Ys& tri toSke naj bi se kolikor mogoce na siroko razvijale, kajti brez njih bi bilo druZbinsko zivenje pravi I: a os, poosebljeni labirint, iz kterega bi nebilo mogo5e se. izmotati. Povsod bi morala primerna do-godba vse razjasniti. ad K) Iz berila naj Solska mladina zajemlje jezi-kov zaklad: Zeleti bi bilo, da se izbacne vendar enkrat ona starokopitnost, oni stari slendrijan, kar se tice slovnis-kih napak; i sicer velja to koli za.I.toli za It berilo. Berila naj bodo v vsestranskem obziru, se ve, da v malem vzor slovenskega jezika, resnicno spri5eva-lo,. koliko se je nas jezik izobrazil, od kar so zaceli ^vneti rodoljubjl ledino orati. Vse slovniSke na-dake naj sa torejodstranijo! (Ocetaml V neke drva!) i druge brez Stevila. Marsiktera bi se dala ziniti o stavkoslovju.*) ad e.) Iz berila naj si mladina siri krog znanostij. Prvo berilo naj zraven drugih sestavkov obsega tudi ve6 lehko razumljivih kmetijskih; pridjane naj bodo tudi slike, kakor jih naliajamo v laskih berilih. Dnigo berilo naj bode nadaljevanje, kakor sem nze poprej rekel, pi*vcga berila, i naj bi posebno me-rilo na to, ustvariti v mladenicih trdni, jekleni znadaj. kterega ne [omaja nikaki siloviti slu(5aj burnega zi-venja. Zarad tega naj bi se cest.> zajemalo iz zgovin-skih predalov, v kterih nam odmrla preteklost na dalje zlvi. Koliko znacajev se nam sveti v preteklosti, posebno v rimski, grSki i 2ali bog se premalo poznani slovanski zgodovini v solncuem svitu? Kdo ne pozna lacedemonskih herojev Leonide, Likurga, Trasibula; Atenca Temistokla i drugih; kdo ne rimljanskih juna-kov n. pr. Kamila, Regula i veliko druzih?tt*) *} V tej zadevi boditc brez vse skrbi; slovniSkim napatara v naSib iolskili knjigah je odbila zadnja tira. Naucno ministerstvo jc namred izrodilo korekturo vseh slovenskib knjig, ki se tis-kajo 7 c. kr- zaloXbi §olskih bukev g. Fr. Levstiku, skriptorja na c. kr. Iicejski biblijoteld v Ljubljani, ki bode gotovo VBem napa-kam napovedal boj, „ne boj, mesarsko klanje." Tega nam je po-rok Lcvstikovo ime. URED. **) Zgodovinski znaiaji iz slovenske in slovanke nistorije bi nikakor ue smeli izoatati. Nam so Zrinaki, Milos ObiliS i dr. celo bliii nego rimski junaki. URED. To so bili znacaji i junaki ne bojeci zrtvovati za dom'mno niti zivenja niti denarja! Vse za domo-vino! to je bilo njih geslo, to njih vodilo v celem nji-hovem zivenji! Omcnil sem poprej dedukcijske metode. Pred-stavljati treba torej tako duhovite moze mladini, da si razvnema srea o njih za bodoce delovanje, da bade vse moci posvetita naSemu ubogemu narodu. V tem obziru ne manjka Slovanom obziroma nam Slovencem takih znacajev, kteri se odlikujejo z ognjeno ljubez* nijo do naroda. V znanstvenem obziru naj bi bilo nase II. berilo urejeno (z nekterimi premembami) po laSkem berilu za IV. razred se slikami vred; vendar bine smelo ob-segati toliko i tako obsirnih zgodovinskih sestavkov, mnogo pa kmetijskih Zraven pesenske priloge (ktera potrebuje tudi predelovanja) naj bi bil zemljevid go-riSko-gradiScanske grofije.*) Blagovolite torej, Stovani gosp. nadzornik, to rec na doticnem kraju predlagati, da dobimo boljSa Solska berila. *) Po naMh mislih bi bil zemljevid cele Slovenije primer-nejSL USED. nasledniku ostalih 23.030 gld. Ce je to res, potem lahko sraelo trdim, da nihce ue bode zalovalpo na§em gkofu. Mo? jebil" tihega, miroljubnega znaoaja., naspro-ten vsemu javneniu zivenju. Akopram je enkrat v dez. zboru na vsa usta povedal, da nij nemskutar, vendar mu tega nihtfe nij veroval, ker za slovenstvo I nikoli nij ni6 storil niti z besedo, niti z dejanjem. j Vladi se je zdel premehak proti narodni duhov§6rai in ! duhovScina je trdila, da nij odbSen niti'v verskih, niti ! v narodnik zadevah. Istina jo tudi, da je preziraje i besede sv. Pavla: „Mulier taceat in ecck-sia" svoji sestri Uraki prepusfiai mnogo upliva, kedar .jo §lo za dobro faro ali za dobro kaplanijo. S kratka: na§ skof j nij bil preljubljen niti pri vladi, niti pri duhovnih pa-stirjih, najraanje pa pri svojih ovcah, Cnje se splosno ; obzalovanje, ne zi to, da popusti Skofovstvo, nego za j tega delj, ker mu ta pametna ideja nij ob Sasa ; Hohenwartuvega ministerstva priSla na misel, kajti | tie odstopi zdaj, za Auerspergovega ministerstva, po-tera bode za njegovega naslednika izvoljen vladi pri-jazen dostojanstvenik, v najboljsem slufiaji neodloeai in voljni dr. Jarec, a narod in dtihovScina zahtevata, j da na prevazni Skofovski prestol sede moz, ki bi bil, j odtecen v verskih in natodnih retain,- popolnoma na svojem mestu. Ko bi narodov glas kaj veljal, potem bi pri sv. Nikolaji v Ljubljani nobeden drugi ne Sko* foval kakor dr. Janez Zlatoust PogaSar („Novicew pra-vijo, da Skof ima sicer dovoljenje od papoza popustiti Skofovsto, da ga pa za sedaj 5e ne bode popustil.) URED. Kouecno Vain nazuanjain veselo novieo, da bode narodna tiskarnica z uovim latom po6en§i trikrat na mesec izdavala nov Sol ski list, kateremu bode vodi-telj in glavnt uredaik ljutom3rski naducitolj Janez Lapanje. Urednkovo ini3 nam je porok, da list ne bode hodil pa stari zapuSceni „Tovaru3evi" cesti, nego da jo bode urezal po novi, slovenskim ueiteljem jako potrebni poti. Uze dolgo smo pogresali §olsb»ga lista, ki bi zadostoval pedagogijskim tirjatvam sedanjega da- j sa, zatorej nam dobro do§el! Politicni pregled. Ministerstvo vendar 3e nij padlo; v dz-lajtanski delegaciji jo zmagalo ministerstvo proti | svoji stranki; sprejet jo bil namrec proracun za vojno skoro po nasvctu vlade; pristriglo so je za blizo 3 miljonov gold., cemur se nij ustavljai vojni minister, kajti zadovoljen je bil, da mu je ta-h' dobro Slo. Centralisticno ministerstvo so za zdaj reiili federalist!, zopet nova prikazen v ustavnem zivenju! Federalist! so pri tej priliki imoli posebno po-litiko; menda so hoteii pokazati dvorni stranki, da I so polni patrijotizma in da cesar lehko na-nje zida, j s kratka: prikupiti so se hoteii. Tudi zviti politikar 6'rne, (katerega visoko po-liko smo imeli priliko ob3udovati v Sezani 14. aprila t. 1.) je govoril za visji proracun, rekoS, da rastoci razpori med avstrijskimi narodi, pruska po-litika, ki pod zastavo uemske edinosti zmerom ne-varnejsa postaja in panslavisticne namere Rusije, ki hoSe osnovati vseslovansko monarhijo (cujte!), zahtevajo mocno vojsko. Kakor smo v prtdzadnjem listu ome-nili, je Andrassy sain preprican, da Ruska ne pod- I netuje panslavisticnih idej; a Orne gaje dementiral; on ve za panslavisticne ideje in ker je bil nekdaj tudi on Slovan (i), mu mora biti kaj znano in zdaj j je ovadil samega sebe in vse druge Slovane. Odslej I bodo imeli ustavoverci en uzrok vec za svojo trdi-tev, da je treba Slovane zatirati zarad panslavizma. I Kar se pa tice federalistov v obce, nij menda do- I bro, da so zdaljsali zivenje protivnemu minister-fctva, katero utegne zdaj se dolgo casa mozgati Avstrijo; naj bi se federalisti rajsi zediuili, da vsi kot en moz protivijo centralisticni vladi, dokler je ne vrzejo. Tako pa smo zaliboze dozdaj nze vec-krat in pri tern miuisterstvu dvakrat doziveli, do so federalisti uzrok nadaljnega centralizma. Sicer pa je ministerstvo, Ce je zapusceno od lastne stranke, v ustavni drzavi neka nemogocost; a pri nas je konstitucionaiizem v otrocjih povojih, torej se nij cuditi, da imamo ministerstvo brez stranke v par-lainentu. Slisi se, da se hoSe miuisterstvo zdaj upirati na konservativne elemente v drzavnem zbo- I ru; a ti zadnji meuda tudi nijso po vsem takih I nacel, kakor so Auersperg, Glaser in Ungor, temvefi | dosta jih je manj ali vec federalisticnih nacel, dvom-ljivo pa je, da bodo postali oni gospodjo kedaj fe-. deralrzmu prijazni ali da bodo iznasli kak modus Vivendi med centralizmom in f<»deralizmom. . * Bomo videli, kako ,se bo.ministerstvo dr2alo v prihodnjem zasedanju drzavnega zboru, ce bo prislo na dan z neposrednimi volitvami v drz. zbor in ce si bo za tistikrat zopet znalo pridobiti kacih Crne-tov, da ga resy'o. Na vsak na^in so zdaj tako zmedene avstrijske razmere, da je nemogoce gledati v le bliznjo prihodnjost. Ustavoverci so u2e jezni na ministerstvo in stavijo, kakor smo nze zadnjiS rekli, za zadnji pogoj svojega prijateljstva direktne volitve; federalisti'pa jenjajo biti federalist!, ce one pbstave nemogoSe na storijo. Nam se zdi, da le popolna demoralizacija v federalisticnein taboru za-more miuisterstvu ftvenjc cez novo leto zdaljSati; Ce pa sinemo le kolickaj Steti na to stranko, more-mo upati, da z letota 1873. dobimo zopet mini-, sterstvo sprave. Zadnji 6as pa bo, da pride stranka pravice in moralnosti na krmilo, da ofiisti ubogo Avstrijo mnogih gnjilob in da si postavi m geslo politicno posteuost, da napove vojsko nmogemu w5vin-delnu8 ter odstrani po njerau ska^ene elementi; le ] po tej Doti je mogoca re§itev; na§e drznve; dosedajno gospodarstvo jo pelje v propad. 2eleti je tedaj, da vsaj federalisti ohranijo svojo postenost, da postanejo vredui naloge, katera jih 6aka, pa zapomnili naj bi si, da po tolikih o- I vinkih in po polovtorskem postopanji se ne prido do visokih namenov. Delcgacijo so tedaj storile svojo dol^nost; §e ta teden pridejo skup obojne^ ogrske in na§e, da vse potrdijo, kar so skienile in dovolile in 19. t. in. bodo, kakor se sliwi, razpu§cene. Adresna dobata v ogerskem zboru je postala vazna zarad govora barona Senyey-a; bistvo tega govora jo, da nij potrebna poravnava med stranka-mi, ker so vse stranke edine v skrbi za blagor do-mo vine; da konservatizem v Wagem pomenu je do-ber, kakor nevarna je reakcija ali pa revolucija, da Ogri ne smejo ostati pri pridobitvah leta 1848. in 1867, ampak da morajo na njonih podlagah napre-dovati, da ima Ogorska v teoriji prav lepe in dobre postave in najbolj svobodoniiseljne naprave, v resni-I ci pa so glade* notrauje uprave skoro azijatsko razmere, da troba tedaj radikalno organizovati in z vso euorftjo iztrebiti napako. Nadalje je rekel govornik, da bodo podpiral vlado, ker se mu ue zU potrebne premetnbe v osobah, ampak v postopanju in v re-l6\\, da si nijmajo kaj ostati stranke naj sa zedi-nijo, da se tistvari dobra volilna postava, Poravnavo od leta 1867 je treba vzdrzatu Liberalne stranko pripoznavajo liistoricuo pravo in princip legitimnosti j samo na Ogerskem; a neodvisnost Ogerske se naj-J lozje olirani na podlagi enakopravnosti in ustavnosti z drugo polovico monarhije; ina tej podlagi se Av-striji zagotovi stanje velevlasti. Zraven vsega tega pa se skupnost vojskine uprave govorniku zdi ne-obliodno potrebna. Ta govor je bil po Ogerski zbornici z veliko polivalo sprejet in vsi casniki so ga natisuili in se o njem razgovarjali; ob5no mnenje pa je, da je baron Senyey s tern govorom svoj program za prihodnje morda uze blizuo novo ogersko ministerstvo razvil, katerega nacelnik ne more zdaj I nobeden drugi postati nego on. Na ogerskem zboru sta govorila pri adresni debati tudi 2 Hrvata, unijonlst 2ivkovi6 in narod- njak Miskatovifi, urednik „Obzora." Prvi je zahte- | val, naj se Reka in Dalmacija zveze s Hrvatsko, drugi pa je rekel, da Hrvatje zato podpirajo vecino I ogerskega zbora, ker se nadjajo, da se bode letos izvrsila revizija nagodbe in da bode Ogerska tudi pravicue tirjatve Oehov podpirala. Po govoru Sen- yey-a bi utegcili Ogri zares zagovarjati zgodoviosko pravo ceske krone, katera ima zgodovinske enake I pravice, kot ogerska; a Senyey nij Se na krmilu in starcek Deak no vidi in ne 6uti toliko, da bi priz- nal in privoscil to vsem drugim, kar je svojemu narodu priboril. To dni tedaj bodo sklenjene delegacije in tudi poslanci ogerskega zbora bodo sli za dva ali tri tedne v bendimo. Med tern pa stopi skup regni- kolarna deputacija ogersko-hrvatska. da bo uravnala drzavnopravno razmerje med Ogersko in Hrvatsko. I Sklepi te deputacije, v kateri je 7 Ogrov in 7 | Hrvatov, prvi izvoljeni po ogerskem, drugi po hr- I vatskem zboru, bodo jako vazni za prihodnjost Hi> vatske. %leti je, da bi Hrvatje vse dosegli, karpo i pravici zahtevajo, in da ne bi se po nikakem zopet Ogrom proved udali. Na 28. t. m., ali pa 8. novembra bodo, kakor se slisi sklicani dczelni zbori, katerim se bo tudi letos najbrze samo toliko casa pustilo, da na-I pravijo in odobrijo prorafiun. Veliko vainih dezefaia naprav zarad tega zastaja; a centralistom nij mar zato; eni noecjo sli§ati o dezelnih zborih in njih ministerstvo ne sme dovoliti, da bi kaj veS, nego zwotarili. 4 decombra najbiie stopi skup driavni zbor in tain bo se le zafiela prava komedija, kakor sem uze s konca rekel. Ogerski Srbi podpisujejo v ogromnem stevilu peticijo do cesarja, do ogerskega zbora in do hrvatskega sabora, da bi se" sprejela nova uredba srbskega kongresa in da bi se kongres v kratkem sklical. Dalmatinski poslanei vendar nijso odstopili;. Vojnovie, je menda poio?/il samo mandat v delegacije, druge mandate obdrzal. Volilci so se wekda poravnali s poslanci, ker so jim vendar toliko za-dobili, da zdaj na Dalmatinskem srbski jezik po uradnijah in povsod nadvlada in da so birokrati in italijunis8imi potisneni v kot, in nadalje se narodna stranka nadeja, da bode kmalo Dalmacija zedinjena s Hrvatsko, kar bo Italijauom naenkral vrat zavilo, Poravnnva s poslanci se je menda tudi zato napra-vila, da se unijonistom (Italijanom) spodkopljejo tla za agitacijo v svojem interesu pri novih volitvali. Srbski kuez je skupg&ino v Kragujevcu otvoril 8. t. m. s prestolnim.govorom, v katerem je omer nil velikega napredka Srbije, vrlosti naroda in veil* kih nalog, katere tojo ljudske zastopnike. Sklenil je z besedami: „Nove zasiuge cekaju Vas na polju J rada (dela) i rodoljublja. Bog neka blagoslovi YaS i trud na sre5u i slavu Srbije,*' Ta govor jo Wl'-po celi Srbiji z uavdusonjein sprejet. Yisoka porta pa nokda sivo glcda na Srbsko in njegovega kneza uza od casa ustolovanju; zdi sejej, da je vez med Tur-Sko in podlozno Srbijo in Rumen ijo prerahla in lnisli na to, kako bi jo bolj stisnlla. No bo dall Oblaki zmerom temnejSi postajajo; strela bo udarila in jutrovo bo v2plamonu. Ta doba menda nij dalec", Ysled povelja nemSke vlade, da morajo odlaaiti do 1. oktobra t. !. vsi tisti Elzacani in Loroutanl, ki noSiijo biti pod nemSko vlado in stopiti v nem* bko vojsko,, so jo izselilo iz Elzacije in Lorene na tisuce druzin v Francijo; izpraznjene bo cele vasi in mesta, tako na priliko jo popustilo Metz % prebivalcev in iz zivahnsga, postalo mrtvo mesto. To gotovo nij steti v cast Nemcom, ker Se sami, Nemci zanje ne marajo in se jih boje\ j Fa kdo ne bi se bal onih presnetih „Borus- I sovft; pri nas v Glorici jih je kacih 5 in u^e bi I radi komandirali, in vse druge pozrli. Proti tej nesramni druhali bo treba Se krizanske vojske, ^e. ne se je ne reisimo. Na Francoskem se Thiers se svojo konserva-tivno republiko zmerom bolj utrjuje in ka'2e mnogo enerzije, tako na priliko je princa Napoleona in nje-govo soprugo te dni dal se zaudarji izgnati iz Francije. Thiers ne pozna sale in tak mora biti republikanec, ce noce, da dinasticno rogoviljenje ne spodkoplje republike. Na Spanjskcm je zopet punt; zdaj so se ave* I zali Karlisti in radikalni republikanci proti vladi; $L zadnji imajo v rokah va2no trdnjavo in kralju Ampdeju. gre za koiSo. One dni se je colo slisalo o atentatih . na njega in na njegovega. ofeta kralja Italije. Razne vesti. oluoma propala, pa da se }B nadjati, da jo bode novi ucitelj zypet ozivel Na Krasu je se precej veliko ciialnic, pa nektere le hirajo. Na* dalj* oponruja dopismk KraSevce, da naj se ne ustofc- • Sijo vsake buvjt\ KraSovec je burje navajen; naj jej tedaj zuga, kot kra§ka *kala. Citalnice je treba v vsaki veliki vasi; kder je uze, naj se trdi in kder je nij, naj ue ustanovi, kajti v zdruzenju je mod" in na* predek. Krasevec je vsak bister Slovenec ter strait Slovenijo, o«j dela tedaj c Bt svijjemtt slovenskemu narodu. N <««ro«ma tiahnrtticn.) Pri obfcuem ?boru tega akcijskega drastva 14. sept, so bili izvoljeni alette^?, gg. delniaar'i: a) V upravni odsek: 1. dr France Ra* dej v Mariboru z 221 glasovi; 2. Josip Gomp v Trstu z 220 gl; 3. dr.* Ferd. DominkuS v Mariboru, z 220 gt; 4. Davorin Trstenjak z.217 gl; 5. dr. Josip VoS-njak z 216 gl.; 6. dr. J. Razla$ z 2U gt; 7. JankQ Pajek v Mariboru z 211 gl.; 8. Hago Tanstf v Smarji z 211 si: ¦.% dr. Karel Ahaci6 z 210 gl.; 10. Franjo Kapoc v Mariboru z 209 gl.; 11. dr; Val. Zarnik z 203 gl; 12. P. Grasselli z 201 gl.; 13. Emii Gutman z 198 gl.; 14. Peter Kozler z 193 gl. in 1% Viktor Dolenec t Gorici z 161 gl., - b) V pregledovalni od-sek* 1. dr. J. Ribic v Mariboru; 2. dr. Altons Mse v Ljubljani; 3. Luka Tav je leta I860 veljala 68 mi-ljonov, 1. 1870. uie 70milj., 1871. leta 76 milj., 1872 1. 79 milj., iu za leto 1873 je vojni minister zahteval 86 mitjonov goldinarjev in delegacije so mu j;h privo-lile. Kaj ne, kmetj*', lepe denarce veljtijo nasi lepi vojaki! Trecastitemu gosp. Antonu Uk-marju, dekanu i ca&ir mu korarju v Tomaju na Kra-su je podelilo Nj. Volidanstvo vitezki krizec svojega xeda Franceta Jozefa v pripoznanje njegovib zaslog za Solstvo na Krasu. Krizec mu bode slovcsno pripet 24. t. m. v Se^aui vprido zbranega okrajnega solakega sveta. To pripoznanje na3 tohko bolj veueli, ker je casli starcek 7 "resnici zasloit za svoje mnogoletno delovanje v prid vrlih KraSevcev. (V Anieriki) je te dni umrl lastaik nekega vcli-kegacasopisa, ki je zapustil 3 milijone tolarjev pre-mozenja. In ve3 ta denar je pridobil se svojim casopi-som! Kosmata kapa, pri nas Sloveacih se nam casni-k&rjem pad druga gi)di. Ce za svojo c isopise ie tohko carocuiae dobomo, da stroSke placamo in svoj krvavi trud Ie nekoliko ati pa se nic ne povrnemo, pa misli-mo, da smouze na kooju! - Te d^i smo tudi braii, da imanemskicasopis0GartenIanb3tt 270.000, .liber Land uud Meer" 150.000, „BazarK 140.000, rModeawelt* ki izhaja v 11 jezicib, 165.000 nafocnikor! Dunrjska nNeue t'reie Pressett se tiska v 30.000 iztisih! Ce te Stevilke premisljujemo, potem stoprv vidimo, kako mal narod smo Slovene)! Pa le na uoge, korajza velja! („f^{t»er KeiOiu»^) se imenujo strab, s ka» terim bodo goriski Nemci od 3. novembra po-censi trikrat na ttden straSili in v kozji rog uganjali Slovence in Italijane pq Gorici. Urednik jej bode ne-ki g. ScbilY, bivsi telegrafijski oficial, sodelalec pri novi nPressi« iu pri trzaski tetki, znan po svojib Slovance grdecih dopisib iz Dalmacije. Cuje se, da tukajsnji Nemci delajo nare, da bi si osnoyali svojo tiskarnico. S oslano. Vsled mojib pro§iwjt natisnenih v §r. 90. in 106. „Slovenskega Naroda" sem dobd tvarino za Ijudstveno slovstvo in dijalektolngyo samo od dveb dijakov, od g. M. Lutmana, ki je letos dovrsil gorisko gimnazijo terje §el v Prago na tamoinjo univerzo, in od g. M. Vuge, osmosolca goriSke gimnaz»je. Posebno g. Lat-man mi je podaril vehko tvarine, namrefi blizo 50 liisemnib pol pesnij, pravlic, vraz i t d., zapisanih ? gtandieisu in tudi deli v nekterih drugih vaseb, m steer zapisanib popolnoma fonetidno, popolnoma znan-stveno. Razeu tega sem dobij od g. Lutmana razpra-vo „nektere posebnosti standrezkega prostoreeja-1, v kateri z natancnostjo in znanstveno metodo specijalista preds'avlja vsa karakteristi&ia znamenja domadega di-jalekta. G. Vuga mi je predstavil samo nekoliko pesnij. zapisanih v Solkauu in tndi na znanstveui nacin; pa zraven dosta ob&rni sestavek o posebnosti h solkari-skega dijalekta. Kakor razprava g. Lutmana, tako tudi clanek g. Vuge zadostujeta splob znanstvenim tirjatvam insta viedna tiska. Zabbog mj nobenega slovenskega ^asnika, ki bi mogel tiskuti podobue stvari. Zeld se pregresE „Glasnikw. Obema gospodoma, Lutmanu in Vngi, se sreno zabvaljujira za njrjna dara. V Gorki, 8 oktobra 1872. JT* Baudouin de Courtcnay. Cenik r«azneg:a bla^a na Psenica gc:i$ka polonik po gl. 3.20 do gl. 3.40 Tursica nova laska „ B 1.70 „ 1.80 Ogerska stara „ „ 1.60 „ 1.70 Oves furlanski „ « 1.30 „ 1.40 „ ogerski w „ 1.20 „ 1.30 Jecmen eel „ „ 2.— v —.-„ pehan „ „ 3.20 „ 3.30 Ttajs najhneji Nr. I po gl. 12.50 Nr. II po gl. 11.75 Nr. JII po gl. 10.50, Nr. IV po gl. 9.25 Krompir, cent po gl. 2.— do gl 2.50 Vino staro lasko, kvinc „ „ 18.— n 20.— belo, v „ „ 16— „ Inmost „ n „ 16.- „ 18.-Cene mok v Stracicah senijso premaknilo od zad-nji krat. Avstrijski Gresham, zavarovalno drastvo za zivenje i dohodkor na Dunaji, daje tukaj ocitno. na znanje, da je g. Avgust-a Vrtnik-a kakor bivsega nadzornika (inspektorja) in organiza-torja za vse juznoaTstrijske pokrajine ib sluibe odstavilo. Na Dimaju 25. septembra 1S72. Pozor! Paleniolljjeya tiska mica v Oorici i^e slincev, ki so zuio-inl italiiaiiske, slovenske, all \m uesu^ke rcikoiiiseslaviti. Posebno sfavee %a ncniSiki jexik h\ jil |»o Yoiji. Kiior zeii \ to tiskariti-eo sfopiti, iiiij se oi>rne narav nost na njene^a gospodarja ternaj sun ob onem iiaznani svoje pogoji% l>o