POŠTNINA PLAČANA V OOTOVIN! mm VEi ■■■: SDMIif w Nf NI I m, 1 leto XIV, J štev. 10 teieeoft unFOMSiv*! O P R * V e • JS-.M In JV-« POSIOVUNICA CPI ir Pr«».mo„. J tel 28T P O « 1 M 1 CPKOV«!' D 1 ( II II u «n« Maribor, IS. in 14. januarja 1940 N A KO C Ni.NA NA MESEC Prejeman v upravi ati po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena din 1*- | Hitler posreduje za mir s Finci? % Senzacionalna vest iz Kodanja, ki jo je pa treba gotovo sprejeti s skrajno rezervo — Tudi Stalin baje za mir, toda pod pogojem, da dobi Sovjetska zveza oporišča in korekturo meje LONDON, 13. januarja. »Dafly Express« poroča svojemu listu h Kodanja, da Je nemški državni kancelar Hitler ponudil Stalinu svoje posredovanje med Sovjetsko zvezo in Finsko, da bi se doseglo premirje in sklenil mir. Stalin baje tega posredovanja ni odklonil, stavil pa pogoje, pod katerimi bi bila Sovjetska unija pripravljena sprejeti ta predlog. Dobiti bi morala na Finskem oporišča za letala In mornarico, pristanišče PetSamo In korekturo meje na lugu. Vzroke, ki so Hitlerja napotili do tega koraka, navaja dopisnik takole: To je edina pot, po kateri si more Nemčija zagotoviti istočasno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo In Italijo. 2. Nemčija se boji, da bodo zavezniki volno na severovzhodu Evrope uporabili za pretvezo, da pošljejo svojo vojsko in boj« ni material v skandinavske države. 3. Nemčija zaradi sovjetske vojne s Finsko ne more dobili iz Sovjetske unije surovin, kakor je bilo prej dogovorjeno. OSLO, 13. Jaanuarja. Agex. Z uradnega mesta se zanikuje, da bi norveška vlada posredovala v Moskvi za sklenitev premirja med Sovjetsko zvezo 1» Finsko, kakor tudi, da bi sploh nameravala izvesti kako tako intervencijo. Velikaletaltkaaktivnott na zahodu Dramatičen spopad med francoskimi in nemjftjnl feta’ci na fronti — Poleti anglešk h letal nad Nemčijo« Avstrijo In Češko ter nemških nad Anglijo PARIZ, 13. jan. Havas. Nad delom francoske fronte le prišlo snoči do hudih zračnih bojev. Ko so se pojavili nemški bombniki, so se dvignili štirje francoski lovci Zakril jih je oblak. V višini 5 do 7 tisoč metrov sta se nato nenadoma pojavila dva francoska lovca in se spustila v boj s šestimi nemškimi letali. V akroba-tlčnem manevriranju se je spretnima francoskima pilotoma posrečilo, da sta sestrelila vsak po eno nemško letalo. V enem Izmed zadetih letal, Iz katerega se le takoj spustil gost, črn dim,. Je bil tudi poveljnik nemške eskadrilje. Medtem sta druga dva francoska pilota lovca napadla ostalo skupino nemških letal v višini 7500 m. Hud zračni boj se je končal komaj 800 m nad zemlio. Eno nemško letalo tipa »Messerschmitt« je bilo sestrelje no. Nemška eskadra, ki je štela 12 letal, le Izgubila četrtino teh, francoski štirje lovci so se pa nepoškodovani vrnili v svoja letališča. LONDON, 13. jan. Havas. Angleška letala so v četrtek zvečer plula nad Hamburgom, Frankfurtom ob Meni in nad Po rurjem. Letalci so b tej priliki nabrali važne informacije. V noči na četrtek so bile angleške Izvidnlške letalske patrulje zelo živahne nad Helgolandom in so se srečno umaknile nemškemu obstreljevanim Vsa letala so se vrnila v svoje baze. V zalivu Rantum so opazili angleški letalci več luči. Menili so, da so to signali za nemške polagalce min, zato so vrgli šest bomb. Luči so takoj ugasnile. Ta zaliv je najvažnejše hidroavion-sko oporišče Nemčije. LONDON, 13. jan. Reuter. Angleška letala so izvršila izvidniške polete nad Hamburgom, Bremenom in Poruhrjem. Nad otokom Sylt so angleški bombniki Ves svet za uspešno pomoč Finski Na bojiščih zatišje — Sovjetski letalski napadi — lz:ava za pomoč iz Anglije, Franclje, Italije, Španije in Amerike —■ Za pomoč tudi socialistični sine I ;atl HELSINKI, 12. januarja. Havas. Na finskih frontah ni nesenih pomembnejših dogodkov. Oblcoljevanje zajete sovjetske divizije se nadaljuje, a manjkajo za enkrat še vsaka podrobnejša poročila. Na obeh straneh se vztrajno pripravljajo na nove spopade. HELSINKI, 11. jan. Reuter. Trideset sovjetskih bombnikov ie napadlo včeraj finsko p;istanišče Turku. Napadeno Je bilo tudi pristanišče Hanko. Radijsko postajo Lahti je zadela bomba in zato verjetno več dni ne bo delovala. Iz Anglije bo v kratkem prispelo 10 ambulanc in ena ženslca ambulanca. LONDON, 13. jan. Reuter. Sovjetsko uradno poročilo nravi, da so sovjetske čete včera« izvršbe več izvidnikih pohodov s svofh baz v Uhti in Reooliju. Obe mesti ležita na ruskem ozemlju, severno od LHoške^a fezera. VATIKAN, 13. jan. »Osservatore Romano« poroča, da bodo Zed'njene države Severne Amerike v kratkem odpoklicale iz Moskve svofega ve’eposlanika. in sicer zarrdi sov,e1”Vo',a n^ada na Finsko. WASH!NGTON, 13. jan. Prezldent Roosevelt je priCel posvetovanja z voditelji parlamentarnih s^ank zastran pomoči, ki naj bi se dala Finski, zlasti z doba-vo In stre’iva. LONDON, 13. lan. Hnlfed Press. Tu so se razširile vesti, da osebno še španske državljanske. Drugi pa so taki, ki (kritike nočejo imeti. Imajo je dovolj za drage, za sebe je ne poznajo. Njim je vsako sredstvo posvečeno: kar je črno, vidijo beto in v politični nemorali mislijo, da je višek Umetnosti, ki se ji pravi politika. Take prepričevati, se pravi nositi vodo v moriš, Rr. Angleški glasovi o Podonavja in Jalta LONDON, 13. jan. Exchange Telegraph Angleški listi razpravljajo obširno o italijanski akciji v'Podonavju in na Balkanu, zlasti o italijansko-madžarski zvezi, o kateri dvomijo, da bi imela namen zanesljive obrambe. »Manchester Guardian« pravi H. pr., da Italija gotovo nima namena zrahljat} svojih vezi z Nemčijo in s tudi ne želi spopada s Sovjetsko zvezo, ker M jo želela v bodočnosti uspešno Iz-korlsttl proti angleškim in francoskim interesom v Sredozemlju. Zaradi tega naj se Madžarska ne zanaša preveč na Italijo, kajti nameni Rima so za enkrat samo tl, da sl zagotovi oblast nad Balka- nom. Na Balkanu pa zasleduje Italija 1, en cilj, nadaljevati sedanjo negotovost. »Daily Herald« piše tudi", b tem vprašanju in pravi, da zasledujeta' zlasti Turčija in Bolgarija z nezaupanjem delovanje, Italije^ ker sumita,, da zasleduje namen, oropati Turčijo njenega, vpliva in položajna Balkanu ter odlrgatj jo od. zaveznikov na zahodu. Balkanske-države ža kako konferenco v Rimu niso prav nič navdušene. Tudi »Daily Maik pravi, da j? nasprotovanje Italije, da bi se ustanovi samostojen nevtralni balkanski blok, naj-, lepši dokaz za to, da zasleduje Italija nr. Balkanu svoje posebne Interese in c lje. Zopet predlog o delitvi Nemčije BERLIN, 13. jan. DNB. »Berliner Bor-šenzeitung« reagira na članek v francoski »Revue de Deux Monde«s, kjer je bilo med drugim objavljeno, da ni mogoč mir z Nemčijo, dokler ne bo zaseden Berlin. Nobenih pogajanj ne sme biti priej, dokler ne Izgine narodni socializem, in ne bodo njegovi šefi iztrebljeni, naj že bodo živ! ali mrtvi. Miru ne bo prej, dokler ne bo Poljska povečana z Vzhodno Prusijo, ki jo merajo Nemci nevtralizirati pod skupno francosko in angleško upravo. Rajh je treba razdeliti na več državic, katerih vsaka zase . bo sklenila mlr.» List naglasa, da so francoski politiki v teku zadnjih 18 mesecev popolnoma podlegli sugestijam mednarodnega Židov stva. in vrgli Francijo v-sedanji brezupni položaj. Ves čas se trudijo, da bi uetvarili neko psihozo o veliki nevarnosti. Nikjer še ni angleških, na francoskih uspehov, Poljsk. Je zrušena, zavezniška stvar vedno, bolj izgublja na vrednosti. Bojeviti vojaški krogi morajo stalno udu šavati vprašanje milijonov, čemu se prav za prav bore. Nemški vojak straži ob -Renu, nemška mornarica in letalstvo sta gospodar Severnega morja. Naj le delafo v Pariza načrta za razkosa-^ Nemčije, njen vojska Je gospodar položaja. ' ' V Govor francoskega ministra Santina PARIZ, 13. jan. Havas. Trgovinski minister Santin je ob o.voritvi nove pisarne pariške Trgovske zbornice dejal, da je treba v korist francoske finance čimbolj štediti. Treba se je glede uvoza ohieji.i le na najpotrebnejše stvari/ Uravnovesiti moramo naše finance in izkoristiti Vse za narodno in kolonialno proizvodnjo,- Bor-ti se moramo tudi v gospodarstvu hrabro V Sudetih ni nezadovoljstva BERLIN, 13. jan. DNB. Agencija,, Havas Je razširila vest, da Je nastalo na Sudetskem veliko nezadovoljstvo in da so se razvili v industrijskem področju Reichenberga (Llberca) Iz tega nezadovoljstva celo delavski nemiri in Je bilo večje število sudetskih Nemcev aretiranih in odgnanih v koncentracijska taborišča. Z uradnega mesta se izjavlja, da je ta vest od začetka do konca Izmišljena. V Sudetih ni bilo nobenih nemirov in tudi obsedno stanje ni bilo razglašeno, ker za to ni bilo nobene potrebe. kakor naši možj.e na fronti. Zavedati se moramo, da prihajajo še težji časi od sedanjih. Treba je delati, proizvajati 'in hra niti narodno Silo. Vsak- nov izvoz pomeni novo zmago. Nočemo š@ enkrat doživeti •leta, ki s6'prišla po krahu'svetovne vojne. Ustvariti moramo'nov svet,-ako nočemo doživeli še enkrat oboroženega zatišja. . Zasuti rudarji so fzgub jen! BARTLEY, 13. jan. Reuter. Po eksploziji v premogovniku so spravili na dan 25 mrtvecev. V rudniku je ostalo Se 67 rudarjev in ni nobenega upanja več, da jih rešijo. FANTASTIČNA BRZINA ANGLEŠKEGA LETALA LONDON; 13. januarja. Exchange Te-legraph. Po še uradno nepotrjeni vesti je neko novo angleško letalo doseglo pri po Izkusne mpoletu fantastično brzino 10C0 km na uro. ANGLEŽI ZAJELI »DCSSELDORF« LONDON, 13. jan. Reuter. Pet tisoč tonski nemški parnik »DUsteldorf« je prispel v neko angleško luko. Parnik je zajela angleška križarka »Dispatch« v okolici Bermudskega otočja. STRAHOTE ZIME V ŠPANIJI MADRID, 13. jan. DNB,‘Vso .Španijo je zajel silen mraz. V južnih krajih merijo —10* C. Griči okrog Avile so pokriti s tri do štiri metre debelim snegom. Nad Sredozemskim morjem besne siloviti viharji. V Valenciji in okolici so močni nalivi, pokrajine ob obali so poplavljene. Dva ribiča, ki sta hotela rešili ladjo, sta blizu Voga utonila. KANADSKA DOBAVA ALUMINIJA • MONTREAL, 13. jan. Ass. Press. Kanada bo dobavljala na leto 50.000 ton alu mln!ja angleški vojni industriji. TURSKO-GRSKO PRIJATELJSTVO ANKARA, 13. jan. Havas. Svečani, večerji, prirejeni na čast grški delegaciji za trgovinski 6porazum, so prisostvovali vsi člani jyške misije in poslaništva. AMERIŠKE BOJNE LADJE V EVROPI LISBONA, 13. jan. D.NB. V Funcal je dospela ameriška križarka in dve torpe-dovki.. Priplule so iz Barcelone in bodo ostale na Madeiri Več dni. Poveljnik ameriške eskadre v evropskih vodah, admiral Courtney, je obiskal portugalske oblasti. LETALSKA NESREČA V AMERIKI . .SAN. DIEGO, .13. jan..Havas. Dve letali sta trčili skupaj. Od,šest članov posadke sta se dva rešila s padali. Videla sta osia-je,. kako so skočili iz letal. Do /zd3j jih še niso našli, ker se je nesreča pripetila nad'pustim, divje zaraslim krajem. SMRT BELGIJSKEGA POLITIKA BRUSELJ, 13. jan. Havas. V starosti 75 let je preminul snočj minister brez pprt felja Nežanne, ki je bil velik prijatelj" Fran cije. v'. . TAYLOR PRI ROOSEVELTU WASHINGTON, 13, jan. DNB. Preži, dent Roosevelt j* sprejel 'svojega osebnega zastopnika pri Sve j štoPči v Rimu, Taylorja, in imel z njim dolg razgovor je na norveški ladji že na-poti v Ameriko. RUSKO KRZNO ZA AMERIKO OSLO, 13. jan. DNB,.Norveška agencija javlja,-da so US3\ fiaUUpi!e'v;Rijšiji;za •1320' milijonov dolarjev krzna. Prvi tovor krzna v vrednosti 15; milijonov dolarjev Je na norveški ladji že napoti v Ameriko. OBNAVLJANJE PROMETA NA POLJSKEM KRAKOV, 13. jan. DNB. V, ponedolj^k bo izročen prometu. most čez. Vislo pri Dublinu., je to tretji most, ki so-ga- bil: Poljaki porušili, a je bil v kratkem času. kljub slabemu vremenu spet postavljen, ŠPANSKI MOTORNI VLAKI MADRID; .13.. jan. DNB. Na preg: Madrid—Sevilla 8o napravili prve poizkuse z motornimi, vozovi. Vsak vagon lahko sprejme 8Č .-potnikov in doseže hitrost 120 kilpmetrov na uro. . .. .. • Mariborska napoved. Pretežno jasno in -mrzlo vreme. Včer'aJ je b:la najvišja temperatura —6.8, daries zjutraj najnižja —22.0,- opoldne —13.3, Borza. C u ,r i h, 13. jan. - Devize: Beo-1 grad 10, Pariz 1Q, London 17.65,v New-york 445.90, Milan 22.50, Ber.iin 178.75, Praga 5.30, Bud mpešta 3.35, Bukarešta 3,30, Buenos Aires 100.50. 9awatk samski ■ Proglas mesta Zagreba Pred obiskom kneza namestnik-. * ~.vla n kneginje Olge v Zagrebu je načelstvo hrvatske prestolnice izdalo ha prebivalstvo'proglas, v katerem 'pravi med drugim: Ta radostni'’ dogodek 'bo .ddje^nil 'zanosno v srcih vsega zagrebškega prebivalstva in bo okrepil našo ljubezen do visokih gostov. Izyesite na svojih hiak rmrodne zastave,, okna .po ulicah, kjer bosta, šli Nj. Visočanstvi. okrasite z ^venci. Nj. VisočainstVi dospeta. v nedeljo. 14. t. m. ob 15. na glavni kolodvor ter bo$ta krenili preko Trga . kralja -Tomislava. Trga ;b'ana Jelačiča. Iliče in'Mesničke.ulice v banske dvore. Živel Nj. Vel. KralJ.Pe-ter II.I Živela Ni, kr. Visočanstvi! živel 'vzvišeni kraljevski ‘ dom, Karadjorkvi-ievj Slovenija bo volila 24pos?encev .Razdelitev Slovenije v volivna okrožja je dokončno naslednja.:-. .1, vplivni okraj Ljubljana: Radovljica, K rani, Kamnik. Ljubljana okolica, Škofja. Loka; 2. volivni okraj Ljubljana mes'o; 3. volivni okraj Maribor: Prevalje, Gonili grad, Slovenjgradec, Konjice, . Maribor desni breg; 4. volivni okraj Murska Scbota: Murska Sobota. Dolnja1 Lendava, Ljutomer, Ptuj, Maribor levi breg; 5. volivni okraj,Celje: Krško, Brežice, Šmarje. Laško,'Celje; 6. volivni okraj Novo mešlo: Logatec, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Litija. V Slovfenii bo izvoljenih’ 24 poslancev, število teh se bo pa najbrže še pomnožilo, ker bo gotovo nekaj slovenskih poslancev izvoljenih tudi na državni listi. Detegaclfa slovenske SDS v Zagrebu Glasilo. SDS,, zagrebška »Nova. Riiee«, piše o obisku delegacije Akcijskega odbora SDS za Slovenijo, na čelu 2 dr. Šnuderlom, v glavnem Ssekr&t^rijatj ŠBS v, Zagrebu, kjer so. delegati imeli-, daljši ... s ..predsedhikpn$ i?vr,šilnega odbora SDS senatorjem ^tldwfeisnvjn glavnim sekretarjem SDS • senatorjem Savo Kosanovidem. Ob.enia- so delegati objasnili politično situacijo y; Šlove.nijii s posebnim ozirom na delo novoustanovljenega Akcijskega odbora SDS za Slovenijo. Situacija' za organizacije SDS v Sloveniji je zelo ugodna ter se politika SDS. sprejema z največjimi simpatijami. O politični (n državljanski '/'V, zroosti ,v v Adam Pribiče.vič;ki živi: kot kmet na Kosovem polju,, pripoveduje; v: »Seljač-kem Kolu«, da se je nedavno. vozil s .kmetom, ki ima- milijon dinarjev vredno posestvo. Razgovairjala sta o vojni. Bogati kmet mu je dejal, da se nima ?a kaj boriti. »Z začudenjem sem. gledal- tetra človeka, nadaljuje Pribičevič. Milijon d« ana. v'tej državi in pravi, da se nima zn kaj boriti! Če bi bil človek svinja, ki nima drugega ideala kakor- .svoje Jastno korito, bi se moral -boriti, in še kako boriti, za tisti milijon dinarjev, za plodne jjfive itd.- Nam starim Je sramota dokazovati* kako je potrebno ■■braniti svojo domovino!« Slovansko Novo leto Kljub nepovOlJhi .bilanci za slovanstvo v i. 1939 imamo oshovo za vero, da bo novo leto 1940 pokazalo drugačno sliko. Spopad oboroženih sil y Evropi še - ni končan. Boj' še je začel zaradi Slovanov in za Slovane — kar dokazuje, da ,neor~ ganizirano, n e p/o v e z a n o slovanstvo predstavlja resen .nedostatek.v organizaciji Evrope in človeštva. Takšno sta? nje slovanstva povzroča kaos v mednarodnih odnošajih, izziva ošvaja’ne apetit te in ustvarja večrto krizo. y Evropi. V sklopu svetovnih idej manjka slovanske komponente, ki naj vrne ravnotežje in :zvrši boljšo organizacijo sveta nego. je danes. Ideja Slovanske solidarnosti je zgodovinska nujnost za Slovane^ n:'ena vloga mora biti konstruktivna in. mim-'jubna. (»Slavenska misao«). Izselitev naših Nemcev Na zboru v Vojvodini je senator Qeorj gijevič dejal, da »zdaj še ni namena, izseliti vse ttaše Nemce, sigurno je pa, da bodo morali iti vsi tisti, ki se ne morejo sprijazniti z našo državo.« (»Jugoslaven-sa pošta«). V pričakovanju banovine Slovenije Vladimir Kreft Že peti mesec poteka od dneva, ko je bil podpisan sporazum, ki predvideva osnovne spremembe v državi, med drugimi tudi ustanovitev samoupravne Slovenije. Ker bo osnovanie banovine Slovenije važen mejnik Slovencev v njiho* Vem nadaljnjem narodnem in državnem v življenju, bo to velik zgodovinski dogodek, o katerem je potrebno že danes spregovoriti nekaj besed. Slovence je našlo osvobojenje premalo pripravljene. Poznalo se je, da jim je .manjkalo ob ustanovitvi skupne države s Hrvati in Srbi zadostno razvitega dr-žavnega čuta in tudi državniških sposobnosti Eden važnih vzrokov tega nedo-stetka je bil večstoletni sistematsko izvedeni gospodarski in duhovni pritisk avstrijske vladajoče kaste, ki nikdar ai dopustila, da bi se lahko slovenski narod v avstrijski državi svobodno in vsestransko udejstvoval. Četudi ta razlog sicer deloma opravičuje razne pogreške, storjene v škodo slovenskega naroda v prvih leiih bivanja v narodni državi, vendar ne opravičuje vseh poznejših krivic, ki jih je moralo prenašati slovensko ljudstvo in katerih vzrok je bilo delo poedinih političnih predstavnikov, ki so narodne interese podredili strankarskim potrebam. Pri tem lahko poudarimo, da bi bilo Slovencem prihranjeno marsikatero razočaranje, če bi bilo slovensko politično delo že od vsega začetka pra- vilno usmerjeno. Posledice tega dela pa so se tudi vedno bolj opažale pri ljudstvu samem, ki je postajalo nezadovoljno. Politično strankarske prilike v državi, ki so se dan za dnem slabšale, predvsem pa prihod gospodarske stiske, je tudi pokazal, da ima slovenski narod privzgojeni dve lastnosti, ki sta v delnem nasprotju s Hrvati in Srbi. V zvezi s temi lastnostmi so se pri ljudstvu že pojavljale najrazličnejše želje in pogosti spomini na »zlate stare čase«. Pojačanje centralističnih teženj po šestem januarju, vedno hujše neprilike zaradi gospodarske krize ter končno ugotovitev, da smo Slovenci prikrajšani na denarnih podporah s strani centralne vlade, oziroma dognanje, da odstotno preveč plačujemo v osrednjo blagajno, je odnos ljudstva do države še poslabšalo. Šele 26. avgust je pretrgal nit napetosti, ki se je naglo stopnjevala, zlasti pri Hrvatih, ki so se čutili še bolj prizadete, kakor Slovenci. S tem dnevom se je začelo s popravljanjem krivic, ki so bile storjene v prvih dvajsetih letih in sedaj smo na najboljšem potu konsolidacije, ki naj tudi slovenskemu narodu prinese bistveno drugačno življenje od dosedanjega ter tako tudi istočasno okrepi jugoslovansko državno zavest pri Slovencih. Pojačenje slovenske narodne m jugoslovanske državne zavesti .pa pomeni tudi odpravo prej navedenih dveh negativnih lastnosti pri velikem številu slovenskega ljudstva, ki sta pri njem vedno In vedno povzročali za narodno državo le neprijetne želje. Trenutek pred katerim smo Slovenci, daje precejšnjo možnost, dokazati narodu, da mu je Jugoslavija edina in pravična mati. Zato je dolžnost vseh onih, katerim bo prepuščeno, da Slovenijo prevedejo iz centralistične ureditve v samoupravno, da bodo to preuredite pravilno pojmovali in jo izvršili v smislu narodovih potreb in časa v katerem živimo. Slovensko ljudstvo ne pričakuje samo, da bo odločalo V novi Sloveniji načelo poštenosti, reda in enakopravnosti, nego tudi, da bo pravica najvišje načelo, vsake odločitve in da bo pomenila ustanovitev Slovenije postopno popravo krivic, ki so bile povzročene narodu v prvih dveh desetletjih narodne države. Res je, da bo delo v razmerah v katerih živimo, izredno težko in da bo zahtevalo vetHdh sposobnosti od vseh onih, M ga bodo vršiti. Toda dobro opravljeno delo bo tudi zadovoljilo slovensko ljudstvo zbrisalo iz spomina vse misli na dobro daljno in bližnjo slabo preteklost, in obenem onemogočilo vsako tujo propagando, ki posredno ali neposredno prihaja med nas. S tem bo ustvarjen kader ljudi, ki bodo pripravljeni vse storiti v obrambo domovine. Politična pot slovenskega ljudstva Josip Udovič Politično življenje slovenskega ljudstva se giblje po tujih načelih, ki so bila presajena na naša tla in se niso mogla udomačiti. Brezplodna borba med liberalizmom in klerikalizmom, potem, ko sta se v svetu že preživela, nam je samo škodovala. Marksizem, ki je nekatere udinjal za hlapce, ni prinesel ljudstvu rešitve. Vsi trije: liberalizem, klerikalizem in marksizem, so slovensko politično življenje razgibali, niso pa dali ljudstvu pričakovanih uspehov, ker so se izživljali v medsebojni borbi, ki ni bila koristna mesto da bi svoje sile uporabili za dvig ljudstva, ter izboljšanje socialnega, gospodarskega in kulturnega položaja slovenskega naroda, ki ni mogel napredovati, ker ni bilo pogojev za njegov uspešni razvoj. Socialno, gospodarsko in kulturno stanje se je slabšalo in slovensko ljudstvo je samo uvidelo, da mora prelomiti s preteklostjo in kreniti na nova pota. Poskusi, ki naj bi ga privedli s sedanje zavožene poti, so že bili. Neuspehe moramo iskati v dejstvu, da so se vtihotapili v politična gibanja, ki naj bi ta pre-okret izvedla, ljudje zvesti svoji tradiciji, ki so nadaljevali s staro politiko. Gibanja so pod vplivom teh ljudi, ki so v njih prevladati, nasedla na limanice, kar je imelo za posledico njihov propad. Del idealnih in sposobnih javnih delavcev, se je zato pričel umikati od političnega življenja v škodo vsega ljudstva. Političnim špekulantom je škodljivo delovanje bilo olajšano, kar je vplivalo na mnoge porazno. Politika ni bila v očeh teh ljudi več to. kar Je, marveč so videli v njej le umazanijo, s katero se ni treba pečati. Zadnji dogodki in spremembe v svetu, so razgibale tudi slovensko politično življenje. Levičarji so menili, da je prišel njih čas in so skušali ožlvotvoriti svoje misli posebno na deležll. Nam pa ni treba takšnih tujih vzorov, svet se bo preuredil brez nas, nam ne bo rešil težkih političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj, če si jih ne bomo znali sami rešiti. Zato moramo biti sami pripravljeni in sposobni, da sl bomo uredili svoje življenje tako, kot narekujejo naše domače razmere. Slovenci smo majhen narod. Naše sile morajo biti zbrane in pripravljene. V nas samih mera biti dovoli močna zavest. da nas ne bo rešila nobena tn]a ideologija. Kreniti moramo na politično pot. zgrajeno na lastnih narodnih načelih saj Je med nami še dovolj zdravih si? ki so sposobne izvesti politični preporod slovenskega ljudstva. Zgodovina, kmetski upori, dosedanje kulturno in gospodarsko življenje ter narodna samobitnost, nam dajejo pravico, da si zgradimo lastno narodno stavbo, ki ne bo tuja, da. se bomo počutili v njej res domače. Pripraviti slovensko ljudstvo na to novo politično pot ne bo težko, če bo videlo, da vodi h svobodi, pravici in resnici. Svobodne politične organizacije, ki niso pod tujimi vplivi, so nam potrebne. Slovenski kmet, delavec, obrtnik, meščan in mteligent, se bo v takih strankah rade volje organiziral. Bodočnost slovenskega ljudstva je v njem samem, zato naj gre po politični poti, ki bo res samo njegova! II Stari grad" na Slivniškem Pohorju Or. Fran Mišič Zigartov, Peršetov, Perkov in Ruški vrh so poleg Velikega vrha, ki slovi med domačimi gotovo zaradi svoje zunanjosti in obširnosti tudi kot »Župnik«, glavne vidne vzpetine v gosto pošumljenem podolgovatem hrbtu Vzhodnega Pohorja. S svetlih in sončnih posekališč in »frat«, ki vise na njihovih južnih pobočjih, z obnovljenega Žigartovega stolpa, ki so ga kot prvega na Pohorju že pred več ko 30 leti postavili vrli Rušani, zlasti pa izpred »Pohorskega doma«, izpred »Mariborske«, najbolje in v prvi vrsti pa s planice med »Ruško« in cerkvijo sv. Areha dobro in razločno vidiš, da se vleče, niža in spušča z onih vrhov v Ptujsko polje kakih petnajst aH še več stranskih hrbtov, obronkov, rogljev in panog v jugovzhodni smeri. Pokriti so deloma z gozdovi, deloma z obširnimi polji, njivami in travniki, sredi katerih žde. obdane od gostih sadonosnifkov, samotne in ljubke stare, pristno domače kmetije. V globoko razritih in razklanih, temnih in obsenčenih jarkih, prepadih in jarugah, ki zijajo med onimi obronki in hrbti, rije, šumi in bobni ravno toliko vrelcev, potokov in vod istosmemo z njimi proti Dravskemu polju, nekdanjemu morju, dokler se ne ooizgube v njem. Polskava, ki izvira blizu Sv. Areha pod Žigartovim vrhom, je v tem odseku poleg Devine in Bistrice edini pohorski potok, ki ne potaplja svojih planinskih vod v Dravskem polju kot jih je nekdaj v Panonskem morju, temveč se, ojačena z močnimi vodami Framščice, počasi preriva skozi zamočvirjena tla jugozapad-nega Ptujskega polja tako dolgo, da se končno, sicer nekoliko oslabljena, a ven-iar še zdrava, nad Sv. Vidom pod Ptu-em združi z Dravinjo, glavno reko južnega in Jugovzhodnega Pohorja. Ves ta gorati ta bogati *vet od Zgor- nje Reke za Hočami preko Slovenske Bistrice do Ložnice je nekoč spadal pod Slivniško pražupnijo in zaradi tega brez dvoma prvotno tudi pod Slivniško gosposko. Južnovzhod-ni pohorski obronki južno od hočke Reke, ob Poljanščici, ki, prihajajoč s Poljane, teče skozi Slivnico mimo Slivniškega gradu, svet ob Radizeljščici, ob gornji Framščici in Bukovščici, njenem pritoku, se imenuje Slivniško Pohorje. V njegovem gornjem in zahodnem predelu, južno pod Reškim vrhom Jn južno pod »Mariborsko kočo« boš našel »Stari grad« na Slivniškem Pohorju. Slivniški »Stari grad« ni ne velik ne majhen; ni sploh noben grad. To je samo krajevno, poljsko ali Hvadno ime, ki pa s svojo vsebino, s svojimi pravljicami in pripovedkami, s svojimi bogatimi zakladi, s svojima dvema jarkoma in komaj še vidnima nasipoma sega globoko v staro preteklost Vzhodnega Pphorja, ve mnogo povedati, še dandanes tu pa tam koga vzpodbudi, da začne ob tajin-stvenem podzemskem zidovju kopati, pa bi nam t^ržkone še mnogo več stvarnega in zanimivega odkrilo, če bi na tem mestu kdo zasadil kramp in lopato s strokovnjaško roko v staro zemljo. Ta Stari grad leži na ne baš širokem oblem koncu kratkega tako zvanega Zahodnega Slivniškega Pohorja, ki se kot stranski odrastek glavnega pohorskega hrbta med Perkovim (1232 m) in Reškim vrhom (1156 m) hitro niža in pada med gornjo Framščico in Bukovščico njenim neznatnim zahodnim pritokom. Kdor si je kdaj ogledal Tinjska gradišča in druga naša »gradiščae na vznožju vzhodnega Pohorja, v Slov. goricah blizu Kžpele oni znani Veliki Kocijan al' Strucljevo gradišče nad Mozirjem v Savinjski dolmi, bi tudi pri slivniškem Starem gradu otegnfl sklepati na enako gra- dmkk sprejem evropskih in izven-evropskih postaj tudi podnevi z luksuznim superom Prodafa tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-eevni popul?rni super na mesečne obroke od dlfl 185*— Samoprodaja L. LUŠICKV Maribor, Koroška tasta it. 11 Anton Bremec, Celi e ■ ——X........... —.................. dišče; v loku potegnjeni jarek nad »gradom« je samo kakih 80 korakov dolg, oni pod njim, premočrtno izkopan, je še krajši. Oba pa dokazujeta, da je bilo mesto med njima z vidnimi ostanki podzemskega zidovja vrh obronka med dvema jarkoma in vodama v resnici »ograjeno«, torej grad. Spodaj pod »gradom« ob Framščici ima kot njegov sedanji po-sestnik kmet Skorbut svojo domačijo. V apneniških votlinah,, špiljah in luknjah v bližini so imele nekdaj svete bele žene, žaflk-žene in lepolase vile svoje skrito bivališče in so od tara ponoči hodile h kmetom, ne da bi jim kmet!ce tega ne bile privoščile, pa so jim za to tudi rade pomagale, da je bilo vedno vsega dosti pri hiši, v hlevih, na polju In v kašti. Od kmetije, od njenega studenca je vodil rov pod zemljo gori do »grada«. Nekoč so na •tem »gradišču« kopali trije možje; iskaji so zaklade. Že so bili spravili na dan mnogo denarja in žrebljev skrivnostne podkve, zlomljene puščice in sulice; tedaj pa nastane nenadoma silen vihar. Pred očmi se jim zatemni in, ko poleže vihar in oni zopet spregledajo, o izkopa* nih zakladih ni bilo več sledu nikjer. Staremu gradu nasproti, na levem bregu gornje Framščice, na tako zvanem Vzhodnem Slivniškem Pohorju, ki preko njega vodi avtocesta, se dviga izredno velika bela hiša, lep kmetski dvorec, ki pa ni obrnjen proti jugu, temveč gleda proti vzhodu In zahodu, torej tudi k Staremu gradu, p. d. Domadenik; sedaj sedež župana pohorske občine Ranče, pod katero spada tudi »Mariborska«; nekoč pa, tako pripovedujejo, »marof« ali pristava onega »Starega gradu« In obenem stalno bivališče grajskega sodnika. V zidani kleti ti pokažejo krr sedem ločenih prostorov, ki so vsi zelo nizki In obdani s silno debelimi zidovi; stare shr3mbe za desetino: v enem* najnižjem izmed njih. so še sedaj zabiti v zid železni klini in kljuke, na katere so bojda privezovali ujetnike, kaznjence in nepokornike. Kajti nekdai Kmetske upori na Slovenskem predvečer bojev „Za staro pravdo! 66 Jes.p ftfrav.ak / Kako so Tehljeva grozodejstva dvignita kmete k splošnemu uporu in je za nje sestavil pritožbo na kralja j lajno in manjka tucli o napadu na i'o pritožbo je s prošnjo za odpomoč grad loenejšili poročil. Vse kaže, da so neslo posebno poslanstvo ua Jurjevose s pomočjo grajskega vojaka .Nikole 1572 na Dunaj cesarju. Komaj pa so j Koprive, ki že 10 let ni dobil plače odšli, je tudi že izbruhnil splošni upor J za svojo službo, zvijačno polastili gra-susedgrajskih podložnikov. Navalili so d« v pozni jeseni 1572. Slalcnberški Se drugih sredstev se je poslužil Tahi, da je prišel do denarja, ki mu ga je vedno primanjkovalo. Kmetje so morali zanj brezplačno voziti živci v mesto in ga tam prodajali po ceni. ki jo je določil Tahi in je bila višja od tržne cene. Kdor ni izkupil izračunanega zneska, je moral razliko poravnati iz svojega. Tudi je dal Tahi isto kmetijo istim posestnikom večkral v zakup, čeprav so jo imeli na doživetje, samo da je lahko zahteval de-setek in takse (Mariin Kolnik iz Hrastovca, Janže Zlodej iz Maclja, Matija Žumer iz Jelovca itd.). GRAŠČAK - ROPAR Pa to graščaku še ni zadostovalo. V mnogih primerih se je poslužil krat-komalo ropa. Mihu Brumnu iz Sp Makol so odpeljali trikrat po par volov za davke, in potem še konja. Martinu Urbanu iz Lač so brez vzroka odpeljali konja, in ko se je priložil je bil še kaznovan. Mihu Kolniku iz Dol je sam Tahi odvzel 90 tolarjev in dai odpeljali enega konja, tri krave, 15 prascev, 15 koz in 15 ovac. Urbanu Kovaču iz Koprivnice so odvedli dva konja, štiri krave in enega vola, itd. Nekoliko teh primerov smo obravnavali natančneje zato, da na konkretnih slučajih pokažemo, kakšne krivice, dognane po uradnih preiskavah, so se godile podložnikom in ker za druge upore, katerih vzrok pa je bil prav slično brezsrčno ravnanje gosposke, tako podrobnega arhivalnega gradiva nimamo na razpolago. POHOTNOST NAD DEKLETI Sličnih pritožb je bilo samo iz sta-tenkerške graščine še nešteto. Vse to in še huje je počenjal Tahi s sused-grejskimi podložniki. Pozval jih je na tlako, moške in ženske. Ce mu je katero dekle bilo všeč, ga je dal po slugi odvesti v grad, kjer je poslala žrtev njegove slrasti. Takih zločinov je komisija ugotovila štirinajst. Mladi Gabrijel Tahi je Pavlu Jujrkoviču iz Brdovca razrezal obraz in mu iztaknil cči. Siromak je romal, čim je okreval, k nadvojvodi v Gradec in se priložil. Sodna razprava je bila 1574. v Gradcu in je obsodila Gabrijela Talia na 1853 fl odškodnine, toda Jurkovič je dobil po dolgih pritožbah komaj 800, fl. In takih primerov je bilo več. PRITOŽBA NA CESARJA Dolgo so kmetje prenašali Tahijeve hudobije, potem pa so sklenili, poiskati si pravice pri vladarju. Slalen-berškl podložniki so žc leta 1571. sestavili pritožbo na nadvojvodo Karla, ki pa ni imela nikakih uspehov. Voditelji kmetov susedgrajskega in stu-biškega vlastelinslva so se zbirali pri župniku Ivanu Babiču v Brdovcu, ki je bil njihov prijatelj in somišljenik ko so se Je medvedi In volkovi, vepri, jeleni in risi izprchajali po pohorskih gozdovih hi tudi po Slivniškem Pohorju, so morali njegovi nesvobodni prebivalci delati tlako in dajati snopovino in drugo desetino svoji gosposki. Za malomarneže in grešnike pa so bile pripravljene one nizke in temne luknje, oni klini in one kljuke. Prvotni pravi Slivniški grad, ki je stal sedanjemu nasproti vrh vinorodnega grička na levem bregu Poljanščlce ob njenem izstopu v ravnino, je že davno razpadel; a »Stari grad« na Zahodnem Slivniškem Pohorju in njegov »marof« na Vzhodnem Slivniškem Pohorju, po kate-tem je speljana tako lepa avtomobilska cesta na Pohorje ter k njegovim kočam, gostilnam in hotelom, še vedno in vidno živi v pravlj:cah In pripovedkah in bo živel, dokler bo še kaj pesmi m poezije na sončno-ožarjenih južnih obronkih, v bistrih vodah hi Šelestečih šumah Perkovega iit Reškega vrha v našem Vzhod-liem Pohorju, na susedgrad, ga zavzeli in iztirali Tahove sinove in služabnike, s pristave pa odgnali konje, govedo in svinje in si plen razdelili medseboj. Odbili so potem še Gabrijelov poskus, grad je bil takrat poln raznih drago cenosti, linih turških preprog, drago cenega orožja in konjske opreme, zlatili oklepov in z zlatom obloženih uzd. 20 skrinj polnih raznih dragotin. Toda zopet se polastili gradu. Poleti so iz-, kmetje si niso prisvojili nič, — ho-vršili tudi nrf ad na Dolnjo Slubico in \ teli so sc le rešili svojih tlačiteljev in prisilili Stefana Tahija in njegove ljudi, da so sc umaknili; tudi tu so ugrabili vso živino. Značilno je, da sla bila pri teh dogodkih kraljeva upravitelja Horbinovič in Bakšaj na strani oouufuoSo.19 ipm ojpn a tud ‘AOj3uni in vdova Heningovica. UPOR NA ŠTATENBERGU Kmalu nato je prišlo do upora tudi na Štatenbergu. Ker je bila prošnja za odpomoč, poslana na nadvojvodo, brezuspešna, so sc začeli kmetje na skrivnem shajati in se pripravljali za upor z orožjem. Vse se je vršilo zelo krvosesov. Ko so si grad osvojili, so se vsi za boj sposobni možje pridru žili drugim puntarjem iz Spod. Štajerske. »ZA STARO PRAVDO!« Medtem so zahtevali hrvatsko-sla-vonski stanovi od kralja, da se gibanje kmetov v susedgrajskem in slu-biškem vlastclinslvu zatre s silo. Pa tudi kmetje niso ostali brezdelni. Poslali so kralju poslance, ki naj opravičijo njihovo postopanje, obenem pa so se pripravljali na odločilni udar Konec leta 1572. so se začeli po vo- jaško organizirali. Tedaj pa borba že ni veljala več Tahiju samemu, temveč vsej gospodi brez razlike. Namesto „pruč s Tahijem14 so oznanjali geslo „za slaro pravdo44 po vseh graščinah zapadno od Zagreba, hrvalskih in slovenskih. Kmeije so hoteli postaviti v Zagreba svojo viado, ki naj bi biia v soglasju s cesarjem. Zahtevali so odpravo tlačanstva in stanovskih predpravic, odstranitev davčnih iztcrjalccv, odpravo carine in mitnlne, svobodno trgovino itd. Obljubljali so, da bodo sami pobirali davke in skrbeli za obrambo meje proti Turkom. Že iz navedenega se jasno vidi, da so se v njihovih zahtevah skrivali osnutki idej, ki jih je zastopala pozneje francoska revolucija. Samo po sebi sc razume, da so se plemiči tega uslrašiii in naenkrat so se znašli vsi bivši nasprotniki v skupnem taboru in skupni borbi proti kmetom. Prvo, kar so kmetje storili po razglasitvi svojih zah Lev, je bilo. da so .zvoliii vlado treh mož. Na čelu je bil Matija Gubec, poleg njega pa Ivan Pa-sancc in Ivan Mogaič. Vojski so postavili na čelo Ilijo Gregoriča kot vojvodo, njemu v pomoč pa 11 (ozir. 12) kapetanov. Ilija je bil izurjen vojak, ker je cloljvr časa služil v hrvatski krajini in bil dvakrat ujet od Turkov. Ob zaključku drugega letnika »Obzorja" Pred nami leži zaključni zvezek drugega letnika mariborske revije »Obzorja«, obsegajoč skupaj 11. in 12. številko. Izšel je z malo zakasnitvijo šele po Novem letu. Z veseljem pozdravljamo, da je v tem zaključnem zvezku zopet zastopan Miško K ra n j e c in da se je znova og’asi! tudi Ivan Potrč. Prvi je prispeval novelo »To je 1«. Pisana je z vso Kranjčevo značilnostjo zadnjih del, ki se izraža v toplini, kakršne smo sprva pogrešali. Kranjec poseže cesto po najbolj preprostih molivlh, a jih zna s svojo umetniško silo približati našemu zanimanju in vzbuditi v nas čustvo sodoživlje-nja. V tem se loči od nekaterih naših mlajših iz njegovega kroga in jih presega. Ivan Potrč se je s svojim »Pisarjem Can Lingom« zatekel v eksotična simboliko, v kateri je pa ostal zvest svojemu idejnemu svetu in risanju socialnih stisk, zato je ta »kitajska« novela prav tako tudi slovenska ali španska. Ker bo te »kitajske« novele nadaljeval, nam bo ustvaril morda sčasoma zanimivo knjigo, sorodno Mrzelovemu »Bogu v Trbovljah«. čeprav na čisto drugi stilni podlagi. Tretji !epos’ovni prispevek v prozi je sklep Joke Žigona groteskne in ekstravagantne komedije »Mogoče so pa jabolka res zastonj«. Delo je napisano duhovito, je pa bolj umsko kakor umet-niško-intuitivno in ne vem, kako bi se obneslo na odru. Sklep je dramatično neučinkovit. S pesm’io je zastopan samo Branko Rudolf, ki objavlja »Romantično ba’ado«. Vito K ra j ge r je prevedel Iz Louisa Adamiča knjige »Moja Amerika« zanimivo poglavje »Druž’nsko življenje v gospodarski krizi«. Tudi tu je Adamičev stil reportažnega značaja, toda kramljanje je prikupno hs pogledi na problem so, dasi brez vsake znanstvene dognanosti, subjektivno ter večinoma tudi objektivno zanimivi. Odkrivajo nam, da se kažejo učinki brezposelnosti na druž!n-sko življenje pač povsod vsaj vriemeljih enako. Kdor bi pisal o problemu pri nas. bi mora! priti gotovo do podobnih izsledkov. Človek je v svojem najglobljem bistvu človek, pa naj bo Američan ali Evropec. Branko Rudolf je prispeva! sestavek »Anglija in vojna«, v katerem ugotavlja čvrstost velikobritanskega imperija in se ne strlma z mnenjem neka-temikov — tudi pri nas —, da je ta ogromna državna zgradba že trh’a in b! se utegnila kar na lepem sesuti. Dr. A. Trstenjak se je spomnil smrti utemeljitelja psihoanahze dr. Sigmunda Freuda, orisal v krajšem poročilu glavne temelje njegovega nauka ter obenem korekture kritike, ki seveda še davno ni zaJclhiSeua, a.bo nedvomno — kakor pi. sec pravilno ugotavlja — odkrušila marsikaj od stavbe tega sicer nedvomno pomembnega Žida. Ivan Bratko se ukvarja tudi v najnovejši študiji »Agrarna politika fašizma« s statistikami, katere mu pa služijo nazadnje vendarle za kritiko sistema, ki mu je g’avni namen. Podatki so zanimivi in poučni. Zvezek zaključujejo ocene. Janko Kotnik je napisal poročilo o Prežihovega Voranca romanu »Požganica«. Kakor vsi dosedanji kritiki, ugotavlja tudi on nadpovprečni literarni uspeh dela in pravi, da bi drugod b!!o prav gotovo primerno nagrajeno. Obširno poročilo je prispeva’ Fr. Šijamec o Mesesnelovem »Janezu !n Juriju ?ubicu« kot res pomembni obogatitvi naše literature o s’ovenski likovm umetnosti. R. Rehar poroča o knjigah Mladinske Matice za leto 1939. o Kun-čičevem »Tinčku in Tor.Tru«, Karalijčevi zbirki pravljic »Pri ognjišču« in Novega romanu »Živeti hočemo«. Jad omenja še Strmškove črtice »Ljudje ir naše vas:«. Zvezek je torej bogat po raznolikosti in vsebmi. »Obzorja« so si z izdajo tega zvezka pripravila pot v tretje leto izha:anja. v katerem bi želeli, da bi naš’a več razumevanj in zarimanja v naši javnosti, posebno v Mariboru samem in na slovenskem severovzhodu. Ona sama pa naj bi poskrbe’a za to. da bi posta’a še bolj naša, t. j., da bi posveti’a več pažnje našemu kulturnemu doga;an>u. z’astl stalni revialni kritiki g1eda!išk;h. gV^e-nlh in drug'h umetnišk'h prireditev. Dahe bi b:!o treba včas!h več raznolikosti nrisnevkov, z’asti g’ede aktualnosti z vseh področ!j javnega življenja, kateremu so namenjena. -r. Sokoli in narodnoobrambno delo Sokolstvo Je kot vzgojna organ'zacija ored vsemi poklicano, da goli med svojimi pripadniki ljubezen do domovine in naroda in da stremi za tem, kako Jati državi jak?h. doslednih in zvestih sinov in hčera, ki jim je blagor domovine prvi ukaz. Obstaja pa še druga važna naloga sokolstva v narodno obrambnem pogledu: skrb za našo kri in za naš rod izven domovinskih meja. Tretji sokolski smoter pa je ustvaritev resnične svobode našemu narodu, kjer koli prebiva. Narodno obrambno delo je prav raznoliko, zato je za njegovo izvajanje potreben vse- stransko izdelan in dobro premišljen načrt Njegova raznolikost pa zahteva veliko število pridnih, požrtvovalnih, zvestih, doslednih in neumornih delavcev, ki so kakor pravi vojaki vedno na braniku svoje domovine. Zafo m: a vladati pri vsem narodno obrambnem delu stroga in neizprosna disciplina. Mladina je. ki prinaša vedno znova svojo mladost in svežost v delo. žato naj sokolska om!ad:na čimprej soozna važnost in pomen narodno obrambnega dela In naj pri tem sodelme z vsem svo-!im poletom, z vso svežostjo in mladostjo. DANCI SO ODLIČNI TELOVADCI Danski telovadci se skušajo uvrstiti med najboljše. Smotrno in žilavo so se brez pretiranih skokov posvetili orodni telovadbi. S švicarskimi in finskimi učitelji so dosegli dviganje in zanimanje za telovadbo. Vsakoletne tekme med norveškimi hi danskimi telovadci so pokazale. da so se Danci nevarno približali mednarodni ravjii in so se celo odločili za tekmo z Nemčijo. Četudi nimajo upanja na zmagi, se vendar nadejajo, da j:ni bodo nudili več kakor navaden odpor. Ta odločitev kaže veliko samozavest in zaupanje v Kstne zmožnosti. Tekma bo med moštvom Kooenhagna in Hamburga H. februarja. Obsegala bo le vaje na drogu, bradlji, krogih in konju vzdolž. Danci upajo, da bodo ocenjeni bolje, kakor na pri tekmah z Norvežani, ker bodo Nemci bolje sodili posebno njihove vaje na krogih. 1. »Hrvatski dom« je v nekj slavonski vari posodil .denar za gradnjo Sokolskega doma. Domači Hrvati so uvideli veliko aktivnost svojih Soko’ov in jim zato ni žal denarja za Sokolski dom. — Kaj so jajca tud 1 res svežaV — Naravno, gosp?., tako sveža so, da bodo dejansko Žele jutoi izležena, . N otte** Produkcija papirja ¥ ■ ta a V dobi, ko se vse države trudijo, da usmerijo svoje gospodarsko življenje na pot, ki bo čimbolj neodvisna od tujine, ne bo odveč, če si ogledamo, kako je pri nas s produkcijo papirja, ki je zelo važna postavka v našem gospodarstvu. Dasi še nimamo na razpolago statističnih podatkov za leto 1939., lahko opažamo tendenco padanja produkcije papirja v naši državi. Tako je v primeri z letom 1937. padla produkcija v letu 1938 za 16%, izraba kapacitete papirne industrije pa v isti dobi z 60% na 53%. Kljub temu je povprečna zaposlenost v tej ind. panogi v stalnem, čeprav počasnem naraščanju. (leta 1933 4069 delavcev, leta 1938 5273 delavcev). Razlago o tem nenormalnem naraščanju zaposlenosti pri stalnem padanju produkcije je treba iskati v dejstvu, da se v zadnjem času izdelujejo finejše vrste papirja, ki zahtevajo več delovnih moči. Sorazmerno zmanjšanju produkcije papirja je padel tudi izvoz papirja in papirne mase. Dočim smo v letu 1937 izvozili 9931 ton papirja v vrednosti 39,9 milijonov din, je padla ta številka v leto 1938 na 6088 ton (34,8 milijonov din). Še slabše smo odrezali v izvozu papirne mase; leta 1937 8290 ton (15,2 milij din) leta 1938 pa samo 4431 ton (9,4 milij din). Edino izVoz cigaretnega papirja se je iz Finske (1. 1934 26 ton) in Norveške (1936 10 ton) vendar je ostalo samo pri poizkusu, ker smo leta 1938 uvozili izbiv. Avstrije 8626,4 ton (20,9 milij. din), iz Nemčije 4350,9 ton (9,9 milijard din) in ČSR 340 ton (0,8 milij. din), iz Italije 62*9 ton (0,2 milij. din). Razen Italije se za naš trg zanima tudi Madžarska, vendar s slabimi izgledi. V naši državi so vse surovine za izdelovanje rotacijskega papirja v obilni meri na razpolago. Naravna posledica zmanjšane produkcije papirja v letu 1938. je maniši uvoz papirne mase, ki je še v letu 1937. znašal 21.997 ton v vrednosti 47,7 milij. din, v letu 1938. pa samo še 17.355 ton v vrednosti 32,5 milij din. Prav tako je močno padel uvoz časopisnega papirja od 21.963 ton leta 1937 na 13.380 ton leta 1938. V letu 1938 smo uvozili samo ne-obhodno potrebni rotacijski papir, dočim smo v letu 1937. razen tega uvozili še 2600 ton drugega papirja. Uvoz časopis- nega papirja je dosegel višek leta 1937 e LJiitlsfco vseučilišče. V ponedeljek -ob 20. bo predaval univ. prof. dr. Bori* Zarnik ir Zagreba o notranjem izločevanju (hormonih). Zanimivo predavanje bbao spremljale skioptične slike. c Predavanje o pasivni obrambi v Voj* niku. Jutri ob pol 9. bo predaval kay . . . . _ pelan I. razr. g. Franjo Toš iz Celja v zmanjšani uvoz tega papirja v letu 193S, ljudski šoli o organizaciji pasivne obram* je pri naših gospodarskih krogih našel ;bc pred sovražnimi napadi iz zr a. nrlmpv 7*tn tpmhnli nera- c Zdravniško dežurstvo OtiZD bo imel ugoden odmev /ato je temboj nera ; ^ ^ Premgak ua Cankarjevi ce- zumljiva politika papirnega prodajnega,^ gt_ 6 urada, ki popolnoma neupravičeno dvigaj" c Zemljiške knjižne vloge na področju cene vsem vrstam papirja. Celokupni: sodnega okraja Celje so zadnja leta pre- 1937 51.685 ton) v vrednosti 118,2 milij. din (l. 1937 168,1’ milij. din) in je nekoliko višji kot v letu krize 1932-33, vendar pa ne doseže povprečnega uvoza v zadnjih desetih letih. Če pazljivo pregledamo te številke, nam bo postala jasna marsikatera zakulisna poteza našega papirnega kartela, čigar politika ni šla vedno vzporedno s j dhT^noTorna koTe‘ša’50" din 'in avtomobile koristmi in potrebami našega narodnega 1 ioo’ din. Nadalje se opozarjajo lastniki gospodarstva in je zato upravičena za-{vozniških izkaznic, da morajo obenem s hteva po poostreni državni kontroli nad prijavo vozila tudi svoje vozins -e i* - aa AiaiMn r« ško knjižnih .. , 3021, leta 1938 3661 m leta 1939 4567. c Nočno lekarniško službo ima od 13, do 19. L m. lekarna „Pri križu“ na Kralja Petra cesti c Prijavile vozila. Lastniki dvokoles, fija. lcarskih vozov in motornih vozil se opozarjajo, da čimprej, a najkasneje do 31. L m. prijavijo svoja vozila pri predstoj* ništvu mestne policije soba 42. Prijavne pole se dobijo isto tam in jih je treba kolkovati za bicikle 5 din, fijakarje< -a karteli in podobnimi organizacijami. F. B. Zvišajte tudi pokojnine Brali smo, da so skoraj vsa industrijska podjetja prostovoljno povišala plače svojim nameščencem in delavcem. To je zgovoren dokaz, da so postale dosedanje plače in drugi prejemki za seda-v istem času dvignil od 20,8 milij. din na ; nje čase premale. Vlada proučuje tudi 23,1 milij. din, zato pa je izvoz ostalih j vprašanje zvišanja pokojnin. Tako imajo vrst papirja padel od 19,1 milij. din na upravičeno upanje tudi državni upoko- U,7 milij. din. V Jugoslaviji obratujejo sledeče papirne industrije: Pantič i drug (Čačak), M. Vapa (Beograd) Papir AD (Zagreb) Združene papirnice Vevče. Medvode m Goričane (Vevče pri Ljubljani), Papirnica Sladka gora (Sladka gora, oz. Maribor) ter Bonač in drug (Ljubljana). Produkcija teh tovarn je v letu .1938 znašala 17.500 ton časopisnega in ovojnega papirja. Vsako leto pa se v našo državo uvažajo še precejšnje množine papirja !n kartona; posebno velja to za rotacijski papir, ki ga v naši državi sploh ne izdelujejo. Uvoz rotacijskega papirja v zadnji letih je razviden iz sledeče tabele: Leto 1934 1935 1936 1937 1938 Ton 10.071.8 12.026.8 13.791.2 19.338.3 13.380,0 Milij. din 25.2 28.3 30,0 48,9 31,8 Glavni dobavitelj rotacijskega papirja je bila bivša Avstrija, pa tudi bivša ČSR in Nemčija sta precej močno zastopani v uvozu, tako da bo tudi v bodoče Jugoslavija navezana v pogledu rot papirja v glavnem na Nemčijo. Bilo je nekaj poizkusov, da povečamo uvoz rot. papirja STALIŠČE INŽENJERJEV DO NASLOVA »INŽENJER - EKONOM« Glavna uprava Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije je na svoji plenarni seji v Beogradu med drugim razpravljala tudi o vprašanju, ki ga je sprožila uredba o ustanovitvi visokih ekonomskih komercialnih šol. Po učnem programu teh šol imajo absolventi pravico do naslova »inženjer-ekonom«. — Glavna uprava je smatrala za potrebno, da se zavzame za ukinjenje omenjene odredbe iz razloga, ker po učnem načrtu za slušatelje visokih ekonomskih komercialnih šol niso predpisani nobeni predmeti, ki so značilni za inženjerske vede. Glavna uprava smatra, da bo naslov »inženjer« kot pridevek v naslovu absolventov teh visokih šol, ki nimajo ni-kake zveze z inženjerstvom, samo škodil ugledu in družabnemu položaju celega inženjerske ga stanu, razen tega bi utegnila nastali zanj škoda tudi v tem, ker bi bile m ožne zlorabe, če bi absolventi teh šol iz katerihkoli razlogov iz— PuSčali kratico »ekon.«. Zato je glavna uprava Zveze inženjerskih druš.tev kraljevine Jugoslavije zaprosila na pristojnih mestih, da se iz-Drem;ni določilo o uvedbi novega naslova »!nžen:er - ekonom« ter najde drug. prikladnimi naslov za absolvente teh visok;W $ol. S tem bi bi'a odvmjena Škoti''1 oravitTi inženieriem. hkrati Da bi bilo ' c*,p orn’’'anim absolventom visok;h ekonomskih komercijalnih šol v korist. jenci, da niso pozabljeni. V Sloveniji pa imamo tudi precej upokojencev Pokojninskega zavoda v Ljubljani. To so oni zasebni in javni nameščenci, ki so stopili v pokoj zaradi starosti in onemoglosti, a v upanju, da bodo večer svojega življenja preživeli preskrbljeni vsaj z najpotrebnejšim. Njihove pokojnine v veliki večini ne dosegajo 1Q00 din mesečno. Kakor aktivni nameščenci s taki- nice overoviti, c Dar ubožnemu skladu mestne obeme. Uslužbenci tvrdke Ivan Rebek v Celju so darovali "gornjemu skladu mesto venca na grob pokojne gospe Josipine Jirakove 250 din. V isti namen je daroval iridustrijaiec Herman \V6gerer v Mariboru 300 din mesto venca na grob pokojnemu gospodu Lomi mesečnimi prejemki ne morejo žive- j vrencu Veraniču. ti, tako ne morejo tudi ti upokojenci, | c Mesino poglavarstvo opozarja hišne kajti glavni izdatki za stanovanje, obleko posestnike in lastnike, vozil, dal so1. jata hrano so za vse enaki. Pokojnine so "“g* ^ o ^dst ^anafska naliacta zato tako nizke, ker so le-ti upokojenci za prvo četrtletje, vodarina in Stcvnina plačevali svoje prispevke v zlatih kro- j za zadnje četrtletje ter 4. obrok davščine nah pred svetovno vojno in v razvred- j}a vozila. Zapadli obroki morajo biti jpla- notenem denarju med vojno in nekaj .ča- j 2°^ Ja£un™eTodst oŠeSL sa pO prevratu. Vendar je prehudo in krivično, da bi morali za to trpeti samo oni, ki niso krivi za omenjeno razvrednotenje. Uprava Pokojninskega zavoda naj bi zato čimprej poskrbela, da bo postalo življenje znosnejše tudi tem njenim oskrbovancem. Ako ni mogoče zvišati rednih pokojnin, naj se uvedejo dravinjske doklade. TUDI CENE PARAFINA SO POSKOČILE RADI ŠPEKULACIJE Vest, ki jo je prinesel zagrebški dnevnik pod sličnim naslovom iz Beograda, je bila pisana od nestrokovnjaka, kar sledi iz celega članka. Nestrokovnjak navaja čiste cene parafina iz Poljske in Amerike ter trdi, da je bil amerikanski parafin že pred vojno, to je pred septembrom lanskega leta dražji za 2 din pri kilogramu, kar ne odgovarja resnici, saj so bili Amerikanci, Angleži in Poljaki v kartelu že najmanj 13 let in so prodajali parafin po enakih cenah. Tudi države so imeli točno razdeljene in Poljska je natančno vedela, v katere države sme prodajati parafin in v katere ne. Poljski parafin ni nikoli stal 1 din pri kg postavljen v Jugoslavijo, temveč se1 je gibala cena med 4.50 do 6 din za kg. K temu je treba prišteti še carino okoli 2 din za kilogram in skupni prometni davek v iznosu od 12'A%. Do meseca junija 1. I. se je pafafin res prodajal po ceni 8.50 din do 10 din za kg, meseca junija pa so rafinerije dvignile cene in se je parafin prodajal avgusta že po ceni 10 do 11 din za kilogram. Iz Amerike ni mogla naša država kupovati parafina zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev že od septembra 1938 dalje, Poljska pa nam ni hotela ^eč dobaviti parafina od julija 1. 1. dalje, ker je bil naš klirinški saldo s Poljsko pasiven za 26,000.000 din v škodo Poljske. Septembra so bile zaloge parafina v naši državi precej razprodan; in tudi svečarne niso imele več velikih koLčin parafina na razpolago za !zdelovanje sveč in so oktobra skoraj vse ustavile obrat. Začetkom septembra je neka zagrebška tvrdka dobila od Narodne banke dovoljenje, da sme plačati 75 ton ameri-kanskega parafina, ki jer bil že leto dni v Sušaku. in je stal ta parafin že dvojno ceno, s carino in s skupnim prometnim davkom že okoli 14 din za kilogram. Začetkom oktobra pa so amerikanske rafinerije dvignile cene že za 150% :n je naravno, da so morali naši uvozniki to ceno tudi plačati in proda;ati parafin že začetkom novembra po ceni 18 do 20 din za kg. Novembra pa so Amerikanci dvignili cene parafinu skupaj za okoli 200%. Nestrokovnjak trdi pravilno, da so koncem novembra posredniki-uvoz-niki zahtevali 25 din na Sušaku, prihaja pa do popolnoma napačnih zaključkov, da je takrat stal parafin ocarinjen na Sušaku 9 do 10.50 din za kilogram. Če kdo odstopi danes drugemu parafin, je naravno,' da zahteva Ceno, po kateri'bo mogel sam kasneje kupiti parafin v Ameriki. Romunija pa ni nikoli dobavljala parafina v našo državo, ker ga sama producira premalo za lastne potrebe. Sicer je tudi pri Romuniji potrebno dovoljenje Narodne banke v Beogradu, ker se tudi v Romunijo plačuje vse v prostih devizah. Ceffe c SvInJsTta sejma v Celju bosta 17. in 20. januarja. c Umrl jo na Ostrožnem pri Celju 68 je napadalec že sprožil. Krogla mu je letni posestnik Jakob Tomšič. ' predrla roko. Leži v ptujski bolnišnici. c Nesreča. 12 letna hči tov. deL Ana! Blaznikova iz Sevnice se je polila z vročo juho in dobila hude opekline po rokah. PlUj p Smučarske tekme. Jutri bodo smučarske tekme pod okriljem Počitniške zvezo ptujske gimnazije. Tekmovanje se prične ob 14. uri iz Ljudskega vrta na 5 kniv p Umrla Je Brumen Josipina, vdovi po advokatu, v Prešernovi ulicL p Tragičen konce 15 lelne deklice. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 15 letno Anico l*urek, hčerko banovinskega cestarja na Zg. Hajdini. Deklica se je nevede zastrupila in kmalu izdihnila. p Poslovalnica „Večernlka“ je na Zrinj-sko-Frankopanski cesti v Cučkovi hiši. Tn se dajejo pojasnila, sprejemajo naročnic ki in oglasi, * , p Naročniki, ki v zadnjih dneh ne prejemajo pravočasno lista, naj nam oproste, ker ima brzovlak, s katerim prihaja „Ve-čcrnik“ po dve uri zamude. p Nalezla ss ga in zmrznila v snegu. Kodrič Ivana, 46 letna posestnica iz Mestnega vrha pri Ptuju, znana pod imenom Nemčeva Hana, je pri svoji sosedi naskrivaj izpila večjo količino žganja. Ko se je vračala čez grabo domov, je obležala v snegu in zmrznila. Našli so jo šele včeraj in prepeljali v mrtvašnico na ro-gozniško pokopališče. p Pravi, da Je bil obstreljen. Banko Alojz, viničarski sin iz Sv. Andraža v Slov. gor., pravi da ga je ponoči napadel neznanec s puško. Ko je zgrabil za cev, Slabe prometne zveze s Prekmurjem Ljutomer je zvezan s Prekmurjem po edini železnici Ljutomer—Murska Sobota, nadalje s cesto preko veržejskega mosta in z dvema cestama preko Mote in Razkrižja ter z brodom preko Mure. Ker železnica za lokalni promet ne pride toliko v poštev, ostanejo na razpolago le omenjene tri. ceste, ki vežejo Prekmurje z Ljutomerom. Veržejski most in oba broda pri Moti in pri Razkrižju vzdržujeta ogromen promet med kraji spodnjega Prekmurja in Ljutomerom. Omeniti moramo še, da kraji dolnjega Prekmurja, kakor Gornja. Srednja in Spodnja Bistrica, Melinci in drugi, gospodarsko težijo na Ljutomer in ne v Mursko Soboto, še manj pa v Dolnjo Lendavo, kamor spadajo v politično upramem oziru. Prav to pa povzroča tesne gospodarske stike z Ljutomerom in je bila tudi v predvojni dobi tesna med seboina vez zelo močna. To se vidi. da v teh krajih madžarski vpliv ni Imel tako močnega ali celo nikakega vidnejšega učinka, dočim je madžarski vpliv v kra-iih. ki so gospodarsko odvisni od Murske Sobote ali Dolnje Lendave, zelo mo* "an. Promet je na teh komunikacijah zelo živahen. Ljutomer je dober trg za prek- murske domače izdelke, kakor domače platno, za perutnino in živino. Mura pa je zelo muhasta. Enkrat poplavi bregove, drugič pa zmrzne tako, da oba broda ne moreta obratovati. Takrat mora ves ta živahen promet iz dolnjega Prekmurja proti Ljutomeru vzdrževati leseni most pri Veržeju. Ker pa mora ta most poleg omenjenega prometa sedaj vzdrževati tudi ves ostali promet iz Prekmurja, je velika nevarnost, da te velike obtežbe ne bo vzdržal. Most, ki ni zgrajen iz tVpežne hrastovine, ampak le iz cedrovega lesa. je že star. Spomladi najbrž ne bo vzdržal silnega pritiska vodovja in ga bo voda odnesla. To bi bila ena največjih katastrof, ki bi ■ prekinila ves promet s Prekmurjem, obenem pa zahtevala še večje investicije. Zato Je nujno potrebno, da se v območju obeh brodov na Moti in Razkrižju zgradi nov most. ki bo oskrboval promet med Lju-torrferom in prekmurskimi kraji. Omeniti je tudi treba, da obmurski mlini zmeljejo letno ogromno količino raznega zrnja, ki ga dovažajo tja ne samo :z Prekmurja, ampak tudi z Murskega oolja in celo iz oddaljenih Slovenskih goric. Zato so dobre in trdne zveze s Prekmurjem silno potrebne življenjske važnosti. Mar tr-'-žaški luki, ki so ga ustavile angleške koir trabantške oblasti. Po zadnjih poročilih zgleda, da Je vsa zaloga bombaža bila že odposlana iz Trsta v Jugoslavijo. Na podlagi pogodbe med ' Jugoslavijo in Anglijo, kr je stopila v veljavo l.jan. letos, nam bo Anglija dobavljala bot;baž, volno, loj in mast, mi pa njej rude, konopljo, meso in deske. Na konferenci sc tudi ugotovili, da> znašajo letne delavske mezde v tekstilni Industriji v Sloveniji 120 milijonov din, prav toliko pa znašajo tudi drugi qbratni ;strbSfti teh fovarn, tako da' imajo letno jko-li četrt milijarde izdatkov. -Ea bi ne' 'bil- ogrožen obstoj1 slovenskih tekstilnih • ndustrij, je delegacija izročila spomenico ter ga zaprosila, da posreduje na'odločujočih mestih, kr naj poskrbe. da ,bo ■dobila tekstilna industrija-;y Sloveniji v lajbliŽji bodočnosti dovolj -surovin. Ugo tovljeno je. da naše* tkalnice in predilnice sploh nimajo več rezerv, in je resna nevarnost ža njih obstoj/ Ban 'je obljubil vso pomoč za rešitev tega življenjsko važnega slovenskega vprašanja. Falska elektrarna omejuje tok Mariborske in druge industrije, ki pre-1 rala v novi električni centrali v Trbov-jemajo električni tok od elektrarne Fa- ljah vso. potrebno, rezervo, ki naj bi v la, , so bile včeraj pozvane, naj v času največje obremenitve centrale od 17. do 20. ure kar najbolj omeje potrošnjo toka. Ker je ta ukrep elektrarne neugodno prizadele marsikatero podjetje, smo se informirali o vzrokih pomanjkanja električnega to’.:a. Zaradi izredno hude žime in ogromnih količin leda, ki se nabira v strugi Drave nad falskim jezom, je vodna moč Drave precej padla. Led na Dravi sega od ^ale pa prav do Dravograda. Za elektrarno samo ta led sicer ne predstavlja nikake nevarnosti, dasi povzroča izvestne ob- stičnih primerih zadostno dopolnjevala vodno moč Drave. Na nesrečo pa je pred nekaj dnevi nastal na strojih Trboveljske električne centrale k var, zaradi česar omenjena centrala ni bila' v stanju dobavljati Fali potrebno manjkajočo ener gijo.Iz tega. razloga je bila Fala primorana za .enkrat med časom največje obtežbe primerno omejiti potrošnjo toka. Poškodbo v električni centrali v Trbovljah ; popravljajo z'vso naglico in je upati, da bo kvar v najkrajšem času po-1 pravljen. S tem pa bb dobila elektrarna' Fala potrebno rezervo ih je u. .tl, da bo ratne težkoče. Elektrarna Fala je na ta-1 do tedaj vse težko če odstranjene,'ki so ke primere pripravljena in si je zasigu- nastale zaradi hude zime in leda- Odpis davčnih zaostankov Na podlagi u*redbe z 22. decembra 1939 se morejo na prošnjo zainteresiranih oseb odpisati zaostanki iz leta 1937 na davkih taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke v kolikor bi plačilo teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnika. Od ugotovljenega: zaostanka na davkih, in taksah koncem L 1937 se morajo odšteti vplačila 3%nth obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov, izvršena v letu 1938 m 1939, od davčnih zaostankov pa še odpisi in vplačila .po uredbi z dne, 8. novembra 1935 o izrednem odpisu sorazmernega dela za plačilo le nedospelega dela davčnega dolga za 1. 1932, v kolikor ni to že izvedeno v davčnih glavnih knjigah. Prošnje za odpis se morajo vložiti v treh mesecih od dneva objave te uredbe. Vse prošnje in priloge onih oseb, ki se smatrajo kot kmetovalci, ter obrtnikov, ki plačujejo pridobnino v pavšalnih zne- skih, kakor tudi onih oseb,' katerih davčna zadolžitev leta 1938 ni znašala več kot 200 din s? oproščajo plačila takse. Prošnje se vlagajo-pri pristojnih občinskih upravah v mestih, kjer- se nahaja davčna uprava, pa pri davčni upravi. Oseba, ki ima dolg. na teritofijuvec davčnih uprav, mora pri vsaki davčni upravi vložiti- posebno pTtfšnProšnja-'tara vsebovati podatke o celokupni imovšni davčnega odnosno taksnega dolžnika in izjavo, da nima druge premične ini;ne-premične imovine. Med dokazi, katere prosilec po svojem prevdarlcu zbere in prošnji priloži, npra biti tudi izvleček iz zemljiške knjige in potrdilo občine ,o imovinskem stanju prosilca. Ako prosilec ne stanuje v občini, v kateri ima davčni predpis, mora prošnji priložiti' potrdilo občine, v kateri stanuje in občine, v kateri ima davčni predpis. ; m Požar je uničil gospodarsko poslopje s poljedelskimi stroji in pridelki posestniku'in upravitelju Ruške koče Mirku Sernecu pri Sv. Martinu na Pohorju. Skoda znaša okoli 23.000 din: m Zaradi razširjanja vznemirljivih Vesti je- bil obsojen na dva (noseča zapora 42 letni kmet Josip MargoČ iz Dobje vasi ;pri Prevaljah. Obsojen je bil po čl. 3. zakona o zaščiti države, 1 * Svetosavska prodava bo v soboto, 27.‘ v Sokolskem domu z boga aru in izbranim sporedom. ‘ * Razstava ,,Sarajcvsks tkalnico proprog“ se Ko vršila v Mariboru od 18. do- ’22. jaguarja v dVorani' hotela „Zamorec“. Prodaja ,na. dolgoročna odplačila. * SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKVENA OBČINA v Mariboru obvešča vernike, da jo tlgnps dnček nove godinc v KAVARNI JADRAN. ?a pester spored -je preskrbljeno. Gostje dobrodoSli, VSTOPNINE NI! Pravoslavci Maribora imajo' lepo priliko; da;‘dočakajo n9vo leto 19(0 na Sokolskem plesu': v Sokolski- dvorani. •-.Sedanji razbarkani':časi ustvanjajo: -zapletene življenjske - položaje, v kaLerih se niorejp znajti, samo]' tisti,,ki dobro poznajo vse svoje lasInostiMn'sposobnosti,;;pa hidir';šlbk’e strani- in šlabbsli. Vše-"tb pa je mogoče najzanesljiveje spoznali na podlagi analize značaja in temperamenta ;po rokopisu, j §_ tem .$e ukvarja moderna eksperimentalna psihografologija. Eden njenih glavniti predstavnikov ’ je široko ■znani ek^efitoeritaTnr'ps1h_o.č!rafolbg g. p. T. Karmah, ki se mrdi prav te dni v Mariboru^.piji, „^api0Kcu:‘.: V Mariboni ostane le‘"krajši Čaš, nakar odide v tujino. * Hotel, kavarna in restavracija V nedeljo v jutranjih urah lisla juba, Laško pivo! * Svetosavska proslava v solato, 27 t. m. Sodelujejo pevski zbor ^Jadran-Nlmos'', operni, pevec g. Manoševski, vic iončelisi g-Bajde, ravnatelj Glasbene --Matice, pianist g. dr. Klasinc in vojaški orkester.. * „Toli Ust“ iaide zaradi tehničnih zaprekšele v torek, 1(5. .1 m. - * Pravoslavno bratstvo sv. Gilila in Metoda javlja svojemu članstvu, da proslavi DOCE1C Nove GODINE, danes v f.o-!kolškem domu na IV. Sokolskem plesu. * Čajanka ob 5. uri pri. Oiiil Kavarna .Promenada. Kvartet Muller. .Vljudno vabi in se priporoča lastnica Ana Koritnik. * Sokol Maribor II - PoVežje 'riaraščaj-ski odsek) priredi v nedeljo, M. januarja 1940 ob 19. (7.-) uri v Sokolskem - domu na Pobrežju igro .^Zdravnikov strežnik". Vstopnina običajna. Vljudno vabljeni. — Zdravo! ’ '.'-T * Za „Snkoiski ples“ v soboto,-13. januarja Foto-alelje Japelj odprt do 10. ure zvečer. Gosposka 18, f. nadstropje. m Nočna lekarniška služba (od -13. do vključno 19. t, m.) Lekarna pri Zamoi\cu? Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta'33, tel. 22-13._______________________________ Kino ■ . .* ■ Grajski kino. Dangs veliki letalslA film o zračnih junakih. „ie'ilena armada". Film, kateri navduši mladino. v * Kino Union. Do .vključno. torka kriminalni velefilm „Umor na ladji"", napela vsebina. V glavni vlogi znameniti Cbarli Chan. Nedeljo ob pol .11. uri matineja! * Esplanade-kino. „B e 1 A m i“, najsijajnejše delo \ViHy Forsla, polno veselja, romantike, šarma,. po roin.anu Guy.'.ule MaupassariL-a. . : ' - - - -- * Zvočni kino Pobrežja 13.* in 14'; januarja’krasni film ,,Potepuhi**: ž Eriko Dru zovič. Jbos journal. Mariborsko gledališče .< Sobota, 13: januarja, ob 20.: »Navlbauka". Predzadnjič, Znižane ceno. Nedelja, 14. januar j a, ob 15.: „Zaroka na Jadranu**; ob 20.; „Konlo X“. . Konec ledna v mariborskem gledališču. V soboto, 13. t. m., l>o predzadnja predstava, priljubljene češke operete ' .,N'avir banka". Veljajo znižane ccrte. — V nedeljo popoldne sej s posebnim ■ ozirom .‘ na okoličane ponovi Rašbergerjeva želo uspela Operetna novost „Zarnka na Jadranu**, zvečer .pa nad 'vse zabavna- vesčloiara ,,Konta X“. ..... ■; v•• • ,• Pravoslavno bralstvo sv. Cirila in Metoda fcbvešča svoje caristvo m .prijatelje brst- '... ... St »a, da piosiav mo letos VEUK SIMFONIČNI KONCERT GLASBENE MATICE. , Našemu koncertnemu občinstvu pri pravlja Glasbena Matica velik umetniški m Nove in nove žrtvo belega jfparta. Tudi včeraj je prišlo v bolnSnico pet f'oškodovancev, ki so sc več ali manj po-kodovali pri sankanju. Tako si je poškodovala pri sankanju roko 9 letna hčerka Užitek, 17. januarja bo v dvorani Sokol- sprevodnika drž. Železnic Štefanija Arni skega doma elitni simfonični koncert, ki kova iz Pobrežja in si ie zlomil nogo 17 ga bo vodil kapelnik vojaške godbe gosp ffigeS »5* DraS0 kapetan J i ra n e k. Dirigent si |e prido-1 m Ljudska univerza. V ponedeljek' prebil v- Maribora s koncerti, ki jih je vo-1 dava znani komponist prof. Ahtun Do-dil, že prav lep sloves. Mariborska Glas- j ^.ro^f 1Z Zagreba o vlogi slovanstva v bena Matica bo po daljšem presledku jg ‘Vr^osla^bratstvo sv. Cirila in-Me-epet odprla vrata koncertne dvorane. Po toda javila svojemu članstvu, da prosla-vestni pripravi bo predvajala slavni Sme-! vi DOCEIC. NOVE GODINE, danes v;So-tanov. glasbeni ciklus »M a vlast«, ki , koi?ke^lTfonii^ ?a Iv- -.Sokolskem plesu. se vedno zbuja pozornost v svetovnih stovoljna gasiSfa četa 'v Studencih1 prirc-ikoncertnlh dvoranah. Iz pripovedovanja; diji dne 27. januarja v gasilskem domu dirigenta gosp. kapetana Jiranka sodimo,,! zelo zabavno in mikavno, - tako v dekora 'da bo simfonični, koncert Glasbene Ma tlce krona letošnje koncertne sezone v Mariboru. Imenovana kulturna ustanova bo spet dokazala, kako veliko nalogo opravlja, na mejniku naše domovine in to ikljub vsem težkočam, ki jih mora zadnja teta preživljati. Glasbena Matica vztraja ha svojem umetniškem delovanju, kar bo vsekakor dokazal veliki koncert,- ki haj 17. januarja, napolni dvorano do zadnjega mesta. Vsako uspešno delo zasluži ... nagrado, zato nagradimo tudi Glasbe- R9ziva .^se lastnike molornih;yozil, ki svo- ciji kakor na sporedu bogato „PomIad .v zimi". Na .to prireditev opozarjamo že danes vse ljubitelje prisrčne zabave. Ife pozabite, da ie too„PEUKAN' odr>rt oo všaki plesni prirod twl do tO. ure xvele'r m Zdravniško dežurstvo OUZD vrši v nedeljo g. dr. Turih Ivan, Linhartova 12. m Okrajno načelstvo Maribor, d., breg, ho Matico z obiskom njenih prireditev. * Pravoslavci Maribora imajo lepo priliko, da dočakajo novo leto 1910 na „So« kolskem plesu" v Sokolski dvorani. m Knjigovodski tečaj. V četrtek 11. t. ta. je bil otvorjen tečaj za obrtno knji-, govodstvo in kalkulacijo, ki ga prireja ma-! Hborska poslovalnica obrluo-pospeševal-1 nega zavoda Zbornice za TOI. Predavanja pričnejo v ponedeljek, 15. t. m., ob pol 20. v Trgovski akademiji, Zrinjski trg 1. Prijave za tečaj se že sprejemajo« jih vozil hišo odjavili, da prijavijo v teku meseca januarja 1910 svoja motorna vozila v registracijo in plačajo obenem vse pre# pisane takse za leto 1910. m Telefonske naročnike opozarja poštna uprava, da do 15. januarja plačajo telefonsko pristojbino za tekoče leto. Po 15. januarju se bo zaračunalo še 100 din zaostalnine. m Upokojen ja Anion Požega, poštni in- nove v SokoUkem doma, v soboto dne 13/ t. m. Za o»avos'avce je reiervtrana posebne in okrašena dvoiana. I V. Sokolski ples- — Šaljivi nastopi! Vitopn ce po d » 5* — (tn Sana cens) se bodo pro ajale’ Dr večerni bajajm od ^0. ur* ■dal.e. —P«i£akujemo obiluega ob.ska! Pobreške davčne zadeve OBČINSKI DOHODKI SE BODO ZARADI IZREDNIH RAZMER ZMANJŠALI ZA 200.000 DIN — ZA RAVNOVESJE BO TREBA POVIŠATI DOKLADE ZA 100% ALI PA OPUSTITI NEKATERA JAVNA DELA '... Sedaj ■ ko je . čaš sestavljanja, proraču speletor na pošti Maribor II. m Na okrajno načelstvo Maribor, levi , breg, je premeščena zvaničnica Berta Do- cbc;ne za nad 200.000 d;n. Poleg tega nov; stoje zlasti podeželske ob£ine“pred velikim: problemom. Izredne razmere, ki so nastopile zadnje mesece, so občinam naložile nove izdatke, na drugi strani pa v veliki meri- zmanjšale doho-dke. Ministrska ureSba” predpisuje gradnjo zaklonišč pred zračnimi napadi. Del strdkov odpade povsod tudi na občine, ker morajo' ureHirf zaklonišča zlasti v šolah. Občinski izdatki za pasivno obrambo so torej precejšnji« Istočasno pa so nove ministrske .uredbe zmanjšale dohodke kmetskih občin. Ker so mali kmetje oproščeni davkai, gre to v breme občin, ^av-šalizacija obrtniškega davka bo tudi znatno zmanjšala občinske dohodke, t Najnovejša uredba o državni trošarini na žganje Jn vino je prav tako. prizadela občieske blagajne. Vsa navedena dejs.tva se poznajo tudi v pobreški občini, ki ima na eni strani mnQgo malih, kmetov, na drugi strani pa na 'Pobrežju in Teznem .velilco število obrtrfikoV. Prav ta dejstva bodo letos zmanjšala občinske dohodke pobreške miter iz Šmarja pri JelSah, dolgujejo davkoplačevalci občinski bla- gajni na davkih še. okoli 80.000 din, tako da je‘treba upoštevati letošnji primanjkljaj okoli 300.000,- din. Lanski proračun je znalšal nekaj nad 600.000 din, tako da znaša letošnji primanjkljaj .na. dohodkih že polovico lanskega proračuna. Zalo so pobreški občinski očetje pred velikim problemom: kako uravnovesiti občinske izdatke za socialno skrbstvo in javna dela z občinskimi dohodki? Rešitev je mogoča samo na dva /mičina. Treba je opustiti številna javna dela. kar'bo v ob-* čutno škodo javnosti, ali pa zvišati občinske dsC.Inde za 100%. Lani‘so znašale doklade 42Z>, letos pa bi tnorale znašati okoli 90%, če bi hiteli, da* bo občinslci proračun uravnovešen. Zadeva je zelo delikatna. Zato se n<5 more rešiti brez sodelovanja davkoplačevalcev. Zavedajoč se. tega, bo pobreški župan* V prihodnjih dneh ■ sklical v vseh kraj'h pobreške občine-sfic^e davkoplačevalcev, ki naj. se- odločijo. 'aiV-za povišanje občinskih .dojclad..ali pa »-.opustitev mnogih javnih del. V obeh primerih bo za posledice odgovorno ljudstvo samo. Pr kramljanja Živalce, id jim mraz ne more do živega Dr. Stanko Bevk / Podzemni samotarji, k! pridejo *e redkokdaj na svetlo Hud mraz, kakor je nastopil v sedanji zimi, močno vpliva na živalsko življenje in to ne samo na površju zemlje, marveč tudi v njej. Zemlja zmrzne, živali, ki žive v njeni gornji plasti, otrpnejo ali ochnro ali pa se pomaknejo globlje, kamor ne seže zmrzal. Med temi preselniki sta najbolj znana krt in deževnik. Ne prva ne druga teh živalic ni priljubljena kmetovalcu in vrtnarju. Krt napravlja nevšečne krtine in dolle ga celo, da izpodjeda rastlinam korenine, ki potem usahnejo. To pa je krivično obrekovanje, kajti rastlinske hrane se krt ne dotakne. Prej pogine lakote. Hrani se edinole z živalicami, z žužki in njihovimi ličinkami, najbolj všeč pa so mu baš deževniki. Kdor torej noče deževnikov v svojem sveta, naj ne preganja krtov. Krt je velik požeruh: na dan poje toliko, kolikor sam tehta, torej nekako petdesetkrat več kakor človek. Seveda, ima pa tudi naporno delo, ko rije in koplje pod zemljo skoraj ves dan. Množina hrane in njena tečnost pa morata biti sorazmerni delu: čim več in težjega dela opravila telo, tem več in izdatnejše hrane potrebuje. Žal, da je v človeškem življenju to razni erie često obratno! Nemara baš zaradi svoje neizmerne požrešnosti je krt samotar. V svoji bližini ne trpi tovariša, tudi če je hrane v izobilju ter deževnikov in ogrcev mrgoli. Kadar zaloti krt v svojem lovišču pritepenca, ga napodi in brani svojo posest, če tre-oa, tudi' z zobmi. - Borba gre često do smrti enega bojevnika. Po končanem boju in naporu se takoj oglasi glad In zmagovalec pohrusta premaganca. Tudi kadar je krt sit, ne neha loviti. Ujetim deževnikom pregrize sprednje telesne obročke in jim s tem onemogoči pobeg, živi pa še ostanejo. Nosi jih na kup v zalogo in poje, kadar je lov slab. če krt 12 ur ne dobi hrane, pogine. Kadar nastopi čas za parjenje, zapusti krta puščoba in tudi hrane mu ni toliko mar; začne zapuščati svoje lovišče in išče samico. Ko jo najde in si jo pribori, živi z njo nekaj časa družno. Samica znese mehko gnezdo iz rastlinske drobnjave in skoti vanj štiri ali pet mladičev, ki niso večji od bobovega zrna, povsem goli in slepi. Rastejo jako hitro in v desetih tednih dorastejo. Kmalu se nauče »rudarskega« posla, se razidejo in ustanove vsak zase svojo domačijo. Ponoči prihaja krt rad iz svojega podzemeljskega bivališča na piano, kjer lovi hrošče, stonoge, pajke, pa tudi manjše vretenčarje. Takrat razgrne dlako okoli svojih drobnih, črnih očesc, vendar mu pri iskanju hrane bolje služi vonj nego vid. Kakor je majhen, teče vendar tako brzo, da ga človek kar komaj doharn. Južnoevropski krt ima zrasle trepalnice in torej prav nič ne vidi. Tudi avstralski rumenkasti krt, ki so ga prvič našli leta 1888., je popolnoma slep. Nekoliko je večji od našega krta, živi pa na enak način. Dasi jma zobovje tako kakor "žužko-jedci. ga moramo vendar prištevati v povsem drug razred sesalcev, namreč k vrečaHeni. kajti samice imajo na zadniem delu trebuha vrečico, kjer godč mladiče, ki ’ih rode še iako nerazvite. Kakor je Avstralija nekako sam svoj svet za sesalce, tako ima tudi v drugih živalskih skupinah svoje posebne zastopnike. Izgleda, da se je že v pradavnini — v terciarni tvorbi — odločila od ostalih celin in so se na njej razvijale tedanje živali po tamošnjih prilikah zase nekoliko drugače kakor po drugih zemljinah. Poleg vrečarjev, ki sicer žive še tudi v Ameriki, so zlasti stokovci, kakor kljunaš in kljunati ježek, in ptiči kazvarji ter zdaj že zatrte do 3 y, m visoke moe take primere. Tak velikan v svoji živalski skupini je tudi avstralski deževnik megasko-lides, ki zraste čez en meter dolg In je debelejši kakor palec na roki. Naš domači deževnik je v primeri z njim pravi pritlikavec, vendar ni podcenjevati njegovega dela. Ugotovili šo, da predelajo deževniki na 1 kvadratni meter do 5 kg prsti v letu in jo spravijo na površje. Tako se nabere te predelane črnice že v 10 letih za 2—3 cm na debelo. Ker se prenašanje proti iz spodnjih plasti na površje vrši že tisočletja, je skoraj vsa črna prst, kar je je, delo deževnikov, od njih predelana in pognojena. Že Darwin je izračunal za Anglijo, da tam na 40 a predelajo deževniki nad 10 tisoč kilogramov prsti vsako leto. Obenem rahljajo deževniki s svojimi rovi zemeljsko plast, da imata vanjo dostop deževnica in zrak, ki pospešujeta za rodovitnost potrebni kemični razkroj. Deževniki so torej za poljedelstvo največje važnosti in glavni tvoritelji rodovitne zemlje. Zemlja, ki tako rekoč venomer polzi skozi njihovo črevo, daje deževnikom s predrobnimi živalcami in rastlinskimi ostanki hrane, če teh snovi primanjkuje, zvlečejo deževniki suho listie in drugo rastlinsko drob-njavo s površja zemlje v svoje rove, kjer jih omehčajo s svojimi slinastimi izločki, da prej preperijo in jih morejo použiti, kait deževniki nimajo nikakih grizal. Zanimivo je, da je tudi deževnik svoje vrste gurman: listi zčlene, hrena, korenja in zlasti vrtnega floksa so mu ljubši kakor druge rastline; posebno pa Je volk na koščke čebule in živalske masti. Močno dišečih rast1in, kakor pe’ina, kadulie, mete in podobnih ne mara. Okusa ali vo- nja mu torej ne moremo odrekati. Nima pa oči in tudi ne dihal. Diha s kožo, svetlobo pa razločuje od teme s pomočjo posebnih stanic, ki so posejane v koži. Kri ima samo bele krvne slanice, v plazmi pa je krvno rdečilo, ki proseva v rožni barvi skozi kožo. Koža se zrašča s podolžnimi in kolobarčastimi mišicami, ki daljšajo in krajšajo, ožijo in širijo obročkasto telo. Nekaj obročkov ob prvi tretjini trupla je posebno vidnih, ker so nekoliko bledejši in večji; tvorijo tako imenovani pasec. V teh obročkih so spolovila, in sicer oboja, kajti deževniki so dvospolniki. Vendar se parijo. Takrat izločajo žleze v pascu lepljivo sluz, ki zlepi dva deževnika za oplajanje drugega k drugemu. Jajčka odlagajo po več skupaj v ovojkih, toda navadno se razvije samo eno v črviča, dri'v pa razpadejo in služijo temu za hrano. Sluzava tekočina, ki se izloča v obročkih pasca, je strupena. Če se kure ali gost najedo deževnikov, kadar so v paritvi, dobe krče In često poginejo. Kakšen strup ima ta sluz v sebi, še ni dognano. Poskusi z vodnim izvlečkom pa so pokazali, da je vrabec poginil, Če so mu dali le nekaj kapljic, pa tudi kunec, če je dobil večjo količino tega izvlečka. Morebiti je ta strup obrambno sredstvo, ki je zlasti važno takrat, kadar gre za razmnoževanje. tSS, - Otoki rož sredi Zalivskega toka štirideset kilometrov od angleške obale leži skupina otočkov, nazvanih Scily. Blizu 200 jih moli iz morja, najvažnejši med njimi so St. Mary, Tresco, St. Martin, St. A,gnes in Bruher. Obliva jih topla struja Zalivskega tako, zato toplota tam nikoli ne pade pod 10 stopinj Celzija nad ničlo. Tamošnji ribiči so prišli na idejo, da bi bilo zelo dobro gojiti na neobljudenih otokih rože in ko so poizkusili s tem, so želi velike uspehe. Nasadi rož so postajali leto za letom večji, tako da se je na otokih naselilo že 1700 ljudi. Pozimi, ko je Evropa prekrita s snegom in ledom, uspevajo tod rože, Id jih v velikih množinah izvažajo v London in druga mesta, osebne ladje so prirejene za vtovorjenje žlahtnih cvetlic, ekspresni tovorni vlaki jih prevažajo dalje. Doslej so vzgojili že 200 raz nih vrst rož, na otoku Tresco pa uspevaj*' tudi palme in agave. — Ah, sedem z&Hli zob je letos kakor v lanski zimski stZi$ Marija. več Injekcije medvedov proti kugi — Tvoja kratkovidnost postaja zmerom večja, dragi kikiriki! pa Sodba med vranah?* O izredno zanimivem primeru sodbe v živalskem svetu poroča ameriški farmer W. R. Goff iz Verdena v ManitobL Bela vrana ie zašla med deset črnih tovarišic. Na mah so jo te obkolile in je niso pustile proč. Videti je bilo, da so se vrane posvetovale, kaj naj napravijo s tujko. Posebno velika črna vrana je vodila ostale v krogu okrog bele trdokljunke, ki je nič hudega sluteč mirno obsedela. Črnke so bile obsodile belo vrano na smrt, zdaj so ji pripravljale svečano ceremonijo. Drug za drugim so se zaganjali sodniki v nesrečno belko in jo napadali z ostrimi kljuni, dokler se ni žrtev zgrudila in bila kmalu nato mrtva. Že dolgo se trudijo, da bi obvarovali medvede I v Yelowstone Parku, največjem ameriškem 1 orirodneni bivališču za zaščito živali. Med lf0s, '[ je izbruhnila kuga. Cela vojska gonja. te šla na lov za medvedi, posrečilo se jim j mreže, na' kugi. Vsak u,tfmed iskan in po celjenji "a so živali ulovili v velike ,u,. «A fifc tHr*vntW •ar — *• žične okužene živali so odpravili v posebno živalsko bolnišnico. Bolezen je naglo pojemala. Podobno si prizadeva švedska vlada, da bi ohranila medvede v svojem delu Laponske. Tu vodijo natačno kartoteko o vsakem med- VCdll ^ nrtmlsrli Je JMo letni nOSCDtlO. Topovi proti letalom Paberki Bolgarija proizvede eno tono rožnega olja na leto, pa vendar največ na svetu. Zlata ribica postane bela, če je dolgo časa v sobi. Kobilice preganjajo s komarji. Odkrili so neko vrsto komarjev, katerih ličinke se razvijajo v kobilicah in jih na ta način umore. V Indiji umre vsaiko minuto osem ljudi zaradi mrzlice. Zrak v višini nad 6 tisoč metrov je praktično brez bakterij. Izračunali so, da uniči en sam ptičji par do tisoč žuželk. K temu je treba prišteti Še hrano za oba, ki znaša najmanj dvakratno njuno težo. Površina Sahare znaša 6 milijonov kvadratnih kilometrov in je 12krat večja od Francije. Anglija porab? največ papirja in sicer 26 kilogramov na vsakega prebivalca v letu. Najdaljše omrežje cest v Evropi ima Francija: 750 tisoč kilometrov, sledi Nemčija s 400.000, Anglija 330.000, bivša Poljska 260.000, Italija 200.000, švedska 130 tisoč kilometrov itd. Sneg na Groenlandu je včasih tako suh, da daje pri sesedanju od 6ebe zvok, podoben pisku siren. Bacil azijske kolere se neverjetno naglo množi. V drugi sekundi se razmnoži bacil že tako, da bi morali prvi številki dodati 33 ničel. Na igosteiše železniško omrežje je v .... ,, ... ~. RMmii Tam nriH* 87ft mofrrv« iim članom, ki jih šteje 110.000, dve knjigi m Belgiji. Tam pnde 370 metrov proge na društveni koledar. Pod Maržarsko je prišlo kvadratni kilometer. 112.000 članov te organizacije. Ko Jim je pa Poglavitno orožje v sedanji vojni, kc so letala zavzela prvenstveno vloge v napadalni taktiki so protiletalski to povi. Vse države s mobilizirale celo vi sto tehničnih str< kovnjakov, da bi I; našH čim popolne še tovrstne topov V složnem sode! vanju na franoos fronti so Anglt opremili svojo v< sko z najmoderm širni protiletalski topovi, ki so sr sobni z najhitrejši izstrelki In veli okretnostjo zaslet vati sovražna le la v zraku. Taki top z moštvom akciji vidimo ti na sliki, posneti francoskem bojiš! Slovaško-maazarski spor o koledarjih Slovak Press poroča, da je bila 600.000 duš močna slovaška narodna manjšina na Madžarskem znova prizadeta v svojih pravicah. Ko je bila revezija meje, je budimpeštanska vlada obljubila Slovaški, da bo smela slovaška verska ustanova s sedežem sv. Vojteha v Trnavi kakor doslej tudi poslej pošiljati svo- V* društvo pred tedni poslalo koledarje, madžarske oblasti niso dovolile uvoz. Tako ie romalo 12.000 koledarjev in 32.000 knjig nazaj v Trnavo. Društvo je zahtevalo jxijas-nila, madžarske oblasti so odgovorile, da ne morejo dovoliti uvoza knjig, v katerih ie med drugimi tudi slika generalnega tajnika Hlin-kove slovaške ljudske stranke dr. Kirsch-bauma in šefa slovaške propagande Sanjo Macha. ’ - « 'Z, -.. Zenski koti tek Neprecenljiva vrednost prijetnega doma Dokler ima človek svoj pravi dom, o ujem navadno ne razmišlja, ko ga pa izgubi, se zave, da je izgubil neko življenjsko oporo. Kdor te opore ni poznal, 'FUTNA KO.NFFKOJA V avo m i.3t>V - i ^ MAU/BOP 7 D Dimili VHifio NAJNOVFJSe ”'i' I -vžff*5n,r. iii^'7. «*f■ ' r ker je zrastel izven pravega doma, je ne pogreša. Je morda radi tega še samostojnejši, toda vendarle je v življenju! ogoljufan za nekaj velikega in lepega, toda se tega ne zaveda, kakor se od rojstva slep človek ne zaveda, kakšna dragocenost je vid. Vsak dom pa še ne zasluži naslov pravega in prijetnega doma. V domovih, kjer ni pravega sožitja in domačnosti, ni prijetnosti. Le tam, kjer je žena oziroma mati duša domačega ognjišča, lahko iščemo pravi dom. Zena, ki pride do spoznanja, da njeno delo ni žrtev, temveč, da je živeti za druge in skozi i . hovo srečo. zaJovc’jstvo in napredek občutiti lasten uspeh, najvišje, kar je v življenju mogoče — je prava žena. prava I mati, . _ duša svojega dpu.a. Mate- rinstvo je povzdignilo ženo na najv;šje in najčastnejše mesto v življenju, a ji obenem naložilo tudi naivečjo odgovornost in r'o’žnost. Ta na1oga zah*" .nno- go samozatajevanja in odpovedovanja. Tisti trenutek, ko zagleda svc'e dete, prestane zanjo življenje, ki je bilo namenjeno le njej. Živeti mora ‘roku in le preko njega tudi sebi. Njena sveta dolžnost je. da ustvari otroku pravi dom 'n v njem pravo in lepo m1a-dnst. ker to mu bo mo-ro*p opora za vso njegovo nadaljnje življenje. Vedno pazf, ka) govoriš Če ženska ne ve kaj bi, skoči na obisk k sosedi. Na takem obisku se marsikaj govori. Toda pomni, da je treba vsako stvar desetkrat premisliti, preden jo enkrat zineš. Radi nepremišljenosti lahko pride do prav mučnih trenutkov, pogosto do dolgotrajne zamere. Nikoli ne smeš proti svoji prijateljici tako-le govoriti: Ali si razumela knjigo, ki sem ti jo posodila? V tem stanovanju ne bi hotela biti jaz niti naslikana, kaj šele, da bi v njem stanovala. „ O, take skodelice za črno kavo sem videla v tej in tej trgovini. Stane ena samo štiri dinarje. Jaz imam prav takšne žličke, samo moje so srebrne. AH ni to oni klobuk, ki si ga dala že dvakrat predelati? Tvoji otroci so pa res zelo slabo vzgojeni. . Moj Bog, kako si se zadnji čas zdebe-lila, ali pa: gospa, zelo slabo izgledate in lasje so vam tudi osiveli, odkar ves nisem videla. Če hočeš videti prave pirotske preproge, potem pridi k meni. Glej, glej, imaš nove rokavice. Moja postrežnica ima ravno takšne in je dala zanje 24. dinarjev. V hiši, kjer boš govorila takšne in podobne neumnosti, ne boš nikdar več za-željen gost Nihče nlrra rad. če se mu poudarjajo njegove s’abe strani, kakor n'ma nihče rad, če mu stopiš na kurje oko. Zakaj narašča število samskih ljudi V nekdanjih časih je bil cilj vsakega miadega človeka, da se člmprej poroči. Stara »frajla« je bila skoraj smešna prikazen, star samec pa bedak, ki si ni znal olepšati življenja. Danes je povsem drugače. Število neporočenih ljudi narašča, samo da se to pač vedno bolj opaža pri ženskah nego „,i —- - Vzrok temu je torej iskati drugje,, ne pa v nadštevilnosti žensk. Krivo je današnje gospodarsko stanje. Dekle, ki je do danes bilo vajeno samo služiti svoj kruh in porabiti plačo zase. se vendar ne more. z lahkoto odločiti za to. da bo Xuh'n*a Parjen torotr.plr • presnim maVom. Zrsži clupljen krompir na kocke, debele kot 'eš nik, ter ga oplakni v vodi. Razgiej v kozici presnega masla, deni vanj drobno zrezane če bule in zelenega peteršilja, da zarumeni, potem prideni kTotnpir, zalii ga do polovice i juho, malo osoli ter pari pokritega, da se zmehča, pa ga daj okrog pražene jedi ali okoli mesa. Sladko zelje. Osnaži zeljnate glave, zreži jih na široke rezance (štorčke odstrani), operi v vodi.zapari ter kuhaj v vrelem kropu, pri kuhi pa deni malo kumne; ko je kuhano odcedi. Potem razgrej presnega masla ali masti, deni noter drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, malo moke, pa naredi bledorumeno prežganje; deni zatem noter zelje in, če hočeš, tudi en kuhan in zmehčan krompir; premešaj, osoli in popraj, zalij malo z juho aii kropom, ko prevre je gotovo. Zapečeni sirovi rezanci Skuhaj v slani vodi rezance ter jih odcedi. Nato jih posuj z drobtinami, scvrtimi v presnem maslu, ter jili postavi na gorko. Posebej zmešaj H 1 smetane, 1 |ajce in majhen krožnik drobno zdtob ljenega sira in nekaj zrn soli. Potem deni v namazano in z drobtinami potreseno J9CV1T 3 žlice rezancev, potem par žlic nyeva jtj. naprej menjavaj, dokler ni vsev Kbžici. Z"Ot nja vrsta naj bo nadev. Naj,' denj v pečico, da se zapeče. Navihanci. D^na desko 25 dkg presnega E!;# dKg sladkorja, 1 */=—2 dkg man-olupljenih in drobno zrezanih, Jo dkg mo i in mnlb vanilije. Urno naredi testo na V vo ni službi i fpš&f J 'S - Tudi Angležinje so mobilizirali. Gdč. MjVra Bu^er b/t' ..“"'grka amb.ularee: hladnem proštom, ga razvaljaj za nožev 'ob debelo, ga razreži z majhnim krapovim obod cem, položi koleščke na pločevino, ostanke zgneti zopet skupaj in še naredi ter speci v precej vroči pečici, še tople pomaži z marmelado ter po dva stisni skupaj ter povaljaj v vanilijevem sladkorju. oostvo *e odvajanj* potvarja Radi tega nakupu, da nosi vsa-3 besedo Dar mol in obliki črke T. Zahte-o originalni Darmol, z denarjem, ki ji za gospodinjstvo, otroke. Možje pa majhnimi dohodki iročitj deklet, ki so ;e porabiti skoraj rorej v tem grmu iged. jše zobe imajo Es- Dajte nam večji kos kruha! Vsi se oglašajo, zakaj se ne bi tudi me. Nihče se ne oglaša po nepotrebnem, kajti spričo naraščajoče draginje je naš kos kruha res premajhen. Mislim tu namreč ubogo srednje in nižje uradništvo, ki ne more več naprej. Slabo je plačan uradnik, kateremu so v dobrih časih preračunali plačo na eksistenčni minimum. Kaj pa naj reče šele uradnica, ki je kot delovna moč itak nekoliko zapostavljena, kot državna uradnica in povrhu še poročena, pa pri prejemkih občutno prikrajšana. Kaj ji pomaga to. če ima moža. ki prvega tudi prinese domov skromno plačico, ko pa vemo vsi. da je njegova, kakor njena plača določena le za eno osebo, pogosto pa niti ne zadostuje. Mož torej ni v stanju od svoje plače vzdrževati še ženo, žena pa še manj moža. Kaj pa otroci? Privatni uradnik ne dobi zanje nič, državni pa neznatno doklado, katera mesečno ne zadostuje niti za dojenčka, kaj šele za 16—20 letnega študenta. Kaj bo? Od večnega razmišljanja, kaj bi kuhale, kako živele, klonejo naše moči. Ce hočemo jesti, se ne smemo ob’ačiii, če se hočemo položaju primerno obleči, moramo zapreti želodec. Možje zas’užijo malo. me še rranje ali n;č. otroci pa rabijo vedno več in več- Kar nas je samskih. otepamo bedno m’adom N;mamo nič. ne moremo si kupiti n:č. Leta pa minevajo in še vedno moramo odrivat? svojo borno p’ačo za opremljene sobe in drago gostilniško hrano, ker si s praznimi rokami in prazn:m žepom ne moremo osnovati svojega gospodinjstva. )RA 57 tl sem jih našel lim, da se vrača »Odpuščam ti!« je odgovora ragiri Seoni, toda iz njegovega glasu ni zvenelo čustvo iskrenosti. »Prosim le, da me rešite teh spon!« »To je eden najlepših trenutkov mojega življenja!« Je vzkliknil Hampur Kamthi m objel Takurja Indora, medtem ko je Ramas snel Yagiriju Seoniju okove z rok in nog ter mu pomagal vstati. »Tudi moja vrnitev v življenje n! bila zaman.« je dejal Rayaui. -'Bil sem razo- dela! Takur In-ložaja naj se iz-izgledale kakor aram, da bi do-mebivalci nasel-mje. Zato pred-pred senat, ob-: Jore z mojim odstopi. Odstop emu samemu zdi uajuu.je.« »Tako je prav,« je pritrdil Rayani, in Hampur Kamthi je zadovoljno prikimal. »Sedaj pojdimo gori!« »Oprostite!« je vzkliknil Ramas. ki se je prav tedaj spomnil Mahabalra Patne. »Jaz imam tu doli še neko važno opravilo. Za vami pridem pozneje.« XV. Ramas Indor se je napoti! po odhodu Rayanija, Hampurja Kamthi ja, Takurja Indorja in Yagirija Seonija k tajnim vratom, ki so vodila v tisti de! podzemlja, v katerem je bil zaprt Mahabali Patna Odprl jih je z lahkoto, stopal po hodniku k premakljivi jekleni celici in premišljeval o vsem. kar se je bilo pravkar dogodilo. Zdelo se mu je kakor najčudovitejša pravljica. Le malo trenutkov prej je visel na robu življenja in smrti. Nanj je bilo naperjeno morllno orožje očeta tiste, katero je tako neskončno ljubil in zaradi katere je moral toliko trpeti. Potem je stopil nenadoma predenj njegov oče, katerega prej nikoli ni videl. Njegov prihod mu je rešil življenje. Tik nato sta prišla še včliki in filozof, in kar se je nato odigralo, ni bilo nič manj neverjetno, kakor vse prejšnje. Yagirl Seoni je dovolil njegovo poroko z Joro in njegov oče bo odslej voditelj Rayanlpu-ra. Ali je vse to sploh mogoče? Ali se mu ni vse le* sanjalo? Kako debelo bo pogledal Mahabali. ko mu bo povedal. Ali mu bo sploh verjel? Ali pa je vse to tudi res? »Kaj, če se je Yag'ri Seoni vdal le v sili, da se reši. bo pa gori. ko bo med svojimi, zopet obrnil ost, in ne samo proti mojemu očetu, meni in Hampur ju, ampak tudi proti v&ikejuu, proti Rayaniiu? j Ne, Yagiriju Seoniju ne bi bili smeli tako naglo in brezpogojno zaupati! To je bila neumnost.« Premišljeval je že. da bi bilo najbolje skočiti za odhajajočimi in jih posvariti, toda nazadnje si je vendarle premislil in skušal verjeti, da je vse to. kar ga mori, samo potrebna črnoglednost. V tem premišljevanju med vero in nevero, med zaupanjem in nezaupanjem je prišel do roba celice, kjer je odstranil skrbno pričvrščeno ploščo in zaklical v globino: »Mahabali!« »Rešite me! Umiram!« je odgovoril od spodaj slaboten glas. »S tem namenom tudi prihajam,« je dejal Ramas, »Dogodki v Rayan'puru so se tako temeljito zasukali, da mi ne moreš biti nič več nevaren. Moj oče se je vrnil v življenje, se pomiril z Yagirijem Seomjem, in Jora je posta'a moja nevesta. Pote priha am zato. da te odoeljem k slovesni proslavitvi najine zaroke.« »Kaj?« se je začuti! slabotni glas v temini. »Ne razumem te dobro. Povej še enkrat. Saj to je bolj neverjetno kakor v pravljici.« (Dalie.) la dr. Euwe - Keres O Božiču — vprav na 71. rojstni dan dok-, tor Laskerja — je pričel v Amsterdamu že dolgo napovedani match med bivšim svetovnim prvakom dr. Maxom Euv/ejem in estonskim velemojstrom Pavlom Kercsom. Dasi match ne velja kakemu posebnemu naslovu, kar običajno pritegne zanimanje svetovne jav nosti, je kljub temu vzbudil veliko pozornosti zlasti med svetovno šahovsko javnostjo, ■v bitka se je razvijala na damskem krilu. Keres je bil v nevarni poziciji, pa je zato zamenja! nekaj figur, zmanjšal pritisk in igra je končala neodločeno. Z Španska obramba Beli: dr. Euwe črni: Kores 1. c4, c5 2. S!3, ScO 3. Lb5, »6 4. La4, SfO 5. 0 0, Lc7 6. Tel, b5 7. Lb3, d6 8. c3, 0-0 9. U4, Lg4 10. d5 (v Londonu sta igrala v tej poziciji Capablanca—-dr. Lasker 10. Le3, Sxe4 11. Ld3, DU7 12. Lxe4, d5, kar je prineslo črnemu popolno izenačenje), 5a5 11. Lc2, Se3 (Keresovo novost, ki pa menda ni boljša od preizkušenega c5) 12. Sbd2, gd 13. a4! (beli pride na damskem krilu do prednosti), c5 14. d*8, b4l (Keres se na izredno fin način reši grozeče slabe točke na bS, ki bi prišla na 14... Sxc6 15. axb3, axb5; sedaj pa bi na 15. cxb4 sledilo Sxc6 in beli mora nato kmeta vrniti) 15. Sfl, Sxe8 18. LhS, Sg7 17. Se3, Le6 18. cxb4, Tb8 19. b5, axb5 20. axb5, Txb5 21. La4, Tc5 22. Dd2 (grozi b4), Db8 23. Ted, Tc8 24. Txc5, dxc5 25. LxcO, Txc6 26. ScI5, Ld8 27. Lg5? 2» klin 1.0 Ir o r en nnl/avdl« čnega je nastala sled. pozicija (glej diagram!) Kg5, Tr2, 53. KfS (ne 53. Kxh5 zara obrambo. Po zamenjavi dam je prevzel viv"n K. ter z mojstrsko igro blokiral nasprotni: -ve figure, v končnici s premoeio dveh kmi<(' pa na o gladko zmagal. kljub lovcem neenrke barve. Po 20. po*ezi črnesa te nasta’a sledeča pozicija (glej diagram!) Bell; Kdl. Tel. I Crnl: P. Keres rn Bdi: P. Keret Khž. Tc7. SdS- kmetje b4, c3 e4 «2 in h3. C/ni: Kf8. T 2- Ld3, kme j* bo «5. f6, g7 in h6. V svest! s! boljše pozicije. Je ho el K. forsirano splJsti mrežo ter črnega m«tir»ti. Zaključek se ie zato ražvijal zeio dramatično. 46. Kg3, Tc2 (ne 46 . . . Tf4 zaradi 47. c4!) 47. Kg4 (tvegano. Dr. E-iwe fma nrinravlleno . zadostno parado). T*g24- 48. K*8. KgS! (edina možnost, da Črni kraH na de za-o'li'e) 49. Tc5 (usodna napaka. Z 49 c4. bxc4. 50. b3. Tb2 51. Kg6, Trr2+ 52. Kf5 bi beli m'"’e| li- na lovski par. toda E, Je presene'u, :,vo ndaril na kraljevo krilo ter zmagal. Po 21. t’*®teai slll.i rom-s)» b5l M. c4. bge4 ?!• b7- Tlj2 E2. B.ii: Dr. M. Euwe Sf3, kmeti o2, b2, c4, e3, f2, g2 in h2. Cm.: Kg8. Te8. Le6. Se4 kmetje a7, b7. e7. c5. i7. g4 in h6. Beii stoji stisnjeno in s'abo: črni ima na izbiro ve; možnosti k zmagi, beli ra lahl o pojkusi karkoli, toda nič ne poma *. Sledjo le 21. Sgl. Tc!8+ 22. Rel. T(i2! 23, f3, Txg2! (pofnto) ?4.bcl, Tx.f»l + 25, Kd2, Txc), 26. Kxcl, Lxcl 27. b3, Ld3, 28. 1^7, h5 29. Kd2, Lbl 30. Kc3, h4! in črni Je dobil v kon> nlpi. «., 7. IN 8. PARTIJA Jedva si ji Iv. nekoliko opomogel, že je po-Pjs n tudi dr. E. V fi. partiji Je tudi K. 'gral d4. Dr. E. se je branil z Nimcovičeva obrambo. Po zamen avi lahkih figur le nastala blokirana sredn a igra. malenkos m izsledna za K. Po 43. potezi beJesra (43. Tc3—d3) Je b la Par.ija "rek!n|ena v sledeč) coziciii: Bell: Ke2. Dd5 Td3. Th3. kmetie a4. b3 c< e4. fa in g5. Crnl (dr. E) Ka7. De7. Tc8. Th8. kmetie j a5, df> e5- f6 !n f7. V nadaljevanju Je K. rarti‘0 (frbl! ter izenačil stnn e na 3:3. — V 7- partiji je K. spet izbral špans!:o obrambo, vc*dar "s 'e ne!f« novo«t velja'« kmeta. Kasneje je E. kmef« vmll. da se le reš i iz težav-nera položaja. K Je stal odlHno. na zmago. Toua v 30. po ezi je z napak potezo prezrl POMENKI Z MLADINO P—L V kratkih črticah, kakor je bil »Oče« in je v tej številki »Trmoglavost«, opisuješ prizore s psihološke poglobljenosti, kar daje vsej zgodbici zadostno težo. Svetoval bi ti, da bi nadaljeval ta način pisanja. V življenju srečas ter sam doživiš vsak dan kak tak dogodek, ki se vtisne vate. »V težki uri...« pa preveč filizofiraš. Premalo dejanja je v zgodbi in preveč razmišljanja. Zgodba ne &me biti nikoli samo razmišljanje, potlej r.i zgodba. Verjetno pa je, da bo objavljena Napiši še kaj! —• Janko TamC. Poslal si dva prispevka za list ter napisal, da je »Veternik za mladino« »najboljša mladinska priloga izmed prilog slovenskih dnevnikov«. Tvoje priznanje me samo veseli. Upam, da v bodoče mladim sotrudnikom ne bo treba več toliko časa čakati na prispevke, ker 6e bo tiskala v novem letniku priloga z drobnejšim tiskom, kar si gotovo že opazil. »V novo leto« si sicer malo kasno poslal, a ne prepozno. Sličica iz turških časov bo pa objavljena kedaj prihodjič. Napiši še katero! — Pranja Kumerc. Ti si pa bila strahovito žalostno razpoložena, ko si opazovala na tezenskem postajališču ljudi, ki bo čakali na vlak. Vidiš samo črn« barve, nobenega svetlega žarka ni v vsej tvoji zgodbi. Nazadnje se je še teta odpeljila ki si jo imela rada. Ali ta moja ocena te naj ne oplaši! Prav je, da si socialno čutpča. Primi za pero in napiši, kar ridiS Življenju, četudi boš znova gledala sko zi črna očala. Pozdravljena! —Vsem ponavlja urednik to, kar si mladi sotrud-niki po navadi nikoli ne zapomnijo: pišite samo na eno strai, oni. ki nišete a 6trojem, pa z razprtimi vrsticami! Urednik. Rešitev vprašanja. Janezek je dejal: »Prvi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi dobite vsak po eno jabolko a jaz — drugi dobim dve Nihče ne sme pobiti več kakor drugi.« Tako je Janezek lahko snedel obe jabolki. Kch} bJ zman*Ual premo«? Strokovnjaki trdijo, da bodo angleški rudniki premoga izčrpani čez 600 let, vestfalski pa šele čez 1150 let. S Kr/anko nr Vodoravno: 1. izobrazba; 9. naslov Trdinovega fantastičnega romana; 7. zveza za življenje: 8. žensko ime (4. sklon); 9. osebni zaimek; 11. pripadnik izumrlega naroda; 13. osebni zaimek; 14. številka. Navpično: 1. del rešeta; 2. dežnik; 3. nekaj vzvišenega; 4. petelin, 5. žensko ime; 6. naprava; 10. deli koles; 12. skrajni del kopnega. Izpolnjevalko |«ME K 1 1 + | 1+ |+l + 1 1 1 1+ l+l p|e |k strel tekočina morska žival ned. zaimek kar. zaimek pridevnik tekanje Reiltov krlfanVo Vodoravno: t. petek; 5 cof; & pi; 7. dim; 8 koruza; 9. uk; 10. hov; II. vade; 12. zdenac. Navpično: I. potok; 2. et; 3. epizoda; 4. kimavec; 7. duhan; 8. kurz; II. ve. REŠITEV KVADRATA Navpično in vodoravno: 1. pero; 2. Ezop; 3. roka; 4. opal. REŠITEV 1ZPOPOLNJEVALKB BOR — BAR - PAR - PAS - PES —- KES — KER — KOR — BOR »Večernih:« mladino lato 2 HUlUJlimlllUIH Maribor, 14. Januarja 1940 Stev. 2 PRAZNA SMREČICA MIRAN MITIČ V zimsk > »oči sem ae dvignil izza mize. Napoti 1 *cnt *e v noč, iz mesu in ga hrupa v tiho okolico, v ae lavsko lel:rt >n dalje, popolnoma iz- d< nejši med najbedr.cjiimi. Koračil »cm po mestnih ulicah Sneg mi Je Skr 'P«1 P°d nogami, nebo je bilo Jasno, ral >« megla je plesala na pokra-ini Deja »c* *° kopali jarek »redi n|ice, ne vem zakaj; težko 60 vzdigovali lopate, kra mpe Se teže. V tanke suknjiče so bili o blečeni, roke in ušesa so imeli rdeč« od mraza; Brez volj« so delali, zeble jih j e. Od časa do čas« so odložili lopate ir > kramp«, vtaknili rok« v iep. nekaj ča M *t«1i. nato pa zopet zgrabili za orodj *• Včasih je kdo med njimi zaklel. Gledal sem jih. V tej jami mro, brez spanja i 10> morda so ga kdaj imeli, da? nes ga nimajo več. Namesto oči imajo floboke jame, življenja id na njihovih dh, sn ,rt zeva is njih, mračni so njih pocedi, mrtvi. Na ul ,c®h preko velikega mosta sem srečal p Ijane ljudi. Pogledali so malu globlje i f kozarček, pijani so pozabili na mračne skrbi. Merili so cesto od leve na desno in ' P*dali po gladkih tleh. Sel se P*1 mimo kasarne. Vojak je sta' na straži • oblečen v debel rlašč s kožuhovino poditi:?*"1 mrrrrjte le Del božično pesem, v mislih je bil doma .'. . ... četrt najbednejših. Hišs trgovcev, mesarjev in krčmarjev so visoke, na žuljih so zgrajene, visoko se dvigajo, zviška gledajo na nizke koče. Iz blata n, tudi zidane, ie lesene so med njimi Majhne so, kakor za prittikavc« so narejene. A1ed cipresami na že davno opuščenem pokopališču je vel veter, da je drevje ječalo. Kakor vzdihi ljudi, ki so šli z bremenom neporavnane krivice v večnost . . . Stopal sem dalje, zavijal na desno in levo po ozkih ulicah, ali nekakšnih poljskih poteh, ki so jih težki vozovi raz-orali. V kotanjah je bila zeledenela voda, da je led hreščal pod nogami. Pri neki hiši sem obstal. V oknu ni bilo šipe. Skozi zaveso, podobno pajčevini, sem razločil na mizi petrolejko. Moški in ženska sta sedela vsak na svojem koncu mize, sinko je spal, sladko S« Je smehllal njegov obraz. Stnrša sta Hi* nemo čez božično drevo. Smrečica je bila prazna, ničesar ni bilo na njej, prav takšna je bila kakor v gozdu. Bratec nič več.. Vladko Kos Cratec veš, ptički več ne pojo, na struna srebrne na ubirajo, kot nekdaj so srcem trpečim gladko, vci, bratee, sklonili so drobno rlavo, h majhnih oči Jim pa soizc teko, ko v snegu zamrzleai umirajo. Žalostno, bratec, vel, vate strme, da se razjoče še mrzlo srce, knltnr H« n.n *-* — — ui umirajoč: n!č več, nič več, pesem je proč! Bratee nič več rože ne cvefo, kot nekdaj omamljale z vojem teso, mraz jih v dolini je vse pomoril, mraz ptičkom Je strune razbil . . . Vel bratec, hote! bi b'ti otrok, ki se zime pojoč veseli, In nič ne razume in hudo mu ni! Film !£a| m ustvarili Slovani v sodobnem filmu Pri iznajdbi filma ni sodeloval noben Slo-, Rusijo, da bi pokazal Slovanom »žive slike« van, kvečjemu ce oi laliKo vzen deia cesaega fiziologa Jana Ev. Purkinipa ckoli proučevanja nepremičnosti svetlobnega vtisa na očesno mrežnico kot zelo dahne za.eike filma. Med iznajditelji aparature za sneman« -živih siik« filmskega traku in niene perio-raci.e ter ostalih elemen-ov ki sestavljajo filmsko lelmiko, so na prvem mestu Francozi, zatem rtrnenkanci, Angleži in Nemci, kar pomeni, da Slovanov sploh ni med njimi. 1897. si ie car Nikolaj JI. prvič in z velikim zanimanjem ogledal »kinematografe ter izjavil Mesguichu, da veruje v bodočnost tega aparata. Ruska aristokracija je sprejela novost s precejšnjim snobizmom, medtem ko je ljudstvo postajalo zaprepaščeno pred čudežem, ki bi ga mogli po njihovi pameti do takrat napraviti samo popi in menihi. Na sejmu v Nižnjem Novgsrodu je vrtel Mesguich carjevo kronanje pred maso Ru- zapadnjaški režiserji prepuščali delo avant* gardistom so Rusi prekosili v mnogih s-va-reh svoje učitelje-Zmanjšali so sicer tempo filma, zato pa so vnesli vanj orefnjeno psihologijo dediščino svojih velikih prednikov. Tipe za svoje fnnie Vufko, v Čehoslovaški pa . Barandov. Vsi ti j f -£>^ n^ffioti°in v vsdTn.ansM, dnevna novo nastali kraji so bdi dos orai konku-i DUJ. ( . _____i„m.- t ren i velikih zapadn'h filmskih središč. ! ne in nočne osvetlitve Življenje in ljudi niso Ali - ta) so Slovani dali »e.ov.sm, 6,- j . &,S “Franco*.' kf so pr* JSSTSS-i »i»*»e snkall okoli porflnosltja lovili na trak naF filme, so zaradi vojne prepustili to Ameri- manjše detajle- ki bi mogli osvetlit, na vmeu kancem, ki so v kratkem času z naipr mitiv-nejšimi iznajdbami ustvarili prve umetniške filme. Ti filmi niso bili več sejmarske limo- na'.in duševnost neke osebnosti ali vlogo kakšnega predmeta. Pri vsem tem so Rusi odkrili lepoto prirode ter io prikazali lepo kakor se da le največ s fotografijo. Zemlja - - - • tiade in čarovniške točke, ampak umetniška ------------------ "S tr>r radlhala ka Oni so začeli pri filmu šele kasneje, ko je | sov. Kozakov m Kirgizov ter zavrtel ob tej dela, ki jih je treba upošteva i. Amerkanci |e v nJ«.«°_ “t™1*1 0l' bila tehnična stran iilipa kolikor toliko izpopolnjena, kot pienovitelji njegove umetniške strani, medtem ko so zadnja leta pokazali velik napredek tudi glede tehnične strani' iilma. Ko so iznašli filmski aparat (1855.), so se romanski, germanski in keltski narodi, ki živijo okoli znanstvenih središč, kmalu seznanili z novo ipajdbo. Slovanski narodi so živeli takrat precej daleč od zahodnih središč, a časopisje ni moglo tako hitro osvojiti terena v državah, ki so biie skoraj uocc*a zaposlene s svojimi notranjimi problemi« kakor je bila Rusija, v kolikor niso bili slovanski narodi pod tujim jarmom. Prvi so se začeli zanimati za film Cehi. ki so že 1898. izdelali prvi češKi film s češkimi igralci in češkim režiserjem. Največja slovanska država Rusiia se je pobjiže seznanila s filitjom takra; ko Srb ja ob priliki potovanja iznajditelja in prvega fabrikania filmskih aparatov v Franciji Louisa Lumiera po evropskih dvorih in prestolnicah (1896. do 1897.1. Vkljub temu pa Rusi '’se do svetovne vojne niso pokazali kdo ve kakšnega zanimanja za film. Zanimive podatke o prvih filmskih predstavah v Rusiji najdemo v knjigi »Snemanja«, Id jo je napisal Feliks Mesguich, prvi filmski reporter .na svetu, .kjer opisuje svoja dva obiska v Ruski ier prve predstave na dvoru, v petj-ogrstjskem Ickaju »Akvarium« ter Ob priljki sejma v Nižnjem Novgorodu julite-1898. Ta naš filmski Ciril je prišel v nepoznano celo figuro ter koj nato predal. — V 8. partiji se j'e E. branil na d4 s slovansko obrambo. Po zamenjavi dam si je E. ustvaril prostega kmeta, z napačno kombinacijo pa je zapravil vse 'zglede. Karta se je zasukala. K. je zmagal v 35. potezi. Po 8. partiji je bilo stanje neodločeno 4:4. Ker dobvamo poročila žejo neredno, bomo o preostalih partiteh ter zaključku poročali v našem prihodnjem pregledu. so tako napravili prve korake pri nevi. sa- kor velikan. __ mostojni ume nosti. sedmi po vrsti med le-1 Moo ruskega filma ni ležala samo v vsem pimi umetnostmi, ki bo šele našla nekega ni. ampak predvsem v prikazovanju te vse-dne svoj pravi in čisti obraz. I bine. Gotova tendenca« ki se je po.avl ala od stavh? fto^naTmSški ”£“5'MU Vvid j v?edn& del? in to”1 tembolj,'°£ve priliki pred množ.co neka trfams.n r-.ti. -skih filmov. Versko zaostala masa ni mogla razumeti »nadnaravne sile«, ki je prikazovala na sejmarskem platnu pmoco n ov-g:. »presvetlega« carja, slike njihovih popov z zlatimi ogrinjali in svečami in plemiče v AH časi se spreminjajo in z njimii ljudje. . je" ostalo' še'mnogo vkljub temu nedokon-Ni minilo 30 let, ko so januarja 1926. vrteli čano v pariškem avantgardističnem kinu »Artistik« | 0n'j SQ vnes]i v fjjrf ritem, priročnost, slovanski im Bil je to film .»Križarka Po- iaj,kot0 pripovedovanja in. predvsem mnogo • emkm«, ki ga je zreziral ruski režiser Ser- okusa. Napravili so prve filmske sadove: gu Eisens-ein. O predstavi in filmu je takrat dra Grifiit, komedijo in satiro Chaplin, zapisal ugledni francoski filmski zgodovmar I burko Senet> poe me fiime zahoda Ins n kritik George Charensol v knjigi »Flmska Ma?n c n 1,™ filmske igralce, režiseru panorama« med drugimi tudi to: »Kratek, močan in dojet »Potemkin« je zajel gledalce, ki so prisostvovali predstavi v »Artis iku«. Vtis je bil tako mo.ten. da je bilo skeraj nemogoče prvi trenutek opravičiti naše navdušenje. Nismo mogli razumeti« kako je megel f im, ki ni prinašal nikuke takšne originalnosti, izgledati kakm nov.« Torej, Slovani, ki so '• 'ko neknltl.rno uničili enega izmed prvih fTmdcili a iirVcv, so po 28 letih izde’ali boljše aparate od francoskih, ter z njuni mnogo lepš- fdme ki so navdušTi Zahod s svojo močjo, Lpoto in svežostjo. Slovanske mase niso. bile več ravn idušnfe proti iilmu. začele so se ga ok enati še bolj kakor ostali. Iz statističnih podatkov trgovinskega in industrijskega m;ms‘rstva ameriških Zedimemh držav iz. 1937 ie razvidno, da je bilo v slovanskih državah 29.037 kinodvoran. medeni ko ie v Z\D. Angfij?« Franciji, Italiji skupno 31.950 kinodvoran. Razen filmske metropole v Hol!vwoAd i ter znamh filmskih a‘eljejev v okolici Pariza, Londona, Neutabe^berga nri Berlinu, film-1 skega mesta pri Rimu. so nastale filmske prizorre, do'"'- prestolnice tudi v slovanskih difavah, v Ru- fG'cgra'tr''- ‘ ,rn siji tovarni Scrvkina, Mežrabpoma in mesto znal'" Našli so prve iilmske igralce, režiserje, iz-pooolnTi filmtko tehniko, ustvarili tio filmske industri'e, tiska, literature, ustvarili hollv-svoodsko bogastvo, ki je danes kliuč ameriškega filma. , Amerikanci so vnesli v film to, kar j!h naj-, bolj odlikuje, hitri, poslovni ljudje in razni avanturisti so us varil: v d namičnih in močnih filmih mnoge zanimive komade in galerijo neobičajnih t:pov. vendar pa psihološko vse premalo in prepovršno iznraenih... Za njimi so šli tudi os»ali rež'serji ter tako ustvarili površen film brez kdo ve kaj psiholog'je, film, ki ne vpliva s-svojo globino ampak ie-z zunanjostjo Z fihnsk ___________ lucionarjev, ki so Sele odložili puške, in nekaj navadnih delavcev, opazovalo te ameriške filme z velik’m zanimanjem. Gloda'i c,» bi lahko negovo zgodovino razdelili na štiri dobe: na pionirsko dobo ameriškega fd-ma (Grifiit in os ali), na ruski nemi film (E'sens‘ein in tovariši od 1925. do 1929 ). na risan film Walta Disneya. in končno na čas v ka'erem živimo in ki ga še vedno ne moremo točno karakterizirati. Po prihodu zvočnega filma ie začel vpliv ruske filmske umetnosti nazadovati. Na Timskem prizorišču so zavladali Nemci in Amerikanci, ki zavzemajo danes vsekakor prvo mesto. Niso pa bili v dobi nemega filma aktivni samo sovjetski režiserji- tudi ruski emigranti so z uspehom snemali filme po Franciji. Nemčiji in Angliji. Bili so to Turžanski. Vo'kov, Ocen. Granovskl- posebno na Ladislav S‘a-rev'5, ki je ustvaril na’boljše filme z lu'kami. Od ostalih šlovanskTi narodov so se odlikovali posebno Čehi. ki SO dali svetu nekaj dobrih imen. So tp Jožef Rovenski. Maks Če bi upošteva!’- da .Frič in Otokar Vavia. druge strani oceana, v Rusiji, je nekaj ie svoje na le-še Hme napravil Gustav Ma-k h začetnikov, no ve”ini igralcev, revo- bati prav v Češkos.lGVŽSKi, potem bi češki film ■ * ”• ■ pomenil šc vecS P0’jaki so pokazali prece’šen sm’sel za film. vendar pa niso dosegli kdo ve kak;nih nadalje švedske filme, dočim so netn*1^ ^ J,‘sn’-hov. medtem ko Južn’ Slovani (mi In francoski ii’mi pr’hajpli v mani* številu l Bolgari) še vedno iščemo pota do ustanovitve Od nekoliko redkih Griffitov-^ 'fn^"v s0 se dr^a£e film£ke industrije, ki bi lahko mn-go ruski režiserji naučili. ’ . snsmajo ma-1 doprinesla k bodočemu razvoju in razmahu sovitf prizori. a *ii z osve(Uevan?em »sA/iAAAAWVAAAAv'«VAAAAA.V/'A**- •'••V „„„„ ________ doprines j se dela montaža, kako slovanskega filma. so vzeli od Švedov načm n p ^^jmovjč h Almanaha »Nove »Rijedl«. T\ O n'a narave, pri Nemcih oa se se- * Medtem ko so1 NOVO LETO! Zatonilo je leto in ni ga več. Zatonilo je, kakor zatone sonce zvečer za gorami, a sonce drugo jutro zopet vstane, teto pa sene povrne nikdar več. In tako tonejo leta, leto za letom. Človek misli In zopet misli. Kako hitro bež! čas! Vse prehitro. NI bilo še dolgo, odkar smo brezskrbno tekali okrog, se Igrali, bHi veseli, a sedaj se je že odprlo pred nami življenje In ta pogled v življenje nam kliče: Cas beži! Sedaj sl mlad, ne boš več dolgo, delaj, uči se, doltler je časi Prišel bo Čas, V* ja! od nas, da pokažemo sad j bo ter-dela, da pokažemo, kaj sr ove svojega nitega vsadili v srce, kaj vs no sl pleme-znamo. & moremo in Zato pa vsi veselo na dele delo Imelo velike uspehe, d », da bo naše ko rekli enkrat, to sem a bomo lah-znam in s tem znanjem bc se naučil, to skozi živijenjet im lahko šel JANI stssas 10 TANIC Vlak odhaja Obiskala nap je: teta. Vedno sem se je .eseifla, posebno pa sedaj, ko jo tudi jaz že lahko spremim na postajališče. Živahno vrvenje na postaji rjie je vedno zanimajo. Ko §va čakali na vlak, sem se razgledovala po peronu. Prijatelj je naletel na prijatelja in oba sta se veselila svidenja po dolgih letih. Spominjala sta st mladih let in žalostne 'mirti staršev, ki iu je ločila. Prvemu izmed njiju so prpdali dom, da je moral v tujino, daleč od domačega kraja in daleč od prijatelja. — Tam sc je poslavljal oče od sina, ki je moral k vojakom. Ob ograji sloni osamljen možakar, Id nima več nikogar, da bi mu pomagal v težkem življenju. Sedai, ko je izgubil vse premoženje, mora’ sam tavati po svetu in - J/IM i —w———iw iskati zaslužka, sreče 1n mirt na klopi bolehen deček, obdt t. Tani sedi nih staršev, ki ga spremljajo in od skrb-žne kraje, kjer upa zopet na v tople ju-Drugje zopet se oče poslavlj jti zdravja, ljubljene zene in otrok. Zap a od svoje družino, da si poišče drugod ustiti mora katerim bo lahko preživljal di zaslužka, s Znenada zmoti moje opazo nižino, in drvenje prihajajočega vlaka vanje oisk sem videla, je napravilo nai j Vse, kar vtis. Ganila me je usoda vsel ne globok ličnih ljudi. j teh raz- Ko se je ustavil vlak, je > svoj kovčeg in odhitela v vagi /zela teta je vlak zganil ter odpeljal, sem in. Ko sc hala z robcem. ji poma- Franja I Sviloprejka rabi za svojo I metrov svilenega vlakna. (umerc. lubo 275 Moj mali VLADKO KOS Toda. potem je znova planilo vanjo: ■ •kaj se je nppil, ko pa nima denarja •liti za kruh?! Groza pred nemočnostjo in propadom ji je vlila novega poguma v /e itak obupano srce. V razgrete mož--ane ie nlsniir, «n vstalo eno samo vpra- šanje:' zakaj? Stopila je naprej k mizi in vnila: »Zakaj si se...« Dalje m mogla več. Vroče solze so ji zalile Ne grem se fotografirat m ne greni.«. -No, pojdi, pojdi! Zakaj_ ne?*; mi je rekel ter me vpraša! tovariš Minec. ■-.Tako! Sem preveč jezen«, odgovorim zlovoljno. >Pusti me že!« Ko so odšli zadnji, sem _ stopil na ulico in skrivaj opazoval tovariše. Bilo mi je skoraj žal. če bi mi kdo v tistem trenutku rekel, bi se jim pridružil, ce bi me ne bilo sram. Vrnili so se. . . a . s Zakaj se nisi dal slikati?« so mi očl- ne privoščim vam, da bi me imeli na sliki«, sem dejal, čeprav mi je bilo žal za vse. Va?enec in žeblffi Vc Ikovi Vladko Kos že mesec ha nebu ponočnem bledi, ko godec z nevesto od svatov hiti. Veselo drčijo sani v mrzli sneg, v daljavi pozdravlja domač jih že breg Veselo se godec nevesti smehlja, na lica rdeča polteh svoj ji da. Kaj ne bi smehlial se, ne bT bi poet, ko pa najlepšo ima vseh deklet. Tedai pa preplašeno vranci se vzpoo. nevesta pa v grozi pokaže z roko na sive postave, ki iima slede — In v strahu se krči ji plaho srce. Ah, vranci počasi v daljavo beže, da sivi volkovi že bliže drve, da vidiš žareče cgniene oči in glad neizmeren, ki iz njih se biesu. A godec pa le ni poguma zgnb’1, ker vnete pajdaše le v noči dobil, lok, gosli veselo si vzame v reke in gosti in peti prelepo prične . Neki ključavničar je moral pribiti na vrata železno ploščo v obliki kvadrata. Pri delu mu je pomagal vajenec. Ključavničar je izvrtal na plošči toliko lukenj, da jih je bilo na vsaki strani 5. Vajenec ga je pri delu opazoval. Po vrtanju je poslal ključavničar vajenca v tr ^ dvigajo sJvi volkovi glave, govino po žeblje. _ . .mar pesem jim podčeva moti srce? Vajenec mu je pnnese 20 žebljev. , ^ bodo že j^aju dosegli sani, Mojster se je zjezil Ah je vajenec ku- peseni v ra8tneh jhn v želodce dom. pil pravilno število žebljev? . ^ Odgovorite najkasneje v pol m.nutri I Nevegta ^ UflQ moIČU Vrabec zamahne v lete 13 krat v se- jj vriskajo strune, drvijo sani-j.,indi I Da, zdaj so že blizu, da čutiš njih dih. a godec pa gode, minuto ni tih. Vedel je, da mora k dobrim ljudem, to-l ,^ vas strune žJvl;en»a VSe dni. da P?4 SS'y«hL S' naj slavi njih pesem mi zadnjič doni. Ud UUl J • ---- morajo biti svetle hiše m v njih so gotovo dobri ljudje. Počasi j® nadaljeval pot; začelo ga je mraziti, toda grela ga je njegova volja, volja malega, pogumnega dečka. Nenadoma je stal pred temno vdolbino Hotel se je ogniti, a mu je na mokrih spolzkih tleh spodrsnilo, da je padel v vdolbino. Objela ga je tema. Mihec je zajokal, pri padcu si je razpraskal roke. Zakaj sem pobegnil? se je vprašal. llMj OIUVI 1'J‘M 5 « Povsod sem vas gosli s sabo Imel, še tebi sem, draga, pod okencem pel. In kraljem in revnim na nj’h sem poslal, triienje sem lajšal, sem pesem jim dal. Zdaj vržem jih volkom, potešim jim glad, ker živel bi dneve brezskrbne še rad.« Utihnil je godec in gosli pognal volkovom je v žrelo, potem odpelial j t. — Al O J t Zakaj sem poucgnur se je vpiaoa». voiKovorn je v t: , - Potem mu je bilo silno hudo in debele se z nevesto ie rešen v domači zdaj breg solze so mu začele teči po licih. Nič več \z neba smejalo se sonce Je v breg. ne bo mamica božala svojega sinka in ------- zvečer rola tist0 'eP° pesemco: -Moj mali . . .« Pri njej je tako toplo, tu pa je tak mraz! (»d Soze^red K ufihnil. MilJcu je postalo tesno pri srcu. (Se bo nadaljevalo) Prve -nogavice so začeli nositi šele v 11. stoletju. Do takrat so ovijali noge z enim trakom. t-ifH V obrambo angieške obale Odkar so Ang.ežl prejeli v pr«Vil) i;*raou>-ui tubami na 1 tO W llktUiii Lti iiurii*>S se Utici za.aioviiua i)r»Si.aui-sca tuso veiua prtu, hap^ui- z mui,a in iz ziaua, so uOoVe-uii obr.»nui svojega m^na velike tnge. Vzdoiz vse oba-.e v Severnem morju so po*c* ž.ll pele mio, za obrcamo pred zračnimi n^oadi so ca uvedli posebno vrsto eska-drJi, Ka.o.ih naloga io, sialao pa.ruLurat nad obalo. zasie-(Tovatl ncmšlie DGiimorn.se in letala ter se neizogibno sput stltl z n Iml v boi. Na ta način se lim je posreč.lo spraviti že mn020 podmcrn'.c na dno, še več tujih lelal Je . moralo prisilno prista.L Takšno eskadriljo hldroavionov, ki se vprav pr‘pravrajo na iz-vldriiški po’et- vidimo tudi na gornji sl.ki. ,:y.": - ■ vzame novine y . roke in. prebira, kai se je na svet« v mrzlem času Ista zgodilo.* Mož vleče od svoje teorije, zimskega spanja tudi dobiček, kajti predava okrog in piše članke o tem, kaico koristno je, če se človek odtegne pozimi vrvežu življenja . . . Sto km na uro v rimskem podzemlju V dveh letih, do velike svetovne raz- proge 6,920.000 kg železa, 86.000 kg ba-stave 1942, bo imel Rim svojo podzemno kra in aluminija ter 4000 ms lesa. — V železnico v dolžini 13 km. ki' bo v nekaj 2,500.000 delovn’h urah je 'delalo 3500 minutah zvezala vse mestne dele z raz: delavcev, ki so. bili nož: in dan na poslu staviščem. Da se je Rim tako pozno od- v več posadkah. Po končanem delu bo-ločil za podzemno vezo med posamez- de tekel skozi tunel vsake tri nvnute po nimi okrajv je krivda v posebni gradnji en vlak s hitrostjo 100 km na uro. Elek- tal. na katerih stoji to večno mesto. — trična železnica bo lahko vsako uro preostanki starih zgradb, ki segajo do 3000 pelja’a sem in t:a 32.000 gostov. Tako se let nazaj, niso nikjer v toliki meri na-ko- pripravlja večno mesto za . svetovno pičeni; kakor baS v Rimu. < razstavo, na kateri hoče kljub sedanji vi- Pri gradnji.podzemnih .rovov so. izko- .hrt v Evropi prikazati veličino .in moč Pali 1,1001000 ms zemlje, porabili so za svojega, imperija. ; Na svetu so starci s tremi leti in otroci s sto leti, pravi japonski pregovor. Perzijci;so prvi uporabljali golobe-pis-monoše. . CSoveško teto je sorodno kamnom človek, težak 70 kg, sestoji..iz 40 dkg ki- zemlje..Sorodni smo tedaj kamnom. Kemija sika in 7 kg-vodika,‘20 kg ogljika, 3 kg du- pozna 3000.000 organskih snovi, iz katerih Sika, 2 kg-kalcija. Zadnja snov sestavlja ko- gradi narava svoj organski svet, milijone ži-sti, v teh je še 1 kg fosforja. Prišteti je treba valskih vrst, cvetic, trav in dreves. \z štirih še 200 g klora 175 g žvepla, 130 g natrija, glavnih prvin ogljika, kisika, vodika in duši-100 g kalija. Ostanek se deli na 75 g fluora, ka z majhnim dodatkom ostalih snovi zmore 50 g magnezija,- 5 g železa, 3 g silicija in narava sestaviti 300.000 različnih spojin. Vsa mangana, 1 g joda in VsOOO g arzena. Z na- zemlja sestoji v glavnem iz kisika in silicija, tančnejšo analizo dobimo še sledove n a k ra, Ogljik, ki je temeljna snov organskega žlv-svinca, cinka, kroma, - molibdena itd. Človek Ijenja, ne predstavlja niti 1% celotne zemclj-sestoji iz 29 prvin. . . slce teže. In vprav brez: tega odstotka bi Vse te snovi nahajamo v kameninah, rud- vsega življenja na zemlji ne bilo. nikih, premogovnikih ter v vsakem kupu Američan, ki je prespal že 29 zim — D.a"a gospa, takšnega čevlja, ki b:i na zunaj majhen, znotraj pa prodoren, pa mi nimamo... ll Od kmettke dekle do drzne letalke Kako so Pavlini Osfpenkovi, ukrajinski kmetski dekli, še san>lo n', da bo kda) letalski kapitan Zgodbe o sodobnih ženskih drznostih na polju tehnika in splošnega napredka so vselej zanimive. Malone pri vseh slučajih takih »emancipirank« pa je mogoče ugotoviti, da izhajajo iz tako zvane »bolj že družbe«, ko jih ne tiščijo k tlom ne* prijetne socialne razmere. Ugoden družaben položaj jim nudi vsega dovolj, da se morajo iz nekakšnih ekstravagantnih nagnenj pognati v razne drznosti, s katerimi so se proslavile po vsem svetu. V prav posebno vrsto spadajo nekatere slavne letalke in pilotinje, ki so z moško hrabrostjo in hladnokrvnostjo dosegle zavidljive rekorde. Redkejši so slučaji, da se spuščajo v take drznosti in pustolovstva dekleta iz revnejših slojev. Zaradi slabih gmotnih razmer so nekako utesnjene ter brez velikih načrtov in poleta. Zato je tem zanimivejša izpoved Ukrajinke Pavline Osipenkove, ki je danes ena izmed najslavnejših in tudi najdrznejših letalk in pilotk v sovjetski armadi. Ko je pred nedavnim prejela za svoje letalske uspehe odlikovanje Leninovega reda ter bila povišana v letalskega kapetana, so jo obiskali novinarji. Med drugim jim je v razgovoru pripovedovala mično zgodbo o svoji težki poti do letalke. »Nikdar se mi še sanjalo ni, da bom kdaj letalka,« je pravila Osipenkova. »Detinska leta sem preživela ob velikem pomanjkanj v ukrajinski vasi Novospa-sovki v dnejpfrostrojskem okraju. Oče je bil silno reven kmet ter so ga stalno trle skrbi, kako bo svoji družini dal kruha. Ta trda življenjska borba, ko smo živeli iz roke v usta, je bila kriva, da je bila moja vzgoja zelo pomanjkljiva. Samo dve leti sem obiskovala vaško ljudsko šolo, kjer sem se naučila vsaj pisati in brati. Jedva sem nekoliko odrasla, sem morala z doma, kjer nas je bilo preveč, da bi se mogli preživeti. Se dekletce sem morala služiti pri nekem ukrajinskem kmetu za navadno deklo. Leta 1927 pa sem skupno s starši vstopila v kolektivno kmetsko gospodarstvo. Ker sem bila zelo živahna in ukaželjna, so me poslali v Kijev v šestmesečni tečaj za rejo drobnice. V tečaju sem Sele spoznala v 'družbi Papir Današnji papir ima s svojim »praočetom«, tako zvanim papirusom, samo še skupno ime. Stari narodi so izdelovali .papirus iz rastline Cyperus papyrus, ki ie številna rastla poglavitno v delti velikega Nila. Skorja papirusa se je rezala na dolge pasove, ki so se po dolgem in počez sestavljali. Tako sestavljene vrste papirusa so se polivale z vodo, lepile in nato sušile. Najdaljši ohranjeni papirus meri 44 metrov. Dolgi pasovi papirusa so bili zviti v zavoje, vendar pa ti niso bili kaj primerni pri čitanju. V prvi dobi krščanstva se je pričel papirus že uporabljati v obliki današnjih listov. Papirus je bil takrat zelo drag. Na Grškem je n. pr. zavitek papirusa veljal naših današnjih 30 dinarjev. Še dražji pa ie bil pergament, ki so ga izdelovali iz ovčje, oslovske in kozje kože. Z rastočo omiko je raslo tudi povpraševanje po knjigah, papirju in pergamentu ali sploh reči, na katero bi bilo mogoče pisati. Papirus je zamenjal papir iz cunj. Iznašel ga je kitajski minister Tsai Lun približno sto let po Kr. Od Kitajcev so se navadili izdelovanja papirja iz cunj najprej Arabci. Odtod je kasneje prišel v Evropo. Ta papir je bil vzdržen in zelo dober. Pojavljali pa so se nato najrazličnejši poskusi, kako še na drug način priti do papirja, dokler končno ni prišlo leto 1843. ki ie prineslo papir iz lesa, kakršnega uporabljamo še danes. Ta papir je dokaj cenen. Z njegovo izdajdbo se je silovito razvila tiskarska industrija In časnikarstvo, ki je bilo preje bolj skromno zaradi visokih stroškov za papir. Danes požirajo rotacijski stroji na tisoče kilometrov papirja vsak dan, in vendar je časop'sje, ta tipični otrok papirja, zelo ceneno ter dostopno vsakomur. številnih tečajnic, kako malenkostna in zaostala je moja vzgoja in izobrazba. Vse tovarišice so me visoko nadkriljevale. Bo lelo me je to. Toda znala sem si pomagati. Vsako priliko sem izkoristila, da sem v pismu zaupala svojemu vaškemu lo vsako drugo noč sem se učila in ni trajalo dolgo, ko sem došla v izobrazbi vse svoje tovarišice v tečaju. Po odlično opravljenem tečaju so me poslali v Berdiansk, da bi tam organizirala farmo malih živali. Kmalu za tem pa se je vprav tu odločila moja življenjska usoda. Nekega dne sta v našo vas prileteli dve letali ter pristali na bližnjem travniku. Nenavadno sem bila začudena, ko sem videla, da je iz letala izstopila tudi ženska, oblečena v pilotko. V hipu me je objela neznanska slast, da bi tudi jaz postala letalka. To svojo skrivno željo sem v pismu zaupala svojemu veškemu drugu, ki je bil prav ta čas v letalski šoli v Sebastopolu ter ga prosila, naj mi sporoči, kako bi mogla doseči ta cilj. Po njegovem nasvetu sem storila vse korake ter sem. kmalu postala učenka v letalski šoli. Leta 1932 sem šolo dovršila V zgodovini raziskovanja polarnih pokrajin je ekspedicija ruskega ledolomilca »Sedova« edinstvena. 2. septembra 1937 je odplul »Sedov« v družbi ledolomilcev »Sadka« in »Maligina« kot straža 16 ladij, ki so plule v zapadni smeri po Sev. ledenem morju. Kmalu po vstopu na odprto morje je celo karavano ladij zajelo ledovje ter jo popolnoma zakovalo, Šele lani v avgustu se je po velikem trudu posrečilo ledolomilcu »Jermakovu« prodreti do zaledenele karavane ter osvo- Svoboden tisk, ki datira v Angliji od revolucije 1688. leta, rojstnega leta angleške svobode, vsebuje v glavnem dve stvari: Prvič, da se sme pisati in tiskati vse, kar kdo želi, in to brez dovoljenja kakršne koli oblasti. Ta zakon velja v Angliji od 1695. leta. Istočasno pa ta svoboda pomeni, da se mora oni, ki je neresnično stvar napisal ali natiskal, zagovarjati pred sodiščem, posebno pa, ako napisana ali natiskana stvar škoduje po-edincu ali družbi. Sodišče in porota potlej razsodi, ali je bil kdo oškodovan ter kaznuje. Problem oškodovanja posameznika je enostaven ter lahko razumljiv. Kaj pa pomeni škoditi družbi? Pisanje ter tiskanje idej, ki težijo k temu, da izzovejo vstajo v družbi, žaljenje verskega čustvovanja družbe ali pa njenih nravnih načel. Ko se oškodovanje družbe dokaže, se krivca kaznuje. Kaznujejo se pisec, tiskarnar, izdajatelj in prodajalec inkriminirane knjige — ali eden ali pa vsi skupaj. Taka je angleška koncepcija in praksa v mirnem času. Po tem zakonu viida r° more uvesti predhodne cenzure ter ne more preprečiti izdaje kakšne publikacije. Sodišče kaznuje šele takrat, ko je dokazano škodovanje, ko je inkriminirana zadeva že tako rekoč izvršena. Kakšen pa je praven položaj med vojno? CENZURA Cenzura Je spremenjena samo v enem pogledu. Za vojni čas je uvedena predhodna cenzura. Vendar je ta cenzura omejena samo na vo.;ne vesti. Ta cenzura ne omejuje nikakšnih mišljenj o vojni Prav to pa je osnovna razlika angleške vojne cenzure od vojne cenzure v drugih državah. Cenzuro vojnih vesti zahtevajo vojni interesi in potrebe. Pri cenzuriranju teh vesti se teži k temu, da se ne bi .o>b;a-vila v vojnem času nobena vest, ki bi koristila sovražni strani ali pa bi osvet- ter postala vojaška pilotka. Tu sem se učila tudi streljati z mitraljezi. Nato pa sem bila sprejeta v vojno letalsko akademijo. V dobi šestih let se mi pri poletih ni primerila nobena nesreča in tudi nikoli mi ni bilo treba nikjer zasilno pristati. Leta 1936 sem dobila nalog, naj pripravim vse potrebno za višinski polet Polet je sijajno uspel. Dosegla sem višino 9100 metrov, kjer sem ostala celih 19 minut. Ko sem spet pristala na zemlji, mi je kommandant čestital reko.: »Poletela ste više kot katera koli žena nasvetu!« Sama pa moram še dostaviti, da sem poletela više kot kateri koli letalec iz naše vojne letalske akademije. Maja in junija 1938 sem se udeležila s tovarišicama Vero Lomakovo in Marino Raskovo mednarodnega daljinskega poleta. Letele smo od Sebastopola do Arhangelska, 1.707 milj v 10 urah in 33 minutah. Vse tri smo dobile za ta nenavadni uspeh odlikovanje Leninovega reda. Lomakova in jaz sva bili celo povišani v letalskega kapitana, dočim je bila Raskova imenovana za letalskega nadporočnika.« . boditi iz ledu »Sadka« in »Maligina«. »Sedov« pa je takrat ležal v neprijetnem položaju ter ga ledolomilec ni mogel doseči. Ruska vlada je zategadelj odločila, naj1 ostane »Sedov« kot ekspedicijska ladja v ledu ter naj ga tok nese v ledenem morju proti jugu. Okoli in okoli vkovan v led je nato pričel »Sedov« svojo nevarno znanstveno ekspedicijsko potovanje. Z letali so prinesli na ledolomilca neštčte aparate, z njimi pa tudi polarne raziskovalce, ki so se lotili trde- lila vojne operacije. Razume se, da ne bi tako vest objavil nobeden izdajatelj ali novinar. Lahko pa se zgodi, da se v njegovi vesti nahajajo poedinosti, ki se zdijo laiku na prvi pogled nepomembne, ki pa lahko strokovnjaku marsikaj povedo. Zaradi tega se je morala vlada ozirati na vojni čas ter uvesti predhodno cenzuro. Docela drugače pa je v slučajih, kjer se more govoriti o »naziranjih o vojni«. Vsak državljan še lahko vedno piše ter objavlja svoja naziranja o vojni, o načinih financiranja vojne in o vojnih pogodbah. Tako proces demokracije, ki sestoji iz javnih diskusij in javnih kritik, ni tan-giran z vojno. Še celo aktivnejši postaja. Svoboda pisanja in svoboda govora sta kri in zrak tega procesa. Iz tega demokracije črpajo svojo moč. Odkar je začela vojna, parlament zaseda redno ter kritizira vlado. Debate in kritike se objavljajo v časopisju. Drugačnega stanja si v Angliji sploh ne bi mogli zamišljati. Parlament je suveren. Za njim stoji ljudstvo, a pred njim vlada. Kar parlament reče, se mora poslušati, svobodno in brez kakršnih koli zaprek. MINISTRSTVO ZA INFORMACIJE To ni vse. Že tisk sam razpravlja vsako vprašanje v zvezi z vojno, v prvi vrsti vprašanja, ki izvirajo iz postopanja vlade. Viada je na priliko ustanovila ministrstvo za informacije. 2e pri samem začetku so se pojavile diskusije o urad-ništvu tega ministrstva, o njegovem odnosu do svobode tiska, o pravicah državljanov, da izvedo resnico, pravo resnico in samo resnico. Vsi vemo. da teži vsaka vlada k temu. da je kolikor mogoče tajinstvenejša. Dobro vemo. da imajo takšne težnje svoj vzrok, in da se ne more vse povedati na glas, posebno v vojnem času ne. Ali isti trenutek čutimo, da moremo resnici pogledati v oči. pa naj bo potlej resnica takšna ali takšna. Stvari hočemo videti takšne, kakršne so. Zadržanje ti^ka in javnosti, ki je stala Kanadske peterčke vrnili staršem Kanadski petorčki ne bodo več svetovna senzacija. Ne bodo se več igrala , na ograjenem zemljišču pred očmi tiso- j cerih turistov, ampak bodo živeli pri , svojih starših v Callanderu (Ontario), : kjer bodo zgradili zanje in njih sedmero j bratov in sestra posebno šolo. Do sedaj j so kanadski petorčki živeli na kliniki : zdravnika Dafoeja. ga znanstvenega in raziskovalnega dela. »Sedov« je bil ves čas v stalni radijski zvezi z instituti na kopnem, ki jim je sporočal vsa važna odkritja. Lani v februarju je na svoji ledeni vožnji dosegel 85 stopinj 57 minut severne širine, s čimer je bil potolčen širinski Nansenov rekord z ledolomilcem »Framom«. Pet mesecev kasneje je »Sedov« dosegel celo 86 stopinj in 46 minut. Marsikje je »Sedov« plul na mestih, na katerih je pred 45 Jeti plul Nansen. Primerjajoč sedanja odkritja o vremenskih prilikah in drugem z ugotovitvami Nansena bo mogoče spoznati razlike, ki so nastale v 45 letih. Zelo važno pa je, ko je j sedanja ekspedicija ugotovila, da je v j teh pasovih ledenega morja sedaj rrnogo viš’a temperatura kot pred 45 leti. Ekspedicija je tudi merila globino morja; pri 5180 metrih se svinčenka še ni dotaknila morskega dna. Tu je že prej Američan Wilkins z akustičnim merjenjem določil globino na 5440 m. Poleg tega zatrjuje ekspedicija »Sedova«, da ji je uspelo dokazati, da Saniko-va zemlja, ki je bila domnevno odkrita pred 125 leti, sploh ne obstaja. Raziskovalci so vsepovsod merili tudi temperaturo raznih morskih tokov, ter dognali, da se ledovje ne premika le od vzhoda proti zaoadu, ampak tudi rotacijsko ckoli tečaja. Bogati izsledki »Sedova« bodo koristno služili velikemu načrtu: najti možnosti, da bi bilo Severno ledeno morje plovno vse leto. za njim, je pokazalo, da v Angliji ne more obstajati propagandno ministrstvo. Anglež lahko prenese dobrohotno vojno cenzuro, kakor tudi v drugih panogah javnega življenja sprejme dobrovoljne iniciative, ali izvzemši vprašanj, ki se nanašajo na vojno, tu je cenzura nemogoča. Prva dva tedna vojne sta pokazala dve posebnosti Angležev: dobrovoll-no disciplino (ves načrt civilne cbrambe je baziran na njej) in svobodo kritike. Angleži niso pozabili ne na eno ne na drugo. In prav najmanj so Angleži pozabili na pravico do kritiziranja, svobodnega in konstruktivnega kritiziranja, ki ima namen pomagati in svetovati. Vzemimo na primer neko akcijo: hotelom in šolam je bilo zapovedano, da praktično prenehajo z obstojem. Naredba je bila nerazumljiva. Ljudstvo je čutilo, da morajo Sole obstajati še naprej. Civilno življenje ne more prenehati. Ljudstvo piše vendar Tisma časopisju in časopisje jih tiska. Ljudstvo komentira dogodke. In Navsezadnje vlada mora vendar poslušati želje ljudstva ter se jim podrediti. »VOJNA MEGLA« AngleSki zgodovinarji kaj radi pripovedujejo o »vo:ni megli«, o zameglitvi. V megli moramo vpiti, če se hočemo rešiti udarca. Mi še vedno govorimo, ali svoboden tisk je naš megafon. To ni ni-kakšno sitnarjenje ali sumničenje, najmanj pa znak slabosti. Nasprotno, to je znamenje moči. Parlament in narod stojita tesno drug ob drugem. Če je med parlamentom rn ljudstvom soglasje, tedaj je v državi mir, z niim pa svoboda tiska. Zato smo opozorili na razliko med vojnimi vestmi in razmišljanji o vojni. Angleške vesti o vojni morajo biti kratke in redke. Tuji dopisniki so zaradi tega mogoče nezadovoljni, mog-oče tudi domači novinarji. Zato pa ie dovoljena najširša kritika vojnih zadev. To ie dosti, in to daje ljudstvu zaupanje. Svoboda Tovora in nišama hočeta porra^nti vladi na najboljši način, ki ie mo go*: s pomočjo izražanja svobodnega mišljenja. ' Dve leti v mrazu in ledu RUSKO ZNANSTVENO DELO NA LEDOLOMILCU »SEDOVU« V SEVERNEM LEDENEM MORJU Svoboda tiska in vo]na cenzura v Angliji Tri fn po' stoletja svobode ang!eike9a tiska dna je služba človeštvu... V ciklusu predavanj o medicini na mariborski Ljudski univerzi je bilo vsekakor eno izmed najzanimivejših, tako po svoji vsebini kakor po izvajanjih, preda-yanje znanega zagrebškega zgodovinarja na polju medicine primarija internega oddelka zagrebške bolnišnice dr. Luja T h a 11 e r j a. Dr. Lujo Thaller je nameraval govoriti na Ljudski univerzi o razvoju medicine v Sovjetski Rusiji, kakor je govoril o tej temi na Ljudskem vseučilišču v Zagrebu in v Banja Luki, vendar pa se je moral končno odločiti za temo o zgodovini medicine. Medicina sama je stara že več tisoč let, borbo proti bolezni je poznal že pračlovek. Prva človeška kult« ra je razlikovala dva načina zdravljenja: empirični (ki temelji na izkušnji) in magični, racionalni način zdravljenja, na Pod'agi razmišbanja. Medicina je naspala v Egiptu, na Kitajskem, v Ameriki (Indijanci). v Indiji, Asiriji, oziroma v Fa-bi'onu. V Eg!ptu so poznali empirični način zdravljenja že 5 do 6 tisoč let pred našim štetjem. Opazovali so bolnika ter napisali dosti receptov. Spisi o kirurgiji so ponekod tako dovršeni, da še današnja medicinska znanost marsikje drugače ne zdravi. Nasprotno pa so Asirci zdravili na magičen način, z molitvami, zakletvami in čaranji. Evropska medicina je bila prenešena iz Grčije. Iz grških eposov je razvidno, da fe takratni človek dobro poznal anatomijo človeka, kajti v eposih ne najdete nobene anatomične napake. Crškl genij na poPu medicine Hlpokratcs Je živel v veliki dobi svobode duha. Le v taki dobi je mogel napisati dognanja, ki So še danes rpcrcbna. Zavrgel je magični način zdravljenja ter dejal: Vsaka bolezen, četudi le od boga, je prlrodno kvarjenje telesa, bolezen povzroči sprememba v telesu. Hlpokrntes je postavil ta dognanja v dobi svobode, ko Je bH človek kot poedinec važen. Hipokrates je bolnika opazoval do podrobnosti, zbiral znanstveno dokaze o bo!ezn'h ter gledal na bolnika kot na del celotnega stvarstva, kot del celote. Infekcijo pa je ignoriral, ker ni verjel v magično zdravljenje ter v tezo. da je mogoče vnesti bolezen v človeški orgamzem od zunal Znanost o infekciji se je razvila šele pred debrimi 100 leti. V aleksandrijski dobi, 1800 let pred n. št. so človeka secirali, ker so poznali dobro anatomijo. Cesarski rimski zdravnik Ga’en je zbral nato vse Hipokratove in a’eksandrijske spise ter jih sistematiziral. Iz de’a se pozna da je nastalo v državi ki ni poznala kakšne grške svo- bode. Galenov sistem Je držal dobrih 1500 let. Medicinska znanost ni več napredovala, ker ni bilo potrebne svobode. Krščanstvo je prineslo v medicino element usmiljenega samarljanstva: bližnjemu bolniku je treba pomagati. Krščanstvo je zaradi tega začelo ustanavljati bolnišnice vendar pa se medicina ni več razvijala saj so te bolnišnice nastale bolj zaradi skrbi do bližnjega, kakor v svrho zdravljenja. Vpad divjih ljudstev je nato uničil kulturo ter z njo znanost o medicini. Krščanstvo v srednjem veku Je poznalo bolnišnice brez zdravnikov, do-čim so pa bile v Bizancu bolnišnice z zdravniki Grško medicino so dalje razvijali edino Arabci. Z razmahom mohamedanstva je nastalo med Arabci močno kulturno gibanje, vse medicinske knjige so bile prevedene v arabščino, a tudi vladarji so podpirali bolnišnice. Prve medicinske šole so začele v Evropi nastajati nato šele okrog leta 1000, prevajati so začeli arabske spise nazaj v latinščino, 1400 pa je šla celo posebna ekspedicija v Bizant proučevat medicinske knjige. Renesansa je oživela staro kulturo in grška ter latinska dognanja. Belgijec Vesalius pa je zapustil knjigo ter začel sam secirati, preko človeškega organizma je hotel spoznati bolezen. V 17. stoletju je začel Anglež Harvey časovno gledati na zdravljenje: vzel je or- ganizem v časovnem razvoju od jajca naprej. Ob koncu 18. stoletja so že začeli študirati infekcije. Prvi uspeh zdravljenja infekcije je dosegel zdravnik Jen-ner. V tem času Je bil izpopolnjen tudi mikroskop. Okrog 1830 imamo dobo medicinske romantike. V 19. stoletju je napredovala patološka anatomija. Pasteur pa je odkril infekcijo, kar je pozneje uporabil dr. Koch. V 20. stoletju so bili odkriti duševni vzroki bolezni (Freud.) Na polju kirurgije pa je bilo najvažnejše odkritje odstranjevanje bolečin in preprečitev infekcije. Primer Sovjetske Rusije pa kaže. da se more človek šele takrat uspešno boriti proti bolezni, če se bolezen docela ozdravi, torej pri vseh bolnikih, in ne samo pri posamezniku (na pr. spolne bolezni, jetika). Prvih 10 let je bil abortus v SSSR dovoljen, kasneje pa so spoznal: da je to napak: otrok je last družbe in žena je morala roditi pod zdravniškim nadzorstvom. Medicina se je razvijala vedno takrat, ko so ljudstva živela v svobodi, kajti znanost se ne da dirigirati Medletna ni trgovina, am**ak služba člcveku, je religiozen akt. Slovanska težr’a po svobodi nam je jamstvo, da bodo Slovani še na-HI sebe In nam še dosfl ustvarili na po-riu medicine. Izmed Južnih Slovanov pa so bPl prav Slovenci M so turiver!!! največ na polju medicinske znanosti -rč. Kako postaneš narodni voditelj? Oni dan se mpo dolgem času srečat prijatelja Nandeta — pijanega, da, oprostite. Še nikoli ga nisem videl v takem stanju, zato sem se nemalo začudil. »Huk,« je zagolčal, mežikaje vame s kalnimi očesci, »nič se ne zgražaj, žalostna mi majka! Da. že od lanske Velike noči je taka z menoj... Kdo pa je kriv? Vidiš, tole tukaj!« In je privlekel iz žepa »Večemik«, lansko velikonočno številko, vso zamazano in razcefrano, ht mahal z njo po zraku. Moje strmenje je naraščalo. »Čak.« pravi on in se mi obesi za laket, »ti bom razložil. Viš, tehle sedem člankov o Slovencih me je tako prijelo. Saj ti povem, da me že devet mesecev drži. Zmeraj jih spet berem, potlej grem pa na vse to pit. Madonca. če se te kar od sedmih strani takole lotijo in ti sedemkrat prekrtačijo tvojo zaprašeno slovensko vest In zavest, — kaj pa tl preostane drugega...« »Gorostasen efekt teh člankov, če bi vsi tisti tisoči, ki so j:h brali, šli In se napili kakor ti, grešna duša!« pripomnim jaz. »Zakaj pa ne?« se je razvnel mož. »Pili so naši očetje in dedje, pijemo mi in pili bodo naši sinovi hi vnuki. To je čisto naturno, da se pije v žalosti in v veselju. Viš, jaz pijem na oboje. Sem žalosten, da je z nami Slovenci danes tako. kakor je. sem pa tudi vesel, da jih je še nekaj med nami, ki imajo kora’žo povedati resnico na desno in levo. Mej duš, ti rečem, s takimile fanti, če bi jih Ime! okoli sebe, pa si upam predramiti in sklicati $k«p vse Slovence, fh zbrati v eno falango, huk. kaj praviš?« »!men'tna ideia!« pravim. »A kdo bo voditelj?« »Kdo, huk, kdoo? Tisti vendar, k! fe prišel z idejo. Tukaj torej jaz, jasno, huk!« se je zdaj razkoračil »Ampak oprosti, saj je vendar tukaj tistih sedem, ki so tebe predramiti. Logično torek da bi mora! zdaj HI za njimi ti, a ne oni za teboj!« »Takih reči H ne razumeš. To v člankih. to je teorija, zdaj pa treba stvar praktično zgrabiti, praktično, huk. Orga- nizirat!, to moraš znati!« »No, pa na dobro srečo, Nande!« sem mu zaklical, ko sem hitel na zadnji avtobus. Ampak moram reči, da je zdaj po Nandetovi praktični razlagi zame vsa ta stvar z voditelji kaj jasna in preprosta. Pa da zdaj tudi razumem, zakaj smo imeli že toliko voditeljev in toliko preglavic z njimi ejo. MARIBORSKI ŽELEZNIČAR DEDIČ MILIJONSKEGA PREMOŽENJA V ALEKSANDRIJI Nedavno je v Aleksandriji v Egiptu umrl bogat trgovec Ivan Verli. Bil je popolnoma sam in je svoje milijonsko premoženje zapustil svojima bratoma vlakovodji v pokoju Ljudevitu Verliju iz Maribora in Karlu, ki je v tržaški sirotišnici Oba srečna brata sta bila nad ogromno dediščino zelo prietno presenečena. Ker se je pojavil v Egiptu človek, ki pravi, da ima pravico do polovice premoženja, bosta brata pokojnega trgovca uveljavila svoje pravice potom sodišča. OBČINA ZOPET JAMČI ZA MESTNO HRANILNICO Sinoči je bila kratka seja mariborskega mestnega sveta, katere sc je udeležil tudi okrajni načelnik g. dr. Šiška. Po kratki uvodni besedi župana g. dr. Juvana je Imel finančni referent ravnatelj g. Hrastelj ekspoze, v katerem je povedal, da je predlanskim izšla znana uredba o samoupravnih hranilnicah, ki pa teh ni zadovoljila. Delali so na tem, da se določbe ublažijo in dosegli, da samoupravne hranilnice zopet sprejemajo pu-pltarao varni denar in da so glede izterjevanja izenačene s Hipotekarno banko. V smislu veljavnih določb se morajo samoupravne hranilnice prilagoditi novim določbam uredbe, s!ccr bodo likvidirane. Zato je bila včerajšnja seja nujna, ker rok že v par dneh poteče. Mestni svet je soglasno osvojil predlog, da prevzame občina zopet neomejeno in neodnovedlji-vo jamstvo za svoj denarni zavod v istem obsegu, kakor ga je imela poprej. OBDARITEV SOKOLSKE DECE NA POBREŽJU Tudi Sokol Pobrežje je obdaril svojo deco. Obdarovanih Je bilo 24 moške in 38 ženske dece z blagom za oblekce, sraice in z dvema paroma čevljev. Po obdaritvi je bila čajanka za deco s prižiganjem Ittčic na božičnem drevesu in z godbo. Naraščajniki so zaneli božično nesem, nakar se Je deca zadovoljna razšla. Sokol Pobrežje se najtopleje zahvaljuje vsem dobrosrčmm ljudem, ki so nrispevall v denarju fn v blagu, da je obdaritev tako lepo uspela. Skrbi in tsžave gospoda Železna Daleč naokrog med sončnimi goričkimi hribi so poč.vale njegove njive in gozdovi, tu pa tam med bujnim zelenjem pa njegove hišice in celo gradovi. Lepa, čudovita jesen je ležala nad tem božjim svetom in nad ljudmi, ki so prebivali po teh kočah. Njive so bile že puste, le še repa in v kupe povezano koruzišče je počivalo na njih. Vsemu temu lepemu svetu, ki je mirno ždel pod jesenskim soncem je stal na čelu gospod Železen, ki je za ves ta svet skrbel in ga tako rekoč uravnaval • po svoji mili volji. Vse svoje življenje, vse skrbi in težave je gospod železen posvetil temu svetu, kateremu je bil razen Boga edini gospodar. To je on vedel ni čutil hkrati. Ljudje so bili sicer dovolj poslušni in pobožni, bilo pa je med njimi tudi mnogo takih, ki so te lepe čednosti prezirali *n seve s tem zadajali gospodu Železnu mnogo skrbi in trudnih pomislekov. Zato ni čuda, da se je to tesen preselil na svoje posestvo z namenom, da izloči te renegate iz te doline sreče in da vzbudi v svojih zkestih hlapcih novi duh ‘za nadaljnje pokorno življenje. Kakor star puščavnik, brez vsakih ceremonij se je preselil s svojim zvestim psom Hektorjem v lep starini gradič, od koder se mu ie nudil lep razgled po celem posestvu. Zdelo se mu je. da je s tem zmanjša! svoje skrbi, obenem pa je tako bil bliže svojim zvestim glapcein. ki so zad- Fran Trdko. nje čase zašli po potu skušnjav In neposlušnosti. In prav je bilo to, kajti Železen je dobro vedel kakšne posledice lahko nastanejo, če bi te ljudi zanemarjal in puščal svobodno vohati vse, kar diši In kar bi prav gotovo škodovalo edino le njegovi vsestransko popularni osebi. Vedel je kot star politik in obenem plemeniti vodja vseh teh pozeir.skih ovčic, da ljudje brez vodstva In duševnih svetovalcev postanejo sčasoma neznosni, pokvarjeni, delo-mrzneži, dš ne celo roparji, puntarji in izdajalci. Res je sicer, da je zadnja leta vsa ta vprašanja nekam zanemarjal, zato pa je sklenil baš to leto vse te zaostanke nadoknaditi. Drugače je bil gospod železen človek, — kakršnih fe hvala Bogu pri nas mnogo — ki je ljubit zvestobo, poslušnost In disciplino. Zrasel je še v starem svetu, zato mu je bil ta novj svet tuj, obenem nlče-muren in pokvarjen. Kar se tiče pobožnosti on ni bil bog ve kako močno, a jo fe kljub temu visoko cenil kajti sam je večkrat dejal, da je ravno v pobožnosti skrita vsa človeška naklonjenost, poslušnost in molčečnost, čeprav on sam ni Imel te lepe čednosti, je od svojih podrejenih to odločno zahteval. Torej ko se je že preselil v svoj gradič n ko je že z ondotnim župnikom pretresel vsa pereča vprašanja, ki so se nanašala na nespodobno življenje hlapcev In sploh cele vasi, je poklical k sebi svojega goz- darja, ki je obenem vršil dolžnost upravitelja. Ko je stopil ta stara mršava, podložna in zvesta korenika pred svojega gospodarja, ga je ta nekaj časa ostro gledal, na to pa ga je vprašal: »No, Janoš, kaj je novega na posestvu?« »Pokorno javliam, nič posebnega. Sicer pa kaj naj bi bilo.« »Tako? Torej vse je v redu. Kaj pa je z beroši — ali so zadovoljni?« »Morajo biti gospod Železen, če pa kateri ni zadovoljen, ga zadovoljimo, ali mu pa damo potrebni lek.« »To je beseda«, se Je smejal železen, da se je še Hektor prebudil pri peči. »Saj dobijo vse, kar jim je potrebno. Kradejo pa tndl kot srakel Kaj pa še hočejo? Mar nisem dober z njfml? če nisem tak človek, kakršen sem, bi Je davno moral od-nl vse. Kaj pa pravijo o meni? Kakor sem slišal se nekateri puntajo t« »Da. To je le res. To šo predvsem oni, ki mislijo, da so pametni, ker čitajo časopise in ki se pečaio z neko politiko. Takih Je mnogo. Te bi trebalo izločiti, ker so nevarni kot za vas, tako za nas vse. Drugače pa pravijo, da ste še nekam dober človek.« »Tako. tako« Je zadovoljno vendar zamišljeno brenčal stari železen. »Hvalijo me, obenem pa opravljajo, župnik Ima prav. Ljulko je treba iztrbiti iz pšenice. To je ono, kar me je pognalo po dolgem času med vas. Meni nihče ničesar ne pove. Sele takrat zvem. ko gori.« »Za vas je to čisto lahka stvar. Prepri- čan sem, da vaša pamet In vaše besede bodo naredile konec temu neredu.« »Tako Je Janoš. Jaz mislim, da ml bo uspelo.« Smejal se Je in si prižgal cigareto. »Ponudil bi ti, pa kadim »Morave«. Te so preveč drage, da bi je ponujal. Jutri boš zato dobi! eno »Dravo«. Razumeš Janoš?,« se je smejal železen In se čisto pogreznil v velik fotelj. »Razumem, gosood železen«! Obrnil se je In na prstih odšel skozi vrata. Novica, da bo gospod železen zavil vrat vsem nezadovoljnežem je šla po vasi med kmete in še dalje. Po ovinkih so pa izvedeli, da bodo nekateri odpuščeni, ker so »šlmfall« samega železna in zahtevali, da naj zemljo razdeli med svoje hlapce-in kmete. Kajpak, mnogi so se prestrašili, mnogo pa se |lh je odločilo, da bodo iz-držali pri svojih zahtevah. In zgodilo se Je, da Je neke lepe jesenske nedelie gospod železen sklical shod. Govoriti jim je hotel najprej z1ep3, potlej pa če bo treba tudi zgrda. Prišli so torej skoraj vsi, raztrgani, umazani, irgarani pred grad. Ko se je gospod železen poka zal pri glavnih vratih je nastala ti^na, kajti vedel je vsak, da bo železen spregovoril. In zgodilo se je kakor vedno, železen Je v resnici spregovoril: »Hlapci, kmetje, žene in deca!«, je dejal z vzvišenim glasom. Prišel sem med vas da vas popeljem na pot sreče in zdrave Pameti Slišal sem, da ste zašli v greh. slišal sem, da zaničujete svojega gospodarja, da mu pretite s smrtjo, češ da vas on izrablja in vam jemlje vsakdanji kruh! Mar por# Doslej 34 prijav za podzvezina prvenstva PRIREDITELJI PRIČAKUJEJO ŠE VE C PRIJAV — TEKMOVANJE BO FIL- MANO šič Franc, Kranjčič Leopold, Herič Jo- Včeraj je potekel redni rok za prijave tekmovalcev za leLošnje podzvezino prven-sLvo MZSP v klasični kombinaciji, ki bo v nedeljo dopoldne in popoldne v okolici Ribnice na Pohorju. Prijavilo se je lepo število tekmovalcev mariborskih kIuIjov, ki bodo tekmovali deloma v kombinaciji deloma pa le v teku ali samostojnih skokih. Izmed izvenmariborskili klubov ni doslej nobeden prijavil svojih tekmovalcev, tako da lahko mirno pričakujemo, da se bo v naknadnem prijavnem roku do 1 ure pred začetkom teka prijavilo že nekoliko novih kandidatov za naslov prvaka v tej ali oni disciplini nedeljskega sporeda. Po številu prijavljenih tekmovalcev vodi za enkrat ISSK Maribor, ki jih je prijavil 12: SSK Maraton 11, SK Železničar 8, Zimsko športni odsek SPD pa 2 tekmovalca. Poimenično so prijavljeni: za ISSK Maribor Kanedl Karel, Simčič Albin, Burnik Jože, Marguč Ernest, Šubic Janko, Stante Jožef, Hren Stanko, Bizjak Adolf, Welle Kurt, Skočir Ivan, Škerget Adolf, Petrun Ivan; za SSK Maraton 2unter Ivan, Keršbaumer Filip, Kunc Ivan, La-šlč Ivan, Sojč Ivan, Grmovšek Stefan, Sodec Karel, Kralj Lojze, Curk Mirko, Kem- .............. , . _______________ perle Tone, Konečnik Franc; za SK Že- j Krella Roberta; to je doslej edini pri lezničar Babič Lado, Kuhar Jože, Kramar-1 javljeni celjski tekmovalec. Izredni občni zbor SK Mislinje Mesec dni je minilo od zadnjega občnega zbora, ko so se novi odborniki zadovoljni razšli, in že so se v četrtek ponovno zbrali na izredni občni zbor, da prekrste svoj klub, pokopljejo pozablje-..................a in oživljeni nastopijo sip, Dolinšek Emerik, Karlin Rudolf, Kni fic Jožko; Zimsko športni odsek SPD pa je prijavil Škofiča Srečka in Copa Francija. Gotovo je, da bodo izven konkurence nastopili v solo skokih tudi nekateri močni gorenjski skakalci, prireditelja so obljubili sodelovanje Novšak, Pribošek ter Palme. Se eno posebnost bo nudilo letošnje pod-zvezino prvenstvo: najzanimivejši deli tekmovanja bodo filmani. Kot filmski operater bo fungiral tukajšnji zdravnik dr. Lutman, tako da nam bo še po dovršenem tekmovanju mogoče opazovati napete borbe za prvenstvo v okviru filmskega žurnala v kinu. Glede razporeda v Ribnici sami in glede promelmh zvez se ni nič izpremenilo. Prijave za avtobusno vožnjo v Ribnico, ki bo gotovo najugodnejša, ker se udeleženci izognejo neprijetnemu prestopanju z vlaka na avtobus na postaji Brezno-Rib-nica, sprejema še danes popoldne poslovalnica „Putnika“ na Trgu svobode. s Smučarski klub Celje je prijavil za prvenstvo MZSP v klasični kombinaciji SPALNICE- JEDILNICE. KU HINJE ✓seti vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite zalogi oohiš-va Aieksandro ✓a c. 48 4311 —) PONIKLANJE. Dokromanie predmetov vseh vrst dobro m Docen: Dri »Ruda«. Maribor. Trsteniakova ulica 5. 6177—1 GOSTILNA TRIGLAV Prvovrstna, samo sortirana vina Iz Slovenskih in Lluto-merskih eoric- izvrs na me-š.anska kuhinia. Se Driporo-ča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav*. Glavni tre 3. 13350-1 NA DOBRO DOMAČO HRA-NO sprejmem več delavcev ali .;a meščencev. Kneza Koclia _uh-ca 24-1. vrata 4._1.14->9-1 nju tragedijo kluba pot navzgor. Ob pol 9. uri zvečer je otvoril predsednik Černe Ferdo občni zbor in ponovno poročal o vzroku, zakaj je prišlo do izrednega občnega zbora. V celjski »Novi dobi“ je pred dnevi izšel članek, v katerem trdi anonimni pisec, da se je po občnem zboru vnela živahna debata, ker so hoteli nekateri na novo došli spravili klub v kalne vode, pa se jim vsled zavednosti članstva to ni posrečilo. Pisec se kljub pozivu ni odzval in tako je na zadnii seji odstopila večina odbornikov in sklenilo se je sklicati izredni občni zbor. Poleg voli lev je bila na sporedu sprememba pravil in imena. Občni zbor ie soglasno sklenil, da se dosedanje ime Kluba: Športni in kolesarski klub Mislinja prekrsti v Športni klub Slovenji Gradec. Ravno tako so bile soglasno sprejete izpremenjene točke v dosedanjih pravilih kluba. Po zadnjem občnem zboru sodeč smo menili, da bo na lem občnem zboru prišlo do več list, a članstvo, zavedajoč se položaja, je postavilo le eno listo, katera je bila soglasno sprejela. Izvoljeni so: predsednik Černe l*eruo, odvetnik, tajnik Bradač Drago, blagajnik Vyborny Vekoslav, gospodar Gregorič Janko. Sekcije so prevzeli po večini slari načelniki sekcij, le kolesarsko je mesto Cajnka Vinka, kateri se je odrekel funkciji, sprejel znani dirkač Primorja Grabec Ivan. Kulturno vzgojno sekcijo vodi Kavs Ivan, ostale pa Bizjak Herman, Krek Stane, Granda Mihael. Nadzorni odbor: Rojnik Ivan, Tomc Miroslav. Pri slučajnostih je bilo dano pooblastilo nač. Grabcu, da zastopa klub na skupščini Koroške kolesarske podzveze 4. februarja 1940 in da v primeru, da bi se podzveza razšla pristopi Mariborski ali pa Ljubljanski kolesarski podzvezi. Nogometaši pa ostanejo še nadalje člani Mariborske NP. BUČNO OLJE dobro, svež'; in beto namizno olje nudi Tovarna bl’a I. Hochmfiller. Maribor, Taborska 7. 13584-1 OVČJO VOT.NO nredem na roko. Onič Joža, Razvanle 79. 13507-1 Smučarska poroiiia (y,Putnlk“, Maribor, 12. Jan.) Sv. Lovrenc na Pohorju: —15, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 12 cm Ribnica na Pohorju: —14, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 12 cm, skakalnica uporabna Senjorjev dom: —11, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 30 cm Koli je — Rimski vrelce: —15, jasno, mirno, 12 cm pršiča na 10 cm podlagi Pera: —14, jasno, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 50 cm Ruška koča — Sokolski dom: —18, jasno, mimo, 15 cm pršiča na podlagi 10 cm Sv. Trije kralji: —9, pooblačeno, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 10 cm, sankališča ugodno Logarska dolina (Sestre Logar); —13, zelo oblačno, mimo, sneži, 10 cm pršiča na podlagi 25 cm, snežne razmere na cesti ugodne DOGODKI V HOKEJSKEM ŠPORTU Tretja tekma v hokeju na ledu med ljubljansko Ilirijo in budimpeštanskim BKE se je v Ljubljani končala z rezultatom 2:11 (1:3, 0:4, 1:4). Po tekmi sta nastopila državna prvaka Silva Palmetova in Emanuel Thuma. s Seja spravnega odbora MNP bo v ponedeljek ob M. 6 SK Železničar je poslal na mladinski smuški dan v Celje juniorja Koširja in Dajzingerja. s Prvi redni občni zbor SNZ, ki bi se moral vršili v kratkem v Ljubljani, je preložen do takrat, ko bodo upravne oblasti potrdile nova pravila zveze. nisem jaz vaš oče, vodja, takorekoč pastir vašega obstanka? Vprašajte vaše dede, kako je bilo nekdaj, ko je namesto teh mojih besed pela palica! Vem, da vas zapeljujejo hudj duhov}, vem, da ste naklonjeni vsem onim, ki so moji nasprotniki, če vi tako delate, bom pa tudi jaz. Ne-vem, kaj boste .dejali takrat, ko bom začel trebiti ljulko iz pšenice! Kaj bodo delali tisti, ki sedaj kričijo: ,Dol z njim, dol z njim!* Imam te zapisan^ in dobili bodo svoje plačilo. Vedite, da sem jaz vaš gospodar in zastpnj je tu vsa anarhija in politika, kajti v vsem tem je edino vaša propast in smrt.« Govoril je očividno iz jeze. Spredaj je bilo slišati nekoliko odobravanja, zadaj pa protestiranje in glasno godrnjanje. »Mir,« je zaklical gozdar in se povzpel na stopnice. »Dol z gofljačem, sem z. našim denarjem! Na naših žuljih bi se hotel povzpeti do grofa! Dovolj nam je. Kruha, kruha nam dajte ne pa grožnje in čenčarije.« Med poslušalci je nastal obči krohot, že so se obrnili in godrnjaje zapuščali grajsko dvorišče. Železen pa je stal na stopnicah bled in razočaran. Kdo bi mislil, da ga bodo tako osmešili in pustili na ce dllu? Hotel jih je pozvati na**}, pa ni našel za to primernih besed, Hlapci pa so od- hajali ne zmenee se za to, da še on vedno stoji na stopnicah in da še-hoče govoriti O, kaj so mu zakričali naravnost v obraz? On pa je molčal in se čudil. Stal je na sredi svojega posestva ves osramočen slab, čeprav je bil edini gospodar vse te ravnine in vseh teh lepih pisanih gozdov, nad katerim sije jesensko sonce. Posloviti se od te bande, prodati vse in živeti mirno in lepo življenje. To bo največja ka zen za ta hudoben svet, ki je zašel v pre pad večnega pogubljenja. »Zaprežite,« je zaklical hlapcu, ki je stal pri štali in kadil iz velike pipe. »Gre mo domov, domov!« Potlej se je obrnil proti gozdarju: »Z novim letom je ta ban da odpuščena!« Ko se je že vozil proti domu je mislil na pomlad bom prodal posestvo. Raz parcelirati in prodati. To je največja ka zen, a za mene velika rešitev. Potlej se naj zgodi, kar se ima zgoditi.’ Sedaj ni več gledal po njivah, ki so se mu zdele nekam odvratne in tuje. Zaho teto se mu je sladkega spanja, kajti zdelo se mu je, da se je rešil vseh skrbi, ki so ga mučile noč in dan. Denar, denar! Na cesto z njimi, ki ne poslušajo in se ne po koravajo! Tako je mislil gospod Železen medtem, ko je med ozkimi poljskimi pot mi drdrala niegova kočija nvmo razoranifi njiv in pisanih gozdov proti mestu. MALI OGLASI CfcNt MA1 IM OULašoM V mauh fiatih vane vsaica be*«d* Si ua aaimaoj&a pri»twibina i* flj oglase te jib * Dražbe oreklici dooisovanja to tenitovsnhkt ogia*» din I.— oo besedi Na»maoi» snesek ta te odas* *e 4m 10.— Oebelo tiskane besede se 'ačunaio dvoino Oetasm lavek t* enkratno obiavo tna*a din I — Znesek za male jeta%e se olačote takoi ort naročilo oatroma ea te voosfatt v oismu skooat * naročilom alt oa oo ooftni ooloimc na tekovnl raiun §t II 406 Za vit oismene odffrvore elede malih oe lasov se mora orilofit* tnamka ta 3 Jio Razno Posest PARCELA preko 10.000 m\ Radvanje, do din 4.50 naprodaj samo skupno. Ponudbe pod »Dobra naložba« na ogl. odd. »Veier nika«. 13457-2 DVODRU2INSKO HIŠO v sredini mesta zamenjam proti večji na periferiji. Razliko plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Spomlad«. 13553-2 TRIST ANOV AN.ISKA HIŠA naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Velik vrt, sadovnjak. Vprašati Obrežna cesta 25 v Studencih pri Mariboru. 13559-2 PSA ČUVAJA ovčarja ali volčjaka, 7—12 mesecev starega, inteligentnega, kupim. Naslov ogl. odd. »Večernika«. 13523-3 PIANINO ALI KLAVIR rabljen, kupim takoj. Ponud* be na ogl. odd. »Večern:ka< pod »Pianino«. 13612-3 ona kupuje plaSSe, obleke, p’eten ne, perilo in norjov ce samo v specalni modni in konfekcijski trgovini konfekcija h grela m a r I b o r grajski trg HIŠA enodružinska, ugodno naprodaj. Zg. Radvanje, Delav-ska lil. 34-_________13567-2 3 STAVBENE PARCELE I v mestu Mariboru, najlepša I senčna‘lega. levi breg, 5 minut od glavne pošte, na prodaj. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 13501-2 VINOGRADNO POSESTVO 15—17 oralov, ob banovinski cesti Sv. Jakob v Slov. gor. naprodai. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 13512-2 PARCELO v Mariboru kupim. Ponudbe z navedbo lege, veiikos i in cene na ogl. odd. »Večernika« pod »979«._______13539-2 ZAGREBŠKO GOSTILNO na najprometnejšem mes u v Iliči, dobroidojo, obiskovano cd naiboljših vinskih konzumen tov, z veliko domačo ku-hinjo, prodamo s ee1okupn’m invenarjem. prostranimi pro stori, kuhinjo. pivn:co. stano-van'em. zagotovljeno nizko najemnino, portalnlmi izložbam! 7a 48.000 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb. lli-ca 144.______________13610-2 POSESTVO primerno za upokojenca se proda v Zagrebu. Vprašati pri Fricu Confdenti, Celje, Razlagova ul. 3-a, Pokojninski zavod. 13614-2 MIZE ALI PULTE kupim. Pismene ponudbe na oglasn’ oddelek »Večernika« pod »Dobro ohranjeni« 13485-3 Prodam SVETLA SPALNICA iz trdega lesa naprodai. Strossmayerjeva 28-11« 9, 13471-4 POHIŠTVO otomana, postelje, omare, psiha, mize, podobe, klavir in raznovrstno poceni naprodaj. Frankopanova 1, Starinarna. 13554*4 OTROŠKA POSTELJA kompletna, poceni naprodaj. Srne anova 34-IV, vra a 18. 13569-4 JABOLKA od 10 kg naprej po din 3.— prodaja Šepec. Grajski trg 2 13579-4 JEDILNICA IN SPALNICA temna, orehova, ura z n!ha-lom. velike slike, stari Brock* haus-Leksikon poceni nanro-daj. Krekova 6-1. vrata 7. 13589-4 2AKET-OBLEKA za din 100. dolge glacč-roka-vice din 40. moški čevlji din 100 In zimska Jon* d nar’ro!iaj. Naslov v ogl. odd. »V**»nrka«. 13596-4 NAPRODAJ leu smoking. rad'o in spalni divan. Naislov v ogl. odd. »Ve černlka*. ____________13597-4 PREMOG "* 100 kK din 32.—. Fflipan5r5, KoOaFgk« 10.. 13507-4 DAM Sin PRZngTVALNI STROJ »PFAFF« ugodno nanrodaj. Celec. Koroška C, 17. 13668-4 BERDO za tamburaški orkester- dobro ohran'eno- kupim Naslov v ogL Odd »Vexernika«. ____________13432-3__________ LEPO OPREMLJENO SOBO event. s hrano. iš”em za 1. febr. Lahko tudi izven mesi. Pon"dbe na e*l. odd. v.Vc-emika« pod »Čls*n-f. 13523-8 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s 1. fe* bruarjem v najem. Meliska cesta 63._________13405-5 STANOVANJE 2 sobi. kuhinja, shramba, oddam s 1. februarjem. Taborska ul. lij. pri mostu. Vprašati Marijina uL 25-L 13545-5 Kupujte, dokler še Imamo veliko zalogo angleškega in češkega blaga, po znano nizkih in še starih cenah, za damske in inoške obleke, plašče, kostume, hubcrhrse, oficirske, financarskc iu železničarske uniformo itd. samo v CEPKEM MAGAZINU pri glavni policiji. Velika odprodaja ostankov! Krojaške potrebščine! PV.OSOENO STANOVANJE Sjkopalnico oddam. Vprašati plavniška ul. 5. 13449-5 STANOVANJE Spbo, kabinet in kuhinjo, dvo nšeno poslopje. I. nadstropje, eddarn samo stalnonatncščen cu . do štiričlanske družine. Mesečno 330 dih TahA'—'-a «!• 7- 13425-5 - STANOVANJE goba in kuhinja:, oddam. Tržaška c. 1, bife. 13550-5 STANOVANJE soba- kuhinja. 2-sobna, 3-sob-na, kopalnica in veranda, oddamo. Smetanova ul. 54. go-13560-5 STANOVANJE soba, kuhinja, kabinet, oddam. Sp. Radvanjska c. 41. Neva vas. 13561-5 TRISOBNO STANOVANJE sončna -lega. Č1V0, uporaba V2?'- v Koroščevi u). 8-1. oddam takoj ali. s 1. februar-mP,-? Mfem. Vprašat; nri gi&ošu, Koroščeva 8. 13552-5 ST ANOVANJE č. " nadrtroptu. južna stran. - 0- 7- uporabo vrta. oddam s 1. ffibr„arjem v na!e‘r. — vnrašati pri hišniku. K^o-!-eVa Uh 6. '_______ 13563-5 -.SGEp S ŠTEDILNIKOM dudam mirni stranki. Stanko Uazcva 5, Pobrežje. Vprašaj: Lovec, Glavni- tre 4. 13554-5 Sobo išie SNAŽNO SOBO event. s celo oskrbo, išče tovarniški uslužbenec. Ponudbe s ceno poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Točno Dla-čilo«.______________ 13515-8 SOBICO išče mlad državni uradnik, po možnosti s celo oskrbo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Uradnik«. 13520-8 Sobo odda MAJHNO SOBICO opremfeno, oddam' takoj. Koroška ces a 85. 13549-7 OPREMLJENO SOBO oddam. Dvorakova ul. 10-IIL desno. 13556-7 SOBO In KUHINJO oddam. CiriUMetodova 14, Studenci. 13574-7 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem gospodu s 15. januarjem ali 1. februarjem. — Vošnjakova 21, pritličje. 13601-7 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem gospoda ali gospo dično. Aleksandrova c. 33-1. 13595-7 PRAZNO SOBO oddam za eno ali dve osebi. Vprašati pri g. Triebnik, Koroška c. 19-1, od 1.— 546. ure. 13505-7 OPREMLJENO SOBO s kopalnico oddam. Vrazova Ul. 9, pritličje. 13516-7 SOBO elegantno opremljeno, oddam gospodu. (Novo poslopje). Sodna ul. 9-II. dnevno samo od 18.—20. ure. 13519-7 volnene jopice, perilo, odeje najceneje pri MUH PENIC, Mari&or, Vetrinjska 9 DVOSOBNO STANOVANJE sončno, v četru mes'-a, oddam s L februarjem, Razlaga YA.ll. 13551-5 ..... STANOVANJE sončna dvosobno, opremljeno. brez perila, in pojrežbe. takoj oddam. Vprašati VVil-denrainerjev.a 13-JI. 13565-5 STANOVANJE soba in kuhm.a, oddam s 1. mbruatjent Sokolska ul. 39, ffltdenci. 13571-5 V STANOVANJE “9qa m kuhinja, oddam. Stu-Cankarjeva 5. 13572-5 .. SOBO IN KUHINJO “dam v Studencih, Slom-s- ________________13577-5 ...' STANOVANJE {““»•in .kuhinja, takoj oddam. v Prašati dr. Verstovškova m- 35, Pobrežie. 13578-5 . STANOVANJE i^.-dbpo., komfortna oddam. Gosposvetska 17. 13517-5 OPREMLJENO SOBO lepo, čisto, v centru dam v najem. Krekova 5, pritličje, levo. 13558-7 signirne SOFRA MARIBOR Grc£orlZ£eva tl. S 4 Sluzoo aobi PERFEKTNO KUHARICO ki opravlja tudi druga hišna dela. iščem. Strossmaerjeva ul. 28-11, 9. 13434-9 SOBARICO išče prvovrsten podeželsk' hote! v Sloveniji, Ponudbe s etografijo pismeno na o.il „cd. »Večernika« pod »Sorta rica«; 134', 2-C GOSPODIČNO vsestransko korektno, zmožno gospodinjstva, poseduiočo trgovsko koncesjo, sprejmem — eventualno tudi samo kot kompanjonko. Ponudbe: Maribor. poštni predal 16. 13547-9 SODELAVCA (-KO) za trgovino z mešanim blagom s 30—50.000 din. iščem. Sodelovanje pogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Reelno«. 13602-9 Službo Išie ŠIVILJA gre na dom, popravi staro in naredi novo. Naslov v ogi. odd, »Veternika«. 13473-10 MLADO DEKLE išče službe v kaki iio elski ku hitiji v Mariboru, Ptuju ali Ormožu. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Dekle«. ______________________13557-10 ZA GOSPODINJO grem k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Zanesljiva«. 13568-10 TRGOVSKI NAOBRAŽENEC z dolgoletno trgovsko prakso, vajen vsega trgovskega poslovanja in tudi za pisarno uporaben, mirne in trezne narave, išče kako primerno zaposli ev ali stalno- službo, gre tudi na deželo kamorkoli. Dopise prosim pod »Samo^ stojna moč« na ogl. odd »Ve. čerpika«. 13502-10 ABSOLVENT dveletne zadružne šole, z od-I čnimi • kvalifikacijami, išče mesto v bralnici ali v zadrugi. Gre v začetku tudi kol praktikant. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 13504-10 ABSOLVENTKA trgovskega tečaja, z malo maturo, iz velike družine, išče službo kot pisarniška začetnica ali blagajničarka. Naslov1 v ogl. odd. »Večernika«. 13509-10 OPREMLJENO SOBO separi.raho, takoj cddam. Puškinova ul. 3. pritličje. 13472-7 OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom, oddam pri parku s 15. januarjem. Vrazova 6-I1I, desno. __________________ 13531-7 OPREMLJENO SOBO sončno, oddam boljšemu gospodu. Dušanova 12. 13533-7’ NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem gospodično ali gospoda. Meljska cesta 59-1. vrata 7. 13353-7 SOBO čisto opremljeno, oddam. Je-rovškova 42. 13457-7 OPREMLJENO SOBO v sredini mesta oddam dve-’ STANOVANJE ’ j ma poštenima gospodoma 6 «PQ trisobno, oddam s 1. fe- L februarjem. Jenkova ul. 5. toajrje-m v Slovenski ul, 37.. Maribor. ________________________ 13487-7 Povprašali Gospojna ulica 13 13522-5 . - STANOVANJE "Ve sobi in kuhinja, oddam. Meljska ‘ „, , - cesta 44. lastniku. Vprašati 13535-5 MAJHNO SOBICO lepo, oddam. Mlinska 32. I. nadstropje levo. 13489-7 jj -STANOVANJE sobi. kabin at, kopalmca, ?rM’ mesta o-idam s 1. febr. vmašat, v ogl. odd. »Večer-mka«. STANOVANJE s celo oskrbo oddam boljši gospodični. Kolodvorska 3, desno. 13491-7 . SOBO lepo opremljeno, snažno, s posebnim vhodom, oddam. 13540-5 Kosarjeva ul., koncem Koro- . STANOVANJA ElLS_________________ in 3-sobna- oddamo. OPREMLJENO SOBO »R-n-1« . bosredovaltfci oddam. Ruška 3, Krumnl tiu* ' Gosposka 28 Brezi 13494-7 ? a^na Pojasnila. 13590-5 ----------------------------- SONČNO SOBO seoar‘rano. opremljeno, z uno rabo kopalnice in tople vode Sn. . STANOVANJE VeVn kuhinja. <~ddafn. Dr. _________________ lulJlc vuuc lo LVSt.t).va' Špesovo se oddam dvema boljšima ose-obrežje. 13598-5 bama tudi s celotno oskrbo. Tomšičev drevored. Dr. Inav AHodelke rih:e kosti in , jfumra Vas napravio v.tko n elegantno, no narod iu že tekom šest ur, naj cen e e tt £ntta M ari or. sama Glavni trg 24 čeva 3. 13592-7 | OPREMI JENO SOBO z dobro meš~an«ko hrano od^m takoj. Aleksandrova c. 79._______________ 13594-7 ! SOBO prazno, oddani Nasipna 62-Pobreže 13599-7 V LEPO SOEO sprejmem sostanovalca in drrn celo oskrbo poceni. Gospojna 7-III. levo. 13603-7 MCHPENIl, volneni od «din 239'». otiačji od •. . „ 1 a9'< pri . ' ' t caprej Maribor, VeJriiiFsfca 9 Oo ois* SAMSKI GOSPOD srednjih let, dobro situiran, v dobri službi, trgovsko na-obražen, las nik posestva, želi spoznati gospodično ati dvovo brez otrok s primerno naobrazbo v svrho ženitve. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Večernika* pod »ideal 222«. 13576-12 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo najvestneje in solidno. Prvovrstne zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, urad niških in oficirskih krogih. In formativne prospek e pošilja mo diskretno proti predplačilu din 10,— v znamkah. »Rezor«. Zagreb. Pošta 3. 13611-12 TRGOVCEV SIN 24-leten. poroči mlajšo gospodično. Potrebna deta din 209.000 za prevzem trgovine, hiše in posestva. Ponudbe-po možnosti s sliko, na ogl odd. »Večernika« pod »Lena bodočnost«. 13498-12 Pouk POUK v nemščini, slovenščini, francoščini in ital janščini. Pothož ni pouk srednješolcem v latin ščini in francoščini. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13573-13 Kauie naslonače, otomane, . dobavlja najceneje »OBNOVA * F« Novak Gavni trg 1 in Jurč.če.a 6 KROJAŠKEGA vajenca spre mem. Male. Koroška cesta 50.____________ 13480-9 KOMPANJONKO za dobičkanosno trgov.ino. s 5000 din iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Samostojnost«.____ 13555-9 DEKLE ŠOLE PROSTO sprejmem v službo v Mariboru. Koseskega ul. 15. 13583-9 PEKLE mlada, pošteno, išče. službe Kot pcdnatakarica. Ze bila na gostilni. Vprašati pri Kregarju, Aleksandrova- 30. 13513-10 KUHARICA per.ekina za vse, pridna, poštena, s priporočilom', išče službe. Ne gleda na plačo. Naslov S roBma.erjeva ul. b, Il. nadslr., pri g. Šeruga. 13514-10 POSTREŽNICO čedno in zanesljivo, iščem. Naslov pove ogl. odd. »Ve-črrrrvks«. 13585-9 UČENKO za kuhinjo sprejmem. Eno leto b^e-pl^čno. G-stilna *S'a vi'a«. Maribor, pri glav. kolodvoru. 13588 9 VDOVA srednjih let želi mesto gospodki, e brez.plačila ori boJ-šern, starejšem gospodu ali pri gospe od 1. marca dalie. Dopise pod »Gospodinja« na ogl. odd. »Večernika«. 13525-10 DVA VAJENrA a'i vajenki smeunp bTe »S’a-viia«. nasproti glav. ke’o-dvora. 13503-9 INTELIGENTNA Gf\sPOmCN\ k> se ho*e v nemščini izo^-a-■»iti in dob’ti d-užbo. se išče. Dop^e nod »Dobi na'rTa ki zna tudi- k"hati. takoi snrejme dobra ž-čla^ka družma. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13526-9 GOSTU NIČ AR VDOVEC *š"e gospodično srednjih let ali pa vdovo z nekai gotovine za gnspod!n'o takoi. Naslov v ogl. odd. »Večernica« 13534-9 DRUŽABNIKA (-CO) za dobro'3nčo obrt s kap'ta-'om dm 7ofl0 iščem Ponudb,-na ogl. odd. »V-černika« n-d’ r>ob«r zacti,rek«. 126)6-9 PA7NAŠALrA neojva snro'mem Nac,ov v -<»1 odd, »V?čern!ka«. 13409-9 Mr-pAncsrr?rs\ pampCntkA •‘areiše^a od 39 let. sure'me *ervec M-ks, Studenc'. K-a-lia Petra 70. 13606-9 1 NATAKARICA marljiva in skromna, stara 20 let, z leo;m spričevalrm-s kavcijo- IOCo dm. žoll takoi službo v p-ometni gost imi. Naslov v ogl. od"d. »Večernika«. 13495-rO Zgubljeno KDOR JE NAŠEL te dni v Studencih na Kraka Petra cesti damsko uro . iz kroma- ga prosim. naj'io vrne Grjol Anici, Studenci. Kralja Petra cesta 68, ali pohciil 13566-11 3 IZGUBILO se ie včeraj dopoldan pri glavni, blagaini : Nabavljalne zadruge ali pa pri limci upra ve »Večernika« d'n 1100.— v nravem ov!tku.' Pošten najditelj se prosi nai odda denar pri ura-m mestne Ro!ic''e nreti nagradi Prizadeti ie ma li revni upoko'enec. 13622-11- V najem ZA PISARNO ALI OBRT oddam v najem na Aleksandrovi cesti 10-1. dve prazni sobi. Vprašati Sodna ul. 15-1. 13585-15 GOSTILNO ALI BIFE vzamem v najem v Mariboru ali b.ižnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj«. 13537-15 Lokal V NAJEM SE ODDAJO s 1. marcem 1940 ali prei na Aleksandrovi cesti štev. 14-1 štiri velike sobe posebno ori kladne*za pisarno, eventualno tudi 6-sobno stanovanje s pritiklinami. Povprašati pri dr. Kieser Karlu, odvetn ku v Mariboru. Aleksandrova cesta 14-1. 13518-14 AKO SI ŽELITE res dobre domače kašnate klobase, potem pridite v soboto, 13., in nedeljo, 14. t. m. v gostilno na »Livadi«. S u-denci, Kralj Matjaževa 45. 13510-14 VEČJI TGOVSKI LOKAL ali man.ši s sklad'šč:m iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod «Lo-kal». 13527-14 TRGOVINA v Savinjski dolini se odda aprila v na’em. Ponudbe na unravo »Večernika« Celje pod »Trgovina«. 13613-14 OBRTNI LOKAL na glavni ces i Melie takoj oddam. Vprašati Macarol Ano, Meljska 41. 13486-14 Kapital POSOJILO 20.000 din iščem na vknjižbo na prvo mes o s 6 do 7% obrestmi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13469-16 NAJ POPOLNE J St HAHMONIKE SVETA Prodam za MARIc OR Perc 6to SCHMEIDEB ZAGREB. N1KOLIČEVA IC Gosooska 34 AKO RABITE POSOJILO ne čakajte zadniega trenutka, temveč lavite se takoi pri Hrandni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8.________________11778-16 KDOR MI POSODI 15.000 d n za 1 leto, dobi dobre obresti. Naslov v osL odd. »Večermka«. 13ol1-16 STANOVANJE IN DOBRO HRANO za 250 din mesečno da samostojna gospa gosood:čni, ki posodi 3000 din. Potrebuje za trgovino. Drugo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13535-16 HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po nafvišjih cenajj in proti takotšniemu plačilu Rudolf Zore, Ljubljana. Gle-dališka 12. 13617-16 KDOR POSODI din 3500 za dobo 6 mesecev, mu dam celo oskrbo. Sigur* nost zajamčena, Naslov V ogl. odd. »Večernika«. 13600-16 Kam. kieT VINA najboljša in najceneiša za Hom dobite ori Senici, ulica kn-ža Kncba 13438-17 CE HOČETE DOBRO VINO Piti. morate v gostilno Žiček priti. Studenci, Kralja Petra cesta 51. Za obilen obisk -se priporoča gostilničarka. 13581-17 PRIDITE NA KOLINE! Vsakovrstne dobre klobase in pristna kapljica. Gostilna Seršen, Limbuš. 13587-17 TELEGRAM! Danes »Kmečki ples« t gostilni Kren (KIemetrša1tj» Pobrežje, Pohorska godba. - 13453-17 RESTAVRACIJA »UNION« toči najboljša domača ljutomerska vina iz lastnih goric* Najboljša dunajska in franc® ska kuhinja. Se priporoča -restavrator Aloiz m M. Jarc. ■' 13605-17 O KASA tablete Pri spo n slabosti lahko ootku-ite . OKASA tab ete za meške 100 koma-jov dm 220'— prot- povzetju Zastopnik Lekarna Mr« Rožman Miroslav Beograd - Jera*.je 5