3tev. 79. Trst, v torek 19. marca H9I2 Tečaj XXXVH IZHAJA VSAK DAN tcđl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Siev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih '.'.»bakarnih v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. min. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 sfc. vim. Za oglase v tekstu li „EDI3IOBTI" »(•■•: ta o«lo leto Sroo 5-20. z* pel lete Kron HO, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista,. Nefranko- vana pisma se ne iprejemaj« In rokopisi se na vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li*ta. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni d«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«**, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3tev. 20. Po3tno-hranilnl£nl račun 5tev. 841-652. TELFFOfl iL 11-57 BRZOJAVNE l/ESTI. Končni sporazum hrvaških strank. DUNAJ 18. (kv.) Današnja popoldanska „Reichspost" ima iz Zagreba poročilo: Ponovne konference med pra*aši in hrvaško-srbsko koalicijo so dosegle popolen uspeh, ne le v taktičnih, ampak tudi v stvarnih vprašanjih. Med obema strankama je prišlo do jako ozkega programatičnega zbližanja. Hrvaško-srbska koalicija se |e zavezala sprejeti pravaško zahtevo po financijelni In gospodarski samostojnosti Hrvaške in po popolni neodvisnosti od Ogrske tudi v svoj program. Sprejetje te progmatične točke in pa izjava hrvaško-srbske koalicije, da od-sihdob ne bo pošiljala svojih delegatov v ogrsko-hrvaško zbornico v Budimpešto, bo imela dalekosežne posledice za nadaljni politični razvoj na Hrvaškem. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Dobro poučeni politični krogi ogrski smatrajo, da je popolnoma izključeno, da bi bil Khuen-Hedervaryju zopet poverjen port-felj ministrskega predsednika. V počasnem stadiju se nahajajoča ogrska kriza še ne bo ta teden rešena. Zlasti poskušajo politični krogi krizo ublažiti glede vprašanja rezervistov (§ 43. nove brambne predloge) z novimi predlogi. Najbrže bo poverjena sestava novega kabineta sedanjemu finančnemu ministru Lukaczu. Lukacza podpira tudi Justhova stranka. Cesar izrazil nezadovoljstvo. DUNAJ 18. (Izv.) „Deutschnationafe Korrespondenz" javlja: Povodom avdijence češkega namestnika kneza Thuna pri cesarju se je vladar nezadovoljno izrazil o poteku češkonemških spravnih pogajanj ter izjavil, da naj bi se češko nemška spravna pogajanja čimpreje končala. Vodocestna zadeva. DUNAJ 18. (Izv.) Julri popoldne se sestane parlamentarna komisija „Poljskega kola", ki bo definitivno določila stališče Poljakov k noveli vodocestnega zakona. — Po seji parlamentarne komisije „Poljskega kola" ima sestanek nemški „Nationalver-band", da zavzame precizno stališče napram tej zadevi. Kakor znano, žele Poljaki, da pride še tekom predvelikonočnega zasedanja zanje važna vodocestna predloga do prvega branja v plenarni seji, dočim se nemški „Nationaiverband" protivi tej nakani. Poljski klub in Bilinski. DUNAJ 18. (Izv.) Poljski klub priredi slavnosten banket na čast skupnemu finančnemu ministru dr. vitezu Bilinskemu. Ruski poslanik v avdijenci pri cesarju. DUNAJ 18. Cesar je danes dopoludne sprejel ruskega poslanika pl. Giersa, ki se je bil dne 14. t. m. povrnil po tritedenskem dopustu iz Petrograda na svoje tukajšnje mesto, v posebni avdijenci. Nemški cesar Viljem na Brionih. DUNAJ 18. Kakor danes popoldanski „Fremdenblatt" izve, pride nemški cesar Viljem 26. t. m. iz Benetk na brionske otoke, kjer se sestane s prestolonaslednikom Fran Ferdinandom. Na otokih se nemški cesar pomudi samo nekaj ur. Od tam odpotuje na svoje spomladansko bivališče na otoku Krfu. Ženska volilna pravica. pandurjem je nastal zaradi dekleta ob Šta- DUNAJ 18. (Izv.) Včeraj je bil mani- jersko-ogrski meji hud prepir. Pandur je festacijski shod prvega avstrijskega ženskega avstrijskega orožnika ustrelil s svojo služ- društva za uvedbo ženske volilne pravice. beno puško, nakar se je še sam sebe Slovensko splošno žensko društvo" ste za- ustrelil. stopale gg. dr. Ferjančičeva in dr. Prijate- Kregarjeva afera pride pred celjsko Ijeva. V Imenu slovenskih žena je referirala poroto, ga. dr. Ferjančičeva v slovenskem jeziku o j GRADEC 18. Obravnava proti Ivanu ženski volilni pravici in je bila sprejeta Kregarju zaradi zlorabe uradne oblasti pri njena tudi v slovenskem jeziku sestavljena predzadnjih volitvah v trgovsko in obrtno resolucija.____zbornico pride pred celjsko porotno so- i dišče Čedne afere poljskega poslanca Bolgarsko vstaSko gibanje v Macedoniji. Mapinskega. SOFIJA 18. Generalni tajnik v turškem KRAKOV 18. (Izv.) Pred tukajšnjim notranjem ministrstvu Šikri bej in šolski porotnim sodiščem je bila danes porotna nadzornik Abdul Keren sta danes dospela v razprava v tiskovni pravdi, ki jo je naperil posl. S t a p i n s k i poljske ljudske stranke proti uredniku Novaku zaradi javnega obrekovanja. Urednik Novak je v vsepolj- Sofijo in zaprosila glavnega zastopnika bolgarskega vstaškega gibanja 2a konferenco v svrho, da se spomladansko vstaŠko gibanje bolgarskih čet po Macedoniji omeji in da skem glasilu „O j c z y z n a" trdil, da se je Se opuste napadi na turške železnice, javna posl. Stapinski prodal sedanjemu gališkemu poslopja in vasi. Vodstvo vstaškega odbora ministru Dlugoszu in dr. vit. Bilinskemu, jima je kratko odgovorilo, da se macedon-da je od njiju sprejel v svoje osebne namene ska organizacija Bolgarov ne mara spuščati velike denarne svote in da je izdal interese v prav nikaka pogajanja s Turčijo in da svoje stranke. nadaljuje svojo započeto akcijo toliko časa, Razprava je končala naravnost senzaci- dokler ne doseže popolne avtonomije Ma-jonelno I cedonlje in enakopravnosti macedonskih Pri razpravi je gališki minister Dlugosz Bolgarov s turškim prebivalstvom, sam osebno nastopil kot priča ter pod; Aretacije Dalbovih tovarišev. S^f JSSi" i RIM 18. (Izv.) Policija je danes areti- skemu denarja v njegove osebne namene. . * . Stapinski je od njeg'a Sobil precej denarja za j ri poljsko ljudsko stranko in ne za svoje ta-! zagovolnlštv^ Dalje je bil osebno zaslišan tudi poljski ■ atentatorja Sodišče mu je imenovalo ex-offo konservativni poslanec H u p k a, ki je tudi *agovorn«a. potrdil, da konservativna stranka ni nikdar Demonstracije proti nemški gledališki Stapinskega gmotno podpirala. družbi. Naravnost interesantna in senzacijonelna STRYJ 18. (Izv.) V tukajšnjem gleda-pa je bila prečitana pismena izjava sedanjega lišču je prišlo v soboto zvečer do velikih PODLISTEK Vitez iz Rdeče ljiše. iLe chevalier de M&ison Ronge.) 45 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander D u m a s star. Kupec je hotel nato videti podstrešje. Lastnik ni imel ključa pri sebi, a tekel je takoj ponj. „Nisem se motil", je dejal Morrand, „ta hiša izborno ustreza našim namenom in zlasti kleti". „Božja previdnost sama gre na roko našemu podjetju," je odvrnil Dixmer. Ko se je lastnik povrnil s ključem in so se napotili proti podstrešju, so spoznali, da njega visočina ne sega niti do slemena Templovega stolpa. To je bilo neugodno in agodno obenem: neugodno, ker ni bilo možno občevati s kraljico s pomočjo znamenj ; ugodno, ker ravno ta nemožnost ni mogla vzbujati nikakega suma, kajti na visoke hiše so seveda pazili najstrožje. „Manny, Toulan, ali Tisonkina hči bi skupnega finančnega ministra dr. Bilin-skega. Bilinski je sicer potrdil, da je Stapinski pri njem kot tedanjem finančnem ministru interveniral za poljsko ljudsko stranko in da je vlada slednjič določila 2 milijona kron subvencije v svrho, da se sanira po poljski ljudski stranki ustanovljena parcelačna banka, to pa zato, da je obvarovala vlagatelje pred večjimi nesrečami. Sicer pa to ni bil samo edini slučaj, kjer je vlada priskočila raznim, v slabih položajih se nahajočim denarnim zavodom. — Tako je dobita vladno podporo „Banca popolare" v Gorici v znesku ll/a milijona K, dalje koroška centralna zve^a zadrug V/i milijona K. Tržaška „Banca popolare" pa je prejela pol milijona K podpore od vlade. Zaradi tega ne more biti nič čudnega, da je vlada skušala obvarovati gališko par-celačno banko pred konkurzom. Takoj, ko je bila prečitana izjava skupnega finančnega ministra, je vstal posl. Stapinski s svojega sedeža ter proglasil, da mu izjave prič popolnoma zadostujejo in da z ozlrom nato odtegne svojo tožbo proti uredniku Novaku. Stapinski je tožbo odtegnil, ne da bi bil zadobil od toženca primernega zadoščenja in ne da bi bil obtožencu ponudil priliko, da bi po pričah izvedel ponujeni dokaz resnice o Stapinskijevih manipulacijah, dokaz resnice, ki ga je bilo sodišče dovolilo. Ogrski žandarm ustrelil avstrijskega. GRADEC 18. (Izv.) Med avstrijskim orožnikom Krajničem in nekim ogrskim ji morala na kak način sporočiti, naj se varuje," je dejal Dixmer. „Mislil bom na to," je odgovoril Morand. »Šli so dol. Notar je čakal v salonu s pogodbo, ki je bila takoj podpisana, potem, ko je lastnik obljubil, da izprazni hišo do 8. ure zvečer. Ob devetih sta se Morand in Dixmer vrnila; sledilo jima je nekoliko za njima petero ali šestero mož, za katere se ni nihče zmenil vsled zmešnjave, ki je tedaj vladala v Parizu. Ko sta bila vstopila in našla hišo popolnoma prazno, sta zaprla oknice ter prižgala sveče, ki jih je bil Morand prinesel s seboj. Nato je vstopilo onih petero aii šestero mož eden za drugim. Bili so to običajni strojarjevi gostje, oni tihotapci, ki so hoteli nekega večera ubiti Maurica in so tedaj postali njegovi prijatelji. Zapahnili so vrata in stopili v klet, nad katero se je čulo, kakor je bil povedal lastnik, ropotanje voz. Najprej so zamašili vse odprtine, skoz katere bi lahko prodrl kak radoveden pogled. Nato je Morand vzravnal neki prazen sod in narisal s svinčnikom na papir par geometričnih črt. in hrupnih demonstracij med dijaki in Čast niki. V gledališču je igrala neka nemška družba. Dijaki pa so hrupno protestirali proti nemškim predstavam. Častniki 9. peš-polka pa so se dijakom postaviti postrani in so zahtevali, da se predstava nadaljuje. To je bil povod, da je prišlo do spopadov med dijaštvom in častniki. Policija, številno pomnožena, je udrla v gledališče, odpeljala dijake iz gledališča in jih vzela — na protokol. Rusija proti Turčiji. DUNAJ 18. (Izv.) Današnji „N. W. Tgbl." javlja očividno in oficijelnega vira: Kljub dementijem iz Petrograda se dozdeva, da se rusko-turŠko razmerje poostruje. Rusija odločno zahteva, da Turčija odpokliče svoje čete ob perzijsko-turški meji ter hoče doseči revizijo rusko-turške meje ob Kavkazu. Rusija hoče očividno izvesti to svojo zahtevo tudi z oboroženo roko. Židovski pogromi v Kjestend lu. SOFIJA 18. (kv.) Najpreje po nekem Ivovskem listu priobčena vest o groznih židovskih pogromih v Kjestendilu sedaj oficijelno dementira „bolgarska brzojavna agentura". _ Svetovno stavkovno gibanje radarjev. Položaj na severnem Češkem. PRAGA 18. V severnočeškem premogovnem revirju so bili včeraj nebrojni ma-nifestacijski shodi rudarjev za uvedbo minimalnega mezdnega tarifa. Shodi socijalno-demckraiične rudarske Unije so sklenili, da predlože podjetnikom še enkrat svoje ne- Medtem, ko je risal, so njegovi tovariši v spremstvu Dixmerja stopili iz hiše. Šli so k nekemu vozu v bližini, kjer so dobili j vsak po eno orodje: lopato, motiko, kol in kramp. Vsakdo je skril svoje orodje pod vrhno suknjo in se tako ovrnil zopet v hišo. Morand je bil vršil svoje delo ; šel je ravno proti nekemu kotu in dejal: „Tukaj kopajte!" * * * Položaj jetnikov v Templu je postajal vedno resnejši in neznosnejši. Za trenotek je kraljici, princesi Elizabeti in mladi princesi zasijala kaka nada. Iz usmiljenja do visokih jetnic sta jim uradnika Toulan in Lepitre izrazila svoje sočustvovanje. Sprva jima uboge ženske niso zaupale, kajti niso bile vajene sočustvovanja, toda v njihovem položaju zginja kmalu vsako nezaupanje. Ko je kraljica menila, da se lahko zanaša na ta svoja stražnika, ju je spravila v stik z vitezem iz Rdeče hiše. Nato so zasnovali načrt za beg. Kraljica in princesa Elizabeta sta imeli ubežati, preoblečeni v uradnike, s papirji, ki bi jih jima prej preskrbeli. Kar se tiče kraljevih otrok, so bili opazili, da ima mož, ki prižiga luči ▼ Templu, vedno dva otroka s seboj, ki sta bila enake starosti, kakor princesa in princ. koliko reducirane zahte, če se zavrnejo orvotne zahteve. — Manifestadjski shod v Mostih je sklenil, danes ponedeljek praznovati in zvečer ponovno zborovati. Splošno upajo, da Štrajk v severnošeških rudnikih še ne izbruhne tako kmalu, ker rudarji pričakujejo, da se ne postavijo pod|etniki na povsem odklanjajoče stališče. MOSTI na Češkem 18. (izv.) V vseh rudarskih revirjih severne Češke se stavkovno gibanje rudarjev močno poostruje. Število brezposelnih na Angleškem. LONDON 18. Statistika o stavkujočih rudarjih in brezposelnih delavcih varira. „Morning Post" ceni Število brezposelnih na 1,340.000; „Times" pa na 1,340.000. Strokovne organizacije, pri katerih so organizirani delavci zavarovani proti brezposelnosti, morajo prinašati ogromne denarne žrtve. „Morning Post" pravi, da so minulo soboto organizacije drugih ddavcev-nerudarjev izplačale nad dva milijona kron na podporah. _ Italijansko-turska vojna Aretirani anarhisti. RIM 18. (Izv.) Zatrjujejo, da se je italijanski policiji sedaj posrečilo aretirati ona dva anarhista, ki so ju baje najeli inlado-turki, da prirejata atentate na italijanske dostojanstvenike. Eden je baje Čeh, drugi pa Macedonec. Prvega )e policija aretirala ob italijansko-francoski meji, drugega pa v Nizzi. _ Razmere v Stari Srbiji. (Izv. dopis.) Skoplje, 16. marca. Arnavti se še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da naj bi zakoni veljali tudi za njih. Zato se pa tudi v Stari Srbiji pov-sodi tam, kjer prihaja srbski živelj v do-tiko z Arnavti, razmere danes iakorekoč v ničemer ne razlikujejo od razmer, ki so vladale pred Abdul Hamidom. Slej ko ptej ropajo in požigajo Arnavti, katerim so Srbi izročeni brez varstva in zaščite. Ker J* pa minister notranjih stvari izdal neko naredbo, ki Arnavtom ni po volji, je med njimi v zadnjem času zavladala velika nejevolja in ogorčenje tudi proti turški vladi. Na nekaterih krajih so se celo direktno uprli turškim oblastnijam, ter je prišlo s turškimi četami do krvavih spopadov, pri katerih je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih ifl ubitih. Do posebno hudega spopada je prišlo v vasi Visokovec ob srbski meji. V tem spopadu je poginil tudi vodja arnavtske Čete. Tudi v prištinskem okraju se dan za dnevom pojavljajo spopadi; Arnovti tega okraja postajajo vedno nemirneji. Reformna komisija pod vodstvom Hadži Ali beja — je na potu iz Peča v Djakovo tudi bila napadena od Arnavtov. Pri tem je prišlo med Arnavti in vojaško četo, ki je spremljala reformno komisijo, do hudega boja, ki je trajal tri ure. Arnavti so se sicer morali umakniti, ali tudi Turki so v tem boju izgubili osem mož in enega častnika. Če se pomisli, da slične razmere, kakor tu opisano, ne vladajo le v Stari Srbiji, temveč tudi v Makedoniji in ostali evropski Turčiji, a še slabše v izvenevropskih delih otomanskega carstva, je jasno, da so te raz- Dogovorili so se, da se preobleče Turgjr v prižigalca in odvede oba otroka. Turgy je bil nekdaj sluga v kraljevi kuhinji in edini prejšnjega dvora, ki so ga bili obdržali še nadalje v službi. Turgy je bil iz tega razloga naravni posredovalec med jetniki in njihovimi pristaši, kajti smel je iz Templa, je lahko odnašal listke in zopet prinašal odgovore. Navadno so se nahajali listki, zaviti v zamaške na steklenicah za mleko, ki sta jih dobivali kraljica in princesa Elizabeta. Pisani so bili z limo-novim sokom in črke so se poznale Šele, ako se jih je približalo k ognju. Vse je bilo že pripravljeno za beg. Nekega dne si je Tison slučajno prižgal svojo pipo s takim zamaškom. Medtem, ko je papir gorel, je zapazil, kako se prikazujejo črke. Ugasnil je že na pol zgoreli listek in izročil ostanek Templskemu svetovalstvu. Približali so ga k ognju, toda čitati so mogli le še nekaj besed. Vendar so spoznali kraljičino pisavo. Ko so poprašali Tisona za pojasnilo, je povedal, da je opazil, kako sta Lepitre in Toulon tupatam izkazovala kraljici kako ljubav. Vsled tega so jima prepovedali vstop v Temple. Tudi Turgya so jeli strogo nadzorovati in nikoli več ga niso puščali samega s kraljico. (Dalje.) Stran II. EDINOST« St. 79. V Trst o, dne 19. marca larj. mere nevzdržljive in da nekdaj tako ponosni turški imperij nosi v sebi vse kali razpadanja in smrti. * * * Na nekaj bi bi! skoraj pozabil! Čitatelji „Edinosti" bodo gotovo radovedno vprašali: Kako to, da skopeljski dopisnik .Edinosti" piše o vseh možnih stvareh, !e ne o volitvah v turški parlament, ki se imajo vršiti sedaj. Da vam povem odkrito: Tu se za volitve ne briga živ krst. Turk je sploh preindolenten, da bi se brigal za politiko in da bi se izpostavljal razburjenju, ki so v zvezi s političnimi boji. Arnavti pa sploh nimajo nobenega pojma o volitvah, parlamentu in političnih bojih. Njih volitve so puške, njih parlament krogija, ki jo poganjajo iz zasede v glavo političnemu, narodnemu in verskemu nasprotniku. Srbi so sicer politično zavedni in tudi agilni, a oni se nočejo izpostavljati nevarnosti, da jih, ako bi se zanimali za volitve in agitirali za svoje kandidate, vtaknejo v luknjo. Tej nevarnosti se nočejo izpostavljati, temmanje, ker vedo, da je carigrajski parlament le — komedija in ker vedo, da Srbi nimajo pričakovati ničesar. Zato bodo iz Carigrada tudi v Stari Srbiji izvoljeni oni kandidatje, katere bodo diktirale mladoturške oblastnije po nalogu mladoturškega komiteja. Bratje Sokoli! Bratje Slovani! Z napornim delom in s trdo voljo se nam je naposled posrečilo, združiti nešte-vilne množice slovanskega Sokolstva v eno celoto, mogočno po svoji razsežnosti, silno po naši vdanosti, krasno po vzvišenih nalogah, katere smo ji položili na srce. Vodilo nas je k temu nepremagljivo hrepenenje po povzdigi slovanskega naroda, čegar samoniklost hočemo podpreti z zdravo in krepko vzgojo, s povzdigo in popleme-nitvijo njegovih prirodnih telesnih zmožnosti in s tem zgraditi temelj nravnemu razvoju in duševnemu napredku Slovanstva. K temu cilju hočemo speti po poti, primerni značaju in telesnim sposobnostim naših narodov, s svojimi sokolskimi vajami, ovladovanimi po zavesti naše plemenske skupnosti in skupnih naših koristi. To hočemo posvedočitl s skupnim nastopom ob /. zletu Zveze slovanskega Sokolstva, ki ga sklicujemo na dni 26. junija do 1. ju- i lija 1912 v zlato slovansko Prago. 1 Prvič je tu v organizirani celoti nastopiti slovanski mladini, da pokaže svojo dospelost in Čvrstost in da v junaški tekmi izmeri svoje moči, utrjene z marljivo vadbo. Vabimo Vas torej, možje in žene, k temu slovesnemu prikazu slovanske žilavosti in k temu zgovornemu dokazu pomembnosti in smotrenosti naših združitev na tem važnem kulturnem polju. Naj podedovanje lastnosti naših očetov in dedov, ovenčane z junaškimi tradicijami, osveževane s probu-jenim hrepenenjem po novem, dostojnem življenju Slovanstva, v združijo k veličastni sliki sokolskega dela in truda, stremečega za popolno človeško plemenitostjo in dovršenostjo. NaŠ zlet smo združili s VI. zletom Češke Obce Sokolskej v spomin na petdesetletni obstoj prvega sokolskega društva v Pragi in vsega Sokolstva spioh. Kraljeva Praga, to staro glavno mesto Cehov, slavno po svoji zgodovini, bogato dragocenih pomnikov, krasno po legi in stavbah, to vedno žareče ognjišče slovanskega duha, se pripravlja z vso gorečnostjo in radostjo, da pozdravi v svoji sredini mile goste in jih obda z iskrenimi izrazi svoje resnične, globoke, zavedne ljubezni. Kvišku torej bratje k delu in slavnemu činu! Naj zopet enkrat zazveni skupni naš koral in svet naj se čudi pojavu združenih prsi in rok slovanskih, tekmujočih v sili in prožnosti, lepoti in plemenitosti, vse v blaginjo in prospeh našega milega naroda. Na zdar ! Czolem ! Zdravo ! Predsedstvo Zveze slovanskega Sokolstva: Dr. Jos. Scheiner Jindr. Vaniček predsednik. načelnik. Dr. Lazar Car Dr. Ant. N o v o t n y podpredsednik. tajnik. # * * PODLISTEK. Assumptio B. M. V. (Vnebovzetje blažene Device Marije.) Prvi slovenski oratorij; komponiral P. H u g o I i n Sattner. Prvič izvajan 13. LIL 1912. B RAJ JE J S predstojećim objavljamo poztv, ki razodeva jasno, kaj da se bode vršilo v dneh 28., 29. junija in 1. julija t. L v slovanski Pragi; — to bo praznik, kakršnega slovansko Sokolstvo In ž njim Slovanstvo sploh šo nI proslavljalo. Danes apelujemo na Vas, bratje slovenski Sokoli, da še udeležite te slovanske sokolske manifestacije v čim največjem številu ; s svojo udeležbo in nastopom v Pragi pokažimo, da tvori mali slovenski narod krepko vejo na mogočni slovanski lipi. Zadanes pripomnimo, da se slovenski Sokoli popeljejo s posebnim vlakom dne 26. junija popoldne po državni železnici v Prago; uro odhoda, vozne cene In celi spored slavnostl priobčimo v teku prihodnjih dni. Na zdarl PREDSEDSTVO „Slovenske sokolske zvezeu. Domače vesti. Afera tržaške porote. Z Dunaja smo prejeli vest, da se tam govori, da je najvišje sodišče na predlog generalne prokurature razveljavilo razsodbo višjega deželnega sodišča v Trstu glede porote In to vsled pritožbe v varnost zakona. Svoji k svojim. Prejeli smo: Kolikokrat že je ta naslov blestel po slovenskih časopisih! Ali koliko je še Ijudij med nami, ki ne umevajo pomembnosti tega gesla 1 Lahko bi tu naštel nad štiristo slovenskih neodvisnih trgovcev, ki naročajo le pri neki italijanski firmi. Ta si je ustvarila iz slovenskih žuljev krasno ekzistenco, toda nje zastopnik občuje s slovenskimi tvrdkami le italijanski — ustmeno in seveda pismeno. Še več: ko potrebuje služabništva — uradnikov ali delavcev — piše ponje — v Italijo! In tako so zaposleni pri njem ljudje: iz Milana, Benetek, Ravene, Neapelja itd. Med kakimi 40 uslužbenci te firme, ni niti enega, ki bi umel ie jedno besedico slovenski. Tu bi morali slovenski trgovci, če že naročajo pri tej firmi, spominjati se svoje dolžnosti do svojega naroda vsaj v toliko, da bi zahtevali, naj se slovenski občuje žnjimi, ne pa da jej znašajo slovenske žulje, ki jih potem porablja v izvajanje svojega sovraštva proti našemu narodu. Žal, da je tudi drugih naših Ijudij, ki se radi ponašajo ob gotovih prilikah s svojo narodno zavednostjo, ki pa te svoje čednosti prav nič ne kažejo z dejanji, v praktičnem življenju. Posebno so nam tu na mislih naši slovenski gostilničarji, ki so doslej vse preveč grešili proti geslu svoji k svojim, ki so pa vendar v isti sapi zahtevali od slovenske javnosti, naj njim nasproti izvaja to geslo. To ne sme tako dalje. Občinstvo, trgovci in obrtniki morajo se ravnati po tem geslu. Ko je bomo vsi izvajali, potem šele se bomo mogli nadejati gospodarskega osamosvvjenja. In zlasti slovenskim gostilničarjem je sedaj — z ustanovitvijo „Prve primorske gostilničarske zadruge" — v njih lastno In v slovensko korist. Oklenejo naj se torej te svoje zadruge! Naši vojaki na Hrvatskem. Iz Karlovca smo prejeli: Z zadovoljstvom Vam javljamo, da se čutimo tu kakor doma. Kraj je lep: prekrasna mu je lega z lepimi drevoredi in trotoarji sredi ravnega polja. In med dobrim istokrvnim ljudstvom smo. Posebno še so zanimivi sedanji dogodki. Sedanje dijaške manifestacije in demonstracije so za nas nekaj nenavadnega. Ti pojavi Na te kratke besede je Sattner sestavil na podlagi dveh preprostih motivov tako mogočen, tako izrazit, in tako globoko učlnkuicč zbor, kakor jih ne najdeš mnogo v glasbeni literaturi. Zbor uvedejo pavke s silnim udarcem. Najprej se oglase basi, za njimi tenorji in oba glasa se potem združita v mogočen, krepak in silen zbor. DrugI motiv .o pekel, kje je tvoja zmaga* pričenjalo po vrsti drugi, prvi bas, drugI ln fjrvi tenor, ki se potem tudi združijo in ob spremljanju orkestra obdelajo motiv, dokler se ne oglase iznova pavke in se ponovi prvi motiv, s katerim se slednjič ta zbor veličastno in zmagoslavno konča. Zbor je krepak in energičen, iz njega jasno odseva moč in sila, ki je premagala strahoto smrti in gozoto pekla, kakor tudi triumfalna zmaga Marije nad peklom. Ta zbor, ki dela čast muzikalni literaturi, se bo s pridom lahko izvajal tudi sam zase, seveda le po boljših pevskih močeh. Rajskomil in prisrčen je zbor angeljev .Ave raarija" v drugem delu; brez posebne umetnosti je in baš zato tako ljubek. V moškem zboru »Ti Jeruzalema slava" je skladatelj dal veliko ulogo orkestru, kar dela ta zbor zares majestetičen (allegro ma-estoso). Zelo efektno se zaključi zbor z me-njajočim se moškim ln ženskim zborom: „Ave Marija". Kak mojster je skladatelj v kontrapunktu in kako sigurna mu je roka tudi, pri najimenitnejših ln najtežjih muzikalnih oblikah, je Sattner dokazal jasno v krasni fugt .aleluja" v tretjem delu svojega oratorija. Skladatelj stopa strogo po pravilih: motiv, ponavljanje, obdelanje motiva, vrhunec in konec. Pri obdelanju motiva mu ne manjka originalnosti in invencije. Tretji del oratorija je radi fug „Aleluja* najimenitnejši in najtežavnejši, zato pa prihaja delo samo pri tem delu do polne veljave, do vrhunca, ker v njem iele spoznamo vso veliko moč ustvarjanja, ki jo ima skladatelj. 1 Oratorij Konča z velikim umetnim zborom .Češčena kraljica, usmiljena mati", kojega srednji del je zelo prirejen za četvero-spev (largo: „v bridkosti*.) Krasno, kakor že omenjeno, je v tem zboru mesto: „O Mati, ozrl se na naše gorje." Potem, ko se s hrvatskimi himnami, vskllki, impozantnimi sprevodi dijakov, ki nosijo vsi znake — vse to napravlja na nas neizbrisen utis. V Karlovcu, ki je bil nekoč precej ponemčen, je danes ambijent povsem hrvatski: na ulici, po lokalih in po uradih. Ii tujinci se morajo — hočeš, nočeš — mučiti, da se priuče vsaj nekoliko hrvaščini. Zato pa se mi Slovenci čutimo tu kakor doma, dasi smo precej oddaljeni od rojstne grude. Ob čut-stvu domačnosti izginja za nas daljava: ljudje govore naše zvoke in prijazni in uljudni so z nami povsod. Na kratko rečeno : ugaja nam zelo in zadovoljni smo. C. kr. poStni urad v Sv. Križu. Pišejo nam: Poštni urad pri nas se nahaja že nekaj let ob državni cesti. Ker pa je par minut izven vasi, si prizadevajo nekateri, da bi poštni urad prenesli v kako hišo na .križišču". Proti temu seveda ne bi imeli nič, če le ta stvar nima morda kakega drugega ozadja. Pred vsem pa zahtevamo, da je ta urad na takem mestu, da more vsakdo zahajati tja, ne da bi se morda izpostavljal neljubemu mu opazovanju. Določi naj se kraj, kjer bi bilo enako ustreženo vsem brez ozira na domače razmere in na stranke, v katere se deli prebivalstvo naše vasi. Kajti poštni urad bodi za vseh, tu naj bodo torej nekaka nevtralna tla. Proti „križišču" bi se morali izjaviti posebno zato, ker je tam — okoli cerkve in pokopališča — vedno vse polno otrok, da je tam večen krik in vrišč. Radi tega par besed. Res je sicer, da smo tudi stariši mnogo krivi, da je na .križišču" vedno tisti otroški dirndaj. Vendar bi opozorili na to našo krajno policijo, našega vaškega načelnika. Pokojni njegov prednik blagega spomina je obračal svojo pozornost tudi temu nedostatku. Pa tudi učiteljstvo ima nad mladino veliko moč. Saj opazujemo, kako uzorno se vede mla-dina v šoli in iz šole grede. Po cestah pa taka razposajenost. Ml bi svetovali, naj bi tudi take cestne .prestopke" tudi v šoli primerno kaznovali, kajti šolskih kazni se otroci na|bolj boje. O tem smo stariši prepričani. Toliko — pa brez zamere! „Narodna delavska organizacija„ priredi v četrtek dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2, predavanje in sicer o predmetu : Tržaške razmere. Predavatelj: deželni poslanec g. dr. Jos. W i 1 f a n. Vstopnina 10 vinarjev za osebo. Predmet, ki si ga Je izbral gosp. predavatelj, bo gotovo vsakega interesira!, posebno naše slov. delavce, ki so prišli po večini iz drugih krajev v Trst in ki vsled tega ne morejo poznati temeljito tržaške razmere, mestne uredbe, razne institucije, narodnostne in ekonomske odnošaje itd. Povsem koristno pa je, da je človek v mestu, v katerem živi, v vsem natančno informiran. Zato se nadejamo, da se našemu povabilu odzove vsak, ki hrepeni po izobrazbi in se želi narančno poučiti o navedenem vprašanju. Praznik sv. Jožefa na državni železnici. Iz krogov železničarjev nam pišejo: Ob praznikih se dela po skladiščih državne železnice vedno samo dopoludne, ako ni posebnega dela. Tako nekako stoji v železniških predpisih. Zato so bili delavci po skladiščih zelo iznenađeni, ko so skladiščni mojstri včeraj ukazali, da morajo danes, na praznik sv. Jožefa delati celi dan, kakor druge navadne delavnike. Vprašamo slavno ravnateljstvo: od kod so dobili dotični ukaz, ki so ga dali skladiščnim mojstrom, da se na praznik sv. Jožefa dela celi dan. Nam kot priprostim delavcem cela stvar ne gre v glavo, ker mislimo, da bi moralo tozadevni ukaz izdati le železniško ministerstvo, oziroma ravnateljstvo državnih železnic, o čemur pa ni bilo čuti ničesar! Defravdacija na Brionih. Knjigovodja zdravilišča na Brionih Lackner je poneveril 28.000 K ter pobegnil. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu priredi danes 19. t. m. (na praznik sv. Jožef3) peš Izlet v Bazovico. Odhod točno ob pol dveh popoludne, povratek ob sedmih. Člani in članice so vabljeni k mnogoštevilni udeležbi. Salonski orkester „Vrdeljskega Sokola" priredi danes, 19. marca v .Narodnem domu" pri Sv. Ivanu .vslm Jožetom in Pepkam časten večer za god". Na vsporedu so orkestralne točke, kupleti, deklamacija in himna vse. posvečeno slavljencem — kakor tudi Šaljiv sodni prizor, srečkanje in vsakovrstna prosta zabava. Večji del vsporeda izvaja mojster Kem-perle, ki bo v ulogi „Pismonoša s Kolu-drovce" raznašal darila in čestitke navzočim slaviteljem. Tozadevna darila sprejema društveni gostilničar. Začetek ob 7*30 zvečer. Vstop prost. K večeru so vabljeni vsi Jožeti Pepce in njih prijatelji. * * * Salonski orkester „Vrdeljskega Sokola" ima svojo vajo danes ob 3*30 popoludne. Naj nihče ne manjka ! Načelništvo. Vesellčni odsek .Rojanskega Sokola" naznanja, da se vršijo danes, na praznik sv. Jožefa, običajne plesne vaje. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Radi praznika odpade današnja pevska vaja, ki se bo vršila jutri, v sredo, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Pevsko druStvo »Trst". Jutri ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. Ker nameruje društvo prirediti svoj koncert, prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Kmetijska družba za Trst in okolico priredi dne 20. t. m., t. j. v sredo ob 3 30 popoludne v družbenih prostorih redno odborovo sejo, h kateri vabi uljudno odbornike, predsednike gospodarskih svetov in zaupnike družbe. „Pri belem konjičku". To velezabavno burko, ki je pred leti napolnila gledališče do zadnjega kotička, bomo Imeli priliko zopet videti in sicer v nedeljo, dne 24. t. m. v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. Uprizori jo Šentjakobska Čitalnica. Začetek bo točno ob 4. popoludne. Položio izpit. Prošle je sedmice odlični Dubrovčanin g. J. Ž a 1 u d položio ispit knjigovodstva sa odličnim uspjehom. Čestitamo ! Imenovanje. Namestnik je imenoval provizoričnega revirnega nadzornika varnostne straže Otona Meyerjav Trstu za deflnitivnega revirnega nadzornika v XI. plačilnem razredu na dosedanjem službenem mestu. Nesreča na morju. V nedeljo zjutraj je zadel parobrod „Istria' društva .Trieste-Istria", ko je odhajal iz Pule, ob parobrod .Sebenico", ki je last društva „Dalmatia", in ga poškodoval tako zelo, da je .Sebenico" komaj priplul v Trst, ker je začel takoj zajemati vodo. Škoda na „Sebenicu* znaša okrog 60 000 K, na parobrodu „Istria* pa 5000 K. .Sebenico" je plul po trgovinski progi Trst—Vis iz Trsta, Jstria* pa po poštni progi Pula—Trst. Zopet nesreča v tehničnem zavodu. Nekaj naravnost čudnega je, koliko nesreč se zgodi v tržaškem tehničnem zavodu, oziroma njegovi ladijedelnici. Ni ga meseca, da ne bi peljali Iz teh delavnic kakega mrtvega ali težko ranjenega delavca, da, skoraj teden za tednom se dogajajo taki nesrečni dogodki. In seveda, če se vpraša, Sukna, za gospode in dame, lodi.o in modno blago KAREL KOCIAN. tovarna aukoa v Mumpolcu (č*6ko) Uzorci franko. n je bil razvil zbor v impozanten, grandiozen šesteroglasen stavek, zključi s trikratnim „Amen" oratorij. Orkestralni del oratorija odgovarja vokalnemu in dasi ne dosega glede stvaritve vokalnega dela, kateremu je podrejen, je vendar razvidno, da obvladuje skladatelj popolnoma tudi instrumentalno tehniko. — Posebne omembe sta vredna vijolinski solo in pa slavnostna koračnica — Marcia maestoso — v tretjem delu. Oblikovno sta oba dovršena. Vijolinski solo, ki naj karakterizira blaženost, ki zavlada vsled vnebovzetja Marije, ni napačen in je prijeten., Manj originalnosti kaže slavnostna račnica. ko- ♦ * * Kakor tudi je delo samo na sebi lepo in dovršeno, vendar je moglo priti do prave veljave le na ta način, da je bilo njega izvajanje zaupano dobrim rokam. In v tem slučaju [e bilo zaupano ne le dobrim, ampak — mirnim srcem moremo reči — najboljšim rokam Mojstra Hubada ni treba da šele predstavimo našemu občinstvu. Slava njegovega imena je prodrla ne samo preko naše ožje in širše domovine, ampak tudi daleč preko njenih mej, do tiijerodcev. In po pravici! Preciznost in natančnost, solidnost in sigur-jnost so lastnosti, Id ga dlčijo v obili meri, in ki mu omogočujejo da vsaka stvar, ki se jo je lotila njegova spretna roka, vspeva popolnoma. Njegove velike zmožnosti, odlična izobrazba in fin ukus mu dajejo moč, da vsemu, kar on proizvaja, vtis-kuje nekak poseben pečat, ki ti jasno pravi: to je delo mojstra Hubada. Ravno nas Tr-žačane je pri tem oratoriju takoj, ko smo zaslišali gospo Lovčetovo, njen glas, nastavek, način izgovarja ve, dihanja, prednašanja, vsega moduliranja sploh — spomnil na drugi nam že poznani in toli ljub glas na gospo Costaperaria — Dev. Vzrok: obe sta iz šole mojstra Hubada. Jednako podobnost smo zapazili med petjem gosp. KriŽaja in onim gosp. Deteta; in res, tudi njima je bil mojster Hubad skupen učitelj. Oratorij je naštudiral Hubad po njemu lastni natančnosti. Šlo je kakor po olju: vse gladko in tudi pri najtežjih točkah brez vidnih težav. Po mojem mnenju je — vsaj na prvem večeru 13. t. m. — odnesel krono večera možki zbor .Glasbene Matice-. Zbor .o smrt", o katerega prednosti v muzikalnem pogledu smo že zgoraj covorili, Je bil izvajan po možkem zboru .Gl M* tako dovršeno, umerjeno in precizno, da Je to petje moralo navdušiti in ganiti vsakega poslušalca V tem zboru je prišla do veljave vsa moč in sila, .pa tudi vsa velika zmožnost možkega zbora. Čast tebi dičnl zbore, dika naša I (Pride Še ) V Trstu, dne 11). marca IS 12. »&UINOSTc 3t. 79. DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD VABILO SUBSKRIPCIJO Z ozirom na prospekt se bo vršila subskripcija K 15,000.000- 4 Iz V nega vrednosti davka prostega, v 50 letih v polni nominalni plačljivega, pupilarnovarnega posojila slobodnega == in kraljevega glavnega mesta Zagreba = dne 26. marca a. c. pri spodaj označenih subskripcijskih mestih. Pogoji subskripcije so sledeči: 1. Snbikripcijika cena znaša: a) za proste komade K 98-SO za vsakih K lOO - nommale, pnstevši 4 Vi %-ne obresti na komad od 1. aprila 1912. do dne prevzetja; b) za eno leto vezano komade K 98 25 za vsakih K lOO-- nommale, prištevši 4 V« %- ne obresti na komad od 1. apriia 1912. do dne prevzetja : e) za dve leti vezane komade K 98«-- za vsakih K lOO;-- nommale, prištevši 4 7« %-ne obresti na komad od 1. aprila 1912. do dne prevzetja. Pri repartioiji se bo oziralo zlasti na vezane komade. 2. Subskribira se s priglasnico, ki se dobi pri spodaj navedenih subskripcijskih mestih zastonj. Vsako subskripcijsko mesto ima pravico določiti po svojem lastnem preudarku znesek, ki bo posamezniku dodeljen. 3. Pri subskripciji se mora položiti od nominala lOVov kavcije in to v gotovini ali pa t vrednostnih papirjih, obračunanih po dnevnem kurzu in sicer v takih, katere subskripcijsko mesto dopusti. 4. Dodelitev se bo vršila, če le mogoče, takoj po končani subskripciji in se bo o tem obvestilo subskribente; onim, ki so več subskribirali, kot se jim je dodelilo, se bo presegajoča kavcija takoj povrnila. 5. Dodeljene obligacije SO morajo najdalje do 23. aprila 1912. polno vplačati. Komadi se morajo prevzeti pri dotičnem subskripcijskem mestu, kjer so se dodelili. Ravnotam se vračuna ozir. povrne položena kavcija. ZAGREB, dne 15. marca 1912. prva hrvatska štedionica, ttiener Bank-Oerein JCrvatska podružnica, Zagreb. Zagreb. JCrvatska eskomptna banka, k. priv. Ssterreickiscbe tlnderbank, Zagreb. Dana). Srpska banka d. d., Zagreb. Subskripcija se bo vršila: pri: Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu, nje mjenjačnici in vsih podružnicah — Wiener Bank- Vere inu Hrvatski podružnici v Zagrebu — Hrvatski eskomptni banki v Zagrebu in nje podružnice v Osijeku — Srpski banki d. d. v Zagrebu — K, k. priv. Oesterreichisehe LMnderbank na Dunaju in nje podružnicah — Wiener Bank-Vereinu na Dunaju in njega podružnicah — Živnostenski banki v Pragu in nje podružnicah — Hrvatski zemaljski banki v Osijeku — Pučki banki na Reki — Banki in štedionici za Primorje na Sušaku — Jadranski banki v Trstu in nje podružnicah — Banca commerciale Triestina v Trstu — Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in nje podružnicah — Hrvatski vjeresijski banki v Dubrovniku in nje podružnicah — Dubrovački trgovački banki v Dubrovniku — Privilegovani zemaljski banki za Bosno in Hercegovino v Sarajevu in nje podružnicah — Hrvatski centralni banki za Bosno in Hercegovino v Sarajevu in nje podružnicah. DDDDflDDDDDODDDDDDDDDDu Stran IV. »EDINOST« St. 79. V Trstu, dne 19. marca 1912. kdo je temu kriv, je reden odgovor, da pozna vrednost denarja, ki s svojim denar- delavec sam, češ, da ni pazil dovolj, dočim jem kupuje vse, pa tudi prav vse: svet in pa so resnični krivci drugje, tam namreč, ljudi, vodne meči in prepričanja. „Samo kji t bi morali vse drugače skrbeti za var- eno je, kar daje narodu, družbi in vsakemu nost pri delu, kakor pa se to dogaja v tem posamezniku veličino: to je denar... Smo zavodu. sleparji, lopovi — to vem — in nazadnje je Naj nam nihče ne očita kakega narod- to tudi res f Ali lopovi, ki so nekaj dosegli, rostnega šovinizma, toda žalostno je, da v ki dan na dan prispevajo svoj obolus zavodu, kjer je toliko delavstva slovenske občnemu napredku, to se pravi sreči člo- narodnosti ni najti niti črkice slovenske pri varnostnih predpisih in drugih takih za delavstvo prevažnih odredbah. Sicer se s potiskanim ali popisanim papirjem ne od- veštva, sleparji, ki si polnijo žepe, ali ki tudi povsod ustvarjajo bogastvo, življenje, živahnost, dočim preje, ki sta bili Še vi na krmilu... (govori markizu de Porcelletu). našajo nesreče, toda delavstvo bi bilo bolje Izsesaii ste ljudstvo, da je giailo lakote. In poučeno o teh odredbah, če bi jih moglo kaj ste mu dajali zato? Palice,^ gospod čitati v svoji materinščini, kakor pa tako, marki. Jaz dam ljudstvu ceste, železnice, ko so pisane v jeziku, ki ga razume le električno luč, zdravo stanovanje, nekoliko površno. omike, ceno blago in delo... Ni sicer tako Včeraj dobre četrt ure pred poldnevom imenitno, kakor vaše palice, ali vzlic temu se je torej zgodila zopet nesreča, in zopet za sleparja dosti dobro. (Zvršetek jutri.) je bil prizadet delavec slovenskega rodu. i - IJlnil^ef rUatapHlsehrrJo) de!, organizacija. namenjene za LIoydove parnike. Naloženih! Delavci tehničnega zavoda pri Sv. An-je bilo na vozu 6 osi, vsaka po 5000 kg.dreju in Sv. Marku so vabljeni na sestanek, teže. Zavore niso držale dobro, teža je ki se bo vrši danes, v torek 19. t. m. zdrsnila naprej in Verč je prišel z desnico j ob 5 30 popoludne v društvenih prostorih med os in voz in v hipu je bila roka po- N. D. O. pri Sv. Jakobu, polnoma zmečkana. Ponesrečenca so od-j __ Članom NDO v Skednju se naznanja, peljali v bolnišnico, kjer se nahaja na 10. da naj vplačujejo tedenske prispevke pri oddelku. \ gt iv. Šumanu, trgovcu v Skednju. Prepričani smo da bi se ta nesreča ne j _ Krajna sk ina 2idarjev NOO vab| bila zgodila, da ni delavstvo preobloženo 1 yse č,ane /,osebno%a odbornike na važen z delom da ne more posameznik stori !sestanek> kfbo jutri, v sredo, 20. t. m., ob 0ll^da J3 k0I3Laidva ah triM2ad2st0V? i»6. zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. za dotično delo Tako se pa človek: muci,s Ffančjgka št 2. Gre za važne stvari, zato da si prisluži oni borni zasluzek, a končno aJ nihče ne manjka! pride nesreča, in dotičnik ie revež za celo 1 __ A _ 1 , , , , 11Jtx . svoie življenje ^ Vstopnice za slovensko gledališče (znl- i * '' ... . . . . . ! žane cene) se prodajajo za člane In članice * ! NDO in Zveze jugoslovanskih železničarjev o ' uradnih urah v uradu NDO ul. sv. Fran- r neki vasi pri Divači, dočim stanuje njegov brat Ivan v Trstu v ulici Guardia Št. 29. Z bratom Ivanom stanuje tudi njegova sestra Antonija por. Luhita z drugimi člani družine. Mmolo nedeljo je prišel Josip v Trst, da bi tu uredil z bratom zadevo neke ded-žčine. A zdi se, da ni sporazuma. Kakor že ka: Beseda prinese besedo, mačka pa miš, so v tem slučaju, ko lepe besede niso nič pomagale, začele padati psovke, a potem tudi še druge, hujše stvari. Konečno je bil prepir prenesen na cesto, razbita so bila okna stanovanja, izstreljenih je bilo nekaj strelov iz revolverjev itd. V pretep so se vmtšaii tudi drugi. Ranjena sta bila pri tem rvan Klun, star 23 let, težak, ter slučajno mimoidoči Josip Silvera. Oba sta bila spravljena v bolnišnico. BiH so aretirani Josip Lukita in Alojzij Deroza, slednja dva, ker sta tudi sodelovala v pretepu. Nase gledališče. Nocoj uprizori naše gledališče po enoletnem presledku svetovno igro avonskega labuda Wileama Skakespearja. „BENEŠKI TRGOVEC*. Pri svoji premieri je dosegel Beneški trgovec na našem odru popoln umetniški uspeh. Letos je vodstvo preskrbelo neke scenične novosti; popolno nova je dvorana beneškega doža, ki jo je naslikal gledališki slikar „Dramatičnega društva" V. l\erotič. Kakega pomena je uprizoritev klasikov, t.i ne ceniti le tisti, ki mu napredek slovenskega gledališča ni le pravna fraza. Zlas i mladino opozarjamo na nocojšnji večer. Predstava je v abonomentu. Ker se „Beneški trgovec" ne bo ponavljal več v tej sezoni naj si ga vsak nocoj ogleda. Popoludne bodi peli zopet JESENSKE MANEVRE", ki so tudi pri zadnji popoldanski predstavi napolnili gledališče. * * * „KUPČIJA JE KUPČIJA". (Les affaires sont les affaires.) Igrokaz v 3. dejanjih. — Spisal Octave Mirbeau. V nedeljo zvečer smo imeli na našem o iru delo modernega francoskega pisatelja M<'rbe^uja, delo, ki bi bilo zaslužilo pač nekoliko drugačne udeležbe, kakorŠna pa je bHa v resnici. V našem občinstvu, in tu ne r. oremo fzvzemeti niti tako imenovane inteligence, riti drugih slojev našega občinstva, k večjemu le posameznike, še manjka in manjka rravega čuta za lepoto drame, smo pač res še-le v začetku, nam pač res ugajajo le še veselo kričeče barve, s katerimi se tako radi odičujejo tisti, ki še niso prešli da'eč preko primitivnih pojmov o le-p ti. — Burka, veseloigra, opereta polna, drama pa, no, saj ste videli, kako Je bilo ne samo enkrat, temveč toliko In toliki. krat. Miibeau je obdelal tu moderno snov na moderen način in zgradil igrokaz, ki je precej edin v današnji dramski literaturi po svojih naravnost ubijajočih udarcih po goto-m h slojih današnje v samoomarni Živeče elitne družbe, kateri pa je končno vendarle vse le kupčija, vse le za denar. čiška št. 2. Gospodarstvo. Zagrebško mestno posojilo. Kakor nam javljajo iz Zagreba, se bo vršila sub-bilo možno doseči j skripcija na zadolžnice 472% zagrebškega pravi ona Slovan- mestnega posojila v znesku 15,000,000 K in sicer v času od 18. do 26. t. m. Svoje čitatelje opozarjamo na tozadevni oglas v našem listu, kjer se nahajajo vsi natančnejši pogoji za subskripcijo. Zadolžnice tega posojila, ki ga je zagrebška občina najela za izvršitev nujnih mestnih investicij, se glase na ime prinosnika in se izdajo v komadih po K 100, 200, 500, 1000, 2000, 5000, 10,000, obrestujejo se po 47*%- Odnosni kuponi dospevajo 1. aprila in 1. oktobra vsa-' kega leta. Posojila so prosta vsakega davka in se radi tega bodo kuponi teh zadolžnic izplačali brez nikakega odbitka v popolnem znesku. Zadolžnice uživajo v smislu zak. čl. XVII. leta 1911. pupilarno varnost in garancijsko sposobnost. To posojilo je izplačljivo v popolni nominalni vrednosti brez nikakega odbitka v roku 50 let z vsakoletnim žrebanjem v smislu določene odplačilne osnove. Zadolžnice tega posojila bodo upisane v kurznih listih dunajske in peštanske borze in bo tudi na avstro-ogrsko banko uložena prošnja, da prizna to posojilo za vrednostni papir, na kateri bo <. jala predujme. ' Kakor znano, je prevzel em sijo gor-njega posojila sindikat zagrebških zavodov pod vodstvom prve hrvatske štedionice, hrvatske podružnice Wiener Bank-Vereina in Hrvatske eskompne banke. K temu sindikatu pripada tudi Srbska banka v Zagrebu ini Landerbanka na Mnaju. Za to posojilo vlada med našim občinstvom že dolgo časa veliko zanimanje in zato upamo, da se bodo naša publika in naše institucije poslužile te subskrlpcije in da bodo podpisale čimvečje Število teh zadolžnic, zlasti raditega, ker gre tu za prvo večje domače posojilo in za prvo mestno zadolžnico v hrvatski domovini, ki se je pojavila na našem trgu in ki vsebuje vse pogoje gotovosti in vsa jamstva za obrestovanje in izplačevanje, tako da se morajo smatrati te zadolžnice kot vrednostni papir prvega razreda v vsakem pogledu. Ker je to prvi slučaj večjega hrvatskega posojila, bilo bi priporočljivo, da poda o tej priliki občinstno dokaz svoje gospodarske same-zavesti in da se takoj zavzame zato posojilo ter naj tako dokaže svojo finančno moč. Priporočati je tudi, da konvertira občinstvo posest tujih vrednostnih papirjev in ob tej priliki prevzame te zadolžnice, glede česar dobi lahko na vsakem subskripcijskem mestu potrebna navodila. Poročali bomo o uspehu po končani subskripdji. ____ Vesti iz Goriške. Komur tiče. Izvestni ljudje so se zgražali nad Člankom „Tripolitansko junaštvo", ki je bil nedavno temu priobčen v NEdinosti" pod tem zaglavjem. Reva pravi nekaj o ziobnosti in nesramnosti njega, ki je spisal tozadevne vrste in ki so vsebovale le resnične podatke. Štirje odrasli visoko-šolci se lahko branijo pred častnikom in naj \ ima ta tudi puško pri sebi. Opozorili smo,; da so vsi Itirfe strastni mazzinijand in da kakor taki ne gledajo s posebnim navduie-\ njem na c. kr. uniforme, nadalje pa smo konstatirali, da so trije ubeiali, Male vesti. Govorilo se je po mestu o konkurzu banke „Banca Friulana", kar se je pa izkazalo kakor izmišljotina. Dejstvo je, da je imenovana banka prepustila vse svoje posle „Banca di Trento", ki je eksponent italijanskih klerikalnih bogatašev Južne Tirolske. — Aretirali so bivšega predsednika „Mizarske zadruge" v Solkanu, Rud. Konje-dica, ki je pred leti ubežal roki pravice. — Predaval je te dni v gledališki dvorani o aviatiki poveljnik tukajšnje aviatične postaje, R. Petroczi. Izbranemu občinstvu je v krasnih besedah razložil razvoj zrakoplovstva ; na koncu predavanja je povabil navzoče na Velike Rojce za 18. t. m., kjer bo razlagal vojaški aeroplan in njegov polet. Volitev Županstva v Kobaridu. Kobarid 16. marca 1912. Danes se je vršila v Kobaridu volitev županstva. Županom je bil izvoljen: g. Fran Miklavič, posestnik in trgovec, Kobarid h. št. 134. Podžupani so izvoljeni: g. Anton Uršič, pos. in trgovec, Kobarid 52, g. Ant. Juretič, pos. in gostilničar Kob. 86, g. Ferdinand Volarič, pos. in kupčevalec Kob. 156, g. Andrej Kranj, pos. Svino št. 11, g. Franc Vclarič, pos. Kobarid št. 79, g. Jožef Stres, posest. Sitžid št. 28. Akad. fer. društvo „Adrijaa v Gorici priredi v četrtek 21. t. m. javno predavanje točno ob 8-15 zvečer pri Jelenu". Predava g. prof. Zupančič o — Aviatiki. Vstopnina 10 v. _______ Vesti iz Istre. Iz Boršta 15. 3. 1912. Tekom pravkar poslavljajoče se zime, sem bil v Borštu ne-kolikokrat, in kar sem tam opazil, moram označiti kakor pot k napredku. Vso zimo je imel g. nadučitelj Ventu-rini po 2-krat na teden pevske vaje in je pridobil pevskemu zboru tudi mnogo novih moči. In po dvakrat na teden je imel pouk in poljudna predavanja (poučne večere) za odrasle. Pri teh nisi videl le mladeničev, temveč tudi odraslih mladih in zrelih mož. In kako so ti z zanimanjem in veseljem sledili pouku ter vedno obiskovali šolo I Tako, da je človeku v resnici v veselje, ko vidi naše ljudstvo, kako hrepeni po napredku in pouku. Neke nedelje popoludne je bila v bližini cerkve gruča (kakih 26) Šoli ravno odraslih dečkov v dobi 14—16 let Kakor jastreb izpod nebnih višin med kuretino je pal med nje g. nadučitelj. Ker pa dečki poznajo njegov značaj (ki ni jastrebov), niso zbežali kakor kokoši, ampak so mirno stali. Dal jim je primeren pouk o lepih in mirnih osebah ter jih povabil za v Četrtek zvečer v šolo. Odzvalo se jih je nič manje nego 80°/ in ti so obljubili, da za prihodnji četrtek privedejo še ostale. Ta večer je imel z njimi le nekako konferenco, posvetoval se je ž njimi, kedaj in koliko krat na teden bi se shajali. Določili so vsaki četrtek zvečer. S tem se bo za BorŠtansko mladino dosezalo mnogo koristnega. G. Venturini je še mlad učitelj, a ga smemo tu javno postaviti za izgled vsemu istrsk. učiteljstvu naše narodnosti. Njemu velja v resnici geslo: Kar more, je vsakdo storiti dolžan za svoj narod. In g. urednik ne recite mi da so to osebnosti, ter ne strižite ven zadnjega stavka. Kar koristi dobri stvari našega tlačenega naroda, treba vselej postaviti na svetilnik in ni smeti pokrivati polovnikom. Nis Vodoran 111. ZAHVALA. Za vse izraze sožalja in dokaze odkritega sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, očeta, svaka itd. gospoda Ivana Rošer kakor tudi za mnogobrojno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku, izrekamo vseui prijateljem in znancem ter sploh" vsem ude ležencem svojo prisrčno, iskreno zahvalo. V posebno dolžnost si štejemo zahvaliti se gospodem uradnikom, poduradnikom in uslužbencem c. kr. državne in južne železni' e ter c. kr. pošte, pevskemu društvu „Tabor* iz Lokve za ganljivo petje, velikodušnim darovalcem prekrasnih in obilih vencev, preblagim gospodom, ki so nosili vence in sveče, kakor sploh vsem, ki so na kakršenkoli način nam stali na strani v tth, za nas težkih dneh. DIVAČA, dne 18. marca 1912. Žalujoči ostali. Mali oglasi Pl>f1 rio pe skoraj novo dvokolo. Poizve ^e » rrUUd „Narodnem domu" pri i^v. Ivauu. v gostilni. 62'J flolf llPQ zna bivati, ee sprejme UUlillvdj za Šivanje na dom Ulica O. H >ceac cio Žt. 14, II. 637 Wcj |n4pfi znanci, prijatelji ste vabljeni za-j »v' JU^G l« radi odpravljenega praznita, ila f se snidete dne lt+. t m. popoldne v tostilni članov | NDO v ul. Carrhdori 18 pri imenitnem raba.nem ! večeru k dobremu kczarčkn ruj nega vinca. Priporočam se za obilno udtl* žbo H i r k o K o s i C voditelj. Stalni krajevni agenti ™1tr 1 sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih »rečic v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur", Brno »ugasse 20. 244 Prodaja premoženja brovici, županija Dolina. — Prodajo se : hi^e, njive travniki, vrtovi in drugo, bivSa la*t Josipa IvančUa iz Gabrovice, kupljena n't dražbi dne 11. 1. 1V12. p ;d jako dobrimi pogoj« skuhaj 30 parcel, vh- en blok, kakor tudi posaoiezne parcele Zgladili ustmeno ali pismeno pri Josipu Oregori(% trg »vec. ul ca Olmo 3, Tr3t. 6M QinnfiP stroji, popolnoma novi, najno- OlliyCl vej Sega sistema, dobri za deH tudi za vezenje, kupljeni na dražbi, ne prodajo z^lo nizki ceni, namreč: I. vredni K 200 za K 110. II. iste vrste, bolj jt dnojtavni, vredni Iv J5ŽO z* K 64. Oboji pismeno zajamčeni xa tn leta. — Trn. 0 . ulica S. Caterina 7, dvorišče. Velik orkestron v dobrem manu za g >-stilno, oziroma društvu se takoj proda po zelo ugodni ceni. Naslov povt* inseratni oddelek Edinosti. tRli Tf»f*i 8e na nOTO la*tni pridelek briskeg-t prut-I Ul/I nega belega vtna (rebula), biorklja-Ooru neo 723 pri Josipu Mavriču iz Kozane. Meblovana sobica *oddft t8koj vrata 17. Čarbola 6t II. 61« Razne vesti. Stavke in izpretja v Avstriji. Statistični urad v trgovinskem ministrstvu je objavil provizorične rezultate o stavkah in izpretjih v Avstriji v letu 1911. Tekom leta 1911. je bilo 767 delavnih sporov. Nekaj stavek ni bilo mogoče vzeti v statistiko, ker se Še nadaljujejo, in na koncu leta 1911. je bilo naznanjenih 20 stavek v rudarski stroki, ki večinoma še niso ponehale. Poleg 210 sporov, o katerih Se ni definitivnih podatkov, obsegajo podatki Statističnega uradu 544 stavek, po katerih je bilo prizadetih 5461 obratov, med temi 811 obratov velike industrije. V vseh teh obratih je bilo zaposlenih 140,718 delavcev, od katerih jih je zapustilo delo 84,052, to je 59'7%. V 117 slučajih so stavke zadele več podjetij obenem. 203 stavke so izbruhnile spomladi, 177 poleti, 108 jeseni In 56 pozimi. Glavni povod stavkam je bilo mezdno vprašanje, v drugi vrsti pa delavni čas. Z ozirom na uspeh se je 107 stavek končalo s popolno zmago, 279 z delnim uspehom, 158 pa brez uspeha. Izpretij je bilo 13 in so se raztezala na 92 obratov, med njimi 47 velike industrije. V teh obratih je bilo zaposlenih 6140 delavcev, od katerih jih je bilo po izpretjih prizadetih 4742. Izpretja so trajala od 2 do 105 dni. I OnO meblovana soba se odda pri mali slovensk Lep d družini, ulica Salice 4, II. 601 Moderne spalne sobe ^rSu dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedtre 28, ourel Xorquat-> "^-»so. 3 'Jit | Novo dfcic. sko kons. društvo ! Trct 44 pri jBtobu' uL Marka SL 19 j * ibl hi £teje v prijitno dolžnost, obvestit: • bL obč. mesta in okolice, j osebno pa ^eoljakobčane, , da ie rdprlo svojo novo gostilno v hiSi F. Fabjaoa. ul. S. Marco St. 19, kjer bode točilo istrsko čru, dne 14 *unk t. L, ob 10. ari predpoldne z Litim duevaim rodom ki je sklepčen ob vsakem Števila zadružnikov *) § 50. Vaak zadružnik sme pri ob " ne ti zbora staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu O teh predlogih pa občni zbor ne more pre cej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamefo v pretres, ali če se morajo izročiti posebnemu od sek-u, ali nadzorstva, ali pa načelstvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zbora. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega •bora.