Leto LXXP, It 199 Cr«d*Utv« , umi, LjobUaaa, KoplUrjava 1 T«t«to» 408I-MM. M medom aaročnlna tt lil. M ls» iBOUtT« tO Ul, — Oak. rti. Ljub. oana 19.650 ta naročnino 1» ltJM ta uuerata. ■ UkljuAno aaatopatvo a ortaae li I talij« la inoaematvat DPI 8. A. MIlan«. SLOVENEC MAJ - 1944 12 PETEK Feindliche Briickenkopfstellung auf dem VVestufer des Dnjestr ausgeraumt Erbitterte Feindangriffe westlich Sewastopol abgewehrt Feindliche Angriffe bei Nettuno zusammengebrochen DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar-tier, 11. Mai. Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Im Raum westlich Sevvastopol uehrten unsere Truppen gestern zu-snmmen mit rnmiinischen Gebirgsjii-gerbataillonen erbitterte Angriffe starker Ieindlicher Krafte ab. 20 sovvjeti-sche Panzer wurden vernichtet. Am unteren Dnjestr durchbra-chen unsere Divisionen, von deutschen und rumiinischen Schlachtfliegern vvirksam nnterstiitzt, eine feindliche Briickenkopfstellung auf dem West-ufer des Flnsses, stiessen his tief in die Artilleriestellungen durch nnd riiumten den gesamten Briickcnkopf aus. Die Bolschevvisten hatten schvvere hlutige Verluste nnd verloren iiber 500 Gefangene, 163 Geschiitze und Grnnat-\vcrler sowie zahlreiche andere Waf-fen. Starke Kampffliegerverbiinde griffen in der letzten Nacht die Bahnhiife Schepetowka nnd Proskurow init gutem Erfolg an. Es entstanden Grossbrande und Zerstornngen. Das nnter Fiihrung von Major An-trup stehende Kampfgeschvvader hat sich im Einsatz an der Ostfront besonders bewahrt. Im Landekopf von Nettuno bradico mehrere feindliche Angriffe im /usammengefassten Abwehrfeuer zu-sammen. In den Kiimpfen der letzten Tage hat sich hier die 10. Kompnnie des brandenburgischen Grenadierre-: iinents (mot.) 8 unter Fiihrnng von Obcrleutnant Thiclmann besonders uusgczeichnet. Knmpffiihren der Kriegsmarine versenkten in der Nacht znm 10. Mai siidostlich der Insel Elba ein feind-liches Schnellboot und beschiidigten mehrere andere schwer. Starke Kampffliegerverbiinde fiihr-(en in der vergangenen Nacht einen Angriff gegen den feindlichen Insel-•tiitzpunkt Lissa, der im Hafenge- biet Explosionen und zahlreiche Briin-de hervorrief. Ein schvviieherer feindlicher Bom-berverband griff in der vergangenen Nacht das Sladtgebiet von B n d a-p e s t an. Durch die Angriffe nordamerikani-scher Bomber gegen Siidostdent-s c h 1 a n d entstanden besonders in Wiener Nenstadt Schiiden nnd Verluste nnter der Beviilkcrung. Hier-bei sowie bei Angriffen auf Orte in den besetzten Westgebieten vvurden 69 feindliche Flugzeuge, in der Mehrznhl vviermotorige Bomber, vernichtet. Einige britische Flugzenge vvarfen in der letzten Nacht Bomben anf s ii d-vvcstdcutschcs Gebiet. Sovražno predmostje na zahodni obali Dnjestra odstranjeno Ogorčeni sovražni napadi zahodno od Sebastopola odbiti Sovražni napadi pri Nettunu propadli Fiihrerjev glavni stan, II. maja. DNB Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju zahodno od Sebastopola so včeraj naše čete skupno 1 romunskimi planinsko-Iovskimi bataljoni odbilo ogorčrne napade močnih sovrai-nih sil. 20 sovjetskih oklepnikov jo bilo uničenih. Oh spodnjem Dnjestru so naše divizije, učinkovito podprte od nemških in romunskih bojnih letal, predrle neko sovražno predmostje na zahodni obali reke, prodrle globoko v topniško postojanke in odstranile vse predmostje. Boljševiki so imeli težko krvave izgube in so izgubili nad 500 ujetnikov, 103 topov in ininometalcev ter številno drugo orožje Močni oddelki bojnih letal so v pretekli noči 1 dobrim uspehom napadli ko- Izpraznitev Sebastopola Berlin, 11. maja. Prevoz nemških in romunskih oddelkov iz Sebastopola na nemško-romunsko celinsko kopnino je popolnoma uspel in ga moramo že danes smatrati kot taktično in tehnično zelo uspel in pomemben podvig. S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik L)NB-ja Martin Ilallensleben svoje današnje razmotrivanje o položaju. V nadaljevanju piše: Čim so Nemci in Romuni dokončali izpraznitev mesta in loke Sebastopola, lahko sedaj odprto govorimo o vlogi, ki jo jc Krim v zadnjih mesecih igral v okviru nemškega vojnega vodstva. Že pred meseci je I ilo postalo jasno, da v teku splošnih nastopov pripravijo Nemci vse potrebno za uspešen odpor proti velenastopom v letu 1944 na vzhodu. Bilo je opazno, da niso iz že tedaj razvidne koncentracije sil na vseh področjih odvzeli nikjer kakšnih večjih sil za svoječasno besneče bitke, temveč so, v poznavanju odporne spo- Churchillov zadnji adut Berlin, 11. maja. V članku, kl ga je razširila liarodno.-ocialistifina strankina korespondenca pod naslovom »Churchillov zadnji adut« se ukvarja namestnik tiskovnega šefa nemške vlade Helmut Siindermunn z vdorom v vojnem načrtu nemških sovražnikov. Zo od pričetka vojne, tako ugotavlja SOndermann, je beseda o drugem bojišču igrala pri sovražniku posebno vlogo in z izpreinenljivim romenotn stopa la beseda v vseh obdobjih sedaj skoraj petletne vojne vedno znova na pilan. Vsebina le zahteve, ki se je najprej nanašala na norveški nastop, po-7iieje na Simovičev puč v Beogradu, še kasneje na južnoitalijanski vdor in končno na napad na atlantski jez, je vendarle ostala vedno ista: poiskati in najti novo pot, po kateri bi uavzlic izjalovljenju dosedanjih načrtov uspelo premagati Nemčijo. Ko jo Poljska kapitulirala, tako nadaljuje Siindermann, je hotel sovražnik izrabiti Norveško za novo odskočno oporišče proti Nemčiji. Čim ee je norveški načrt izjalovil, naj bi vpad v Belgijo in Nizozemsko prizadel rursko področje. Ko jo izpadla Francija, so vojni povzročitelji preusmerili svoje poglede na evropski .igovzhod. Toda šele ko so Sovjeti odprto topili v borbo, je postalo bolj tiho okoli Churchillove klike, toda zato toliko glas-neie v Moskvi. Ko je potlej postalo jasno, da ludi vzhodni kolos ne bo mogel premagati nemške in evropske vojne silo, ie naraščalo zanimanje vojnih priganjale v, ki so bili medtem doživeli kar lepo vrsto porazov v Vzhodni Aziji, zopet za i; ugo bojišče. Najprej so še enkrat po- skušali z upanjem na moralni zlom nemškega naroda. Strahovalna letalska vojna jo postala vojni recept št. 1. Toda izkazala se je kot napačen račun. Hkrati je stopila v ospredje Churchillova špekulacija na »mehko spodnje telo« Evrope, ki pa se ni kaj prida izkazala pri Cassinu. Od Norveške do Casdna, nič drugega kot postaje neuspehov. Sedaj v poletju 1914., pet let po londonski vojni napovedi, stojimo pred, če hočemo namreč verjeti glasnim zagotavljanjem Angloamerikancev, novim in največjim dosedanjim poskusom: napadom na naše dobro izgrajene položaje na zahodu. Če se bo ta vdor izjalovil in izjalovil se bo, ker je borba proti njemu evropsko življenjsko vprašanje, potlej nemški sovražniki nimajo več nobene druge možnosti, da bi uničili Nemčijo in si podvrgli Evropo. Ko bo vdor končan, bo tudi izigran zadnji Churchillov adut. Tako se bo morebiti prav z vdorom bolj približal dan, ko bo padla obsodba zgodovine nad onimi zločinci, ki so prostovoljno hoteli vojno, ter zato gnali svoje narode v vedno nove pustolovščine, le da bi rešili to vojno, in ki jih bo tribuna človeštva zaradi njih krvavih dejanj sama odpihnila. Rim. Po izpovedi kmetov, ki so pobegnili iz okolice Potenze vrši po To-glattijevem nalogu boljševik Ricardi, ki je obiskoval v Moskvi teroristično šolo kominterne, svojo strahovlado, ki jo Angloamerikanci dopuščajo. Moskva brezpogojno zahteva vdor Stockholm, 11. maja. Čim dalje Angliji in Zedinjene ameriške državo odlašala z napovedanim vdorom v evropsko celino, tem bolj nujne in neizprosne podajajo zahteve Sovjetov za postavitev drugega bojišča. Moskva se ne da slepiti niti z gobezdaško ofenzivo Angležev in Amerikancev in niti se ne da prepričati, da mora že letalska strahovalna vojna proti Nemčiji veljati kot del predvidenega vdora. Kremelj zahteva generalni ipad na evropske sile, in to z brezpogojnim posegom pehote. Kakor že tako pogosto, tudi tokrat tolmači sovjetski uradni obzornik »Vojna i Rabočij Klas« zahteve sovjetske vla-r\ Glede ua izkušnje v Italiji obzornik t liočno pobija predvidevanje, da je mo-oče uničiti sovražnika zgolj z letalstvom 1 lahkim pehotnim orožjem. Pač pa zadeva, naj angloameriški zavezniki So-vietske zveze brezpogojno in brezobzirno ošljojo v boj ogromne množice vojaštva. >!a s tem zlomijo nemški odpor. In sicer lio moral ta nastop, tako pravi obzornik, čimpreje izvesti, Ta izvajanja s sovjetske uradne stra-"I Izražajo jasno nestrpnost Moskve. So-;eti se nočejo več pustiti slepiti. Zadevajo, naj Angleži in Amarikanci z lo nerazsodnostjo in brozmisftlnostjo "rlvujejo svojo ljudsko množice za pred-ideiio invazijsko pustolovščino, kakor je Stalin pustil na vzhodu izkrvaveli svoje milijonske vojske pri brezuspešnem poskusu, da bi predrle nemške obrambne črte. sobnosti njih vzhodnih oddelkov in v upravičenem zaupanju v nje počasi vodili vojsko nazaj na Prut. Težkoče, ki jih je ta sklep imel za obrambo; so pač morali zaradi splošnega interesa vzeti v račun. Ko pa so Nemci hladno in preračunljivo videli bodoči razvoj, so zaradi -zavarovanja končnega vojaškega uspeha popolnoma trezno vzeli v poštev edino možno posledico in črtali Krim kot nndaljnji činilec. Zato so postopoma zmanjševali tamkaj se nahajajoče sile ter predvsem skrivoma prepeljali ogromne zaloge vojnega gradiva v Romunijo. Potici so rešili skupno s svo-iečasno pred boljševiki pobeglimi Kav-kazijci krimsko prebivalstvo, v kolikor se je seveda po sovrnžnih letal, in to večinoma štirimotornih bombnikov. Nekaj ancloških letal je metalo v pretekli noči bombe na južno-inhodno nemško ozemlje. Letalski boji nad Alpami Berlin, 10. maju. Nad v/hodnimi Alpami so bili v sredo ifopoldne in okrog poldneva med nemškimi lovskimi oddelki in severnoameriškimi bonibniški-mi skupinami siloviti letalski boji. Nemški lovci in rušilni letalci »o napadli sovražne letalske valove pri pri-liodit in pri odhodu ter so jim zadali izgube. V zapornih pasovih je tudi protiletalsko topništvo otvorilo zelo silovit ogenj, s Katerim ie zbilo nekaj štirimotornih ameriških letal. Severno-amerikanci so imeli zopet visoke izgube. To so zavezniki! Storkholm, 11. maja. Reuter poroča iz Londona, da so v torek v S|>odnji zbornici vprašali Churchilla, zakaj so angleške sile izvedlo razorožitev grških ladij v nekem angleškem pristanišču. Churchill jo moral priznati, da so na neki angleški ladji izbruhnili boljševiški nemiri. Dobesedno jo izjavil, da jo bila ta ladja, in sicer rušilec v službi kraljevski mornarice. Toda po temeljitem popravilu in moderniziranju so jo predali grški mornarici. Zaradi preti nedavnim na Sredozemlju izbruhlih nemirov, ki so se razširili tudi med častniko in moštvo te ladjo, admiralitota ni več niogla pustiti na tej ladji grške posadke. Ne prihaja niti v poštov, da bi mogla biti na tako dragoceni ladji v sedanjih posebnih razmerah posadka, ki no uživa popolnega zaupanja. Ankara. Nemški veleposlanik v Turčiji von 1'apen je v torek pojioldne ponovno prispel v Ankaro. Kremelj zahteva tudi Norveško Stockholm, 11. maja. Boljševiki so sedaj z vso jasnostjo izjavili, da bodo v primeru zmage nad Nemčijo zahtevali zase Evropo, in to ne samo vzhodnoevropsko države in Balkan, temveč tudi srednjo Evropo in Skandinavijo. Londonski »Daily Sketch« je izvedel za to zahtevo na podlagi posebnih informacij. List piše, da jo Moskva izrazila željo, da bo soudeležena tudi pri zasedbi Norveške, v posvetovalnem odboru za Evropo. Sicer piše londonski list tako, dn bo Anglija poleg norveško begunske vlado tudi udeležena na zasedbi Norveško. Toda sleherni ve, da bo robustnejši zaveznik, kakor se je to žo izkazalo v primeru Irana, po Kremeljevih metodah popolnoma premagal Anglijo. Praktično bodo torej boljševiki v primeru zmago sami zasedli Norveško in jo proglasili za svojo interesno področje, kar bo sigurno naletelo v Švedski na posebno zanimanje. Oslo, 11. maja. Sovjetske zahteve do Norveško so vzbudile v tukajšnji javnosti zelo veliko razburjenje. Pod ogromnimi naslovi opozarjajo listi na izdajstvo, ki ga jo zakrivila norveška begunska vlada kot najemnica Anglije in boljševikov. Kakor piše »Afton Posten«, jo učinku valo londonsko poročilo kot mrtvaški zvon, ki pozvanja norveškemu narodu i/. Anglijo. Korak za korakom so iz. Londona pripravljali svet ua lo angleško izdajstvo norveškega naroda. Da bi pa prikrili to izdajstvo in bi si Anglija in Zedinjene države ameriško mogli oprali svojo roke v demokratski nedolžnosti, sla vključili tudi norveško begunsko vlado, da bi tako hinavsko in sleparsko pokazali na privoljenje norveškega naroda. Kakor ugotavlja »Alton 1'osten«, pa se zadržuje narod vso drugače, kot pa da je privolil v to. Prav kakor jo to |K>ročilo kakor bomba udarilo v druge skandinavske države in izzvalo pravo živčno zmešnjavo, tako je bil njegov učinek tudi v Norveški porazen. Dočim jo Anglija doslej govorila, da hoče »osvoboditi« Norveško, tako naj prido sedaj naenkrat do easedl>e države jKJtom treh velesil. Kmetski list »Nationen« poziva Norvežane, da se združijo in tako preprečijo najslabše, kar se utegne dogoditi, namreč vdor boljševiških tolj> na norveška tla. Rooseveltovo četrto predsednikovanje? Madrid, 10. maja. Kot formalni uvod za Rooseveltovo četrto volilno gonjo sta hvalila Robert llannegan .predsednik demokratskega nacionalnega odbora ter senator Barkley, vodja demokratske večine, Rooseveltovo politiko. Hannogan je izjavil, da bo ameriški narod skrbel, da bo Roosevelt končnoveljavno rešil nalogo, ki mu jo jo dodelila usoda, ker odgovornosti za vodstvo vojne ni mogoče prepustiti nobenemu novincu ali manj navdušenemu borcu za svobodo. Tudi Barkley se je enako energično zavzel za Rooseveltovo ponovno izvolitev ter jo kritiziral Deweyja kot njegovega republikanskega nasprotnika, llannegan je navajal Deweyjeve besede, s katerimi je leta 1940 protestiral proti priznanju Sovjetsko Rusije ter njegovo izjavo, da ne smatra za možno, da bi se dalo zgraditi 50.000 letal. Barkley pa je obračunaval s kritiko Rooseveltove zunanje politike ter je zanikal govorice, da bi si Roosevelt in Hull medsebojno nasprotovala. Republikanci ugotavljajo, da se je demokratska stranka odločila napasti De-weyja s posebno »očrnilno gonjo«. Predsednik republikanske frakcije v kongre- Slike z nedeljske protikomunistično manifestacije na Der Ilerr Prnsidetit tfing in Begleitnng dpr Roprasen- Ein MHdchen in slovoniicher Natlonaltracht spricht tanfen auf den Versnmmliingsplntz. — prezirlent den \Villkoniniengruss nn den Ilerrn Prusidenfen. — je šel v spremstvu predstavnikov na zborovališče. Dckliea v nar. noši izreka dobrodošlico g. prezidentu. su Spangler jo izjavil: »Sedaj je stopi 1 Roosevelt na plan s svojim častihlepnim načrtom za četrto kandidiranje, ki ga je pod svojim lastnim vodstvom pripravljal že leto dni«. Medtem je politična slikn v Združenih državah doživela to zanimivo spremembo, da jo napredna stranka, ki ima sicer le enega, a zato zelo aktivnega zastopnika v kongresu, namreč senatorja La-follettesa, po 2 letni zvezi z New Dea-loin sedaj pokazala popolnoma izolacio-nistično barvo. Dočim so leta 1930 na-prednjaki glasovali za Roosevelta, so leta 1910 prepustili volilcem pri volitvah svobodno odločitev. Na letošnjem strankinem zborovanju v Wisconsinu pa so se delegati pred tednom dni s 666:22 glasovi odločili za popolnoma izolacioni-sličen program. Čeprav govori vsakdo o Roosevello-vem četrtem predsednikovanju, pa je predsednik sam še zelo tajinstvon in ni javno šo prav nič pokazal, kaj namerava storiti. Kratka poročila Amsterdam. V nizozemski javnosti jc vzbudila veliko ogorčenje podelitev nizozemskega letalskega križa angle škeinu letalskemu poveljniku Robertu Jamesonu, ki je dne 11. aprila vodil letalski napad na Den Haag. Zlasti kritizirajo obnašanje princa Bernhnr-da, ki je odlikovanje Angležu osebno povala denar, zato so se banke trudile, da bi sklenile z vlado nove pogodbe in obnovile stare zveze. Najprej komunisti natvariti dobro razpoloženje z volivnim golažem. Po vsej okolici od Turjaka do Ribnice ao razdelili živilske nakazuice in nukaznice za tobak. Ko so ljudje spraševali, kje si bo mogoče nakazano blago oskrbeti, so jih potolažili, da je treba počakati prve kolone, ki bo prišla iz Ljubljane v Kočevie. Kolona je rea prišla, vendar je komunisti niso dobili v pest. Tedaj so še nujbolj lahkoverni ljudje poslali neverni Tomaži. Koga pošljejo v gojišče tolovajskih poglavarjev V dopisu štaba »Gankarjeve brigade« t. dne 3. marca 1944 beremo: »Kliub vsem navodilom in opominom. katere stalno pošiljamo, se še vedno dogaja in celo stopnjuje nepravilno postopanje pri izbiri gojencev za častniško šolo NOV in POS. Šola ni nobeno zatočišče za vse one, ki se jih ne more nikjer uporabiti ali katerih se hočejo cdinice iznebiti kakor nekateri komandanti še vedno mislijo. S tem načinom bomo sedaj prenehali in bomo najstrožje postopali proti vsem, ki kažejo tako nerazumevanje.« Najbrž imajo komunistični »poglavarji« poseben namen, da izbirajo za komunistično kadetnico prav največje nerodneže. S tem se iznebijo ljudi, ki bi jih prt premikanju njihovih tolp ovirnli, obenem pa se zavarujejo, da bi jih naraščaj ne izpodrinil in bi bili tako stari komandanti ob vse ugodnosti komunističnega funkcionarja. je bila obnovljena pogodba s podjetjem Electrobel, ki je pripadalo fran-cosko-belgijski skupine Kiopain. Ta skupina je bila v tesni zvezi z Roth-schildovo banko, z banko de I'ar.'6 et drs Pnis-Bas ter z njeno posestrimo Bancpie de Bruxelles. Če pomislimo, da je 1. 1957 Valenc.ija ponudila Parizu v dar španski Maroko ter rudnike želc/.a in železnega kršča, in da je Franco izjavil, da bi rad dal nekatera posebna dovoljenja tujim skupinam, bomo lahko razumeli, zakaj je bila Francija tako hitro pripravljena posredovati v prilog rdečkarjem, saj je bila dobro nagrajena z denarjem in z drugimi sredstvi. Druga velika prometna banka, Ban-ektl: Trgovsko nčlIlSče »Cbrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Prošnja ravnateljstva drtavnlh »elemtr. Več ielezniča rakih drulln v Ljubljani, ki »o ostalo popolnoma brez kuriva, vljudno prosi, da bi sn takoj lnčolo vpisovanje rs nabavo premoga, kl ga je doslej lelezntlko ravnateljstvo vsako loto dobavilo name-Sčoncom. Licitacija aapadllh predmetov bo v petek, 13. maja, ob U v mostni zastavljalnici na Poljanski cesti 15. Kajenje na tramvaju Je odslej po policijski odredbi najktroijo prepovedano v vseli tramvajskih motornih vozovih tako v ao-trajnostt kakor na obeh plolčadab. Napro-ianio potnike, naj to prepoved vestno upo-fitevajo. da ns bo kazni. Za prikolice ta pre-povod no velja. Berlioz in njegov »Faust« Ena najzanimivejših glasbenih osebnim, minulega slolotja js nedvomno frnnoowl>i skladatelj lloctor Borlloi (1303— 1S69), xnti monit tako po vsebini svojih einfoničnih del. kakor Se zlasti po nezasllianlh reformah v sinfonlčnom orkestru. Berlioz je pra. vi nstunovitelj modernega sinfonlčncga orkestra, kakor sc ga poslulujota knane.io Llszt in W'ngner. Berlioz jo ustvaril temelj smeri, kl znhtcva za wako glnsbeno tvorbo svojo vsebinsko podlago, to Jc »program«. Odtod Imo te smeri: programska glasba. Okoli Bcrllozove nedvomno genialne ose!' nosli so se vneli pravi polemični boji. Doma so ga prvotno malo npoitcvall, v Nemčiji ln Angliji pa so ga dvigali do neba. Bcrllozov» najznamnnltejSa dela so: Fantastična sinfonija, Rcviulcm, Romeo in Julija. Krnlj Lear, Tedoum za trojni zbor, opera »Benvenuto Collinl« In dramatična legenda >l.a dannatlon de Fnust« (Faustovo pogubljenje), lz tega dola, kl je nastalo lota 1846 ln ga ponokod Izvajajo kot oporo, bomo na IX. slnfonlčnem konesrtu slišali dva baletna vloika. Prvi, Danso dos 8yl-phos (Villnski ples) spnda k prizoru, ki> Faust doživlja čar krosno noči, r.a«pi ln ga obrajnjo vile s svojimi tančicami. Oiaslm j« potem takoin silno nožna, orkoster postavljen zelo dollknloo, obsega le godala, le6ona pihala, harfo, triangel ln C« to so polagoma, ko Fausl zasanja. Izgublja v tilio noč. Druga baletna točka li lstoga prizoru »Manuet dea Folletls« (Ples blodočih pla menčkov) Ima zopet čisto svojo orkestralno zasedbo. Značilno za Borlloza jo, d» mu predvsem vsebina narekujo čisto tako obliko. Izraz tor instrumontacijo, kskor jo pu> glasbeni opis dejanja torja. Blodeči pla-menčkl, kl ponoči marsikakega potnika r.a peljejo, tudi nns mnzlknlno zapeljejo. Berlioz si r.amroč dovoljuje Salo, da skladbo večkrat navidezno konča, blodni plamončki pa ivigajo So dalje, zato sc seveda glasba zopot nndaljujo, tako da n« vel, kdaj Jo pravi konoc. To skladbo, kt zahteva zlasti od lesenih pihal briljantno vlrtuornost, jo pa M uho pravi ulltok, bo Izvajal veliki radijski orkoster pod taktirko D. M. šijanra prihodnji ponodcljek na IX. sinfoničncin koncertu obenem » deli skladntcljov Beethovna, Borodina, Suka ln Skerjanoa. ■Basi Segajte po novi knjigi Slovenčeve knjižnice, ki jo jo napisal eden najmočnejših slovenskih pisateljev Ivan Matlčič! »FANT S KRESINJA« Knjiga je vedra pesem kmečke zemljo, ki zna priklepati nase. Študent, ki mu v šoli ne gre in preprost učitelj poskušata hribovsko vas gospodarsko dvignili. Knjiga je pisana z ljubeznijo do domače zemlje, zato bo vsakemu všeč. — Odločite sa in postanite naročnik Slovenčeve knjižnice I KULTURNI OBZORNIK Giono: »Hrib« .Jean Gio o: Hrib. (Slovenčeva knjižnica III.-20, št. 82. Str. 172.) L. 1895. rojeni Jean Giono je v trilogiji >Pan« izpovedal svoj veliki evangelij: vprav pastirsko, prvinsko ljubezen do prirode, do zemlje, do vsega stvarstva. Njemu je roža živo bitje, ki ima dušo. Njemu je narava pisana paleta življenja in spet življenja. Ob vsakem koraku vidi in čuti in sliši tisoče majhnih, pa živih bitij, ki rast<5 in umirajo, kot človek. Pa njih življenje je lepše od človeškega. »Žetev« nam je Slovenčeva knjižnica podarila že pred meseci. Zdaj pa smo v zelo lepem in res skrbnem Šavlijevem prevodu prejeli ostali deli, ki sta povezani v trilogijo: »Hribe (mislim, da Je bolj natančno — »Griče) ia »Mož iz Buu-mugnesa«. V »Griču« nam pisec pokaže življenje človeka in narave v Belem dvoru. Goudranova, Arbeudova, Maurrasova, Jaumeova družina in bebasti Gagu. skupaj trinajst ljudi, ki žive ob zemlji, pa še ne občutijo njenega življenja in njeno moči. Edino starec Janet, Goudranov tast, bolnik, je doumel skrivnost in silo prirode. Vsi, ki poslušajo njegovo govorjenje (lu je Giono trikrat mojster I), se čudijo in ne umejo. Tn ko presahne studenec, poglavitna žila vaškega življenja, so vseli v ljudi groza. Ne vedo za izvor te čudne sile, ki se jim zoperstavlja. Premoč narave nad njimi jih zbega. Razne nesreče in velik gozdni požar jih združijo v prepričanju, da ima Janet prste vmes. Tako mora on, Janet, ki je doumel zemljino lepolo iu živost, darovati življenje. Giono je rojen pripovednik in rojen kmet v najlepšem smislu besede. Njegovo opisovanje je krepko, povezano s čudovitimi metaforami. Zemlja mu je prijateljica, zemlja mu jo rešitev iz razu-marsldh iskanj — v prirodnost in povezanost s preprostim, pa globokim naravnim življenjem. Morda je šo močnejši v »Človeku iz Bauinugnesa«. Tu pripoveduje zgodbo o veliki Albinovi ljubezni do Angele, ki je imela že z drugim otroka. Toda Al-binova ljubezen jo reši iz ječe v domači hiši, kamor so jo starši zaprli, da bi prikrili sramoto. Pesem Albinovih orglic, ki so zapuščina njegovih dedov (zgodbo o orglicah je potrebno brati; prelepa Je, da bi jo človek po svoje povedal) prebudi v Angeli novo življenje iu resnično ljubezen. V tej 7godbi jc Giono neprekosljiv umetnik. V Albinu jc utelesil silo in hkrati zemljino dobroto. Njegove orglice &o govorica Panova. Pisatelj se je s tem delom nedvomno uvrstil med najboljše sodobne pisce. Njegov klic: Vrnimo se k zemlji in k zdravemu življenju, jo danes šo bolj utemeljen. Kje naj bi tudi slovenski bralec našel lepše in globlje potrdilo, da je zemlja zdravje iu lepota, če no pri Gionoju? Zato je Slovenčeva knjižnica izvršila s to knjigo plemenito poslanstvo. Prepričani smo, da je marsikdo prav po tem branju spoznal, kje je rešitev iz surovega materializma in racionalizma. Zemlja, združitev z njo, prvinski spoj z naravo: to so vezi, ki si jih moramo danes najbolj želeli. Mitja S. Nove skladbe Dr. Miroslav Brumat: Urc7ma-dežnemu Srcu. 29 cerkvenih pesmi za mešani in ženski zbor. — Natisk dovolil škof. ordinariat v Ljubljani, dne 3. februarja 1941, št. 3600/43. Ljubljana 1944. Opalografiral Roman Pahor, Ljubljana. — Zbirka ima 7 skladb za k maši; 8 obh/ajilnih. Srcu Jezusovemu in Jezusu; 7 Marijinih; po eno adventno, božično, postno velikonočno; troje litanije Matere božje; dva Ta nt um ergo. — Zelo vidna posebnost zbirke je v tem, da je skladatelj — razen kjer rabi liturgično besedilo in še za dve številki — vse bese- dila zložil sam. Besedilo jo preprosto, pa stvarno, z lepo vsebino, brez običajnega cingljanja z ničvrednim talmi zlatom kakor so ga nam zadnja desetletja toliko vtihotapila. Včas-ih je kar prisrčno (2. kitica velikonočne n. pr.). Vsak po-slušavec s pesmijo lahko moli; nič ni enostransko osebnostnega, samo za eno osebo prikrojenega, ko je sicer toliko pesmi takih, da je tako morebiti enkrat čutila ena oseba — če je — če tudi takrat ni bilo samo ponarejeno. Saj se je pesniku od daleč morda nejasno svetlikala lepa misel — pa se mu je izrodila v nedozorel plod... Posebno prijetno se sliši stara, pristna, prisrčna beseda »pastircic, ko nam novejši pesniki vsiljujejo zanikamo meščansko skovanko »pastirčki« »Pastirčki« po slovenskem pojmovanju pomenijo pastirje, ki na paši — kakor pesem pravi — »kolnejo«, svinko bijejo, turščino storže in krompir peko in včasih tudi kradejo. Božični, betlehemski pastirji so pa v jeziku našega naroda po starodavnem izročilu samo >pastirci«. — Prav tako so angeli samo »angelci«, ne pa »angelčki« in Jezus je »Jezusek«, pa ne meščanski »Jezuščeke. Saj stoletja stara božična poje: tJezusek moj, za vselej sem tvoji. Pač pa bo namesto že kar zoprno zlorabljene oblike v meščanski govorici: »hčerke« v 14. pesem treba postaviti krepko in resnejšo, za cerkev edino dostojno obliko shčere':. — Besedilo torej — če že no pesniško vzneseno, pa vse- binsko namenu gotovo zelo primerno, tako da so bodo poslušalci z njim božjo službe z globljim čustvovanjem udeleževal i. Glasba sama je prav taka kakor besedilo. Ni velikega vzgona, nikjer nič presenetljivega, njč dvomnega, nič nenavadnega, nepričakovanega. Je pa vso zdravo, pravilno, dobro utemeljeno. Skladbe niso osladno sladkarije, ki za trenutek opajajo, za njimi pa ostaja zevajoča praznota, pač pa dober, tečen, okusen domač kruh, ki zdravju lako dobro dO, ki je po njem duši dobro, srcu tako prijetno. — Ce pravim, da so zdrav domač vsakdanji kruh, nočem reči, da hi se. marsikatera pesem no podala prav tako tudi ob praznikih, saj so zraven krajših nekatero skladbo tudi širše razpredene. — Harmonizacija je pravilna, kar vzorna. Gospod Komel se jo izkazal: spreten, odličen harmonik je. Tako je vse pravilno :n popolno, da bi človek — kakor rajni dr. Krek pri Ferjančlčevili vzornih, vsem pravilom in harmonskim zahtevam brezhibno ustrezajočih skladbah — skoraj kar zaželel ,naj bi skladatelj kakšenkrat pa le vsaj malo »čez vojnice skočil«. — Zbori, ki ljubijo jasno, preprosto glasbo, ki more z besedilom in napevom pozornost nase pritegniti, razumu in volji, duši in srcu na svoj, vsem lahko umljivi način marsikaj povedali, bodo to zbirko uspešno rabili. —■ Prijetno topli pomladni žarek s sončne Goriške pozdravljamo in priporoča tno. Dramsko gledališče Petek. j|. maja: Zaprt«. Sobota. U. maja, ob 18: »Azaaol«. Bed Sobota. Ivaa Pregelj »Azazel«, ialolgra v patih dejanjih. V glavnih vlogah n on topa jo: Marija Magdalena — Boltar-Okmarjeva, Juda iz Keriota — Jas, Snzana — Kraljeva. Lia — Raabergerjeva, Joel — VI. Skrbinšek, A»im — Biteno, v ostalih vlogah velik del dramakega ansambla. Režiser M. Skrbinšek, scenograf arh. V. Gajšek. kostumi J. Vilfanove, aoenska glasba prof. Tomoa. Naslednja premiera ▼ Urami bo More-tova veseloigra v ] dejanjih >I)ona Dlana« v P. 0. A. \Veetovi predelavi ln prevodu .loa. Olmpermana poslovenil Fr. A. Osebe: Do« Dlego, vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek, Dona Diana, dedna prlnccsa, njegova hči — Razbergerjeva, Dona Lavra ln Dona Flneaa, njegovi nečakinji — Vida Jnvanova in Dkmar-Boltarjova, Don Cezar, prlne lx Crgela — Gregorin, Don Louis, prlna ls Bearne — Bitenc, Don Gaston, prino iz Foia — Verdonlk, Perin, princcain tajnik in aaupnlk — Jan, Floreta, princesina hišna — Pugljeva. Režiser prof. O. Seat. Operno gledališče Petek, 12. maja: Zaprto. Sobota. 13. maja. ob 18: »Manon«. Premiera. Red Prvi. Massenet »Manon«, opera v 4 dej. Osobe: Manon — Heybalova, 1'ousetto — Barbičeva. Javotte — Baukartova, Roeotte — Jančarjeva. Chevalier doa Orleuz — Llpušček. Grof dee Orieu.T — Betotto k. g., Lescaut — Janko, Marfont-iine — M. Sancin, Bretign/ — Delničar, L gardist — Langua, S. gardist — Menoln, saržent — Jelnikar. 1. alika se godi na dvorišču gostilne v Amiensu, S. alika v stanovanju doa Grieuza v Parizu, 1. slika Cours la Reine, 4. slika v seminarn St Sulplce, 5. slika v hotelu Transylvanla. fi. alika na cesti v II a v re. Dirigent dr. D. švara, režiser C. Debevec, scenograf inž. E. Fran«, kostumi J. Vilfanov«. — Opozarjamo na premicro v soboto za red Prvi. Frančiškanski oder Nedelja, 14. maja. ob 18: »Kraljica vzhoda«. Zgodovinska drama, f etrlek, 18. maja, ob 1«: »Kraljlea vzhoda«. Zgodovinska drama. Oddajnlfika skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1!. maj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmea 7.30 Poročila v slovenščini — t Poročila v noinščinl — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koneort — 12 30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.45 Mali orkester vodi A. Dcrmelj — 14 1'oročlla v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Glasbena modigra — 17.10 Kmečki trlo — 18.45 Iz našega leposlovja. Josip Knaflič: I.ov za skrivnostmi — 19 Koneort komornega zbora — 19.30 Poročila v slovenščini, napo-v«d eporoda — 19.45 Glasbena medigTa — •0 Poročila v nemščini — 20.15 Ti opernega sveta, sodelnjejo: »opranlstka Manja Mlejnikova. altistka Elza Karlovac, barltonlst Vokoslav Janko — 21 Koncert prof. Trosta — 21.30 Bagatcle — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Jezersko: Sporočajo nam, da je na Jezerskem dne 23. apr. letos umrla v 77. letu starosti blaga in ugledna gospa Magdalena Muri r. Karničar, vdova znanega veleposestnika Ignaca p. d. Mlinarja na Jezerskem. Pokojna je bila mati šestnajsterim otrokom ,od katerih preživelih je najstarejši sin Ignac župnik v Clfcrenjčah na Koroškem, inž. Lairibert je ravnatelj kmetijske zbornice, Ivan, rezervni oficir, je prevzel domače vclepo-sestvo, Franc je diplomiran komercialist, Adolf poštni uradnik, Anzelm, posestnik in lastnik letoviške vile na Jezerskem; od hčera sta dve redovnici, Albina jo vdova po orožn. komandirju Francu To-nejcu, Milka je poročena z agronomom inž. Zaplotnikom, Magda pa z advokatom dr. Megušarjem. Za blago rajnico pa žalujejo kot za svojo drugo materjo tudi številni siromaki, za katere je imela vedno odprto svoje zlato materinsko srce in roke, saj je v vsakem revežu videla sobrata tistega, ki ga je vsak dan želela prejemati v najsvetejšem Zakramentu in so jo že onemoglo in oslabelo morali voziti v vsakem vremenu v cerkev k sveli maši. Naj bo nepozabni pokojnici v kraljestvu večnega miru dano gledati obličje Onega, s katerim je želela stalno združena biti žo tu na zemlji. — Preostalim žalujočim izražamo iskreno sožalje. — Za pokojno bo sv. maša zadušnica 30. dan po njeni smrti 23. maja ob pol osmih pri Brezjanski Mariji Pomagaj v stolnici. Strelske vaje v Kamnikn so bile 30. aprila. Vse je vodil SA oddelek iz Kamnika. Kot poseben oddelek so nastopili strelci iz Mekinj. Uspehi v streljanju so bili zadovoljivi. Smrt na vzhodnem bojišču je doletela po štiri in polletnem izvrševanju vojne službe na severnem odseku vijjega narednika Matija Napečnika lz Beljaka. Poklicne tekme na kranjskem učiteljišču. Kranjsko učiteljišče je eno med prvimi v rajhu, ki je izvedlo med svojimi gojenci poklicne tekme, podobne vojnim poklicnim tekmam nemške mladine. Za zaključek prostovoljnega tekmovanja je povabil ravnatelj učiteljišča dr. Ko-schier predstavnike vojske, uradov, stranke in mladinskih organizacij k razdelitvi nagrad in k ogledu za tekme izdelanih ročnih del. Dekleta so zlasti razstavila lepa ročna dela, fantje pa jadralne modelčke*, lesene 6cstiavljalnice, črteže, risbe in akvarela. Iz Hrvaške Razstava hrvatske knjige in tiska. Ob tretji obletnici ustanovitve NDII so v Zagrebu odprli veliko razstavo hrvatske knjige in tiska. Razstava prikazuje razvoj hrvatske književnosti in tiska v zadnjih treh letih. Nov vodovod v Banja Luki. V Banja Luki so v zadnjih dneh končali z deli pri graditvi novega vodovoda. Stroški za nove vodovodne naprave so znašali 20 milijonov kun. V Dalmaciji pričakujejo dobro letino oliv. Iz Makarske prihajajo v Zagreb spo- llpcšieifajte raje prej, da ne bo prepozno Vse stroške za napravo in ureditev zaklonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker gre pa za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zašči-lo razumeti kot skupno, tovariško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec. Predložite načrte zaklonišč, če jih še niste in prijavite popravo načrtov, če sle že po vložitvi načrta izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. TI načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri odkopavanju ruševin in reševanju zasutih. Ce orodja za hišno zaščito ni mogoče nabaviti, naj ga stavijo na razpolago Mranke, v kolikor ga imajo. To orodje pa naj bo označeno, da ne bo zamenjave. Peska in vode za gašenje hišnih požarov ni nikoli zadosti. Peska v vrečicah s približno 5 kg vsebine, naj bo na slopniščih, ob stanovanjskih pragih pripravljeno toliko, da pride na vsak srednji stanovanjski ali poslovni prostor p° 2 vrečici. Poleg tega naj bo za cela slopnišča pripravljen še večji zaboj peska z lopato in manjšo lopatico. Veder za vodo naj pripravi vsako gospodinjstvo vsaj 1 do 2, tako da je mogoče napraviti čim daljšo verigo (to je podaljšanje vedra iz rok v roke) od kraja, kjer 60 nahaja voda do požarišča. Posebno orodje mora biti .pripravljeno za gašenje, posebno zopet za odko-pavanje ruševin. Pri gašenju zažigalnili bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati glavo in obraz. Če nimate čelade in pro-tiplinske maske, dajte na glavo klobuk, ki ste ga preje omočili, pred nos in usta pa zavežite moker robec. Ne naslanjajte ee na zunanjo steno zaklonišča med napadom, ker povzroča zračni pritisk na tej steni tresljanje. Kazniva dejanja zoper varnost lastnine (rop, tatvina itd.) se po čl. 3 naredbe Vrhovnega komisarja za operacijsko področje Jadransko Primorje z dne 19. 10. 1943 SI. 1. št. 292-91 kaznujejo z denarno in zaporno, v težjih primerih pa tudi s smrtno kaznijo. Rop in tatvino izvršeno med letalskim alarmom ali celo med letalskim napadom je smatrati kot najtežji zločin. Kazniva dejanja sodi posebno sodišče za javno varnost po sumarnem postopku. J. B. P0LAE Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih Druid Hvburon pa je začel moliti... Ko je druiid odinolil, je dal svojim pomočnikom znak, naj priženo pred žrtve-nik živali, ki so namenjene v dar bogu, ki daje dan in noč. In hlapci so prignali pred žrtvenik belega žrebca in dva črna junca z belo liso na čelu .., Na običajen način so zaklali in darovali vse te živali, izvedli proceduro s krvjo, črevami in drobovino, pripravili in razdelili med navzočne prvo jutranjo za-kusko, dali vse tri živali iz kože, jih raz-sekali, namazali s soljo, mastjo in domačimi začimbami in jih pekli na ražnjili; posebnost svečanosti pa je bilo to, da so odrezali vsem trem živalim glave, tik vretov, jih nasadili na drogove in jih ponesli v svečanem sprevodu na kraj, ki je bil določen za veseljačenje in za keltski turnir. V luknje, določenih tnal, so zasadili drogove, na katerih so bile nasajene glave darovanih živali. Vojniki so posedli po obronkih, vel-mežjč ps okoli miz: prvi in drugi so čakali željno na zakusko, še bolj pa na vino; zakaj žeja po pirovanju v minuli noči je bila hudo; in to so na dvoru kneza Tektosagunta vedeli; zakaj še prej, preden ie bila pripravljena jed, so začeli nositi hlapci in dekle velmožem in voj-nikom pijače na pretek; ob pogledu na vino so se Keltom obrazi razlezli in na ustnice jim je legel nasmeh, ki ga zna nanje pričarati samo bog vina; na dvoru kneza Tektosagunta pa so vedeli tudi to, da človek ob obilni pijači prejšnjega dne rod pozabi na jed; in je zato drugega dne želodec neugnan. Ob pijači jn jedači sc ie razvnelo kmalu novo življenje: zakaj na dvoru kneza Tektosagunta je bilo vsega na pretek; in knez Tektosagunt je hotel na dan, ko bo njegov sin Andcrot sprejet med vojnike, proslaviti tako, da ga bodo došli gosti pomnili dolgo časa in raznesli vest o tem na vse strani; in pili in peli in pirovali in veseljačili so tja do popoldneva. Zdajci zatrobi stražnik Trakund tri-I krat na rog in da zftak, da se pričenja I oni del svečanosti, ko bo kneževiču An- ročila, da pričakujejo letos v Dalmaciji zelo dobro letino oliv. Kakor znano ao olive poleg vina in rib glavni zaslužek dalmatinskega prebivalstva. Obvezna prijava vseh salog živela in vsega ostalega blaga. Zaradi pobijanja verižništva in črne borze je zagrebško policijsko predstojništvo izdalo odredbo, po kateri morajo vsi ljudje prijaviti vse svoje zaloge živeža in vsega ostalega blaga, s katerim še razpolagajo, in ki presega za osebo določeno množino in količino. Gojitev kostanjevih nasadov. Sedanje hrvaške oblasti so izdale svojim podrejenim ustanovam navodila, naj povsod med ljudstvom pospešujejo gojitev kostanjevih nasadov. Kostanj bo dajal ljudstvu lepo dohodke, ker je njegov sad zelo užiten, na drugi strani pa potrebujejo njegov les tudi industrije tanina. V kostanjevih nasadih bodo pa lahko dobivale zadostno hrano tudi čebele, kar je tudi jjotrebno za zboljšanje stanja čebelarstva na Hrvaškem. Uradno določene cene ia posušene češplje. Hrvaško ministrstvo za obrt, trgovino in industrijo je določilo naslednje cene za posušene češplje v letošnji sezoni: Izvozniki bodo plačevali proizvajalcu v gotovini 120 kun za 1 kg. Razen gotovine bo pa še dobil proizvajale« za 100 ker posušenih češpelj v naravi: 10 kg kuhinjske soli, 600 lističev cicaret-nega papirja, 100 g tobaka, 10 škatlic vžigalic in 2 kg sladkorja. To blago bo dobil proizvajalec od državnega preskr-bovalnega urada. Izvoz češpelj v Nemčijo bo Sel izključno preko državne centrale za vrtnarstvo v Berlinu, ki bo vsem hrvaškim izvoznikom sporočila imena nemških trgovin in podjetij, na katere bodo lahko naslavljali svoje pošiljke. Iz Srbije Zahvala beograjskega župana francoskemu propagandnemu ministru. Beograjski župan io upravnik mesta Beograda Draga Jovanovič je poslal v imenu beograjskega prebivalstva francoskemu propagandnemu ministru Charlotu toplo zahvalo za protest, ki ga je omenjeni francoski politik izrekel proti zadnjim letalskim napadom na Beograd v svojem radijskem govoru dne 26. aprila. Srbske oborožene skupine nadaljujejo borbo proti boljševikom. V zvezi z zadnjimi letalskimi napadi na nekatera srbska mesta so vse oborožene skupine izdale proglas na narod, v katerem ga pozivajo, naj se še z večjo neizprosnostjo vrže v boj proti boljševikom ter naj ne odneha prej, dokler ne bodo vsi zločinci j>okončani in uničeni. Poljedelski tečaji v Srbiji. V trsteniS-kem okraju je bil sedemdnevni tečaj za kmečke gospodarje. Na tečaju so imeli strokovne referate okrajni in krajevni kmetijski strokovnjaki. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Ledeni možje V petek 12. t. m. se je začela tridnevna doba ledenih mož, ledenjakov ali le-denarjev, trijakov, ki pomenijo v pra-tiki vsakemu kmetovalcu doto, ko se vreme hitro preobrača še na mraz, ko se pojavlja deževje, ko so zadnji dnevi za slano, ki je dositkrat zelo nevarna iu kvarna rastlinju, posebno sadnemu drevju. Nastopa tudi deževje. Navadno je prva polovica majnika še vedno primerno hladna, pač se kak dan dvigne dnevna temperatura visoko do 25 stopinj, letos n. pr. je bila 3. maja najvišja 21 stopinj nad ničlo. Druga leta pa je dosegla celo 25 stopinj, toda jutra so bila hladna. Po Zoliji, ki navadno prinaša mnogo moče, pa pridejo prav topli majniški dnevi. Letos so nam ledenjaki že dva dni ]>o-prej poslali nizko in gosto meglo. Lani so bili ledenjaki brez slane, tako tudi druga leta. Nekatera leta pa je bila prav te dni močna in nevarna slana, ki je na poljih in po vriovih napravila veliko škodo. Razstava lepih tulipanov Nizozemska je domovina tulipanov, tam so jih in jih še znajo gojiti v najrazličnejših vrstah. Pred letom 1941 jc bil velik uvoz teh tulipanov tudi k nam. Ta uvoz je sedaj prenehal. Toda ljubljanski vrtnarji so sami znali vzgojiti prav lepe in plemenite vrste tulipanov. Letos je trg na cvetličnem prostoru, pa tudi tam na Cankarjevem nabrežju izključno samo s tulipani založen. Je prava razstava tulipanov. Zadnje dneve jo teh rož na velikansko izbiro. Prvotno je slal posamezen tulipan celo po 10 lire pozneje, še preteklo soboto, so bili po 5 lir, v sredo pa so cene padle na 1 liro za cvet. Prošnja tramvajski upravi Prav ponižno prosimo, naj nikar gospodje, ki odločajo o komodnosti svojih vsiljivih »nebodigatreba« potnikov, ne vržejo naše skromne prošnje v koš, češ že spet to sitnarenje in beračenje, ko pa vendar morajo vedeti, nepotrebni potniki namreč, da je vse skup bob ob steno. Saj, če bi šlo za navadne potnike, bi že še šlo, a upoštevati morate, da smo to prošnjo napisali mi, že tako hudo prizadeti, po nepotrebnem povsod odrivani in preganjani tobakarji, ki se ne pustimo kar tako ugnati v kozji rog. Spadamo namreč med trdoživke in ne odnehamo zlepa. Zato bo bolje, da se sporazumemo, da ne bo prevelikega nerganja in zabavljanja, pri čemer bi trpeli živci gg. sprevodnikov pa tudi drugih miroljubnih potnikov. Včeraj smo namreč brali, da nas je uboge tobakarje zadela huda kazen — bogve kakšne gromozanske grehe imamo, da moramo delati tako pokvro—, da odslej ne bomo smeli več vleči svojih čikov na plošč&dah motornih tramvajskih voz. Oprostite, ki st« o tem odločali, toda mi tobakarji smatramo, da je to že naš star privilegij, odkar tramvaj ljubljanski ropoč« in stoče po ljubljanskih ulicah, da smo si s tem že pridobili nekako »služnostno pravico«, ki si je ne pustimo kar tako vzetL Saj vendar naše čikanje ni nobena nalezljiva bolezen, ki bi spravljala v nevarnost zdravje častivrednih ljubljanskih meščanov. In čemu je sploh ploščad tu in oddeljena od notranjščine voza, kamor se doslej noben tobakar ie pokukati ni upal in je sveto spoštoval pravice tako zvanih nekadilcev. Ploščad vendar ni zaprt prostor, ampak je prav tako na prepihu kakor tramvajska prikolica, kjer so nam milostno še dovolili metati čike svojim ljubim someščanom na klobuke in za bluze, ko nič hudega sluteč drve mimo tramvajskega voza za svojimi posli, kamor prav gotovo prej pridejo, kakor pa če bi se vozili z našim tramvajskim nagličem. 2e tako žrtvujemo svoje zdravje, ko se prostovoljno izpostavljamo prepihu, zato prosimo hvaležni, dokler bomo še lahko čike vleklil Posestne spremembe Prczelj Emilija, posestnica, Vošnja-kova ulica 9, jc prodala Jakliča Ivanu, posestniku, sedaj v Ljubljani, Pe-trarkova ulica 6, nepremičnino vlož. št. 808 kat. obč. Zgornja Šiška (hiša z dvoriščem) za 180.000 lir. — Kordiš Ana, posestnica v Ljubljani, Abramova ulica 13, je prodala Maksu Gerbcu, mesarju v Ljubljani, Zeljarska ul. 8, in ženi Juliji nepremičnino vlož. štev. 1145 kat. obč. Vič (hišica in del vrta) za 48.000 lir. Slednja pa sta sedaj prodala to hišico in del vrta Martinu Šivcu, mesarju v Ljubljani, Tržaška cesta 81, za 50.000 lir. — Inž. Košir Vinko, referent Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, je prodal Franu Martincn, posestniku v Ljubljani, Trnovski pristan 20, vrtno parcelo št. 263/1 kat. obč. Poljansko predmestje v izmeri 639 m* za 127.800 lir. Nesreče in poškodbe V Zvinjskega ulici št. 1 stanujoča zasebniea Gizela Dcbelakova je v sredo popoldne prišla pod avtomobil. Dobila je poškodbe po glavi. — Pri padcu z lestve si jo nalomil desno nogo delavec Ivan Suvorov. — Zaradi eksplozije dveh raket je dobil v Zagradcu na Dolenjskem hude poškodbe na nogah 44 letni delavec Alojzij Janežič. — V Dobrunjah je padla z lestve in si zlomila levo roko 24 letna delavčeva hčerka Ana Šubljeva. — Pri padcu si je zlomila desno roko 34 letna Marija Babičcva iz Vidma pri Dobrepoljah. — Železniški delavec, 30-lelni Anton Berčan. je padel iz vagona na glavnem kolodvoru in si zlomil levo nogo. ,M- KINO »MATIC A* ** Velefiltn Indijska mistika la ekMrtike ... Motili MKNAKA balet... Izvirna glasba. »Ešnapurskl tiger« V glavnih vlogah! nesmrtna La Jaaa, Ga-•lav Diessl. Frilz vas Dongea, Uaai 8ttwe. Predstava ob delavnikih ob ti. ti la 1> r"~KINO »SLOGA* Eden najboll dražestnlb mnzikalnib filmov, kar jih je moda ustvarili filmska umetnost. |e pač film valčkova opojnosti v WILLY FORSTOVI »Opereti« Wllly Forst Jo Je kol režiser s aeko ota-rujočo muzikalnostjo la minncijnzno intenzivnostjo osvojil za film, ki le žel ia ianje povsod največje uspehe, Sodelnjejo odlični umetniki: Maria tlolat Dora Komar, Paol ilorbiger. Leo Siezak, Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opera. Pradstavo ob delavnikih ob U In ob It Predprodaja vstopnici 11—12 ter od H dalje ,EL KINO »UNION* Pustolovščina mladega danajskega barona ia lepe grofice. Polna prisrčnega humorja in presenečenj. Izbrani odlični dunajski igralci. »Romantična snubitev« V glavnih vlogah: Mart«, Harell. Woil Albacb Retty, Christl Mardayn. Paul tlOrbiger. Otto Tressler, Richard Romanowsky, Rudolf Car! ia dragi. Predstava ob delavnikih ob «1 In 1f.1l KINO »KODELJEVO« feteton 41-44 Prekrasen glasbeni film po resnični zgodbi is življenja slavnega Anderssona »Švedski slavčekir lise Werner, K. Ludwig Dichl, Joahim Gott- schalk. Predstave ob delavnikih oh 1«, oh ardeljak ob 1«, 1? in I* Zaklonišče Je treba od časa do časa prezračiti. Ako imate v zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iztepati. Pitno vodo menjati vsak dani MALI OGLASI KUHINJ. POMOČNICO v starosti 22 do 28 let •akoj sprejme Restavracija »Metropol« v Ljubljani. Predstavili se je med 11—12. uro. Gospod, POMOČNICO vajeno vseh domačih del sprejmeta takoj dva starejša zakonca, Povšctova ul. 72-1. WERTHEIM KLJUČ ki ima vtisnjeno štev. «05.771. sem zgubil. -Najditelj naj ga proli dobri nagradi odda ▼ upravi »Slov.« it. 3990. PEGE IN LIAAJ vam zanesljivo odstrani »ALRA« krema. DROCERIJA KANC, Židovska ulica 1. KI.JUCI - TRST Gosiioda, ki je v četrtek, 4 maja 1944, v Trsta pri opoldanskem vlaku sprejel ključe, prosim, da sporoči svoj uaslov ali tistega gospoda, ki naj bi oil ključe oddal v mestu, ▼ upravo »Slovenca« pod štev. 3991. KUPUJEMO prazne cementne I« slične papirnate vrele PETHONAFTA Tyri» va a. na. MRČES IN GOLAZEN uii. stenice, bellie. Ščurke, molje. miši. podgane, voluharje in Dramorje * zanesljivo pokončate • strupom, ki ga dobite v droge-riji Kane, 2idovska I. Za vedno nas je zapustil naš srčnoljubljeni, nenadomestljivi soprog, brat, stric in svak, gospod Josip Žitnik zasebnik Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 12. t. m., ob 5. uri popoldne z Zal, iz kapele svetega Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto 13. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, Chicago, Zagreb, Žužemberk, dne 10. maja 1944. Globoko žalujoči: Fani, soproga, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo derotu opasal meč oni izmed zbranih knezov in velmož, ki se bo na turnirju najbolj izkazal; in knezi in velmožje in vojniki so se napotili na prostor, ki je bil za turnir določen. Prostor za turnir je bila ravnica, ki so jo pokosili v la namen prav na kralko; spredaj so bili trije drogovi, zataknjeni v luknje, ki so bile izvrtane v debele in težke tnale; na teh drogovih so visele glave žrebca in juncev; ob levi in desni strani ravnice so zavzeli prostor voiniki, zadaj pa so se razvrstili tekmeci; za temi je bil vzvišen prostor za ženske, kneze in velmože, ki niso tekmovali. Med navzočimi ženskami lepi Albas-vinti ni bilo para: in ko je sedla ona na svoj prostor, so se uprle vanjo oči vseh navzočih zakaj Albasvinta je bila res cvet med cvetovi: njej takrat med Bar-jankami ni bilo para, čeprav je imel ne-kteri knez med Barjani čedne hčere; boginja ljubezni ni mogla biti lepša nego je bila princesa Albasvinta. Med navzočimi knezi, kneževiči, vel-možmi in vojniki pa po lepoti ni bilo para knezu Trokmaru; v rasti se res ni mogel kosati s knezom Galimarom, ali kljub temu je bilo videti, da je on edini, ki v tekmi ne bo zaostaial za njim. Kar se oglasi rog stražnika Trakunde iznova ... Navzoči so se pomirili in tekme so se pričele; udeložavall so se jih knoz Galimar,_ njegovi trije bratje, knezi Trokmar, lieigund in Sabarot, in še nekaj pol- noletnih bratov in sinov leteh in navzočih velmož Trikratni udarec s kijem na težak in velik bronast ščit, ki je visel na veji mogočne lipe, pa je otvoril tekmovanje. VIII. Za tekmovanje ie bilo določeno sledeče orožje: prača, kopje, mala sekira, velika sekira in kij. Prva tekma je bila. kdo zadene s kam-nem, vrženim iz prače, enego izmed rogov juncev, in ga odbije. Glavi juncev so zadali vsi, rog je zadel knez Trokmar, a odbil ga je samo knez Galimar. Druga tekma ie bila, kdo zadene e kopjem oko v glavi žrebce. Vsi tekmovalci so glavo zadeli, a oko je zadel samo knez Galimar Tretja tekma je bila, kdo zadene pokonci in ne debeli lipov tram z malo sekiro; tega so zadeli vsi. Četrta tekma je bila, kdo zasadi bojno sekiro v bukovo tnalo do njenih ušes; to je dosegel samo knez Galimar. Zadnja tekma pa je bila, kdo pobije bika z enim samim udarcem s kijem na tla. Pri udarcih največ tekmecev se je za udarec njemu določeni bik opotekel; pri udarcu kneza Trokmara je bik klecnil na kolena; a ko je udaril po njemu določenemu biku knez Galimar, je klecnil bik na kolena, omedlel ian se evrr.il. »Galimar!... Galimar!.,. Galimar!« .. Tako so začeli vriskati navzočni vojniki in odskakovati od tal; pritrjevanja zmagovalcu pri tekmah ni bilo ne konca ne kraja. Knez Galimar se je ozrl po navzočih; ob tej priliki sta se srečala pogled kneza Galimara in pogled princese Albasvintc; princeza je zardela in povesila glavo. V spremstvu kneza Tektosagunta je prišel njegov sin kneževič Anderot h knezu Galimaru. Za njima je stopala princeza Albasvinta in nosila meč svojega brata Anderota. Kneževič Anderot je pokleknil na desno koleno pred kneze Galimara; leta mu je položil na njegovo levo ramo svojo desnico in mu velel: »Anderot, vstanil« Kneževič je vstal... »Kneževič Anderot, kaj želiš?« ga vpraša knez Galimar. ■ »Knez Galimar, da mi opaše meč junak med junaki,« mu odgovori kneževič Anderot. Zdaj pristopi princeza Albasvinta in izroči meč knezu Galimaru... Knez Galimar in princeza Albasvinta sta se pogledala; in pri izročanju in sprejemanju meča sta se dotaknila drug drugega z rokama; pri tem je imela princeza občutek kot bi 9e dotaknila žerjavice; pogledala Je kneza Galimara še enkrat, se mu poklonila in odšla na svoje prejšnje mesto med gledalce. »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarii — Herausgebet, lz' jatelj; Ini Jože Sodja — Schrlltlelter, orodni*; Janko tLalnei.