Iskra 'GLASILO DELAVCEV SOZD ISKRA Številka 49/50 - Leto XVII — 9. december 1978 < Referendum 27. decembra Te dni smo zaključili usklajevalni postopek, ki je sledil javni razpravi po osnutkih materialov o reorganizaciji naše delovne organizacije. Pred nami so sedaj predlogi teh materialov, o katerih bomo na referendumih (v CEO, IRT, TEI in TEN) odločali. Naša odločitev o sprejetju samoupravnega sporazuma o reorganizaciji je sad naših enoletnih razprav o nujnosti reorganizacije, ki naj nam omogoči večjo učinkovitost naših proizvodnih programov. Po pričujočem predlogu naj bi dosegli večjo povezanost po navpični smeri od sestavnih delov, naprav — sistemov in kompleksnih sistemov, kot tudi po vodoravni smeri med raziskovalnim razvojem, proizvodnjo in prometom. V javni razpravi je predlagana oblika organiziranja dobila polno podporo v naslednjih treh točkah: — da se izločimo iz dosedanje delovne organizacije — da organiziramo novo delovno organizacijo (Iskra-SPEL) — da izvršimo reorganizacijo dosedanjih tozdov (CEO, IPT, TEI in TEN — predvsem zadnjih treh). Moramo pa tudi ugotoviti, da je bilo veliko dilem o obsegu in številu temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, njih ekonomskem položaju, dejavnosti — programih, medsebojnih povezavah, investicijah, di-slokaciji, postopnosti prehoda na novo organizacijo itd. Če ob tem odštejemo nekatere prizvoke skupinsko lastniške misel- s nosti in oportunizma, so to s prav gotovo vprašanja, ki lahko s bistveno prispevajo k naši učin- s kovitosti. Zavajali bi sami sebe < in vse sodelavce naše bodoče < delovne organizacije, če bi trdi- £ li, da smo vse te dileme odpra- ^ vili. Lahko pa trdimo, da smo !> dosegli dogovor o razrešitvi teh £ dilem. Te dogovore, ki so po- ^ dani v odgovorih na vprašanja ^ in na pripombe, pa bomo v s glavnem lahko začeli izvajati s šele po uspelem referendumu, s s Vse tisto, kar že lahko priprav- < Ijamo, pa je že začeto — to so s plani za 1979 in naslednje sred- s njeročno obdobje, mikroorgani- s zacija tozdov in DS SS, samo- s upravni sporazumi o združeva- ^ nju dela v DO in tozdih ter med s tozdi in DS SS in še nekatere s druge stvari. Potrebno je pouda-riti, da so vsi dogovori doseženi s v duhu konstruktivne kritike s podanih predlogov s strani vseh ' sodelujočih - od poslovodnih s organov, družbenopolitičnih s organizacij, članov komisije za I; izvedbo reorganizacije, članov ^ komisij (CEO, IPT, TEI in \ TEN) za zbiranje in usklajeva- > nje pripomb, timov za mikro- > organizacijo bodočnih tozdov, s strokovnih služb itd. Zavedati se moramo, da bo • referendum o reorganizaciji ^ samo prvi korak, ki bo odprl ^ Proces reorganizacije. Le-ta mora biti življenjska, kar pomeni, da mora biti odraz naših današnjih spoznanj in potreb za s (Nadaljevanje na 2. strani) ^ /-xZNjrvV\ZXAv^VXAVsV~ Pretekli ponedeljek je bila v poslovni stavbi SOZD Iskra v Ljubljani razširjena seja 10 KOOOS, ki jo je vodil predsednik Jože Čebela. Udeležili so se je člani 10 KOOOS, predsedniki sindikata delovnih organizacij in predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij. V prvi točki dnevnega reda so obravnavali pripravo na letno volilno konferenco sindikata SOZD Iskra in se domenili za njen datum — 18. december letos. Na letni konferenci KO OOOS bodo poleg novega poslovnika obravnavali še poročilo o delu KOOOS, programsko usmeritev delovanja za obdobje 1978-1980 ter kandidacijsko listo organov KOOOS SOZD Iskra. Referat o delu v preteklem mandatnem obdobju bo imel njegov predsednik Jože Čebela. Predsednik je navzoče seznanil tudi s tem, da so predstavniki koordinacijskega odbora pred nedavnim s predstavo republiškega sveta zveze sindikatov usklajeni predlog poslovnika z vsebino statuta Zveze sindikatov Slovenije. Predlog Poslovnika je nato izvršni odbor dal v potrditev osnovnim organizacijam zveze sindikata. Poslovnik v bistvu ohranja enako obliko sindikalne organiziranosti kot doslej, edini novi organ je problemska konferenca. Koordinacijski odbor bo v bodoče ožji, saj bo vsaka delovna organizacija, ki ima več tozd, vanj delegirala tri delegate, enovite delovne organizacije pa le enega. Volilne konference sindikata SOZD naj bi se udeležili vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata v TOZD in DO, izvršni odbor sindikata, predstavniki občin in republiški odbor zveze sindikatov kovinske in elektro industrije Slovenije. Delovna telesa koordinacijskega odbora bodo vnaprej delovala v obliki komisij, vanje pa naj bi kadrovali iste člane kot v predsedstvo. Dolžnost vseh osnovnih organizacij sindikata delovnih organizacij pa je, da izvolijo nov koordinacijski odbor. V nadaljevanju seje je izvršni odbor sprejel tudi predlog, da predlaga delavskemu svetu Iskre, naj začne nemudoma delati komisija za nagrade in priznanja Iskre, delavski svet pa naj bi že takoj imenoval tudi glavni odbor za pripravo dneva Iskre. Člani koordinacijskega odbora so tudi menili, da bi morah po delovnih organizacijah hitreje sprejemati sporazume, na to naj bi vplivale tudi osnovne organizacije sindikata DO, saj je sindikat nosilec akcij in torej odgovoren za njihovo izvedbo. Menili so tudi, da bi v primerih, ko se delovne organizacije ne držijo rokov za sprejem posameznih dokumentov, morah ostreje ukrepati. Mak Na Laborah v Kranju so v petek, 24. novembra odprli novo tovarno za proizvodnjo računalnikov. Nova Iskrina tovarna pomeni konkreten prispevek k uresničevanju naše razvojne usmeritve na visoko produktivno proizvodnjo, ki temelji na visoki stopnji obdelave z visoko strokovno strukturo delavcev. V tovarni Računalnikov na Labo-rah že teče proizvodnja računalnikov za telefonske centrale Metaconta, licenčnih računalniških sistemov C 18 in lastnih mikroračunalnikov Iskra-data 1680. Tovarno Računalnikov bodo postopoma povečevali, prevzela bo predvsem finalizacijo proizvodnje z integracijo računalniške opreme, z načrtovanjem novih sistemov in izdelavo pripadajoče programske opreme. Slovesnosti ob otvoritvi tovarne računalnikov se je udeležilo veliko gostov, med njimi tudi Roman Albreht, predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve. Goste so v avli tovarne Telekomunikacij na Laborah sprejeli člani kolegijskega poslovodnega organa. Nato je o pomenu proizvodnje računalnikov spregovoril Aleksander Mihev, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, krajši govor je imel tudi Dušan Reš, direktor tovarne Računalnikov. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Štefe je prav tako Slavnostna otvoritev Mikroelektronike med govorom Dušana Pirca. Otvoritev tovarne mikroelektronike V petek, 24. novembra je bila zaključena gradnja Tovarne mikroelektronike. Slovesnost ob zaključku gradnje je bila posvečena veliki delovni zmagi Iskre, ki je združila sredstva za gradnjo in proslavi dneva republike. Končano je veliko delo, ki prinaša sistemsko in sodobno rešitev ne le Iskri, ampak vsej slovenski in jugoslovanski elektronski industriji. Konferenca o kakovosti v Iskri V sredo, 6. 12. 1978 so se v Klubu delegatov v Ljubljani zbrali člani kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, glavni direktorji DO, člani kolegijskih poslovodnih organov DO, direktorji TOZD, vodje področij kakovosti, DO in TOZD, predsedniki DS SOZD in DO predstavniki druž-beno-političnih organizacij SOZD in DO in številni drugi na enodnevno konferenco o kakovosti v Iskri. Kakovost je bila že od nekdaj posebna značilnost vseh izdelkov Iskre. Za kakovost so se vselej trudili vsi delavci Iskre, v zadnjem času pa, ko je postal boj za kvaliteto v jugoslovanski proizvodnji eden izmed prvih problemov, pa toliko bolj zaostrujemo in poglabljamo prizadevanja na tem področju. O vsem tem in še marsičem drugem je bilo govora na tej pomembni konferenci, o kateri bomo podrobneje poročali v naši pri-hodnji številki._______________________________^ OB DNEVU REPUBLIKE Otvoritev tovarne računalnikov Predstavnik Mikroelektronike je najprej pozdravil visoke goste: Milana Kučana, predsednika Skupščine SRS, Romana Albrehta, člana predsedstva CK ZKS, Janeza Vipotnika predsednika ZO ZZB NOV Slovenije prof. dr. Slavka Hodžaija, rektorja ljubljanske Univerze, Igorja Uršiča, člana predsedstva CK ZKS, Maro Žlebnikovo, podpredsednico IS Skupščine SRS, dr. Borisa Zidariča podpredsednika Gospodarske zbornice SRS, zastopnike SOZD Iskra z Jožetom Hujsom na čelu, zastopnike občine Ljubljana— Šiška in vodilne delavce IEZE ter vse zastopnike družbenopolitičnih organizacij in znanstvenih ustanov. Slavnostni govor je imel predsednik Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht. Govor v celoti objavljamo v posebni prilogi današnje številke Iskre. Direktor Tovarne mikroelektronike Dušan Pirc pa je v svojem govoru razložil pomen in zmogljivosti nove tovarne. Tudi njegova izvajanja objavljamo v posebni prilogi. Jože Hujs, predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra pa je povedal, kaj pomeni pridobitev Tovarne mikroelektronike za Iskro in vso našo elektronsko industrijo. Tudi njegove besede objavljamo v prilogi. Po zaključku uvodne slovesnosti je z okrašenim ključem odklenil tovarno predsednik Sveta ustanoviteljev Jože Pavlin in vse udeležence povabil, naj si ogledajo proizvodni proces in delovne prostore Mikroelektronike. Strokovno vodstvo in razlago je prevzel profesor ljubljanske univerze vodja laboratorija mikroelektronike na Fakulteti za elektrotehniko dr. Lojze Trontelj. Z zavzeto in strokovno poglobljeno razlago je vodil goste in Iskraše po vsej „liniji“ nastanka mikrovezja. Razložil je prvo stopnjo nastajanja v razvoju, prenašanje idej na papir, nato pa je na prikazanih slikah in risbah predočil navzočim funkcijo in proizvodnjo mikrovezij različnih oblik in različnega namena uporabe. Gostje in domači so si zatem ogledali proizvodne prostore in naprave, ki so z zapletenostjo in monumentalnim vgrajenim znanjem na vse naredile močan vtis. Prav je, da zaključim z mislijo, ki sem jo ujel med uvodno slovesnostjo: „Z mikroelektroniko je doživela elektronika revolucijo, s tovarno mikroelektronike pa so se odprle Iskri nove možnosti, da se obdrži v vrsti najsodobnejših elektroindustrij na svetu. FY poudaril pomembnost proizvodnje računalnikov in pomen naše nove tovarne za uspešen razvoj našega gospodarstva in računalništva nasploh. Po končani slavnostni otvoritvi so si gostje ogledali proizvodni proces tovarne Računalnikov in Telekomunikacij. Nato so se odpeljali v Savsko loko, kjer je bilo pri tovarni Zvezda polaganje temeljnega kamna na novi most čez Savo. Po slovesnosti je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Aleksander Mihev priredil za najuglednejše goste kosilo v restavraciji tovarne na Laborah. Gostje med otvoritvijo tovarne računalnikov. Zlato odličje sindikatu semiške Iskre Na podlagi pravilnika o podeljevanju zlatega znaka sindikatov Slovenije Med govorom Marka Bulca m slavnosti v Mokronogu, (k članku na 2. strani) je odbor za podelitev zlatega znaka sindikatov Slovenije na sejah 5. in 23. oktobra 1978 sprejel sklep o podelitvi zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1978. 1. Zlati znak sindikatov Slovenije (v nadaljevanju: zlati znak) prejmejo v letu 1978 osnovne organizacije Zveze sindikatov Slovenije petih organizacij združenega dela in dvainštirideset sindikalnih delavcev. Med odlikovanimi petimi OZD je tudi konferenca osnovne organizacije ZSS Iskre - Industrije kondenzatoijev Semič. V obrazložitvi podelitve zlatega znaka sindikatov Slovenije v letu 1978 je zapisano: (Nadaljevanje na 2.strani) TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Ob 20-letnici položili temeljni kamen za novo tovarno Živeti s knjigo Ves Mokronog je bil v zastavah, Iskrina zvezda je plapolala v vetru, ko so prihajali gostje v ponedeljek, 27. novembra na proslavo 20-letnice TOZD Elektrolitski kondenzatoiji in na polaganje temeljnega kamna za novo tovarno. Pred dvajsetimi leti so s Pržana preselili proizvodnjo elektrolitov v zasilne prostore — v 250 let stare hleve mokronoške graščine. Ves čas so sanjali o primernih prostorih in zdravem delovnem okolju. Zdaj se jim bodo uresničile 20-letne sanje. Na začetku proslave je predsednik DS TOZD Drago Vitman pozdravil najvišje predstavnike in goste: Marka Bulca — vodjo slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin v skupščini SFRJ, predsednika SO Trebnje Toneta Žiberta, zastopnike družbeno- pore mokronoških Iskrašev za boljši jutri kolektiva Elektrolitov in vse Iskre. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali člani Slovenskega narodnega gledališča in Mestnega gledališča ljubljanskega. Pesem, vezana in nevezana beseda so naredili na poslušalce močan vtis. Vse umetniško izvajanje pa je izzvenelo v eno samo veliko željo in čestitko: ob 20-letnici TOZD, ob začetku gradnje nove tovarne in ob 35-letnici rojstva nove Jugoslavije. Po kulturnem programu smo se preselili na bodoče gradbišče novih proizvodnih prostorov pred sedanjo tovarno. Domači šolarji so sredi snežnega meteža zapeli, predsednik SO Trebnje Tone Žibert pa je navdušeno spregovoril o pomenu trenutka, „ko začenjamo gradnjo nove tovarne. Tako izpolnjujemo dvajsetletne želje kolektiva. Tako pripravljamo nova delovna mesta v Mokronogu in tre- Gostje ob odkritju spominske plošče m gradbišču nove tovarne elektrolitov. političnih organizacij SRS in občine Trebnje, zastopnike SOZD iskra Otmarja Zorna, Antona Stipaniča, Miloša Kobeta in Iva Klešnika, glavnega direktorja IEZE Gojmira Blenkuša, ostale goste in sodelavce. Prvi je govoril direktor TOZD Elektroliti Tone Hočevar. Nato je slavnostni govornik inženir Marko Bulc orisal težko zgodovino Mirenske doline in pomen tovarne elektrolitskih kondenzatorjev v zgodovini, danes in v bodoče. Oba govora objavljamo v posebni prilogi Iskre. Zastopnik SOZD Iskra Anton Stipanič pa je razložil velike uspehe Iskre v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Dejal je: „To dokazuje velika pridobitev za vse jugoslovansko gospodarstvo — Tovarna mikroelektronike in Tovarna računalnikov, ki smo ju odprli pred tremi dnevi. To dokazuje tudi v celoti avtomatizirana gorenjska železnica, ki jo otvaijajo danes, tudi ta avtomatizacija je večinoma plod dela Iskrinih strokovnjakov in delavcev. Tako se smiselno in vsebinsko vključujemo in izpolnjujemo srednjeročni načrt slovenskega gospodarstva. Gojmir Blenkuš, glavni direktor IEZE je predvsem poudaril velike na- Slavka Šiligoj je odkrila spominsko ploščo na gradbišču nove tovarne v Mokronogu. Referendum 27. decembra banjški občini. Začenja se modernizacija tehnoloških procesov, začenjamo delo, katerega sad bo mehanizirana in avtomatizirana Tovarna elektrolitov, ki bo dajala naši skupnosti dragocen element — elektrolitski kondenzator v velikih količinah, kolektivu pa socialno gotovost." Delavka Slavka Šinigoj, ki je zaposlena v mokronoški Iskri od prvega dne, je odkrila spominsko ploščo, ki jo bodo vzidali na pročelje nove tovarne namesto temeljnega kamna. Spominska plošča bo zgovorna priča veselja ob začetku gradnje novih proizvodnih prostorov in priča dvajsetletne zgodovine TOZD Elektrolitski kondenzatoiji. j^F Kako približati knjigo bralcu, kako dvigniti raven branja in zanimanja za knjigo, kako vplivati na založniške programe — o vsem tem je tekla beseda med razgovorom v uredništvu Cankarjeve založbe, ki so se ga 27. 11. 1978 udeležili predstavniki Iskrine mladine z glavnim urednikom Cankarjeve založbe pesnikom Tonetom Pavčkom. Poskus takšnega srečanja na temo o knjigi je pripravilo naše uredništvo v sodelovanju s Cankarjevo založbo in predstavniki naših mladinskih organizacij. Razgovora so se udeležili Avguštin Ciuha, Boris Mohorovič, Lado Bitenc, Lučka Gartnar, Jože Hauptman in Jože Novak. Žal zaradi slabega vremena niso mogli priti predstavniki mladine iz naših ostalih delovnih organizacij. Na začetku razgovora je glavni urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček navzočim na kratko predstavil založbo, katere glavni temelj v njenem programu predstavlja izdajanje del klasikov marksizma in leninizma. Ko se je založba kasneje združila s slovenskim knjižnim zavodom, je prevzela tudi njegov program in tako izdaja danes založba najrazličnejša knjižna dela, od marksizma, prek književnih domačih in tujih del, do priročnikov, v njenem programu ni samo mladinskih del. V nadaljevanju je Tone Pavček obširneje govoril o okvirnem programu Cankarjeve založbe za prihodnje leto ter pri tem opozoril zlasti na dve deli, kot sta to Zgodovina Slovencev in Zakladi Slovenije, v katerem so obdelani vsi arhitektonski spomeniki, spomeniki NOB, redke rastline in živali v Sloveniji, od Prekmurja do Primorja in da delo zajema tudi spomenike zunaj državnih meja, torej celotno slovensko etnično ozemlje. Dalje je govoril o nekaterih izdajah s področja marksizma ter o knjigah iz zbirke Misel in čas, kjer je opozoril zlasti na dve domači deli, in sicer na delo Janeza Staniča „Na križpotjih komunizma" in Rudija Rizmana ..Marksizem in nacionalno vprašanje." Tone Pavček je tudi povedal, da sodi Cankarjeva založba med srednje velike slovenske založbe in ima za prihodnje leto v programu izid 51 knjig. V lanskem letu pa je znašal njen bruto produkt približno 10 starih milijard. Opozoril je tudi na velike težave, zavoljo katerih je slovenska knjiga sorazmerno draga in zato tudi težje dostopna najširšemu krogu bralcev. Opozoril je na njihova prizadevanja, kako knjigo poceniti, bodisi z notranjimi subvencijami, bodisi s subvencijami kulturne skupnosti in tako so za prihodnje leto zaprosili za 450 starih milijonov dinarjev subvencij, ki bi jih porabili za pocenitev izdaj marksistične literature in domače književnosti. Dalje je povedal, da je slovenska knjiga rentabilna šele pri nakladi 5.000 izvodov, kar je za naše tržišče sorazmerno visoka številka. Tudi broširana knjiga ni v bistvu dosti cenejša od vezane, znano pa je, da slovenski kupec v glavnem želi imeti lepo in vezano slovensko knjigo. Zato po njegovih besedah ni dovolj samo imeti knjige, temveč je treba tudi živeti z njo, pri tem pa je ugotovil, da je, žal, bralna kultura pri Slovencih na zelo nizki ravni. V razpravi, ki je sledila uvodnim besedam, so mladinci iz Iskre pouda-rili, da bi bilo treba izdajati še več del Nobelovca Hermana Hesseja, da bi bilo potrebno izdajati dela, ki bi obravnavala stalinizem in sploh dileme socialistične graditve v današnjem svetu, in da bi bilo sploh potrebno med delavci v tovarnah izvesti več anket o tem, kaj bero, kaj si želijo brati in kaj je vzrok, da ne kupujejo, oz. si ne izposojajo knjig. Tako je ob koncu razgovora prišlo tudi do nekaj konkretnih ugotovitev in sklepov, ki naj bi v prihodnje pospešili zanimanje za knjigo med neposrednimi proizvajalci. Cankarjeva založba je skupaj z Državno založbo Slovenije pripravljena prirediti po posameznih tozdih manjše knjižne razstave, ki naj bi seznanjale na kraju samem delavce z najnovejšimi izdajami, hkrati pa bi tudi lahko ugotavljali, kaj delovne ljudi s knjižnega področja najbolj zanima. Te razstave bi hkrati omogočile tudi strokovno prodajo knjig, ker bi na njih lahko bralcem in kupcem konkretno svetovali in jih animirali za nakupe ter se tako izognili marsikdaj nevšečnim in nestrokovnim prodajam knjig s pomočjo akviziterjev. Delovne organizacije in s tem tudi delovni ljudje bi lahko v tem smislu (Nadaljevanje s 1. strani) danes in bližnjo prihodnost, elastična za sprejemanje novih nalog in programov, pa tudi za opuščanje zastarelih in neperspektivnih. Skratka, že leto 1979 (torej leto uvajanja) nam mora omogočiti 1 milijardo (100 starih miljard) celotnega prihodka. To je naš osnovni cilj, ki nam lahko zagotovi nadaljnji razvoj naših programov v skladu s potrebami oboroženih sil, sil splošnega ljudskega odpora in celotne družbenopolitične skupnosti, kakor tudi zadovoljstvo in srečo nas vseh — delavcev bodoče delovne organizacije ISKRA-SPEL. bolj vplivali tudi na programe naših 1 založb, saj bo potrebno tudi tu po-družbljenje knjižnih programov, ki bi jih pravzaprav morali v bistvu po-magati sestavljati bralci sami. Pogovor ' je tekel tudi o možnosti soizdajanja nekaterih del, kjer bi bila lahko partnerja tako založba kot delovna organizacija. Razgovor v Cankarjevi založbi je pokazal, da so mladinci iz Iskre pokazali precejšen interes za slovensko knjigo, sedaj pa bodo poskusili vse, da bi v svojih delovnih organizacijah in tozdih organizirali tako ankete kot razstave najnovejših slovenskih knjig ter si prizadevali med neposrednimi proizvajalci čim bolj dvigati bralno kulturo in zanimanje za knjigo. Seveda so to dolgoročne in nič kaj lahke naloge, vendar je bil prvi korak v tem smislu s prvim razgovorom v Cankarjevi založbi že storjen. Po razgovoru so si udeleženci ogledali tiskarno Ljudske pravice. D.Ž. Zlato odličje sindikatu semiške Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) Ta 1.344-članska organizacija povezuje 5 osnovnih organizacij z 80 sindikalnimi skupinami. Pripomogla je, da je delovna organizacija, ustanovljena leta 1951, prinesla v Semič novo življenje. Uspešno je sodelovala pri samoupravnem organiziranju in nikoli ni pozabila delovnih in življenjskih pogojev vseh delavcev. Zagotovila jim je ustrezno prehrano, katere so od leta 1976 deležni tudi učenci in delavci osnovne šole. Delavcem omogoča izobraževanje ob delu in že vrsto let načrtno štipendira učence in študente, skrbi pa tudi za različne dopolnilne tečaje. Nemalo zaslug ima za kulturno, rekreativno in športno življenje — tako svojih delavcev kot vsega kraja. Z obratom v Črnomlju, ki so ga dogradili pred petimi leti, so poskrbeli za zaposlitev občanov, ka- terim je bila to zaradi oddaljenosti in slabih zvez edina možnost zaposlitve. Izredno dobro sindikat sodeluje s krajevno skupnostjo in to sodelovanje zagotavlja uresničevanje vseh sprejetih programov. Tako je Iskra prispevala sredstva za številne objekte — komu-nalne, kulturne, prosvetne,... Za marsikateri kilometer cest, vodovoda, za vrtec, šolo, muzej, samopostrežbo* se lahko prebivalci Semiča zahvalij0 tudi dobremu delovanju Iskrinega sindikata. Ta je leta 1962 ustanovil tudi radioklub, v katerem Iskrini strokovnjaki vzgajajo vsako leto nove generacije radioamaterjev in navdušujejo mladino za tehnične poklice. Dobro delo in zavzetost Iskrinih delavcev ter uspešno družbenopoli-tično delovanje njihove sindikalne organizacije se odraža v dvigu življenj' skega standarda delovnih ljudi h1 občanov in prispeva, da se Semič h1 občina Črnomelj razvijata in krepita hkrati s tem kolektivom. Prof. dr. Alojz Trontelj je gostom razkazal in pojasnil proizvodnjo mikrovezU V Portorožu o učinkovitosti in akumulativnosti <; Franc Čuk s ISKRA Predstavniki Iskrine mladine med razgovorom v uredništvu Cankarjeve založbe, ko je tekla beseda o tem, kako približati knjigo bralcu in dvigniti raven branja. Številka 49/50 — 9. decem. 1978 V organizaciji teoretične sekcije zveze ekonomistov Slovenije in ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije je bilo konec novembra v Portorožu posvetovanje o učinkovitosti in akumulativni sposobnosti gospodarstva, na katerem so priznani strokovnjaki v 27 predavanjih osvetlili problematiko z vseh plati. Predvsem so se lotili štirih področij perečih vprašanj: o uresničevanju družbenega načrta, o družbeni produktivnosti, o akumulativni sposobnosti gospodarstva posebej ter o vprašanju kadrov v zvezi s produktivnostjo. Razlog za izbor letošnje teme posvetovanja je iskati v dejstvu, da smo v zadnjem času v praksi podjetij priča nekaterim neugodnim gibanjem prav na področju akumulacije TOZD, zaradi česar je to seveda tudi negativno vplivalo na učinkovitost gospodarstva sploh. Nujno se je torej zastavilo vprašanje, ali gre pri tem za neke pomanjkljivosti na široki narodn o-gospodar-ski ravni, ali za posledice neustreznih sistemskih pogojev in krivde posameznikov. Referati so se večine vprašanj lotili tako s teoretične kot s praktične strani; najbrž bodo morale še nadaljnje konkretnejše razprave zakoličiti rezul- tate, kajti v poslovanjih in a^un!ucaj cijah se mora v prihodnje mar ja spremeniti, izboljšati, če hočemo, bomo sedanje zadrege prem^e^ Predvsem pa je jasno, da se pojmT z veškega faktorja vselej povezuj J 6 odgovornostjo in uspehom c® organizacije združenega dela. -j. Med referati, ki so izšli tudi v F ročni knjižici, naj zato za primer o nimo prispevek prof. dr. Ilije Jur ča, ki se je pri obdelavi vprašanja litativnega merjenja delovne uspes ^ sti delavcev pri delitvi sredstev osebne dohodke ustavil prav pn P u blemih, ki se pojavljajo pri upor . kvalitativnega merjenja del uspes v praksi, v organizaciji združen e dela ter podal nekatera temeljna Uz-izIlčAo 70 nrtrtrohn tpprfl hodišča za uporabo tega merje^ Gotovo bo že sam priročnik 1 sS nudil zanimive odgovore vsem, za tematiko posebej zanimajo. v J ali ferati so namreč teme obravnavat^ širokem razponu, od povsem tičnih razmišljanj o perspektiva-^. vsem — ucnm razmišljanj u pciapektivan vojne preobrazbe slovenskega g darstva, prek analize regionalnihr t v produktivnosti dela ali vloge V piUUUMlVHVdll viviu ---v pri povečanju akumulacije do p jje mov v zvezi s transferom tehno , L. in kadrov. .<*>. h-J t—■ .O Slavje delavcev IRT Delavci TOZD IPT, ki so prejeli državna odlikovanja. V počastitev dneva republike je imel kolektiv temeljne organizacije Inštitut za prenosno tehniko, ki deluje v okviru kranjske Elektromehanike, v dvorani kina Vič v Ljubljani izredno prijetno proslavo, ki jo je združil s podelitvijo državnih odlikovanj ter nagrad in priznanj delovnim jubilantom. V kulturnem programu sta z zbranimi deli nastopila oktet Gallus in recitatorka. Slavnostna govornika sta bila predsednik sveta Inštituta Franc Bojc in direktor te temeljne organizacije Marko Gliha. Obširno sta spregovorila o 29. novembru — prazniku naše socialistične domovine, o boju naših narodov in povojni socialistični graditvi Jugoslavije. Velik poudarek sta dala tudi razvoju IPT v okviru naše sesta. vljene organizacije. Proslave kolektiva Inštituta za prenosno tehniko se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik Vili Belič, kije izročil državna odlikovanja. V krajšem nagovoru je poudaril, da so odlikovanci s svojim neumornim in uspešnim delom prispevali k razvoju celotne družbene skupnosti, zaradi česar jih je njihova delovna sredina predlagala za odliko vanja komisiji pri občinski skupščini, ki je nato predloge posredovala komisiji za odlikovanja predsedstva SFRJ. Državna odlikovanja so prejeli: z redom dela z zlatim vencem je bil odlikovan Franc Logar, red dela s srebrnim vencem pa so dobili Francka Babnik, Joško Budin, Boris Deržaj, Milko France, Stanislav Lampe, Franc Štefančič in Dragica Zajec, medalje dela pa so prejeli: Jurij Hribovšek, Emil Mertelj, Stane Paulin, Jože Pi-slak, Stane Zakrajšek in Jože Zalaznik. Na proslavi ob 29. novembru so podelili tudi nagrade in priznanja delovnim jubilantom — Jožetu Weda-mu za 30-letno delo v Iskri, za 20-let-no delo pa Srečku Hribarju, Marjanu Miseritu, Marjanu Ravnikarju, Časlavu Stojanoviču, Mariji Uje, Kristini Vernik, Dragici Zajec in Marici Žnidaršič. 10 let so v Iskri zaposleni Branko Kacjan, Vladimir Kastelec, Mara Rebernik in Marko Rebolj. Kolektiv IPT ob tej priložnosti tudi ni pozabil na tiste svoje sodelavce, ki so pred kratkim odšli v pokoj, in jim je na proslavi izročil lepa darila. L Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci za praktično darilo. Irma Cunk INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Referendum 12. decembra Delavski svet DO Iskre Elektro-mehanike je na zasedanju dne, 27. novembra 1978 sprejel sklep o razpisu referenduma, ki bo v torek, 12. decembra. V delovni organizaciji je razpisan referendum, s katerim bomo delavci odločali o sprejemu: — samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in dehtev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestil, ki pripadajo delavcem — samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka v delovni organizaciji. Z osebnim izjavljanjem bomo na referendumu odločali delavci celotne delovne organizacije po temeljnih organizacijah in v DSSS. Za isti dan so razpisali referendum tudi delavski sveti temeljnih organizacij in DSSS, in sicer za sprejem: - pravilnika po osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v TOZD — pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v TOZD. V DSSS bodo delavci odločali še o samoupravnem sporazumu o urejanju stanovanjskih zadev v DSSS. Poživiti delo naših delegatov Predsednik zbora združenega dela in predsednik ObZSS Kranj sta v petek, 1. decembra sklicala v Iskri Elektromehaniki v Kranju problemsko konferenco vodij delegacij za zbor združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Konference so se udeležili tudi nekateri sekretarji temeljnih organizacij, vodje strokovnih služb, sekretarji 00 ZK, predsedniki 00 ZSS in vodstvo Elektromehanike. Namen problemske konference, ki jo je vodil predsednik skupščine občine Stane Božič, je bil pregled pozitivnih in negativnih pojavov in problemov delovanja delegatskega sistema v Iskri Elektromehaniki. Za razpravo so predvideli naslednje tri teme: — delegatski sistem, problemi njegovega organiziranja in delovanja — informiranje v občini in delovni organizaciji o skupščinskem delovanju — doprinos delegatskega sistema k boljšemu gospodarjenju v občini. Stane Božič je v uvodu spregovoril o posameznih problemih in pojavih pri delovanju naših delegatov v ZZD in skupščinah SIS. Omenil je, da nobena delegacija Elektromehanike ni posredovala predlogov za izboljšanje delovanja delegatskega sistema in pozval udeležence konference, da bi se skupaj dogovorih o načinu in možnostih reševanja teh vprašanj v letu 1979. Nismo zadovoljni z delo- vanjem delegatov iz Iskre (v zboru ZZD jih je 17), je v nadaljevanju opozoril predsednik Stane Božič. Predlogov in delegatskih vprašanj iz Iskre bi moralo biti več. Tudi udeležbo na sejah bi morda lahko povečali. V skupščinah SIS delovanje Iskrinih delegatov še ni zadostno organizirano. Z bolj aktivnim delom delegatov in delegacij bo kvalitetnejše tudi delo naših zborov in delegatskega sistema v celoti. Leto 1979 naj pomeni nadaljnjo pospešitev delovanja naših delegatov in delegacij. Pred nami so razprave o našem bodočem razvoju (Iskra, Sava, problem Tekstilindusa itd.). Pri tem pričakujemo tudi sodelovanje naših delegatov. Le tako bomo lahko dosegli širši družbeni napredek in tak položaj delavca, kot mu ga zagotavlja naša zakonodaja. Po uvodnem govoru predsednika skupščine občine se je razvila živahna razprava. Problemska konferenca o delovanju delegatskega sistema je v Iskri Elektromehaniki prav gotovo uspela. Sledile ji bodo podobne konference v drugih kranjskih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Več o tem, kaj so naši delegati povedali o svojem delu, izkušnjah in problemih ter o sprejetih zaključkih in smernicah za poživitev dela delegatov preberite prihodnjič. Alojz Boc Temeljni kamen za most Na levem bregu Save pri tovarni Zvezda so 24. novembra položili temeljni kamen za novi most čez Savo, ki bo povezoval industrijski del mesta z naseljem na Planini Most bo stal okoli 170 milijonov din, zgrajen bo avgusta 1980, dolg bo 351 metrov in širok 23. Ta vzhodna obvoznica bo razbremenila cestni promet iz smeri Škofje Loke proti Jezerskemu. Pričetek gradnje mostu čez Savo v Kranju je najpomembnejši objekt iz desetletnega programa razvoja cestnega prometa v Sloveniji. Foto: Božo Malovrh Kaj je interna banka? V prejšnjem bančnem sistemu je bila banka neka univerzalna organizacija, ki je opravljala vse bančne posle za vse nosilce družbenih in drugih denarnih sredstev. V novem bančnem sistemu pa pojem banke zajema tri tipe bank: 1. Interno banko 2. Temeljno banko 3. Združeno banko Vsi trije tipi s sinhronim delovanjem zagotavljajo povezavo in cirkulacijo družbenih sredstev. Z interno banko bančni sistem postaja sestavni del in instrument združenega dela, preko katerega le—to koncentrira denarna sredstva družbene akumulacije in odloča o namenih njihove porabe. Kot specializirana bančna institucija interna banka povezuje različne oblike finančnih odnosov, ki rezultirajo iz samega procesa proizvodnje in reprodukcije med združenimi organizacijami združenega dela in postaja opolnomočenec temeljnih organizacij združenega dela ali delovnih organizacij napram drugim bančnim in finančnim organizacijam. Z interno banko se ustvarjajo novi odnosi med združenimi organizacijami združenega dela, ki naj bi zagotovili koncentracijo in ekonomično koriščenje denarne oblike dohodka temeljne organizacije združenega dela za realizacijo njihovih proizvodnih in razvojnih programov. S svojim delovanjem mora torej interna banka prispevati k boljšemu, učinkovitejšemu in dinamičnejšemu odvajanju denarnih tokov v okviru skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in zamenjuje dosedanji administrativno-centralistični način upravljanja z denarnimi tokovi preko računovodsko-finančnih služb. Poslovanje IB sloni na bančnih načelih, ki morajo v okviru poslovanja interne banke zagotoviti: — jasnost in preglednost finančnih odnosov in tokov, urejenih za širše ocenjevanje rednih možnosti financiranja proizvodnje in menjave iz združenih sredstev — večjo koncentracijo in koriščenje neangažiranih delov denarnega dohodka združenih organizacij združenega dela. — hitrejšo cirkulacijo razpoložljivih denarnih sredstev in njihovo kroženje med denarno suficitarnimi in denarno deficitarnimi temeljnimi organizacijami združenega dela, delovnimi organizacijami ali sestavljenimi organizacijami združenega dela, združenimi v interno banko — namensko koriščenje združenih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju družbenih sredstev, v katerem je zagotovljeno spremljanje sredstev vsake temeljne organizacije združenega dela (ah DO), združene v interno banko. V vsakem trenutku je potrebno vedeti, kateri organizaciji združenega dela pripadajo sredstva in katera (druga) temeljna organizacija (ali DO) ta sredstva koristi. S takim delovanjem interne banke po bančnih načelih se zagotavlja neposredno upravljanje z dohodkom s strani delavcev temeljnih organizacij združenega dela in se preprečuje odtujevanje njihovega dohodka ter njegova transformacija v bančni kapital, odtujen od proizvajalcev, ki so sodelovali v njegovem ustvarjanju. Interna banka preko svojih evidenc spremlja gibanje sredstev in dohodka vsake temeljne organizacije združenega dela in posebej za DO ah SOZD v celoti. Tako interna banka zagotavlja: spremljanje priliva denarnih sredstev vsake temeljne organizacije združenega dela, plačevanje njenih obveznosti iz teh sredstev, prenašanje prostih sredstev od ene temeljne organizacije združenega dela drugi, na osnovi samoupravnega sporazuma seveda, kot tudi vračanje teh sredstev v dogovor- Zakaj prepoved kajenja V kranjskem dem Iskre Elektromehanike smo naredili korak, ki bi ga morali storiti že pred leti. Od začetka decembra dalje velja prepoved kajenja v vseh restavracijah in bifejih za ves čas pripravljanja in razdeljevanja hrane. To praktično pomeni za ves čas brez prekinitev, razen seveda v restavraciji na Laborah, ki služi kot večnamenski objekt. Ob sprejemanju sklepa v odboru za družbeni standard in varstvo pri delu so bile poudarjene štiri utemeljitve: 1. Ugotovitev strokovne službe za varstvo pri delu, da so posamezni kadilci za isto ali sosednjo mizo grobo motili posamezne nekadilce pri (Nadaljevanje na 11. strani) jenih rokih z dogovorjeno obrestno mero. S to svojo funkcijo interna banka zagotavlja čiste ekonomske odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela, krepi samoupravljanje in upravljanje z dohodkom s strani tistih, ki so ga ustvarili s svojim delom. Funkcije interne banke odrejajo naslednji denarni tokovi med temeljnimi organizacijami združenega dela (ali DO): — tekoči obtok denarja, ki se odvija skozi plačilni promet in vzdrževanje tekoče likvidnosti temeljne organizacije združenega dela — združevanje in koriščenje sredstev za tekočo proizvodnjo in obratne namene — združevanje in koriščenje dolgoročnih sredstev za razširitev materialne baze oziroma za razširjeno reprodukcijo — formiranje skupnih fondov na nivoju skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela za točno določene namene. Vse to so cilji, ki jih hočemo doseči tudi v naši delovni organizaciji z „Uh", je vzkliknila Špela, ko je>privihra-la sedem minut čez šesto v pisarno. „Spet ta preklemanska ura. Sinoči sem jo pozabila naviti. Potem pa še poledica na cesti in kot nalašč vsi prehodi za pešce zaprti ravno v trenutku, ko bi morala čez cesto. Naj vse skupaj vrag pocitra. Še dobro, da ni bilo težav z vratarjem. Kar med tiste zamudnike sem se pomešala, ki jih je avtobus po šesti uri pripeljal pred tovarno. Ampak, kot nalašč sem na hodniku naletela na našega vodjo Jureta, ki je šel na jutranji obhod po oddelkih. Človek bi počil od jeze." „Z našim prevozom je bilo pa danes vse v redu," je dodala Tončka. ..Ampak, da ne pozabim; v avtobusu sva sedeli skupaj z Metko iz kontrole. Pri sebi je imela polno vrečo dežnikov, kavbojk in puloverjev. Uvoz. Prima, vam rečem. Če ste zato, dekleta, gremo takoj k njej. Kasneje bomo dobile ostanke." ,.Seveda," je bila navdušena Neža, „samo še malico naročimo pri kurirki." „Saj res, lačna pa ne bi bila rada," se je strinjala Špela, „danes pa še sploh ne, ko nisem zajtrkovala. Bom kar topel obrok naročila, saj se mi bo po jutranji dirki pošteno prilegel." Tudi Tončka je bila zato. „Za prvo silo bo zadostovala tudi kavica," ju je potolažila Neža, „vsak čas bo zavrela. Potem pa čimprej k Metki." Družno so torej Špela, Tončka in Neža izpraznile svoje skodelice, prva pa je za umiritev živcev prižgala še filtrco. Naročile so malico in odhitele kupovat prima uvoženo robo. še pred sedmo so se vrnile v pisarno, srečne, da Jureta še ni bilo iz jutranjega obhoda. Sicer pa bodo danes zadihale bolj sproščeno. Že ob osmih mora spet na sestanek k direktorju. Gotovo ga ne bo nazaj vse do odmora. kurirka je Špeli in Tončki prinesla iz bifeja blok za topli obrok. ..Danes so na vrsti ribe s kislim krompirjem, zato bo treba pohiteti," jima je naročila. „Za takšno malico se pa splača potruditi," sta bili obe enakih misli in se že pred deveto namenili v restavracijo, čeprav sta imeli svoj odmor šele ob tri četrt na deset. Nič zato, če se je njun odmor podaljšal zaradi čakanja, malicanja in pomivanja posode na več kot uro in pol. Pomembno je bilo, da sta bili z malico zadovoljni in, da sta se med pravim odmorom lahko naspali. Tja proti dvanajsti je vse tri spet zamikala obvezna kavica, ki se ji ni kazalo upreti, saj bi s tem prekršile strogo določeni dnevni red. Pa tudi Jure je bil zanjo, kajti sestanek z direktorjem se je zavlekel vse do enajste. Plan investicij za prihodnje leto je pa res ireba temeljito obdelati, sicer bodo reorganizacijo finančno-računovodske službe. Priprave za to so v teku. Vendar je jasno, da tak sistem, kot je zgoraj naveden, zahteva jasne organizacijske pove zave v DO, povezave, ki bodo omogočale učinkovite in ažurne informacijske tokove, nedvoumen sistem razdelitve skupnega prihodka, skratka popolno urejenost dohodkovnih odnosov in povezav DO in izven nje. Nedvoumno je realizacija vsega navedenega - v našem sistemu zelo obsežna naloga. Da pa bi kljub temu le naredih korak naprej v smislu navedenih ciljev, je smiselno v prvi etapi organizirati posebno finančno službo, ki sicer ni pravna oseba, kot je to interna banka, vendar pa v sedanji organiziranosti DO lahko opravlja praktično vse navedene naloge, v kolikor bo organizirana po podobnih načelih in v kolikor bodo zagotovljeni pogoji za njeno delo. Taka služba naj bi bila formirana na istih principih in s približno istim obsegom delovnih nalog kot interna banka DO in bi se po končanih vzporednih akcijah organiziranja celotne DO in po vmes pridobljenih izkušnjah v poslovanju v določenem času z manj problemi in rizika kot v tem trenutku transformirala v končni cilj — interno banko kot posebno delovno skupnost. ostali brez nujno potrebnih strojev, ki naj bi olajšali delo naši triperesni deteljici in njunim sodelavkam in sodelavcem, s katerimi so združevale delo. Kupi dopisov, obračunov, evidenc, analiz se že leto in dan niso hoteli zmanjšati. Jure je že večkrat ugotavljal, da bo treba zaposliti dodatne moči, ali pa delo modernizirati s sodobno pisarniško opremo. Poti-hem ga je jezilo, da je pogosto dobival opozorila o neizpolnjenih nalogah, za katere je bil zadolžen njegov oddelek. Kaj pa more, če dekleta ne zmorejo vsega dela. Pa ti prekleti nepredvideni izostanki zaradi nujnih privatnih izhodov. Še huje pa bo, ko bo čez dva meseca odšla Tončka na porodniškega. Takrat bo šele hudič, kajti nobena od sodelavk ne bo, zaradi prezaposlenosti, mogla prevzeti njenega dela. Če bo investicijski načrt osvojen in realiziran, si bo pošteno oddahnil. Ob enih je Jureta spet čakal sestanek delavskega sveta, zato se sploh ni lotil pisanja poročila o opravljenem delu v zadnjem polletju. Tega bi moral že jutri predložiti svojemu nadrejenemu. Bo pa zjutraj malo bolj pohitel. Medtem, ko se je Jure prebijal skozi gradivo za sejo, so naše tri znanke v sosednji sobi napeto prisluhnile moped shovvu, ki ga je prenašala ljubljanska radijska postaja. Domislice in popevke so jim bile tako všeč, da so še po končani oddaji precej časa razpravljale o njih. Nekaj čez poldrugo so dekleta družno ugotovila, da je čas za zaključek dela. Razumljivo je, da si je treba urediti pričesko in obraz, to pa vendar vzame vsaj četrt ure časa. Neži se je še posebej mudilo, kajti avto mora takoj po drugi uri odpeljati na servis, če hoče, da bo čimprej na vrsti, mora biti ob dveh že na parkirnem prostoru. Ni ji preostalo drugega kot oditi iz pisarne pet minut pred drugo, sicer bo prišla domov komaj do večera. Malo s strahom se je napotila proti vratarnici, toda pred vrati je bila gruča najmanj sto njenih sotrpinov, ki se jim je še bolj mudilo domov kot njej na servis. Vratar je bil tokrat odločnejši kot zjutraj. Pet minut pred drugo je zaprl vrata in ni pustil nikogar ne ven ne noter. Tako so na zunanji strani vrat čakali vsi tisti, ki so želeli priti v službo še pred drugo uro, znotraj pa vsi, ki so predčasno zapustili delovno mesto, med njimi vsa na trnih naša Neža. Pa kaj zato? ! Ura bo tako ali tako kmalu dve, jutri pa bomo spet začeli vse znova. BOŽO MALOVRH V novembru se je poslovil od sodelavcev Ivan Petrovčič iz TOZD TEA v Elektromehaniki. Tudi njegovi sodelavci iz pomožne orodjarne so se od njega prisrčno poslovili in mu izročili praktična darila ter zaželeli obilo zdravja in zadovoljstva. J »Kaj nam pa morejo, morejo...« INDUSTRIJA IZDELKOVjZA ŠIROKO POTROŠNJO USPEL REFERENDUM Dne 23. 11. 1978 smo po vseh TOZD v Široki potrošnji izvedli referendum za sprejem . samoupravnega' sporazuma o združitvi v DO. Rezultati so pokazali, da so se delavci v dobri večini odločili za sprejem samoupravnega sporazuma, saj če pogledamo prve, še ne uradne rezultate, vidimo, da so po TOZD glasovali takole: Iz te tabele je tudi razvidno, da je bilo na dan referenduma prejšnje število upravičeno odsotnih delavcev, ki niso sodelovali, rezultat pa je bil kljub temu dober tako, da sta se še enkrat izkazala prizadevno delo vseh družbeno političnih dejavnikov in visoka osveščenost delavcev. Boris Čerin TOZD Število vseh volilcev Volilo Glasovalo za % za TV Pržan 762 666 528 69,3 Sprejemniki 557 496 415 74,5 Antene 147 133 116 78,9 Elektromotorji 820 706 612 74,6 Montaža Sp. Idrija 372 350 304 81,7 Gospodinjski aparati 545 435 352 64,5 Prodaja 73 61 56 76,7 DO skupaj 3.276 2.847 2.383 72,7 Program dela sindikata DO V Sežani smo se pogovorili s redsednikom sindikata DO iroka potrošnja Maijanom Možetom, ki nam je o delu in načrtih sindikata povedal naslednje: ,,'Vse delo sindikata v naši DO je bilo vedno usmerjeno v ustvarjanje ugodne politične klime in v oblikovanje enovitosti naše DO. Tako je bil sindikat tudi nosilec vseh tovrstnih hotenj. Na svojih sejah je redno obravnaval periodične zaključnene račune ter nato tudi vedno vodil razpravo o gospodarjenju v TOZD, DO in tudi v SOZD. Hkrati pa je posvečal tudi pozornost investicijski politiki, za katero smatra naš sindikat, da bo ena vodilnih dejavnikov v odpiranju še bolj poglobljenih odnosov med temeljnimi organizacijami, saj bi investicija v proizvodne kapacitete skupnega pomena povečala soodvisnost med posameznimi TOZD. S tem bi se tudi odpravilo prekrivanje kapacitet in omogočalo večjo delitev dela, boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti in s tem tudi* boljšo produktivnost in socialno varnost 3160 zaposlenih. Drugi del našega programa, ki je še v razpravi, se nanaša na samoupravno organiziranje v TOZD, DO in SOZD. Tu bo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje pripomoglo k čimprejšnjem sprejetju manjkajočih samoupravnih aktov na vseh nivojih. Pri tem posveča naš sindikat še posebno pozornost vprašanjem, ki se nanašajo na socialni položaj delavca, poenotenje vprašanj iz področja delovnih razmerij, delovanju delegatskega sistema in organizaciji ustreznih pogojev za delo samoupravne delavske kontrole ter ustvarjanju ustreznih delovnih in življenjskih razmer delavcev. Nadaljnji program dela sindikata vsebuje tudi družbeno ekonomske odnose, predvsem pa prizadevanja, da bi bili plani na vseh nivojih odraz samoupravnega usklajevanja potreb delavcev v temeljnih organizacijah. Pri tem se sindikat še posebej zavzema za vlaganja v družbeni standard delavcev, skupna vlaganja v prioritetne programe razvoja delovnih organizacij, razvoja inovacijskih dejavnosti in humanih delovnih razmer, skrb, da ne bi prihajalo do vlaganj v neracionalno podvajanje proizvodnih kapacitet. V tem delu programa se je sindikat tudi zavzel za čimprejšno izdelavo samoupravnega sporazuma o osnovnih merilih za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov in za urejanje takih osnov svobodne menjave dela, ki bodo že marsikje preraščale proračunske odnose, predvsem pa izenačevale položaje delavcev v proizvodnih organizacijah napram delovnim skupinam skupnega pomena. Pri tem velja omeniti predvsem akte, ki definirajo delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Nadalje je sindikat posvetil tudi veliko pozornost kadrovski politiki, izobraževanju delavcev kakor tudi njihovim kulturnim dejavnostim. V tem smislu nameravamo ustanavljati kulturna društva in skupne kulturne dneve, predvsem pa razširiti sodelovanje v oblikovanju programa in združevanju sredstev v samoupravnih kulturnih skupnostih. Osmo poglavje je namenjeno letovanju, oddihu, športu in rekreaciji. Predvsem se je izoblikoval zelo bogat program športnega in rekreativnega udejstvovanja, medtem ko letovanje rešujemo s posebnim samoupravnim sporazumom med temeljnimi organizacijami in Iskra Invest Servis. Zadnje deveto poglavje pa zajema naloge iz področja ljudske obrambe, družbene samozaščite, obrambne sposobnosti osnovnih organizacij v vojnih razmerah, političnega in mobilizacijskega delovanja na vseh področjih družbene zaščite sistema, skrb za kadrovsko izpopolnjevanje odborov, ki delujejo na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe ter vključevanje mladine in žensk v te odbore. Tak celoten program bo predmet razprave na eni od prvih sej predsedstva osnovnih organizacij sindikata na nivoju DO, kjer se bodo izoblikovale še smernice za nadaljnje delo sindikata v prihodnjem obdobju." Boris Čerin INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE Zakaj prepoved kajenja (Nadaljevanje z 10. strani) uživanju obrokov. V tej zvezi je strokovna služba v zadnjem obdobju prejela vrsto intervencij. 2. Sklep DS delovne organizacije iz 1. 1976, s katerim je vzel na znanje posebno priporočilo Skupščine občine Kranj, naj se prepove kajenje v prostorih, kjer se pripravlja in servira hrani. Temu je moral logično slediti konkreten sklep. Le da smo nanj predolgo čakali. 3. Strokovna in znanstvena spoznanja, da kajenje očitno negativno vpliva na organizem kadilcev. Z vdihovanjem zadimljenega zraka pa so proti volji tem škodljivostim izpostavljeni tudi nekadilci. 4. V vseh naših restavracijah in bifejih prostori za pripravljanje in razdeljevanje hrane niso ostro ločeni od prostorov, kjer delavci hrano zauživajo. Zato za omenjene objekte v celoti veljajo strogi sanitarni predpisi. Ob tej priliki je le treba poudariti nekaj dodatnih momentov. Prvič, do tega trenutka so delavski sveti večine temeljnih organizacij že sprejeli sklepe v podporo temu ukrepu o prepovedi kajenja. To pomeni, da ukrep posredno podpira večina delavcev naše širše delovne skupnosti. Drugič, v sklepih vseh teh delavskih svetov je vsebovana in poudarjena obveznost vodij dela, da kontrolirajo izvajanje ukrepa o prepovedi kajenja. Torej je opozarjanje kadilcev in v izjemnih primerih predlaganje disciplinskih postopkov proti kršilcem ukrepa sestavni del delovnih nalog. Tretjič, ukrep prepovedi kajenja v bifejih in restavracijah je v širšem smislu ukrep varstva pri delu. Zato bo tudi služba za varstvo pri delu z občasno kontrolo izvajanja ugotavljala spoštovanje sprejetega ukrepa in v skladu s pooblastili tudi ukrepala. Četrtič, nadzor nad izvajanjem sprejetega ukrepa pa bodo izvajali tudi inšpekcijski organi občine Kranj. Skupščina občine Kranj je v sklopu ukrepov glede kajenja 1. 1976 sprejela tudi sklep, s katerim naroča inšpekcijskim službam, da dosledno nadzirajo izvajanje prepovedi kajenja. In na koncu: Sprejeti ukrep o prepovedi kajenja v bifejih in restavracijah naj ne izkoplje „bojne sekire", naj ne spodbuja in stopnjuje netolerance in arogance tako kadilcev kot tudi nekadilcev. Sprejeti ukrep naj bo izraz samoupravnega reguliranja odnosov med kadilci in nekadilci. Ti naj se samo izboljšujejo. Edino taka formula ie sprejemljiva. p p Upokojenci v Zmaju TOZD TV PRŽAN Vse bolj uspešno poslovanje Dušan Stanjko vodja plansko analitske službe in Jože Cvetek vodja finančno računovodskega sektorja v TOZD ,,TV PRŽAN" sta nam povedala nekaj besed o delu in načrtih njihove temeljne organizacije. „V prvih 9 mesecih smo realizirali vrednost proizvodnje v višini 328 milj. dinarjev po stalnih cenah, kar je za 8 % več kot v istem obdobju lani, s čimer pa nismo popolnoma zadovoljni, saj s tem še ni bil dosežen zastavljen plan. Najslabše rezultate smo dosegli v prvem četrtletju. Zaradi mateijalne problematike, nesolidnih dobav od domačih dobaviteljev in uvajanja novih proizvodov (barvni televizor Montreal Senzor, prenosni televizor Pika, brivnik Synchron Plus in gramofonska kovčka 1005 in 2006) smo dosegli komaj 71 % načrtovanega plana proizvodnje. V drugem četrtletju so bili rezultati že bistveno boljši. Proizvodnja prej omenjenih izdelkov je že bila osvojena tako, da smo že dosegli 92,8 % predvidenega plana. Še bolj ugodno pa je bilo tretje četrtletje v katerem smo presegli plan za 9,5 %. Računamo, da nam bo večino izpadov uspelo nadoknaditi do konca leta tako, da se bomo precej približali planu, ki za leto 1978 znaša 496 miljonov, kar bi v primerjavi z lanskim letom pomenilo 18 % povečanje, medtem ko naj bi bili storilnost za 12 % in število zaposlenih za 6 % večji. Se večje povečanje proizvodnje (levji delež bo odpadel na prenosne in barvne televizorje) pa načrtujemo za naslednje leto, ko naj bi porasla za 47 %. Seveda pa je ta precej visoka zastavljeni cilj v veliki meri odvisen tudi od uresničevanja predvidenih investicij. Nadalje je tu še prodaja in izvoz. Relativno ugodnakonjunkturnagibanja za naše izdelke so se odražala tudi pri prodaji na domačem tržišču. Skupno z izvozom smo dosegli za 32 % večji celotni prihodek kot v istem obdobju lani, kar je nad povprečjem slovenskega gospodarstva, ki znaša 25 %. Velik napor smo tudi vložili in še vlagamo, v izboljšanje devizne bilance. Rezultat tega je kar 77 % večji izvoz kot v istem obdobju lani. Vsako leto, nekako ob istem času, pred začetkom zime, se zberejo v „Zmaju“ nekdanji delavci te organizacije, sedaj upokojenci. Tudi letos minulo sredo, pred prazniki so se zbrali v „Zmaju“. No, to pot nič več na Šmartinski cesti, marveč že v Stegnah. Do tja jih je pripeljal poseben avtobus. Posedli so v novi prostorni menzi. Skupaj smo jih našteli 41. Vsi sicer niso prišli, kajti nekateri poti ne zmorejo več, spet drugi so odšli za vedno. Zbranim je najprej spregovoril Marijan Mayer. Zahvalil se jim je v imenu kolektiva za številen obisk in precej pristavil, da tovarna s spoštovanjem in hvaležnostjo sprejema svoje bivše delavce, ki so pustili dobršen del svojih življenjskih moči za rast „Zmaja“. Opisal jim je nato kaj seje v letu dni dogodilo novega v tovarni in se seveda obširneje pomudil pri praznovanju 55-letnice in slavnostne otvoritve nove tovarne. Dogodkov je bilo kar precej, sicer pa so že sami V prihodnjem letu pa računamo na še večje povečanje izvoza. Tu bi omenili pogodbo o prodaji 25.000 televizorjev v Irak, kar bo z ostalim izvozom preseglo vrednost 5 milj. dolarjev. Tako lahko na splošno ocenimo letošnji desetmesečni finančni rezultat za ugodnega, saj je ta zaradi nizke prodaje v poletnih mesecih običajno najslabši.Primeijava ostanka čistega do. novi prostori upokojencem najbolj zgovorno pričali, da je „Zmaj“ prešel na novo poglavje v svoji dolgoletni zgodovini. Po govoru so člani mladinske organizacije priredili upokojencem kratek kulturni program, jim nato pripeli značke ter povabili na ogled novih prostorov. Upokojenci so z vidno radostjo sledili sedanjim tehnološkim postopkom v proizvodnji a nekaterim se je vzlic spremenjenim razmeram utrnila solza. Saj bi marsikdo še danes rad delal in prispeval k splošnemu napredku, če bi zmogel. Vmes so spraševali to in ono, vsi pa ugotavljali, da je delo sedaj bistveno lažje, manj naporno in okolje zelo prijetno. Za ogledom so spet posedh. Ob zakuski se je nato razvil sproščen razgovor z obujanjem spominov. In nato še nekaj posnetkov za letošnje snide-nje. „Ce bomo zmogli, bomo drugo leto z veseljem spet prišli", so dejali preden jih je odpeljal avtobus. Marjan Kralj hodka to sliko še bolj razjasni. Lani je v prvih 9 mesecih znašal 2,894.000, letos pa 10,880.000 dinarjev, kar je seveda neprimerno ugodnejše. Prognoza za konec leta je tako lahko optimistična, saj so zadnji trije meseci vedno prodajno najboljši. Analiza nekaj zadnjih računov kaže, da se finančni rezultati izboljšujejo, vendar večji napredek pričaKujemo šele z uresničitvijo zastavljenih investicij. Čerin v TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI Za 26 % povečana proizvodnja O delu in doseženih rezultatih v prvih 10 mesecih nam je spregovoril direktor TOZD Elektromotorji. „Letni plan za prvih deset mesecev smo dosegli količinsko 97,7 vrednostno pa 96,1 procentno. Upamo pa, da bomo v zadnjih dveh mesecih lahko nadoknadili teh 3-4 % kolikor nam manjka in tako dosegli predvideni plan. Povečanje proizvodnje glede na lansko leto znaša za prvih 10 mesecev 26 % količinsko in 30 % vrednostno. Mesečno pa smo načrtovani plan dosegli takole: januar in februar sta bila razmeroma v redu, večji izpad proizvodnje pa je bil v marcu in juliju. V marcu smo imeli težave zaradi kvalitete dobavljenih kolektorjev iz Idrije, kar je imelo tudi velik vpliv na zmanjšanje izvoza. Izpad v juliju je predvsem posledica pomanjkanja materiala za gredi ter pločevine za rotorje in statorske liste. Izvoz bo v letošnjem letu nekoliko manjši od načrtovanega. Dosegli bomo približno 90 % letnega plana, vzrok za to pa je predvsem v že zgoraj omenjeni nekvaliteti kolektorjev, ki jih vgrajujemo v sesalne enote za tovarno AEG iz ZRN. Nekaj izpadov je bilo tudi na sirenah, ki jih prodajamo v severno in južno Ameriko. Tu gre predvsem za proizvodne probleme, ki pa so že uspešno rešeni in bi moral ta izvoz ponovno steči normalno. Za leto 1979 računamo, da se bo povečal za 50 %, to je iz letošnjih 5 milijonov dolarjev na 7,5 milijonov. Čez celoletno poslovanje nas je seveda zasledovalo tudi nekaj problemov. To so bili predvsem: slaba oskrba z repromaterialom, iztrošena in izrabljena strojna oprema, slaba organizacija proizvodnje — predvsem v pripravljalnih oddelkih in na kraju tudi premajhne kapacitete obdeloval- nice, vsaj glede na zmogljivosti montaže v Železnikih in TOZD „Montaža“ Idrija, katero smo dolžni zalagati z zadostnimi in kvalitetnimi polizdelki. Ta problem smo poskušali rešiti z zunanjimi kooperanti s katerimi nameravamo Še sodelovati, za ostala bolj zahtevna dela pa moramo usposobiti svojo lastno obdelovalnico z modernejšo opremo. Nadalje nam predstavlja velik problem tudi visok odstotek bolniških izostankov, saj se je v zadnjih dveh letih dvignil iz 6 na 10 %, kar seveda predstavlja velik izpad delovnih ur. Plan, ki ga trenutno sprejemamo za leto 1979 je za 33 % večji od letošnjega in to tako vrednostno kot količinsko. Povečanje bo predvsem na sesalni enoti, kjer povečujemo proizvodnjo iz letošnjih 250.000 na 400.000 komadov, s čimer se bo tudi močno povečal izvoz v ZRN. Prav na proizvodnji tega motorja je investicija že v zaključni fazi, tako da upamo, da bodo vsi stroji že pripravljeni za proizvodnjo koncem decembra. Ta motor namreč tudi izvažamo firmi AEG s katero imamo kooperacijsko pogodbo na sesalnikih za prah, kijih prodajamo na domačem trgu. S tem bomo lahko tudi povečali domačo prodajo. Ostala proizvodnja bo naraščala v nekoliko manjšem obsegu, ker ne mislimo in tudi ne moremo povečevati delovne sile, investicije v tovrstno strojno opremo pa so šele v pripravi. Prav tako je še v pripravi večja investicija, ki pa bo vplivala na proizvodnjo šele v drugi polovici leta 1980. Tu je predvideno povečanje obde-lovalnice, kot tudi povečanje montažnih zmogljivosti. Na ta način bo omogočeno sprejeti tudi povsem nove tehnologije, ki bo izboljšala produktivnost in povečala proizvodnjo polizdelkov. Ti so nam trenutno najbolj ozko grlo. Do tedaj pa je dolžnost naših strokovnih služb, tako razvoja kot tehnologije, da pripravijo vse potrebno na izdelkih in s tem omogočijo predviden način proizvodnje. Mislim, da je to nujnost, če hočemo ostati konkurenčni tako na domačem kot zunanjem trgu, saj vemo, da se odpirajo vedno nove tovarne elektromotorjev- in gospodinjskih aparatov, obstoječe pa že namenjajo velika sredstva v povečanje svojih zmogljivosti. Boris Čerin Fred nedavnim so se v TOZD TV Pržan poslovili od dolgoletne sodelavke Ane Vehovec, ki so ji ob upokojitvi zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Nepozaben večer v Bovcu Petek, 24. november, bo ostal vsem tistim, ki smo se zbrali v dvorani hotela Alp v Bovcu v nepozabnem spominu. Ta dan so izbrali člani ' kolektiva tovarne vžigalnik tuljav Bovec za svoj dan, kjer so pregledali dosedanje uspehe in se dogovorili za delo v prihodnje. Seveda niso pozabili tudi na jubilante 20 in 10 letnega dela, na državne odlikovance, na člana kolektiva, ki sta odšla v pokoj, na krvodajalce ter inovatorje. Vendar o tem nekoliko kasneje. Po uvodni otvoritvi je predsednik 00 sindikata Rajko Komac podal poročilo izvršnega odbora OOS. Poudaril je, da se s pravkar končanimi kongresi zaključujejo pretekla in začenjajo prihodnja štiriletna obdobja dejavnosti na področju družbenopolitičnega življenja v Jugoslaviji. Zveza sindikatov Slovenije in Jugoslavije sta kot najširše družbenopolitične organizacije delavskega razreda na svojih kongresih podkrepili izvajanje že obstoječih nalog za dosego zastavljenih ciljev in si istočasno zastavili naloge s poudarkom na področja, ki so najbolj pereča za slehernega delov- puščeno le ustrezni službi, pač pa mora tu sodelovati širši krog delavcev. Tudi na področju počitniške dejavnosti imajo veliko težav s preskrbo zadostnih počitniških kapacitet. Tu bo potrebno poiskati ustrezne rešitve, saj delavci vse premalo koristijo celo tiste kapacitete, ki so na razpolago. Seveda je vzrok temu trdo delo doma, obnova hiš itd. Kljub temu pa bo OOS poskrbela, da bi se kar največ delavcev odločilo za letovanje. Poročilo o enoletnem deluOOZKje podal sekretar Vladimir Šulin in povedal, da je njihova 00 ZK aktivno sodelovala pri vseh dogajanjih v TOZD tako na področju družbenoekonomskega razvoja kot na področju usklajevanja medsebojnih odnosov v TOZD. V predkongresnem obdobju so temeljito obravnavali kongresne dokumente, ki so pred vse nas postavih nove naloge in zahteve. Posebno pozornost je ta 00 posvetila vprašanju discipline in ponašanju delavcev, zavzela določena stahšča in dala zadolžitve ustreznim strokovnim službam za njihovo realizacijo. V svojem .programu so si zastavili napisali v eni prihodnjih številk „Iskre“. Zbran kolektiv je v svojem in v imenu glavnega direktorja pozdravil direktor te TOZD Jože Melihen. Podal je tudi poročilo o poslovanju v letošnjem letu ter se zahvalil vsem za vložen trud. in uspehe pri dobrem poslovanju. O vsem tem bomo kaj več napisali prihodnjič. Najslavnejši trenutek tega srečanja je bil vsekakor podelitev značk 20 in 10 letnikom. Za 20-letno delo so prejeli priznanja: Vladimir Šulin, Izidor Mlekuž, Vladimir Šulin prejema priznanje za 20-letno delo. Člani kolektiva poslušajo poročilo predsednika 00 sindikata. nega človeka. Tudi OOS v tej TOZD bistvene temeljne naloge. Naj jih nekaj bo težila k realizaciji zastavljenih naštejemo: stalno spremljanje izva-nalog. Ne smemo namreč pozabiti, da janja stabilizacijskega programa spre-so naloge, ki so jih pred nas postavili mljanje investicijskega razvoja teme-kongresi, široke in pomembne ter da Ijne organizacije in skrb za produkti-mora prav sindikat zagotavljati sleher- vnost, stalna skrb za krepitev osnovne nemu zaposlenemu uveljavljanje njihovega z ustavo in zakonom o združenem delu opredeljenega družbenoekonomskega in političnega položaja in vloge v družbi. Sindikat postaja vse pomembnejši tudi na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Prav tu pa bo potrebno še veliko narediti. V nadaljevanju poročila se je predsednik dotaknil še tistih področij, ki jim je potrebno posvetiti še večjo skrb. Eno takih področij je informiranje, ki je dobilo z ustavo in zakonom o združenem delu izreden pomen, zato je odveč poudarjati, da brez dobre informiranosti delavca ne more biti njegove družbene osveščenosti in njegovega učinkovitega delovanja kot gospodarja — upravljalca. Poskrbeli bodo za tako obliko informiranja, ki bo sprejemljiva za slehernega zaposlenega v tej TOZD. Z obliko vrednotenja delavčeve učinkovitosti niso zadovoljni. Še vedno je preveč čutiti vpliv subjektivnosti, ne pa dejanske objektivne ocenitve delavčeve učinkovitosti. Na tem področju se bodo morali vsi zaposleni kar najbolj angažirati. V tej TOZD rešujejo stanovanjska vprašanja z vsemi razpoložljivimi sredstvi, saj je angažiranost na tem podredu v zadnjem času zelo velika, kljub temu pa so še vedno odprta nekatera nerešena vprašanja. Reševanje stanovanjske problematike ne sme biti pre- Rajko Komac — predsednik OO sindikata. Upokojenca Stanko Bon in Oskar Mrakič. organizacije, evidentiranje novih možnih kandidatov za sprejem v članstvo ZK, stalno izobraževanje članstva z namenom, da bodo z boljšo usposobljenostjo lahko pomagaU pri razvoju naše samoupravne socialistične demokracije. Še posebej je sekretar 00 ZK poudaril, da se bodo prizadevali za dosledno uveljavljanje delegatskih odnosov v TOZD in spremljali delo delegacij na vseh področjih. Svoje poročilo sta podala tudi predsednik 00 ZSMS in predsednik aktiva ZB. O delu mladih smo poročali že v prejšnjih številkah našega glasila, o aktivu ZB pa bomo kaj več Milan Piuzi - priznanje za 20-krat darovano kri. Tudi 11 posnetek priča, da je bilo v Bovcu veselo. Čestitka za dolgoletno delo. Viktor Komac, Vilma Komac, Berta Berginc, Ivan Cuder, Osvald Mlekuž, Sava Čopi; za 10-letno delo pa so bili nagrajeni: Drago Kravanja, Metka Urbančič, Nadja Sarajlič Sonja Kravanja, Danilo Kravanja, Franc Rot. Pevski zbor Iskra iz Bovca. Ta dan so podelili tudi državno odlikovanje, ki gaje prejel Anton Mlekuž, štirje člani so prejeli priznanje Iskre. Nevjo Kavs pa je bil nagrajen za inovacijo. Prav tako so prejeli posebna priznanja tudi krvodajalci, še posebno prisrčno pa so se zahvalili Milanu Piuziju, ki je že 20 krat daroval svojo kri. Vsi zbrani so se poslovili od Stanka Bona in Oskarja Mrakiča, ki sta odšla v zasluženi pokoj. Zaželeli so jima še veliko lepih dni in osebne sreče. Taka srečanja iz katerih veje duh delovnih uspehov in zmag, so res prijetna. In prav zato je bilo toliko bolj prijetno tudi to srečanje v Bovcu, še posebno ob poslušanju moškega pevskega zbora iz Bovca, ki ima zveneče ime ISKRA ter zanimivi humoristični točki VT (vžigalna tuljava) Žehtnik. prav ta točka je požela obilo smeha in oprala vse tisto, kar je v tej tovarni umazano. Srečanje se je ob glasbi nadaljevalo še pozno v noč. Marko Rakušček Srečanje jubilantov dela Spisek bi bil predolg, če bi hoteli poimensko predstaviti vse tiste, ki so se dan pred našim lepim praznikom 29. novembrom zbrali v delavski restavraciji Iskre-Avtoelektrike v Šempetru pri Gorici z namenom, da na skromni, a toliko bolj prisrčni slovesnosti skupno proslavijo lep delovni jubilej — 10 let dela v Iskri—Avtoelektriki. Zbrani jubilanti so bili iz vseh TOZD, lociranih v Šempetru ter iz temeljne organizacije Odlitki-Komen. Čudovito je bilo gledati, kako so mlada dekleta in fantje pripenjali jubilantom rdeče nageljne, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Zmago Lasič pa jim je podaril jubilejno značko in jim v imenu celega kolektiva prisrčno čestital. Te pomembne slovesnosti se zaradi bolezni ni mogel udeležiti glavni direktor Jože Eržen, ki prav letos praznuje tudi on 10-letnico dela v tem 3000-članskem kolektivu. V njegovem imenu je 122 jubilantov 10-letnega dela čestital in pozdravil Ludvik Jelinčič, pomočnik glavnega direktorja in med drugim dejal: „0b tej priliki bi lahko pripravil podrobno inventuro uspehov v 18 letih in še posebej zadnjih 10 let skupnega dela našega kolektiva, vendar te uspehe in trud, ki je bil potreben, da smo jih dosegli sami čutite in dobro poznate in ne bom dolgovezil s številkami. Napačno pa bi bilo, če ne bi danes, ob tem slavju ne izrekel nekaj bistvenih dejstev o našem razvoju. Danes se lahko spomnimo spet na leto 1959, ko so začele prve priprave za pričetek proizvodnje avtoelektrike pri nas, pa se spomnimo na skromen začetek proizvodnje v začetku leta 1960, ko nas je bilo manj kot sto. Mesečna proizvodnja je bila takrat skromna, z vztrajnostjo, samoodrekanjem in tudi trmo smo premagovali že tako zahtevne ovire, objektivne in naše človeške težave, da smo po osmih letih iz skromne tovarne že postali prava industrija. Po letu 1968 se je naš kolektiv še hitreje večal, v naše združeno delo so se vključili novi kolektivi iz Bovca, Tolmina, Ljubljane in Komna. Danes štejemo že preko tri tisoč zaposlenih, mesečno pa izdelamo za več kot 8 milijard S din Izdelkov. In v čem je skrivnost teh uspehov? — Trdna volja nas vseh do dela za skupni cilj — neprekinjeni napori za izboljšanje organizacije, tehnologije, pogojev dela — skrb za nenehno rast našega kolektiva — skrb za trajno rast kakovosti naših izdelkov — prilagajanje potrebam trga z vedno novimi in novimi izdelki — disciplina pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti do drugih kolektivov, ki uporabljajo naše izdelke — odprtost do sporazumevanja z drugimi kolektivi v družbenem procesu združenega dela. Pri izpolnjevanju teh nalog smo bili uspešni. Uspehi so daleč prevladali nad slabostmi in težavami^ ki so nas spremljale. Velik del zaslug, da je tako, gre tudi vam jubilantom, zato vam izrekam posebno priznanje, ki je istočasno tudi obveza za vašo neomajno udeležbo pri reševanju sedanjih in bodočih nalog v našem združenem delu. Globoko sem prepričan, da je naša slovesnost istočasno tudi najbolj plemenit način proslavitve 29. novembra, obletnice naše socialistične federativne republike Jugoslavije.“ Jubilante je za svoje dolgoletno delo nagradil tudi pevski zbor „Ciril Silič11, ki je srečanje oplemenitil z lepo zborovsko pesmijo ter dal slavju tisti poseben prispevek, ki je pomagal ogreti srca in hitreje vzbuditi občutek ponosa za vse tisto, kar smo preživeli in naredili. Vsem jubilantom še enkrat iskrene čestitke! Marko Rakušček V okviru šole za poslovodne kadre, ki deluje že dlje časa v Škofji Loki, je prišla na obisk v temeljne organizacije Iskre - Avtoelektrike, ki so locirane v Šempetru pri Gorici ena od skupin, ki prav sedaj obiskuje to šolo. Slušatelji so si ogledali proizvodne prostore, nato pa so jih predstavniki Avtoelektrike v dvorani delavskega samoupravljanja seznanili in predstavili Iskro, njen proizvodni program, delovne uspehe, načrte za nadaljnjo izgradnjo in gospodarjenje. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Delavski svet je razpisal referendum Delavski svet DO Industrije elementov je na svoji 5. redni seji v četrtek, 23. novembra, pregledal rezultate javne razprave o osnutkih samoupravnih splošnih aktov. V javni razpravi so bili predlogi: spremembe Samoupravnega sporazuma o združevanju v DO IEZE, Statut DO IEZE, Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih, vzporedno pa je tekla javna razprava o statutih TOZD. Delavski svet je predloge in usklajevalni postopek verificiral in razpisal referendum za 11. decembra letos. Predsednik komisije za samoupravne splošne akte Dušan Dolničar je DS poročal o poteku javne razprave. Javna razprava je trajala 3 mesece in komisija je prejela številne pripombe, predloge in želje TOZD, posameznikov in strokovne pripombe poslovodnih organov. Vse pripombe in želje po prilagoditvah je komisija v okvirih možnosti upoštevala in tako skristalizirala enotna besedila, ki so usklajena in potrjena na sejah vseh delavskih svetov TOZD in v DSSS. Dušan Dolničarje povedal, da je bila razprava zelo zavzeta in poglobljena, saj je na primer, za osnovo združevanja sredstev tekla beseda do zadnjega dne. Delavski svet je po krajšem posvetu dal predloge za referendum, ki bo v vseh TOZD in Skupnih službah 11. decembra letos. Določil pa je, da bo na referendumu po predpisih sprejet Statut DO in Samoupravni sporazum o združevanju, oz. njegova dopolnila. Pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih pa bo sprejet do referenduma na zborih delovnih ljudi. Ena od točk te seje je bilo tudi poslovno poročilo o poslovanju v Delavski svet IEZE med 5. redno sejo. prvih devetih mesecih letos. Poslovni, bolje rečeno, finančni rezultat je zelo dober, zlasti je treba pohvaliti tehnološke pozitivne premike v večini TOZD. Manj razveseljivo pa je dejstvo, da je izvoz precej pod predvidenim programom in tu je tolikšen zaosta- nek, da ga do konca poslovnega leta ne bo moč nadoknaditi. Ker smo v Iskri o poslovanju v devetih mesecih v DO IEZE že pisali, zato številk ne ponavljam. Med drugimi poročili je poročal tudi delegat Zbora združenega dela v občini Ljubljana-Šiška Mirko Cokan. Povedal je, da DO IEZE v šišenski občini mnogo pomeni, zlasti je razveseljivo, da je naša DO največji investitor v občini. Dodal je še, da občinski organi zelo podpirajo ureditev delovnih razmer v TOZD Keramika in, da podpirajo nameravano investicijo v tej tovarni. Poleg tega je sprejel Delavski svet tudi terminski koledar za leto 1979. Vseh terminov ni mogoče tu objaviti, naj povem le to, da bo trajal kolektivni dopust 15 delovnih dni, od 16. 7. do 3. 8. 1979. p. Kotar S seje odbora za Odbor za gospodarjenje, ki je organ DS, je imel 23. novembra sejo, na kateri je razpravljal o devetmesečnem poslovnem poročilu in oceni poslovanja do konca letošnjega leta. Poslovanje je bilo zelo dobro, razen izvoza, pravtako tudi dobro kažejo prognoze za zaključek poslovnega leta. Poslovanje je bilo med januarjem in septembrom zelo dobro. Zlasti je ugoden finančni rezultat. Značilnost tega časa je zaradi premajhne konjunkture na svetovnem trgu velika Preusmeritev na domači trg. Tu je tudi odgovor za lep finančni rezultat. Poročevalec Otmar Zorn pa je opozoril odbor na bistven odmik od pred-yidenega izvoza. To je zelo negativno ut se utegne še maščevati, ne le zaradi Premajhnih deviznih sredstev, ampak s° posledice lahko težke tudi zaradi uegativne stimulacije pri nakupu deviz, prav tako pa je nevarnost, da ne bo mogoče toliko deviznih sredstev Nameniti za investicije iz uvoza, če se Ue bo stanje izvoza bistveno zboljšalo. Oceno poslovnih rezultatov do konca_ leta je dal finančni direktor Jože Šurc. Meni, da bo delovna orga-uizacija končala leto z ostankom dohodka. Za leto 1979 pa je predviden Zelo nagel porast proizvodnje, zlasti v ‘OZD Keramika, kjer je bil učinek dela letos pod pričakovanji, kar pa je Sumljivo, ker so sredi leta spremenili Delavci Skupnih strokovnih služb " Industrije elementov za elektroniko 80 proslavili dan republike skupno. Na Proslavi so podelili tudi priznanja in Uagrade jubilantom trideset, dvajset in desetletnega dela. Priznanja in nagrade 80 prejeli: let: Adolf Osterman; Zu 20 let: Angelca Pajk, Bernarda Zu-Pančič, Franc Kaučič, Jože Lun, •anez Mihevc. Marija Glavan, Marija Klemenc Angela Pečnik; ?a 10 let dela: gospodarjenje tehnologijo in začeli izdelovati keramične nosilce iz brezalkalne keramike. Ta izpad je opravičljiv zaradi bistvenega in nujnega dviga kvalitete, kakršno zahteva zunanji trg in domači kupci. Nekaj o osnutkih gospodarskega plana je povedal direktor področja za plan, analize in AOP Otmar Zorn. Rekel je, da so letos z načrtovanjem začeli že meseca maja, da bi tako zagotovili potreben čas za strokovno utemeljen in samoupraven program. Eden novih elementov v Gospodarskem planu za 1. 1979 je povečana amortizacija osnovnih sredstev. Tako bodo skušali zbrati večja sredstva za novo opremo, kar je nujen pogoj za posodabljanje strojnih zmogljivosti. V programu poslovanja za prihodnje leto osnutek predvideva znatno znižanje režije - konkretno v komercialnem področju. Zdaj so imele večinoma vse TOZD svojo „interno“ komercialo, poleg te pa je še komercialno področje delovne organizacije. Tako so bile nekatere funkcije podvajane, kar bodo po novem letu odpravili. Delavce, ki so doslej delali na področju prodaje in bodo njihova delovna mesta ukinjena, bodo premestili na odgovarjajoče delo, kjer bo to potrebno. Odbor za gospodarjenje je sklenil, da mora biti Gospodarski plan za leto 1979 usklajen do 12. decembra, sprejet pa do 28. decembra. p Kotar zgodovine naše republike. To je bila pesem mladosti, pesem borbe in odpovedi in pesem srečne mladosti v svobodi. FY TOZD ELEKTROLITI Srečanje s štipendisti V soboto, 4. novembra, so se v mokronoški Iskri srečali štipendisti te TOZD, ki jih je 24 in so na sestanek prišli vsi. Pogovorili so se o tekočih študijskih problemih, štipendiranju, zlasti pa o potrebah smeri in načina študija, ki jih rabi tovarna. Že pred sestankom mi je povedal direktor Tone Hočevar, da je zanje novi strokovni kader „condicio sine qua non“, po domače bi rekli, da je to pogoj, brez katerega ne gre. Mokronog je odmaknjen kraj in zato se v Tovarni elektrolitov dobro zavedajo, da se morajo „uzdati u se i u svoje kluse“. Vedo, da bodo morali vzgojiti lasten kader, če hočejo posodobiti proizvodnjo. Pri okrog 180 zaposlenih je 24 rednih in nekaj manj izrednih štipendistov veliko. Pa pravijo, „da je naložba v kadre najboljša naložba11. To je zanje zlasti važno zdaj, ko so tik pred gradnjo nove tovarne, pred velikimi tehnološkimi spremembami in pred popeteijeno proizvodnjo. Danes nimajo niti enega inženitja. Pa ne obupujejo. Štipendirajo na univerzi: inženirje za šibki in jaki tok, ekonomista, kemike na srednjih šolah pa strojnike, elektrotehnike in na poklicnih šolah elektromehanike, in kovinarje. Če bo vse po sreči, tudi z osipom računajo, jim v novi tovarni ne bo manjkalo strokovnjakov. Med pogovorom je bila seveda v ospredju nova investicija. Študentje višjih letnikov so se zanimali za konkretne dele opreme v proizvodnji, v laboratorijih in delavnicah. Marsikaj so svetovali in želeli in Hočevar je obljubil, da bodo vse potrebne in Jubilanti dela v DSSS. Pa so prišli ti prekleti hudiči, . . (Matej Bor) TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Storilnost pogojuje tehnologija „Vem, da mnogo delate, vem, da so norme visoke in da je storilnost mogoče povečati samo še z glavo, ne pa z rokami. Tehnologi bodo morali narediti še več, za boljše delovne priprave, za sodobno tehnologijo — mehanizacijo in avtomatizacijo,1' je rekel zadnjič inženir Dolničar na proizvodnem sestanku. Ta misel mi je bila pred očmi, ko sva se pogovarjala in hodila po proizvodnji z Ivanom Gimpljem, ki vodi tehnološki oddelek v Žužemberku. Glavni proizvodni program v TOZD Keramični kondenzatorji predstavlja takozvani „ploščati program11 — kondenzatorji. Ta del proizvodnje obsega kar 75-80 % vse žužemberške proizvodnje. Zato so seveda temu posvetili tehnologi tudi največ skrbi. Okrog 80 % te proizvodnje je mehanizirane in avtomatizirane, ostalo pa je ročno delo. Kakih 15 % proizvodnje pa predstavlja »cevasti program11, kakor ga. imenujejo. Ta pa ima še kar dve tretjini ročnega dela. Vse ostalo pa je maloserijska proizvodnja, kjer prevladuje ročno delo. Že v sanacijski program so si zapisali, da mora biti težišče novega poslovanja avtomatizacija oziroma izpopolnjevanje tehnologije dela. Zagotovili so si tudi denar za nabavo strojev, ki pa žal vse prepočasi prihajajo v tovarno. Nekateri deli strojne opreme že Ivan Gimpelj - vodja tehnološkega oddelka. ških procesov pa bodo čisto nove, sodobne in avtomatizirane. Z novo strojno opremo bodo tako prišli do cele vrste izboljšav in dvignili bodo kvaliteto in tudi storilnost. Imajo vse pogoje. Tržišče je ugodno in lahko bi prodali celo več, kakor imajo. Tudi pri izvozu stalno povečujejo količine in njihovi izdelki so tudi zunaj dobro sprejeti. Ne bodo pa za svoje potrebe vsega kupili oziroma uvozili. Precej naprav in strojev rabijo za čisto specialne potrebe, te pa projektirajo in izdelujejo doma. To velja zlasti za naprave in Montaža keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku. kar preveč kasnijo in zato kasnijo tudi s predvidenimi učinki. Ročno, čeprav se za to zelo prizadevajo, ni mogoče vsega nadomestiti. Z novo opremo, ki jo že imajo in jo bodo še dobili v nekaj mesecih, se bo proizvodnja dvignila za okrog 50 %. Tako bodo zamenjali nekatere naprave in stroje s sodobnejšimi, nekatere faze tehnolo- možne predloge upoštevali. Fantje (na razgovoru je bila ena samcata ekonomistka) so v tovarni že kar doma. Prakse torej niso bile zaman, nasprotno, pozna se, da so študentje med počitnicami hodili po tovarni z odprtimi očmi. Zlasti pa so bili zanimivi pogovori o smereh študija in diplomskih delih. Letos namreč končajo štiije. Smeri študija uravnavajo po potrebah proizvodnje oziroma za potrebe razvoja in pa tudi za vzdrževanje naprav in strojev, zato pa imajo tudi bodočega sodelavca na oddelku za avtomatizacijo na Fakulteti za elektrotehniko. Dva študenta, absolventa sta se odločila za diplomski nalogi iz »domačega materiala11, iz snovi tovarne. Tako bosta obdelala dve vprašanji, ki žulijo TOZD in obenem globlje spoznala tovarno in njeno proizvodno — poslovno problematiko. Zanimiv je tudi sklep samoupravnih organov, da vsem štipendistom v celoti plačajo tečaje tujih jezikov. Dobro se zavedajo, kakor je rekla Dvornikova, ki vodi kadrovsko službo, da je strokovnjak brez znanja jezikov, pri mednarodni delitvi dela, kakršna je danes, polovico manj uporaben. Tovariši iz TOZD pa so obljubili štipendistom, da jim bodo v skladu z možnostmi omogočili inozemsko, prakso, nekaj zaradi strokovnega, še bolj pa zaradi jezikovnega izpopolnjevanja. Proti koncu je postal pogovor nevezan in študentje so mnogo spraševali o poslovanju, proizvodnji, o novih možnostih po gradnji in možnostih nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Direktor Hočevar je neumorno odgovarjal in spodbujal debato. Naj zaključim z njegovo mislijo: »Vi mladi strokovnjaki boste prinesli znanje, sodoben pogled na svet in poslovanje in predvsem svoj polet in entu-ziazem. Težko vas pričakujemo in od vas pričakujemo mnogo ...“ pY opremo pri ploščatem programu. Tu so sami projektirali in naredili stroj za metaliziranje in tako močno povečali zmogljivost in tako odpravili ozko grlo. Spajkalne stroje pa jim delajo v TOZD Orodjarna. Nujno pa bodo morali uvoziti precej inštrumentarija za meritve, stroje za žigosanje in metali-zacijo ter še nekatere. Z vsemi temi posegi in pridobitvami pa tudi zmanjšujejo delež fizičnega dela in zmanjšujejo z avtomatizacijo zlasti težja dela. Doseči hočejo to, da bo delavec stroj kontroliral in mu ne več stregel. Tako so ubili dve muhi na en mah. Proizvodnja je večja in tudi stroški se manjšajo, kar pa je bistvo ekonomike poslovanja. Ne manjka pa jim tudi težav. Prav ob avtomatizaciji imajo vse več problemov s keramičnimi nosilci, ki jim jih delajo v vižmarski Keramiki. Keramična telesca morajo biti za avtomatsko dokončevanje proizvodnje kar se da preciznih oblik in dimenzij. Ker pa v Keramiki še nimajo najsodobnejših delovnih naprav in možnosti, so oblike in dimenzije vse večji problem. Prej je bilo precej vseeno, kajti ročno delo ni zahtevalo tolikšne natančnosti pri polizdelkih, pri avtomatizirani proizvodnji pa se je stvar bistveno spremenila. Poleg tega pa se tehnologi posvečajo tudi osvajanju novih programov. Tako so že začeli s pripravami na proizvodnjo enoslojnih (singelayer) in večslojnih (multilayer) kodenzatorjev. Ti so po svetu vse bolj iskani in so tudi bolj funkcionalni in kvalitetni od klasičnih. Zlasti je to važno ob miniaturizaciji (pomanjševanju) izdelkov elektronske industrije. Že leta 1979 bodo začeli s poskusno proizvodnjo, pozneje pa jih bodo proizvajali do 100 milijonov letno. Enoslojne že proizvajajo in izpopolnjujejo. Druga noviteta pa je napetostno spremenljiv upor — varistor, ki ga izdelujejo z nazivno napetostjo od 80—120 V. v programu pa imajo tudi varistoije za najnižje napetosti od 22—80 V. Vse to razvijajo domači strokovnjaki v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan. F. Kotar Uspeh filiale v Prištini V počastitev 35-obletnice osvoboditve Prištine so v najstrožjem središču tega mesta slovesno odprli nov nakupovalni center s skupno površino nad 10.000 m2. V okviru tega centra so v predprazničnih dneh odprli tudi novo Iskrino prodajalno. V njej bo moč kupiti celoten Iskrin proizvodni program, zaposluje štiri ljudi, prodajni prostori pa merijo skupno s skladiščem 250 m2. Večja investicijska vlaganja za otvoritev nove prodajalne niso bila potrebna, ker je Iskra Commerce vzela prostore v najem. Oblikovno zasnovo so izdelali strokovnjaki IC, opremo pa je naredila tovarna ALPOS iz Šentjurja pri Celju. Predvidena realizacija nove Iskrine prodajalne v Prištini bo že v priho- dnjem letu okoli 10 milijonov dinarjev. Otvoritev nove prodajalne je vsekakor velik uspeh celotnega Iskrinega kolektiva v Prištini. V tem mestu imamo odslej skupaj z novo že dve prodajalni ter servisne prostore in filialo. Na območju pokrajine Kosovo imamo še prodajalne v Kosovski Mitroviči in Prizrenu, torej skupno štiri. Slovesne otvoritve so se poleg Iskrinih predstavnikov — direktorja Iskrine trgovske mreže Marka Pereniča, pomočnika direktorja TOZD Domači trg v IC Staneta Klemenčiča, direktorja filiale Priština Branislava Živiča in drugih, udeležili tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in gospodarstva mesta Prištine in Jugoslovanske ljudske armade. L.D. Turnir je odprl pokrovitelj Aleksander Mihev. OB DNEVU REPUBLIKE OŠ »Zvonko Runko« in I. C.-TOZD Zastopstva Pred dnevom republike 28. 11. 1978 sta se srečala kolektiva Osnovne šole Zvonka Runka in delavci IC TOZD Zastopanja tujih firm. Oba kolektiva sta soseda, saj oba delata v šišenski občini in tako so nastale prijateljske vezi in dobri sosedski odnosi. Med srečanjem so otroci v kratkem, toda izredno duhovitem programu peli, deklamirali, zaigrali in celo zaplesali dve baletni točki. Program je bil pester pregled naše zgodovine in sedanje stvarnosti, hkrati pa so otroci pokazali mnogo. Nehote sem se spomnil na ves vloženi trud vzgojiteljev. Sekretar OO ZK TOZD Zastopstva Igor Triler je v govoru otrokom in sodelavcem priklical v spomin razvoj zgodovine delavskega gibanja v Jugoslaviji in prehajanje oblasti na delovnega človeka. „Če rečemo AVNOJU korenine, lahko rečemo delegatskemu sistemu našega samoupravnega socializma zrel sad borbe in naporov,“ je izzvenela njegova misel. Na koncu proslave je predsednik sindikata TOZD Zastopstva šoli izročil za spomin darilo: mikroskop. Direktorica šole se mu je zahvalila za pozornost in rekla, da bodo „skozi ta drobnogled uspešno gledali v lepšo bodočnost." F. Kotar / ~\ ISKRA COMMERCE LJUBLJANA DSSS Sektor za organizacijo in računalništvo, vas vabi, v kolikor imate sposobnost vodenja, da se javite — za vodenje organizacijske službe Za opravljanje tega dela od kandidata pričakujemo, da ima visoko šolsko izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj. Prav tako vabimo k sodelovanju sodelavca, ki ima veselje do samostojnega programiranja in svetovanja. Od kandidata pričakujemo, da ima visoko šolsko izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj. V kolikor pa imate le 2 leti delovnih izkušenj in višjo šolsko izobrazbo, pa vas vabimo za programiranje po definiciji. Za vsa dela je obvezno 3 mesečno poskusno delo. Kandidate prosimo, da svoje vloge pošljejo v roku 15 dni po objavi v časopisu na naslov Kadrovska služba ISKRA COMMERCE Ljubljana, Topniška 58. Za eventualne dodatne informacije pokličite telefon št. 324-376. X_____________________________:____/ ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje naslednjih del, za nedoločen čas TOZD MARKETING — za tajniška dela v TOZD POGOJI: — končana upravno administrativna šola — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje strojepisja in stenografije — pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika — za nabavljanje in vračanje eksponatov, nabavljanje ter prevažanje blaga s kombijem in sodelovanje pri postavljanju manjših razstav POGOJI: — končana poklicna šola elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj v nabavni službi — opravljen vozniški izpit C kategorije — zaželen odslužen vojaški rok TOZD ZUNANJI TRG — za vodenje izvoznih poslov sektorja POGOJI: — končana II. stopnja Elektro fakultete " — nad 5 let delovnih izkušenj v stroki — opravljena zunanje trgovinska registracija — aktivno znanje angleškega jezika — za opravljanje dolgoročnejših komercialnih nalog v uvozu oziroma izvozu POGOJI: — končana II. stopnja Ekonomske fakultete — 5 let prakse v stroki — opravljena zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje angleškega jezika TOZD SERVIS — za prevzemanje in izdajanje izdelkov, prinešenih na popravilo POGOJI: — končana Poklicna šola — elektro smeri — 1 leto delovnih izkušenj — za obračunavanje izven garancijskih storitev POGOJI: — končana Šola za blagovni promet — 1 leto delovnih izkušenj — za montažo, popravljanje in vzdrževanje manj zahtevnih PVN in VVN sistemov POGOJI: — končana Tehniška elektro šola, šibki tok — 2 leti delovnih izkušenj — opravljen vozniški izpit B kategorije — za likvidacijo stroškovnih in blagovnih faktur, ter za administrativno evidenčna dela POGOJI: — končana ekonomska srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje strojepisja — za uvajanje tehnoloških postopkov na področju telefonije, ali na področju akustike POGOJI: — končana I. stopnja Elektro fakultete, šibki tok — 5 let delovnih izkušenj — zaželeno znanje enega od svetovnih jezikov — za vodenje zahtevnejših tehnoloških postopkov na področju merilne tehnike urnih mehanizmov in mikrofilmskih naprav POGOJI: — končana II. stopnja Elektro fakultete, šibki tok — 5 let delovnih izkušenj — zaželeno znanje enega od svetovnih jezikov DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — za vodenje avtoparka Iskra Commerce POGOJI: — končana Višja prometna šola — 3 leta delovnih izkušenj — opravljen vozniški izpit B kategorije ISKRA Številka 49/50 - 9. dec. 1978 Za vsa dela je obvezno tri mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe pošljejo v 8 dneh po objavi Kadrovski službi ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Topni- V. Preteklo nedeljo, dne 26. novembra 1978, je v počastitev dneva republike organizirala delovna organizacija ISKRA — ELEKTROMEHANIKA v SOZD ISKRA v prostorih delavske restavracije Iskra — Telekomunikacije na Laborah v Kranju, že 2. tradicionalni odprti moštveni šahovski turnir z mednarodno udeležbo. Šahovsko tekmovanje je odprl predsednik poslovodnega organa DO Iskra — Elektromehanska Aleksander Mihev, ki je udeležencem med drugim dejal: „V zadovoljstvo nam je, da je Iskra Elektromehanska postala organizator pomembnega srečanja šah isto v ob počastitvi dneva republike. Tekmovanje, ki smoga pričeli v lanskem letu z željo, da postane tradicionalno, smo organizirali tudi letos in menimo, da ni več ovir, da ga ne bomo organizirali tudi v bodoče. Organizator tekmovanja Iskra Elektro-mehanika želi s takimi in podobnimi tekmovanji doseči, da se čimvečje število delavcev posveča športu in šahu in tako krepi zdrav duh v zdravem telesu. Delavci Iskre smo v sedanjem obdobju dosegli pomembne rezultate pri proizvodnji in osvajanju novih programov. Osnova vsega pa je delovni človek, ki po napornem delu potrebuje aktiven počitek. Za takšen počitek pa je šah izredno primerna igra. Vsem udeležencem želim v imenu delavcev Iskre Elektromehanike Kranj in v svojem imenu dobro počutje med nami, obilo športne sreče in dobrih rezultatov." Navzoče je pozdravil tudi predsednik organizacijskega odbora tega tekmovanja Martin Brce. Igrali so po pravilih FIDE in pravilniku ŠZJ iz leta 1976 tako, da je imel vsak igralec 10 minut časa za razmišljanje za partijo. Šahovskega temovanja se je udeležilo 71 ekip in sicer 65 štiričlanskih moških in 6 tričlanskih ženskih ekip, ki so bile razvrščene v jakostne skupine po 10 moštev s tem, da so igralce vrednotili takole: mojster in več = 0 točk, mojstrski kandidat = 0,5 točke, I. kategornik = 1 točka, II. II. skupina: 1. Optimisti - Mb (Ivanuša, Vadija, Niki E., Niki K.) 24, .2. ŠD Radovljica (Prestrl, Tramte, Hrovat, Hrovat, Bajželj) 23,5, 3. Gumar - Sava (Vojičič, Marko, Miloševič, Gazvoda) 20,5, 4. Tržič (Škrjanc, Valjavec, Loc, Kavar, Loc A.) 20,5, 5. Radomlje (Osolin, Zupančič, O solin, Skok, Jereb) 18, 6. Iskra II Lj. (Kerec, Sešek, Brezigar, Černe) 16,5, 7. Jesenice — ml. (Kosmač, Soklič, Svetlin, Kokošar) 16, 8. Post SV Karmen I (Deisinger, Rehor, Goseh I, Baumen) 15,5, 9. PSV-HSV Klagenfurt (Keuschningg, Lafnitzegger, Komelter Lussner) 13, 10. Iskra EM TOZD Stikala (Krek, Obleščak, Bohinc, Bartol, Logonder Kavčič) 12,5 točk. III. skupina: 1. Tržaška šah. akademija (Filipovič, Goliani, Pertot, VVunderlich) 27, 2. ŠŠD Velenje (Kristan, Goršek, Špeh, Stropnik) 25.5, 3. UJV Ljubljana (Troma, Pergovnik, Peršič, Blas) 23,5, 4. Zavarovalna skupnost Triglav Kranj (Hafner, Kalan, Jemec, Kalan K.) 22, 5. Litija (Dolinšek, Meglič, Čopar, Čelesnik) 17,5, 6. RTV — Ljubljana II 17.5, 7. ZRMK Ljubljana 17, 8. Bistrica 12.5, 9. Grintavec I 10,5, 10. Bled 7,5 točk. IV. skupina: 1. Iskra - Inženiringi, Ljubljana 27, 2. Iskra EM - TOZD Števci 25,5, 3. LTH Škofja Loka 23,5, 4. Iskra EM - TOZD Orodjarna 22,5, 5. Tekstilindus - Kranj 21.5, 6. Sava I — Kranj 15, 7. Grintavec II 13.5, 8. Planika - Kranj 13, 9. Iskra EM -TOSP 11, 10. Iskra EM - TOZD TEA 7,5 točk. V. skupina: 1. ELKOM - Maribor 29, 2. ŠS VIRTUS - Duplica 22,5, 3. ELAN I 22, 4. CINKARNA Celje 21,5, 5. Iskra EM -TOZD Vzdrževanje 19, 6. Iskra EM — TOZD ATC 18, 7. Iskra — Polprevodniki Trbovlje 17,5, 8. Iskra III — Ljubljana 14,5, 9. Iskra EM — TSD 10, 10. Šenčur 8 točk. Turnir je bil nedvomno zelo množična prireditev. kategornik = 2 točki, III. kategornik = 3 točke, IV. kategornik = 4 točke in brezka-tegornik = 5 točk. Tekmovalna šahovska moštva iz Jugoslavije, Avstrije in Italije so v moških skupinah imela v svojih vrstah 5 mojstrov, 24 mojstrskih kandidatov, 23 prvo-, 44 drugo-, 45 tretje-, 27 četrto- in 131 brezkategor-nikov, medtem ko so v ženskih vrstah nastopile 4 mojstrske kandidatke, 2 prvo-, 2 drugo-, 4 tretje-, 1 četrto- in 6 brezkategor-nic. Doseženi so bili naslednji rezultati: I. skupina: 1. ŠD Domžale I. (Jelen, Ivačič, Penko, Trampuž) 26, 2. Ljubljana-Moste (Zorman, Slak, Vošpernik, Šribar) 26, 3. Murka — Lesce (Osterman, Cuderman, Praznik, Roblek, Mali) 20,5, 4. RTV Lj. I (Bajec, Šeremet, Saradjen, Perci) 20, 5. Iskra I Lj. (Steiner, Mauhler, Papler, Šemrl) 18, 6. ŠD Kranj (Mazi, Rakovec, Jokovič, Ivanovič) 17, 7. Jesenice (Zorko, Železnik, Krničar, Krajnik, Simončič) 16,5, 8. Stol — Kamnik (Karnar, Bavčar, Trebušak, Bračič, Bergant) 16,5, 9. Domžale II (Vavpetič, Skok, Osolin, Hribar) 15, 10. Kranj — Mladi (Pavlin, Lazar, Božič, Mrak, Bidovec) 4,5 točke. VI. skupina: 1. KOMGRAP I - Beograd 30, 2. KERAMIKA - Mladenovac 27,5, 3. Iskra EM — Nabavna organizacija 22, 4. Kasarna Stane Žagar I Kranj 21, 5. Iskra EM — TOZD Elektrooptika, Ljubljana 18, 6. Iskra IV - Ljubljana 17,5, 7. Sava II - Kranj 14,5, 8. JLA - Ljubo Šercer, Ljubljana 13, 9. Gozdno gospodarstvo, Kranj 12, 10-Dimnikarsko podjetje, Kranj 4,5 točke. VII. skupina: 1. Iskra EM - TOZD ERO 11, 2. Kasarna Stane Žagar II, Kranj 9, 3. Iskra Avtomatika, Ljubljana 7,5, 4. ELAN II 6,5, 5-Iskra EM - TOZD ATC II 6 točk. Ženska skupina: 1. Murka I — Lesce 13,5, 2. Iskra " Ljubljana 11,3. Domžale 10,5,4. Murka H — Lesce 6, 5. Iskra EM I — Kranj 2, 6. Iskra EM - TOZD TEA 2 točki. Organizacijski odbor je zmagovalcem posameznih skupin podelil lične pokale, poskrbel pa je tudi za primerne denarne nagrade. P. J- Dekleta so ljubiteljem postregla z dobro izbiro značk. Vključevanje likovne misli v materialno proizvodnjo Kot smo poročali že v prejšnji številki, so v počastitev dneva republike odprli v avli Iskrine stolpnice razstavo študentov akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Ob otvoritvi razstave je zbrane nagovoril slikar Andrej Jemec, ki je ob tej priložnosti dejal: Pobuda ISKRE za sodelovanje z Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani po naši oceni ni slučajna, ampak je rezultat vseh tistih prizadevanj te velike delovne organizacije, ki je zelo zgodaj spoznala vsebino in pomen prisotnosti likovne kulture na vseh področjih njene produkcije. Tako je po eni strani prišlo do sodelovanja na ravni vsega tistega, kar akademija ta hip lahko ponudi združenemu delu kot rezultat vzgojno-izobraževalnega procesa — oziroma rezultatov našega bazičnega delovanja. Po drugi strani pa se je na osnovi teh medsebojnih kontaktov pokazala vsebinsko poglobljena možnost po sodelovanju na področju sprotnih potreb, ki jih izkazuje združeno delo. Samo odpiranje vrat akademije v pogledu medfakultetnega sodelovanja in ocena položaja akademije v odnosu najširših potreb tako vzgoje in izobraževanje likovnih kadrov, kot prilagajanje vsebinskim potrebam najširše družbene skupnosti, je v tem našem sodelovanju pokazala vse tiste možnosti in pobude, brez katerih na današnji stopnji demokratizacije in socializacije umetnosti ne vidimo nadaljnjega uspešnega delovanja. Kot primer bi navedel dragoceno reagiranje in sodelovanje združenega dela Iskre pri opredeljevanju mesta in pomena vključevanja likovne misli v vsako materialno produkcijo. Prav v tem odstotku delovanja likovnika v vsaki materialni produkciji vidi akademija možnost ustvarjanja presežne vrednosti proizvodov, istočasno pa vsebinsko opredelitev svobodne menjave dela med delavci likovne in vsake druge materialne produkcije. Zadnja odločitev sveta ALU, da ustanovi oddelek za oblikovanje temelji — poleg še nekaterih drugih naših zadolžitev za bodo- BorisJevc, mavec, 1978. čo usmeritev akademije — prav na teh izhodiščih. Odzivnost in pomoč ISKRE pri teh naših skupnih načrtih je od samega začetka sodelovanja nam izredno dragocena. Poleg tega moram povedati, da nam je v načelu vsega tega prizadevanja vodilo odprt in demokratičen dialog na osnovi soočanja argumentov na vseh ravneh tako v pogledu strokovne usmeritve in mnenja, kot izražanju potreb OZD do slehernega krajana KS, ki ima pravico in dolžnost na dogovorjen način enakopravno sooblikovati koncepte, ki so končno njemu tudi namenjeni. Na podlagi koristnih pobud in stikov s KS Gradišče v obeh smereh, si želimo pri teh naših načrtih še tesnejšega sodelovanja." »Nekoč in danes« pred 29. novembrom Tik pred prazniki, v katerih smo se spomnili rojstva republike, smo v avli naše poslovne stavbe v Ljubljani prisostvovali zanimivi uprizoritvi Partljičeve domače naloge za enega igralca „Nekoč in danes“, v kateri se je spet odlično izkazal igralec Dare Ulaga, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Partljiča cenimo kot uspešnega ljudskega komediografa, ki je v vrsti dramskih del kritično in satirično zaoral v našo stvarnost. Tudi tokrat se je z delcem za enega samega igralca lotil aktualne družbene teme — gre za delavca, neposrednega proizvajalca, ki mora za domačo nalogo v večerni šoli napisati spis. Potem, ko dolgo niha, kako bi se stvari lotil, saj je „vedno treba napisati tako, kot je treba11, v zadregi popije Šilce vinjaka in spis raje enostavno prepiše iz šolskega zvezka svoje hčerke. Predstava je lepo uspela; igralce je občinstvo nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Ulaga, ki ga mnogi poznajo tudi iz drugih vlog, na primer kot Kantorja v gledališču ali kot Oskarja oziroma Moškriča iz televizijskih nadaljevank, se je dobro vživel tudi v to, na videz enostavno vlogo delavskega „šolarčka“. Je pa gotovo, da smo mnogi poslušalci, delavci Iskre, vendar Prebrali smo za vas Pred dnevi je Cankarjeva založba izdala jesenski paket šestega letnika svoje redne zbirke Nobelovci. To pot je predstavila štiri knjige, in sicer „Iluzija in resničnost11 Luigija Pirandella, „V gosteh pri resničnosti11 Para Lagerkvista. „To se pri nas ne more zgoditi11 Sinclaira Lewisa in „Izbrane pesmi11 lanskoletnega Nobelovega nagrajenca Vicenta Alebcandra. Med omenjenimi štirimi Nobelovci sta dva bila pri nas doslej skoraj neznana. V mislih imamo švedskega romanopisca Lagerkvista, ki je dobil ' Nobelovo nagrado leta 1951 „za umetniško moč in veliko izvirnost, s kakršno išče v svojih delih odgovor na večna vprašanja človeštva11. V slovenskem izboru je podan prerez skozi vrhove njegovega ustvarjanja in sicer je objavljenih pet kratkih njegovih romanov. „V gosteh pri resničnosti11 je kratek avtobiografski roman o pesnikovi mladosti, „Rabelj“ z umetniško močjo poudaija moro, v kateri se je znašlo človeštvo s prihodom Hitlerjevcev na oblast v Nemčiji, „Pritlikavec“ je dnevnik pritlikavca na dvoru italijanskega renesančnega kneza, svojevrsten dokument grozot in nasilja, „Baraba“ je tridelni roman, zasnovan na zgodbi iz svetega pisma o pomiloščenem desnem razbojniku, medtem ko zadnji, peti roman „Ahasverjeva smrt11 riše večni nemir v človeku. Španski pesnik Vicente Alebcandre pa je lani dobil Nobelovo nagrado „za ustvarjalno pesniško delo, ki je zakoreninjeno v španski liriki in ponazarja človekovo bivanje v vesolju in v današnji družbi11. Po pesniški usmerjenosti pripada nadrealistom in je eden od zastopnikov pesniške generacije iz leta 1925, ko je nastopil s prvimi deli dehumanizirane „čiste poezije11, vendar se je kaj kmalu otresel tega gibanja in se preusmeril v večjo komunikativnost, ohranil pa vse značilnosti svoje tenkočutne in subtilne duše, s katero zlasti zaznava naravo okoli sebe. Njegove pesmi nosijo pečat velike izrazne in oblikovne preprostosti in globoke človeške vsebine, brez zunanje paradnosti in patetike. Pesmi je izbral in prevedel Jože Udovič. Italijanskega Nobelovca Luigija Pirandella, ki je prejel Nobelovo nagrado leta 1934, „za pogumno in duhovito obnavljanje drame in odrske umetnosti11 ni potrebno posebej predstavljati, saj je znan tako našim gledališkim obiskovalcem, kot tudi bralcem, saj imamo prevedene tako njegove novele kot romane, da o dramskih besedilih sploh ne govorimo. Podobno velja za ameriškega pisatelja Sinclaira Levvisa, ki je prejel Nobelovo nagrado leta 1930 in imamo v slovenščini prevedenih celo vrsto njegovih romanov, od Arrovsmitha do Babbitta, zdaj pa smo dobili roman, ki sodi med eno njegovih najpogumnejših pisateljskih dejanj, saj v njem ni brezobzirno razkril le amerikanskega duha, temveč leta 1935 svaril pred fašizmom v Ameriki in ga tako rekoč napovedal, če se ljudje ne bodo o pravem času streznili. D. Ž. V--------------------------------------------------;_______________; začutili, da bi mu lahko tudi vsi iz občinstva — priskočih na pomoč. V času vse bolj demokratično zakoreninjenega in vse bolj samostojno odločujočega samoupravljanja delavcev, bi pač delavci — proizvajalci že znali napisati svoj spis — ne samo „kot je treba11, ampak tako, kot sami smatrajo, da je prav. Ni več nekoč, ampak ^anes- Mara Ovsenik Glas mladih 78 v Kamniku Čim se kdo odloči organizirati prireditev ali tako imenovani „festival“ s pevci amaterji, lahko mirno računa na širok odziv tako mladih popevkarjev kot publike. To se je nesporno dokazalo tudi na minuli prireditvi „GLAS MLADIH 78“ v Duplici pri Kamniku, ki je potekala zadnjo soboto v novembru. Organizatorji, tokrat so bili to mladinci in mladinke Osnovne organizacije ZSMS tovarne „STOL“ Kamnik, so se resnično potrudili. Sicer pa je tudi šlo za petnajsto, torej jubilejno tovrstno prireditev v njihovem kraju. Braco Koren je mladim popevkarjem uspešno preganjal tremo. Na razpise v tisku so prireditelji prejeli kar šestedeset prijav, na posebni avdiciji pa so za nastop izbrali petnajst najboljših mladih pevcev, ki smo jih potem na prireditvi tudi slišali ob spremljavi vokalno-instrumentalne skupine „Paradoksi“. Izbor je zajel mlade nadebudneže iz vseh koncev Slovenije, tako pa se je pred kinodvorano v Duplici zbrala prav tako pisana Olga Kemperle, dvanajstletna Kamni* čanka, je postala ljubljenka občinstva. zbirka registracij na avtomobilih. S številko: zbralo seje čezšeststdjudi, ki so izvajanja na odru zares intenzivno spremljali z burnimi aplavzi. Še posebej pa je postalo veselo, ko je bila na vrsti razglasitev rezultatov. Občinstvo Nevenka Sfiligoj iz TOZD TEA -zmagoslavje tudi v Kamniku. Koncert pevskega zbora Iskra Sindikalna organizacija Elektro-mehanike v Kranju je v počastitev dneva republike organizirala celove-. čemi koncert moškega pevskega zbora Iskra, ki deluje v okvim kulturne aktivnosti sindikalne organizacije. Koncert je bil posvečen tudi 100-let-nici rojstva slovenskega skladatelja Emila Adamiča. Prireditev, ki jo je zelo dobro vodila in povezovala Anka Demšar, se je pričela s slavnostnim govorom ob dnevu republike in nadaljevala z izvajanjem pesmi. Napovedovalka je med izvajanjem posameznih pesmi v celoti uspela predstaviti delo skladatelja Emila Adamiča, ki mu je zbor posvetil 14 pesmi. Ob celovečernem koncertu, ki ga je izvedel zbor pod vodstvom Marka Stu-dena in ob pomoči korepetitorja J. Močnika, moramo ugotoviti, da je izvedba takega programa izredno velik uspeh za moški zbor, ki ima v programu predvsem revolucionarne in delavske pesmi in katerega člani so izključno delavci Iskre, ki zaradi veselja do petja sodelujejo v tem zboru. člani zbora, prek trideset jih je, ki več ali manj, kolikor jim pač dopušča čas, hodijo na pevske vaje, so predstavniki vseh delov delovnega procesa, med njimi srečamo delavce, ki delajo po normi, mojstre, administrativne delavce, magistra strojništva in celo direktorja temeljne organizacije. Pod taktirko pevovodje so vsi enaki, združeni v zboru kot en sam mož. Za oceno njihovega petja moramo iskati drugačne kriterije, kot za druge zbore z daljšo časovno tradicijo, ki izbirajo pevce predvsem po glasovnih kvalitetah. V delavskem pevskem zboru so dobrodošli vsi, seveda morajo biti pevci, vendar pevski talent in glas nista odločilna, odločilna je pripravljenost sodelovati in naučiti se. Zahtevne pesmi zbora v prvem delu programa, ki je bil tudi težji del programa, so zato zazvenele nekoliko plaho. Skoraj da niso verjeli sami sebi, da lahko zapojejo pesem L Zajca „Slava delavstvu11 in E. Adamiča „Rudarsko himno11. Vendar zapeli so in uspeli. Na koncertu publika ni bila najštevilnejša, dvorana bi lahko sprejela vsaj še enkrat toliko poslušalcev, vendar kar nas je bilo, smo prišU z namenom, da uživamo ob lepi pesmi in da vzpodbudimo naše delovne tovariše, ki že sedmo leto neutrudno vadijo in uspešno nastopajo. Celovečerni koncert, ki bi ga kazalo ponoviti tudi za druge delavce v Iskri, je vsekakor velika vzpodbuda za člane zbora in pevovodjo ter seveda uspešno priznanje sindikalni organizaciji in delovni organizaciji, ki omogoča delovanje zbora. Vsi, ki pomagajo pri delu zbora in ki omogočajo njegovo delovanje, se zavedajo, da se kulture ne da kupiti, ampak jo je potrebno ustvariti in najbližja kultura delavcem je tista, ki jo soustvarjajo tudi sami. N. Pavlin Pevski zbor Iskre vselej vžge s svojo ubrano pesmijo. je prvo nagrado dosodilo prikupni dvanajstletnici Olgi Kemperle iz Kamnika, drugi je bil Ivan Hudnik, ki se je predstavil z „Zobobluesom“ Andreja Šifrerja, tretja pa Nevenka Klep, ki je zapela „Nasmeh poletnih dni11. Strokovna žirija je bila seveda obvezno spet precej drugačnega mnenja. Tretje mesto si je tako osvojil Ivan Hudnik, drugi je bil Zoran Križman s popevko „Nostalgija“, zmagala pa je večna zmagovalka na tovrstnih festivalih Kranjčanka Nevenka Sfiligoj, ki je sicer zaposlena v kranjski „ISKRI“ (TOZD TEA). Večer v Duplici sta popestrila še Braco Koren, ki je mladim pevcem preganjal tremo in Tone Fornezzi-Tof, ki je seveda spet zabavljal čez ljubljan- sko nogometno Olimpijo, popadle pa so ga tudi amatersko-popevkarske težnje. Omeniti pa je treba tudi povezovalca programa Franca Pestotnika, ki je nekaterim Slovencem že tudi dokaj znan, saj se uspešno predstavlja kot „honorami humorist11, tokrat pa se je predstavil tudi kot eden glavnih organizatorjev kamniške prireditve. Skratka — tovrstne prireditve vedno in nesporno dokazujejo, da so še zlasti delovnemu človeku potrebne, da si jih želi in da bodo prav zato še naprej uspevale. Sicer pa je pred durmi že šenčurska prireditev „Glas jeseni 78“, nato bo na vrsti iskraški tovarniški festival pevcev amaterjev „Iskra poje11, pa še bi lahko naštevali. Kazimir Mohar Razstava slikarja Jožeta Kotarja v Šentjerneju V torek, 28. novembra je predsednik delavskega sveta TOZD Upori Franc Žičkar odprl prvo samostojno razstavo slikarja Jožeta Kotarja. Za uvod je zapel Šentjernejski oktet nekaj pesmi, vmes pa je Kotarjev prijatelj, pesnik Jože Gutman recitiral nekaj svojih doživetih stihov na temo mladostnega iskanja. Razstava je v tovarniški menzi, ki je s kamnito oblogo skoraj idealen ambi-jent za razstavo pod naslovom Pod Gorjanci. Jožeta Kotarja, ki je sicer doma v bližnjem Novem mestu, sem vprašal, kaj ga žene k slikanju in kaj mu slikanje pomeni. Zamislil se je in odgovoril: „Ne vem, če vam bom itiogel povedati in odgovoriti na vprašanji. Veste, slikam domačo dolenjsko pokrajino in svet pod Gorjanci, Glejte, tale skupina hiš. Meni ne pomeni ta slika, ena najljubših, le lepih, starih slovenskih, žal razpadajočih hiš, pomeni mi ljudi v njih. Ljudi, ki sem jih malo prej obiskal. Revni so, pa so me vseeno pogostili s svojo revščino, s tem, kar imajo. Prijazno in veselo, iskreno so me sprejeli. Vse to je na tej sliki. Trpko in težko, kot slovo od pristne slovenske domačije. Ne morem slikati modernih hiš. Utilitaristična geometrija je to, brez čuta za lepo in je tujek v naši krajini. Ne vem, če sem vam odgovoril." Zelo lepo pa je ob otvoritvi označil mladega umetnika kustos Dolenjskega muzeja Luka Matijevič: „Slikar Jože Kotar je star 26 let. Po poklicu je elektrotehnik. Ni „šolan“ umetnik, risanja in slikanja se je naučil sam. Ni šel po poti danes razvpitih naivcev, vodila ga je čista želja po slikanju in skromno, vendar trdno prepričanje v lastno nadarjenost. Večkrat je že razstavljal, skupno z amatersko likovno skupino „Vladimir Lamut11. Danes prvič razstavlja samostojno. Slike Jožeta Kotarja so formalno in vsebinsko povezane s Šentjernejem. Slikar dobro pozna to pokrajino. Bolj pomembno pa je spoznanje, da ga (Nadaljevanje na 16. strani) 15 Slikar Jože Kotar ob eni svojih mjljubših slik. Razstava slikarja Jožeta Kotarja V Šentjerneju (Nadaljevanje s 15.strani) muči problem minljivosti v idiličnem in večno ponavljajočem se ritmu narave. Kljub toplemu in bogatemu ko-loritu, ki so ga narekovale jesenske barve, diha iz njegovih slik melanholično, otožno in celo pesimistično spoznanje o nezadržanem propadanju. Zdelo se mu je pomembno in celo potrebno, da vsaj na platnu ohrani osamljene domačije, vinske hrame in naravne posebnosti, ki danes so, jutri pa jih po vsej verjetnosti ne bo več. Tako jim daje novo, trajnejšo svežino. dovolj kompozicijo in svežimi, toplimi barvami pa je tudi s tehnične plati pokazal dokaj zrel in resen pristoj) k slikarst- vu." In kaj sem si mislil jaz na tej razstavi? Srečen sem bil, da je mlad nadarjen umetnik odprl prvo razstavo v tovarni. Ne beži v galerijo, zna ostati blizu svojim ljudem. Toplina in vzdušje po otvoritvi in ob ogledovanju sta pokazali, da so mu Iskraši hvaležni za doživetje in pogled v zakladnico nadarjenega slikarja. p Kotar S čisto risbo, dovolj zgovorno Smučanje z Vugotoursom — smučanje za vsakogar! Izbrali smo za vas široko paleto poznanih smučarskih centrov v Jugoslaviji, Avstriji in Italiji, pa tudi nekaj manjših krajev za tiste, ki ne prenesejo čakanja v vrstah pred žičnicami. Pri večini krajev so podane vse možnosti — 7 ali 9-dnevni aranžmaji, z vlakom, autobusom, ali z lastnim prevozom, od skromnejših penzionov s prenočiščem in zajtrkom do boljših hotelov s polpenzionom ali polnim penzionom, s tedensko karto za smučanje, ali brez nje. V mnogih krajih obstaja brezplačen prevoz s ski-busom od hotela, ali od autobusne postaje do žičnice in nazaj. Primer cene za člane kolektiva Iskre: En teden bivanja v hotelu DIANA v Radstadtu stane pri lastnem prevozu in bivanjem v dvoposteljni sobi s prho in WC in s polpenzionom samo din 1.880 na osebo. Zahtevajte prospekt z vsemi detajli pri dejavnosti za rekreacijo in letovanje, Iskra Invest servis. Ilirska 27, telefon (061) 325-589 -------------------A ODBOJKARSKI TURNIR _______________J r KOŠARKARSKI TURNIR ZAKLJUČEN V V mesecu oktobru in novembru je bil v okviru TOZD TE LA organiziran košarkarski turnir, ki se ga je udeležilo sedem ekip. Samo tekmovanje je potekalo v turnirskem sistemu tako, da je vsaka ekipa odigrala šest tekem. Ugotovimo lahko, da je tekmovanje uspelo, saj so se vse ekipe dobro pripravile, same tekme pa so bile na dokaj visoko kvalitetni ravni. Posebno pa je potrebno poudariti veliko borbenost vseh nastopajočih ekip. Na koncu tekmovanja je bila organizirana tudi zakuska za vse sodelujoče poleg teh. pa so bili povabljeni na zaključek tudi vsi športniki TOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Čeprav sam vrstni red ekip ni najbolj pomemben, saj je bil cilj organizatorja predvsem to, da vključi v tekmovanje čim več delavcev, naj aa na koncu omenimo. Prvo mesto in s tem pokal prireditelja si je priborila ekipa oddelka Orodjarne, ki je imela najbolj izenačeno moštvo. Druga je bila ekipa Kontrole, tretja ekipa vodstva. četrta ekipa Montaže, peta ekipa Tehnologije, šesta ekipa Combiflexa in sedma torej zadnja ekipa Skladišča. Vse ekipe so prejele tudi diplome, kot priznanje za sodelovanje na turnirju. Na zaključni prireditvi so vsi nastopajoči in prisotni soglasno potrdili pravilnost odločitev o organiziranju podobnih tekmovanj in izrazili željo, da bi se čimprej srečali ob podobni priložnosti. Primož Bernot V V torek, 28. novembra 1978, je bil v telovadnici osnovne šole ,,Stane Žagar” tradicionalni odboikarski turnir v počastitev dneva republike, ki ga vsako leto organizira eno od podjetij Lipniške doline. Tokrat je organizacija zaupana podjetju UKO — Kropa. Sodelujoče ekipe: Plamen Kropa I. in II. moška ekipa UKO Kropa moška ekipa Iskra Mehanizmi Lipnica moška in ženska ekipa Iskra Instrumenti Otoče moška in ženska ekipa Organizacija turnirja je bila zelo dobra, tako da je tekmovanje potekalo v najlepšem redu. Veselje je bilo gledati tekmovalce, kako se srčno borijo za naslov prvaka oz. najboljšo uvrstitev. Da bi finalno srečanje potekalo povsem korektno, oz. da so bile izločene enostranske odločitve sodnika, je vodil to srečanje ..inozemski" sodnik. Ravno tako je bila posebnost finalnega srečanja zelo hitra in dinamična igra, ekipe Plamena I. in Iskre Mehanizmi, in je bilo res težko napovedati zmagovalca. Prvi niz je celo pripadel ekipi Iskra Mehanizmi, vendar le ta v nadaljevanju ni vzdržala močnega pritiska ekipe Plamena L, ki je bila mlajša in ..uigrana" in je povsem zasluženo zmagala. Uvrstitev: Moški 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto Ženske Plamen I. Kropa Iskra Mehanizmi Lipnica Iskra Instrumenti Otoče UKO Kropa Plamen II. Kropa 1. mesto 2. mesto Iskra Mehanizmi Lipnica Iskra Instrumenti Otoče Lahko trdim, da je turnir popolnoma uspel, vsa zahvala gre organizatorju UKO — Kropa in nenazadnje vsem sodelujočim. Podobnih prireditev si želimo še več. Janez Debelak V petek, 24. novembra, je bilo organizirano strelsko tekmovanje s polavtomatsko puško v počastitev dneva JLA za prehodni pokal. Organizatorji tega tradicionalnega strelskega tekmovanja so odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito večjih delovnih organizacij v Kranju, pokrovitelj pa Iskra Elektromehanika Kranj. Na tekmovanju je sodelovalo 32 strelk in strelcev iz osmih delovnih organizacij in ekipa JLA. Med posamezniki je bil najboljši Vinko Frelih iz Planike, med ekipami pa strelci prve ekipe Save, ki so osvojili tudi lep prehodni pokal, ki ga jim je izročil v imenu pokrovitelja Avrelij Tronkar, namestnik predsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Elektromeha-nike, ki je vsem strelkam in strelcem čestital za dosežene uspehe. Pokrovitelj prihodnjega tekmovanja bo tovarna Planika. Rezultati: 1. Vinko Frelih (Planika) 80 krogov, 2. Marjan Repič (JLA) 74 krogov, 3. Franc Naglič (Iskra) 73 krogov, 4. Lado Lacko (Sava) 72 krogov, 5. Blaž Studen (Sava) 71 PLANINSKI IZLET V NEZNANO J Smučarski tečaji Tudi letos bomo v času zimskih počitnic organizirali smučarske tečaje v Gozd Martuljku. Tečaji bodo 7-dnevni, nastanitev v penzionu Špik, v ceno pa je poleg polnih penzionov všteto še učenje smučanja. Izmene: 21.-28. jan. 1979 28. jan. — 4. feb. 4. feb. -11. feb. Cena aranžmaja je za odrasle 1.600 din in za otroke do 15 let (rojene vključno v letu 1964) 1.300 dinarjev. Prijave sprejema Iskra Invest Servis, dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587 ali 325-589. Ob prijavi je treba vplačati akontacijo 500 din, ostanek plačila pa poravnati najkasneje 10 dni pred tečajem, vse na žiro račun: 50101—601—17218 Iskra Invest Servis. krogov, 6. Lidija Vodopivec (TOG) 70 krogov, 7. Safet Handžič (JLA) 70 krogov, 8. Brane Dežman (Sava) 68 krogov, 9. Franc Pagon (IBI) 68 krogov, 10. Tine Sušnik (Tekstilindus) 67 krogov itd. Med ekipami pa je zmagala prva ekipa Save z 271 krogi pred Planiko z 262 krogi, ekipo JLA z 260 krogi, četrta je bila ekipa Iskre z 242 krogi, peti IBI z 242 krogi itd. J. Kuhar Zveza teles nekulturnih organizacij Lju-bljana-Center je priredila tekmovanje v namiznem tenisu za leto 1978. Tekmovanje je potekalo v dvorani kopališča Kodeljevo in to od 28. oktobra do 25. novembra ob sobotah. Vse prijavljene ekipa ; so bile razdeljene v pet skupin po 6 ekip. Ženske so tekmovale v dveh skupinah. Avtomatika, ki je bila prijavljena pod imenom AD HOC 78 je igrala v standardni postavi: vodja ekipe in igralec Trančar Jože, Kranjc Štefan, Gale Janez in Gabruč Miran. Končni rezultati tekmovanja, ki je bilo izredno zanimivo in za poznavalce namiznega tenisa privlačno so bili naslednji: Avtomatika : ZSMS Vodmat Avtomatika : Petrol Avtomatika : Jugotekstil Avtomatika : KS Vodmat 5:0 5:0 5:0 1:5 S petimi zmagami v predtekmovanju in tremi v finalu si je Avtomatika priborila drugo mesto. Ta uspeh ponovno potrjuje delavnost in zagnanost članov namiznoteniške sekcije. Omeniti moram še našo udeležbo na izredno močnem turnirju, ki ga je priredila Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana—Bežigrad, kjer se je Avtomatika med 16. nastopajočimi uvrstila na odlično tretje mesto. Zato iskrene čestitke vsem nastopajočim! Jože Trančar C ZMAGA AVTOELEKTRIKE V Na drugem športnem srečanju med Avtoelektriko in Meblom je sodelovalo okrog 150 športnikov. Srečanje je letos organizirala komisija za šport in rekreacijo pri sindikatu Avtoelektrike. V lepem sončnem vremenu so se vse tekme odvijale v Športnem parku v Novi Gorici. Delavci obeh kolektivov so se pomerili v osmih moških in štirih ženskih panogah. Zaključek srečanja je bil v prostorih kegljišča. Sklepni zmagovalec je tudi letos ekipa Avtoelektrike, ki je prejela tudi pokal v trajno last. Rezultati po posameznih panogah: Panoga Košarka Nogomet Rokomet Namizni tenis — moški Avtoelektrika : Meblo 80 0 16 5 29 3 15 3 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE FARIČ Za zaključek planinske sezona bo organiziralo Planinsko društvo Iskra v soboto, 16. 12. 1978, izlet v neznano. Udeleženci izleta se bomo dobili v soboto ob 8. uri na Trgu revolucije pred poslovno stavbo Iskre. Peljali se bomo z avtobusom in nato nadaljevali peš. Hoje bo približno 4—5 ur. Cena izleta je 40 din. Prijave z vplačili sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Ilirska 27, tel.: 325-587. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta JANEZA PILARJA ZAHVALA Ob izgubi drage mame JOŽICE HAFNAR Namizni tenis — ženske 0 : 3 Streljanje moški 698 : 658 Streljanje ženske 472 : 444 Kegljanje moški 2404 : 2386 Kegljanje ženske 1365 : 1471 Balinanje 1 : 1 Odbojka ženske 2 : O Skupni končni rezultat 26 : 18 II ko Vidic r ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta LADISLAVA SEVČNIKARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD TEA za izrečeno sožalje, venec, cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot sin Miran z družino PRVENSTVO ISKRE ELEKTROMEHANIKE NAGLIČU IN MARNOVI V. J Letošnje prvenstvo v streljanju Iskre Elektromehanike z zračno puško se je vršilo v strelskem domu Staneta Kovačiča na Primskovem pri Kranju. Na tem tekmovanju so sodelovali le strelci, ki so bili najboljši na prvenstvih po TOZD. Med 50 strelci je zmagal Franc Naglič, med ženskami pa Marinka Marn. Med ekipami je bila prva ekipa ERO, med ženskimi pa ekipa iz TEA. Rezultati: 1. Naglič Franc ERO 184 krogov, 2. Plestenjak Marko ERO 183, 3. Strniša Franc TEA 178, 4. Zupančič Tine Števci 178, 5. Hafner Janez Števci 174, 6. Šilar Janez ATC 173, 7. Rozman Rajko Orodjarna 172, 8. Kmetič Karlo Vzdrževanje 172, 9. Lombar Jože Orodjarna 171, 10. Malovrh Božo DSSS 171, 11. Pretnar Vili ERO 170, 12. Šparovec Viki Orodjarna 170, 13. Umnik Zoran ATC 169, 14. Bešter Stane Mehanizmi 167, 15. Pavlin Darko Števci 167 krogov itd. Med ženskami je zmagala Marinka Marn TOZD TEA s 155 krogi pred Lidijo Razinger TOZD Mehanizmi s 149 krogi in Černelč Stanko ERO s 147 krogi. Na četrtem mestu je Sonja Možina iz ERO, na petem pa Martina Oman TEA, obe s 136 krogi itd. Med moškimi ekipami je letošnji zmagovalec Elektromehanike prva ekipa iz TOZD ERO s 699 krogi pred Orodjarno s 676 krogi in prvo ekipo Števci s 662 krogi. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa iz ATC, s 652 krogi, peti pa so bili strelci iz TEA s 625 krogi. Vrstni red ženskih ekip: 1. TOZD TEA 420 krogov, 2. TOZD ERO 417 krogov, 3. TOZD Mehanizmi 364 krogov. Janez Kuhar ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD TEA — Struženi deli za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Fani Slak. ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega dragega očeta LUDVIKA JERALE se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD ERO in oddelku Duro-plastov za izrečena sožalja in denarno pomoč žalujoči hčerki Ljudmila Stipič in Ana Fister. se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem relejnih enot TOZD ATC za podarjeni venec, izraze sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti hčerka Vera Naglič ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem priprave dela TOZD Stikala za podarjeni venec, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti sin Mirko z družino se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem na liniji relejnih enot TOZD ATC za izraze sožalja, darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča hčerka Ivanka Vrhovnik. J se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD RTC za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti sin Dušan ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. V. d. glavni urednik Mitja T avčar Odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin D O (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 - Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA— DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.