GEOGRAFSKI OBZORNIK ŽIVLJENJSKE RAZMERE IN VARSTVO OKOLJA V POLARNIH KRAJIH Jurij Kunaver UDK 919:502 ŽIVLJENJSKE RAZMERE IN VARSTVO OKO- LJA V POLARNIH KRAJIH Jurij Kunaver, dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakulete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek obravnava splošne življenjske pogoje, izkoriščanje naravnih bogastev in varovanje okolja v polarnih in subpolarnih pokrajinah. Posebej so poudarjeni pomen ledu, medna- rodno dogovarjanje in morski biološki poten- cial ter življenje v Norilsku. Pogoje za življenje v polarnih območjih najbolj določata snežni in le- deni oklep in njuna "puščavskost". Zato najprej nekaj besed o njunih značilnostih in obsegu. Ka r je v n izk ih geografskih šir inah v puščavah potujoči pesek, je v polarnih območjih sneg s snežnimi kris- tali, k i nastajajo zaradi mraza. Zlasti veliki ledeniški pokrovi na Grenlandiji in na An ta rk t i k i so nekaj posebnega med puščavskimi polarnimi območji. Snežni viharj i , k i se podijo prek ledenih površin, z vetrovno erozijo oblikujejo v snegu in ledu peščenim sipinam podobne "zastru- ge". Snežni v ihar , k i se ga vsi bojijo, zastre ves horizont in v njegovi bleščavi pride do posebnega učinka, popolnega izginotja oblik v naravi, znanega z an- gleškim imenom "white out". V zadnjih desetletjih ugotavljajo nadpovprečno močno taljenje in zmanj- ševanje tudi pr i številnih polarnih lede- nik ih. Le veliki kontinentalni ledeniški pokrovi naj bi obdržali več al i manj enak obseg zaradi skromnih letnih snež- nih padavin (na An ta rk t i k i povprečno 140 mm) in enako skromnega izhlape- vanja in taljenja ledu. Drugače je z le- deniškimi jeziki, k i se iz notranjosti pre- takajo v fjordaste morske zalive. Posebno antarkt ični šelfni ledeniki, k i so tam zelo pogosti in predstavljajo podaljšek kontinentalnega pokrova v obsegu 1,5 miljona km 2 , so v zadnjem obdobju izgu- bili precej ledu. Od poprečno 20 m viso- k ih ledenih barier se odlamljajo velike ledene plošče s premerom več deset kilo- UDC 919:502 CONDITIONS OF LIFE AND ENVIRONMENTAL CARE IN POLAR AREAS Jurij Kunaver, Dr., Oddelek za geografijo Filozofske fakulete, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Slovenia The article presents the problems of the bio- tic potential of polar seas, the situation in use of mineral resources and the ways of life in polar regions as well as the efforts in nature conservancy. metrov (do 180 km!) v obliki ledenih oto- kov, k i se polagoma talijo, ko j i h vetrovi in tokovi zanesejo v povprečju do okrog 35° j. g. š. Kot poprečno hitrost potovanja ledenih gor navajajo 10 do 20 km na dan. Taljenje ledene gore traja okrog 3 leta, v izjemnih primerih celo do 30 let. Najdalj je na severni poluti doslej zaneslo neko arktično ledeno goro do obal Floride, to je do okrog 30° s. g. š., na južn i polu- ti pa se je najseverneje antarkt ična lede- na gora pojavila pred Rio de Janeirom ali na šir ini južnega povratnika. Kopenski ledeni pokrov je relief- no večinoma zelo malo razgibana ledeniš- ka planota. Sega do več kot 4000 m viso- ko in pokriva gorovja, otoke in morske kotanje. Največja debelina ledene odeje na Anta rk t i k i je 4776 m. Ta velikanska masa pritiska na podlago tako, da je izostatično znižana in je zato tu šelfna polica 500 m globoko, ka r je za poprečno 300 m več kot pri drugih kontinentih. Če bi se raztal i lo 28 mio k m 3 ledene mase, k i je v glavnem shranjena na Antarkti- ki, bi se morska gladina po vsem svetu dvignila za 70 metrov. Led na Antarkt i- k i predstavlja 91 % vse ledene mase na svetu, skupaj z ostalim ledom na kopnem pa tvori 75 % vseh sladkih voda na Zemlji. Za primerjavo naj služi še poda- tek, da vse sladke vode obsegajo 36 mio km 3 , medtem ko je celotna količi- na sladkih in slanih voda na površju Zemlje 1384 km 3 . Omenjena ledena masa predstav- lja ne samo velik naravni potencial, 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Karta kaže geološko sorodnost nekdanjih delov Gonduane v času triasa, ko so bili še skupaj. Na Antarktiki so zastopani isti geološki sistemi kot na sosednjih kontinentih, kjer v istih geološ- kih območjih že izkoriščajo rudna bogas- tva. Andski orogcn Rossovo nagubano gorovje I Kapsko nagubano gorovje GRfiflCNH OBPELRVR D. PERKO ampak tudi določeno nevarnost, k i jo upoštevajo pr i razpravah o spremembah podnebja na Zemlji. Opazovanja s pomoč- jo umetnih satelitov kažejo, da se samo na An t a r k t i k i letno odlušči okrog 200 000 ledenih gora. To med drugim pomeni, da ledeniška bilanca danes ne more biti več pozitivna. Rezultat znanstvenih raziskovanj debelih plasti ledu v polarnih območjih so tudi novi podatki o podnebnih spre- membah v mlajši geološki preteklosti. Led na An t a r k t i k i in na Grenlandij i je večinoma zelo star, tudi do 120 000 let. Anal ize sedimentov na antarkt ičnem kon- tinentu kažejo, da se je poledenitev zače- la že pred 40 mil joni let, to je v terciar- ju, torej daleč pred nastopom pleistocena. Starost posameznih ledenih delcev, k i sestavljajo led, je glede na današnjo koli- čino padavin od 12 000 do 100 000 let. Tudi morski ledeni pokrov Ark t i ke in okrog An ta rk t i ke je prava ledena puščava, zlasti notranja območja skladnega ledu, k i so vse leto pokrita z ledom. Razširjenost ledu na obrobju pa se spreminja zaradi premikanja območij plavajočega ledu. Enoletni morski led je povprečno debel le 3 metre. Zaradi mor- sk ih tokov in v ihar jev pa skladni led lahko doseže debelino do 25 m. Pr i tem se na površini skladnega ledu že lahko razvije nekakšen ledeni relief iz plošč. Vmes zevajo odprte vodne površine, k i j i h z rusko besedo imenujejo "poljanija". To so območja, kjer živijo t ju ln i , k i t i in drugi morski sesalci, ledene votline pa za svoja bivališča uporablja tudi beli med- ved. Od odprtega morja so odvisni tudi števi lni morski ptiči, zlasti poleti na oba- lah. Nekatere vrste ptic se selijo od an- tarkt ičn ih do ark t ičn ih obal in nazaj, glede na poletno sezono. Druge živali, na primer pingvini, na An t a r k t i k i prebivajo na poledenelih obalah tudi pozimi. Zaradi ekstremnih pogojev in počasnega življenskega r i tma so polarne pokrajine izrazito ekološko labilne. Re- generacija naravnega stanja, za katero je v nižj ih geografskih š i r inah potrebno le nekaj let, traja v polarnih območjih deset- letja al i celo stoletja. Od čevlja potlačen mah si v celoti opomore šele v desetih letih, silno počasi pa poteka tudi organ- ski razkroj odmr l ih rast l inskih delov. Polarni biotski potencial, zlasti morski, je že močno načet. Lov na kite in tjulne, k i se je začel v 17. stoletju ob A r k t i k i in se posebno intenzivno nadaljeval v 19. in 20. stoletju na antarkt ičnem območju, je zdesetkal njihovo populacijo. Že leta 1931 je bila ustanovljena mednarodna komisija za lov na kite IVVC (International Whale Convention), k i j i danes pripada 36 dr- žav. Od leta 1986 je komercialni lov na ki te povsem prepovedan, dovoljen je le za znanstveno raziskovanje. Vendar omejitev ni povsem jasno določena, zaradi česar nadaljujejo z lovom predvsem japonske, perujske, norveške, ruske in islandske lad- je. Za potrebe Eskimov na Alask i in na Grenlandij i ter za severnosibirska ljud- stva je bilo v poslednjih letih dovoljeno uloviti 361 vel ik ih kitov. Pred 1. svetov- no vojno je bilo letno ob A r k t i k i ubit ih 10 000 kitov. Do 60-tih let se je njihovo število zmanjšalo na nekaj odstotkov v primerjavi s prvotnim stanjem. Od ta- kra t dalje so si številčno nekoliko opo- mogli. Lov na t julne se je na Antark- t i k i pričel v 19. stoletju. Samo v š t i r ih sezonah okrog leta 1820 je bilo v območ- j u Južnoshctlandskih otokov ubit ih 320 000 tjulnov za krzno, pr i čemer so 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Pomembnejše raziskovalne pos- taje na Antarktiki. pridobili 940 ton tjulnovcga olja. V Južn i Georgiji je lov na t julne prepovedan od leta 1934 in njihovo število se je po tem nekoliko povečalo. Na An ta r k t i k i so tjul- ni zavarovani z mednarodnim antarktič- n im dogovorom SCAR že od leta 1978. Vse subpolarne vode so biološko zelo bogata in pomembna ribolovna območja. Poleg r ib postaja vedno bolj zan imiv tudi ulov rakcev, k i j i h je zara- di pomanjkanja kitov in tjulnov v narav- ni prehrambeni verigi preveč, čeprav nji- hova celotna masa od leta do leta niha. So najpomembnejši člen, saj se z nj imi neposredno a l i posredno hrani jo k i t i , tjul- ni, ribe, p ingvin i in razni vodni ptiči. Rakci, k i so dolgi poprečno 6 cm in težki 1 do 2 g, se prehranjujejo z algami. Zdru- žujejo se v velike oblake, k i v premeru merijo do 100 m. Rakci so s svojo maso okrog 1 mrd t največji morski v i r protei- nov. Letno j i h nalovijo okrog 250 000 t, od tega največji del porabijo za izdelavo živinske krme. Zaradi hitre pokvarljivosti in zahtevnega postopka skladiščenja le zelo majhen del neposredno uporabljajo za prehrambene izdelke, na primer za juhe, paštete in drugo, sicer pa so osnovna surovina za živinsko krmo. Polarno kopno živalsko in ribje bogastvo je predmet raziskovanja različ- n ih državnih in mednarodnih inštitucij v smislu izrabe in varovanja polarnega biopotenciala. Raziskovalni program BIO- MASS raziskuje življenjske pogoje in eko- loško ravnotežje v morju kot osnovo za odločitve o izrabi biotskih morskih virov. To naj bi zagotovilo trajno in stabilno izkoriščanje tega bogastva brez nevarnos- ti porušitve ravnotežja. Kot v i r za preživljanje je pomembna tudi tundra (pašno in lovno območje es- k imsk ih lovcev in ribičev ter nomadskih Laponcev, Samov in severnosibirskih ljud- stev). Njen tovrstni pomen bi se lahko še povečal. Okrog sto let so stara prizade- vanja za izkoriščanje rudnih bogastev v severnih polarnih območjih, zlasti na Svalbardu, na Grenlandiji, na A lask i in v severni Kanadi. Premog so na Svalbar- du doslej izkoriščali Rusi in Norvežani, vendar je za njihovo vztrajanje pr i tej dejavnosti bolj od ekonomičnosti pomemb- na prisotnost na tem območju. Danes se gospodarski interes prestavlja predvsem k zadnjim trem območjem. 15 % (35 mrd t) zalog nafte in 50 % izkoristlji- v ih zalog plina na svetu je na območju Arkt ike. Od 1969 vozi skozi led naf tn i tanker Manhat tan od severnih obal Alas- ke po severozahodnem prehodu do vzhod- nih obal ZDA. 1974 je bil zgrajen na Alaski naftovod TAPS, k i vodi od polar- n ih območij na obali Beaufortovega morja do obal na jugu. 270 mio 1 nafte dnevno steče po 1300 k m dolgem naftovodu. Tudi ruski "visoki sever" je prepreden z omrežjem naftovodov in plinovodov, k i vodijo do mnogih industr i jskih centrov v Evropi. Severovzhodni prehod je v polet- n ih mesecih pomembna oskrbovalna pot od Murmanska do Vladivostoka. Z atom- skim ledolomilcem je to pot možno opravi- ti v 150 dneh. 8 0 % vseh rusk ih zalog nik l ja je v subpolarnem pasu. Tudi na An ta r k t i k i so iskal i in tudi že našli naravna bogastva: premog, železo in plemenite kovine. Geološka s t ruk tu ra An ta rk t i ke dopušča tudi mož- nost obstoja nahajališč nafte in plina. To velja predvsem za območje šelfa. V Rosso- vem morju pr i Mc Murdu so z v r tan jem že ugotovili plin, nafte pa zaenkrat še niso našli. Dogovor o izkoriščanju narav- nih bogastev na An ta r k t i k i pa je še vedno odprt. Na zanesljiv obstoj pomemb- nejših količin rudn ih bogastev opozarja tudi dejstvo, da je An ta r k t i k a del prakon- tinenta Gondvana, k i se je v poznem 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Rudarsko območje Norilska v severnem delu srednje Sibirije. t r iasu (pred 200 mio let) razlomil v Afri- ko, Avstralijo, Južno Ameriko, Indijo in Antark t i ko. Sodelovanje nekaterih držav, k i izhaja iz programa mednarodnega geofi- zikalnega leta 1957/58, temelji na miro- ljubnem sodelovanju pr i raziskovanju, izkoriščanju in varovanju Anta rk t i ke (od 1959 dalje). Danes je na An ta r k t i k i pri tem udeleženo 38 držav. 25 je konzulta- t i vn ih držav, k i se na An ta r k t i k i anga- žirajo s celoletnimi postajami in razisko- va ln im i programi. Med ostal imi država- mi, k i so pridružene antarkt ičnemu dogo- voru SCAR (Scientific Committee on An- tarctic Research), so mnoge naše sedanje in nekdanje balkanske in alpske sosede, le nekdanje Jugoslavije ne najdemo vmes. Posebne pravice, k i si j i h lastijo nekatere države SCAR so že nekajkrat k r i t i z i ra l i na generalnih skupščinah Združenih narodov. Arkt ično območje je tudi poseb- nega strateškega pomena. Že od začetka tega stoletja dalje se pojavljajo različne zahteve in razglasi o suverenosti posa- meznih držav nad določenimi deli Antark- tike. Sodelovanje med "močnimi" država- mi, predvsem Rusijo in ZDA, je sedaj po končani "hladni vojni" tudi na tem obmo- čju precej večje. Velik napredek v med- narodnem sodelovanju je pomenila zlasti arkt ična konferenca na iniciativo nek- danje Sovjetske zveze, k i je bila 1988 v Leningradu, današnjem St. Petersburgu. Udeležile so se je predvsem države, k i mejijo na Arkt iko. Ob 100 letnici znamenite ekspe- dicije Fridtjofa Nansena (1893-96) na lad- j i F ram skozi arkt ični morski led je bil med 11 državami sklenjen tudi medna- rodni raziskovalni program NAD za vrta- nje v morsko dno (Nansen Arctic Dr i l l ing Program). V njegovem okv i ru sta tako raziskovanje paleoklime hladnega pleisto- censkega obdobja s pomočjo raziskovanja sedimentov kot tudi napovedovanje pa- rametrov za pričakovane kl imatske spre- membe (projekt "Global Change"). Države SCAR so sestavile tudi program in kon- vencijo o izrabi minera ln ih virov na An ta rk t i k i , vendar ga vse še niso ratifi- cirale (CRAMRA - Convention on the Regulation of Antarct ic Minerals Resour- ce Activities). Mednarodno so že od 1977 dolo- čeni tudi pogoji izkoriščanja ledenih gora, s čimer se ukvar ja francoska druž- ba IT I (Iceberg Transport International), k i jo je ustanovil in jo financira saudij- ski princ Mohammed al Faisal a l Saud oziroma Saudska Arabija. Zamisel za izkoriščanje ledenih gora kot v i r pitne vode je stara okrog dvajset let. Na leto se v polarnih območjih odtrga za 1310 k m 3 ledu, ka r teoretično pomeni 250 m 3 ledu na enega človeka. Ta koli- čina bi po izračunih za posameznika zadoščala za 6161 dni. Na ta v i r vode računajo tudi v Avstrali j i , kamor bi vle- ka 300 mio t velike ledene antaktične gore trajala okrog 208 dni. Energija po- trebna za tak podvig je bistveno manjša od tiste, k i jo sicer porabijo v teh k ra j ih bodisi za razsoljevanje a l i za črpanje in transport. Vsa ta dejavnost je pod nadzo- rom mednarodnih konvencij za varovanje narave. Izjema je le vožnja z ladjami in prav pri tem so se že zgodile velike eko- loške katastrofe, kakršno sta na pr imer 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK leta 1989 povzročila tanker ja "Exxon Valdez" na A lask i in "Bahia Paraiso" ob Antarkt ičnem polotoku. Nesreče so bile tudi že na naftovodih v Sibiriji. Za va- rovanje An ta rk t i ke si posebej prizadeva znana organizacija Greenpeace s projek- tom "Svetovni park Antark t i ka" . Pr i tem Jo podpirajo števi lni znanstveniki z na- menom, da bi An ta rk t i ko v celoti zava- rovali pred škodlj iv imi posegi in samo- voljo posameznikov, gospodarskih organi- zacij in držav kot skupno dediščino vsega človeštva. Polarni k ra j i so, kot smo že omenili, zaradi precej manjše regeneracij- ske sposobnosti na splošno ekološko bolj občutljivi kot toplejša območja. Danes opozarjajo že na nevarnost ogrožanja polarnih pokraj in in morij z razl ičnimi odpadki, tudi jedrskimi, in celo ogrožanje s turizmom. Na An ta rk t i ko pripotuje let- no že okrog 3000 turistov, to število pa se bo še večalo. Prednjačijo zlasti ZDA, Čile in Avstral i ja, k i že gradijo prve hote- le. Množični tur ist ični obisk pa je za ptič- je kolonije, zlasti pingvine, lahko močno škodljiv. V tundrskem pasu severne polu- te živi okrog 2 miljona ljudi. Najštevilnej- ši avtohtoni narodnostni skupini sta Eski- mi (50 000) in Laponci (35 000). Na An- ta r k t i k i pozimi stalno živi okrog 700 ljudi, poleti pa do 2000. Daleč največjo koncentracijo prebivalstva pomeni v teh območjih najsevernejše mesto sveta Noril- sk (69° s. g. š), k i šteje 180 000 ljudi. Za življenje v polarnih in subpolarnih kra- j ih, kjer so t la trajno zamrznjena, se postavljajo posebni pogoji. Pr i vseh grad- njah uporabljajo posebno tehniko, zlasti izolacijsko, da se zamrznjena podlaga ne začne tal i t i , k a r lahko pripelje do pose- danja ta l in razl ičnih deformacij in poš- kodb na gradnjah. Najbolj znan je v tej zvezi naraven pojav t. i. "pijanih gozdov", to so drevesa z nenaravno, poševno lego kot posledico poletnega taljenja zamr- znjene podlage in premikanja tal. Da preprečijo taljenje zmrznjene podlage pos- tavijo stavbe na stebre, k i tičijo v izvr- tan ih odprt inah v permafrostu (stalno zamrznjenih tleh). Zal i t i z vodo so dobro "zacementirani" v podlagi. Podobno mora- jo biti utrjene in na spodnji st rani izoli- rane tudi poti (celo pločniki) in različni cevovodi (za vodo, nafto itd.). Pr i gradnji cest v Sibiri j i uporabljajo nekakšno teko- čo šotno maso, k i jo poleti pripeljejo na pripravljeno traso. Pozimi masa zmrzne in naredi kot kamen trdo podlago, k i je primerna za površinsko nasutje. Na leta- liščih morajo podlago pr ista ja ln ih stez s pomočjo cevi umetno hladiti. Take grad- nje so zato do desetkrat dražje od obi- čajnih, na primer stanovanjske hiše v Jakutsku v pr imerjavi z gradnjo v Mosk- vi. Nekaj o posebnostih življenja v že omenjenem Norilsku v zahodni Sibirij i. Mesto je nastalo po letu 1935 nedaleč od izliva Jeniseja v Jenisejski zal iv na obmo- čju, kjer so bogata nahajališča n ik la , kobalta, bakra, platine, premoga in celo plina. Tudi v Norilsku so hiše zgrajene na betonskih pilotih. Po mestu je speljan skoraj tako obsežen sistem toplovodov kot v Moskvi. Za boljšo predstavo o pogojih življenja na visokem sibirskem severu naj služi podatek, da sneg v Nori lsku skopni šele v začetku juni ja, a že septembra se sneg znova pojavi. Za gojenje zelenjave uporabljajo izključno rastlinjake. Vsa osta- la hrana, razen mesa severnih jelenov, pride z železnico do 450 k m oddaljenega Urengoja, k i je povezan prek Surguta in Tjumena s transibirsko železnico. Večina transporta od Urengoja do Norilska pote- ka po zraku. Za zveze Norilska s svetom je pomemben tudi celoletni ladijski pro- met (od leta 1980 dalje) med 127 k m oddaljeno Dudinko na Jeniseju (lokalna železnica) in Murmanskom. 1. Geiger, M. 1991: Norilsk-Grosstadt in der Tundra. Praxis Geographie 11/1991. Braunschweig. 2. Mayer, T. 1991: Die Tierwelt der Antar- ktis in GeJahr. Praxis Geographie U/1991. Braunschweig. 3. Stäblein, G. 1991: Polare Wüsten und Tundren. Praxis Geographie U/1991. Braunschweig. 14