Torek: Tednikov kopalni dan | Kronika Slajersta TEDNIK Haloze • Plazovi Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ povzročili za 2,5 "mi milijona škode? i^lA! O Stran 24 Kronika Ptuj • Kaj o obtožnici pravi Stanislav Brodnjak O Stran 24 Ptuj, petek, 12. septembra 2014 letnik LXVII • št. 71 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski Podravje • O težavah varovanja kulturne dediščine KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Med neživljenjsko zakonodajo in realnostjo RADIOPTUJ 89,8° 98,2 -104,3 www.radio-ptuj.si Šport Rokomet • Drava iz Ljubljane brez prask O Stran 12 „Naše stališče je že ves čas, naj se vsa ta območja arheološko raziščejo, osta-line izkopljejo in predstavijo, da začnemo na tem nekaj služiti, ne pa da nas to bogastvo zgolj omejuje. Če država želi vse to zaščititi, naj tudi nekaj da. Če je za mestno jedro predviden bobrovec, naj razliko od druge kritine do bobrovca plača država, tako kot je to v sosednji Avstriji. Skratka, ugotovili smo, da nas te strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj na vseh področjih omejujejo,« pojasnjuje Lidija Majnik, vodja komisije za pripravo odloka o nepremičnih kulturnih spomenikih v mestni občini. O Stran 4 do 6 Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Venta in Stojak na SP v Španiji vzpodbudno s pištolo O Stran 13 UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: ■ OBIRANJI MANDARIN V F DOLINI REKE NERETVE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štaierskega tednika je 165 €/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. Kje se je jj porazgubilo« 1,8 milijona evrov O Stran 2 do S Preventovi delavci naveličani negotovosti O Stran B Občine odmerjajo NUSZ po občutku O Stran 2 Tudi diplomati seksajo, mar ne? O Stran 10 m www.trgovinejager.com r 1AGER f UÁO P***' TRADICIJE 'fiUii S tem kuponom 2_________... Kava Premium 200 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 12.9. do 16.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. LIST/fZUPANA *ipa z eldtiom 2109900080476 2 Štajerski Aktualno petek • 12. septembra 2014 Podravje • Kako po občutku in nepravično se gospodarstvu odmerja visoki NUSZ Obstoječi NUSZ za vec kot 200 odstotkov Konec avgusta smo poročali o enormno visokih izračunih nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki jih obdravske občine zarač Naše razkritje dobiva podporo tudi v drugih primerih. Zaradi nejasnih zakonskih določil, na katerih sloni izračun dajatve NUSZ, je završalo med mariborskimi gospodarstveniki na čelu s Štajersko gospodarsko zbornico. NUSZ, ki ga Mestna občina Maribor (MOM) obračunava večini gospodarskih subjektov, je v primerjavi z informativnim izračunom davka na nepremičnine nekajkrat višji. Analiza, ki jo je opravil Marko Novak, mariborski občinski svetnik in član občinskega odbora za gospodarstvo iz vrst Liste za pravičnost in razvoj, je pokazala, da mariborska podjetja v povprečju plačujejo za 215 odstotkov več NUSZ, kot bi glede na prejeti informativni izračun znašala odmerjena višina davka na nepremičnine. Ce ustavno sodišče akt odpravi ali razveljavi Ustavno sodišče lahko presojani akt (zakon, odlok, člen ...) odpravi ali razveljavi. Odprava je retroaktivna, kar pomeni, da ima učinke za nazaj. Odprava vzpostavi stanje, kot da akta nikoli ni bilo. To pomeni, da se mora vrniti vse, kar je bilo poplačano (izplačano) na osnovi nekega zakona, odloka, člena ali alineje, ki so bili odpravljeni. Razveljavitev akta pa učinkuje samo za naprej - učinki, ki jih je akt povzročil do trenutka razveljavitve, ostanejo, spremenjeno stanje za prihodnje pa velja od odločbe Ustavnega sodišča naprej. Uvodnik O medijski blokadi in neobjektivnosti Res je, da so lokalne volitve vsake štiri leta, a toliko napetosti, živčnosti, izsiljevanj, zahrbtnega pljuvanja in še česa ne pomnim v kar precej let dolgi novinarski karieri. In čeprav mi je koža res skoraj že čisto »čez in čez podplat postala«, pa imuna - zlasti na nizke udarce, ki smo in so jih novinarji deležni - očitno ne bom nikoli. Zelo dobro se, recimo, spomnim, koliko grde kritike smo bili deležni novinarji ob lokalnih volitvah pred štirimi leti. Pripisovala se nam je pristranskost in neobjektivnost, ker smo pač predstavljali županske kandidate ob vsaki priložnosti, ko so sklicevali tiskovne konference ter prirejali sto in eno varianto okroglih miz ali drugih prireditev, ki so vseeno služile le samopromociji. Seveda vsi kandidati v tem niso bili ne enaki, ne enakovredni, saj so se tisti agresivnejši v času predvolilne kampanje predstavljali ničkolikokrat, drugi, malo manj iznajdljivi, pa komaj enkrat ali še to ne. In kaj se je govorilo in dogajalo potem? Oh, vi grdi, enostranski novinarji, saj nisem imel možnosti zmage, ko pa ste protikandidata predstavljali nonstop, mene pa komaj enkrat! To ni pravično! To ni objektivno! Da so bili užaloščeni županski poraženci za lastno medijsko nepromocijo precej krivi tudi sami, seveda niso pomislili. Kakorkoli, po eni strani se lahko celo nekoliko strinjam z opazko o neenakovrednih medijskih predstavitvah lokalnih politikov. Zato smo se letos v našem časopisu odločili, da bomo maksimalno, kolikor je sploh mogoče, objektivni. In kratko-malo ne predstavljamo in ne bomo posebej predstavili nobenega županskega kandidata z njegovo listo vred! Bomo pa prav vse županske kandidate (ki bodo to seveda želeli) predstavili enakovredno, v posebni prilogi. Če kdo pozna bolj objektivno varianto, jo bomo z veseljem udejanjili. Toda očitno to nekaterim spet ni pogodu, saj se dnevno pritožujejo nad medijsko blokado in ponovno neobjektivno-stjo. Ali res? Simona Meznarič Ustavno sodišče odloke (ali člene) drugega za drugim razveljavlja »Izračun NUSZ je vezan na registracijo gospodarskega subjekta (energetika, trgovina, telekomunikacije, predelovalna industrija...), ne pa na vrednost ali vrsto nepremičnine. Za odlok o NUSZ sploh ni pomembno, kakšne namembnosti je objekt, pomembno je, s kakšno dejavnostjo se ukvarja lastnik oz. uporabnik objekta. Gre za neenakopravno obravnavo gospodarskih subjektov, kar je na Ustavnem sodišču lahko izpodbojno. Določitev obremenitve z NUSZ ne sme biti arbitrarna, torej določena po občutku ali čez palec, ampak mora biti utemeljena z ekonomsko-statističnim modelom. Ker so praktično vse Mariborsko gospodarstvo na čelu s SGZ je na nogah. Po volitvah bodo lokalnim skupnostim predlagali novelacijo odlokov, na osnovi katerih se odmerja NUSZ. slovenske občine področja in število točk določale arbitrarno (ne poznamo niti ene, kjer imajo ekonomsko-stati-stični model), so do sedaj vse občine na Ustavnem sodišču spore v zvezi z NUSZ izgubile, njihovi odloki so bili razve- ljavljeni ali odpravljeni - večinoma delno, saj se je tožba po navadi nanašala na posamezni člen. Odloki oz. posamezni členi v odlokih o NUSZ so na ustavnem sodišču padli ravno zaradi neenakopravnega obravnavanja gospodar- skih subjektov, predvsem pa zaradi arbitrarnosti pri določanju finančne obremenitve. Nobena občina v sporu na Ustavnem sodišču ni uspela predložiti ekonomsko-stati-stične osnove, po kateri je določala posamezne višine Ormož • Kaj se skriva za tančico namensko zbranega denarja od ko Kje se je »porazgubilo« 1,8 mili Smeti so tema, okrog katere se dviga ogromno prahu. Ravnanje s komunalnimi odpadki je urejeno v ugotavljamo v seriji člankov, so pravila igre na tem področju pisana približno točno. Zaradi širokega možna vrsta manipulacij. Na ormoškem območju storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki v vlogi kon-cesionarja izvaja Komunalno podjetje (KP) Ormož. Od leta 2004 do maja lansko leto so uporabniki storitev na Ormoškem pri ceni ravnanja z odpadki namensko plačevali najemnino za odlagališče ter dodatek za sanacijo odlagališča in pridobivanje novega odlagalnega prostora. Gre za namenska sredstva, ki jih kon-cesionar odvede v občinsko blagajno. V občinski proračun se stekajo tudi sredstva okolj-ske dajatve oz. ekološke takse, S* v. Kdo nadzira koncesionarja, zakaj razlike med zaračunanimi in opravljenimi storitvami »Koncesionar lahko na tak način, da ga občina ne nadzira in kontrolira, prireja podatke in neupravičeno pridobiva korist, ki jo plačujejo občani. Občini predlagamo, naj nad izvajanjem dela koncesionarja, da ne bo prihajalo do razlik med zaračunanimi in opravljenimi storitvami, izvaja nadzor. Nadzorni odbor je za dva meseca ugotovil veliko odstopanje med zaračunanimi in odloženimi odpadki, za druge mesece pa ni dobil podatkov,« je med drugim zapisano v poročilu nadzornega odbora občine Ormož, ki je bilo predstavljeno na septembrski seji občinskega sveta. y ki jo prav tako na položnici mesečno plačujejo uporabniki storitev. Člani opozicije v ormoškem občinskem svetu že nekaj časa neutrudno opozarjajo, da je namensko zbranih sredstev iz naslova komunalnih odpadkov na računu občine Ormož manj, kot bi jih po njihovem mnenju oz. izračunu moralo biti. Stanje na računu na dan 31. 12. 2013 bi po izračunu nadzornega odbora moralo znašati nekaj manj kot 3,9 milijona evrov in ne 2,1 milijona evrov, kot je to prikazano v zaključnem računu proračuna za leto 2013. Nadzorni odbor županu in občinski upravi tudi priporoča, naj uskladita stanje namenskih sredstev za komunalne odpadke z dejanskim stanjem in naj se nenamensko porabljena sredstva vrnejo v občinski proračun. Od leta 2004 do konca leta 2013 se je sicer namenskih sredstev po podatkih občin- skega nadzornega odbora zbralo 5,1 milijona evrov. Nekaj od zbranega denarja se je porabilo za vzdrževanje odlagališča na Dobravi. Bo odlok vzdržal ustavno presojo? Kot pojasnjuje župan Alojz Sok, ni nujno, da občina zbrana namenska sredstva porabi zgolj za odlagališče, temveč jih lahko nameni tudi za ureditev komunalne infrastrukture, na primer za sanacijo cestne infrastrukture ali obnovo vodovodnega sistema. Potrošnjo namensko zbranega denarja za druge namene je občina Ormož legalizirala tudi z odlokom, ki ga je občinski svet potrdil na lanski decembrski seji. Po odloku se lahko 30 odstotkov zbranega denarja (dela od najemnine) nameni za sanacijo ali gradnjo infrastrukture na območju katastrskih občin Hardek in Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 12. septembra 2014 Aktualno Štajerski 3 presega morebitni davek na nepremičnine unavajo Dravskim elektrarnam Maribor (DEM). Kot smo razkrili, občine DEM-u NUSZ zaračunavajo precej čez palec in brez pravne podlage. obremenitev z NUSZ,« pravi Marko Novak, avtor študije o NUSZ v MOM. ŠGZ z apelom na vse lokalne skupnosti v regiji »Glede na to, da na osnovi analize ugotavljamo izrazito neenakopravno obravnavo gospodarskih subjektov v MOM, in glede na to, da bi občine z umnim postopanjem v zvezi s tem odlokom lahko bistveno izboljšale pogoje za poslovanje v svojem okolju, bomo analizo posredovali vsem članom Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) in jih pozvali, da pregledajo svoje obveznosti iz NUSZ ter ugotovijo, kolikšne so oz. ali so upravičeno takšne, kot so. Ker imajo podjetja možnost pritožbe na Ustavno sodišče, ki je v preteklosti že presojalo občinske odloke o NUSZ, bomo člane ŠGZ posebej pozvali, naj vložijo zahtevke za presojo. Analizo bomo po lokalnih volitvah posredovali županu / županji in vsem izvoljenim svetnicam in svetnikom mestne občine Maribor ter jih pozvali, da jo obravnavajo in čim prej spremenijo odlok, vsaj do odmere plačila NUSZ za leto 2015,« napoveduje direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik in dodaja: »Prav tako bomo to analizo in enak poziv po lokalnih volitvah poslali vsem županom in župa-njam ter izvoljenim svetnicam in svetnikom v regiji. Pozvali jih bomo, da naredijo podobno analizo v svojih okoljih in sprejmejo spremembe odlokov, ki bodo olajšali pogoje za gospodarstvo v njihovih občinah. Prav tako se bomo aktivno vključili v zakonodajni postopek za sprejem Zakona o davku na nepremičnine in izpostavili zahteve gospodarstva, da novo odmerjeni davek ne bo dodatno obremenil gospodarstva. Gospodarstvo ni v dobri kondiciji, to vsi vemo, in zbornica poziva vse, ki lahko kakorkoli pomagajo, da bo gospodarstvo lažje zadihalo in bo manj obremenjeno, da to storijo. In občine zagotovo sodijo v to skupino, zato od njih pričakujemo ukrepanje.« Mojca Zemljarič Za trgovino s telekomunikacijami bistveno več kot za trgovino s tekstilom ali živili Ker se NUSZ med drugim odmerja glede na dejavnost gospodarskega subjekta, bosta denimo lastnika dveh sosednjih trgovin povsem enake velikosti, v istem objektu in na istem naslovu plačala povsem različen znesek dajatve. To pa zato, ker recimo v eni trgovini prodajajo telefone, v drugi pa tekstil. Oboji se ukvarjajo s prodajo, a je dejavnost telekomunikacij pri odmeri NUSZ točkova-na precej višje kot druge dejavnosti. Zaradi tovrstnih čez palec v odlokih zapisanih določil je pod presojo Ustavnega sodišča padel že marsikateri akt. Prilivi NUSZ v proračun Mestne občine Maribor (2003-2013) NAMEN 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 PRAVNE OSEBE 7.126.561 8.588.812 7.149.654 8.130.396 8.505.551 10.575.540 10.357.065 9.727.751 9.927.562 10.054.998 10.577.844 FIZIČNE OSEBE 1.678.488 1.991.587 2.390.068 2.290.148 2.356.789 2.411.460 2.689.287 2.559.553 2.668.538 2.885.822 2.900.461 ZAMUDNE OBRESTI 507.795 225.367 -89.209 -77.913 10.064 39.110 -23.106 -374.143 8.495 81.778 74.422 SKUPAJ: 9.312.844 10.805.766 9.450.513 10.342.631 10.872.404 13.026.110 13.023.246 11.913.161 12.604.595 13.022.598 13.552.727 Vir: Analiza, ki jo je opravil Marko Novak. munalnih odpadkov jona evrov obliki obvezne gospodarske javne službe (GJS). Kot manevrskega prostora je pri določanju cen storitev Ormož. Občinska triperesna opozicija v sestavi Vili Trofe-nik, Stanislav Podgorelec in Boštjan Štefančič poudarja, da je odlok v nasprotju z ustavo, saj da njegova določila ne morejo veljati za nazaj. Nadzorni odbor v svojem zadnjem poročilu županu predlaga, naj izvajanje imenovanega odloka zadrži in si v zvezi z zakonitostjo akta pridobi pravno mnenje - da ne bi prišlo do nezakonitega trošenja namenskih sredstev. Tema namensko zbranih sredstev iz naslova GJS ravnanja s komunalnimi odpadki Nadzorni odbor občine Ormož opozarja, da »bi bilo treba ceno odlaganja na deponiji Dobrava znižati, saj ni nobenih razlogov za povišanje cene, razen namena pridobivanja presežkov, ki jih potem občina nenamensko potroši.« zanima tudi ormoškega občana Silva Zlatnika iz Pušencev. O vsebini dokumentov, ki jih je uspel zbrati, pravi naslednje: »Dokumenti razkrivajo, da je občina v preteklosti nenamensko trošila namensko zbrana sredstva za pridobivanje novega odlagalnega prostora. Občina Ormož in KP Ormož se iz nas, občanov oz. uporabnikov storitev, dobesedno norčujeta, saj nam mesečno na položnicah zaračunavajo tudi obdelavo (sortiranje) odpadkov, ki pa je ne izvajajo tako, kot bi jo morali.« Januarja objavljeni odlok o namenski porabi sredstev za infrastrukturo na območju katastrskih občin Hardek in Ormož je Zlatnik posredoval v ustavno presojo. Kot je povedal, pričakuje, da bo Ustavno sodišče odlok razveljavilo in bodo zoper odgovorne vložene kazenske ovadbe. Zakaj bi cene nižali, če lahko z odlaganjem lepo služijo Občinski nadzorni odbor predlaga znižanje cene odlaganja komunalnih odpadkov, saj da ni razloga, da bi bila cena na takšni ravni, če se iz nje ustvarja presežek oz. dobiček, ki je prihodek občine. Občina pa del tega namensko zbranega denarja potem potroši za druge namene. Župan možnost znižanja cene odlaganja dopušča. Vendar šele v letu 2015 in v primeru, če bi se izkazalo, da jim do konca veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja ne bo uspelo zapolniti kapacitet odlagališča. Ker pa se večina odpadkov v Ormožu odloži iz drugih koncev Slovenije, iz domačega okolja pa zgolj pet odstotkov, župan meni, da bi bilo znižanje cene odlaganja neracionalno, saj da »je odlaganje na odlagališču Dobrava med najcenejšimi«. Tako opozicija kot nadzorni odbor sta že večkrat javno izrekla tudi kritiko na račun sklenjenih aneksov h koncesijski pogodbi za opravljanje dejavnosti GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Pogodba je septembra 2012 potekla. Od takrat naprej se pogodba r v. Podatki, ki bi morali biti I ■ ,■ V . |iv ■ identični, povsem različni Dokaj zgovorni »o maneverskem prostoru« so tudi podatki, v katerih so prikazani zneski o okoljski dajatvi za leto 2013. Trije zneski, ki bi morali biti identični, se popolnoma razlikujejo. Po podatkih KP Ormož je okoljska dajatev v letu 2013 znašala 138.411 evrov, po podatkih Carinske uprave (danes je to Finančna uprava) 126.942 evrov in po podatkih zaključnega računa občine Ormož 105.147 evrov. »Ugotavljamo, da bi se morala skladati vsaj podatka KP in Carinske uprave. Za občino pa je razumljivo, da se podatki ne skladajo, saj je decembrsko praznitev izvedla v januarju 2014,« so med drugim zapisali člani nadzornega odbora. J podaljšuje, ne da bi se pred podaljšanjem preverjale cene na trgu. Župan Sok odgovarja, da se odlagališče na Dobravi konec leta 2015 zapira in je najboljše, da do takrat konce-sionar ostane KP Ormož. Mojca Zemljarič Foto: MZ 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 12. septembra 2014 Ptuj • O težavah varovanja kulturne dediščine Med neživljenjsko zakonodajo MO Ptuj bi že po spremenjenem zakonu o kulturni dediščini iz leta 1999 morala spremeniti odlok o razglasitvi nepremičnih kulturni OE Maribor, so si po besedah vodje Srečka Štajnbaherja zastavili nalogo, da bi bil Ptuj kot najstarejše slovensko mesto, ki se pona Za MO Ptuj so predlagali v zaščito in varovanje 181 enot kulturne dediščine, večina je starih, novih je 35, med katerimi so tudi etnološki, ki jih v starem odloku ni bilo. „MO Ptuj je ustanovila tudi komisijo, ki je ocenjevala naše strokovno delo, četudi je popolnoma jasno, da je Zavod pri tem suveren in popolnoma avtonomen. Nesmisli naše zakonodaje Barbara Cenčič Krajnc: „Edini smo, ki nismo smeli graditi...!" Mlada družina Cenčič Krajnc si je na kulturno zaščitenem območju Vlčave (varstveni režim z arheologijo), na lastniški parceli, vredni okrog 100.000 evrov, okrog katere je vse poseljeno, tudi sama želela zgraditi svoj novi dom. Načrte so jim prekrižale predhodne arheološke raziskave, ki so bile potrebne glede na spomeniško zaščiteno območje, na katerem leži parcela, je v imenu družine povedala Barbara Cenčič Krajnc. Pričakovali so, da jim bodo po teh raziskavah vendarle dovolili gradnjo oz. jim določili pogoje, ki jih bodo morali pri gradnji upoštevati. Pri gradnji svojega novega doma bi posegali do 80 cm v globino, raziskave so potekale 4 do 5 metrov v globino. Našli so ostaline iz več različnih obdobij. Območje je bilo razkopano več kot pol leta, ostaline nezaščitene pred vremenskimi vplivi. V tem času so dobili z ministrstva za kulturo dopis, v katerem so jih seznanili, da na tem območju ne morejo graditi. Družinica se je počutila ogoljufano, nihče, ne ministrstvo ne MO Ptuj, ni želel odkupiti zemljišča, uveljaviti predkupne pravice, če je že z vidika varovanja kulturne dediščine tako dragoceno, da bi si lahko kupili novo parcelo oz. pričakovali so, da jim bodo podobno parcelo ponudili na drugi lokaciji. Nerazumljivo pri vsem tem je tudi to, da ostalin niso razstavili na kraju najdbe, da bi se vsaj vedelo, kaj se je na tem zemljišču našlo. Parcela, ki je v lasti že štirih, petih generacij, tako ni vredna nič, z njo si ne morejo pomagati. Ne glede na vse si v družini Cenčič Krajnc želijo, da bi se končno rešil status te parcele. To neurejeno stanje traja že od leta 2006, ko se je vse skupaj začelo. „Naj jo končno že odkupijo in to po vrednosti gradbene parcele. Eden od arheologov mi je povedal, da je to sedaj 'uničena' parcela, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj na njej ne bi smeli graditi, še posebej zato, ker ostalin ni več, posegali pa bi zgolj do 80 cm globine. Izvedeli smo, da smo edini, ki se nam je to zgodilo. Povsod drugje so po odstranitvi najdb lahko gradili." Za vzdrževanje nepremičnin 2,2 milijona evrov V mestnem jedru, ki je kot celota varovana kulturna dediščina, je MO Ptuj lastnica 124 poslovnih prostorov in 241 stanovanj. V letih 2010/2014 je v obnove, vzdrževanje, varovanje in preprečitev propadanja teh nepremičnin vložila 2.220.144 evrov. Člani komisije so želeli, da se varstveni režimi spremenijo, da so blažji, kot so bili v prejšnjem režimu. Vsi postopki in strokovne podlage, ki smo jih pripravili, je potrdilo tudi ministrstvo za kulturo. V MO Ptuj se je spreminjanje odloka ustavilo. V Zavodu smo želeli, da se strokovne podlage sprejmejo in nekatere stvari prostorsko na novo opredelijo, skladno z novimi varstvenimi režimi, da se zaščiti nekaj novih objektov, da se njihovim lastnikom omogoči kandidiranje na razpisih, pri čemer je status kulturnega spomenika pri tem zelo pomemben. Umaknili pa smo nekatere spomenike, ki jih v naravi ni več ali pa so tako spremenjeni, da so status izgubili," je povedal Srečko Štajnbaher. Kot poudarja Srečko Štajnbaher, se popolnoma zavedajo, da papirna zaščita spomenikov ni dovolj, zato so podali več predlogov za zagotavljanje sredstev za ohranjanje kulturnih spomenikov; med njimi je bila tudi popolna ali polovična oprostitev (glede na status objekta) plačila davka na nepremičnine, ki sicer zaenkrat še ni uveden. Nekaj denarja za te namene lahko zagotovijo tudi same občine v okviru svojih proračunov, MO Ptuj ima to urejeno za staro mestno jedro. Sredstva pa ostajajo, ker investitorji oz. lastniki objektov sami niso mogli oz. ne morejo zagotoviti lastnih deležev. V Zavodu si načeloma prizadevajo, da bi našli dolgoročno sistemsko rešitev. Po veljavnih zakonih so bili lastniki kulturnih spomenikov dolžni le-te vzdrževati skladno s finančnimi možnostmi. Nemogoče je vse breme prevaliti na lastnika. Kot pomemben vir obnove kulturne dediščine se je v preteklosti pokazal kulturni tolar, ker je bil sistemski vir, ki je veljal daljši čas. Če je zagotovljen vir, nima dela samo stroka, temveč tudi obrtniki, podjetniki, skratka vse okolje, v katerem poteka obnova kulturnih spomenikov, pove Štajnbaher. „Varstvenih režimov, ki jih zahtevamo, nismo sprejeli m! " mi ... Zaradi pomanjkanja denarja mnogo vidnih kulturnih spomenikov propada. Zavod ni tisti, ki bi prijavljal lastnike zaradi neodgovornega odnosa oz. opustitve varovanja. „Vloge inšpektorja si Zavod ne more lastiti, ker je za to pristojen inšpektorat za kulturo in medije, ki pa z dvema zaposlenima svojega dela ne more opravljati uspešno in učinkovito. Prijave pišemo le v skrajnih primerih. Veliko uspešnejši smo, če smo v neko obnovo vključeni pravočasno, torej če sodelujemo z lastniki oz. lokalnim okoljem. Uspešnih praks oz. prenov je veliko, že na kratki razdalji jih je mogoče videti. Težko pa je pričakovati, da bo pri teh prenovah šlo vse gladko, da ne bo zapletov. Nobena ne gre brez zapleta. Varstvenih režimov, ki jih zahtevamo, nismo sprejeli mi, temveč sveti občin, zapisani so v odlokih, ki so zakoni na določenih območjih. Uspešne so vse tiste obnove, ki se pričenjajo pravočasno, kjer imajo lastniki resen namen, tudi zagotovijo del potrebnega denarja za to ter sodelujejo s stroko. S tem, ko na nekem območju rešimo kulturni spomenik, rešimo tudi po- Foto: Črtomir Goznik Okrog nekdanjega Koteksa, ki vidno propada, so letos postavili ograjo, ki preprečuje morebitno poškodovanje mimoidočih ter vozil. Sicer pa je pobudo za rušenje objekta, podal jo je nekdanji predsednik TD Ptuj Albin Pišek v letu 2010, ministrstvo za kulturo zavrnilo. še nobeno mesto ali mestno jedro ni kulturni spomenik državnega pomena „Združenje zgodovinskih mest Slovenije povezuje občine, ki imajo na svojem ozemlju velik del najkakovostnejše kulturne dediščine. Že ob ustanovitvi si je v svoj program zapisalo, da si bomo prizadevali za turistično promocijo zgodovinskih mest in njihov razvoj,« je glavne aktivnosti Združenja predstavila predsednica Mateja Hafner Dolenc. Na pristojna ministrstva in državne institucije je doslej vložilo več pobud in predlogov za sistemsko rešitev varovanja kulturne dediščine. Na Ministrstvo za kulturo že dve leti naslavljajo pobudo in tudi že zahtevo po razglasitvi urbanističnih, naselbinskih spomenikov državnega pomena, kjer so največja ovira prav zakonska določila, ki jih tudi pristojno ministrstvo ne zna izvesti in tako še vedno nimamo mest ali starih mestnih jeder, ki bi bila razglašena za kulturne spomenike državnega pomena. Drugo zahtevno področje, na katerega opozarjajo, je izvajanje energetske varčnosti v starih mestnih jedrih, s katero se sistemsko nihče ne ukvarja. Prav v teh dneh Združenje pripravlja prijavo na dva evropska razpisa. Za stara mesta, kot so Ptuj, Piran in Škofja Loka ter še druga zgodovinska mesta, je skrb za ohranjanje dediščine izjemna odgovornost, ob tem da ni sistemskih virov za to področje, pri čemer pa morajo tako kot ostale lokalne skupnosti skrbeti za tekoči razvoj in potrebe okolja. „Obnovo spomenikov državnega pomena bi morala sofinancirati država, a so sredstva v proračunu vsako leto manjša. Žal tudi ni bilo sprejeto nadaljevanje izvajanja zakona o kulturnem tolarju, ki je vsaj zagotavljal sredstva za nekatere nujne posege na kulturnih spomenikih.« petek • 12. septembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 in realnostjo Foto: Črtomir Goznik Srečko Stajnbaher Foto: Črtomir Goznik Obnova Dravske 23 je v planu. Trenutno se zanjo pripravljajo kul-turno-varstvene smernice. h in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ki je bil sprejet leta 1989. V Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ša z izjemno kulturno dediščino vzorčni primer za novi odlok o zaščiti kulturne dediščine. Strokovne podlage le omejujejo na vseh področjih Lidija Majnik: „Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, pri strokovnih podlagah ni odstopil niti za ped." Tako so predlagali in tako mora biti, na MO Ptuj pa je, da to sprejme, je povedala Lidija Majnik, ki je vodila komisijo za pripravo odloka o nepremičnih kulturnih spomenikih v MO Ptuj. Sprejem novih strokovnih podlag in posledično novega odloka bi prinesel še dodatno obremenitev, saj se že obstoječi obseg varovanja širi, v varovanje pa se predlagajo tudi nova območja oz. objekti. Največji problem je arheologija, ki predstavlja tudi veliko razvojno oviro. Pod arheološko zaščito je kompletni levi in desni breg Drave ter mestno jedro in povsod naj bi se vse, kar bi se izkopalo, ohranilo in situ. Povsod, kjer je arheologija, ni dovoljeno rigolanje, niti globoko oranje, ker je po njihovih navedbah vse pod površino. Če država želi zaščito, naj to tudi plača „Naše stališče je že ves čas, naj se vsa ta območja arheološko raziščejo, ostaline izkopljejo in predstavijo, da začnemo na tem nekaj služiti, ne pa da nas to bogastvo zgolj omejuje. Če država želi vse to zaščititi, naj tudi nekaj da. Če je za mestno jedro predviden bobrovec, naj razliko od druge kritine do bobrovca plača država, tako kot je to v sosednji Avstriji. Skratka, ugotovili smo, da nas te strokovne podlage za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj na vseh področjih omejujejo. Podobno je pri stavbni dediščini. Po najnovejši informaciji, ki jo imam, bi morala biti okna na OŠ Olge Meglič, kjer trenutno poteka energetska prenova, zelene barve, ker so po praskanju ugotovili, da je bila izvorna barva na teh oknih zelena. Ko smo šli v projekt energetske sanacije stavb, se je ugotovilo, da te ponekod sploh ni mogoče izvesti. Pri predlogu za zaščito vilske četrti ob Potrčevi cesti pa gre celo za tako strogo varovanje, da niti pasje ute ne moreš postaviti, ker je pod zaščito vse, tudi dvorišče, da o notranjosti niti ne govorimo. Tudi Mestni park je na novo vključen med strokovne podlage, čeprav je bil devastiran že ob gradnji podvoza. Pri vili na Vičavi 107 stroki ugajajo ograje. Nekateri objekti, kot na primer MG Ptuj, pa nikoli niso bili zaščiteni. Izgovor stroke pri tem je bil, da je zaščitena cela trška arhitektura oz. celo staro mestno jedro.« Stroka po državi z različnimi pristopi ... Glavni razlog za to, da nismo sprejeli novih strokovnih podlag, je zaščita investitorjev, ne samo MO Ptuj, da se bo v mestu še kaj naredilo. Pri tem pa moram poudariti tudi to, da bi morala vsa spomeniško varstvena stroka imeti enak pristop na celem območju države. V Škofji Loki npr. ta dela veliko bolj življenjsko. Če bi bilo na Ptuju dovoljeno kaj spremeniti, narediti kakšno izložbo drugače, bi tudi mesto drugače živelo. To je režim, ki odganja. Morda bi se našel kakšen kupec tudi za objekt, v katerem je Peko, in si v njem uredil rezidenčno stanovanje, ampak kaj, če ne bo smel ničesar spremeniti, premakniti." selitev ter zagotovimo tudi osnovo še za kakšen dodaten vir zaslužka. Velikih objektov z velikim številom zaposlenih ne bo več, perspektivo imajo manjši objekti, kjer pa kultur- na dediščina lahko najde svoj prostor." MO Ptuj in mestno jedro ima veliko kulturnih spomenikov, ki so najstarejši objekti, ki jih mariborska enota Zavoda pokriva na območju svojega delovanja. Žal je v preteklosti na tem področju prišlo do neustrezne socialne strukture, ki je rešljiva le na dolgi rok, da bi lahko ti objekti dobili podobo, kakršno bi morali imeti, da se vzposta- s* v. Nujni sistemski viri za ohranjanje kulturne dediščine „Vsak, ki vsaj malo pozna obseg in pomembnost kulturne dediščine na Ptuju, se zaveda, da takšnega bremena ni mogoče naložiti na pleča 24.000 ljudi, ki živimo v tej občini. Ptujska kulturna dediščina sodi med sedem največjih bogastev, kar jih premore slovenski narod. Glede na omejen obseg proračunskih sredstev imamo zelo malo možnosti, da bi lahko dostojno skrbeli zgolj za golo ohranjanje te izjemne dediščine. Na področju uvajanja novosti pa smo popolnoma onemogočeni. Ljudje, ki živimo v starem mestnem jedru, ne smemo uporabljati nobene tehnologije, ki bi nam omogočala cenejše bivanje. Na strehe ni moč vgraditi solarnih celic ali toplotnih menjalnikov. Podobno je z vgradnjo toplotnih črpalk. Menjava energetsko varčnih oken je v večini primerov onemogočena. Da o gradnji izolirnih fasad niti ne govorim," je o ohranjanju kulturne dediščine v mestu uvodoma povedal ptujski župan Štefan Čelan. Žal, kot je še povedal župan, na državnem nivoju ni več posluha za zagotavljanje sistemskih virov za tovrstno narodovo kulturno dediščino: »Pred leti smo imeli zakon, ki smo ga uspeli preko združenja starih mest potrditi v Državnem zboru. S preoblikovanjem združenja starih mest v združenje zgodovinskih mest in naselij je ta vir praktično usahnil. Tako smo primorani iskati potrebna finančna sredstva preko državnih in evropskih razpisov. Na ta način pa je zelo težko sistemsko urejati vso to problematiko, saj nikoli ne vemo, ali bomo na razpisu izbrani in koliko sredstev bomo prejeli." Znana so tudi prizadevanja Ptuja na evropski ravni, skozi zgodovinska mesta držav EU. Rezultat teh prizadevanj je ustanovitev skupnosti najstarejših mest v EU ter pobuda za ustanovitev posebnega proračunskega sklada za kulturo. Odbor regij je slednjo že potrdil. Ker evropski mlini meljejo zelo počasi bo ta sklad ustanovljen v naslednji finančni perspek- Brez državnega denarja strokovne podlage ne bodo sprejete Pred osmimi leti je Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor predstavil nove strokovne podlage za varovanje kulturne dediščine na Ptuju. Mesto se za spremembo odloka o varovanju spomenikov nepremične kulturne dediščine še ni odločilo. „Strokovne podlage, ki jih je pripravil mariborski zavod, so z vidika varovanja dediščine zagotovo dobre, žal pa brez zagotovitve ustrezne zakonske podlage o sistemskih virih financiranja takšnega obsega kulturne dediščine ni mogoče izvajati. Zato od pripravljavca teh podlag pričakujemo tudi vso strokovno pomoč od države, ki mora to področje ustrezno zakonsko urediti. Ko bodo izpolnjeni vsi ti pogoji, bo tudi mestni svet sprejel ustrezni odlok." vi ustrezna dejavnost in se zamenja populacija. „To ni enostavna naloga. To ni samo naša naloga. Mi lahko neki objekt prečistimo in ga obnovimo v stilu 18., 19. stoletja z vsemi možnostmi sodobnega življenja. Za vsebino pa so odgovorni lastniki in širša lokalna skupnost.« Če je spomenik državnega pomena, to še ne prinaša denarja Kot je poudaril Štajnbaher, pričakujejo, da bo MO Ptuj v primeru mestnega jedra vendarle našla strateške usmeritve, kako to jedro nekako usposobiti do te mere, da bo postalo segment večjega turističnega razvoja, da ne bo samo mrtva črka na papirju, za kar ima vse pogoje. Kljub nekaterim pobudam se država za zdaj še ni odločila, da bi mestna jedra razglasila za spomenik državnega pomena, ker se s tem prelaga odgovornost z občine na državo. „Vsi mislijo, da če je neki spomenik državnega pomena, potem bo država poskrbela za denar. To je v bistvu zgolj strokovna opredelitev, da gre za najkakovostnejšo dediščino, arheološko, stavbno, gradove, mestna jedra. To zgolj pomeni, da je možno nivo pomembnosti pri nekih razpisih dvigniti in doseči več točk. Utopično pa je pričakovati, da državni spomenik že sam po sebi zagotavlja državni denar, ta opredelitev je pomembna s strokovnega vidika," poudarja Štajnbaher. Pri varovanju kulturne dediščine v Sloveniji je veliko vrzeli. Četudi naj bi bilo na pa- 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 12. septembra 2Q14 Več kot bo mladih družin, več bo možnosti za prenovo Foto: Črtomir Goznik Lastniki stanovanj oz. nepremičnin v starem mestnem jedru, čeprav naj bi bilo v prvi vrsti življenje v starem mestnem jedru prestiž, morajo računati na številne omejitve. Ob tem, da morajo pri svojih naložbah dosledno upoštevati spomeniško-varstveno stroko, se srečujejo tudi s pomanjkanjem parkirnih prostorov. Kot pove Andrej Klasinc, ki je lastnik stanovanja v Prešernovi ulici, stanovalci pričakujejo, da bodo imeli vsaj eno parkirno mesto. Zavedajo se, da to ni mogoče pred vhodom v objekt, bilo pa naj bi vsaj na razdalji sto metrov od stanovanja oz. objekta. Mestno jedro že ta trenutek potrebuje najmanj dve garažni hiši. Predvsem pa bi si moralo mesto zastaviti kratkoročne in dolgoročne cilje pri privabljanju novih lastnikov, mladih družin v staro mestno jedro. Kakovostnejša kot bo socialna struktura, večje bodo možnosti za celovito prenovo mestnega jedra, na katerega pri zdajšnji strukturi ni računati. Vsaj pet mladih družin s potencialom naj bi letno privabili v staro mesto, takšna bi morala biti mestna strategija. Pri vsebinski prenovi, dogodkov je že tako veliko, pa bi morali več narediti na rednih vsakodnevnih dogodkih, ki bodo v mestno jedro vabili na sprehode, kavo in drugo potrošnjo. Najpomembnejša pa je jasna linija posegov v mestno jedro, pri kateri izgovori in prelaganje odgovornosti s stroke na lokalno politiko in državo ter obratno ne bodo mogoči. pirju bolj ali manj urejeno, je v praksi povsem drugače. Dokler bomo vse breme varovanja kulturne dediščine prelagali na lastnike, pri tem pa jim ničesar ne ponudili, priznali nobenih odpustkov, dokler ne bo trajnega in sistemskega vira in državne strategije za to področje, se bo propadanje kulturnih spomenikov samo še nadaljevalo, kljub vsem zakonom in dokumentom za to področje. Nujno bi bilo tudi poenotenje stroke na območju celotne države, ne pa da so pristopi varovanja različni. Ptujčani pa si bodo ne glede na to še vedno prizadevali za lastno enoto. MG r Foto: Črtomir Goznik Orfejev spomenik, ki je spomenik državnega pomena, bo treba prestaviti na varno mesto, da ne bo še naprej propadal, na njegovo mesto pa postaviti kopijo. Makole • Forma viva Forma viva je naložba za prihodnost V okviru mednarodnega simpozija Forma viva Makole je deset dni od drugega septembra v beli marmor iz Lipice rezalo in udarjalo šest kiparjev, en pa je krivil železo. Sedem skulptur, narejenih v okviru 12. simpozija, se bo pridružilo že 120 obstoječim, ki sestavljajo deset kilometrov dolgo krožno pot skulptur Forma viva. »En takšen simpozij pride krepko preko 20.000 evrov, mi ga izvedemo s 4.000 evri, ki so namenska sredstva občine, od tega je 1.200 evrov namenjenih za nagrade treh kiparjev, katerih skulpture so najboljše ocenjene,« je dejal predsednik društva KUD Forma viva in idejni vodja simpozija Ivan Dvoršak. Udeleženci simpozija si stroške poti krijejo sami, organizator - društvo - pa zagotovi material, bivanje in prehrano. Prav tako kiparji za svoje delo ne dobijo honorarja, njihova dela pa postanejo last občine. Tako ima z letošnjim simpozijem makolska občina v lasti že 127 skulptur, za katere mora skrbeti. Toda predvsem lesene skulpture so bile le v nekaj letih že tik pred propadom. »Ni bilo pravega vzdrževanja, Foto: Mojca Vtič Franci Černelč je v treh mesecih v okviru Forma vive izklesal že tretji kip. Po skulpturi lipicanca in kovačev še kip upornika. zato smo morali nekatere zaradi preperelosti lesa skrajšati ali obrezati. Lani so bile pobarvane in zaščitene, tako da so sedaj nekje za tri leta dobro vzdrževane. Sicer pa nobena skulptura ni večna,« je dejal predsednik kulturno-umetni-škega društva. V kakšni obliki bo naslednji, 13. simpozij, predsednik društva še ne ve. »Za naprej se bomo še dogovarjali. Verjetno se bo zadeva nekoliko umirila,« je še povedal Dvoršak. Da je simpozij s številom skulptur dosegel svoj maksimum, pa je prepričan župan Alojz Gorčen-ko, ki je o Forma vivi Makole dejal: »Forma viva je dolgoročen projekt, naložba za prihodnost. Nekaj rezultatov že daje, vsaj kar se tiče števila turistov. Nekateri občani so naklonjeni simpoziju, drugi ne. Nasprotujoča mnenja so v veliki meri gostilniške debate, kjer ljudje vse vejo in vse rešijo.« Kulturno-umetniško društvo Forma viva Makole je v osmih letih prejelo 69.145,43 evra, v letošnjem letu ob 4.000 evrov namenskih sredstev občine še 1.500 evrov za delovanje društva. Mojca Vtič 2 Forma viva Dvoršak »Ob mostu čez Dravinjo in obenem ob vstopu v vas Makole in središče istoimenske občine je razprostrt pano z obledelim napisom Mednarodni simpozij Forma viva Makole. To je edino sporočilo občanom, da v Makolah poteka prireditev, ki je gonilna sila razvoja turizma v Makolah ter je postala v slovenskem prostoru in tudi v tujini blagovna znamka Makol,« je v predstavitvenem biltenu simpozija zapisal predsednik društva Ivan Dvoršak. Simpozij je blagovna znamka takšnega obsega, da niti domačini ne vedo, kdaj v Makolah poteka omenjeni simpozij. Večino skulptur (razen ene) so namreč kiparji ustvarjali na pragu Dvoršakovega doma in njegove galerije v Dežnem, v kraju, do katerega vodi ozka in strma cesta nepreglednih ovinkov. Zaradi stroškov, je pojasnil. Verjetno je zaradi stroškov na njegovem dvorišču oziroma parku skulptur, kot ga je poimenoval predsednik, postavljenih vsaj deset kipov. Ne gre oporekati organizatorjem, da je simpozij prireditev velikega obsega in pomena. Navsezadnje je občina Makole bogatejša za 127 bolj ali manj obstojnih skulptur. Toda srž problema in odpora občanov do tega simpozija je v odtujenosti prireditve in načrtu postavitve skulptur, ki so našle prostor na številnih dvoriščih tudi izven začrtane krožne poti ali pa so zgoščene v Dežnem. Morda predlog predsedniku društva, ki še ne ve, kaj in kako naprej, da najprej spremeni ime v Simpozij Forma viva Dvoršak. MV v www.tednik.si www.radio-tednik.si Veselimo se druženja z vami. RADIOUITEDNIK Medijska hiša s tradicijo! petek • 12. septembra 2014 Podravje Štajerski 7 ČS Rogoznica • Izgradnja kanalizacije „Krajani so z živci na koncu ..." Na območju izgradnje kanalizacije, na katero so v ČS Rogoznica čakali 12 let, vaščani že od novembra lani tako rekoč živijo v 'izrednih razmerah', predvsem zaradi močno razkopanih cest, ki jim otežujejo vsakodnevno življenje in delo. Na zboru krajanov, ki je bil 3. julija letos, so se dogovorili, da bodo ceste spravili v red do konca oktobra letos. Vaščani Podvincev so z živci na koncu, v imenu krajanov sporoča mestni svetnik Marjan Kolarič. Pod drobnogled so vzeli celotno investicijo oz. tudi spremljevalna dela, ki spremljajo to izgradnjo. Ta naj bi bila nestrokovno izvedena. „Vaščani Podvincev smo trenutno v situaciji, ko je razkopa-no naše celotno naselje, okrog pet kilometrov cest. Uničene so vse asfaltne površine lokalnih in javnih poti. Nekatere trase cest so zaradi nestrokovnih del ponovno zaprte. Ugotavljamo, da vodi, ki so bili položeni v začetku del, niso na pravilni višini zaradi padca, ostali del cest pa je zaradi udarnih jam za osebna vozila nevozen. Stanje je nevzdržno, Foto: črtomir Goznik saj so ceste podobne poljskim Do konca oktobra morajo v Podvincih grobo asfaltirati skoraj devet kilometrov po gradnji kanaliza-potem. Želel bi izreči kritiko cije poškodovanih cest. Ceste bodo asfaltirane v roku V MO Ptuj zagotavljajo, da bodo sklepi zbora krajanov v Podvincih do roka uresničeni, tako tudi položen grobi asfalt na skupaj 8,9 kilometra cest, ki so bile poškodovane pri gradnji kanalizacije. Cestno podjetje Ptuj bo polaganje začelo 15. septembra. na račun izvedbenih del, prisotno je veliko posedanje, prekopane ceste so slabo utrjene in skoraj nič gramozirane, poškodovanih je bilo že kar nekaj avtomobilov. Asfaltne površine so bile sofinancirane tudi s pomočjo vaščanov. Kdaj bodo ceste v prvotnem stanju, pa ne ve nihče. Na zboru krajanov je ptujski župan Štefan Čelan obljubil, da bo prva plast asfalta končana do konca oktobra, v tem trenutku pa ni videti, da se bodo dela začela. Vaščanov Podvincev ne zanima, kdo so krivci, investitor, izvajalec, nadzornik del, vodja del ali sam župan. Vprašujemo, ali ima MO Ptuj zagotovljena sredstva za tako zahteven projekt in ali so podizvajalci, ki so vključeni v ta projekt, dovolj usposobljeni. Zaradi takšnega stanja vaščane Podvincev zanima tudi višina položnic za uporabo stavbnega zemljišča, glede na-to, da smo trenutno brez cestne infrastrukture. Od župana zahtevamo, da posreduje pri pristojnih službah, da uredijo trenutno situacijo in da prične uresničevati obljube, podane na zboru krajanov v Podvincih julija letos," je oster mestni svetnik Marjan Kolarič. MG LIST^ ŽUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Naročnik: Lista župana dr Štefana Čelana Cerkvenjak • Zapleti pri gradnji vrtca Končno v (nov) vrtec Otroci vrtca pri OŠ Cerkvenjak z novim šolskim letom še niso stopili v nujno potreben nov vrtec. Še najmanj 14 dni bodo v prostorih OŠ Cerkvenjak, v katerih so vrtčevski otroci že vse od leta 2013. Takrat so namreč porušili star vrtec. Na istem mestu pa so začeli gradnjo novega vrtca, ki pa bi moral biti končan konec avgusta. A kot je pojasnil direktor občinske uprave občine Cerkvenjak Vito Kraner, se je rok za dokončanje vrtca zaradi slabega vremena in manjših zapletov pri gradnji premaknil za slab mesec. Po besedah Kranerja je nov vrtec nujno potreben, saj so zaradi premajhne prostorske kapacitete stari dvooddelčni vrtec s površino 250 m2 leta 2013 porušili. Na tem istem mestu pa je po dobrem letu dni v zaključni fazi gradnja novega modernega nizkoe-nergetskega petoddelčnega vrtca, vrednega 1.750.000 evrov. V ceno je šteta priprava ustrezne projektne in investicijske dokumentacije, _ v .... Foto: Vito Kraner odkup zemljišča, pridobitev Po besedah direktorja občinske uprave občine Cerkvenjak Vita dovoljenja za gradnjo in izgra- Kranerja bodo otroci zaradi zapletov pri gradnji in slabega vreme-dnja objekta z vso opremo. na mesec dni kasneje končno zakorakali v nov vrtec. Sama izvedba del in dobave opreme pa je stala 1.480.000 evrov. Projekt izgradnje novega petoddelčnega vrtca v skupni površini 800 m2 je sicer občina Cerkvenjak začela že spomladi leta 2010. Izvajalec milijon in pol težkega projekta pa je Gradbeništvo Pintarič Milan, s. p., iz Spodnje Ščavni-ce. »Vseljiv bo v roku dveh tednov« Moderen nizkoenergetski vrtec bi moral biti končan že pred začetkom novega šolskega leta - konec avgusta. Zalomilo se je zaradi vremena in zapletov pri gradnji: »Izgradnja vrtca je potekala z manjšim terminskim zamikom, ki pa je pretežno nastal zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer ter manjših zapletov pri sami gradnji, ki pa so bili ustrezno usklajeni in realizirani v skladu s pravili stroke.« Kot nam je še zatrdil Kraner, je objekt v zaključni fazi, in sicer tik pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja: »Vseljiv bo v roku 10 dni. Izvajajo se še določena dela na okolici, ki so se zavlekla zaradi zelo slabega (deževnega) vremena, ter se odpravljajo morebitne pomanjkljivosti. Še v drugi polovici septembra pa bo objekt z odprtjem tudi uradno predan namenu.« V nov vrtec letos vsaj 20 otrok več »V času po rušitvi starega in izgradnji novega vrtca so vsi trije oddelki vrtca delovali v ustrezno urejenih prostorih osnovne šole, ki je v neposredni bližini starega oz. novega vrtca,« je povedal direktor Kraner in še zagotovil, da je bilo za varnost otrok v času izgradnje novega vrtca ustrezno poskrbljeno, saj so bili tako parkirišče kot tudi druge površine z ograjo ločeni od gradbišča. Sicer pa je bilo doslej v obstoječi trioddelčni vrtec vključenih okrog 50 otrok. V novem vrtcu pa bo prostora tudi za več kot 90 otrok: »V novem šolskem letu je tako vpisanih za dva oddelka več otrok kot do sedaj oziroma 20 otrok več. Ti otroci so sedaj bili zavrnjeni v domačem vrtcu in so obiskovali vrtce v sosednjih občinah, kar pa seveda tudi za občino predstavlja strošek. To jasno kaže na to, da je Cerkvenjak nujno potreboval nov vrtec, ki bo zagotavljal potrebe bo ustreznem in kakovostnem vzgojnem varstvu v občini.« Kot je še dejal direktor občinske uprave Kraner, bo na začetku v vrtec vključenih več kot 70 otrok, v prihodnje pa bo glede na različne možnosti oblikovanja oddelkov možno vpisati tudi več kot 90 otrok. Monika Levanič Šmartno na Pohorju • Podobe bistriških domačij Les uporabljati zgolj za kurjavo je barbarsko »Gozd je na Slovenskem dobra banka in po zalogi lesa, ki je v naših gozdovih, smo, primerljivi s Švico in Nemčijo,« je dejal Jožef Mrakič, vodja mariborske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Kot pa so ugotovili govorniki na konferenci na Šmarnem na Pohorju, je srčika problema gozdarske panoge v nepovezanosti. »Pomembno je povezovanje med lesarji in gozdarji. Popolnoma smo obmolknili na tem področju. Samo skupaj bomo lahko dosegli pravo pot. Veseli pa smo, da se je pristopilo k zelenim javnim naročilom,« je še dejal Mrakič. Zeleno javno naročanje omogoča, da se ob porabi javnih sredstev poleg ekonomskih vidikov upoštevajo tudi okoljski vidiki. »Zelena naročila bodo težko uspela, ker so takšne investicije dražje od 30 do 50 %. Dokler bo občinam primanjkovalo denarja za investicije, se to ne bo izvajalo, ker zelena naročila niso obvezna. Zakaj bi dali za vrtec dva milijona, če lahko damo dober milijon,« je dejal slovenjebistriški župan Ivan Žagar. O neučinkovitosti dela v gozdu Jošt Jakša, generalni direktor z direktorata za gozdar- stvo, lovstvo in ribištvo, je kot največji problem izpostavil neučinkovitost dela v gozdu, še posebej v državnih gozdovih. »Pri zasebnikih pa je prihodnost v povezovanju. S tem bi bila konkurenca manjša, stroški nižji, povezani lastniki gozdov pa bi se z odkupoval-ci lesa lažje pogajali. Les ima prihodnost, vendar o njem ne smemo razmišljati zgolj kot o surovini za kurjavo, to je barbarsko delo, naj se zakuri le tisti les, ki se ga ne da drugače Govorniki na konferenci na Šmartnem na Pohorju Foto: Mojca Vtič porabiti,« je dejal. K temu je dodal, da trg za les iz slovenskih gozdov ni zgolj sosednja Avstrija, temveč tudi Kitajska in druge države. Pri iskanju trgov pa lahko pomaga država v okviru gospodarske diplomacije. O povezovanju zasebnih lastnikov pa je lažje govoriti kot ga uresničiti. »Problem je navezanost lastnika na gozd. Najprej je treba spreobrniti miselnost, da spustiš soseda v svoj gozd, sam pa delaš druge stvari znotraj te verige. Ne pa da sam opraviš z vsem. Prav tako ima kmet, ki ima nekaj tisoč kubičnih metrov lesa, povsem drugačno pogajalsko izhodišče,« je na povedano o povezovanju lastnikov dejal Rado Vaner s Šmartnega na Pohorju. Mojca Vtič 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 12. septembra 2014 Majšperk • Občinski praznik Znamo graditi infrastrukturo, težje pa je to, kar nas sedaj čaka Letošnji september je bil še posebej prazničen za najmlajše občane Majšperka, saj so bila nedavno odprta vrata prenovljenega in razširjenega vrtca. V okviru občinskega praznika, ki ga občina praznuje septembra, pa je bilo predano namenu še novo parkirišče na Bregu ter odprtje deset kilometrov lokalnih cest Poluce-Kosovo sedlo z odcepi. Ob 18. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 13. septembra ob 19. uri na osrednjo proslavo s podelitvijo občinskih priznanj v večnamensko dvorano OS Majšperk. Po slovesnem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Donačka. Vljudno vabljeni! Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk ur VETERINARSKA AMBULANTA s/ MAJŠPERK, , Lešje 34 Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšpeik KROUSTUO IN KLEPARSTUO Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku! Hvala za izkazano zaupanje. 0IE2B3 S-METAL Se priporočamo! ŽolgerJože s.p„ Majšperk 14a, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50 PREVOZNIŠTVO Pajnkiher Kari s.p. Bolečka vas 5 c 2323 Ptujska gora, Slovenija Tel.: 00386 (0)2 794 43 91 Fax: 00386 (0)2 794 43 90 Mbt: 00386 (0)41 674 424 00386 (0)70556 401 karl.pajnkiher@gmail.com Pajnkiher PTUJSKA GORA - SLOVENIJA Največji dvoletni projekt v občini, ki se je končal letos z odprtjem konec avgusta, je ravno slednji. Občina Majšperk je modernizirala lokalne ceste v skupni dolžini preko 10 kilometrov, od tega je sedem kilometrov cest novogradenj, nekaj čez tri kilometre cest pa je dobilo novo asfaltno preobleko. Pogodbena vrednost del je znašala 865.270,96 evra. Projekt je bil v celoti sofinanciran z evropskim denarjem, in sicer v višini 708.238 evrov, strošek občine je bil le DDV. Med projekti je županja Darinka Fakin izpostavila tudi obnovo in razširitev vrtca Majšperk na Bregu, o tej 769.000 evrov težki investiciji smo v Štajerskem tedniku že poročali. »Na področju družbenih dejavnosti je bila letos izvedena še energetska sanacija osnovnih šol v Stopercah in na Ptujski Gori, Županja občine Majšperk Darinka Fakin Foto: Mojca Vtič ki pa bo končana naslednje leto. V okviru letošnjega leta je bil zgrajen še kanalizacijski sistem v Majšperku v višini 86.000 evrov, čaka nas še izgradnja pločnika in javne razsvetljave na Ptujski Gori v vrednosti nekaj čez 60.000 evrov in seveda še obnova manjših cestnih odsekov,« je projekte naštevala županja. V Majšperku se je letos končal še projekt komasacij oziroma združitev in ponovno razdelitev kmetijskih zemljišč, ob tem pa se je občina prijavila na razpis agromelioracij, torej ureditev poljskih in dovoznih poti do novo razdeljenih zemljišč. »Po vseh informacijah je projekt, vreden 100.000 evrov, pozitivno ocenjen, tako da bo projekt sofinanciran. Smo v postopku izbire izvajalca in ko bodo polja prazna, bomo začeli delati,« je povedala Fakinova. Na vprašanje, kakšna je vizija občine Majšperk, je županja odgovorila, da raznolika. »Na področju infrastrukture nas čaka še veliko dela, še posebej na področju čiščenja odpadnih voda. Več dela bo potrebnega na področju turizma, ob tem pa je še naša industrijska cona. Nedavno je na ogled prišlo avstrijsko podjetje Mark, upam, da bo širilo proizvodne kapacitete. Tretja veja pa je kmetijstvo. To so panoge, brez katerih ne moremo živeti. Največji poudarek na področju kmetijstva bo na prodaji tržnih viškov. S tržnico spodbujamo ljudi in jih navajamo, da mora denar krožiti na območju občine, saj če bi vsaj 10 odstotkov denarja, ki ga namenimo za hrano, ostalo v občini, bi to pomenilo tri milijone evrov. Znamo graditi ceste in infrastrukturo, težje pa je to, kar nas sedaj čaka,« je še dejala Darinka Fakin. Osrednja svečanost ob 18. občinskem prazniku občine Majšperk z nagovorom županje in podelitvijo priznanj bo jutri, 13. septembra, ob 19. uri. Mojca Vtič Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk. Kidričevo • Talum sodeloval pri izgradnji tovarne v Argentini S prodajo storitev, znanja in tehnolog V argentinskem Puerto Madrynu je pričela proizvodnjo tovarna rondelic, ki so jo za ameriško korporacijo Exal po milijona evrov, utrjuje Talumove reference in pozicije v svetu v povsem novi luči. Prve pogovore z ameriško korporacijo Exal, ki je največji proizvajalec udarnih in iztisnjenih aluminijastih posod na svetu in se je zaradi stagnacije trgov v Evropi odločila za zaprtje svoje tovarne v Švici ter selitev proizvodnje v Argentino, so v Talumu pričeli že pred tremi leti. Gre za posel, ki ste ga izvajali za korporacijo Exal. Kolikšna pa je vrednost vaših storitev pri tem? »Vrednost naših storitev pri postavitvi tovarne, ki so jo opravili naši strokovnjaki, je okoli 4,5 milijona evrov, zajema pa demontažo določene opreme iz Exalove tovarne v Švici, njeno generalno obnovo ter nato prestavitev v Argentino. Opravili smo tudi celotni inženiring novega koncepta postavitve tovarne v mestu Puerto Madryn v Argentini ter sodelovanje s kupcem pri izboru in postavitvi opreme. Gre tudi za prodajo našega znanja za litje ozkega traku, ki je ključni del celotne linije za proizvodnjo rondelic, naša pa je tudi izgradnja te linije, ki smo jo konstruirali pri nas v družbi Talum Servis in inženiring, v ceno posla pa so zajete tudi vse poti in sama montaža v Argentini.« Koliko Talumovih sodelavcev, vaših strokovnjakov, pa je v tem projektu sodelovalo? »V celoten projekt je bilo vključenih več kot 100 naših sodelavcev, v Argentini jih je bilo seveda manj. Naši fantje so opravili demontažo opreme iz tovarne v Švici in nato montažo te, obnovljene in nove opreme, ki je bila izdelana pri nas, v tovarni v Argentini. Še vedno pa so v Argentini naši livarji, ki so opravili zagon proizvodnje in sedaj skrbijo za spremljanje parametrov, da bi tako zagotovili nemoten potek celotne proizvodnje.« In kaj v Talumu pričakujete od zagona tovarne v Argentini, kakšen je vaš poslovni interes? »Ocenjujem, da je poslovni interes Taluma pri postavitvi tovarne v Argentini zelo pomemben, kajti prodaja tehnološkega znanja ima zelo visoko dodano vrednost, zato smo naše storitve kar dobro prodali. Sicer pa s tem uresničujemo naše usmeritve, ki smo Foto: M. Ozmec Marko Drobnič: »Največ dodane vrednosti je pri prodaji domačega znanja, domače pameti in tehnologij.« si jih zadali v novi strategiji prestrukturiranja proizvodnje v letu 2012, ko smo se odločili, da bomo storitve in tehnološko znanje prodajali tudi na zunanji trg. S tem si obetamo še večjo prepoznavnost Talu-ma v svetu, kar na neki način petek • 12. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 Lenart • Delavci naveličani zavlačevanja in negotovosti Upanja za večino zaposlenih praktično ni več Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, se lenarškemu podjetju Prevent Halog vse bolj približuje črn scenarij. Po besedah zaupnega vira namreč konkretnih in obetavnih rešitev za zaposlene v podjetju še vedno ni na vidiku. Upanja za večino zaposlenih je tako vse manj. Zavlačevanja in negotovosti pa so delavci že pošteno naveličani. Spomnimo, da v lenarškem podjetju Prevent Halog na nitki visi 530 delovnih mest, pretežno šivilj, zaradi poslovnih razlogov. Nemški koncern Daimler Benz je namreč nenadno preklical vse pogodbe z lenarškim podjetjem, ki je več kot 90 % dela opravljalo za nemškega partnerja. Na zadnji tiskovni konferenci je sicer prvi mož podjetja Mitja Hauser predstavil tri možne scenarije. Kot prvi možen scenarij je nadaljevanje dela proizvodnje z Dai-mlerjem, s čimer bi ohranili od 130 do 150 delovnih mest. Drugi možen scenarij je, da bi v nekaj mesecih preselili proizvodnjo iz enega izmed Preventovih podjetij po svetu v lenarški Prevent, s čimer bi si delo lahko obetalo okoli 80 do 90 zaposlenih. V najbolj črnem scenariju pa bi podjetju ostal le en večji projekt, ki bi zagotovil delo za samo 50 do 60 zaposlenih. Odpustiti pa bi tako morali od 400 do 450 delavcev, večino šivilj. »Kako je za naprej, se ne ve« Po besedah delavke, ki je v podjetju zaposlena že 16 let, zaenkrat konkretnih in obe- tavnih novosti glede rešitve podjetja ni: »Z direktorjem smo se sestali točno pred 14 dnevi, takrat je rekel, da imamo naslednji sestanek čez 14 dni, to je minuli torek, vendar ga ni bilo. Niti ne vemo, kdaj bo, če sploh bo, ker je direktor odsoten.« Tudi sami smo poskušali priklicati direktorja in dobiti odgovore na naša vprašanja, a vse do zaključka redakcije odgovorov nismo prejeli. Kot je pojasnila delavka, po podjetju sicer krožijo neuradne informacije, da naj bi se v podjetje preselil Daimler oziroma novi morebitni kupci: »Nekaj delavcev, med 20 in 30, je v ponedeljek začelo čistiti starejši del proizvodnje (malo šivalnico), kamor naj bi se preselil Daimler, tako se govori. Čistijo okna, belijo stene, barvajo vozove. Zunanji izvajalci pa mislijo menjati luči in tla. Ta del proizvodnje, ki se ureja, naj bi bil tudi za morebitne nove kupce (ali delodajalce), da se jim pokaže urejenost in kapacitete ter strojni park.« Sicer pa je za nekaj šivilj dela še za ta teden, za naprej pa se še ne ve: »Jutri in pojutrišnjem delajo šivilje nekaj linij na Mercedesu, ne vem točno, koliko. Kako je za naprej, se ne ve.« Medtem pa je približno polovica zaposlenih zaradi pomanjkanja dela že doma. Slednji koristijo letni dopust ali nadure. Kot nam je zagotovila delavka, pa govora o čakanju zaenkrat še ni bilo ter še dodala, da med zaposlenimi sicer ne vlada strah, saj so pripravljeni na odhod. Vlada pa nejevolja. Naveličani so zavlačevanja in negotovosti. Monika Levanič ije utrjujejo pozicije v svetu magali sprojektirati in izgraditi strokovnjaki kidričevskega Taluma. Posel, vreden 4,5 Foto: arhiv Taluma Sodelavci Taluma v tovarni rondelic v Argentini: Branko Vogrinec, Tomi Lendero, Boris Šegula, Franc Lesjak, Toni Verdenik, Matjaž Mohorko, Zlatko Čuš, Aleksander Trofenik, Bogdan Kores in Robi Horvat. že doživljamo, pa seveda tudi nadaljevanje teh projektov, bodisi v nadaljevanju sodelovanja z Exsalom, ki načrtuje že nadaljnje širjenje proizvodnje, bodisi v Braziliji ali ZDA, pogovarjali pa smo se že tudi o možnostih v Indiji. Seveda pa želimo sodelovati tudi z drugimi partnerji in na drugih področjih, saj je naš Talum servis inženiring pričel tržiti naše storitve tudi na področju liv-nih strojev, opreme in drugih storitev. Potencial je vsekakor zelo velik in širok, največ dodane vrednosti pa je prav pri prodaji domačega znanja, domače pameti in tehnologij.« Dodati velja da je v Puerto Madrynu tudi tovarna aluminija z okoli 500.000 ton letne proizvodnje in 60 % je proizvedenih po enaki tehnologiji kot v Talumu. Sicer pa so v skupini Talum lani ustvarili za 24 milijonov evrov storitev. Ker se zavedajo, da je dodana vrednost storitev in prodaje tehnološkega znanja posel prihodnosti, pa se vse bolj uveljavljajo tudi na področju storitvenih dejavnosti. Če so bili še pred slabima dvema desetletjema v 90 % odvisni le od proizvodnje primarnega aluminija, so prepričani, da jim bo s povečevanjem storitvenih dejavnosti, prodajo lastnega znanja in tehnologij ob koncu prihodnjega leta to odvisnost uspelo zmanjšati na 50 %. M. Ozmec Ormož • Na obisku varuhinja človekovih pravic Ko se ljudje počutijo v ■ ■ ■■ V- I nemočni in neuslišani V tem tednu se je na delovnem obisku v Ormožu mudila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Obisk je bil priložnost, da so se z varuhinjo srečali krajani in opozorili na težave, s katerimi se soočajo. »Nikoli v nobenem kraju ne moremo iti mimo strogo osebnih zgodb. Ljudje pripovedujejo o svojem življenju, o težavah, vzponih in padcih, razvezah, otrocih, nasilju v družini... V boju z državnimi mlini in institucijami se včasih počutijo zelo majhni, neuslišani, nerazumljeni, ne vedo, kako bi prišli do brezplačne pravne pomoči. Ne moremo tudi mimo primerov iz sodišč. Nekateri so mnenja, da so bili obsojeni neupravičeno. V primeru sodišč lahko varuh ukrepa v primeru dolgotrajnosti postopkov ali v primeru očitne zlorabe oblasti,« je med drugim povedala Nussdorfer-jeva. Varuhinja se je v sklopu obiska srečala s posamezniki, ki so ji predstavili določeno problematiko. »V enem izmed primerov je krajanka predstavila problem nesorazmerij pri izplačilih v primeru brezposelnosti za tretjo kategorijo invalidnosti. Seznanjeni smo bili tudi s primerom družine, ki Foto: Črtomir Goznik Vlasta Nussdorfer: »Namen delovnih obiskov varuha človekovih pravic na terenu je ta, da institucijo približamo tistim, ki jo potrebujejo in ne morejo priti v Ljubljano.« je imela v preteklosti uspešno podjetje. Ker je podjetje imelo veliko dolžnikov, se je znašlo v težavah, postopki na sodiščih so tekli zelo dolgo. Gospa, ki je predstavila svojo zgodbo, je bila v slabem zdravstvenem stanju. Bila je žalostna podoba nekoč uspešne podjetnice, ki se danes komaj preživlja in išče pomoč. Srečali smo se tudi z gospo, ki je povedala, da njen sin v šoli zaradi neplačanih obveznosti ni dobil malice. Menim, da je treba zelo paziti na to, da ne bi bili otroci zaradi slabega finančnega stanja staršev kjerkoli ožigosani. Pogovarjali smo se tudi s krajani naselja Pongrce v občini Kidričevo, ki so nas seznanili z razlastitvenimi postopki zaradi gradnje v sklopu projekta obnove železniške proge Pragersko-Hodoš,« je o primerili, s katerimi se je ta dan seznanila, povedala varuhinja in dodala, da se pri svojem delu načeloma srečuje z zgodbami, ki imajo negativen prizvok. Varuhu ljudje običajno zaupajo svoje težave, nanj se obrnejo, ko so nemočni in ko iz neke situacije ne najdejo izhoda. »Se pa srečamo tudi s pozitivnimi novicami. Najbolj nas razveseli, ko nas ljudje seznanijo, da se je na primer kakšna zapletena situacija pozitivno razrešila,« je o svojem delu ob obisku v Ormožu še povedala Vlasta Nussdorfer. Mojca Zemljarič 1G Štajerski Kultura petek m 12. septembra 2Q14 Ptuj • Literarni večer s Francem Mikšo Diplomat, ki je stopil med pisatelje 4. septembra so v Knjižnici Ivana Potrča pripravili literarni večer, na katerem so predstavili knjižni prvenec Franca Mikša, dolgoletnega slovenskega diplomata. Franc Mikša je bil rojen leta 1953 v Ptuju, mladost pa je preživelv Ormožu. Diplomiral je iz mednarodnih odnosov in magistriral iz mednarodnega prava. Z diplomacijo se ukvarja od leta 1979, delovna pot ga je vodila od Celovca (tam je bil konzul na generalnem konzulatu SFRJ) preko Ženeve in Dublina v Švico, kjer je danes pooblaščeni veleposlanik za to državo in kneževino Liechtenstein. Pri založbi Miš so mu letos spomladi izdali knjižni prvenec Njegova Ekscelenca Christian Grasset. Gre za spominsko prozo, v kateri avtor obuja predvsem spomine na devetdeseta leta prejšnjega stoletja, torej čas slovenskega osamosvajanja, in na vlogo slovenske diplomacije v prizadevanjih za priznanje Foto: Črtomir Goznik Franc Mikša je v Knjižnici Ivana Potrča predstavil svoj knjižni prvenec Njegova Ekscelenca Christian Grasset; z njim se je pogovarjala predstavnica založbe Miš Irena Miš Svoljšak. in uveljavitev mlade države v svetovni politiki. Druga plat romana, ki se prepleta z diplomatsko, pa so moški pogovori dveh diplomatov, v katerih se sogovorca poigra- vata z globinami moške erotične domišljije. jš Videm m Pohod po poteh filma Svet na Kajžarju Dez jim ni mogel do živega V nedeljo, 7. septembra, so v sekciji za kulturne poti Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pripravili tradicionalni pohod po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju. Davnega leta 1952 je bil Videm z bližnjima haloškima vasema Majski in Dravinjski Vrh prizorišče snemanja filma Svet na Kajžarju, ki je nastal po istoimeni noveli pisatelja Ivana Potrča. Kot statisti so v filmu nastopili številni domačini. Leta 2002 so v vi-demskem kulturnem društvu z zanimivo prireditvijo spomnili na obletnico snemanja filma, povabili medse še živeče ustvarjalce in se sprehodili po prizoriščih - povečini gre za stare haloške zidanice -, kjer so nastali posamezni delčki filma. Odtlej v KD Videm vsako leto pripravijo pohod po poteh snemanja filma in ga po navadi sklenejo v svojih prostorih z ogledom Pred pohodom na Majski in Dravinjski Vrh filma. Tokrat se je pod vodstvom predsednika sekcije za pohode Marka Vinka zbralo petnajst pohodnikov, ki jih niti nekoliko kislo vreme ni odvrnilo od prijetnega sprehoda v Haloze. jš Foto: Jože Smigoc Tudi diplomati seksajo, mar ne? Ko se človek loti branja knjige, katere avtorja naj bi poznal (pa moram - roko na srce - priznati, da Franca Mikša, čeprav sva gulila iste gimnazijske klopi, le da on tri leta pred mano, ne poznam drugače, kot da je mož Malči Jelen Mikša; očitno je ona v tistih letih pustila name večji vtis - pa še v gledališkem krožku sva bila skupaj), torej ko se lotiš knjige »znanega« avtorja, to storiš z večjim pričakovanjem kot sicer. Še zlasti, če prebereš, da je knjiga »ušla izpod peresa Franca Mikše, ki je z njo zasijal na pisateljskem ozvezdju« (http://www. morel.si/). Ampak bolj kot sem bral, manj zvezdnega sija sem našel; še za eno shirano kresničko ga ni bilo. En sam dolgčas. Pogovori med osrednjima osebama, zdolgočasenima diplomatoma, ki gresta »kar tako« z letalom na golf v Dominikansko republiko, so povsem neživljenjski; jezik v romanu je suhoparen, kot bi bral Uradni list. Edina jezikovna pestrost se zgodi na strani 118, ko izkušena prostitutka avtorju razlaga, s kakšnimi moškimi organi se je v življenju srečala, in za opis uporabi kar - samo da preštejem - 168 pridevnikov in eno pridevniško frazo. Ko bi se vsaj nekaj podobnih slikovitosti razlezlo po celotnem romanu (ki obsega 278 strani). Spominski del romana je poln (samo)hvale, kaj vse in kje in kako so storili slovenski diplomati v času osamosvajanja naše države (mogoče bi bil primernejši naslov romana Njegova Ekscelenca Jaz, F. M.), in uža-ljenosti, ker je za prvoborca proglašen neki varnostnik v tretji kleti Cankarjevega doma v času desetdnevne vojne, pa noben diplomat s prve bojne črte. In potem - najbrž za prekinitev diplomatskega dolgčasa - še erotični del romana; pravzaprav že kar pornografski. Z motivi ostarelega moškega (diplomata, kakopak!), ki mu orodje več ne služi, pa si pomaga tako, da se med igro s partnerko obesi (vrv za vrat!) - takrat se baje onemoglež v hlačah postavi v pozor kot mlad vojak (kaj se ne bi, ko pa se ustraši, da je zadnjič!). (Če boste preskušali ta trik, glejte, da bo partnerica pravi čas prerezala vrv. Sicer bo ona dobila nekaj let za zločin iz strasti, vi pa lepo žaro.) Pa še s kakim opisom frčafele in stojkota ... Pri čemer bo zlasti med najstniki najbolj brana in največkrat kopirana stran 69 (je v tem, da je ta tematika prav na strani 69, kaka skrita simbolika?), kjer najdemo statistične podatke o tem, kako velike onéje imamo moški. (Kar je po avtorjevem mnenju očitno pomemben del romana, ki govori o tem, kako so si slovenski diplomati prizadevali za priznanje naše države. Ki je očitno nekaj tako majhnega, kot imajo v hlačah Indijci in Američani.) Skratka - po Mi-kševi statistiki - nimamo majhnega! In tako sem se mukotrpno prebijal od strani do strani. Vmes pa za izboljšanje okusa v ustih prebral dva druga romana. In ocena - tako na kratko? Ne bom sicer originalen, ko bom to zapisal, ker je nekaj podobnega povedal prvi človek na Luni: velik korak za avtorja, majhen korak za slovensko prozo in velik skok ugledne založbe Miš -žal skok vstran od njene običajne kakovosti (tista dva vmes prebrana romana sta bila prav iz te založbe: Dekle z Marsa in Oh, boy). Jože Šmigoc Ptuj • Razstava intarzij Voja Veličkovica Živeti z naravo in sencami Z najnovejšo razstavo intarzij pod naslovom Živeti z naravo in sencami je Vojo Veličkovic 6. septembra ponovno povabil v staro mestno jedro, v avlo kava bara Orfej, na Prešernovo 5, kjer je hodnik, ki vodi na še eno manjše mestno dvorišče. Razstava je dobrodelna, ves izkupiček bo šel v korist društva Ozara, enote na Ptuju. Avtor je prepričan, da bo segla do srca in da se bodo ljubitelji intarzij odločili za nakup, s tem pa tudi pokazali čut do ljudi, ki so zaradi bolezni in drugih življenjskih stanj pogosto ne po svoji krivdi odrinjeni na družbeni rob. Med njimi so ljudje, ki znajo pisati, risati, slikati in so pravi umetniki tudi na drugih področjih. Vojo rad zahaja mednje, to so srečanja prijateljev, ki jih zlahka ne pozabiš. Kot človek, ki se ga dotakne stiska drugih, se je že pred časom odločil, da jim pomaga. To je že druga prodajna razstava, katere izkupiček namenja uporabnikom Ozare, da bi lahko zaživeli boljše in predvsem profesionalnim, da tudi sami z najmanj enim dogodkom na leto prispevajo k bogatejšemu utripu starega mestnega jedra. Navdih za najnovejšo razstavo s 108 podobami je iskal v naravi, ki jo ima izjemno rad, drugi pa je že izpričano pove- zan s starim mestnim jedrom. Razstava Živeti z naravo in sencami je nastajala pet mesecev. MG prijaznejše življenje. Najmanj enkrat letno se kot umetnik s svojimi deli pokloni mestnemu jedru, katerega izjemnosti se Ptujčani premalo zavedajo. Z intarzijami Živeti z naravo se je ne samo poklonil mestnemu jedru, hkrati je vrgel tudi rokavico vsem ptujskim umetnikom, ljubiteljskim in Foto: Črtomir Goznik Vojo Veličkovic bo tudi izkupiček razstave Živeti z naravo in sencami poklonil uporabnikom Ozare, da bi lahko zaživeli boljše in prijaznejše življenje. Tenis Rola ubranil vseh 17 priložnosti za break Stran 12 Rokomet Drava iz Ljubljane brez prask Stran 12 Strelstvo Venta in Stojak na SP vzpodbudno s pištolo Stran 13 Boks Lazar-Ven ko, borba na višjem nivoju Stran 13 Sah Mladinci ŠD Ptuj državni prvaki Stran 14 Kolesarstvo Slavje Marja Hozjana, Tim Roškar drugi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Komentar Grenki izkušnji tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si V tem tednu sta se širšemu občinstvu predstavili dve slovenski reprezentanci v ekipnih športih, v nogometu in košarki. Nastopali sta na tekmovanjih povsem različnega nivoja, pozornost pa sta pritegnili obe. SP v košarki: Odlična uvrstitev, grenak priokus Rezultati četrtfinala: Slovenija - ZDA 76:119 (64:86, 42:49, 22:29); Litva - Turčija 73:61 (47:44, 33:28, 13:18); Srbija - Brazilija 84:56 (66:44, 37:32, 21:17); Francija - Španija 65:52 (42:43, 35:28, 15:15). Para polfinala: Litva - ZDA (11. 9.); Srbija - Francija (12. 9., ob 22.00). Tekma za 3. mesto: 13. 9. ob 18.00. Finale: 14. 9. ob 21.00. Košarkarji so nastopali v četrtfinalu svetovnega prvenstva, kar je za majhno državo, kot je Slovenija, sam po sebi izjemen dosežek. Peto do osmo mesto v športu, ki ga igrajo praktično povsod po svetu, bi nas moralo navdajati s ponosom, a ni povsem tako. Grenak priokus smo dobili po visokem porazu z nepremagljivo ekipo ZDA. Takoj lahko povem, da nisem bil med tistimi, ki so od naše reprezentance pričakovali presenečenje, saj se zavedam moči ameriških košarkarjev. Dobesedno moči. Kot v vsakem primeru ekipe iz NBA, kjer brez izjemnih fizičnih predispozicij nimaš nobenih možnosti za uspeh ali vsaj enakovredno kosanje. Grenak priokus je pustil način, na katerega smo se lotili Američanov. Že v prvem polčasu smo se z njimi večkrat spustili v dirjanje, kjer smo dobesedno izčrpavali sami sebe. Še večjo napako so v našem taboru storili v 3. četrtini, ko se je začel prosti pad proti (pre)visokemu porazu: hitro zaključevanje napadov, premajhna koncentracija pri podajah, majhno število igralcev v obrambnem skoku . .. Vse to jo bila voda na mlin Američanom, ki so na koncu uprizorili pravo ekshi-bicijo in nadaljevali tradicijo - neporaženi so že več kot 60 zaporednih tekem. V primeru tekme z ZDA smo lahko še enkrat videli, koliko svetlobnih let je liga NBA (pa na SP še zdaleč ne igrajo najboljši!) oddaljena od evropskih. Tekma je bila obenem odlična primerjava in priznanje Goranu Dragiču, ki se s podobnimi orjaki kosa praktično dvakrat na teden. In to zelo uspešno, kar ga uvršča med večje zvezdnike lige NBA. Kvalifikacije za EP v nogometu 2016: Porazen začetek SKUPINA E REZULTATI 1. KROGA: Estonija - Slovenija 1:0 (0:0), Švica - Anglija 0:2 (0:0), San Marino - Litva 0:2 (0:2). Na drugi strani so slovenski nogometaši šele začeli pot v kvalifikacijah proti evropskemu prvenstvu, ki bo leta 2016 v Franciji. Začetek je bil takšen, kot si ga noben ljubitelj nogometa v Sloveniji ni želel - porazen. Sama igra je bila sicer preveč anemična in premalo zavzeta, a ni bila katastrofalna. Vse do 80. minute smo »kontrolirali potek srečanja«, kot radi rečemo. Takrat pa se je zgodila individualna napaka Daliborja Stevanoviča, ki je povsem nepotrebno storil prekršek za drugi rumeni karton in posledično izključitev. Dotlej Estonci niso bili posebej nevarni za naš gol, takrat pa so začutili svojo priložnost. In jo tudi izkoristili. Nič krivi in dolžni so vknjižili tri točke in si na začetku kvalifikacij močno okrepili pozicijo. Slovencem so delnice zaradi majhne neumnosti precej padle, seveda pa še zdaleč niso zapravili vseh možnosti. Kratek razmislek bi si moral vzeti tudi selektor Srečko Katanec, ki je po tekmi tarnal, da je ravno mislil opraviti menjavo Stevanoviča, pa ga je ta »prehitel z drugim prekrškom«. V tekmi izenačenih tekmecev je takšna malenkost odločilna, naš štab pa je ni zaznal pravi čas. Drugi razmislek za Katanca: Maribor se je po 15 letih uvrstil v Ligo prvakov, v kateri od slovenskih reprezentantov nastopa le Jan Oblak (Atletico Madrid). A v udarni enajsterici res ni prostora za nobenega nogometaša kluba izpod Kalvarije? Jože Mohorič Nogomet • NK Zavrč Širši javnosti pokazati kakovostno predstavo Po reprezentančnem odmoru se ta konec tedna na sceno vrača prvoligaški nogomet. Moštva bodo odigrala tekme 8. kroga, naša pozornost pa bo usmerjena v Sto-žice, kjer bo v soboto zvečer, s pričetkom ob 20.30, pred TV-kamerami slovenske nacionalne televizije gostoval Zavrč. Beli bodo pred širšim avditorijem skušali odigrati najbolje, kar se da, in dokazati, da dosedanje 2. mesto in osvojenih 15 točk ni naključje. Že res, da so beli v prestolnici lani dvakrat klonili, toda tradicije so za to, da se rušijo in navijači Zavrča, ki se bodo v večjem številu odpravili v Ljubljano, upajo na uspeh svojih ljubljencev, kar bi bila glede na to, kako dobro je v prvenstvo startala tudi Olimpija, že točka. Trener belih Željko Orehovec ima pred tekmo z Olimpijo sladke skrbi, saj nihče od fantov ne bo počival zaradi kazni kartonov, obenem pa sta v popolnem trenažnem procesu tudi Boris Sambolec in Jure Matjašič. Nekaj težav ima še vedno le Karlo Težak, ki pa bo verjetno prav tako nared za derbi 8. kroga Prve lige Telekom Slovenije. Rabimo čas in kakovostnega igralca Dosedanji potek prvenstva je ocenil strateg Zavrča Želj-ko Orehovec. Za vami je odigranih 7. krogov v prvenstvu, trenutno ste odlični drugi - z razpletom ste verjetno zadovoljni? Ž. Orehovec: »Seveda sem zelo zadovoljen. Mi od lanske sezone nismo veliko spremenili. Odšli so večinoma igralci, ki sicer niso igrali veliko, namesto njih pa smo pripeljali mlade, poletne igralce, ki morda takoj še ne morejo kandidirati za prvo enajsterico, ampak so ekipo nekoliko osvežili. Zaradi tega mislim - to lahko povem brez lažne skromnosti -, da je teh 15 točk na nivoju naše ekipe. Moram pa reči, da smo 1. SNL, 8. krog: Olimpija - Zavrč, sobota, 13. 9., ob 20.30 v Ljubljani Foto: Črtomir Goznik Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Olimpija je letos veliko močnejša kot v preteklosti in videli bomo, kakšen bo izid na koncu.« jih osvojili v gosteh, saj se na Ptuj, kot naš domač teren, še nismo povsem navadili. Prvenstvo bo še dolgo, zato moramo ohranjati delovno disciplino, in igralce držati v nekem pričakovanju, da je vsaka naslednja tekma najbolj pomembna. Če bo tako, sem prepričan, da lahko tudi v nadaljevanju prvenstva obdržimo ta nivo iger.« V Zavrču ste se letos odločili nekoliko spremeniti slog igre. Ne želite več »igrati«, temveč tekmovati in zbirati točke. Vam je to spremembo že dodobra uspelo vcepiti igralcem? Ž. Orehovec: »Ne, kje pa! Vsak trener namreč izbira za svoje moštvo takšno igro, kakšen kader ima. Od igralcev ne morem zahtevati, da stojijo visoko in s »presingom«, če pa takega profila igralcev nimam. Odločili smo se, da bomo igrali pravi tekmovalni nogomet, s čvrstim blokom. To ne pomeni z »bunkerjem«, pač pa postavimo blok na sredini igrišča, kjer moramo biti nadvse agresivni in nato s protinapadi prihajati v priložnosti. Do sedaj nam je to šlo dobro od rok, čeprav še nisem zadovoljen, kako igramo v fazi napada. Za to rabimo čas in morda še kvalitetnega igralca, ki ima odličen zadnji pas. Vsekakor pa sem bolj zadovoljen s fazo obrambe, saj smo lani prejeli absolutno preveč golov, letos pa smo se v tem segmentu za zdaj precej popravili - na tem smo ogromno delali. Seveda pa se da tudi obrambo odigrati precej boljše, predvsem kar se tiče agresivnosti in na tem bomo delali še naprej.« V soboto vas v Ljubljani pred tv kamerami čaka letos prerojena Olimpija. Pričakovanja? Ž. Orehovec: »Veseli nas, da bomo spet igrali pred TV kamerami. Igralci se bodo lahko spet predstavili širšemu avditoriju, tako kot lani, ko so se predstavili proti Mariboru in kjer so to storili odlično. Premor smo za sedaj odlično izkoristili, dvignili smo fizični nivo, odigrali tudi dve tekmi, prostora za napredek pa je še dovolj. Imamo pa težavo, da nam vedno znova prihajajo novi igralci in nato jih ni težko takoj vklopiti v moštvo. To je proces in naredili bomo vse, da zaradi tega ne bi trpel rezultat. V Ljubljano bomo skušali odigrati dobro tekmo in kot vedno slavit. Upamo, da ne bomo razočarali naših navijačev. Olimpija je letos veliko močnejša kot v preteklosti in videli bomo, kakšen bo izid na koncu.« tp Nogomet • 2. SNL V Kidričevem novi derbi Nogometaši Aluminija so pretekli teden odigrali derbi kroga s tretjeuvrščeno ekipo iz Ankarana, v nedeljo jih čaka nov izziv: derbi z vodilno ekipo Krškega. Gre za obračun najučinkovitejših ekip lige - obe sta dosegli po 11 zadetkov. Krčani so po petih odigranih krogih še edina nepora-žena ekipa 2. lige (4 zmage, en remi, Aluminij 4 zmage in poraz). »Gre za zelo uigrano in kompaktno ekipo, ki skupaj v nespremenjeni sestavi nastopa že nekaj let. Prav to je njihova največja prednost, saj se poznajo praktično do obisti,« je o tekmecu povedal trener Aluminija Damijan Romih. Trener Krškega Tomaž Petrovič ima v svojih vrstah dva izjemno izkušena igralca, Dvorančiča in Urbanča, ki sta dodana vrednost ekipe. Prav temu bodo morali v taboru Aluminija posvetiti največjo pozornost. Kidričani se lahko na drugi strani zanašajo na hitro izvajanje nasprotnih napadov in faktor presenečenja, saj je igra Aluminija letos precej nepredvidljiva. V domači vrsti bo manjkal eden od stebrov obrambe Leon Leuštek (rdeč karton). JM 2. SNL, 6. krog: Aluminij - Krško, nedelja, 14. 9., ob 16.00 v Kidričevem 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek m 12. septembra 2Q14 Tenis • Challenger turnir v Banjaluki Rola ubranil vseh 17 priložnosti za break Blaž Rola se je po vrnitvi z ameriške turneje in nekajdnevnih treningih na Ptuju hitro vrnil v tekmovalni ritem. Ta teden že nastopa na močnem challenger turnirju v Banjaluki v BiH, kjer bodo med igralce razdelili 64 tisoč evrov nagradnega sklada. Najboljši slovenski igralec je po porazu v 1. krogu OP ZDA proti Špancu Fernandu Verdascu zdrsnil nekaj mest na ATP-lestvici in je sedaj 93. (le mesto pred Blažem Kavčičem), a je kljub temu 1. nosilec turnirja v BiH. V 1. krogu bi se moral pomeriti z Brazilcem Monteirom, a se je ta poškodoval pri igri dvojic, tako da je priložnost dobil »srečni poraženec« kvalifikacij Dino Marčan (519.). 23-letnika sta se doslej srečala že štirikrat na turnirjih serije futures, vsak sta dobila po dva dvoboja. Petega je v svoj žep pospravil Rola ... Prvi niz je Ptujčan osvojil z enim samim breakom (v 5. igri), sam je ubranil vseh šest priložnosti Hrvata. Drugi niz je bil izenačen do izida 2:2, nato pa je rojak zmagovalca letošnjega OP ZDA Marina Čilica osvojil štiri zaporedne igre in izenačil na Challenger turnir v Banjaluki, posamezniki: 1. krog: Rola (1.) - Dino Marčan (Hrvaška) 6:4, 2:6, 6:2; 2. krog: Rola (1.) - Ruben Ra-mires Hidalgo (Španija) 7:6(4), 6:3; četrtfinale: Rola (1.) - Kimmer Coppejans (Belgija) ali Mi-ljan Zekic (Srbija) uro in 10 minut. V začetku 2. niza je Blaž zapravil štiri break priložnosti, sam pa se je znova reševal v sedmi igri (dve break priložnosti). Nato je močno pritisnil na servis tekmeca, ki je naredil nekaj zaporednih napak in z edinim breakom na srečanju prišel do vodstva 5:3. Tekmo je v svojo korist odločil s četrto zaključno žogo . .. Skoraj dve uri trajajoč dvoboj je zaznamovalo 17 ubranjenih break priložnosti, kar nedvomno kaže na Blažev napredek v psihični stabilnosti. Če bo to uspel nadgraditi s še boljšim izkoristkom priložnosti za wi-nerje, potem je na dobri poti do še odmevnejših dosežkov na svetovni turneji. V četrtfinalu se bo Blaž v petek pomeril z zmagovalcem dvoboja med Belgijcem Kimmrom Coppejansom in Srbom Miljanom Zekicem. JM Blaž Rola je na challenger tur-nuirju v Banjaluki 1. nosilec. 1:1 v nizih. Odločilni niz je Blaž začel izjemno in si hitro priigral prednost 4:0, ki jo je brez težav zadržal do konca. Dvoboj je trajal 2 uri in 12 minut, končno razmerje točk pa je bilo 92:90 v Blaževo korist. Izkoristek break priložnosti je bil pri Blažu 4 od 7, pri Marča-nu pa 3 od 12. V 2. krogu je bil Blažev tekmec 36-letni Ruben Ramires Hidalgo. Španski veteran je bil pred leti že 50. igralec sveta, trenutno zaseda še vedno spoštljivo 222. mesto. Prvi niz je imel praktično neverjeten razplet, saj si je naš igralec priigral le eno break priložnost (ni je izkoristil), Španec pa kar 15 (pri izidu 3:4, 0:40 je imel kar tri vezane). Pri izidu 4:5 je imel Hidalgo štiri zaključne žoge za zmago v 1. nizu, še eno pri izidu 5:6, a je Blaž vse ubranil in na koncu v tie breaku suvereno slavil 7:4. Samo ta niz je trajal Tenis • TK Terme Ptuj Brez oddanega niza V Polzeli je potekal članski turnir za odprto prvenstvo, na katerem je v ženski konkurenci sodelovalo 19 igralk. Med njimi je bila tudi Ana Oparenovič iz TK Terme Ptuj - bila je 6. nosilka (vlogo 1. nosilke je imela Sara Djurdjevič - Slovan LJ). 18-letna Oparenovičeva je potrdila dobro formo iz prete- klih mednarodnih turnirjev in je na poti do finala ugnala dve višje postavljeni nosilki. Uspešna je bila tudi v finalu, kjer je bila njena tekmica mlada, šele 15-letna Mariborčanka Lara Prosenjak. Ana na celotnem turnirju ni oddala niti enega samega niza. JM Člansko odprto prvenstvo v Polzeli: 2. krog: Oparenovič (6.) - Nika Albreht (Radovljica) 6:1, 6:3; četrtfinale: Oparenovič (6.) - Maša Marc (Olimpija, 3.) 7:6(2), 6:2; polfinale: Oparenovič (6.) - Tjaša Jerše (TC Ljubljana, 5.) 6:0, 6:3; finale: Oparenovič (6.) - Lara Prosenjak (ŽTK MB) 7:6(2), 6:2. V Banjaluki je Blaž izjemoma nastopil tudi v igri dvojic, kjer je združil moči s sošolcem iz univerze v Ohiu, Američanom Chaseom Buchananom. V 1. krogu sta z rezultatom 6:2, 7:5 ugnala dvojico Karlovskiy-Kekez (Rusija-Hrvaška), nato pa sta dvoboj drugega kroga predala (Buchanan je vmes izgubil dvoboj 1. kroga med posamezniki). Foto: Črtomir Goznik Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj) Rokomet • Pokal Slovenije, 1/32 finala Drava iz Ljubljane brez prask Krim-Olimpija -Drava Ptuj 20:25 (10:11) DRAVA PTUJ: Šulek, Belec, Bedenik, Janžekovič 3, Verde-nik, Jensterle 3, Čeh 1, Bračič 2, Maroh 1, Sabo 2, Požar, Hrupič 2, Jerenec 1, Lesjak 4, Šalamun, Žuran 6. Trener: Uroš Šerbec. S tekmami 1/32 finala pokala se je za rokometaše Drave tudi uradno pričela sezona 2014/15. Ptujčani so gostovali v prestolnici in proti mladi ter poletni ekipi Krima-Olim-pije slavili za pet zadetkov. Gostje so bili v prvem polčasu dokaj nestrpni in nervozni, hitra domača vrsta jim je povzročala kar precej težav. Štajerci so zapravili precej »zicerjev« v napadu in si ob trmastih domačinih nikakor niso mogli priigrati otipljive prednosti. Sicer so povedli za tri gole, toda že kmalu so jih Ljubljančani ujeli. Drugi del je bil na začetku prav tako izenačen, nato pa so na sceno vendarle stopile izkušnje, večji izbor rokometašev, fizična moč in boljša kondicijska pripravljenost moštva Dra- ve, ki je nato srečanje brez težav pripeljala do zmage. V gostujoči vrsti stratega Uroša Šerbca nista nastopila Vid Korošec, ki bo zaradi težav z vretenci odsoten daljši čas, in Žan Silovšek, ki je obnovil lansko poškodbo komolca. Že v petek se bodo »dravaši« v zadnji prijateljski tekmi pred začetkom prvenstva na Hrvaškem pomerili z Vidovcem, ki so ga prejšnji teden na Ptuju ugnali 36:30. tp Rokomet m NLB Leasing liga Z izkušnjami do novih točk Tekma proti Krškemu je v taboru Jeruzalema že arhivirana. Slabša igra je pozabljena, najpomembneje pa je, da sta kljub temu vknjiženi prvi točki. Zdaj Ormožane čaka neugodno gostovanje pri moštvu iz Slovenj Gradca, ki je v 1. krogu namučilo sosede iz Velenja: »Gre za mlado in poletno ekipo, ki goji hiter in atraktiven rokomet. Stil igre naše in koroške ekipe je povsem različen, zato bo zmagovalec tisti, ki bo tekmecu vsilil svoj način igranja. Stavili bomo na naše izkušnje, domačini pa na mladost in polno dvorano. Obeta se nam zanimiv rokometni dogodek, ki se ga veselimo,« je pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik. Ormožani bodo na tekmi 2. kroga močnejši za 17-letnega Miha Kolmanči-ča, ki na mestu organizatorja igre zamenja Bojana Čudiča, ko temu trener Prapotnik nameni počitek. Kapetan Bojan Čudič prav tako verjame v uspeh svoje ekipe: »Za uspeh bo najprej treba povečati borbenost v obrambi in nasprotniku v čim večji meri preprečiti doseganje lahkih zadetkov. V Slovenj Gradcu nikoli ni bilo lahko igrati, saj gre za vroč' teren. Leta in leta so bili v vrhu elitne lige. Menim, da smo kakovostnejša ekipa, a bo treba za uspeh pustiti srce na igrišču in se boriti do zadnjega atoma svojih moči.« Prvi imeni ekipe s Koroške sta mladinska reprezentanta letnika 1994, levi zunanji Vid Levc in srednji zunanji Rok Ovniček. Na prvi tekmi je v vrstah Slovenj Gradca manjkal izkušeni krožni napadalec Danijel Plešej, ki pa bo najbrž v soboto (13. september) že nastopil, kar bo ena nevarnost več za Ekipo Jeruzalema. Tekma v Slovenj Gradcu se bo začela ob 19.00. Ta krog NLB Leasing lige ponuja izjemno zanimive pare: Gorenje - Maribor, Slovenj Gradec - Jeruzalem, Ribnica - Trimo Trebnje, Sviš Ivančna Gorica - Krka Novo mesto, Krško - Izola, Loka -Sevnica in Slovan Ljubljana -Celje Pivovarna Laško. Razen na zadnji tekmi je na vseh preostalih težko napovedati zmagovalca in upamo, da bo takšnih krogov v prihodnosti čim več. Tudi obisk tekem v 1. krogu je bil zadovoljiv (Celje 1000, Slovenj Gradec 700), vendar je verjeti, da bo obi-skanost 2. kroga še bistveno višja. To pa je odlična stvar za slovenski rokomet. Uroš Krstič Namizni tenis Uvod v novo sezono V Ravnah na Koroškem in v Puconcih se je z odprtima turnirjema v članski in kadetski konkurenci začela nova nami-znoteniška sezona. V nedeljo bodo že na sporedu prvenstvena srečanja v 1. in 2. moški ligi; Cirkovčani bodo v domači dvorani gostili Olimpijo, Ptujčani pa dopoldan Kajuh Slovan in popoldan še Križe. 1. odprti turnir za člane in članice V Ravnah na Koroškem je v soboto potekal 1. odprti turnir za člane in članice. Pri moških je nastopilo 36, pri ženskah pa 18 tekmovalk. NTK Cirkovce sta zastopala Danilo Piljak in Primož Koban. V finalni del se je uvrstil le Piljak, ki se je za vstop v četrt-finale pomeril z Maticem Slo-dejem (ZM Maribor). Slednji je bil uspešnejši, na koncu pa je skupaj s klubskim kolegom Gregorjem Zafoštnikom zasedel 5. do 8. mesto. Končna uvrstitev Piljaka je bila 9. do 16. mesto. Zmage se je veselil mladi Darko Jorgič (Krka), ki je v finalu ugnal klubskega kolega Uroša Slatinška. Pri dekletih je nastopala Vesna Rojko (Muta), ki jo je v četr- tfinalu ugnala Alex Galič. Ta je v finalu kasneje izgubila z Manco Fajmut (Interdiskont). 1. odprti turnir za kadetinje in kadete V nedeljo, 7. 9., je v Pucon-cih potekal 1. odprti turnir za kadete in kadetinje. Med fanti je nastopilo 40 igralcev, med dekleti pa 42 igralk. Močno zastopstvo sta imela tudi NTK Ptuj in Cirkovce. NTK Ptuj so na turnirju zastopali Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Daniela Tomanič Butko-vska, Marsel Šegula, Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak in Gašper Cvetič, NTK Cirkovce pa Iva in Ina Unger in Nika Belaj. Iz skupine so se v glavni turnir uvrstili Katja, Daniela, Nika in Ina ter Sašo in Marsel. Daniela je osvojila 17. do 22. mesto, Katja pa se je z dvema zmagama prebila do polfinala, kjer jo je zaustavila kasnejša zmagovalka Katarina Stražar (Mengeš). Katja Krajnc je zasedla končno 3. do 4. mesto. Med kadeti sta se v finalni del prebila Marsel in Sašo: prvi je na koncu zasedel 5. do 8., drugi pa 9. do 16. mesto. JM Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave (ma fotografiji Žiga Lesjak) so se uvrstili 1/16 finala Pokala Slovenije. Pokal Slovenije v rokometu REZULTATI 1/32 FINALA: Krim-Olimpija - Drava Ptuj 20:25 (10:11) Jadran 2009 Hrpelje-Kozina - Istrabenz Plini Izola 26:32 (13:19) Arcont Radgona - Črnomelj 26:29 (11:13) Grosuplje - Krka 24:35 (11:19) Železniki - Maribor Branik 13:38 (9:15) Radovljica - Celje Pivovarna Laško 10:48 (4:20) petek • 12. septembra 2014 Šport Štajrnhi 13 23. ptujski mali maraton Robert Kotnik razred zase Foto: Arhiv SZS Na ptujskem malem maratonu je sodelovalo 63 tekačev. 23. ptujski mali maraton, ki so ga v izjemni slogu organizacijsko pripravili in izpeljali v Tekaškem klubu Maraton, je na startni liniji v Termah Ptuj zbral 51 tekačev in 12 tekačic. Tekmovalci so pretekli dva precej razgibana kroga, v katerih si je večina izbrala sebi primeren tempo. Med sodelujočimi je bila večina rekreativnih tekačev, nekaj pa tudi takšnih, ki se s tekom resneje ukvarjajo vsak dan. Že v uvodnih kilometrih je Robert Kotnik (Remax Slovenija) narekoval močan tempo, ki ga je nato iz kilometra v kilometer samo še stopnjeval in si je že na polovici 21 km dolge proge pritekel dobri dve minuti prednosti pred domačinom Matejem Jezo. Do konca teka je Kotnik samo še povečeval prednost in je precej svež pritekel v cilj z zelo solidnim rezultatom 1.12,14. Po zmagi je 39-letni tekač dejal: »Zmage sem seveda zelo vesel. Tekel sem dobro, v svojem tempu, če bi bilo to potrebno, bi lahko tekel še nekoliko hitreje. Tudi s časom sem zadovoljen, prav tako pa tudi s samo organizacijo tekmovanja.« Več kot pet minut za zmagovalcem je v cilj prišel ptujski srednjeprogaš Matej Jeza (AK Ptuj), ki je tekmo izkoristil kot manjši test pripravljenosti, medtem ko je tretji v cilj pritekel Danilo Magdič (AK Ormož). Izmed tekačev iz našega območja med deseterico najboljših najdemo na 4. mestu Bojana Vozliča (AK Ormož) in Milana Vinklerja (KK Špica Ptuj). Pri ženskah smo videli suvereno zmago papirnate fa-voritinje Barbare Pliberšek, ki je za 21. km potrebovala 1.36,42. Druga je bila Aneli Cebek (AD Štajerska), tretja Vanja Hotko (ŠD Tao) in četrta Manja Kokol (TK Maraton Ptuj). Ob malem maratonu organizatorji sedaj že nekaj let pripravijo za najmlajše otroške teke na 400, 600 in 800 metrov ter tek na 8 kilometrov, ki je štel za Štajersko-Koroški pokal. V slednjem je bilo skupno prijavljenih 41 tekačic in 94 tekačev, med katerimi je bil najhitrejši Matej Šturm (AD Slovenska Bistrica), medtem ko je bil najboljši domačin Matevž Zavec (Tk Maraton Ptuj) četrti. Pri ženskah je slavila Viktorija Modrijan, najboljša Ptujčanka pa je bila na 6. mestu Zdenka Šumandl. David Breznik Bovling • Podjetniška liga V novo sezono 13 ekip V ponedeljek se je začelo tekmovanje v jesenski podjetniški ligi 2014. V novo sezono je startalo 13 ekip, naslov pa brani ekipa VGP Drava (v 1. krogu je bila prosta). V tej sezoni se je v ligo priključila nova ekipa - Restavracija Pan, za katero so v uvodu nastopili Aleš Dajčman, Sandi Dajnko, Zlatko Voglar in Vlado Pignar. Prvi krog ni postregel z vrhunskimi rezultati, izstopala pa je ekipa Gostišče Iršič, ki je edina presegla mejo 2600 podrtih kegljev - 2680. V derbiju sta se ekipi Tames in Saška bar razšli z neodločenim izidom. Najboljši posameznik kroga je postal član ekipe MO Ptuj Igor Gaber, ki je edini presegel mejo 800 podrtih kegljev. REZULTATI 1. KROGA: Saška bar - Tames 4:4, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Boxmark Team - Gostišče Iršič 1:7, Mestna občina Ptuj - Slovenske gorice 3:5, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj 5:3, Talum - Restavracija PAN 7:1. Prosta je bila ekipa VGP Drava. 1. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 2680 7 167,5 2. TALUM 1 2590 7 161,9 3. ELEKTRO MARIBOR 1 2482 6 155,1 Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Igor Gaber (MO Ptuj) 810, 2. Darko Bezenšek (Bowling center Ptuj) 740, 3. Janko Frešer 726, 4. Boris Kurbus (oba Gostišče Iršič) 709, 5. Robert Šegula (Tames) 705, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 700, 7. Andrej Trunk (Tames) 695, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 694, 9. Zvonko Čerček (Talum) 691, 10. Mario Kuret (SKEI Ptuj) 690. 4. BOWLING C. PTUJ 1 2583 5 161,4 5. SLOVENSKE GORICE 1 2573 5 160,8 6. TAMES 1 2592 4 162,0 7. SAŠKA BAR 1 2513 4 157,1 8. SKEI PTUJ 1 2617 3 163,6 9. MEST. OBČINA PTUJ 1 2557 3 159,8 10. RADIO-TEDNIK 1 2435 2 152,2 11. BOXMARK TEAM 1 2456 1 153,5 12. RESTAVRACIJA PAN 1 2129 1 133,1 13. VGP DRAVA PARI 2. KOLA (PONEDELJEK, 15. 9.): OB 17.30: Slovenske gorice - Boxmark Team, Talum - Tames; OB 20.00: Restavracija Pan - Gostišče Iršič, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Elektro Maribor - SKEI Ptuj, Bowling center Ptuj - VGP Drava. Prosta bo ekipa Saška bar. JM Strelstvo • 51. SP Granada 2014 Venta in Stojak vzpodbudno s pištolo Svetovna strelska smetana je od 6. septembra naprej zbrana v Granadi, kjer se bo do 19. 9. merila na 51. svetovnem prvenstvu. Na njem se bodo odvijala tekmovanja v 54 strelskih disciplinah na 10, 50 in 300 m ter s puško šibre-nico in premikajočimi se tarčami na 10 in 50 m. Slovenska reprezentanca se je že v začetku prvenstva predstavila v nekaterih udarnih slovenskih disciplinah, med spodnjepodra-vskimi strelci pa sta najprej na strelno linijo stopila Ormožan Kevin Venta in mladi Ptuj-čan Sašo Stojak. Za Venta krstni nastop na SP Slednja sta se v svojem dvojnem programu nastopov s konkurenco najprej pomerila z malokalibrsko pištolo na 50 m. Zaradi velikega števila nastopajočih strelcev, prijavljen je bil 101 strelec, so se tekmovalci najprej pomerili v dveh skupinah izločilnega-eli-minacijskega streljanja. Tam je Kevin dosegel 541 krogov (88, 92, 91, 90, 89, 91) in osvojil 28. mesto, s čimer se je zelo tesno uvrstil v glavni del tekmovanja najboljših 62 strelcev na svetu. Naslednji dan se je v kvalifikacijah mladi ormoški strelec Kovinarja, ki je prvič nastopil na SP, hrabro boril in dobro začel tekmovanje. Začetne serije 89, 91, 94 in 93 krogov so mu prinašale vmesno uvrstitev do 25. mesta. Nato pa je zanj sledila kritična zaključna faza tekmovanja, kjer je letos že nekajkrat splavala po vodi priložnost za zelo visoke uvrstitve. Žal se mu je nekaj podobnega primerilo tudi na SP, roka pa je postala precej nemirnejša v zadnjih dveh serijah, kjer je dosegel 89 in 86 krogov ter s skupnimi 542 krogi tekmovanje končal na 54. mestu. Glede na veliko perspektivnost in njegove letošnje dosežke KONICA )PE r n ms Electrónica 'ALACIDNE3 DE TIM Foto: Arhiv SZS Kevin Venta se je na SP v Granadi najprej dokazoval z malokalibr-sko pištolo na 50 m in s 542 krogi osvojil zelo solidno 54. mesto. si je Kevin prav gotovo želel izstisniti še kak krog boljši rezultat, vendar je lahko s prikazanim streljanjem v zahtevnih pogojih na kraljevem (vetrovnem) strelišču kljub temu zadovoljen. »Tekmo sem začel v krču. V nadaljevanju sem ugotovil, da se moram po vsakem strelu sprostiti, kar mi je sijajno uspevalo do pete serije,« je uvodoma dejal Kevin Venta in dodal: »V zadnjih dveh serijah me je dokaj visok izid nekoliko 'omamil', ob tem sem izgubil ritem iz uvodnih štirih serij. Bilo je veliko strelov na silo, ob tem sem bil zelo napet in boljša uvrstitev je splavala po vodi,« je po nastopu Venta strnil vtise svojega prvega nastopa na SP. Strelci so mejo za vstop v finale postavili pri 563 krogih, izjemen nastop pa je v kvalifikacijah pokazal aktualni korejski olimpijski prvak Jin Jongoh, ki je z izjemnimi 583 krogi za dva kroga izboljšal najstarejši, 34 let star svetovni rekord, z najboljšim finalom s 192,3 kroga pa se je nato ovenčal še z naslovom svetovnega prvaka! Boks • Revija pred BK Ring TUdi Stojak prvič med najboljšimi Kljub svoji mladosti in posledično neizkušenosti se je zelo pogumno svojega prvega nastopa na SP z malokalibrsko pištolo na 50 m lotil perspektivni ptujski strelec Sašo Sto-jak, ki je šele v marcu 2014 na EP v Moskvi prvič sodeloval na kakšnem izmed velikih prvenstev. Kot nam je zaupal že po nastopu na letošnjem domačem svetovnem pokalu v Gaju pri Pragerskem, to zanj ne predstavlja posebne obremenitve, saj zaupa svojemu dobremu tehničnemu znanju. Ker je bilo na tekmovanje v njegovi disciplini prijavljenih 49 strelcev, je mladi Stojak prvi nastop na SP opravil direktno v kvalifikacijah, kjer je s serijami 85, 90, 85, 84, 93 in 91 krogov dosegel skupnih 528 krogov in se uvrstil na dobro 33. mesto. Njegovi letošnji najboljši dosežki v tej disciplini so bili 535 in 532 krogov, kar pomeni, da je na največji strelskem tekmovanju na svetu le malo zaostal za svojim Lazar - Venko, borba na višjem nivoju letošnjim viškom in tako lahko njegov nastop ocenimo z oceno zelo dobro. Na tem SP bodo mladinci prvič streljali v finalnih preizkušnjah, meja finalistov pa je bila postavljena pri rezultatu 546 krogov. Kot zanimivost velja zagotovo izpostaviti končno zmago Rusa Andreja Počepka, ki se je šele čez šivankino uho prebil v finale, tam pa premagal prvega favorita in najboljšega v kvalifikacijah s 560 krogi, Italijana Daria di Martina. V slovenski reprezentanci je v uvodnem ponedeljkovem dnevu prvenstva dober nastop pokazal Željko Moičevic, ki je z zračno puško osvojil 23. mesto. V nadaljevanju tedna pa je za vsega 0,2 kroga za veliki finale zmanjkalo naši prvi favoritinji prvenstva Živi Dvoršak, ki si je s 416,2 kroga v konkurenci 130 najboljših strelk na svetu priborila odlično 11. mesto. Želja vseh najboljših strelcev za finale pa je tokrat še toliko večja, ker se v Granadi podeljujejo prve olimpijske kvote za Rio de Janeiro 2016. Vsega ena preveč zgrešena tarča in kljub odličnemu kvalifikacijskemu rezultatu s 122 zadetki pa je od finala oddaljila tudi drugega slovenskega favorita, trap strelca Boštjana Mačka, ki je v najštevilčnejši konkurenci s 147 nastopajočimi osvojil zelo dobro 21. mesto. Slovenska trap ekipa v postavi Vatovec (119), Maček (122) in Mlina-rič (114) je s 355 krogi izenačila ekipni državni rekord. Po zaključku redakcije sta Venta in Stojak v četrtek v Granadi že opravila nastop tudi z zračno pištolo, o čemer bomo poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Na svoj nastop pa se pripravljajo tudi naša dekleta, v petek bo na strelno linijo stopila Ptujčanka Majda Raušl in nato v nedeljo še ormoški mladinki Petra Vernik in Urška Kuharič. Simeon Gonc Boks klub Ring Ptuj neumorno organizira sparing boksarske revije in sedaj že nekaj poletij skrbi za dodatno boksarsko dogajanje v Sloveniji. Gre za dvojni plus, saj v prvi vrsti dobijo na teh revijah svoj prostor za dokazovanje domači tekmovalci in tekmovalke, hkrati pa v ringu najdemo iz širšega slovenskega prostora tako začetnike kot tudi najboljše boksarje. Enega najboljših v zadnjem obdobju, Aljaža Venka (BK Slovenska Bistrica), smo v ringu na Ptuju videli drugi vikend zapored, kjer si je na prostem tudi tokrat skupno štiri dvoboje ogledalo kar lepo število gledalcev. Venko, ki je že tekmoval na različnih mednarodnih tekmovanjih, je resnega tekmeca dobil v Denisu Lazarju. Še več, oba sta prikazala izredno predstavo in tako so lahko prisotni spremljali boks na višjem nivoju. V dvoboju je nekaj časa prevladoval eden, nekaj časa drugi, tako da sta bila tekmeca zares zelo izenačena in tudi dvoboj se je po treh izvrstnih rundah končal brez zmagovalca. Prav tako zanimiv je bil obračun dveh državnih prvakov, saj je Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) najboljši v Sloveniji v kategoriji do 60 kg, Igor Pertot (BK Portorož) pa je prvak v kategoriji do 56 kg. Oba sta prikazala lepo in izenačeno predstavo, v kateri je bil iz tehničnega vidika boljši ptujski boksar, medtem ko je imel Primorec več kondicije. Kon-dicijsko zelo dobro je iz BK Ring pripravljen Robert Ši-mončik, ki se je tokrat pomeril v velterski kategoriji z Blažem Škrablinom (BK Legija Celje). Domačin je bil bistveno boljši v vseh treh rundah in je zadal več čistih udarcev. Poseben udarec je po dveh precej izenačenih rundah in celo rahli premoči 11 let sta- Foto: Črtomir Goznik Tudi na tokratni reviji ni manjkalo atraktivnih dvobojev. rejšega Aleksandra Grubišiča (BK Legija Celje) uspel v tretji rundi šele 14-letnemu Leonu Lovrecu (BK Ring), saj je z desnim krošejem svojega tekmeca spravil v knockdown. Ta se je sicer pobral in dvoboj se je končal brez zmagovalca, a Lovrec je proti na papirju boljšemu in predvsem izku- šenejšemu borcu pokazal ves svoj veliki talent. Roberta Šimončika čaka v nedeljo dvoboj na grand prixu Zlati konj v Slovenskih Konjicah, nato pa bo predvidoma 20. septembra zadnja letošnja boksarska prireditev na Ptuju na prostem. David Breznik 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 12. septembra 2014 Šah • Prva mladinska liga ŠD Ptuj državni prvak Minuli konec tedna je Šahovska zveza Slovenije v soorga-nizaciji podjetja Terme Krka in Šahovskega društva Krka Novo mesto na Otočcu izvedla tekmovanje v prvi državni ligi. Nastopilo je 33 ekip, ki so jih sestavljali mladi, rojeni leta 1994 ali kasneje. Med njimi je bila tudi štiričlanska ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki je ob koncu zasedla prvo mesto in s tem dosegla enega največjih uspehov ptujskega mladinskega šaha, saj se je uvrstila v elitno državno ligo za leto 2015. David Murko, Andraž Šuta, Klemen Janžekovič in David Zagoršek so po začetnem ratingu zasedali drugo mesto. Začeli so odlično, saj so najprej s 3:0 premagali ekipo iz Kranja, sledili sta dve zmagi s po 2:1 - proti Šentjurju in Kopru. V četrtem kolu so zmagali 2,5:0,5 proti Sevnici ter nato dvakrat gladko 3:0 Kolesarstvo s Krškim in Celjem. Tri kola pred koncem je njihova prednost znašala že 3,5 točke in zmaga je bila skoraj v »žepu«. Sledil pa je poraz 1:2 s prvimi nosilci, ekipo ŠK Komenda-Popotnik, ter neodločen izid 1,5:1,5 z Novo Gorico. Na srečo so zbrali dovolj moči in v zadnjem kolu z 2:1 premagali domačine, ekipo Krke, in se veselili naslova prvakov. »Končno so naši mladinci pokazali svojo kakovost, ki se je nakazovala že nekaj časa, vendar nam je v preteklih letih zmanjkalo kanček sreče in smo vedno ostali za tako želenim prvim mestom. Sam sem ves čas verjel, da se bo enkrat »odprlo« in sedaj smo se znašli v skupini najboljših desetih slovenskih ekip, kjer bomo naslednje leto prav gotovo resni kandidati za najvišja mesta tudi v državni ligi. Ne samo naslov prvakov prve državne Športni napovednik Foto: arhiv SZS Od leve: Danilo Polajžer - kapetan ekipe, David Murko, David Zagoršek, Klemen Janžekovič in Andraž Šuta lige, veseli tudi podatek, da sta kar dva naša 16-letnika, Andraž Šuta in David Murko, v zadnjem času osvojila naslov mojstrskega kandidata. Uspeh, ki sem ga kot njihov trener že dolgo napovedoval. Sicer pa sta najzaslužnejša za tokratni uspeh ekipe David Zagoršek, ki je iz devetih partij zbral 8 točk, in Andraž Šuta, ki je zbral 6 točk iz osmih partij, oba pa sta na svojih šahovnicah osvojila drugo mesto,« ni skrival zadovoljstva ob uspehu svojih varovancev MM Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj in glavni trener. Kot smo že zapisali, se je prvak uvrstil v državno ligo za leto 2015, najboljše tri ekipe so prejele pokale in diplome, člani prvih treh ekip pa še medalje. Končni vrstni red: 1. ŠD Ptuj 20 točk, 2. ŠK Triglav 1 Krško 18,5, 3. ŠK Komenda-Popotnik 18, 4. ŠK Val Koper 16,5, 5. Celjski šahovski klub 16,5 ... Silva Razlag Slavje Marka Hozjana, Tim Roškar drugi Minulo nedeljo so kolesarji KK Perutnina Ptuj nastopili na dirki Mr. BO v bližnjem Lenartu, ki jo je organiziral domači klub TBP Lenart. Na kriterijski dirki so Ptuj-čani nastopali že v preteklosti, kot po pravilu pa so vedno dosegali izjemne rezultate. Nič drugače ni bilo niti letos, ko je v kategoriji dečkov A slavil Marko Hozjan, med mlajšimi mladinci pa je bil Tim Roškar drugi. Poleg dvojnih stopničk so preostali »perutni-narji« dosegli še nekaj vidnih rezultatov in tako lahko z optimizmom pričakujejo preostale dirke v letošnji sezoni. Med dečki A je prepričljivo slavil Marko Hozjan, velik del zaslug za ta uspeh pa gre ekipi. Hozjan je na kriterijski dirki, kjer se je točkoval vsak Marko Hozjan (KK Perutnina Ptuj, v sredini) drugi krog, kolesarji pa so morali prevoziti sedem krogov, osvojil 18 točk. Njegov uspeh so dopolnili Nace Malovič z 9., Žan Ljubec s 15. in Tilen Žagar z 18. mestom. Pri dečkih B je bil Aljaž Ljubec 12. Mladi Ptujčani so se izkazali Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj Ptujcani osvojili turnir v Jarenini Dobra popotnica V Jarenini je v soboto potekal nogometni turnir, na katerem je nastopalo 10 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Na turnirju starostne kategorije U-10 je ekipa NŠ Poli Drava (na fotografiji spodaj) v svoji predtekmoval-ni skupini zabeležila štiri zmage (Jarenina. Sampion, Pekič in Jarenina 2). Tako so se Ptujčani uvrstili v finale: v njem so igrali proti Kraljevu in zmagali 1:0 ter osvojili prvo mesto na turnirju. Avstrijski St. Ve it a m Vogal je zadnji avgustovski dan gostil kvalifikacijski turnir mladih nogometašev U-10 za uvrstitev na glavni turnir Styrian Champions Maters 2014. Na njem so bili uspešni igralci NS Poli Drava, saj so med dvajsetimi ekipami osvojili 4. mesto. Tako mlade ptujske nogometaše čaka to nedeljo glavni del turnirja, kjer se bo 32 udeležencev potegovalo za naziv Styrian Champions Master 2014. Gre za največji nogometni U-10 turnir v Avstriji, kjer bodo nastopale ekipe iz devetih držav. Sodelovali bodo tudi nekateri največji evropski klubi, kot so Bayern Munchen, Basel, Borussia Dortmund, Austria Wien, Juventus Torino, Schalke 04, Dinamo Zagreb, Maribor in drugi. DB tudi v najmlajši kategoriji pri dečkih C, kjer je Miha Mur-šec zasedel 5. mesto. Žan Žnidar je bil 7., Anej Klasinc 9., Andrej Majnik 11. in Žan Aljaž Poropat 12. Mlajši mladinci so bili prav tako zelo uspešni. Prevoziti so morali 16 krogov, točkoval se je vsaki drugi krog. Vse od starta do same končnice dirke je bil vodilni Tim Roškar, ki pa mu v zadnjem sprintu ni uspelo slaviti in tako je zasedel še vedno odlično 2. mesto. Pohvaliti gre tudi preostalo ekipo, Jerneja Paja, ki je končal kot 9., Luka Krambergerja, ki je bil 14., in Jana Medveda, ki je končal kot 16., vsi pa so bili predani nalogam, ki so jim bile zaupane. tp Košarka KK Drava Ptuj v novo sezono s polno elana Prioriteta Košarkarskega kluba Drava Ptuj je bila vselej delo z mladimi, čemur bodo tudi v prihodnosti posvečali največ pozornosti. Po koncu košarkarskega tabora, ki ga klub tradicionalno organizira ob koncu junija, so igralci odšli na zaslužen odmor, v drugi polovici avgusta pa so na stadionu pridno začeli nabirati moč in kondicijo za nove podvige v prihajajoči tekmovalni sezoni. V sezoni 2014/15 bodo v okviru tekmovanj Košarkarske zveze Slovenije v KK Drava Ptuj nastopali s tremi selekcijami, in sicer U-11, U-13 ter U-15, medtem ko se bodo z ekipo cicibanov udeleževali raznih turnirjev po Sloveniji. V vseh selekcijah je kar nekaj članov regijskih reprezentanc. V klubu se ves čas trudijo za popularizacijo košarke med mladimi na Ptuju in v okolici. Zraven tega sodelujejo pri ra- Nogomet • 1. SNL PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Gorica - Celje, Maribor - Krka; SOBOTA ob 18.00: Rudar - Luka Koper, Radomlje -Domžale; SOBOTA ob 20.30: Olimpija - Zavrč. 2. SNL PARI 6. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Dravinja Kostroj; SOBOTA ob 16.00: Ankaran Hrvatini - Šmartno 1928, Roltek Dob - Triglav Kranj, Farmtech Veržej - TKK Tolmin; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - Krško. 3. SNL SEVER PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Drava Ptuj - Mons Claudius, Malečnik - Fosilum Šentjur, Šmarje pri Jelšah - AjDAS Lenart; SOBOTA ob 18.00: Korotan Prevalje - Šampion; SOBOTA ob 19.00: Radlje - Fužinar; NEDELJA ob 16.30: Podvinci -Koroška Dravograd, Maribor B - AHA Emmi Bistrica. SUPER LIGA PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Središče ob Dravi - Videm, Boč Poljčane - Carrera Optyl Ormož, Gerečja vas - Bukovci, Cirkulane - Apače; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Hajdina. MNZ PTUJ - 1. RAZRED PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Markovci - Podvinci, Tržec - Gorišnica; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik - Leskovec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 16.00: Zgornja Polskava - Skorba. MNZ PTUJ - 2. RAZRED PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Oplotnica - Rogozni-ca; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Pragersko 75; NEDELJA ob 16.00: Makole - Majšperk, Grajena - Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 8. KROG: Aluminij - Šampion (SOBOTA ob 16.30) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 8. KROG: Aluminij - Šampion (SOBOTA ob 14.30) Rokomet • 1. NLB Leasing liga 2. KROG: Slovenj Gradec 2011 - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.00). Namizni tenis • 1. SNTL (m) 1. KROG: Cirkovce Šternmatik - Olimpija (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL 1. KROG: Ptuj - Kajuh Slovan 1 (SOBOTA ob 10.00) 2. KROG: Ptuj - Križe (SOBOTA cca ob 14.00) Kegljanje • 2. SKL (ž) 1. KROG: Drava Ptuj - Brežice (SOBOTA ob 13.30) Plavanje Plavalni klub Terme Ptuj v soboto ob 10. uri v Termah Ptuj organizira državno prvenstvo v plavanju za veterane. Toboganski spust V soboto ob 15. uri bo v Termah Ptuj državno prvenstvo v to-boganskem spustu. Košarka Društvo gluhih in naglušnih Podravje Maribor v soboto med 8. in 18. uro v športni dvorani Gimnazije Ptuj organizira državno prvenstvo gluhih v košarki. Plavanje • ŠD PA Kurent ŠD Plavalna akademija KURENT drugo leto zapovrstjo vpisuje v različne programe plavanja za otroke od 4. leta starosti dalje. Vpisi in testiranja bodo potekali 16. in 18. 9., ob 16.00, 17.00 in 18.00 na kopališču v Termah Ptuj. Vpisi v programe za odrasle (rekreacija, triatlon, vaterpolo) potekajo od 1. 10. naprej. Dodatne informacije: 051 311 258 (Boštjan) ali spletna stran www.kurent-pa.si. David Breznik znih projektih, eden takih je denimo Igriva košarka v sodelovanju s KZS, ki vsako leto navduši veliko najmlajših, da začnejo trenirati košarko. KK Drava Ptuj vabi vse ljubitelje košarke, da se vključijo v košarkarski pogon in ob kvalitetnem delu dosežejo svoje športne cilje. Cicibani in selekcija U-11 trenirajo v OŠ Olge Meglič Ptuj, medtem ko selekcije U-13, U-15 ter U-17 trenirajo v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Zraven tega organizirajo tudi košarkarske krožke po osnovnih šolah, letos bodo ti potekali v OŠ Mladika ter OŠ Olge Meglič. Dodatne informacije: lubaj@ siol.net, 031/506-171 ter na fa-cebook strani kluba. DB petek • 12. septembra 2014 Šport, šport mladih Štajerski 15 Rokomet • ZRK Ptuj LOKOMOTIVA ZAGREB -ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 24:22 (15:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Lazar, Majcen 2, Kolednik 2, Ivančič 1, Grabrovec 3, Zorec 1, Požgan, M. Selinšek 3, Šrajner 4, Lah 1, Ambrož, B. Selinšek 5. Trener: Sašo Petek. V torek, 9. 10., se je članska ekipa ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj udeležila manifestacije »Teden kajkavske kulture Krapina 2014«. V tem sklopu je bila odigrana tudi prijateljska tekma z B-ekipo hrvaških državnih prvakinj, zagrebško Lokomotivo. Tekmo so sicer dobile Hrvatice z rezultatom 24:22, kljub porazu pa so bili v ptujskem taboru zadovoljni s prikazanim. Strateg Petek je lahko videl precej dobrih stvari in tudi tiste, na katerih bo v preostanku priprav moral še precej delati. Po tekmi so se domačini izkazali kot odlični organizatorji ter svoje gostje pogostili z večerjo. tp V ptujskem ženskem rokometnem kolektivu so tudi letos pripravili šolo mini rokometa za deklice, in sicer letnika 2004, 2005, 2006, 2007 (2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole). Otrokom je tako omogočeno, da se pridružijo starejšim generacijam, ki že uspešno trenirajo v ženskem rokometnem klubu ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj. Termini Mini rokometa: - torek 13.00-14.30 (ŠD Mladika) - sreda 13.45-15.15 (ŠD Mladika) - torek in četrtek 15.30-17.00 (OŠ Ljudski vrt) Nogomet • Mlajše kategorije Dekleta U-17 vzhod REZULTATI 2. KROGA: Preša Slovenj Gradec - Fužinar 0:23 (0:13), MSM Ptuj -Rudar Škale 0:3 (0:1), Teleing P. Beltinci - Maribor 13:1 (6:1). ZAOSTALA TEKMA 1. KROGA: Maribor - MSM Ptuj 0:5 (0:1) 1. TEL. BELTINCI 2 2 0 0 54:1 6 2. RUDAR ŠKALE 2 2 0 0 6:2 6 3. FUŽINAR 2 10 1 25:3 3 4. MSM PTUJ 2 10 1 5:3 3 5. MARIBOR 2 0 0 2 1:18 0 6. PREŠA S. GRADEC 2 0 0 2 0:64 0 MARIBOR - MSM PTUJ 0:5 (0:1) STRELKE: 0:1 Čuček (37.), 0:2 Majerič (42.), 0:3 Krajnc (53.), 0:4 Hofman (55.), 0:5 Hofman (74.) MSM PTUJ: Miličic, Majerič (od 57. Pernek), Herga, Sok, Pernek, Dobrikovic (od 40. Hofman), Čuček (od 60. Kušar), Bratuša, Čan-čer (od 40. Simonič), Krajnc (od 57. Fijan), Gomboc. Trener: Leon Kodrič. Liga U-15 vzhod REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Poli Drava Ptuj 8:0 (4:0), Krško - Farmtech Veržej 5:0 (2:0), Pobrežje Maribor - Žalec 0:1 (0:0), Korotan Prevalje - Maribor Branik 0:12 (0:5), Bistrica :1), Dravinja -(1:1). 5 5 0 0 31:3 15 6 4 1 1 16:2 13 6 4 0 2 18:6 12 5 4 0 1 14:4 12 5 3 1 1 13:7 10 5 3 1 1 9:8 10 6 2 1 3 16:9 7 6 2 1 3 13:20 7 6 2 1 3 6:16 7 5 2 0 3 12:12 6 6 2 0 4 7:18 6 6 1 2 3 5:10 5 5 1 0 4 4:17 3 6 0 0 6 3:35 0 - Šampion 2:2 (0 Rudar Velenje 3:1 1. MARIBOR BR. 2. KRŠKO 3. ALUMINIJ 4. DRAVOGRAD 5. CELJE 6. DRAVINJA 7. RUDAR VELENJE 8. ŠAMPION 9. ŽALEC 10. FARM. VERŽEJ 11. POLI DRAVA 12. BISTRICA 13. POBREŽJE MB 14. KOR- PREVALJE 6 0 ALUMINIJ - POLI DRAVA PTUJ 8:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Mesarič (10.), 2:0 Kovačec (18.), 3:0 Polanec (29.), 4:0 Ovčar (35.), 5:0 Prelec (37.), 6:0 Prelec (46.), 7:0 Mesarič (50.), 8:0 Jauk (63.) ALUMINIJ: Milic (od 60. Kapel Polegeg), Džankič, Predikaka (od 44. Karlovčec), Kovačec, Geršak, Flajšman, Mesarič, Polanec, Pre-lec, Ovčar (od 44. Jauk), Štorek (od 52. Košič). Trener: Borut Kolar. POLI DRAVA PTUJ: Lovrec, Zaj-šek (od 66. Gačnik), Cvikl, Mag-dič, Šegula (od 44. Pihler), Boj-nec, Drevenšek, Vidovič (od 20. Rogina), Koren (od 44. Gonza), Lovenjak, Šeliga (od 36. Vidovič). Trener: Gregor Beranič. JM Planinski kotiček Izlet na Pohorje: Osankarica (1193 m) -Klopni vrh (1340 m) - Pesek (1386 m) Sobota, 20. september 2014 Zakorakali ste v novo šolsko leto. Da bi po počitnicah s polno paro krenili naprej, vas vabimo na planinski izlet, kjer se boste srečali s sovrstniki iz drugih šol, si nabrali kondicije in se nadi-hali čistega pohorskega zraka. Zbrali se bomo ob 7.00 na Železniški postaji Ptuj, od koder nas bo avtobus odpeljal do Doma na Osankarici. Pot nas bo vodila do Koče na Klopnem vrhu, kjer bomo imeli daljši postanek za malico. Nato pa bomo pot nadaljevali do Koče na Pesku, kjer nas bo pričakal avtobus. Na Ptuj se bomo vrnili predvidoma do 18.30. Mami in očetu pomagajte pripraviti nahrbtnik! Oblecite se vremenu in terenu primerno (pohodni čevlji, vetrovka, kapa oz. trak ...). Hrana in pijača iz nahrbtnika in v koči. S seboj ne pozabite vzeti dnevnika Mladi planinec, v katerega boste lahko vtisnili žige (med drugim tudi dva žiga slovenske planinske poti), vrečko za smeti, odveč pa ne bo tudi podloga za sedenje. Pot ni zahtevna, je brez večjih vzponov, zanjo pa bomo porabili 4-5 ur zmerne hoje. Cena izleta znaša 10 €. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni društva do torka, 16. septembra, oz. do zasedenosti mest. Kdor še nima plačane članarine za to leto, naj to stori ob plačilu izleta. Članarina do konca tega leta znaša 3 €. Po Pohorju vas bo vodila planinska vodnica Hermina Golc s sovodniki. Dodatne informacije: 031 761 829 (Hermina). Atletika • Atletska šola AK Ptuj Koristna in dostopna za vse otroke Po tem, ko se počasi končuje še ena v nizu uspešnih tekmovalnih atletskih sezon, s 1. septembrom znova odpira svoja vrata Atletska šola Atletskega kluba Ptuj. Mimogrede, ptujski pionirji v starostnih kategorijah do 12, 14 in 16 let sodijo letos po številu osvojenih kolajn na državnih prvenstvih v sam slovenski vrh - tako v kategoriji deklet kot dečkov so med prvimi tremi v državi. Omenjeni uspehi so dokaz, da Atletska šola Ptuj zdaj že desetletje deluje zelo strokovno in kakovostno pod vodstvom atletskih trenerjev Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka, veliko zaslug pa odpade seveda tudi na druge vaditeljice in vaditelje, ki skrbijo za to, da bi se otroci v čim prijaznejšem okolju, vzdušju in svoji starosti primerno naučili atletske osnove. Kaj so torej atletski temelji? »V Atletski šoli Ptuj je vadba usmerjena v čim širše pridobivanje motoričnega potenciala oziroma izkušenj otrok v gibanju. Ob vadbi otroci spoznajo osnovne atletske discipline ter pridobivajo osnovne motorične sposobnosti, kot so: orientacija v prostoru, koordinacija, hitrost, gibljivost in ravnotežje,« nam je pojasnil Aleš Bezjak. Vadba poteka z veliko igre in v sproščenem vzdušju, njen cilj pa je usva-janje športnega znanja za bolj zdrav in kakovostnejši otroški razvoj, obenem pa nudi telesna aktivnost dobro popotnico za nadaljnjo življenjsko pot. »V tem starostnem obdobju je otrok izredno dojemljiv za pridobivanje gibalnih znanj in sposobnosti. Čim več različnih gibalnih izkušenj bo Foto: Črtomir Goznik Otroci v atletski šoli usvajajo osnovne gibalne spretnosti, ki jim bodo koristile skozi vse življenje. deležen, tem lažje in učinkoviteje bo osvojil tehnike posameznih športnih disciplin, ne samo atletskih. Vse skupaj se začne z atletsko abecedo, postopno pa se nadaljuje nivo znanj in s tem zahtevnost vadbe. Otroci se udeležujejo tudi klubskih in medklubskih tekmovanj, ki potekajo v obliki atletskega mnogoboja,« pojasnjuje Bezjak prednosti vpisa v atletsko šolo ter način dela v njej. Priznani ptujski atletski trener in koordinator atletske šole Gorazd Rajher pa pravi, da je atletika športna disciplina, ki vključuje osnovne in kompleksne gibalne vsebine, ki dajejo človeku sposobnost gibanja. Atletiko sestavljajo najbolj naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, skok in met, ki so človekova najstarejša gibanja, ki jih je uporabljal in jih še uporablja, da bi zago- tovil svoj obstoj. »Človek se razvija vse od rojstva naprej. Zdravo gibanje ga ohranja pri zdravem načinu življenja in mu nudi možnosti, da skozi faze življenja oblikuje zdrav odnos do svojega telesa Atletska pot se lahko začne že pri starosti štiri do pet let in se nadaljuje tudi v tretje starostno obdobje. V atletiki tako ni omejitev, razen če te omejitve postavimo sami,« splošne prednosti ukvarjanja z atletiko predstavi Rajher. Prve korake v atletski svet lahko naredijo otroci od približno četrtega leta naprej. Predšolska skupina vadi vsak torek, enkrat tedensko, od 16.30 do 18.00. Otroci od prvega do šestega razreda devet-letke so razdeljeni v več skupin, vadijo pa dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00. Otroci iz zadnje triletke osnovne šole Odbojka • Ženski odbojkarski klub Ptuj Odbojka je pravi šport Odbojka velja za enega najatraktivnejših športov, v katerem se razvija pravi kolektivni duh. V ženskem odbojkarskem klubu Ptuj bo odličen in strokovno podkovan kader tudi v sezoni 2014/15 prenašal svoje odbojkarsko znanje v mlajših in tudi starejših vadbenih skupinah. V klubu bodo letos zelo organizirano delali z dekleti, ki bodo razporejena glede na starost med mlajše deklice, starejše deklice, kadetinje in mladinke. Slednji dve ekipi, v katerih že trenira okrog 20 igralk, vodi bivša odlična odbojkari-ca in izkušena trenerka Marjana Horvat. Ta vadbena skupina bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj trenirala trikrat na teden, v ponedeljek, torek in petek med 18.00 in 19 30. »Gre za srednješolsko vadbeno skupino, v katero se bodo najlažje priključile mlade odbojkarice, ki že imajo neko predznanje. Tako se bodo lažje vključile v vadbeni proces, v katerem se še vedno veliko dela na osnovnih elementih odbojkarske igre, hkrati pa se skozi igro tudi ui-gravajo določene kombinacije za tekme. Ekipa bo namreč V prvi vrsti sta Jasna Zajšek in Karmen Stanet, zadaj Marjana Horvat. igrala na kadetskih in mladinskih turnirjih v vzhodnem delu Slovenije,« je povedala Marjana Horvat. Na turnirjih bodo v ptujski vrsti vsekakor nastopale Ana Horvat, Tjaša Emeršič in Anja Drevenšek, ki že trenirajo in občasno igrajo tudi za člansko ekipo, ki naj bi se ji v prihodnosti pridružilo še nekaj igralk iz mladinske ekipe. In ravno tvorjenje vadbene piramide je eden glavnih ciljev na daljši rok v ŽOK Ptuj. V to piramido so vključene tudi starejše deklice, ki jih bo v tej sezoni trenirala Karmen Stanet, ki vodi mlade igralke v različnih starostih zadnja tri leta. Približno deset igralk tvori ptujsko moštvo starejših deklic, ki bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj prav tako trenirale trikrat tedensko, ob torkih, sredah in petkih med 18.00 in 19.30. »Dekleta iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole se bodo v glavnem učila osnove odbojke, prav tako pa bodo igrala v slovenski vzhodni ligi. V tej rezultat ne bo v prvi vr- vadijo trikrat tedensko, v torek, sredo in petek, od 17.00 do 18.30. Vpis v atletsko šolo poteka od 1. septembra naprej na Mestnem stadionu Ptuj, kjer vadba tudi poteka. V hladnejših mesecih se otroci preselijo v dvorano pod tribunami Mestnega stadiona oziroma po potrebi v športne dvorane v okolici. Za dodatne informacije in pojasnila je dosegljiv trener Gorazd Rajher na številki 040 748 269 ali v pisarni Atletskega kluba na Mestnem stadionu. So pa trenerji in vaditelji v atletski šoli dosegljivi tudi prek elektronske pošte atlet-skiklubptuj@gmail.com, na spletni strani kluba www. atletski-klub-ptuj.si ali pa na Facebook profilu kluba. Atletska vadba je zaradi nizke mesečne cene dostopna vsem otrokom. Uroš Esih sti, ampak nabiranje tekmovalnih izkušenj,« je povedala Karmen Stanet. Zelo malo ali praktično nič odbojkarskih izkušenj nimajo igralke v najmlajši vadbeni skupini, pri mlajših deklicah. S to skupino bo v tej sezoni intenzivno delala učiteljica razrednega pouka in izkušena trenerka Jasna Zajšek. Ta ima za zdaj manjšo skupino deklic 5. in 6. razreda, ki igrajo malo odbojko na manjšem igrišču. Treningi bodo potekali dvakrat tedensko v športni dvorani Gimnazije Ptuj, in sicer v ponedeljek med 16.30 in 18.00 ter v sredo med 18.00 in 19.30. »Največ se bo delalo na tehniki; tako se bodo deklice poizkušale pravilno naučiti podati žogo, jo sprejeti in ser-virati. Gre za novoustanovljeno vadbeno skupino, v kateri bo poudarek na sproščenem učenju odbojke,« je povedala Jasna Zajšek. »V ŽOK Ptuj se bomo s strokovnostjo trudili, da bodo otroci napredovali in predvsem užival ob igranju odbojke. Trenerke vabimo vse zainteresirane mlade punce, da pridejo same ali v spremstvu staršev na kakšen trening in se pričnejo nato redno ukvarjati s tem zelo dinamičnih športom,« vabijo Marjana Horvat, Jasna Zajšek in Karmen Stanet. David Breznik 16 Štajerski Nasveti petek • 12. septembra 2014 Alternativna medicina Seznanimo se z osteopatijo Osteopatija je zdravilska metoda, ki jo je v 19. stoletju utemeljil ameriški zdravnik Andrew Taylor Still. Prišel je do spoznanja, da obstajajo povezave med mišično-skeletnimi strukturami in telesnimi funkcijami. Osteopatija je dobila ime po grških besedah 'osteon', ki pomeni kost in 'pathos, ki pomeni trpljenje. Osteopatija išče vzrok motnje in ne obravnana le simptomov. Človeka obravnava ho-listično, celostno - kot celovito fizično in psihično osebo. Ker pri tem uporablja zgolj roke, jo prištevamo med tako imenovane manualne ali ročne metode. Osteopatija temelji na ugotovitvi, da so v našem organizmu kosti, sklepi, vezi, mišice in notranji organi povezani v enoten sistem gibanja. Če je ta edinstven sistem gibanja onemogočen na kakršnikoli točki oziroma delu, je prizadet ves organizem. Osnovna naloga osteopatije je odpraviti to mehansko prepreko tako, da bi se ponovno omogočilo svobodno gibanje teh struktur. Prva šola osteopatije je bila ustanovljena leta 1892, v ameriški zvezni državi Missouri. V Londonu, leta 1917 ustanovljena Britanska šola osteopatije, ima v Evropi najdaljšo tradicijo, zato tudi ne preseneča dejstvo, da je Velika Britanija edina evropska država, v kateri je osteopatija v celoti priznana in pravno urejena. Počasi ji sledijo še Belgija, Francija in Švica. Pri nas smo dobili prvo šolo osteopatije šele pred štirimi leti. Pod okriljem evropske je bila ustanovljena Visoka šola za osteopatsko medicino ESOM, ki pa v praksi ni zaživela. Pri nas, podobno kot v Ameriki, lahko osteopatijo izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz osteopatije in veljavno licenco. Zdravniki lahko svoje znanje o osteopati-ji pridobijo le v tujini, kjer po končanem študiju dobijo naziv D.O. (doctor of osteopathy). Literaturni viri navajajo, da je osteopatska obravnava primerna pri bolečinah v sklepih in mišicah, težavah z ukrivlje- no hrbtenico, glavobolih, omoticah, vnetju sinusov in prebavnih motnjah. Koristna je tudi kot podpora športnikom pri pripravi na tekmovanja ali pri okrevanju po kirurških posegih. Osteopatijo odsvetujejo pri akutnih boleznih, zlomih, osteoporozi, vnetjih, multipli sklerozi, revmatoidnem artritisu in imunskih boleznih. Običajno prvi posvet pri osteopatu traja približno eno uro. Osteopat išče vzrok za težave, bolečine, pri čemer ga zanimajo zdravstveno stanje, morebitne poškodbe in psihične obremenitve, laboratorijski in radiološki izvidi ter trenu- tna terapija z zdravili. To je pomembno, saj protibolečinska zdravila zmanjšajo bolečino, kar lahko osteopata zavede pri iskanju pravega vzroka. Osteo-pat nato nadaljuje z ugotavljanjem telesne drže, načina hoje in gibanja, čemur sledi še pregled na pregledni mizi, kjer z otipom ugotavlja skrčenost mišic, boleča vretenca , reakcijo kože in slabotne sklepe v udih. Glede na bolezen in del telesa, ki ga je potrebno obravnavati, osteopat izbere eno ali več tehnik, ki so za dotičnega najbolj primerne. Osteopatsko obravnavo na slovenskih spletnih straneh obljubljajo nekateri kozmetični saloni, terme in podjetja. Pri tem se je potrebno zavedati, da je izobrazbo zdravnika osteo-pata zelo težko pridobiti in, če nekdo pozna le določeno oste-opatsko tehniko ali smer, še ne pomeni, da je osteopat. Tisti, ki so obiskali samo nekaj seminarjev in zato nimajo zadostne izobrazbe, lahko povzročijo tudi veliko škode. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Tačke in repki Rehabilitacija po poškodbah in bolezenskih stanjih in fizioterapija pri malih živalih V prejšnjem prispevku smo obdelali ustreljenega muca in na splošno nevrološke in lokomotorne težave pri malih živalih. Danes pa nekaj več o fizioterapiji in rehabilitaciji po poškodbah in bolezenskih stanjih. Kot nam že ime pove, je fizioterapija oziroma fizikalna terapija, ki je sestavni del fizikalne medicine, namenjena zdravljenju bolezni, poškodb in njihovih posledic s fizikalnimi sredstvi. Cilj je, da z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami in dejavniki živali omogočimo čim bolj normalno neboleče gibanje in ublažimo morebitno bolečino. V zadnjem času se vedno več lastnikov odloča za dopolnilno fizioterapevtsko zdravljenje svojega ljubljenčka. Učinki fizioterapije so zelo odvisni od trajanja in intenzivnosti terapije in seveda vsakodnevnih ponovitev terapij. Fizioterapijo pri živalih izvaja veterinar in veterinarski asistent. Potrebno je znanje o živalski anatomiji in fiziologiji in dodatno izobraževanje na tem področju. Pred začetkom terapije se je treba detajlno seznaniti s pacientovo diagnozo. S fizioterapevtskim pregledom je treba oceniti stanje pacienta, izbrati metodo, ki jo bomo uporabili, in upoštevati indikacije in kontraindikacije za določeno vrsto bolezenskih stanj. Zelo važno je sodelovanje lastnika živali, lečečega veterinarja in fizioterapevta, saj mora lastnik dosledno izpolnjevati navodila, ki jih ob terapiji dobi. Tu gre predvsem za to, da žival redno vozi na terapije, upošteva omejitve gibanja živali, če so predpisane, izvaja določene masažne tehnike na svoji živali tudi doma in vsekakor ne vrže puške prehitro v koruzo, saj je rehabilitacija po navadi dolgotrajna zadeva, lahko tudi nekaj mesecev. Vzporedno s fizioterapijo se vodi tudi medikamentozna terapija po navodilu veterinarja. Pogosto vprašanje je, pri katerih bolezenskih stanjih lahko uporabimo fiziote-rapijo. Najpogostejše ortopedske diagnoze pri fizioterapiji malih živali so najrazličnejša vnetja sklepov ali artritisi, poškodbe kolenskih vezi, poškodbe ahilove tetive, di-splazija ali izpah kolkov in komolcev in njune posledice, izpah pogačice v kolenskem sklepu, nestabilnost sklepov, stanje po zlomih kosti, poškodbe hrustanca, poškodbe mišic. Najpogostejši nevrološki problemi pa so bolečinska in funkcionalna stanja po hernijah diska v hrbtenici, pri diskospondilitisu ali vnetju Foto: Emil Senčar Foto: arhiv Zdravstveni nasveti Na pot z letalom (3.) Potovalna slabost Potovalna slabost ni bolezen, je naravni odziv telesa na pasivno gibanje. Vzrokov za nastanek potovalne slabosti še ne poznamo v celoti, predvideva se, da nastane zaradi nasprotujočih si signalov, ki iz različnih senzornih organov pripotujejo v možgane. Potovalno slabost lahko občuti vsakdo, vendar smo ljudje različno dovzetni za njen razvoj. Dojenčki naj ne bi bili dojemljivi zanjo, najbolj dovzetni so otroci od 2 do 12 let, v odrasli dobi pa ženske v nosečnosti, med menstruacijo in tiste, ki imajo pogosto migrenske glavobole. Potovalno bolezen prepoznamo po slabosti ali bruhanju med potovanjem, lahko se kaže tudi kot vrtoglavica, povečano potenje ... Med potovanjem z letalom, tudi ob nemirnih poletih, so ti znaki redki. Pojavili bi se lahko ob turbolencah. Kako se izognemo potovalni slabosti med poletom? V veliki meri se lahko izognemo potovalni slabosti med poletom, če sedimo v bližini letalskih kril, kjer se premikanje letala najmanj čuti. Težave nam lahko povzroča lakota oziroma prenajedanje pred poletom, zato je priporočljivo pred poletom zaužiti obrok z lahko prebavljivo hrano. Med poletom pijemo dovolj tekočine, ki ne vsebuje alkohola in kofeina. Lahko si pomagamo tudi tako, da pol ure do eno uro pred vožnjo vzamemo prehransko dopolnilo z ingverjem, primerno homeopatsko zdravilo ali zdravilo, ki vsebuje dimenhidriantom. Zdravilo v primernem odmerku zaužijemo pred vožnjo in ga ponovno odmerimo, če potovanje traja več kot 6 ur. Kot najpogostejša stranska učinka zdravila lahko pričakujemo utrujenost in zaspanost. »Jet lag« »Jet lag« je izraz za simptome, ki nastanejo zaradi motenj cirka-dialnega ritma (biološke ure) in se lahko pojavijo, kadar v kratkem času preletimo več časovnih pasov. Biološka ura je uravnana s hormonom melatoninom, katerega delovanje je povezano z menjavanjem dneva in noči. Pri preletu več časovnih pasov se menjavanje dneva in noči zamakne, naš notranji dnevno-nočni ritem se poruši. To pomeni, da naša biloška ura ni usklajena z menjavanjem dneva in noči na novi destinaciji, naše telo pa se ni zmožno v nekaj urah prilagoditi na nov ritem dneva in noči (budnosti in spanja). V osnovi gre za začasno motnjo spanja, ki lahko vpliva na naše psiho-fizične sposobnosti. Pojavi se pri približno dveh tretjinah potnikov. Potniki imajo motnje spanja, so utrujeni, razdražljivi, lahko imajo galvobol, črevesne težave, težave s koncentracijo . Jakost in trajanje teh simptomov sta odvisna od števila časovnih pasov, ki smo jih preleteli, smeri potovanja, zmožnost spanja na poti in od posameznikovih sposobnosti prilgajanja na nov časovni ritem (starost, biloška ura - jutranji ali večerni tip ...). Kadar potujemo proti vzhodu, težje zaspimo in se zjutraj težje zbudimo in obratno, kadar potujemo proti zahodu, smo zvečer hitro zaspani, zjutraj se zbujamo zelo zgodaj. Potovanje proti vzhodu običajno zahteva dolgotrajnejše prilagajanje kot potovanje proti zahodu. Mateja Pislak, mag. farm. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. medvretenčne ploščice, pri najrazličnejših poškodbah glave, hrbtenjače in živcev na okončinah živali, težavah v vratnem delu hrbtenice, pri spondilozi ali starostnem zaraščanju hrbtenice, nevroloških težavah zaradi novotvorb in še mnogih drugih primerih. Fizioterapija obravnava tudi vse vrste stanj po operacijah, stanj po poškodbah, kot so zlomi, udarnine, zmečka-nine tkiv, najrazličnejše vrste bolečine, motnje v celjenju ran, otekline tkiva in motnje v krvnem obtoku, šepanja vseh vrst, starostne težave in v zadnjem času vedno bolj Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. obravnava pravilno uporabo ortopedskih pripomočkov, kot so opornice, proteze in celo pasji invalidski vozički. Toliko v današnjem prispevku, naslednjič pa nekaj več o vrstah fizioterapije, ki se najpogosteje uporablja pri zdravljenju živali, in o metodah, ki jih uspešno uporabljamo. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 12. septembra 2014 Zanimivosti Nagradno turistično vprašanje Ptuj bo kmalu bolj viden Festivalski dnevi so se za letos poslovili. Organizatorje sedaj čakajo obračuni in sprejem smernic za novo festivalsko poletje. To naj bi že v letu 2015 potekalo nekoliko drugače, organizatorji naj bi ga raztegnili na daljše obdobje. Sicer pa je cilj, da bi se na Ptuju vsak dan nekaj dogajalo. Po lokalnih volitvah pa bo tudi več časa za razmislek o organizacijski obliki oz. o ekipi, ki bi prevzela celotno festivalsko dogajanje v mestu. V TD Ptuj je te dni pri koncu zbiranje predlogov za podelitev priznanj ob svetovnem dnevu turizma. Prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim za urejeno okolje, pročelje hiše, oken ali balkonov, bo 27. septembra. Mesto pa v teh dneh tudi končuje nekatere aktivnosti za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije na območju MO Ptuj, da bo celotno območje v prihodnje (še) bolj vidno. Za boljšo predstavitev in promocijo kulturnih in naravnih znamenitosti najstarejšega mesta, za usmerjanje prometa v mestu in primestnih območjih, za vodenje do mestnih infrastruktur in objektov ter za usmerjanje do komercialnih subjektov bo Mestna občina Ptuj na določenih lokacijah ob državnih in občinskih cestah postavila turistično in drugo obvestil-no signalizacijo s ciljem celostne rešitve ureditve podobe mesta Ptuj. Postavitev turistične obvestilne signalizacije na javnih cestah po območju mestne občine Ptuj se izvaja v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter v skladu s tehničnimi pogoji DARS in DRI. Pripravljene so spremembe in dopolnitve dveh elaboratov za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije ob državnih cestah in ob ob- činskih cestah, ki sta bila narejena v letu 2009. Elaborata po novem vključujeta tudi šest velikih obvestilnih tabel ob vpadnicah z znaki za izraz dobrodošlice v mesto Ptuj in fotografijami mesta. Elabora- te je bilo treba spremeniti in dopolniti zaradi določenih sprememb na terenu in sprememb pri zahtevah iz predpisov. Nadaljujemo postopek pridobivanja soglasij in potrditev noveliranih elaboratov na DRSC in DRI, kar trenutno tudi intenzivno poteka z izbranim izvajalcem za pripravo sprememb in dopolnitev elaboratov. Izvedba postavitve tabel na terenu na podlagi izdelanih elaboratov pa bo potekala etapno, saj je nemogoče postaviti vse table naenkrat, soglasja pa so časovno omejena. Sedaj pripravljamo dokumentacijo in tehnični del elaborata za postavitev prvih devetih tabel turistične in druge obvestilne signalizacije na državnih cestah, in sicer od meje z občino Hajdina po Mariborski cesti v mesto. Smo v fazi izvedbe naročila za izbor izvajalca za izdelavo tabel (lamel in konstrukcij), Štajerski 17 samo postavitev tabel na terenu pa bo občina morala naročiti pri Cestnem podjetju Ptuj, ki ga država izbrala za koncesionarja na državnih cestah," je povedala Klavdija Petek, višja svetovalka v občinski upravi MO Ptuj. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, da maketa za slepe in slabovidne obiskovalce mesta in okolice stoji na Mestnem trgu na Ptuju, je pravilno odgovoril Ivan Vršič iz Vitomarcev 57. Mimogrede, kmalu jo bodo zamenjali, postavili novo, takšno, ki bo imela tudi grad, ki je osrednji turistični spomenik Ptuja. Danes sprašujemo, koliko je stara ptujska tržnica. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi, ki jo je izdala družba Radio-Tednik. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojni-kova 3, Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Maketo za slepe in slabovidne bodo kmalu nadomestili z novo. V zdajšnji podobi je brez ptujskega gradu, ki je osrednji ptujski turistični spomenik. ekipa z elam Ptuj • Mihaela in Saša sta izbrala mestno jedro Mestno jedro se mora odpreti mladim V zadnjem času se staro mestno jedro pomlajuje. Več mladih družin si je za svoje bivanje izbralo stanovanje v njem. Kot so povedali, svoje odločitve ne obžalujejo. Po končanem fakultetnem izobraževanju so imeli na izbiro, ostati v Ljubljani ali Mariboru ali pa se vrniti na Ptuj ali celo izseliti v tujino. Večina se je odločila za vrnitev, ker se zavedajo vseh potencialov Ptuja, še posebej pa mestnega jedra. Prva, ki smo ju obiskali, sta Mihaela Medved in Saša Ljubec. Kot pravita, sta imela neverjetno srečo, da sta po polletnem iskanju, nikamor se jima ni mudilo, ker bi lahko še naprej stanovala pri starših, v blok pa nista želela v nobenem primeru, našla svoj novi dom v Aškerčevi 7. V spodnjem delu obnovljene hiše, za najem plačujeta neprofitno najemnino v višini okrog 300 evrov, imata kuhinjo in kabinet, v zgornji etaži kopalnico, spalnico in dnevno sobo. V tem delu pa je tudi čudovita terasa za druženje in sprostitev, ki je deloma tudi njun zelenjavni in zeliščni vrt. Na njej sušita tudi perilo. Mihaela in Saša sta par že dobrih devet let, njuna skupna zgodba se je začela na fakulteti. Saša je šolanje že končal, Mihaela se na to še pripravlja. Socialni krog je bil odločujoč pri njuni izbiri kraja bivanja, pri tem pa je kraj službe bolj ali manj nepomemben, sta povedala. Maribor, kjer je Mihaela bivala štiri leta, po njunem prepričanju nima duše. Ko sta si ogledala že več možnih lokacij svojega novega bivališča na Ptuju, sta se po nekem nedeljskem družinskem kosilu odlo- čila, da bosta povprašala še pri Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj. Povedali so jima, da imajo prostih nekaj stanovanj. Ko sta vstopila v hišo v Aškerčevi 7, sta ugotovila, da je to tisto, kar sta iskala, kar bo poslej njun dom, kot sta si ga zamislila. Brez kleti, dvorišča in terase imata na voljo nekaj manj kot 100 m2 stanovanjske površine. Lokacija je zanju fenomenalna, boljšega stanovanja si ne bi mogla želeti. Varščina je bila v višini treh najemnin, ki se vrne ob prenehanju najemnega razmerja, če je vzpostavljeno stanje najema takšno, ko je bilo prvi dan najema. Po stanovanjskem zakonu pa sta plačala še 3.500 evrov lastne udeležbe, v bistvu gre za denar, ki ga najemnik založi za najem stanovanja in se po desetih letih vrne z obrestmi. Plačilo lastne udeležbe ju je prvi trenutek nekoliko zmotilo, ker nanj nista bila pripravljena. Ker pa je bilo stanovanje na „trgu" in ga morebiti že naslednji dan ne bi mogla najeti, sta se odločila, da priložnosti ne bosta izpustila. „V Aškerčevi sva od marca letos. Vsi naju sprašujejo, ali sva se že privadila na novo okolje. Poveva jim, da sva selitev že vajena, vsaj jaz. Oba sva meščana, zato se nama ni bilo treba na nič navajati. Skrajšala pa sva si tudi nekatere poti," v imenu obeh pove Mihaela in dodaja, da so ji bila meščanska stanovanja že od nekdaj všeč, debele stene, široke okenske police, visoki stropi. Blok je iz- bira v primeru, da ni mogoče dobiti nečesa drugega. Vedno pa izbiraš tisto, kar ti ugaja. Prijatelji, ki ju obiskujejo, so navdušeni, nekatere med njimi sta že spodbudila, da so tudi sami že začeli iskati stanovanja v starem mestnem jedru, kjer je kar nekaj nepremičnin praznih. „Mladi smo tisti, ki moramo staremu mestnemu jedru vdih- niti življenje, če že toliko govorimo o tem, da je prazno, da v njem ni življenja," je prepričan Saša. Mestno jedro se mora odpreti mladim. „To bi morala biti temeljna usmeritev strategije življenja in dela v mestu, za kar pa je odgovorna mestna oblast. Več kot nas bo, lažje bo, samo na ta način, da nas bo več, bodo možne spremembe. Verjameva, da bi marsikdo rad živel v starem mestnem jedru. To smo ljudje, ki za razliko od drugih tudi bolje razumemo zgodbo starega mestnega jedra. Mladi smo v zadnjih 10 do 15 letih živeli z mestnim jedrom, na neki način smo ga pomagali tudi ustvarjati, tudi s številnimi prireditvami,« dodajata. Mihaela pa kot mlada gospodinja ni zadovoljna s slabo oskrbno funkcijo tega območja. Ni več malih trgovin, ki so bile včasih, za vse je treba iti v trgovske centre zunaj mestnega jedra. Res, da je tudi blagovnica, ampak to ni to. Mestno jedro potrebuje tudi garažne hiše. Mihaela in Saša, ki imata v Aškerčevi trenutno še začasno prebivališče, po mestnem odloku nista upravičena do dovolilnice za parkiranje. Ta pripada samo tistim s stalnim prebivališčem. Še dobro, da potopni valj vsaj v tem času po 16. uri ni več v funkciji. Četudi je življenje v starem mestnem jedru lepo, v nekaterih svojih funkcijah potrebuje prenovo in nadgradnjo. MG 18 Štajerski Na sceni petek • 12. septembra 2014 Domača rasi Sandro Čeh Besede o avtorju Sandro se je rodil 7. 11. 2005 na Dunaju. Dokler ni sedel v šolske klopi, je večino svojega življenja preživel v tujini, predvsem v Avstriji, Rusiji in Izraelu. Že zelo zgodaj je začel odkrivati rime. Velikokrat je običajno poved izrazil v rimah. V prostem času tako včasih seže po listu papirja in ustvarja poezijo, najraje pa igra nogomet. Zaključil je tretji razred OŠ Ljudski vrt. Je udeleženec vseh šolskih tekmovanj, tako v slovenskem jeziku kot tudi v matematiki in logiki, kjer posega po najvišjih uvrstitvah. O objavljeni liriki Pesmi Sandra Čeha, ki obiskuje šele tretji razred, je potrebno analizirati skozi prizmo njegove starosti. V središču vsebine objavljenih pesmi so živali, ki imajo bolj ali manj tipične živalske lastnosti (npr. rakuni, ki so nadležni), a ni zanemarljiva presežna projekcija med človeškimi in živalskimi lastnostmi (npr. rakuni tudi kradejo; učiteljica je kobra, ki ji mlad avtor pripiše značaj dobrotnice). Čeprav gre za živali, gre obenem tudi za ljudi. Povezava med obema svetovoma pa je še najbolj posrečena v pesmi Dobil sem kužka, ki je še posebej vredna pozornosti. Ne le da imamo opravka s piscem, ki vešče in iskreno izpoveduje svoja čustva (Zelo sem ga imel rad /.../ Zelo žalosten sem bil), ampak je potrebno opazovati celosten izpovedni lok. Od uvoda, v katerega je vpet kuža, ki ga izpovedovalec za nekaj časa izgubi, do končne razrešitve, ki deluje otroško in komično. Je pa v tej pesmi, še posebej, opaziti Sandrovo lahkotnost pri snovanju rim. Te mestoma celo nadgradi s kakimi svežimi zvezami. Pohvalna za tako starost pa je tudi raba končniškega tipa rime, ki bi jo sicer lahko interpretirali kot asonanco (psa-dva). Pri vsem tem pa se je potrebno pomuditi še na področju ritma, ki učinkuje naravno in živo, kar je še zlasti opazno v zadnji od objavljenih pesmi o zimi in snežaku. Kadar pesem postane preveč zvočno premočrtna ali celo ritmično monotona, pa jo Sandro prekine s kakšnim krajšim verzom ali celo vzklikom (In glej!), kar je še dodaten dokaz, da gre za otroka z občutkom za jezik in liriko. Iskrive pesmice, ki nagovarjajo s preprosto, otroško logiko, a vsebujejo nekaj elementov, zaradi katerih si upam zapisati, da bomo o Sandru na tem področju še slišali. David Bedrač ŽIVALSKA ŠOLA Živali šolo imajo, nikomur je ne dajo. Učiteljica je dobra, vseveda kobra. Tudi ravnateljico imajo in tudi nje ne dajo. Dolg vrat ima in očala, to je žirafa Zala. Tudi učenci pridni so vsi, hodijo v razrede od ena do tri. To je šola, živalska šola. Imenuje se Mola. DOBIL SEM KUŽKA Majhnega kužka sem dobil, zelo sem se razveselil. Zelo sem ga imel rad, bil je pisan in kosmat. Nekega dne pa izgubil sem ga, mojega kužka lepega. Zelo žalosten sem bil, dokler nisem ideje dobil. Lahko bi mu kost nastavil in ga tako nazaj privabil. Dolgo sem čakal, dokler pes ni prišel. Vendar ni bil pravi, bil je velikoglavi. Nato odšel iskat sem ga, mojega kužka majhnega. Iskal sem in iskal, dokler mi ni oče drugega pripeljal. In glej! Ko včeraj sem skozi okno pogledal, pogrešanega psička sem zagledal. No, zdaj psa imel sem dva! ŽIVALSKI LOPOVI Lopovi so prišli in hišo vso oropali. Hrano so nam vzeli in hitro stran zdrveli. Nismo vedeli, kdo je bil, saj se nam je dobro skril. Policijo smo poklicali, da bi lopove poiskali. Dolgo, dolgo smo jih iskali, dokler nismo tihih zvokov zaznali. Ko jih končno našli smo, so nam pobegnili tja ven na drevo. Zdaj roparjev več ni, a smo vsaj ugotovili, kateri so bili. Ves čas so nam rakuni kradli stvari. Filmski kotiček Plačanci 3 od lika akcijskega junaka. Spomnimo se, Stallone je bil konec sedemdesetih in skozi vsa osemdeseta nekakšen čudežni deček, ki je kljub vsebinsko vprašljivim filmom vseeno postavljal trende za prihodnost. Ko se je v devetdesetih izgubil v finančno prenapih-njenih polomijah in ko je v prvem desetletju 21. stoletja dokončno potonil, je že odpisan s svojo vztrajnostjo in prvimi Plačanci Ob svoji premieri v ZDA je bil film Plačanci 3 deležen slabih kritik (z redkimi izjemami) in še slabšega blagajniškega izkupička, ki so ga hollywoodski studijski finančni analitiki v svojem iskanju grešnega kozla hitro pripisali dejstvu, da se je na spletu že mesec dni pred premiero znašla izvrstna kopija povsem izdelanega filma. In res lahko filmu pripišemo kar nekaj napak, najprej minutažo, ki je z vitkih 99 in 103 minut prvega in drugega dela narasla na rahlo predolgih 126 minut. Dodatne minute v tretjem delu namreč niso kakšna akcijska paša za oči, temveč film pahnejo v močvirje predolgih in preštevilnih dialogov, ki podrejo sicer lepo uigrano ritmiko prvih dveh delov. Nato je tu še prehitra montaža, zlasti v akcijskih prizorih, kjer si le želimo, da bi kakšen kader trajal vsaj dve sekundi, kar je najbrž posledica novopečenega režiserja Patricka Hughesa, ki je pred tem režiral večinoma videospote in reklame, a po drugi strani takšna montaža spretno zakrije razmeroma poceni akcijo, ki - razen v zadnje pol ure - ne postreže s takšnimi presežki, na kakršne smo se navadili v drugih filmih te frašize. Nato pa se spisek napak že počasi konča. Če gledalec zmore dovolj energije, da jih spregleda, pa bo onkraj njih našel film, ki je kljub obilici risankaste akcije (krvi tokrat ni nikjer) v resnici razmeroma intimen in osebni film Syves-tra Stallona, ki se z njim poslavlja pred štirimi leti znova postavil nov trend in pravzprav izumil nov požanr akcijskega filma. Fant je namreč pametno ugotovil, da v teh digitalnih časih ni več pravih akcijskih junakov in da je zato več kot dovolj prostora za ostarele mišičnjake, ki so s svojimi 'deli' vendarle ostali in postali del današnje družbene kulture. Toda ta štos je v svojem bistvu le to, enovrstični štos, ki ga ni mogoče ponavljati v nedogled in ravno v tem spoznanju leži krasna srčika Plačancev 3. Čeprav film seveda nagovarja nikoli odrasle dele moške duše, pa je v njem vendarle tudi dovolj prostora za še en film za vzporedno ganljivo dramo o tem, da kljub ponovno najdeni energiji in priljubljenosti upokojenci vendarle ne morejo več furati sedanjosti. Mladina, kakorkoli je že drugačna (nesposobna, a mali hudiči obvladajo računalnike), je vendarle prihodnost, zato je konec filma, ko mumije prešine spoznanje, da njihovo drugo življenje ni bilo življenje, ampak le kratek štos, ki se je izpel do konca, najbrž eden najbolj ganljivih v žanru akcijskega filma. Matej Frece The Expendables 3 Igrajo: Sylvester Stallone, Jason Statham, Antonio Banderas, Jet Li, Wesley Snipes, Dolph Lundgren, Kelsey Grammer, Mel Gibson, Harrison Ford, Arnold Schwarzenegger Režija: Patrick Hughes Scenarij: Creighton Rothenberger, Katrin Benedikt, Sylvester Stallone Žanr: akcijski Dolžina: 126 minut Leto: 2014 Država: ZDA J OVEN (21.3. - 20.4.) S Izvedeli boste prijetno novico. 'g Naklonjena vam bo oseba na- 2 ¿T .g sprotnega spola. Življenje vam JI bo ponudilo mnogo pozitivnih -a izzivov in zadeve se bodo speljale "s na pozitiven način. Poslovni svet 1 bo prinesel ugodnosti. V prostem 1 času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate. BIK i. (21.4. - 20.5.) * V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Mnogo več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bo spremljala delavna in ustvarjalna energija. V ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Ugoden čas bo v pogledu denarja. Na tem področju bo pestro in zanimivo. V veliki meri se boste soočili s svetom duhovnosti in duhovnih energij. To vam bo pokazalo še alternativno možnost. Paziti se bo treba, da ne boste spregledali drobnega tiska in morebitnih smerokazov. k Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili na poglobljen način. Na svoj način boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila. RAK (21.6.-22.7.) Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Čas bo, da boste naredili prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo in štele bodo salo-monske rešitve. Vi! (24.10. - 22.11.) Delovnih obveznosti se boste lotili na pionirski način. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla določeno blagostanje na eni strani ter po drugi neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala ma-gnetična energija in tako boste kos vsem zadanim obveznostim. STRELEC (23.11. - 21.12.) Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala v poslovnem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razvajanju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste v pogledu denarja. Družinska idila bo tista, ki vam bo na skrivnosten način vlivala nove moči. LEV (23.7. - 22.8.) Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Svoje sanje bo moč poživljati v okrilju doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in kontaktov s tujino. « DEVICA ± (23.8. - 22.9.) Teden, v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od tistih stvari, ki jih ne potrebujete, in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, ki ji boste v celoti kos. VODNAR (21.1. -18.2.) Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist, modro bo, da boste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj. RIBI (19.2. - 20.3.) Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljali sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaga-nja. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne. petek • 12. septembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S sestavil edi klasinc SOVJI SAMEC GIBLJIVI DEL STRUŽNICE KULISA, POLZA MERA ZA TKANINE OPRAVIČILO, IZGOVOR POREDNOST, NERODNOST __ OTOK V MIKRO-NEZIJI JOŽE ŠLIBAR PTICA NJORKA PRIMORSKI CMOK SPREMENLJIV KUŠČAR JUŽNOAMERIŠKA VODNA KAČA IZVLEČEK, IZVAREK VOZNIK KOČIJE IVO KLARIČ PREBIVALKA TINJANA POČELO TAOIZMA VRSTA ENERGIJE VRHUNSKA FORMA REŽISER BROWNING PREBIVALEC MAŠLJA ODDELEK V BOLNIŠNICI GREGOR URBAS GLOBOKA NEZAVEST LEVAR HITRA JADRNICA ŽENSKA JOPA GROBO SUKNO BOŽIČNI PANJ ORGAN MED NOB MESNA PRIKUHA NOG. TRENER (MATJAŽ) GREGORČIČEVA PESEM IBSENOVA DRAMA LADJA ARGONAVTOV ZADNJIK NOGOMETAŠ (GREGOR) IGRALEC TADIČ LIDIJA OSTERC ZILJSKA NOŠA SMUČARKA (SONJA) ORODJE ŽANJIC GOVORNIK, ORATOR STOŽEC PEVEC DEDIČ NIKOLAJ PIRNAT KARMEN ARNUŠ PREBIVALEC KLEČ HLADNA MESNA JED OGRODJE PRI VOZU DOVRŠEN PRETEKLI ČAS VELIKA ŽUPNIJA TANKA KOŽICA, MEMBRANA UGANKARSKI SLOVARČEK:ABA = grobo sukno, GROD = ogrodje pri vozu, KUTER = hitra jadrnica, NAPAST = porednost, nerodnost, NAURU = otok v Mikroneziji, OVOZA = kulisa, polza, RAS = ziljska noša, SUPORT = gibljivi del stružnice, UVAI_A = kraška kotanja. .yNd0 ^^ ls|aov ^Z3yVN llld3SV '1l 'NVriSVIAl '113 'VlOldOl 'VVINVrNIl 'IVIVaiSVIl 'ISIIVNOIAI 'vaizo 'dllOd 'VIVAn 'NVAOS :ouabjopoa '3MNVZId)l 3! A3IIS3H Ptuj • Jurij Šarman, guverner Zveze Lions klubov Slovenije „Lionist ne daruje samo denarja, temveč tudi srce, čas in znanje ..." Ptujčan Jurij Šarman je bil za novega guvernerja Zveze Lions klubov Slovenije uradno imenovan v Torontu. Prvi lionist Slovenije, distrikta 129, ki ga sestavljajo 11 con in dve regiji, s skupaj 55 klubi in nekaj nad 1400 člani, kar slovenske lioniste uvršča na tretje mesto po številu klubov glede na število prebivalcev, bo Jurij Šarman do 30. junija 2015. Mandat je pričel 1. julija letos. Večina slovenskih Lions klubov je mešanih, z moškimi in ženskimi člani. Izključno ženski so štirje klubi. Ptujski Lions klub pa na prvo žensko članico še čaka. „Geslo, pod katerim bom deloval, se nanaša na vse odnose, v katere vstopamo kot člani Lions klubov. Gre za poudarjanje in razvijanje medsebojnih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju med člani in predvsem na spoštljivem odnosu do ljudi, ki jim namenjamo svojo pomoč. Gre pa tudi za spoštovanje etičnih načel lionizma, ki smo jim prisegli, ko smo sprejeli članstvo v Lions klubu. Naše delo ob zbiranju sredstev za pomoči potrebnim temelji predvsem na našem prostovoljnem delu in druženju. Svoje srce, čas, znanje in sposobnosti dajemo za to, da pomagamo drugim. Delovati moramo odprto in transparentno, da nas ne bi imeli za zaprte skupine bogatašev, ki si občasno operejo svojo vest s tem, ko darujejo denar. Kot zaposlen v mladinskem centru, v CID Ptuj, kjer sem koordinator mladinskih programov, sem lahko dober primer tega, da lionizem ni enako elitizem. Če pa je, naj bo elitizem, ki se odraža v spoštovanju do sočloveka in v prizadevanjih vsakega posameznika za njegov osebnostni razvoj ter v promociji pozitivnih družbenih vrednot preko osebnega vzgleda. Lions je lahko samo človek etičnih vrednot in človek, ki spoštuje kodeks lioni-stične etike. Lionistična organizacija ni samo organizacija „finančno" bogatih, temveč organizacija etično oz. osebnostno bogatih ljudi." Jurij Šarman prvi lionist Slovenije ni postal čez noč. Potem ko je končal pred- Foto: Črtomir Goznik Jurij Šarman, novi guverner Zveze Lions klubov Slovenije sednikovanje matičnemu klubu, Lions klub Ptuj je letos praznoval 15-letnico, ga je takratni guverner Zveze Lions klubov Slovenije povabil v svojo ekipo, v kateri je prevzel delo conskega predsednika v coni, ki združuje Lions klub Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina in Ptuj. Kot conski predsednik je spodbujal k skupnim dobrodelnim akcijam in druženju. To delo je opravljal vse do leta 2012/2013, ko je bil imenovan za drugega viceguver-nerja, v letu 2013/2014 pa za prvega viceguvernerja. Kot pojasni, si predsednik kluba lahko večkrat, guverner pa samo enkrat v svojem življenju. Pogoj pa je, da si že opravljal funkciji predsednika kluba in conskega predsednika. Dejansko pa postaneš kandidat za guvernerja takrat, ko si na letnem Zboru članov Zveze Lions klubov Slovenije imenovan za prvega viceguvernerja, ko se tudi začne tvoje bolj poglobljeno delo in priprave na guverner-ski mandat. Iz tega je tudi razvidno, da postati guverner ni tako enostavno, kot si to nekateri predstavljajo. Guvernerstvo je za Jurija Šarmana velik izziv in čast. Verjame, da bo njegovo leto zanimivo, pestro in polno izzivov. Želi si, da bi kot orga- nizacija rasli, nadgradili svoj ugled, pomagali čim več pomoči potrebnim, imeli čim več posluha za ljudi, ki živijo v pomanjkanju, da bi se povezovali z lokalnim okoljem, državnimi institucijami in vedno pomagali tudi takrat, ko država odpove. Kot organizacija so navsezadnje neke vrste korektiv države, pravi. Ena četrtina Slovencev živi pod pragom revščine. Dejstvo je, da država potrebuje takšne humanitarne organizacije, kot so Lions klubi. Pomoč slepim in slabovidnim je rdeča nit delovanja Lions klubov po vsem svetu že od leta 1925.. Nasploh pa v Lions klubih skušajo pomagati tudi drugim ranljivim skupinam. Tako tudi gluhim in naglušnim. „Trudili se bomo tudi za izboljšanje predšolske obravnave slepih in slabovidnih otrok. Pomoči ne potrebuje samo slep in slaboviden otrok, ampak celotna družina. To zakonsko še ni urejeno, v novem mandatu Zveze Lions klubov Slovenije si bomo prizadevali tudi za to. Državo bomo opozarjali, da dosledno uresničuje sprejete zakone in mednarodne obveznosti, ki jih je že podpisala. Podpisala pa je veliko, večinoma pa so ti dokumenti še mrtva črka na papirju, ker se ne uresničujejo." MG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 12. septembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (30.) Od tod in tam V najvišji prestolnici na svetu Na vsakem potovanju si vedno vzamem en dan, ko grem kupit razglednice ter jih pošljem kolegom in žlahti. Vsakemu posebej namenim nekaj izvirnega, seveda za smeh, to pisanje pa vedno traja vse popoldne. Po elektronski pošti ali kako drugače obveščam domače malo bolj redno, ker pa sta danes Leo in Franco načrtovala spust s kolesi po t. i. stezi smrti, sem hotel izkoristiti ta čas za tovrstne zadeve. V La Pazu je v čisto vsaki ulici neki prodajalec, tako da mi ni bilo težko najti razglednic. Dobro sem zbil ceno, saj sem jih kupil več kot trideset. Kamorkoli pogledaš, vidiš vijolično in roza barvo, saj so to barve njihove kulture, tako kot ima na primer Jamajka svoje značilne barve, za katere ni nujno, da so del državne zastave. Oblačil, torbic, šalov in vse te krame je tu več kot dovolj, ker pa je bilo na čase malo hladno in ker sem si v Argentini kupil zgolj nekaj zasilnih cunj, sem se odpravil na tržnico po pulover in pas za hlače. Pas sem hitro dobil pri nekem možakarju, ki je kadil tako veliko pipo kot trboveljski dimnik, pri puloverju pa se mi je malo zataknilo. Nikjer nisi dobil normalnega puloverja, vse je bilo štrikano in pisano, da bi na koncu izgledal kot pajac. Med množico stojnic sem končno našel nekaj pogojno primernega, potem pa gospa 'cholita' ni hotela spustiti cene. Saj ni bilo drago, ampak kljub temu da ženska verjetno ves dan ni prodala nič, sem moral jaz popustiti in sem nabavil res lep, predvsem pa topel pulover. Imel sem še čas, da sem skočil tudi do nacionalnega stadiona, ki je kakopak najvišji Foto: Dani Zorko Vidna razlika med revnim in bogatim predelom tovrstni objekt na svetu, kjer se lahko igrajo mednarodne nogometne tekme. Seveda mi je bilo takoj jasno, zakaj večina reprezentanc tam izgubi -preprosto ne morejo dihati in fizično zelo oslabijo, medtem ko so prebrisani Bolivijci na-štelani sto na uro. Na poti čez center vsakdo postane tarča za- Foto: Dani Zorko Bolivijci imajo žar kar na strehi. nimivih pobov, ki se imenujejo 'lustrabotas' in čistijo čevlje. Ko sem jih prvič videl, sem se jih kar malo ustrašil, saj izgledajo kot nindže z zakritim obrazom, s sabo nosijo različne rekvizite za čiščenje, jih je pa res ogromno. Ti ljudje praktično živijo in delajo na ulici, in če imaš slučajno obute črne ali podobne čevlje, te že tako obletavajo, da moraš popustiti in jim stisneš v roko kak bolivian za čiščenje. Stadion je bil sicer zaprt, sem si pa peš ogledal dobršen del mesta, ki me ni navdušil. Gneča in hrup sta nepopisna, ampak ljudje so prijazni in nasmejani. Mesto leži v globoki dolini in povsod po okoliških hribih so nedokončane hiše, ki tako na hitro spominjajo na fa-vele v Braziliji. Kamorkoli greš v tem mestu, moraš prav gotovo nekje riniti na breg, včasih zelo strmo. Imajo kar nekaj razglednih točk in do ene sem se peljal z njihovim mini busom. Sopotniki so me takoj vprašali, Foto: Dani Zorko Na ulici dobiš prav vse kam grem in so mi vsi pomagali in svetovali, kako in kje se najboljše vidi. Res so face ti Bolivijci. Drugače pa visoke stavbe vidiš samo v strogem centru, pa še te so poslovnega značaja. Mesto je prepredeno po planinah, v njem pa živi manj kot milijon ljudi. Po kosilu, za katerega sem plačal malo več kot en evro v neki beznici, sem se končno spravil pisat te moje psalme na kartice, da zadostim formalnostim doma. Ob kavici sem lepo užival v jedilnici in šlo mi je že proti koncu, ko zaslišim od zunaj strašen trušč in galamo. Seveda sta končno prispela Walter in Jimena, nekje pa sta našla še en argentinski par, ki se je pridružil naši skupini. Neverjetno je, kako je znal ta Walter biti družaben in pritegniti ljudi. Skupaj so zganjali takšen trušč, da sem si kar mislil, da mi v naslednjih dneh ne bo dolgčas. Carolina in Antonio sta bila res posrečen par, ona je delala na banki, on pa pri največjem argentinskem letalskem prevozniku Argentinian Airlines. Seveda sta tudi onadva imela podobne načrte kot mi in Walter je to seveda izbezal iz njiju. Pustil sem jih same, da so se namestili in aklimatizirali, ko pa sem končno opravil svoje pisarniško udejstvovanje, bi lahko spet nekaj pojedel. Saj ura je tudi že bila večerna, ker pa noben ni hotel iti z mano, sem se odpravil kar sam čez cesto, saj so na ulici poleg vse krame prodajali tudi hrano, ki je bila odlična. Od pečenih piščancev, sadja, kuhane zelenjave in juhe, pa vse do zrezkov, rib in še česa. Nekako se mi je dozdevalo, da bodo moji prijatelji danes ostali brez večerje, saj se je vse zapiralo okoli desete zvečer. In res, ko so okoli enajste vsi suvereno rinili ven, sem malo po polnoči slišal sočno preklinjanje. Vse mi je bilo jasno. Foto: arhiv PGD Zamušani Ptuj ❖ Po odmevnih mednarodnih priznanjih in Plečnikovi medalji za leto 2014 je projekt prenove Dominikanskega samostana za nagrado Zlati svinčnik izbrala tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je prepoznala, da gre za obnovo, ki gradi na spoštljivem odnosu do stavbne in kulturne dediščine. Doslej je bilo za njegovo obnovo porabljenih 5.699.133,18 evra, od tega v letu 2013 1.485.181,74 evra, pri čemer je znašal delež MO Ptuj 508.520,42 evra. Dela druge faze obnove dominkanskega samostana so se začela z zamudo, s pripravljalnimi deli šele julija. Pogodba z izvajalcem del je bila podpisana marca letos, ko so tudi napovedali čimprejšnji zagon druge faze. Ptujski župan Štefan Čelan je v imenu naročnika del, Mo Ptuj, povedal, da je do zamude prišlo predvsem zaradi spremembe strešne konstrukcije, ki jo je zahtevala spomeniška stroka. „Že večkrat sem povedal, da predstavlja dominikanski samostan izjemen kulturni spomenik, kjer lahko s hitenjem povzročimo nepopravljivo škodo. Zato imamo dogovor, da se raziskave opravljajo sprotno, rezultate le-teh pa je treba upoštevati pri gradnji. Ker je država na eni strani sofinancerka, na drugi pa nam predpisuje kulturno-varstvene pogoje, sem prepričan, da nas zaradi potencialnih zamud ne bo kaznovala z odvzemom finančnih sredstev." MG Prlekija ❖ Občina Križevci je skupaj s partnerskima občinama Veržej in Ljutomer pripravila zanimiv kulinarični dogodek, prednostno namenjen pripravi prleške gibanice in je prvi od prireditev v okviru projekta Prlekfest. Tekmovanje za najboljšo prleško gibanico je pripravilo kulturno in izobraževalno društvo Kelih, na katerem je sodelovalo 18 udeležencev s sedemnajstimi gibanicami. Po mnenju strokovne komisije je najboljšo tovrstno specialiteto pripravila Alojzija Klemenčič iz Bunčanov, drugo mesto je pripadlo Jakobu Slavi-ču iz Križevcev, tretje pa Jasmini Lubi iz Bunčanov. Prireditev so v vaškem jedru Križevcev popestrile še druge prleške kulinarične in enološke dobrote, ki so jih obiskovalci lahko okusili in se prepričali o bogati ponudbi Prlekije. Na stojnicah s prleško kulinariko in vini se je predstavilo 13 različnih ponudnikov z območja enajstih občin, prireditve se je udeležila tudi vinska kraljica Slovenije 2014 Špela Štokelj, v kulturno-zabavnem programu pa so nastopili številni glasbeniki. NŠ Pojasnilo V članku z naslovom Vse več tatvin, objavljenem v Štajerskem tedniku 9. septembra, je bilo napačno navedeno, da so »policisti na mariborskem območju v lanskem letu obravnavali skupno več kot 3.100 tatvin, od tega več kot 1.000 vlomov in 1.900 drugih tatvin.« Pravilno se glasi, da je bilo v lanskem obdobju obravnavanih 5.740 tatvin, od tega 1.966 vlomov in 3.563 drugih tatvin. Zabeleženih je bilo tudi 60 ropov in 14 roparskih tatvin. Za nehoteno napako se opravičujemo. Uredništvo Foto: NS petek • 12. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Slovenska Bistrica • Poostren nadzor prometa Prometna varnost pešcev na območju občine Slovenska Bistrica slabsa Slovenjebistriški župan Ivan Žagar je s predsednikom varnostnega sosveta in podžupanom Stanislavom Mlakarjem, komandirjem Policijske postaje Slovenska Bistrica Aleksandrom Lubejem na prvi šolski dan obhodil glavne prehode za pešce, ki vodijo do osnovnih šol in vrtcev. Ob tej priložnosti so se seznanili z organizacijo varovanja šolskih poti, še posebej glavnih prehodov za pešce v mestu, obenem pa so se s predstavniki osnovnih šol in vrtcev pogovorili o prome- tnovarnostnih ukrepih ob začetku šolskega leta. »Prometna varnost pešcev na območju občine Slovenska Bistrica je v prvih osmih mesecih letošnjega leta slabša, kot je bila v primerjalnem Spremstvo otrok v šolo Mlajši otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od deset let, in mladoletniki, če to dovolijo otrokovi starši, skrbniki oziroma rejniki otrok. Otroci, ki bodo obiskovali prvi razred osnovne šole, lahko z dovoljenjem staršev prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva. Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi okoli vratu rumeno rutico. obdobju leta 2013. Prometna varnost pešcev na območju občin Poljčane in Makole je dobra, saj nismo obravnavali nobene prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen pešec,« je ocenil prometno varnost pešcev komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica Aleksander Lubej. Najbolj ogroženi starejši in otroci Policisti so v prvih osmih mesecih letos na območju slovenjebistriške občine obravnavali pet prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih nesrečah je bil en pešec hudo telesno poško- Ptuj • Program usposabljanja Yumicar Četrtošolci so vozili »prave« avtomobilčke V okviru izobraževalnega programa preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu Yumicar poučujejo šolarje, kako se morajo obnašati v prometnem okolju. Sami so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih zaznava voznik v pravem prometu. Dobro obiskan program Yumicar, ki so ga za učence 4. razredov osnovnih šol pripravili v Ptuju minuli četrtek, 4. septembra, v okviru aktivnosti Združenja šoferjev in avto-mehanikov ob začetku novega šolskega leta, so pripravili na osnovni šoli Mladika. Vseboval je aktivnosti iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu, ki je trajala približno eno uro, so mentorji vse šolarje najprej seznanili s prometnimi znaki in cestno-prometnimi predpisi, nato pa so lahko vse to utrdili in preverili še v praktičnem delu. Na ploščadi ob osnovni šoli in športni dvorani Mladika so namreč postavili prometni poligon z več križišči, ki so bila opremljena z različnimi prometnimi znaki in semaforji. Otroci so z navdušenjem sedali za prave mini avtomobilčke na motorni pogon in se sami vozili po prometnem poligonu. Pri tem je pomembno, da so tako tudi sami spoznali, kako jih na cesti vidi voznik, kako težko je vozilo pravočasno ustaviti, kako pomembna je uporaba varnostnega pasu, pa tudi to, da se voznik kljub previdnosti včasih ne more pravočasno odzvati, če se nekdo neprevidno in nepri- V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največjebogastvo, zato želimozanjihnareditinekajveč. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi: • učenci OSNOVNE ŠOLE CIRKULANE, v sredo, 17. septembra, ob 18.00 v dvorani osnovne šole Cirkulane, • ter učenci OSNOVNE ŠOLE MLADIKA, v četrtek, 18. septembra, ob 18.00 v dvorani osnovne šole Mladika. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost, StajersMll www.radio-tednik.si dovan, štirje pa so bili lahko telesno poškodovani. Kot pešci so bili udeleženi en otrok, ki je bil lahko telesno poškodovan, en udeleženec, ki je bil star med 34 in 44 let in je bil lahko telesno poškodovan ter trije udeleženci, ki so bili stari 64 let in več. Ob tem nobeden od udeleženih pešcev ni bil povzročitelj prometne nesreče. V lanskem letu pa so policisti iz Slovenske Bistrice zabeležili osem prometnih nesreč z udeležbo pešcev. V teh prometnih nesrečah je bilo sedem pešcev lahko telesno poškodovanih, en pešec pa je ostal nepoškodovan. »Dva pešca sta bila tudi povzročitelja prometne nesreče,« je opozoril Lubej. Med udeleženimi v nesreči je bil en otrok, star med 7 in 14 let, trije mladoletniki, en pešec star med 18 in 24 let in trije pešci starejši od 24 let. »Glavna vzroka prometnih nesreč z udeležbo pešcev sta neupoštevanje pravil o prednosti -izsiljevanje prednosti pešcev na prehodih za pešce - in nepravilni premik z vozilom. Med pešci so najbolj ogroženi starejši od 65 let ter Foto: Mojca Vtič Zupan Ivan Žagar je pozdravil 72 prvošolčkov na OŠ Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici. otroci do 15. leta starosti,« je navedel Lubej. Policisti bodo nadzirali uporabo varnostnih pasov Slovenjebistriški komandir je opozoril, da je skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, izredno pomembna. »Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Zato bomo policisti PP Slovenska Bistrica v oko- lici šol v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej ob prihodu učencev v šolo in odhodu domov,« je dejal Lubej. Preverjali bodo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno bodo nadzirali še tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok, uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih ter tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Mojca Vtič LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 2250 Ptuj * 02 749 21 50 E luptuJ@slol.net Foto: M. Ozmec Po teoretičnem delu so četrtošolci sedli v avtomobilčke na motorni pogon in se tudi sami prepričali, kako poteka vožnja v cestnem prometu. čakovano vključi v promet. V programu Yumicar otroci prevzamejo tudi vlogo voznika in tako dogajanje v prometu doživljajo z očmi voznikov, zato celoten projekt poteka v organizaciji in sodelovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. -OM IZOBRAZUJ SE - POL PLACA LUP! Udeležencem srednješolskih izobraževa in poklicnih usposabljanj je v šolskem letu 2014/2015 priznan A LETNO ŠOLNINO V VIŠINI 50 %'! Da, prav ste prebrali. Najbolj ugodni vpisni pogoji v Sloveniji ta hip! Popust velja ob vpisu v srednješolski Izobraževalni program ali poklicno usposabljanje na Ljudski univerzi Ptuj. Popust velja na celotno šolnino za šolsko leto. www.lu-ptuj.si luptuj@siol.net Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98,2 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! 22 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 9. septembra 2014 a^i? ai/tohiSa petoyia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDIA4AVAIVT2.0TDI 06/2009 13.499 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERVIÎ »KNJIGA CITROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 12.999 ČRNA 1.LAST.. NAR. SERVIS. SERVIÍ iN A KNJIGA CnROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 8.499 SIVO MODRA 1.1ASI,NAR. SERVIS,SERV.I (NJIM CrmOEN C31.4HDI 04/2011 6.299 BELA I.LAST. NÄVI, CITROEN C51,6 HDI LIMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA M, NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA FORD CMAX 1,61DCIGHI 12/2008 m SV. SREBRNA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. 1 (NJIGA MERCEDES-BENZ B180 CDI 06/2011 11.999 ČRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA HYUNDAI 1X20 CONFORT 1,416V 6/2012 11.299 BELA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV.K NJIGA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 06/2010 11.499 SREBRNA 1M.NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA PEUGEOT 3008 ACCES 1.6 HDI 01/2012 10.900 T. MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS. SERV. 1 (NJIGA VWT1GUAN 2,011)1 USNJE 09/2009 16.499 ČRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG 04/2009 14.499 BELA 1.IAST., NAR. SERVIS, SERV.K HJIGA RENAULT CUD 1,216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2M, NAR. SERVIS, SERV. UA RENAULT FLUENCE 1.5 DO EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. 1 (NJIGA RENAULT CU01,5 DCI, EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENAc BARVA AUDI A4 AVANT 1,9 IDI AMBITION 2004 5.280,00 KOV. ČRNA AUDI A6 AVANT 2,0 TDleDPF 2010 15.780,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 1:116D 2010 10.790,00 KOV. ČRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2010 8.980.00 KOV. RJAVA FIAT 5001,28V 2012 8.500,00 BELA FIAT BRAVO 2,0 MULTUET SPORT 2011 8.780,00 KOV. B0RD0 RDEČA FIAT D0BL0 PANORAMA 1,6 MULTIJET16V DYNAMIC 2012 10.280,00 BELA MERCEDESBENZ ML-RAZR. 320 DCI AVT. 2007 16.980.00 KOV. ČRNA OPEL CORSA C0SM01,3 CDT1 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2,0 CDTI COSMO 2011 12.980,00 KOV. SIVA OPEL MERIVA 1,3 C0T1 2012 9.880,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 206 CC 1,616V 2006 2.990.00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 2011 11.980,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 308 CC FELUNE 2,0 HDI 2010 15.680,00 KOV. RJAVA ŠKODA 0CTAVIA COMB11,6 CR IUI DPF ELEGANCE 2011 10.680,00 ČRNA VW PASSAT VARIANT 1,9 TDIC0MF0RTL 2008 7.980.00 KOV. ČRNA OPEL VIVAR0 2,0 DTI 2011 14.620,00 KOV. SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI PTUJSKA TELEVIZIJA ........ . 9:00 Dnevnik IV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja deželaJujka, pon. 0:00 Ptujska kronika, pon. 0:35 Imfo kanal 1:00 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro. pon. 2:00 Reci Tv Ormož 3:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Info kanal 18:00 To bo moj poklic: Zobotehnik..., pon. 8:30 Info kanal 9:00 Hodim, torej sem: Vidova pot, pon. 9:15 Film Campus 2014: Pokopališče, pon. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Poletni utrip: Dnevi poezije in vina 20:45 Lolita. pon. 21:45 Regi TV Gorišnica, pon. 22:25 Info kanal Sobota 13.09. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. „9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mura Drava R 6. oddaja, pon. 12:50 Film Campusll Kurenta, pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Poletni utrip: Dnevi poezije in vina, pon. 14:00 Resi IV Ormož, pon. 15:00 Info kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Hodim, torej sem: Vidova pot, pon. 17:10 info kanal 18:00 Ptujska kronika, non. 18:20 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 18:55 Film Campus: Revolucija, pon 19:00 Pregled tedna, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 ArtTtuj 20141. pon. 20:45 Art Ptuj 20141(, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV ________..... igre 2014, pon. 22:00 Ptujska Kronika, pon. 22:20 Info kanal Nedelja 14.09. 9:00Ttujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 0:15 info kanal 0:55 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 1:30 info kanal 2:30 Mura Raba TV2,6. oddaja, pon. 3:00 info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 96. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:35 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Športno, 29. oddaja, pon. 8:55 Film Campus: Raj, pon. :00 Pregled tedna, pon. _:25 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, bon. 20:20 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 20:40 Prekmurska gibanica, pon. 21:05 Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger, pon 21:45 Info kanal Ponedeljek 15.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja.), 31. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 7:30 Pregled tedna, pon. 7:50 Jazz Laides, pon. 8:10 Zeleno, pon 8:30 Poletni utrip Ptuja: Zvezdna Novakovič, pon. 19:15 Reportaža usposabljanja Prve pomoči, pon. 19:30 Glasbena 8 (slo), 32. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Praznik Mestne okine Ptuj 2014 """■lura Drava TV, 7. oddaja 21:20 Športno, pon. 22:10 Info kanal 08:00 Gorišnica - Iz naših Krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica ■ Iz naših krajev 08:00 10:00 11:30 18:00 19:00 20:00 21:00 SIP E3 21:00 Ulrip iz Ormoža | 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV ■ 08:00 Otroški program I 09:00 Oddaja iz občine Hajdina H 11:00 Ljudski pevci DU Videm (3 13:00 Folklorni večer na Polenšaku 15:00 Goriš ni ca - Iz naših kraje« 17:00 Otvoritev sanacije OŠ Destrn 16:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:20 Glasbena oddaja . 23:00 Video strani Otvoritev GD Sobetlnci Oddaja iz občine Lenart Ptujska kronika Marsovci - Oddaje iz preteklosti Ptujska kronika, ŠKI_____ Folklorni večer v Markovcih Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si tk Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Praznik KS Pobrežje 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Ljudski pevci DU Videm 20:00 Folklorni večer v Markovcih 21:00 Otvoritev GD Sobetinci 23:00 Video strani !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 B:M=IWId5ll! IMoVJ I Util 5 M BTSI O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST.,VSA OPREMA, BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SP0RTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1 .LAST,, VL KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4 AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320DT0URING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 10.490 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CrTROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.LAST.J0P OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.790 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORDC MAX 1.6TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST, KLIMA KOV. SREBRNA FORD C MAX 1.6 DIESEL TDCI 2004 4.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD M0NDE0TDCI DIESEL KARAVAN 2003 1.990 KUMA KOV. SREBRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.890 2.LAST,AVT0M. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST., USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU 00 4.000 EUR OREZ KUKA. UGODNI LEASINGI 00 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva SK0QA FABIA1.416V LUKA 2006 3.750,00« SERV. KNJIGA K0V.T. MODRA RENAULT GRAND ESPACE 3.0 DCI INITIALE PARIS 2007 6.450,OOf SERV. KNJIGA KOV.CRNA BMW320ICOUPE 2008 11.700,00« PRVI LAST. KOV. MODRA RENAULT CLI01.216V ELAN 2008 5.500,00« 30.000 PREV. KOV. RDEČA RENAULT CLI01.216V EXTREME 2005 2.990,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT SCENICU DCI DYNAM. GRAND 2006 3.200,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 206 2.0 HDI SW QUIKSIVER 2005 2.990,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA1.616V AVT. C0SM0 2010 9.150,00« 30.000 PREV. KOV. SIVA PEUGEOT 2071.41VITAMIN 2008 5.200,00« PRVI LAST. KOV. SIVA PEUGEOT 2071.416V PREMIUM 2006 4.950,00« 72.000 PREV. KOV. SIVA RENAULT M0DUS 1.21TŒ EXPRESSION GRAND 2008 5.500,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE1.616V DYNAMIQUE CC 2011 12.490,00« AVT. DEU. KUMA KOV. BELA CITROEN BREAK XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2003 1.450,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA FIAT 5TIL01.9 JTD DYMAMIC 2003 2.990,00« SERV. KNJIGA KOV. ZELENA RENAULT K0LE0S 2.0 DCI 4X2 DYNAMIQUE 2009 9.990,00« PRVI LAST. KOV. SV. MODRA NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA 2009 9.300,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA MERCEDES- BENZCABRI0 320 CLKAVAN1GARDE 2003 8.800,00« USNJE KOV. SREBRNA SMART F0RTW0 COUPE PURE 2002 1.950,00« KLIMA RDEČA PEUGEOT 2061.4X-DESIGN 2005 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDITRENDLINE 2008 6.550,00« PRVI LAST. KOV.BORDO MilošiC Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si tušmobil Brezžični internet WiFi Haloze Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov Prireditvenik Petek, 12. september 9:00 Makole, dvorec Štatenberg: 13. regijska likovna kolonija Štatenberg, JSKD Slovenska Bistrica in ZKD občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica 9:00 Voličina, športni park: praznik KS, otroški tek na 60 m in kros za pokal KS Voličina, balinanje trojke, nogometni turnir med zaselki 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, elektro piknik s Housewise, Slacklining in druge športne aktivnosti, Nunchaku freestyle, umetnost vrtenja nunčakov 18:00 Središče ob Dravi, pub Akcija: Večer prleške poezije in vina 2014, Blanka Erhartič, Petra Kolmančič, Milan Petek Vevokov, Lev Detela, Ditka in vinarji 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: slavnostna prireditev s predstavitvijo zbornika S59DJK 60 let Radiokluba Ptuj in razstava kulturni program, Tamburaši iz Cirkulan in Aljaž Selinšek 20:00 Maribor, galerija kavarne Betnava: odprtje razstave ZZTop, Zdravko Červ, Zdravko Dolinšek in Rajko Ferk Sobota, 13. september 7:00 Ptuj, izpred Gimnazije: jesensko gobarjenje na Jelovicah, Gobarsko društvo Ptuj 9:00 Ptuj, tržnica: Prosti čas, ustvarjalnost in solidarnost, CID Ptuj 10:00 Zgornji Duplek, gramoznica pred barom Laguna: 1. mednarodna likovna kolonija Duplek Art 2014 11:00 Makole, park skulptur Dežno: zaključna prireditev simpozija Forma viva Makole, ogled skulptur, kulturni program ob 16.00, uradna razglasitev nagrajencev in podelitev priznanj, veselica ob 18.00 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, literarna delavnica z Davidom Bedračem, branje študentske poezije ob 18.00, zaključek festivala ob 20.30 in akustični koncert Grega Korošca 16:00 Ptuj, Turnišče: odprtje novega gasilskega doma, zabava pod šotorom, Gamsi, PGD Turnišče 16:00 Voličina, Kulturni dom Selce: praznik KS Voličina, streljanje z zračno puško 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena 19:00 Majšperk, dvorana OŠ: zaključna prireditev ob 18. občinskem prazniku, podelitev priznanj, zabava, ansambel Donačka 19:00 Zavrh, Kulturni dom: potopisno predavanje s projekcijo Dominike in Igorja Osvalda, Sedemletna pot po svetu Nedelja, 14. september 8:00 Voličina, Dom sv. Jožefa: merjenje krvnega tlaka, ob 10.00 romanje k sv. Notburgi 9:00 Pragersko, Kulturni dom in naselje: 6. forma viva Pragersko, 8. likovna kolonija slikarjev amaterjev, DPD Svoboda Pragersko, do 20. 9. 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena Ponedeljek, 15. september :30 Pragersko, kulturni dom: 6. forma viva Pragersko, 8. likovna kolonija slikarjev amaterjev, kiparsko rezbarske delavnice za otroke, DPD Svoboda Pragersko, do 20. 9, Mestni kino Ptuj Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. september: 17:00 Odpleši svoje sanje: Združene moči; 19:00 Bog, le kje smo zagrešili; 21:00 Globina. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Skrb za varnost otrok na Ptuju v novem šolskem letu; 11. praznik Četrtne skupnosti Rogoznica; Vlasta Sto-jak kandidatka za županjo na lokalnih volitvah; Četrtna skupnost Spuhlja praznovala svoj osmi praznik; Zaključen mednarodni projekt na Ljudski univerzi Ptuj; Festival Poezije in vina - Ptuj 2014 s Svetlano Makarovič; Pesniški gost Veno Taufer na Hudi pokušnji v Ptujski kleti; S knjigami in rimami s pravljičarko Liljano Klemenčič; Otvoritev sedmih rimskih iger ob 1. mitreju; Rimljani na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju; Povorka Rimljanov po ptujskih ulicah; Na sedmih rimskih igrah dirka rimskih kvadrig; S plesom in glasbo v sobotno noč. PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CESTr g. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, 3-mail: vilko.gerecnik@siol.net www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 12. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE VUZEM w Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi s l i ko -pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, suhomontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929, www.tlakovanje-ploj.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KAMNOSESTVO IZDELOVANJE SPOMENIKOV, OKENSKIH POUC IN STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Informacije na mob.: 041 902 648 ali na E-mail bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolaričs. p., K jezeru 11,2250 PTUJ www.tednik.si RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. SPOMIN Na današnji dan mineva pet let, ko nas je zapustil naš dragi Pavel Ljubec -Palč Z JASE 24, PTUJ 11. 3. 1946 t 12. 9. 2009 Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. PRODAM jedilni krompir, dezire, po 0,30 € za kg. Tel. 764 52 31. PRODAM grozdje na brajdah, kvinton. Tel. 02 783 77 51. KUPIM starejšo pašno kravo. Tel. 040 727 779. PRODAM, 600-1 sod za vino, Inoks, gumi voz in koruznik. Tel. 041 728 945. PRODAM svinje, težke od 25 do 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 041 682 582. PRODAM odojke in prašiča, težkega okrog 200 kg. Tel. 031 253 488. PRODAM enoosno prikolico, 1200 kg, in več gospodinjskih aparatov. Tel. 02 781 24 41. PRODAM krompir za ozimnico, rdeči in beli. Branko Znidarič, Cvetkovci 102, Podgorci. Tel. 041 363 947. PRODAM odojke od 25 do 30 kg. Tel. 740 83 57. PRODAM odojke, težke okrog 30 kg. Možna tudi dostava. Tel. 031 420 891. PRODAM 500-kg mešalnico z mlinom za žito in 150-kg prašiča domače reje. Tel. 041 368 437. PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PIŠČANCE, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. KUPIM obiralnik koruze, siloskombajn, krožno brano, izkopalnik krompirja in vso drugo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi s traktorjem. Telefon 041 358 960. PRODAM prašiča, težkega okoli 180 kg, domače reje. Cena po dogovoru. Telefon 041 203 049. PRODAM prašiče, težke okrog 200 kg, možna menjava za drva. Telefon 041 462 671. PRODAM ciprese. Telefon 031 242 571. STANOVANJE DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam. Tel. 040 325 669. NEPREMIČNINE ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica 3. V stanovanju so internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Telefon 041 428 673. PRODAM dve gradbeni parceli na Po-lenšaku v izmeri 11 arov. Parceli sta zazidljivi in komunalno opremljeni. Telefon 031 453 601, 02 761 01 98. SPOŠTLJIVO prodam ali oddam garsonjero na mirni in sončni lokaciji, ob šoli in parku, na Ptuju. Telefon 031 757 919. Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Topolovec rojene Emeršič IZ GRADIŠČA 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Ediju Vajdu za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku Janku Kozelu za ganljive besede slovesa in obema nosilcema križev. Hvala društvu upokojencev Leskovec in PGD Leskovec. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do doma večnega počitka. Žalujoči: vsi njeni otroci z družinami ZELO ugodno prodamo večstanovanj-sko hišo v centru Ptuja z lepim dvoriščem, možni vsi dogovori, ter lepo parcelo na Mestnem Vrhu, s pogledom na Ptuj, cena 18.000 €. Tel. 070 270 130. V BUKOVCIH, v občini Markovci, prodam stavbno zemljišče v izmeri 1.300 m2. Telefon 041 672 168. BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. MOTORNA VOZILA RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM cirkularko z enofaznim motorjem, štiri liste, dobro ohranjeno. Tel. 787 73 11. PVC okna, vrata, senčila NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8 + 1, podaljšan, in strešne nosilce za vse tipe vozil. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282. ABA PEUGEOT 206 SV, LETNIK 2003, prvi lastnik, servisna knjiga, prodam. Tel 040 325 669. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZAKLJUČILI SMO NAROČNIŠKO AKCIJO IN IZŽREBALI DVA NAROČNIKA, ki bosta z nami in potovalno agencijo TURISTAGENT potovala na tridnevni izlet OBIRANJE MANDARIN v dolino reke Neretve: Stanko Frangež, Zg. Jablane 11,2326 Cirkovce z izbranim sopotnikom Avgust Klemenčič, Janežovski Vrh 46/a, 2253 Destrnik z izbranim sopotnikom Nagrajenca bomo o prevzemu nagrade pravočasno obvestili. Vidimo se 10.10.2014! ČESTITAMO! POSTATI IN OSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ^PÛ ^TEDNIK RADIOPTUJ 89.8»98£»l04rJ Prodamo ali damo v Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/7493410 Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta, dedka, tasta in prijatelja Danijela Horvata IZ GORIŠNICE 53 A Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Iskrena zahvala g. Andreju Firbasu za opravljen obred, lovcem, g. Žnidariču in g. Šumanu za poslovilne besede, pevcem in UKC Maribor, kjer so mu nudili oskrbo in lajšali bolečine v zadnjih dneh. Hvala tudi podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoč: vsi njegovi Na nebu zate zvezda je zasijala in ti pot v večni raj kazala. Ni več stiskov toplih rok, pesmi in veselja, usoda te iztrgala nam je iz življenja. Ne boš nam več igral in pel, nikoli več hudo trpel, vendar v naših srcih lep spomin na tvojo skromnost, ljubezen in dobroto večno bo živel! V SPOMIN 11. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi ati, partner, sin in brat Milan Zajšek IZ TRŽCA 37 A Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se udeležujete svetih maš. Vsi njegovi Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin, ostajajo praznina, molk in tišina. Stojim pred hišo in čakam te, mama, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, sedaj te nič več ne boli, utihnil je tvoj glas, bolečina, solza in žalost so pri nas. Če svečko na tvojem grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše najdražje mame, stare mame, prababice, sestre, tašče, tete ter botre Jožice Vidovič IZ VELIKE VARNICE 47 se zahvaljujemo vsem za vsak stisk roke, pisno in ustno besedo tolažbe, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvalo smo dolžni pogrebni službi Mir iz Vidma, g. župniku za opravljeno sveto mašo, nosilcema križa in zastave, govorniku za čuteče besede slovesa, pevkam, pevcem z organistom iz Leskovca, mariborskemu kolektivu Slovenskih železnic, kolektivoma Gastroja iz Ptuja ter Cestnega podjetja Ptuj. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, in vsem, ki jih nismo posebej omenili, a so se poslovili od naše drage mame ter jo v soboto, 30. 8. 2014 ob 13. uri pospremili k počitku. Žalujoči: vsi njeni Nič ni lepšega na tem svetu, dražjega v nobenem sefu, večjega, vem, ni zaklada, kot beseda vsem nam draga, kratka, lepa, vsem nam znana, mama, mama, stokrat mama. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sosede Ane Ciglar 31. 7. 1923 - 4. 9. 2014 IZ KAJUHOVE 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče in cvetje, za vsak stisk roke in besede tolažbe v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornici, pogrebnemu podjetju. Misel na to, da ste jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti, je neprecenljiva. Žalujoči: vsi njeni Ljubljana • Zaradi posla Mercatorja se bodo zagovarjali na sodišču Kaj o obtožnici pravi Stanislav Brodnjak Trije nekdanji vodilni v družbi Mercator - Zoran Jankovič, Stanislav Brodnjak in Mitja Marinšek - so pravnomočno obtoženi zaradi nakupa zemljišč v Nišu za gradnjo Merca-torjevega trgovskega centra izpred desetih let. Obtožnica jim, pa tudi ustanovitelju ljubljanskega nepremičninskega podjetja BSD Borisa Milivoja, očita zlorabo položaja. Sodna preiskava je bila končana 27. septembra lani, sodišče je spis poslalo na ljubljansko okrožno tožilstvo, ki se je odločilo, da vloži obtožbe. Ovadba zoper vse omenjene naj bi sicer temeljila na reviziji, ki jo je v Mercatorju leta 2006 opravila revizijska hiša Deloitte in se je nanašala na poslovanje Mercatorja v času, ko ga je še vodil Jankovič. Obtoženi naj bi preko prijateljskih podjetij pri nakupu zemljišča pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 100.000 evrov. Kot so opozorili revizorji, je ciprsko podjetje Fakim, ki ga je zastopal Bo- ris Milevoj, porabilo 20.000 evrov za stroške ter še 80.000 evrov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Jankovič je sicer doslej že večkrat zatrdil, da pri omenjenem nakupu ni šlo za sporne posle, niti ni prišlo do zlorabe položaja ali kaznivega dejanja. Kot je pojasnil, se sam ni dogovarjal za sklenitev pogodbe za nakup omenjenega zemljišča, prav tako pa je ni podpisal. Podobno trdi tudi soobtoženi Stanislav Brodnjak, sicer aktualni ptujski mestni svetnik iz vrst Desusa. „Očitno sem v tem postopku kolateralna škoda. Odgovornost se mi pripisuje Foto: Črtomir Goznik Med soobtoženimi za zlorabo položaja v Mercatorju je tudi Stanislav Brodnjak, ki pravi: „Za ta posel nisem vedel in nisem v zvezi z njim podpisal nobene listine." zaradi odgovornosti po položaju, ker je sklenitelj posla in likvidator računov sodil v resor tuji trgi, ki sem ga kot član uprave Mercatorja pokrival do konca leta 2005. Ne razumem, kako se v kazenskem postopku lahko uporablja institut objektivne odgovornosti. Kot sem že večkrat omenil, za ta posel nisem vedel, niti nisem v zvezi z njim podpisal nobene listine, niti komur koli naročal ravnanja v obravnavani zadevi," je za Štajerski tednik pojasnil Stanislav Brodnjak. MG Haloze • Zupani enotno za državno pomoč Plazovi povzročili 2,5 milijona evrov škode? Dolgotrajno deževje je v zadnjih dveh mesecih začelo povzročati proženje zemeljskih plazov in usadov. Zgolj v Vidmu pri Ptuju in Podlehniku se jih je sprožilo preko 40. Ker občinski proračuni za sanacije plazov ne zadoščajo, so se župani haloških občin v ponedeljek, 8. septembra, odločili za skupno prijavo škode z namenom, da se ti plazovi označijo kot naravna nesreča in se pridobi državna denarna pomoč. »Ker se padavine nadaljujejo, zemlja pa je že zelo napita, se omenjeni pojavi še pogosteje pojavljajo. Zasute ali pretrgane so številne ceste, še večje število pa je »čakajočih« plazov, ki se bodo sprožili ob nadaljevanju deževja ali spomladi ob taljenju snega. Župani haloških občin (Zavrč, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Makole) ocenjujemo, da so trenutne škode že tako visoke, da že krepko presegajo prag treh NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO /Vsi1/O RS „., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, promilov državnega proračuna, zato menimo, da se dogodek lahko označi kot naravna katastrofa,« je dejal sklicatelj sestanka županov na temo plazov Marko Maučič, župan občine Podlehnik. Zakaj zgolj haloški plazovi niso dovolj za državno pomoč Zemeljski plaz je po uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode »zgolj« zemeljski plaz in udor, ki ogrozi naselje ali več naselij, gradbene inženirske objekte, zlasti objekte transportne infrastrukture oziroma drugo premoženje v velikem obsegu in ne vključuje usadov, podorov in drugih podobnih naravnih pojavov, ki jih povzročajo zlasti intenzivne padavine in neurja oziroma spremembe, ki občasno nastanejo na nesaniranih plazovih. To po- meni, da ti plazovi, ki so se sprožili v haloških občinah, ne spadajo pod plazove, za katere bi se lahko po metodologiji zahtevala ocena škode Foto: Mojca Vantur s strani Uprave RS za zaščito in reševanje ter nato državna pomoč. Ta se lahko zahteva, ko ocena neposredne škode doseže 2,5 milijona evrov ozi- roma že omenjenih 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014, da je dosežen limit za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Da bi haloške občine dosegle to višino, so se odločile povezati v skupni prijavi plazov na izpostave uprav RS za zaščito in reševanje, k temu pa bodo skušale prepričati tudi druge slovenske občine, ki so zabeležile plazove med osmim avgustom in osmim septembrom. Mojca Vtič Opozorilo Deževno obdobje bo trajalo do vključno sobote. Predvsem v južni, osrednji in vzhodni Sloveniji bodo močneje narasli nekateri vodotoki. Zaradi precejšnje namočenosti se bodo lahko prožili zemeljski plazovi. dnevna kctfla pomaranča, ob «Iravi 3 a, pttj lcSSÄato 4,90 € 2 s l€ vsak delovnik od 11. do 15. ure Napoved vremena za Slovenijo 12/16 Kakršno bo vreme na Mja kazalo, bo ves mesec ostalo. 9/12 Danes bo oblačno. Občasno bo še deževalo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Lahko tudi zagrmi. Na Primorskem bo občasno delno jasno, še bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 11 do 17, na Primorskem do 22 stopinj C. Obeti V noči na soboto se bo dež v vzhodni Sloveniji prehodno okrepil, v soboto čez dan bo še deževalo. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajšimi obdobji sončnega vremena, pojavljale se bodo krajevne plohe.