lia h
.v J) u litGsS"
4
LETO XYII.	LONDON, 25 ..«NUARJi 1964.	ŠTEV. 296 .
'.'Ko’’ j s. pü'_)e^ Pavel za praznik Bogojavl jenja poromal v Sveto, de « želo, in tam s poljuoop. miru objel pravoslavnega patrijarha Atenago= ra, je ooividno šlo za dogodek izrednega pomena za vse krščanstvo. . Rim se je t ko vrnil v Jeruzalem kot ga je pred dva tisoč leti zapu= stil - v os obl svojega prvega škofa. In v Jeruzalemu ga je srečal pa trijarh katoličanom najbližje Cerkve, od katerih se dogmatično dejan sko tak o malo loči, da pravoslavni patrijarhi, katere je Atenagora pred časom vpraševal, zakaj smo vendar ločeni, niso vedeli odgovora.
Svet je ta izredni dogodek ocenil pravilno in obe Cerkvi, zapad na in vzhodna, se zavedata, da ni poti nazaj.
Smo takega mnenja tudi slovenski katoličani? Ne bomo rekli, da smo brezbrižni do vprašanja zedinjenja; velja pa se vprašati, če smo storili vse,kar bi mogli, in če nismo hote opustili prilike,ko bi lab. ko pomagali na težavni poti k edinos ti. Včasih se 'zdi, da so. bratje" v domovini, Čeprav pod komunistično oblastjo, dobršen korak pred-na= mi. In hrvaški katoličani? In pravoslavni Srbi? Tu smo mislili pred= vsem na laike. Toda kaj pa naša in vaša 'duhovščina? Mar čakate- pov'e= 1 ja od zgoraj? Mar ne . vidite, da ne bo nobena edinos t -vel j ala, 'če ne bo seme vsej ono ne le v duše škofov ampak slehernega duhovnika in p_o sameznega vernika? Kaj nam in vam nista papež Pavel in patrijarh Ate= nagora dala dobrega zgleda, da jima sledimo? Et omhes urnim sint -da svi jedno budemo!
15.maja-lani je izšla poslednja številka DEMOKRACIJE, ki' j o je naj prej v Gorici in potem v Trstu sedemnajst let izdajal krog slovenski! demokratov in ki je ves ta čas ob meji naše domovine in-daleč naoko= li oznanjala ideale,ki jih je zapisala v svoje ime. Prenehanje lista so terjale težavne materialne okoliščine, a v dokajšnji meri tudi spo ri,vsaj posredno, ki so nastali med posameznimi slovenskimi politič= nimi delavci na Primorskem, za katere pa smo- še vedno- mnenja, da - jih ne bi smelo biti,..	.
/50. decembra lani je tržaške Slovence pozdravil nov list - topot TRŽAŠKA DMOkRACIJA,ki pa je izšla kot "posamezna številka" in glede katere ni velilco upanja, da bo v bodoče izhajala redno in pogosto.D_e jansko je bila naloga te izredne' izdaje samo v tem, da slovenski na = rodni manjšini predoči njen položaj,kot ga gleda Slov.de mokr.zveza "v Trstu. List jo objavil dolgo poročilo s seje zvezinega glavnega od bora. V njem je ugotovljeno, da so se leve politične stranke utopile 'v italijanskih in da je ostalo neposredno zastopstvo slovenskih po= Litičnih koristi izključno na ramah slovenskih demokratičnih organi= zacij. Toda teh je za malo manjšino vse preveč: za to,da 30 demokra= tični Slovenci ob zadnjih volitvah lahko zbrali 8.636 glasov, je rao= ralo obstojati šest osnovnih političnih organizacij in dve krovni,in še deveta v vrhovnem volilnem svetu.
BI BILI VSI ENO
PRIMORSKA' EDINOST
Ce kaže to,da imamo Slovenci smisel za organizacijo,potem tudi dokazuje smisel za organizirano dezorganisacijo.Kje namreč dobiti vso delovno silo, sredstva in potreben -^8s,da bi te organizacije lahko zadovoljivo delovale in dosegle optimalne u-spehe? Rezultat tega superorganiziranja smo videli ob raznih prilikah, na raznih vo litvah in komno spričevalo tega je današnji položaj celokupne manjšine. Ta je namreč - zlasti na Tržaškem - tako težaven, da utegne slovenska narodna manjšina v kakih petdesetih letih izginiti s politične pozornice. Ob tem dejstvu si manjšina enostavno ne more privoščiti luksuza več političnih strank. Kot sicer več takih organizacij blagodejno vpliva na narodovo življenje in mu prav te omogočajo demokrati čen političen sistem,je po drugi strani prav tako dejstvo,do prehudo drobljenje narodovih sil ogroža ta isti sistem in nudi plodno polje za razno skrajnosti. Evropde zgodovina tega stoletja je polna podobnih primerov. In če velja to za velike noro -de,potem velja tem bolj za malo manjšino,kakor je režim v matični državi praktično celo že odpisal... Mar ni bila našo manjšina na Primorskem močna takrat,ko je bila vsa politično združena v svoji Edinosti?
Vemo,da ni lahka stvar odpovedati se lastnim organizacijam,zlasti še,če gre za gotove ideološke razlike med njimi. Toda na Primorskem gre za biti in ne biti. To in vse ostale težave zraven so morali imeti v mislih tržaški Demokrati,ko so apelirali na^slovensko manjšino,da se zave in organizacije združi.Da bi poudaril težo te ga vprašanja in brez dvoma tudi ds bi dokazal,da mu osebno ne gre za položaj,je dr. B.Agneletto,predsednik SDZ, odstopil.Tako je odprta pot,da si bo nova skupnost, če bo do nje prišlo, lahko prosto volila vodnike in postavo.
Ali bodo primorski Slovenci dokazali, do so politično zreli in ds zaradi svoje lastne narodne usode znajo premostiti predvsem osebna nasprotja in predsodke?
Ljubljanski škandal, ki ga omenja naš kulturni sodelavec na 10.strani,v sloven ski zgodovini nikdar ne bo pozabljen in na njegove avtorje bodo pozni rodovi kazali s prstom,kakor so se igrali s slovenskim jezikom in cel slovenski narod imeli za tepce. Bistvo cele zadeve,o kateri smo na široko poročali že pred časom, a najbolj izčrpno januarja meseca 1963., je to-le: Pravopisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je pred leti ugotovil ,da bi pripono -lec morali dejansko pisati pravilno -vec. Znanstveniki so na to pred izdajo Slov.pravopisa opozorili javnost in jo vprašali za njeno mnenje. Javnost se je komaj zganila in ugovori soli li tako šibki,da znanstvena komisija svojega mnenja ni spremenila. V novem Pravopisu so potem vpeljali novo rabo. Tedaj pa so zagnali vik in krik politično-kulturni pisuni, med katerimi so nekateri nekaj veljali v slovenski, kulturi,ko so bili svo -bodni ljudje.Potem se je v polemiko vtaknil še komunistični tisk,nazadnje politiki in oblasti (reci: komunistična partija) in izid je bil kompromis,da naj se do nadalj_ nega piše po stari navadi. Pričakovali smo, da bodo potem znanstveniki v miru znova proučili^svoje stališče in se resno pomenili s kritiki. Toda sredi decembra Ioni je modri mož Jože Vidmar "v interesu enotnosti" odločil, da naj končnoveljevno ostane stare raba,nakar je to sprejela ljudska oblast in naročila slovenski javnosti njeno obvezno uporabo. S tem naj bi bila ta reč opravljena.
Ustanove in posamezniki so se seveda takoj znašli prod materialnim vprašanjem, ker je komaj dobro objavljeni Pravopis ža zastarel in neuporobljiv. Stal je 6000,-din. Vendar pa je problem daleč hujši:	predsednik Akademije je prostovoljno ali
pa pod pritiskom (in če to zadnje, potem bi moral iz protesta odstopiti1.) odvzel legitimacijo tistim, ki so bili edini poklicani, do uravnavajo razvoj slovenskega jezike in uvajajo zadevne spremembe: slovenskim znr-nstvenikom-jozikoslovcem. Ti niso nekaj Odločili na svojo roko, ampak so se o zadevi dolgo posvetovali,utemeljili napovedano spremembo, a prej celo slovensko javnost vprašali za mnenje.
Ne mislimo se spuščati v polemiko,katero pisavo je pravilnejša. 0 tem so sklepali in sklenili tisti,ki so pač za to poklicani. Zdaj pa,ko so komunistični vsezna-li odvzeli legitimacijo tudi njim, stojimo Slovenci pred dejstvom,da nimamo ustanove, ki naj odloča o našem jeziku, in da bodo mnoge generacije za nami sprejemale še dolga leta vsak odlok jezikovnih komisij vsaj z dvomom Če že ne z odporom proti, novim določbam,ki jih sicer nujno terja razvoj vsakega jezika. Kdor bo bolj vpil in razbijal, to bo lahko bolj gotov uspehal Akademijo znanosti in umetnosti pa bi prev storila, če bi n. svoja vrata zapisala: "Džunglo slovenske znonosti".
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Provda".Njeno mišljenje predstavljajo le Členki,podpisani od izvršnega odbora. Uredništvo: 76 Graeme Road, Enfield,Middx. Tel: ENF 5097. Uprava:	BM/TRIGLAV, London, W.C.l.
PPAV
UREDNIŠTVO
ŠKOF ŠE VEDNO TOŽI
(Od našega dopisnika)
Kot som že julija meseca poročal (ET 290)', je Lila reakcija ce= lovškega škofijskega ordinariata na izjavo Narodnega sveta koroških Slovencev "Edo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom",da je krški škof dr Köstner zahteval popravek izjave v Ni SIK TEDNIKU ICßO= NIKI. Toda uredništvo zahtevanega popravka ni ob javilo,ker je ordi= ‘nariat v njem navajal trditve, katerih v izjavi Narodnega sveta ni bilo. Toko je prišlo na okrajnem sodišču do tožbe med ordinariatom in uredništvom TEDNIKA, katero naj bi šodišče prisililo, da natisne zadevni popravek.
Lani 2.decembra je okrajni sođnikvđr Ploder razsodil,da člen24 tiskovnega.zakona nalaga uredništvu NAŠEGA TEDNIKA objavo popravka gotovih navedb izjave Narodnega sveta korošk h Slovencev, ki po mne n ju sodišča ne odgovarjajo resnici. TEDNIK je to potem 12. decembra"'" tudi objavil, toda besedilo tega popravka je vsebovalo le tisto, na kar je odvetnik Narodnega sveta pristal.
Dodatno k temu pa je sodišče zavrnilo predlog škofijskegavod= vetnika dr Ottitacha glede besedila takega popravka, urednik NAŠEGA TEDNIKA je bil dalje oproščen plačila stroškov procesa, a škofijski, ordinariat je bil obsojen, da plača stroške procesa, vključno strojš ke urednika TEDNIKA,
Koliko znašajo celokupni..stroški procesa na okrajnem sodišču , ■seveda nisem mogel ugotoviti, toda iz verodostojnih virov sem čul , da so samo stroški odvetnika Narodnega sveta dr . Janka • Tis chler j a aia šali okoli 7*000 šilingov. Temu znesku pa se je slovenski odvetnik" odpovedal in naročil ordinariatu, da znesek plača v dobro Združenja staršev državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, kot se glasi uradni naziv slovenske gimnazije.
OČividnp je, da je prav to zadnje najbolj zabolelo generalnega vikarja dr Kadrasa, ki dejansko stoji za celo to afero in ki si je toliko prizadeval leta nazaj,da Slovenci sploh ne bi prišli do svo= je gimnazije; dr Kadrasa, ki je dejansko majvečja oviro, da odnoša= ji med škofom in slovensko narodno manjšino niso taki, kot bi- morali biti v vsaki dostojni krščanski družbi1. Po poslednjih vesteh,ki jih imam, je dobil odvetnik dr Ottitsch nalog škofijskega ordinariata, da proti razsodbi okrajnega sodišča vloži priziv na deželno sodišče v Celovcu. Ni še znano, kdaj bo prišlo do sodne razprave.
8 v_e tna ._obl_as^t P.ra_vičn__e_j ša qd cerkvene
Kdor je pazljivo zasledoval položaj slovenske manjšine na Ko= roškem, je že lefa n&zaj lahko ugotovil, da.kaže svetna oblast mno= go več razumevanja za; Upravičene zahteve slovenskega narodnega vod= stva kot pa cerkvene oblasti. Ta ugotovitev je spet naäa potrdilo, ko jo bil pred kratkim imenovan slovenski nadzornik no. slovenski gim naziji. To mesto je zasedel dr Valentin Inzko, dosedanji profesor na učiteljišču; kot je dobro znano, je dr Inzko tudi predsednik Narod= nega sveta koroških Slovencev. Potem ko je bil dr Joško Tischler po stavljen uradno za ravnatelja slovenske gimnazije (9.junij a 1962.)7 je postavitev slovenskega nadzornika gotovo pomemben in logičen ko= rak v pravi smeri. Kako dobro se tega zavedajo koroški Slovenci, je bilo videti 8.januarja, ko še je novi nadzornik predstavil dijakom, profesorjem in Združenju staršev slovenske.gimnazije. Kot čujem, je zdaj glavni cilj-tega združenja, ki mu predseduje, g.Janko Urank, da bi Slovenci poleg gimnazije dobili še lastno gimnazijsko poslopje.
PREJELI SMO in ZAHVALIMO: ■■
"Vodnik po proVnih predpisih za jugoslovanske izseljence"; Izdal Koordinacijski odbor izseljenskih matic Jugoslavije. Beograd 1963. (slovenska izdaja.)
PISMO IZ AMERIKE
(Od našega dopisnika)
Svoje novembersko poročilo o Titovem obisku moram zavoljo objektivnosti izpo -polniti, v kolikor mi je uspelo zbrati zadevne podatke.Resda Slovencev ni bilo v Sashingtonu in ne pozneje v New Yorku,da bi demonstrirali, so pa vendar nekaj sto -rili. Tako je Gibanje za svobodno Slovenijo poslalo predsedniku Kennedyju protestno pismo,ki sta ga podpisala dr Žebot in dr Resman. V akcijo je poseglo tudi Združenje društev slovenskih protikomunističnih borcev,ki je direktno in preko posameznih po-S^ojank poslalo protestna pisma prezidentu in senatorjem. Poslana so bila dalje pisma urednikom lokalnih listov v Rochestru,Clevelandu,Milwaukeeju,Gilbertu ih Cliice-gu,medtem ko so posamezni člani med znanci organizirali protestna pisma Beli hiši , senatorjem^in poslancem. Glavni odbor Zveze je dalje stopil v stik z raznimi srbski mi in hrvaškimi organizacijami zaradi načrtnega sodelovanja pri protestnih akcijah. Nekatere od teh organizacij so prosile za sestavo teksta,kar je bilo tudi storjeno s slovenske strani. V Rochestru in v Clevelandu so Zve zini .člani npr.govorili na ra diu, a sama organizacija je o obisku korespondirala z raznimi ameriškimi organiza -cijami (kot American Legion,Knights of Columbus,Daughters of American Revolutionäd) in jih prosila za protestiranje. Zveza je seveda bila pripravljena aktivno poseči v demonstracijah, toda ključno vprašanje je bil denar,ki bi bil potreben za prevoz večjega števila demonstrantov, a nekaj slovenskih fantov ne bi nič zaleglo.
Moram pa na tem mestu posebej omeniti pismo,ki ga je uredniku WASHINGTON POSTa poslal dr Ciril Žebot,profesor ekonomij e na Georgetown univerzj v Washingtonu.Kdor je spremljal politično pot dr Žebota,bo moral priznati,da to pismo, objavljeno 12. novembra lani, kaže izredno močan politični realizem in takt. (Pismo je bilo na pre dlog senatoija LausCheta objavljeno tudi v CONGRESSIONAL RECORDu.) V njem dr Žebot prizna Titu,kar mu gre,v zadevi po-stalinističnega razvoja sovjetskega in satelit -skih režimov.In če bi- Šlo zgolj za to, bi bil Titov obisk ameriške Demokracije tudi upravičen. Toda treba si je biti na jasnem, za kaj dejansko gre,ko se govori in ko Titov režim propagira svoj socializem. V stvari tu ne gre za še eno enostrankarsko vlado več ampak za izčrpen socialni sistem enostrankarske kontrole nad družbo kot celoto. Ge upoštevamo to, potem sorazmerno mile metode te kontrole v bistvu ne po -menijo veliko. Le polna svoboda bi naredila konec Titovi Jugoslaviji. Dr Žebot se čudi uredniku POSTa, da Časopis takega pomena in resnosti hvali v srcu Evrope režim ki ne more biti z ozirom na zapadno pojmovanje nič drugega kot enopartijski totalitarni sistem, medtem ko istočasno isti list graja v Južni Ameriki, Aziji in Afriki enopartijske vlade,ki se po totAlitarnosti ne dajo primerjati s Titovim režimom,da-si so včasih trše v metodah. Tak postopek lahko samo. meša javnost, ko presoja Ti -tov) vlog, in zamegljuje tisti aspekt Titovega delovanj a,ki upravičeno zasluži hvalo, zaključuje dr Žebot.	(
Če zdaj potegnem zaključke, bi rekel, da je bil Titov obisk neuspeh,ne glede m to:, da ga je sprejel prezident	in	da je ob	obisku	slednji	obljubil posebno pomoč po
rušenemu Skopju za zgradbo	250 zgradb za	otroške	jasli,šole,univerzo in u-
prevo vvrednosti materijala nad 1 milijona dolarjev. Vsi protesti so namreo le do -segli,da se je o Jugoslaviji razpravljalo: State Department je obrazložil svojo ver zijo tretmana Titovega režima, toda istočasno je izbilo znova na dan, da v Jugoslaviji ni tistih svoboščin,kot jih poznamo v Ameriki in da je narod tam zadnji, ki su vereno lahko nzreče svojo voljo	in	sodbo.In	tu leži vzrok,	zakaj Tito ne bo nikdar
mogel priti mirno v Ameriko, -	vse dotlej,	dokler	se doma	kaj bistveno ne spremeni.
In to ne le v zunanji ampak tudi v notranji politiki.
Dr KREK za NOVO LETO
Velja tudi omeniti dr Krekov članek v AMERIŠKI DOMOVINI 31.decembra lani,ko je analiziral povojni in medvojni položaj,iz katerega je izrasla emigracija,z Narodnim odborom za Slovenijo na čelu.Že samo dejstvo,da smo Slovenci v dolgi in težavni dobi uspeli ohraniti skupno narodno zastopstvo,predstavlja znak politično zrelosti in solidnosti.Delo NO se sicer na zunaj manifestira samo v nekaterih izjavah,vendar pa imajo njegova prizadevanja svoj blagodejni vpliv na razvoje v vsem našem življenju in nastopanju.Slovenski politiki iz NO delujejo po raznih mednarodnih organizacijah a tam kjer jih ni,naši slovanski prijatelji skrbe,da Slovenija nikoli ni prezrta.NO skfbi tudi za slovenske manjšine in vzdržuje zanesljive in stalne zveze z domovino. Slovenci smo sodelovali pri oblikovanju svetovne zve*e krščanskih demokratov,udeležili pa smo se tudi sestanka v Angliji,kjer smo skušali oblikovati "Demokratsko Alternativo" zd ureditev- političnih razmer med narodi Jugoslavijo. Kljub težavam,smo optimisti,ker postaja'komunizem žrtev lastnih napak in slabosti.Treba nam je ohrani ti mladostno svežost»vztrajnost in požrtvovalnost,ki odlikuje nastopajoče.
štev.296.	_	___KLIC TRIGLAVA................6tran__5_L
NEPOTIZEM V DOMOVINI
(Od našega posebnega dopisnilca)
Nek el: o vse od leta I960, so se v tujini širile govorice o ne = zadovoljstvu med delavci Tovarne motornih, koles TOMOS v Kopru. Vesti o tem so kajpak prihajale iz domovine, zadevale pa so v glavnem^di= rektorja Pr an ca Pečarja, ki so ga gotovi krogi v domovini označeva li kot enega najbolj sposobnih gospodarstvenikov v Sloveniji, drugi pa kot enega najbolj korumpiranih direktorjev novega razreda.
Pečarjeva kariera se je dejansko že začela v Litostroju, odko= der je bil po ustanovitvi TOMOSa poslan v Koper, da bo vodil to 110= vo velepodjetje. Toda tja ni prišel sam, ampak je pripeljal seboj a li pa pozneje dobil tudi nekatere bivše sodelavce iz Litostroja.VsT skupaj so potem vpeljali v tovarni režim, ki so ga delavci označili kot "okupacijo". Kakšna je bila ta "okupacija" kaže npr.dejstvo, ^đa je tekom nekaj let zapustilo tovarno okoli tisoč delavcev, višek pa je bil dosežen leta 1961.,ko je vzelo slovo od tovarne nad 400 u službencev. To leto je nezadovoljstvo namreč doseglo zato tako stop njo, ker se je po septeniberskem sestanku I960, "okupacija" poslab = šala. Ko je namreč poleti I960, direktor ‘Pečar začutil, da med de = lavstvom vre in da ga kritizira celo predsednik delavskega sveta J. Rižner, je septembra sklical konferenco političnih organizacij to = varne, vodilnih uslužbencev in članov delavskega 'sveta ter na njej "raztrgal" vse "nergače" in "kritilcas tre" ter jih po stopnj i n j iho= vega nezadovoljstva klasificiral v pet kategorij. Tako namesto, da bi se potem obrnilo, na boljše, je šlo naglo ha slabše.
Vsaka pritožba po osebni liniji v Ljubljani ali celo Beogradu je bila zaman. Pečar je namreč svak slovensko-jugoslovanskega indu= strijs.1 :ega barona Franca Leskoška - tako je razumljivo, da se ni u= pal nihče, zameriti ne enemu ne drugemu. Ko pa je nezadovoljstvo in z njim "okupacija" rasla, so se delavci znašli v težavnem položaju, ker niso videli izhoda. V obupu se je nekaj med seboj povezanih in zaupljivih tovarišev odločilo napisati odprto pismo uredništva KOMU NIS TA v Beogradu, kopijo pa so poslali Oentralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije in odboru Zvezne ljudske skupščine za družbe no nadzorstvo. KOMUNIST kajpak anonimnega pisma ni objavil, pač pa so o stvari razpravljali v Centralnem-komite ju in naročili zvjnemu skupščinskemu odboru za družbeno nadzorstvo,naj pismo odstopi v pri stojnost enakemu odboru slovenske ljudske skupščine. To je bilo dna= di storjeno in človek bi mislil, da so potem nekaj ukrenili. A ker je predsednilc slovenskega skupščinskega odbora za družbeno nadzorst vo isti Franc Leskošek ki je tudi svak Franca Pečarja, in, ker vrana vrani oči ne-izkljuje, So delavci prišli iz dežja pod kap. Formalno so vso reč opravili tako, da so v Ljubljani imenovali posebno komi= sijo,ki naj razišče nezadovoljstvo v TOMOSu. Ker je ta komisija od= šla na delo -z blagoslovom Franca Leskoška, zaključek pač ne more bi ti drugačen, kot da je v bistvu Pečar nedolžen-in krivi delavci. Ko misija je sicer ugotovila nekaj nerodnosti in priporočila ukrepe,da bodo odpravljene ter naročila tovarniškemu komiteju Zveze komunistov da jih uveljavi. Ta je potem na seji 11.maja 1962. Pečarja kaznoval "s strogim ukorom zaradi nesprejemanja kritike,nepravilnega odnosa do nekaterih članov in do družbenega upravljanja in zaradi neskrom= nos ti" ter obenem Pečarju izglasoval zaupnico, primerjajoč "karak = ter in osnovne sposobnosti tovariša Pečarja ter gospodarski položaj podjetja"; tako je Pečar še naprej ostal direktor TOMOSa.
Toda vendar se je nekaj zgodilo: ko je pozneje od šel'Pečar v A meriko po poslovnih poslih, je poslal Centralnemu komiteju Zveze ko munistov pismo, v katerem mu je sporočil, da je "izbral svobodo".Po gotovih vesteh je postal generalni zastopnik francoske firme Citroen v Združenih državah, dočim so mu v Beogradu namenili vodstvo jugpslo vanske gospodarske delegacije v Južni Ameriki... Očividno je izb hal Prvo. A ko se je kasneje vrnil v Evropo, da uredi osebne zadeve s
Stran 6. 	.......EX IC TU IGLA VA	_____________Štev .296.
svoj im novim francoskim đelodajavcetn, mu Združene države niso več dovolile povratka. Očividno so s tem ugodile želji jugoslovanske vlade. Pečar se jepotem nastanil v Evropi, po eni verziji v Švici, po drugi pa v Italiji. Nobenega dvoma.ni,, diä/je za bodočnost dobro preskrbljen. Po zaupnih vestdh iz visoke režimske družbe v Ljubija ni, Pečarja ni toliko nagnala na emigracijo afera v Tomosu kot pred vsem zvezna kontrola (in Udba,če že hočete),ki je začela raziskova= ti, koliko je na govorici, da si je Pečar v tujini ustvaril tajne fonde. Spričo tajnosti, ki prevladuje v mednarodnih bančnih krogih, mu toga kajpak jugoslovanske kontrolne oblasti niso mogle dokazati, toda v_totalitarni družbi človek nikdar ne ve,kaj ga čaka. A pre = brisani Pečar si je očividno mislil: kaj boste vi meni očitali fon= de. 0e jih imajo lahko Tito,Kardelj,Marinko in druge manjše ribe,za kaj pa jih ne bi imel tudi Prane Pečar. Tako je, raje "izbral svobo= do"...
^	oj so pMvei oöimi pečarju?
'Direktorju Pečarju zakoni in uredbe ne predstavljajo nekakšnih ovir,da ne bi mogel uveljaviti svoje volje.Odkar se je začelo graditi TOMOS,je bil Pečar v prvih letih več v inozemstvu kot doma.V tujini je sam nabavljal in sam sklepal pogodbe o investicijski opremi:sodelovanj a pri tem ni nikomur dovolil.Tovarna bi lahko kupovala reproduktivni material doma ali pa ga proizvajala,ne da ga kupuje v inozem -stvu; končno ni osvojila niti osnovnega proizvoda "Moped". Delavsko samoupravlja -nje je Pečarju samo formalnost. Kadar so kake volitve,on določa listo.Kadrovska po litika v tovarni je do derajnosti nezdrava,nepoštena.Kdor si upa na sestankih kaj kritizirati, je označen za demagoga. V vsej zgodovini Tomosa direktor Pečar ni nikoli govoril s kakim delavcem, a v proizvodne obrate prihaja le takrat,kadar so na obisku visoki državni funkcionarji ali pa tujci.So primeri,da niti mojstri in u -pravni uslužbenci ne poznajo svojega direktorja. Ni čudno, ko pa se direktor sam se nikoli ni pozanimal pri kakem obrat»vodji za težave pri proizvodnji. Pač pa si je nabavil v tujini "industrijsko televizij o",preko katere lahko nevidno kontrolira delavce pri delu.Je to socializem ali okupacija? Zakaj ima Pečar dva avtomobila - enega za tujino in enega zaJugoslavijo, in zakaj jih je v par letih izmenjal že osem? Od delavskega sveta si je dal odobriti 1200 km proste vožnje,ko bi zadostovalo 200 kilometrine? 1	0 kooperaciji Tomos:Citroen delavski kolektiv sploh ni
bil vprašan. A Pečarjev konjiček je bil,da bo novo vozilo "ljudsko vozilo"... Toda tak avto danes stane več kot 1,500.000 din... Delavski svet leta 1961 ni nikoli mp gel razpravljati o izrednih finančnih težavah v tovarni,a računovodja je odstopil, ker je od njega zahteval Pečar,da prikaže poslovanje rentabilno. Toda na izrednem zasedanju delavskega sveta 19 .sept.1961. je ta moral odobriti Pečarju 2,500.000 din posojila,da je lahko plačal carino na avtomobil Citroen ID,ki ga je dobil v dar iz Francije.Enako računovodja in šef eksporta.Ukinjeno pa je bilo tedaj plačevanje av tobusnih kart delavcem,tako da morajo odtlej nekateri pri 15.000 din mesečnega za-S luž k a plačevati do 6.000 din za prevoz na mesec. Nekatere delavsko plače so skraj_
■ no nizke .15 .novembra 1961.delavci obrata mehanske obdelave niso hoteli delati v dtu gl izmeni,ker so imeli prenizke plače.Poklican je bil direktor,ki je obljubil, da bo imel sestanek z vsakim obratom,kjer.bodo delavci lahko predočili težave.Ko je v orodjarni 12 .decembra 1961 zares prišlo do sestanka,j e direktor Pečar nahrulil delavce s primitivci in protestno zapustil sestanek.To je bil prvi in zadnji sesta -nek direktorja z ožjim kolektivom. Ko je Pečar postal direktor, so zanj ob strošku 7 milijonov din preuredili vilo v Portorožu; toda jeseni 1961 so jo spet na novo preuredili,kar bo stalo spet najmanj 7 milijonov,a izdatki so tako porazdeljeni,da bremenijo proizvodnjo.Nekatera dela opravljajo Tomosovi delavci.Oprema vile je nabavljena v tujini in je luksuzna. Direktor sam dalje odloča,kateri proizvodi gredo v prodajo zaradi konj.ukture na tržišču .Tu gre vse po poznanstvu.Direktorj ev svet -nik Vrhunc lahko potrdi,da je direktor pri Citroenu znan kot izsiljevalec podkup -nine. Potovanja v inozemstvo ne odobrava delavski svet ampak spet direktor. Najema nove kredite, tako da mora podjetje plačevati že obresti na obresti - a za delavca nihče ne skrbi. Spremembo v vodstvu smo pričakovali že 1961, toda uvideli smo, da tega krajevni in republiški organi ne bodo storili,ker gre samo za osebne in prija teljske zveze...'	+
.. Ne hom rekel, da je to tipičen primer razmer v Jugoslaviji.Kažo . pa/ zgovorno,kako na visokih mestih postopaj o,kadar gre za Novi raz= red.Socialistični režim,ki naj hi ščitil delavca, ni kaznoval samo ^ Völjnega direktorja,ampak ga je spet vsilil brezmočnim delavcem za diktatorja, a delavski svet se mu je .moral - opravičiti.
VATIKANSKI KONCIL
(Ođ posebnega dopisnika v Rimu)
Zadnjio smo is obširnega rimskega dopisa objavili nekaj sli-.	oic z drugega koncilskega zasedanja.To pot bomo pogledali,ka
ko so na koncil reagirali nekatoliški opazovalci. Ur.
Že nekajkrat je bilo opaziti, da pri stikih med katoličani in pravoslavnimi predstavljajo največj o oviro grški episkopi. To je bi lo vidno lani ab priliki splošne pravoslavne konference na Rodosu , ko je grška Cerkev izjavila,da noče imeti nobenih stikov s koncilom (in podobno se je spet zgodilo:pred kratkim, ko je šlo za tem,da se romar papež Pavel sestane v Sveti deželi z romarjem patrijarhom Ate nagorasoa. op.ur.) Grški pravoslavni škofje pravijo, da je katolik ka Cerkev kapitalistična in absolutistična, d očim je pravoslavna l_i beralna,demokratična. K temu pride še vprašanje nezmotljivosti pa = pcža.Ne ugaja jim, da morajo škofje na koncilu izkazovati svojo po= korščino papežu. (A po drugi strani je tudi znano, da v samem pra = voslavnem svetu grški episkopi često za same pravoslavne Cerkve po= menijo težak problem, op.ur.) Toda s prednjim stališčem grške Cerk= ve pa ne soglaša grški nadškof za Severno in Južno Ameriko Jakovos. Meseca oktobra lani je v Minneapolisu izjavil, da je koncil za ne= katoliški svet pravo razodetje in da je po svojem duhu bolj ekomun ski,kot pa je to bilo moč pričakovati. Pripomnil je, da so se zara= di tega odnosi med katoliško in pravoslavno Cerkvijo zadnje čase z_e lo poboljšali. Ce bo drugi vatikanski koncil dovedel vsaj do sprave če že ne zedinjenja katoličanov in pravoslavnih, bo to velikanski uspeh in bo ta koncil po svoji zgodovinski in graditeljski vredno = sti prekosil vse druge koncile katoliške Cerkve.
Demoskopski inštitut v Atenah pa je vprašal Grke,, ali so za ze diijenje med obema Cerkvama. 62$ je odgovorilo pritrdilno in 21$ ne= gativno, dočim je bilo 17$ neodločenih. Na vprašanje, ali naj bi bil na čelu združenih Cerkva zopet papež, je pritrdilo 11$ vprašanih, od klonilo je 64$ in 25$ je bilo neodločenih.
Zjg o d o v inska s.okr i vda
Vendar pa ni b,il le papež Pavel, ki je govoril o sokrivdi kato ličanov za cerkveno ločitev. To je storil že papež Hadrijan VI (za"d nji nemški papež, 1522-1525),ki je vladal Cerkvi po reformaciji Mar tina Lutra. Na državni zbor. v Nürnberg je poslal nuncija Chieregatti ja, kateremu je naročil:'Povej tudi, da iz proste volje priznamo,da dopušča Bog to preganjanje Cerkve radi grehov ljudi,posebno še du = hovnikov in prelatov, gotovo ni božja roka skrajšana, da nas ne bi rešila, toda grehi ljudstva so takj.da nas Bog ne usliši.. Sveto pismo jasno razlagu, da imajo grehi ljudstva svoj' izvor v. gre hih duhovš= čine. Zato je šel naš Odrešenik, kot to poudarja Krizostom, ko je hotel očistiti bolno mesto Jeruzalem, najprej v tempelj,da bi kazno val grehe duhovnov; kakor to stori dober zdravnik,kadar zdravi bole zen pri korenu. Mi pač vemo, da so se tudi pri tej sveti stolici ž’e mnogo lot godile odvratne stvari.Zloraba v duhovniških rečeh,prekr= šek zapovedi, da se je obrnilo vse na slabo. Zato se ne čudimo, če se je bolezen od glave preselila na druge dele telesa, od papežev na prelate itd...’ Poslanica pravi dalje:»Zato obljubi v našem ime= nu,da se bomo s polno pridnostjo potrudili,da se bo poboljšal pred= vsem rimski dvor, pri -katerem je mogoče vse to zlo imelo svoj zače= tek. .
Protestantski prošt Asmussen z Bavarskega je v odprtem pismu na bavarskega deželnega škofa Dietzfelbingerja tega pozval, naj vendar PaPežu odgovori, ko je ta izjavil, da prosi katoliška Cerkev za od = puščanje, če in v kolikor je ona kriva za ločitev.(Ta škof je nam = reč. od luteranske škofovske konference pooblaščen opazovati in goji= ti zveze s katoliško Cerkvijo.) S to prošnjo izrekam le to, kar ne = številni kristjani luteranske Cerkve globoko v srcu čutijo, pravi ta Prošt in predlaga, naj se javno pove, s čem je rimska Cerkev razžali ■ „luteranske kristjane.. Obratno pa naj tudi katoliška Cerkev izjavi v čem so jo luteranci razžalili. Deželni škof Dietzfelbinger se je
o trän 8........ ........IČLIO TRIG-LAVÄ _ _	___ Štev. 296.
odzval in je papežu odgovoril. Med ostalim je tudi izjavil: Papež_e vi izjavi smo dolžni evangeljski odgovor»Luteranski kristjani ne morejo ostati LrežLrižni. ee vidijo v Cerkvi korak pokore in spre= gledanja. ,0e je odpuščanje .resnično, lo pzračje- postalo čistejše za razgovore med Cerkvami v 'borbi za resnico in v dialogu za edinost.
.Anglikanski škof-Mormon iz Hipbna,:ki ^vođi anglikanske opazo valce na koncilu, je dejal :"0e bo nekega dne prišlo do zedinjenja“' potem se mora to zedinjenje kristjanov izvršiti pod enim skupnim poglavarjem in ta bo očividno rimski škof. Anglikanci so priprav = Ijehi sprejeti papeštvo kot tako, so pa v velikih težavah,ko gre za sprejem temeljev papeževega primata, ker se je - zgodovinsko in ek segetično gledano - Gospodove besede Petru zelo različno tolmači= lo." Giede kolegija škogov je bil anglikanski škof mnenja,da bo to ojačalo rimsko Cerkev, zlasti še, če bo ustanovljen tak škofovski svet ob papežu, kar bi lahko smatrali kot stalen majhen koncil.
Prof.Edmund Schlink, koncilski opazovalec nemških evangeli = čahov,je na tedenski tiskovni konferenci ostro kritiziral shemo o Cerkvi,Prvič se je zgodilo,da je dobil besedo nekatoliški teolog.
V shemi Le Ecclesia je našel Schlink mnogo pozitivnega, npr.razmer ,je papeža do škofov, funkcija lajikov, obnova diakonata in močne"! ši poudarek na novem testamentu. Yse to je v dogmatičnem smislu na predek.Manj ugodno pa je ocenil shemo,kar .zadeva razmerje med ka = toliško Cerkvijo in drugimi krščanskimi Cerkvami. Shema Kristusovo Cerkev popolnoma identificira z rimsko Cerkvijo, tako da govori le p posameznih kristjanih ne pa o nekatoliških Cerkvah. Talca razlaga se izogiba dejanskemu stanju. In to razmerje se ne razlaga s sta = lišča svetega pisma in rane cerkvene tradicije ampak s stališča da našnjega položaja rimske Cerkve in iz potrebe za dosego izboljša = nja položaja. Zato smatra shemo o Cerkvi s protestantskega in pra= voslavnega stališča bolj rimsko kot katoliško, bolj apologetično kot v pravom smislu dogmatično. Brez dvoma bi bili nekatoliški kri stjani razočarani, če bi shemo sprejeli na koncilu, kale or je bila sprva predložena.
B^odoči državni tajnik?
Na obletnico izvolitve papeža Janeza XPIII. so imeli 28.okto= bra lani v Vatikanu veliko slovesnost. Slavnostni govornik je bil belgijski kardinal Suenens. Njegov vpliv je tekom koncila silno na ras tel. A že prej so ga zelo upoštevali. Janez XXIII.ga je poslal v Združene narode,da je tam predal encikliko "Pacem in Terri3n,pri čemer jo imel zelo pomemben govor. Kardinal je tudi eden od kon = čilskih moderatorjev« Ker je osebni prijatelj papeža Pavla, se je na dan Pavlove izvolitve z njim skupno prikazal na oknu. Ker je se danji državni tajnik kardinal Cicognani precej ostarel, pravijo o= pazovalci v Vatikanu, ki slišijo tudi travo rasti, da bo kardinal Leo Suenens bodoči vatikanski državni.tajnik.
IZ DOMAČIH LIVAD
Nas vsekakor zanima najbolj, kako stoje odnošaji med katoliča ni in pravoslavnimi iz Jugoslavije - doma ali na tujem. Gotovi zna ki kažejo,da se tudi tu obrača na bolje,kar je moč videti iz slo = venskega in srbskega tiska, dočim se hrvaški tisk še vedno drži ob strani. Je pa treba omeniti dogodke v Glini,kjer so s pomočjo srb= skih izseljencev v Kanadi in ZDA 21.septembra lani posvetili novo pravoslavno cerkev,(s taro so uničili ustaše).Svečanosti se je ude= ležil tudi hrvaški katoliški župnik č.g.Jurak- (tudi katoliški ver nilci v Glini so nekaj sodelovali pri gradnji cerkve), prihitel pa je tja tudi slovenski župnik č.g,France žužek,ki je med vojno pasti, roval v Glini. - Ko so windsorski Srbi v Kanadi pozdravili svojega novega vladiko g.Stefana,je na svečanost prišel tudi odposlanec ka toliškega škofa, msgr.Langlois, eseški dekan. Na kritiko Dionisije= vih pristašev, da je vladika Stefan komunist, je msgr .Langlois re ag_i ral:"Öe je vladika Stefan komunist, potem nam je treba mnogo takih"" komunistov!..Živela mučeniška srbska Cerkev!" Bil je veličasten tre nutek, ko je katoliški dekan poljubljal roko pravoslavnemu episkopu,
(ds)
R A Z G LE D I
ZAČASNI . RAZKOL
Na zasedanju tkzv« "desetog cerkveno-narodnog sabora srpske pravoslavne epar-hije episkopa Dionisija, v dneh 12.-14.novembra 1963 v Združenih državah, je bila sklenjena odcepitev "Američko-kanadske eparhije" od "matere Cerkve v zasužnjeni domovini". S tem je bilo konžano poslednje dejanje te tragikomedije.
V	rezoluciji tega sabora je bilo rečeno: "Srbska pravoslavna eparhija za Zdru-•^ene^države Amerike in Kanado se proglaša za popolnoma neodvisno in kot takšna v bodoče ne bo sprejemala nobenih navodil,odločitev ali rešitev patrijarha,sv.Arhie-rejskega sabora in Sinoda Srbske pravoslavne cerkve v Beogradu,vse dotlej, doklertL ne bodo v stanju svobodno delovati in sprejemati svoje odločitve, ker delajo to se-oaj pod pritiskom komunističnega režima,ki vlada Jugoslaviji.Tako se bo postopalo vse dotlej, dokler bo Jugoslavija v komunističnem suženjstvu, kadar pa bo tega ko -necj^pa bodo med to eparhijo in srbsko pravoslavno patrijaršijo vzpostavljeni isti odnosaji,kakršni so bili pred začetkom druge svetovne voj ne.V vsem tem času pa bo
Pr’avos^avna sparhija za ZDA in Kanado,kot edino svobodna, služila kot zatočišče za vse pravoslavne Srbe in njihove verske ustanove v svobodnem svetu, kot as bo tudi brigala istočasno za koristi same matere Cerkve v zasužnjeni domovini in ige no hierarhijo in čredo."
Na.saboru je bilo se sklenjeno,da se postavi še en episkop, ki naj ga posveti g Dionisije. To seje tudi žeizvrsilo.V episkopa je bil posvečen g Irinej Kovačevič ivsi ičitelj ii oficir,ki je 1953 dokončal bogoslovje v New Yorku.Poleg g.Dionisija sta pri posvetitvi sodelovala še dva arhiepiskopa autokefalne ukrajinske pravoslav ne Cerkve.Čestitke je poslal metropolit iste ukrajinske Cerkve in episkop Albanske pravoslavne cerkve.
V	odboru za zgoraj omenjeno resolucijo so sodelovali med drugim odvetniki dr Ranko. M.Brasic in Nikola Stepanovič ter prof.dr Milorad Draškovič.Po tej rezoluciji ]e torej^Dionisijeva Cerkev neodvisna, vendar pa za edinost z materjo Cerkvijo - ko ne bo več komunizma. Tako bo nekoč treba režiti vprašanje, če je Jugoslavija zares prenehala biti komunistična. Ne dvomim,da bo režim v Jugoslaviji »značen za komunističnega vse^dotlej, dokler ne bo oblast prevzel dr Slobodan Draškovič (brat Milora
do), kliconosa fašizma in vodilni član ameriškega fašističnega združenja "John Birh Society".
Kako se bo zdaj opredelil kralj Peter, ki je s svojimi izjavami toliko pripomogel, da je prišlo do razkola? Apolitična masa srbskih emigrantov mu bo še naprej slepo sledila in verjela.Toda kralj se nahaja pred dilemo: če se odloči za eno skupino, bo upahnil dolarski vir pri drugi; ce bo hotel biti nevtralen, lahko izgubi dolarje obeh skupin.
Vendar pa zasluži episkop Dionisije,ki je izpeljal ta razkol zaradi svojih 0-sebnih računov, da se mu človek čudi,s kakšno spretnostjo je delal. Vse dokler ni sv.Arhij erej ski sabor na številne pritožbe za razna nečedna dejanja nič storil proti njemu, je Dionisije priznaval i patrijarha i arhijerejski sabor i sinod.Kakor hi ^ro pa.je bil Dionisije poklican pred odposlanstvo sabora in sinoda,da pojasni goto /o .reci in se brani proti vloženim pritožbam, v veliki meri materialne narave,j e Di onisije iznašel, da so patrijarh,sabor in sinod zasužnjeni in da upravlja srbsko pravoslavno Cerkev v Jugoslaviji komunistična verska komisija: proglasil se je za velikega antikomunista in vzel v obrambo mater Cerkev. Takoj jo našel zaveznike v srbski desničarski reakciji,ki je na čelu z dr Slobodanom Draškovičem že prej napa-ar^a>sa^101’ sinod kot komunistične sluge. Toda ta reakcija ne zaupa Di onisiju.in da bi ga lahko nekoč pozneje zavrgla, potrebuje novega episkopa, ki je bil.zdaj tudi postavljen in se je ze izkazal v ostri debati na televiziji z gover -nerjem Brownom iz Kalifornije.Vendar pa tudi Dionisije dobro ve, zakaj je reakcija vztrajala na novem episkopu. Vprašanje samo ostaja: ali bo Dionisije "podvalio" reakciji ali reakcija Dinosiju? Že danes - sicer še lepo zavito - izjavlja reakcija, da nima."začasna avtonomija" nobene zveze z Dionisijevim primerom, doČim se v sami saborski resoluciji Dionisijeva ime sploh ni omenjalo.
. .	stavim v tej razkolniški dirki na Dionizija, ker je dokazal v zadnjih svo-
jih dvajsetih letih,kako spreten je. Takoj po končani vojni je poslal navdušeno čestitko.Titu in njegovi NOV; dolgo časa je bil na plačilnem seznamu jugoslovanske ko munisticne ambasade v Washingtonu.Zatem je postal navdušeni zagovornik zborašev, pa je pomagal.mnogim zboraškim duhovnikom, in zborašem sploh,da so prišli v ZDA.Pozneje pa,ko je videl,da to ni oportuno,je prekinil z Ijotičevci in se združil z "vojvodo" Ljujičem,Stevanom Trivuncem in dr Milanom GavriloviČem - da bi se zdaj s Trivuncem odpovedal Djujiču ter Gavriloviču in se pridružil desni reakciji. Zato si težko zamišljam,da bo Dionisije pristal,da bo dolgo Časa samo orodje v rokah dr Slobodana Draskoviča in kompanije.
VEKOSLAV FARKAS
V bolnišnici v Slovenjgrad=
KULTURA IN OMIKA	SrSiSTi
'89.letu svojega življenja,Z izjemo vojnih let je bil župnik na Selah na- slovenskem Koroškem 42 let.Pred Teti je nesrečno padel in se polomil v kolku, tako da so ga do zadnjega vsa. ko nedeljo nosili v cerkev, kjer je maševal sedeč za mizo, obrnjen k ljudem.
Lani za Božic je po hudi bolezni v ljubljanski bolnišnici umrl tenor •Josip Gostič. Bil je star 63 let, doma pa je bil iz Stare Loke na Gorenj/Tem.
PRIPLDlTVE: V začetku decembra je Društvo slovenskih književnikov priredilo v .ljubljanski drami večer sodobne in retrospektivne poezije. Po daljšem ča= su so se slovenski javnosti predstavili vidni zastopniki.slovenske poezije od najstarejšega rodu do najmlajše generacije, ki se je že uveljavila v slo venski literaturi, medi drugimi ‘Matej Bor, Alojz Gradnik, Edvard Kocbek, To. ne Seliškar, Anton Vodnik, in Božo Vodušek.
Prejšnji mesec so v Ljubljani odprli razstavo Podoba.Ljubljane ob po= . tr.esu leta 1895) ki prikazuje podobo, mesta pred potresom in za njim. Otvori. t.ev je vključena v program razstav Mestnega, muze ja, katere skušajo prikaza= ti podobo Ljubljane skozi stoletja.
j... . V Nove m mestu so. decembra. imeli premiero prvega slovenskega celovečernega filma v barvah "Srečno, Kekec:” Film 'TCozara'1, ki je na moskovskem filmskem festivalu dobila zlato.kolajno, .bodo poslali v-ZDA kot. kau^.d|ita za Oskarja. ..	..'	.	L •...!• '
Naj pomembne j š i jubilej na ■ p.odročj.u slovenske kulture v le.t.u. 1964,.bp ver_ jetno stoletnica Slovenske Matice. Ustanovni občni zbor je’bil- že I„,i8ćj3,. u= r.adno .pa je bila priznana s cesarskim patentom februarja 1864. Jubilej, pa bo So. proslavili šele decembra na. stoletnico izida njene prve-knjige -..Naročene, ga koledarja.	..	. T	. . ' • . 'V ”
ŠOLA H': VZGOJA: Sekretariat za šolstvo SR Slovenije je te dni izdal vsem šo lam, zavodom za cpro.švetno pedagoško službo'in vsem za šolstvo pristojnim u= pravnim organbm občinskih in okrajnih skupščin (biv.-ljudskim odborom) odlok, da' se ravnajo po ustaljeni rabi pisave na -lec, kakor to’določa Župančič-Ra movšev Pravopis iz 1.1950. Odlok republiškega sekretariata za šolstvo uve T Ijavlja 'sklep' Slovenske akademije znanosti .in umetnosti, ki ga- je nedavno izdal v- interesu enotnosti njen predsednik Josip Vidmar,-.
..jr 4 lani je. bilo v Sloveniji vloženih.okrog 7.7'milijard dinar jev za. znan= stveno raziskovalno dejo-- 1.2% ,od realiziranega, nar-odnega; dohodka.
Po neuradnih podatkih priman jkuje v Jugoslaviji okrog. .11,000 učiteljev, kar je.malo manj- kpt -desetina skupnega števila aktivnih ^pedagogov na vseh šolah. Drug neugoden podatek .je, da 12-.ÖOO pedagogov:nima .potrebne kvalifia kacije .za. svoje delo*	.	..	•
■ . . Na Višji pravni šoli v Mariboru-precejšnje•število vpisanih študentov y prvem letniku sploh ,ne opravlja izpitov.1. To dejstvo pripisujejo • f iktivne= mu vpisu zaradi odgdditve vojaškega^roka ter neresnosti posameznih študentov.
KNJIŽNI TRG: Po hepobolnih podatkih'je bilo lani v Jugoslaviji izdanih dcrog 5.700 raznih knjig: in brošur v skupni nakladi okrog 4l milijonov izvodov.
Državna Založba Slovenije pripravlja Zgodovino slovenskega naroda v 12 knjigah pod vodstvom dr.Boga 'Grafehaurja.'Prvih.pet knjig bo dopolnjena dru ga izdaja, ostale knjige - šesta khjiga se bo začela z revolucijo 1.1848 -pa bodo na novo napisane. Vsako leto bodo izšle tri knjige in Celotna zgod_o vina naj bi bila izdana do konca 1967. Enajsta knjiga bo Zgodovinski Atlas Slovenije.
'’Z mladinskim re.vialnim tiskom jc pravzaprav tako kot s koloradskim hroščem: čim bolj ga preganjamo, tem'več ga je,” j'e pretirano in gotovo ma= lo zlobno menil nekdo na posvetovanju pe.dagoških svetovavcev o mladinski pe_ riodiki. Na Slovenskem imajo trenutno sledeče liste za osnovnošolsko mladi= no: ''Ciciban” z naklado 60.Q00 izvodov; "Piönir” 's 15,000; "Pionirski List" s -7O.OOO in "Kurirček” s 40.000 izvodov. Na posvetovanju so skušali raciona lizirati mladinsko časopisje: ''Ciciban” naj bi posredoval branje in znanje učencem v prvih treh razredih osemletke; "Kurirček"- v četrtem in petem- raz= redu., "Pionir” pa v zadnjih treh razredih. "Kurirček", ki je doslej objav =’ Ijal, predvsem spise iz časov‘NOB (par.osvob.boja), bo odslej svoje področje razširil tudi na napredna, gibanja' v starejših časih jugoslovanske zgodo-yine. Vzrok za ta korak uredništva je ugotovitev, da učenci te snovi ne poznajo zadosti. "Pionir" se bo usmeril v enciklopedijo.	SPECTATOR
ZARES FEDERACIJA
K,C„1Vheare: F ED EP. AL GOVERNMENT. 4, Izdaja. Royal Institute of International Affairs & Oxford University Press,London,
1963. 266 strani. Oxford Paperback. 10s 6d.
Federacija je zelo ohlapen pojem v političnih razpravljanjih ne 'samo med nami, ampak v svetu na splošno. Oxfordski profesor dr.Wheare ga zato v svoji čitljivi in jedrnati knjigi natačno definira kot državno ureditev, v kateri zvezna skupna vlada ni ne nadrejena ne podrejena vladam sestavnih pokrajin ali držav, ampak so vse vlade enakopravne in neodvisne vsaka na svojem področju. C e je zvezna vlada podrejena državnim, lahko govorimo le o zvezi držav ali konfederacijl.C e pa so državne vlade podrejene zvezni, je sistem unitarističen, čeprav je kajpak lahko decentraliziran. Po tej definiciji so federalne države ZDA, Kanada, Avstralija in Švica, ne pa recimo ZSSR ali Indija, ki bi po drugačnih glediščih le spadale med federacije. Eno od takih gle dišč je razdelitev oblasti tako, da so kompetence zvezne vlade točno določene, vse drugo nedoločeno pa spada pod državne vlade. Drugo je gledišče, da morajo sestavne države v glavnem ohraniti svoje prvotne ustave in delegirati zvezni vladi le nekaj oblasti. Tretji definirajo federacijo kot državno ureditev, v kateri tako zvezna kot državne vlade občujejo s prebivalci neposredno, medtem ko v konfederaciji občuje zvezna vlada z državljani le preko državnih vlad.
Dr.Wheare ovrže ta gledišča drugo za drugim kot nebistvena	ali
nepopolna. Kar med nami velikokrat izgine iz vida je ločitev med decentralizirano državo in federacijo, ker nekatere preproste duše mislijo, da mora biti vsaka unitaristična država tudi centralistična (zgledujoč se na vidovdansko ustavo) in da decentralizacija ni mogoča brez federacije. Po^gornji definiciji tudi sedanja Jugoslavija kljub svojemu imenu'najbrže ni federalna ampak unitaristična država, ker so republike vsekakor podrejene zvezni vladi, ne pa z njo enakopravne in na svojem področju neodvisne. Dr.Wheare zapiše, da j e v federaciji pc trebna demokracija, ker pod diktatorskim ali totalitarnim režimom pač ni mogoče enakopravno sodelovanje, ki je srž federacije.
v	Pogoli in razlike
Čeprav Jugoslavija ni omenjena, je za nas zelo zanimiva tudi raz. prava o pogojih, ki so potrebni za federacijo, katere pisec raziskuje na zgodovinskih primerih. Osnovni pogoj je želja sestavnih delov, da bi bili pod skupno neodvisno oblastjo. Drugi pogoj pa je nasprotna že lj a teh sestavnih dolov, da v nekaterih ozirih ohranijo svojo samostoj_ nost, ker bi se sicer združili v unitaristično državo. Prva želja največkrat izvira iz nevarnosti pred skupnimi sovražniki; hrepenenje po neodvisnosti jo združeno s spoznanjem, da jo neodvisnost mogočo doseči le s skupnimi močmi. Tudi pričakovanje gospodarskih prednosti, zemljepisna bližina in podobnost ustanov igrajo vlogo. Skupnost jezika, vere, raso ali narodnosti ni pomembna. V Kanadi in Švici je želja po skupnosti nastala navkljub hudim razlikam na teh področjih. Druga želja za pokrajinsko samostojnostjo izvira iz manj splošnih faktorjev, med katerimi so predhodne razliko v zgodovini tor v političnih in družbenih ustanovah, različni gospodarski interesi, zemljepisna razdvojenost in razliko v narodnosti in veri. Zeto pomembno je vodstvo politikov ob kritičnem času, kor so podobni faktorji pod vplivom različnih vodilnih državnikov včasih privedli v unitarno državo (J.Afrika), včasih pa v federacijo (Kanada).
Gornjo želje morajo biti podkrepljene s sposobnostjo za vodenje federalne državo. Najbolj važno je, da morajo biti sestavne države dovolj bogate, da si lahko privoščijo dvojno vlado in upravo.Mnogo lažje jo, če imajo sestavne države svoje lastno vlade že od preje, ker je vzpostavljanje vlad na dveh stopnjah obenem težaven opravek. Zavest pripadnosti zvozi mora biti v ravnotežju z zavestjo pripadnosti sestav rum državam, tako da so zavest skupne narodnosti razvija polog obsto-
jočih narodnostij ne pa namesto rij vh. Nobena; od sestavnih držv ne sme bLti prevelika ali preveč vplivna; toda nobena ne sme biti tako majhna, da ne bi mogla-vzdrževati dvojno upravo in pošiljati svoje ljudi v obe vi a dl- „
Pravica do odcepitve
Ko pisec preiskuje, kako naj bo federacija organizirana, poudarja Diceyevo načelo, da mora biti ustava, katera določa razdelitev oblasti med zvezno vlado in državami, vzvišena nad navadnimi zakoni,tako da jo niti ena niti druga stran ne more na svojo roko spremeniti, a neodvisno ustavno sodišče razsoja spore o kompetencah (v Jugoslaviji ga po 18 letih federacije komaj zdaj ustanavljajo). Po ameriškem vzgledu,potrjenem v državljanski vojni pred 100 leti, pravico do odcepitve v federaciji ni dovoljena. Vključena je le v tako navidezno federacijo kot je sovjetska. Po avtorjevem mnenju pravica do odcepitve ni nespej-Ijiva s federalnim sistemom vladavine kot takim, pač pa j e nespqjljiva z dobro federalno vladavino. Tudi s federalnim principom se mu ne zdi dobro pretiravati. V nekaterih primerih je podelitev pravice do odcepitve sicer zagotovilo, da jo države ne bodo uporabile, prav zato ker je izražena. Toda na splošno taka pravica slabi vlado, ker daje državam v roke orožje, s katerim morejo izsiljevati zvezno vlado,da bi dosegle lastne cilje.
Tudi v finančnih zadevah je važno, da so države enakopravne z zvezo in ne od nje odvisne, če naj bo federacija resnična. Pri vseh federacijah se je zveza od zadnjih dveh vojn finančno krepila in države dobijajo vedno več podpore za splošne ali določene izdatke.Po eni strani so temu krivi direktni davki, predvsem davek na dohodek, ki predstav Ija vedno bolj važno postavko v dohodkih zapadnih držav. Pokaže se, da dve upravi težko pobirata enake davke. Po drugi strani naraščajo izdatki za socialne službe, ki so navadno poverjene sestavnim državam« Revnejše države si ne morejo privoščiti istih kot bogatej še:izdatkov za šolstvo, socialno zavarovanje, zdravstvo i pod. Zato pride na pomoč federacija s svojimi prispevki iz sredstev, ki jih jevnabrala na vsem ozemlju, tako da re=vnejši deli podpirajo bogatejše, čeprav so se federacije izkazale kot dovolj prožne, je le vprašanje, koliko zaradi tega trpi federalni sistem popolne enakopravnosti. Ali je s strogim spoštovanjem federalnega načela mogoče zagotoviti dobro upravo v vseh delih federacije in kako bi razrešili dilemo med samostojnostjo in ena kimi socialnimi službami?
Na-, splošno knjiga ne daje enostavnih in dvomljivih odgovorov, pač pa podaja razumno osnovo za razmišljanje. V četrti izdaji je izšla tudi broširana po nizki ceni, tako da si jo lahko omislijo vsi, ki se za nimajo za politična vprašanja. Zelo bi jo priporočil vsem našim zgovornim prtenim politikom, katerih naj ljubše opravilo je 'sestavljanje novih ustav na megleni podlagi zmedenih pojmov.
V	V, 3.
FRANCOZI IN SLOVENIJA
Po vsem svetu znani pariški mesečnik levo-krščanske smeri'j'Esprit'1, ki ga je bil 1932 ustanovil prezgodaj umrli Emmanuel Mounier,je priobčil pod gornjim naslovom, v svoji novembrski številki, članek, v katerem tkomentira glavni urednik Jean-Marie Domenach ustavitev slovenske oddaje na francoskem radiu.
''Z odločitvijo, sklenjeno na hitro sredi poletja..., je R>T,F.
I.septembra 1963 opustila oddajo v slovenskem jeziku, oddajo ki je bila veliko poslušana, vpeljana že pred vojno in obnovljena 1944 in ki predstavlja enega sestavnih delov vsake radiofonske politike do Jugoslavije1', piše ugledni francoski intelektualec.
KLIC TRIGLAVA
Stran 13
Štev.296.
''Slovenci so majhen srednjeevropski katoliški narod (vseh je 2S 100.000, od tega 1,585.000 v Jugoslaviji) s svoj im: jezikom'(ki je po-.stal prvič uraden pod napoleonsko upravo: 1809-13)narod, ki ' seveda nikakor ni - neka,.-'etnična manj sina". SLovenci so eden' narodov' z enakimi pravicami • v jugoslovanski federaciji-, narod, ki je v njt naj zahodne j ši in. gospodarsko in kulturno najbolj razvit-(nepismenih skoraj ni). 'Slovenci imajo, to se razume, radio in televizijo v lastnem jeziku. ;
,	, "Tradicija=-direktnih francosko-siovehskih- stikov je stafa: in-' • še
vedno živa. (Slovenska verzija "Figarove svatbe" - 1790. IItrške’Provin ce, z gla\giim mestom Ljubljano, kjer sta: bi la f-raneosko-slovenski licej in "centralna šola"...) Francoski Inštitut, ustanovljen 1920 in ki so ga .( jugoslovanske, op.prev.) oblasti 1948 razpustil e, ■ j e dokaz, da se j e Francij.a zavedala"pomena teh historičnih Vezi in pomembnosti Slove-rii.j-e g:a šipj enj e ■ svo j e kul ture in- svojih idej ' v'Srednj i Evropi in na Balkanu. Slovenija pa j e izrazila svojo hvaležnost, ko je postavila v Ljubljani spomenik Iliriji in Napoleonu (na katerem so vklesani francoski napisi in v katerem so vzidani'pošmrtni ostanki vojaka Velike Armade).;. Francoska misel ima tudi danes znaten odmev v slovenski eliti.
"Slovenska oddaja iz Pariza j e ostala'zadn j A-, neposredna zveza med Franci j o-; Ln.; Slovenija-. Vse države,- ki. oddajajo v tüj ih jezikih, 'delajo to tudi v slovenščini. Slovensko oddajo imajo tako v Londonu, v 'Vashing ionu, v Moskvi, v Budimpešti, v Kölnu (izza pomladi 19631), v Rimu, v Vatikanu, v Trstu .(ves- dan) in v Celovcu. - Bi hotel a biti 'Francija edina med temi državami, ki bi sö Odpovedala tej obliki svoj e 'navzočnosti v Sloveniji? Z odpravo slovenske oddaje bi se Frančija ražen tega, v očeh Jugoslovanov, izrekla za neko centralistično, "velesrbsko" koncepcijo Jugoslavij'e, ki je v tej državi sami že stvar preteklosti in izredno nepopularna. Ali je torej RTF prenehala oddajati za. Slovence . zaradi nekega klavrnega vprašanja prenosa določenih kreditov'ali iz nepo-znanj a Jugoslavije?"	' '	' :	\'J ;
Za to lepo in tehtno gloso v "Espritu" :se Jean-rMarte Dbmehachu tudi KLIC'TRIGLAVA iskreno zahvaljuje, saj mu j;e drag:'ocenö znamenje,' da Imamo Slovenci v tuj:tni prijatelje, ki nas poznajo in cenijo. ' -
KRONIKA	:
-	Lani 1.decembra so v Muenchenu formal no ustanovili Jugoslovansko demokratsko zvežo in izbrali pokrajinski odbor. Pri tej priliki je o JDZ poročal nemški levic orskijli st DIE ANDERE ZEITUNG in napa 'del novo organizacijojd'ki naj po načrtu
■ zastruplja; odnose med Beogradom,in Bonnom." Topisanje je povzbl tudi TANJUG, ki so ga potem citirali obširneje POLITIKA, VJESNIK, DELO,sarajevsko 0SL0B0DJE-NJE in kosovsko-metohijska RILINDJA.Toda švicarski NEUE ZUEROHER ZEITUNG je pa novo organizacijo po zdravil,češ '• da gre za krepitev demokratičnih in federa listično-jugoslovansko -orientiranih ele mentov jugosl.emigracij e v Nemciji.List je pozval nemške oblasti,da kljub slabi ,, izkušnji z ustaškimi organizacijami, to JDZ podpre.V vodstvu Južnoslovanske de mokratske zveve sta gg Roko Kaleb in SL Stankovič.
,r. - 21.decembra so imeli v Parizu svečano proslavo stopetdesetletnice Njegoševega rojstva;na akademiji so polog Sr -bov gg.Dj.Radovanoviča,M.Krstiča in Dr. KešeljeviČa govorili še Slovenec g.Mari jan Struna,Hrvat dr.Predavec in Bolgar g.Cenko Barev ter Francoz A.Grandjean.
-	Sodni proces protdjaretiianim ustašem v Nemčiji je bil znova preložen.
-	Poleg pisatelja Meška(gl.str.10),so v ..Sloveniji umrli zadnje čase še Dr.-M.Toroš
appstolski administrator jugosl.dela go-riške nadškofije;dr.F.Kimovec,ljubljanski stolni prošt in skladatelj:dr.Viktor :Mur nik,znani sokolski-prednjak in dlimpij -aki tekmovalec (z dveipa zlatima medaljama.)	.- ■
.. - Londonski-CATHOLIC HERALD je-poročal o. smrti zagrebškega nadškofa,dri F.Šeper-' ja.Vest je bila povzeta•po katoliški ö -genciji na Dunaju. Jugoslovanski viri o .smrti niso poročali,ter je tako treba t* vest vzeti z rezervo.
-	Pri Kranju,na Brniku, so koncem 1968. odprli moderno slovensko letališče, na katerem lahko pristajajo tudi jet-letala S temhpostala Slovenija direktno povezana po zračni poti s tujino.
-- Angleška Neodvisna televizij ska; družbe je darovala Skopju radiouddajno enoto ! v vrednosti preko 112.000-dolarjev.
,- Na Pohorju je začel delovati peti oddajnik ljubljanske televizije,ki bo po -krival področje 3000 km2, v celoti krije RTV Ljubljana zdaj 60$ slovenskega-ozemlja. T '■	.	' •	' •
.r- Na medn.tekmi pevskih zborov v Gorici,je dosegel prvo mesto "T.Tomšič" iz-Ljubljane. Sodelovalo je 8 slov .zborov.-
PISMA UREDNIKU
DEMONSTRACIJE V AMERIKI; G.urednik'. Z Vašim dopisnikom (KT 294) se ne strinjam v ■i	celbti.Demonstracij e proti Titu so imele
močan učinek na tukajšnjo javnost^ker so prisilile tisk,da je o tem pisal in ker je demonstrirala mle$a hrvaška in srbska generacij a»Škoda je,da ni bilo Slovencev niti v Washingtonu niti v New Yorku,kar smatram za velikopolitično napako.Čeprav se s temi mladimi'v mnogočem ne strinjam,ker je pri njih preveč totalitarizma,j e bil njihov doprinos zato, velik,ker sojmladi dokazali Ameriki na učinkovit in viden način,da obstoja opozicija proti Titu. Amerikanci so namreč pričakovali,da bodo tu -kajšnji Jugoslovani pozdravili Tita; ko pa so demonstrirali proti njemu, so vsekakor bili mnenja,da ima Tito mnogo nasprotnikov. Važno je bilo še,da so Hrvati in Srbi demonstrirali posebej,a vendar skupaj,ker jih je policija, zlasti v New Yorku, postavila ob isto ograjo. Ti mladi 'so se naučili,kako je treba frapirati Ameriko, medtem ko smo mi starejši bili pasivni in neučinkoviti.To je važen moment. Dejan -sko taka akcija bolj zadene komunizem kot pa vsaka diskusija okoli "okroglih' in ne okroglih miz. Vaš dopisnik iz Washihgtona ni prišel do tega zaključka, ker «čivid-no ni bil v New Yorku.	R.
STANSTEDSKA DEKLARACIJA: G.uredniki Uvodnik "Premalo čuta za mero" (KT 295) sma -tram za najbolj sega,kar ste jih zadnje čase ohjavili.Strinjam se z Vami. A pripomnil bi: moj občutek je,da emigracij a,taka kot je, ne more in ne bo nudila nobene alternative,tudi če bi prišlo do "nepredvidenih" dogodkov,ki jih pa zaenkrat ni na obzorju.	M.KRAVANJA(Washington)
G.urednik'. Čudno,kako različno lahko razumemo isto stvar.Vam se zdi,da je etan stedski načrt nekako naperjen proti Jugoslaviji,meni se zdi,da ne bi mogli dobiti boljšega dokumenta v prid Jugoslaviji. Jugoslavija bo namreč splošno grejeta le,če bo popolnoma gotovo-,da bodo v njej jugoslovanski narodi enakopravni. Načrt ne dcuša drugega kot ugotoviti, pod kakšnimi pogoji bi bilo to mogoče.Daši sem pravnik, me dejstvo,da načrt morda bolj nagiba h konfederaciji kot pa k federaciji (meje niso čisto jasne),kaj malo skrbi. Švica,Združene države in Nemčija,da ne omenjam Sovjet ske zveze in Jugoslavije same - s pravico do samoodločbe in odcepitve, so vse zače le kot konfederacije, a so kljub temu med najbolj solidnimi državami. - Dalje trdite,da dajejo podpisniki zgrešeno analizo političnega položaja doma.Sicer sem že precej let v tujini,toda vendar sem komunistično Jugoslavijo prav temeljito doživel. Upam si trditi,da so podpisniki položaj pravilno ocenili.In končno njihova ocena ni toliko drugačna od Vaše: če bi menili;-' da šo "ljudje proti skupni državi",kot ,Vi menda domnevate,ne bi zapravljali časa z načrti za skupno državo,dasi je oblika konfederativna. Priznanje pravice do samoodločbe ne pomeni,da mora sedaj država raz pasti in da bo vedno nestabilna, je pa namenjeno zadovoljitvi zelo močne hrvatske, slovensko,srbske »macedonskc in bosanske zavesti,ki je menda niti Vi ne zanikate.Če so ljudje in okoliščine proti Jugoslaviji,bo razpadla, tudi če samoodločbe rte priznamo;; če so zanju, ne bo, če to - pravico vpišemo v kak načrt ali ne. Sklicevati se na to,da so Jugoslovani uporabili pravico do samoodločbe že 1.1918. ni demokratično - bistvo demokracije je, da se večina lahko spremeni v manjšino in obratno.Seveda je potrebna stabilnost,toda to mora zagotoviti razpoloženje ne pa formalni zakoni. - Vsekakor bo poudarjanje narodnosti preprečilo,da bi lahko večina enega samega naroda (o tem sem pisal in ne o plebiscitu) sprejela ustavo s centralistično notranjo ureditvij o,kot je bila Vidovdanska, tako da bo življenje v skupni državi ali skupnosti držav (to je vse relativno) thromljeno.Seveda je sovisnost vse večja, toda to še ne pomeni,da narodi ne bi smeli biti enakopravni ali biti organizirani federativno. - Res je tudi,da emigracije ne morejo računati na podporo svetovne javnosti,če ne bodo za medsebojno sodelovanje, da ne rečem za skupno državo. Toda ravno podlago za sodelovanje pripravlja stanstedski načrt. Spomnil bi Vas tudi na tovda je v nekem uvodniku Manchester Guardian napisal,da bo težko podpreti 1© ršno-koli opozicijo v Jugoslaviji,dokler ne bo za enakopravnost med Jugoslovani in fede ralizem. Tudi komunisti so samoodločbo,enakopravnost narodov in federalizem izrabljali v svoji propagandi med vojno in želi splošno odobravanje po svetu,dasi so bi le vse to fraze,ker je partija v bistvu centralistična. - Sicer pa zakaj vedno ta ko negativno? Treba je začeti od nekod in nikomur ne bo koristilo,če bomo vedno v celoti obsojali vsak korak zato,ker se ne strinjamo z neko točko. Lahko razpravlja mo o podrobnostih, a obenem skušamo ohraniti celotni pogled. Ne smemo gledati na stvari samo s stališča Slovencev - Jugoslavija zahteva upoštevanje in sodelovanje vseh jugoslovanskih narodov,tudi Hrvatov in Makedoncev. In ne poudarjajte nepro -stano razlike med mladimi in starimi, med domovino in emigracijo.Seveda so razlike,toda končno smo vsi en narod in živimo v istem času,tako da ni vrag,da so med nami tudi neke vezi. Kaj doma večina zares misli, bomo izvedeli šele,ko bodo Svo-
bodne volitve5 do t, krat bomo slišali samo komuniste in pa posameznike,ki govore vsak drugače.Zato mora-biti vsak alternativni program čimbolj širok in demokratičen,da la hko zajame največ.	LJUBO ŠIRC
^G.uredniki Pred 2C leti,v Jajcu,so bili komunisti toliko modri,da so s federacijo rešili narodnostno vprašanje v Jugoslaviji in njihov uspeh v vojni in revoluciji je bil delno posledica te rešitve.Medtem ko so komunisti sejali v Jajcu,so izbegli po -litiki razsajali v Londonu in se niso mogli zediniti niti o najbolj osnovnih točkah ■srbsko-hrvatske^a vprašanj a.Polom pa emigrantskim politikom še po dvajsetih letih ni sel do živega. Se vedno se prerekajo o istih vprašanj ih-Če se v dvajsetih letih niso naučili,kje.je rešitev,ali se bodo sploh kdaj v bodoče? - S tem ne mislim hvaliti komunistov.Kar so zvalili v Jajcu ni nujno edina mogoča rešitev. Toda še tako zao -stalemu emigrantu bi moralo biti jasno,kot je že zdavnaj postalo jasno ljudem doma, da je federacija najtesnejša mogoča ureditev Jugoslavije in da v tej federaciji dejansko obstoja in deluje šest republik.Ljudem v teh republikah manjka osnovnih demokratičnih pravic.Vsej federaciji manjka federalnega duha in ostaja centralizma na pretek.A vse to ne pomeni,da mora emigracija vsako sporazumevanje začeti znova, od 1.decembra 1918. dalje, ne da bi upoštevala tistih nekaj pozitivnih rešitev,ki so jih prinesli komunisti. Ali ne bi bilo bolje, če bi emigrantski politiki razpravljali o tem, kar je, namesto da se krotovičijo ob osnovah?	J.G.
PRED DVAJSETIMI LETIt G.uredniki G.Glušič je bil sicer zelo glasen v svoji razpra -vi, toda povedal je resnico.	V.A.
G.uredniki Če bi g.Glušič priznal,da so ga Četniki tudi lomili (in o tem bi avtor vedel marsikaj napisati, saj je bil sam visoko udeležen,) bi mu moral priznati, da si je prizadeval biti objektiven. Toda o tem v njegovem dolgem članku ni sledu.
Moj vtis, po branju njegovega Članka je, da so bili Mihailovič in četniki edino zveličavni. Avtor v razpravi ne razpravlja, niti ne dokazuje, pač pa le zatrjuje. Kako naj mu nekdo, ki razvoja ni poznal, verjame? So ljudje,ki so tudi pri četnikih doživeli marsikaj čudnega in črnega in ki predvsem po tistem sodijo dogajanje med vojno. Takih, z molkom o čudnem in črnem v Ilegali, g.Glušič ni prepričal. Naj mi ne zame -ri, toda pozivanje na legende srbskih narodnih pesmi med Slovenci ne užiga pravega ognja nacionalnih čustev ampak kvečjemu vročo jezo.	Š.T.
MAJOR KOPRIVICA: G.uredniki V KT 294 vprašuje g.Gruden,če so bili pred vojn® rezerv ni orožniški častniki odn.keko je mogel biti major Koprivica "rezervist". Vsako leto je bilo sprejetih okoli 20 aktivnih in rezervnih poročnikov in pdporočnikov iz vseh rodov vojske v orožniško šolo.Po enem letu so bili aktivci prevedeni v žandarmerijo-zamenjali so barvo vojaških ovratnikov v svetlorudečo. Rezervisti pa so ostali še 0-no leto na izpopolnjevanju,običajno že na vodniških položajih v okrajnih mestih.Med take je spadal Danilo Koprivica,uradnik in rezervni oficir.	V.F.
G.uredniki Zandarmerijski oficirski zbor je bil v veliki večini sestavljen iz rezervnih oficirjev; zazeljeni so bili zlasti taki.,ki so imeli nekaj semestrov pra -va,kot major Koprivica. Aktivnih oficirjev po je šlo v žandarmerijo sila malo,neka -tera leta komaj on procent vseh aktivnih častnikov dotičnega letnika.Ti so bili po -trebni za mesta komandantov žand.polkov in treh generalskih mest. Žandarmerija ni i-mola sol za rezervne zand.oficirje, toda imela pa je rezervne orožniške častnike,tj. tiste,ki so pri prehodu v pokoj bili prevedeni v rezervo.V izrednih položajih so bili kot taki tudi vpoklicani.	A.G.
TITO in KLIC TRIGLAVA: G.uredniki Vaš tržaški dopisnik (gl.KT 295),ki ima nedvomno dobre zveze z domovino,je to pot spet zadel v črno,ko je pojasnil,kako Tito vstavlja svoje besede v govore,ki so bili pripravljeni v zunanjem ministrstvu ali pa vsaj z vednostjo tega ministrstva.Sam sem govoril po tistem govoru z nekim r	diplo-
matom,ki je bil poučen o celi zadevi in ki mi je še eno leto pozneje dejal,da je sam Tito največja ovira boljšim odnosom med Jugoslavijo in ZDA. Iz istega vira tudi vem, da se je ameriška ambasada v Beogradu diskretno zanimala za Titovo zdravstveno stanje. Ker je bilo to, kljub operaciji zaradi žolčnih kamnov pred leti, neoporečno, se je verjetno potem pokojni prezidont Kennedy odločil,da povabi Tita k sobi (ko je že bil na obisku v Mehiki) in poskuša osebno izgladiti njegovo neprijateljsko zadržanje do Zapada na splošno. Kaže,da je to pomagalo, kajti-pozneje se je Tito zelo laskavo izraza! o ameriškem predsedniku.Vprašanj e je zdaj, če se s Kennedyjevo smrtjo ni tudi ta nitka pretrgala.	A.PAVLIČ(Bonn.)
KLIC TRIGLAVA
S tr an 16.
Štev.296.
:: JANU A R S K A KRON IKA
Kot običajno so božični prazniki	Iz razprave v odboru zveznega zbo=
minili doma, kot da jih ni bilo - a uradno praznovanje je bilo osredoto= čeno' na Silvestrovo in ^ovo leto. Go_ stilne in restavracije šo' bile nabi= to polne, čeprav so bile cene topot pošteno zasoljene. Precej je bilo tu. di tujcev, zlasti Italijanov, Nemcev in Avstrijcev. Organiziranih je bilo več ekskurzij in turističnih vlakov. Tito je .s, svojimi sodelavci: pričakal Novo leto v hotelu "Istra’’!'na Brionih. Tam so bili tudi glavni slovenski ko munis ti kot .Kardelj, Maček in Mar in= ko, V Portorožu je bilo tudi nekaj Angležev in Nizozemcev, Zimska sredj. šča so bila :polna 'smučarjev, a vreme -je bilo suho in hladno, Pd trgovinah - razen špecerijskih - je bilo veli= ko; godrnjanja, ker ni.bila nobene iz bere. To se dogaja sedaj že več let, ko skušajo trgovine izkoristiti praz_ .niČ.ho razpoloženje z razprodajo tega, č'esar'.se niso mogle znebiti, preko ie_ ta. Pravijo, da so trgovine nalašč slabo'založene, da ne bi bilo toliko dela z letno inventuro.
Novoletni prazniki seveda niso mi nili brez prometnih nesreč, v katerih je bilo 2^ ranjenih, 1,1: huje. Nesre= če so: zakrivili predvsem vinjeni vo_z nik.i. To velja seveda samo za. Slove= nijo, medtem ko je bilo nesreč po ce li Jugoslaviji—še dosti več. Pijani' univerzitetni študenti.-so v Nišu v dr. li v hotel- ÜPark", razbili enemu mu= zikantu trobento in pretepli kapeta= na milice Andjelič’a- in komandanta mi lice podpolkovnika-Panka Uzelaca. 10 alcademikov je bilo aretiranih, drugi pa so se razbežali.
Tri dni za tem je- prišlo do težke železniške nesreče iJ lan pred Beogra dom na progi. Beograd-Niš , lip _ je. pptnd. ški vlak iz- PožarevPa^s'hmtrbst jp. 6.0 . km na uro trčil V - vlak;-iz. -Nisa, ki je stal na odprti progi. 'ATesrqca- je zah . tavala: 6l smrtnih, žrtev in .1.62..ran-je_ nih, Vlalc iz Niša se je ustavil na progi, ker je nekdo potegnil zavoro in medtem ko so zadevo preiskovali,-je vlak iz Požarevca trčil vanj. Bi= la je tema in megla, - a signali so ka zali prosto progo.	J.
Sredi' januar ja. so se vršili v Bet gradu• razgovori med partijskima dele. gačijama Italije in Jugoslavije, Ita lijansko delegacijo je vodil Palmiro 'Togliatti, ki je na zboru v neki be_o grajski tovarni dejal, "da smo mi ve_ dno vedeli, da je Jugoslavija socia= listična dežela in da oni, ki to zani kaj o, nimajo niti minimalnega znanja o marksizmu," t. j.Kitajci in Albanci.
ra za družbeno ekonomske odnose smo xz vedeli, da je v jugoslovanskem gospodar stvu zdaj za 10 do 15 odstotkov več d_e lovne sile "kakor to terja sedanja ra ven družbene proizvodnje"', kar je v ka pitalističnem žargonu "nezaposlenost"; kakor tudi, da je 70J industrijskih iz delkov'''pod kontrolo" - t.j. da so jim cene določene" ali plafonirane - ker i= majo nekatere gospodarske organizacije na trgu monopolističen položaj... V socializmu? 'Nemogoče; Poslanci so se zato zavzeli za liberalizacijo uvoza "kot enega izmed regulatorjev cen",za uskladitev disparitete cen posameznih proizvodov in za ."večji učinek tržnega mehanizma,"
Stanje v slovenskih premogovnikih je tako slabo, da še je morala sedaj ž njim pobaviti tudi vlada v Ljubljani. Že od 1958.leta dalje upada število rudarjev zaradi prenizkega zaslužka in pomanjkanja stanovanj, To je sedaj privedlo do tega, da se je začela ni= žati tudi proizvodnja. A da bi obdrža.. li proizvodnjo na predvideni ravni,so posamezni premogovniki začeli zanem^c jati vzdrževalna dela, kasniti z deli v jalovini in z odpiranjem novih obzo^ rij, kar spravlja rudarje v vse večjo nevarnost. Morda bo moral Marinko spiet dvigati rudarjem zavest, ako pride do stavke, toda topot so rudarji pam-et=. nejši: čemu bi se izpostavljali,če pa lahko dobe zaposlitev drugje? Medtem pa ljudje zmrzujejo, ker ni premoga. Radi bi uporabljali električno grevce pa je tudi:elektrike premalo. Elektra gospodarska' skupnost Slovenijo je po= zvala vse; potrošnike , n.4^00 nad al j ne ga zmanjšajo■uporabo elofctrike od 6. do 21.ure, Jtorć j preko..cereg'a dneva; ■: To ; Volj h he le zap-ndustpijo, "ampak .tu.-di' z-a-.-gbšpOdlnjstVaj .ki.naj ne uporabljaj o 'bojle-r jev, eloktrlčnih peči pa sploh ne. Omejena je ,t(pdi cestna raz=. svetljava in svetlobna reklama.-Vzrok' -temu je tradicionalno nizko stanje v£ de slovenskih rek v zimskem času, toda po 'tolikih letih bi lahko rešili tudi ta.problem z gradnjo novih elek= trarn "v najmočnejšem konzumnem obmojč ju". DELO pripominja, da je sedanja kriza zgovoren primer, da pri gradnji novih elektrarn niso bile dovolj upo= •š-tevane potrebe tega območja. Do kon= ca 1966 leta pa predvidevajo izgradi= tev ene same/GiSdroelelctrarne v Sloves, ni ji - Srednja Drava I z zmogljivostjo 153 megavatov. DELO je zamerilo federa ciji tudi povišanje con bencina,zlasti povišanje prispevka za'[ceste,ki gre sa mo v federalno blagajno.	M.P,G.