TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA
Razvojne usmeritve TZ Litostroj
1. Planske usmeritve za leto 1983
Po sedanjih pripravah smo v zadnji fazi izdelave planskih usme-ritev za leto 1983, ko kažejo, da bi v TZ Litostroj dosegli 5861 mili-jonov dinarjev realizacije, od tega na:
—  konvertibilnem trgu                                           995.400 dm
—  klirinškem trgu                                               1,715.600 dm
Skupaj izvoz                                                       2,711.000 din
Iz predvidenih podatkov ocene gospodarskega načrta za leto 1982 v primerjavi z začrtanimi usmeritvami v letu 1983 je razvidno. da povečujemo:
—  realizacijo za 41 %,
—  konvertibilni izvoz za 200%,
— klirinški izvoz za 48 °'o,
— dohodek za 28°/o.
Pri tem moramo poudariti, da se je v celoti izvoz v struktun na realizacijo povečal na 55°/o nasproti domačemu trgu.
2. Uvajanje novih izdelkov in tehnoloških novosti
Poleg pojačane prodajne politike za povečanje izvoza na za-hodno tržišče, smo tudi v večjem obsegu pričeli z osvajanjem novih izdelkov in uporabo tehnoloških novosti na več področjih našega proizvodnega programa. Pri tem se razen povečanega izvoza usposabljamo za zmanjšanje uvoza, predvsem iz konvertibilnega področja. Uspešno smo rešili naslednji razvoj izdelkov in osvojili novo tehnologijo:
Med zelo uspešne rezultate osvajanja novih izdelkov spada prav gotovo elektronski regulator — AT10, namenjen za kompleksno reguliranje vseh vrst vodnih turbin kot sestavni del vodenja celotne opreme, obenem pa tudi servisiranje odnosno vzdrževanje te opreme, ki smo jo do sedaj uvažali z zahoda.
Novo osvojeni regulator bomo že namestili na znane hidrocen-trale kot je Vuhred in pa tudi na novo zgrajene HE Mavčice, Solkan in druge. Predvsem pa ga vgrajujemo v dobavo enega največjih izvoznih naročil za HE Haditho — Irak.
Takih regulatorjev imamo prodanih že več kot 12 in če perspek-tivno ocenjujemo zamenjavo še vseh zastarelih na obstoječili HE doma in inozemstvu, potem bomo morali na leto izdelati precej več novih regulatorjev, \z česar nameravamo zmanjšati uvoz do 1 mili-jona dolarjev letno.
Kot stranski izdelek tega večjega regulatorja se je razvil tudi manjši regulator — MER, ki je preprostejši in uporaben za delo-vanje manjših vodnih turbin, po katerih pa je tudi vse večje povpra-ševanje.
Za male vodne turbine pospešeno pripravljamo tipizacijo in stan-dardizacijo, da bi tako v sodelovanju z združenim delom, manjšimi DO in malim gospodarstvom učinkovitejše posegli na celotni jugo-slovanski trg že v letu 1983/84.
Med naslednje pomembne dosežke štejemo osvojitev dvižnega elektrovitla, ki je rezultat predvsem domačega znanja in materiala v povezavi združenega dela z malim gospodarstvom POZD TIBA.
Pri tem je PO2D TIBA uspešno izdelal iz domačega matenala finohodni samozavorni elektromotor, vse druge sklope in dele tega vitla pa Litostroj.
Po takem vitlu je izjemno veliko povpraševanje v tujini kot doma. Pred nedavnim smo za vse uvožene atomske žerjave za SZ take vitie uvažali še z zahoda.
Ko smo ocenjevali potrebo po vključitvi osvojenih vitlov v končne izdelke žerjavov vseh vrst in tipov, smo prišli do zaključka, da bi strojegradnja za domači in plasman na inozemski trg letno potre-bovala do 500 vitlov. To bi skupaj prineslo do 5 milijonov nemških mark zmanjšanega uvoza.
Velik prispevek nameravamo v DO Litostroj nameniti razvoju in uvajanju težkega programa viličarjev, nosilnosti od 14—20 ton. Po takem viličarju je izjemno povpraševanje na konvertibilnem trgu.
Da bi dosegli znatne premike tudi v hitrejši pripravi projektne dokumentacije, pospešeno načrtujemo nakup sodobnega računal-nika, ki bo obenem pospešil izdelavo tehnične dokumentacije za proizvodnjo.
Zelo velik napredek si obetamo pri osvajanju novih tehnoloških prijemov, kot je lepljenje kovin z razstrelivi.
Osvojena tehnologija se danes lahko uporablja v širokem jugo-slovanskem prostoru tako v elektroindustriji (lepljenje železa z ba-krom) enako pa tudi v strojništvu.
Lepljenje kovin v strojništvu zajema veliko možnosti. Pri nas smo se opredelili za lepljenje bele kovine na ležaje za hidrocentrale, črpalke itd. Na ta način narneravamo prihraniti letno do 10 milijonov dinarjev in če k temu dodamo še zmanjšano porabo bele kovine (ki je iz uvoza) na polovico in prihrankov za zmanjšanje izmeta do 40%, potem je prihrankov v celoti do 15 milijonov dinarjev letno.
Drugi vidik je lepljenje navadnih jeklenih pločevin z nerjavečo pločevino za vse vrste sesalnih cevi, vodilnih in gonilnih lopat itd. Če letno potrebujemo do 1000 ton tako prirejene pločevine za
naše izdelke, bi nam novo osvojena tehnologija lepljenja prinesla 60 100 milijonov dinarjev prihrankov letno.
S tako osvojeno tehnologijo nameravamo pristopiti nadalje še k generalnim remontom hidrocentral in črpalnih postaj. Pri tem bi s tehnologijo lepljenja tekačev, vodilnikov itd. brez razstavljanja odnosno demontaže dosegli neizmerljive prihranke.
Nasploh se v DO Litostroj vsakoletno posveča razvojni dejav-nosti v večjem obsegu. Tako bomo v letošnjem letu uporabili ca. 280 milijonov dinarjev, za drugo leto pa planiramo ca. 300 mili-jonov dinarjev.
Lahko trdimo, da so naši napori pri celokupnem osvajanju tako novih izdelkov kot aplikacij novih tehnoloških znanosti, ena izmed potencialnih nujnosti osamosvojitve od uvoza izdelkov. repro-materiala in licenc ter pravilna usmeritev za povečane napore izvoza na konvertibilno področje.
3. Investicijske razvojne smeri
Do sedaj zgrajene investicijske naložbe so tehnološko inten-zivne, pri tem je investiranje v talna transportna sredstva že za-ključeno, v preoblikovalni opremi pa je potrebno še vgraditi obde-lovalni center za obdelavo hidravličnih oblik in orodja, ki je že pla-čan in je v fazi dobave.
V investiciji jeklolivarne smo imeli več kot polletno zaustavitev, ker nismo bili sposobni financirati z lastnimi sredstvi. Sedaj imamo zagotovljena finančna sredstva z združevanjem kupcev in znotraj DO, kar pomeni, da pospešeno to zaključujemo. Predvidoma naj bi se jeklolivarna zaključila v maju 1983 in s tem bi tudi pričela z obra-tovanjem.
Dokončno smo se dogovorili z Intertradom, da kupimo nov računalnik močnejše konfiguracije, ki bi služil obema partnerjema, s tem da bi dobava sledila v drugi polovici leta 1983, obratovanje pa pričelo pol leta kasneje.
Nadaljnji in pospešen razvoj pa terja od DO Litostroj, da čimprej krene v čelrto investicijo, to je proizvodnjo energetske opreme, ki je izvozno intenzivna in zajema največje obdelovalne gabarite za hidrocentrale in drugo strojno opremo.
Ta investicijska naložba temelji na lastnem razvoju proizvodnega programa in je opredeljena kot tehnološko intenzivna ter ima v krogu SOZD 2PS, GZ SR Slovenije, komiteja za energetiko in industrijo SR Slovenije vso podporo.
Investicija spreminja gospodarsko strukturo ter smo zanjo že v maju 1982 pripravili študijo (Program investicij, ki so izvozno usmerjene in spreminjajo gospodarsko strukturo) ter le-to poslali IS in komisiji za oceno investicij pri SR Sloveniji.
Vsi informirani so mnenja, da je z investicijsko naložbo potrebno čimprej začeti. Celotna investicija obsega vrednost po eskaliranih cenah 2410 milijonov dinarjev.
Po najnovejših razgovorih na SOZD ZPS in ob sodelovanju podpredsednlka IS SR Slovenije tov. Klemenčiča, smo se odločili preiti na fazno izgradnjo, kar obenem pomeni, da se je investicija opredelila na prvo fazo, in sicer na 1520 milijonov dinarjev, ki za-jema težko strojno obdelavo, težko montažo in sodobno površin-sko zaščito.
Zmanjšani obseg zgoraj omenjene faze predstavlja zaključeno tehnološko celoto, ki je neodvisna od realizacije II. faze, ki naj zajema še proizvodnjo težkih zvarjencev. Le-ta pa bi prišla v poštev šele v kasnejšem obdobju.
Za pokritje I. faze nameravamo pridcbiti finančna sredstva, in sicer:
v milijonih din
—  lastna združena sredstva DO                                              250
— združena sredstva SOZD ZPS in drugih partip.                  370
— bančna sredstva                                                                  410
—  krediti domačih dobaviteljev                                                  75
— krediti tujih dobaviteljev                                                       415
Skupaj                                                                                     1520
Investicija te faze naj bi se pričeia v II. polovici leta 1983, končala pa bi se v II. polovici leta 1985.
Posebej naj opozorimo, da je ta investicijska naložba bila predmet obravnave sprememb in dopolnitev temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 mesta Ljubljane kot investicija, ki ustreza vsem kriterijem za prestruktuiranje gospodarstva Ljub-Ijane ter bi bilo prav iz te ugotovitve potrebno te spremembe vnesti na podoben način tudi v spremembe in dopolnitve temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981/85 občine Ljubljana-Šiška.
V nadaljnjem srednjeročnem razvoju do leta 1985 je potrebno omeniti še razgovore in zadolžitve SOZD ZPS za DO Litostro|. da je razvoj velikih obdelovalnih centrov logično nadaljevanje raz-voja s stališča tehnično-tehnološke zahtevnosti, organizacijske sposobnosti in neposrednega vpliva na razvoj obsto|ečih tehno-loških postopkov.
Prav zaradi te ocene in programske opredelitve v okviru SOZD ZPS se je izoblikovalo, da je SOZD ZPS v slovenskem prostoru izpred strojegradnje nosilec razvoja obdelovalnih centrov, za velike obdelovalne centre pa je prevzel razvojno obveznost TZ Litostroj. To pa obenem pomeni odprto pot pri uveljavljanju pnncipov ude-ležbe tozdov v skupnem izdelku in da bo s tem v najbližji prihod-nosti podana možnost skupne realizacije Litostroja in Iskre v skup-nem izdelku in s tem v skupnem prihodku.
4. Problematika repromateriala in surovin
Velik zadržek v nadaljnjem razvoju Litostroja predstavlja pod-ročje oskrbe repromateriala in surovin iz domačega in tujega trga. Od pomembnih partnerjev pri dobavi repromateriala iz jugoslovan-skih virov so železarne in drugi, katerim je v notranjem poslovanju potrebno plačevati devizno participacijo.
Ugotovili smo, da dobavitelji potrebujejo devize, če hočemo od njih dobiti pravočasno materiale. Zato smo plane povečanega konvertibilnega izvoza izoblikovali v takem obsegu, da bomo sposobni plačevati tudi participacijo oziroma se v poslovni narav-nanosti za naslednja planska ieta oblikuje po zagotovitvi konverti-bilnega izvoza v taki meri, da bi poleg lastnih potreb po uvozu pokrili tudi vse uvozne potrebe naših poddobavite!jev repromateriala in surovin. Ob tem si obetamo v znatni meri napredovali k cilju boljše povezanosti med poddobavitelji in nami.
Iz navedenega sledi, da moramo biti v bodoče v znatni meri bolj devizno aktivni preko SOZD ZPS, kot član pa učinkovitejši v obli-kovanju in izvajanju poslovne politike na domačem m inozemskem trgu.
Ljubljana, 8. 11. 1982                                            Titovi zavodi
Litostroj