AVE MARIA
published monthly by The Slovene Franciscan Fathers,
LEMONT, ILLINOIS
in the interest of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Cross.
Subscription Trice: $2.50 per annum
Naročnina: $2.50 letno. Izven U. S. A. $3.00
Management — Upravništvo AVE MARIA
P. O. Box 608, Lemont, III. Telephone: Lemont 494
Editor — Urednik
REV. BERNARD AMBROZICH, OFM. 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111.
Printed by SERVICE PRINTERS Lemont, 111.
Entered as second-class matter August 20, 1025, at the post office at Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1870. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on Au-1 Kust 20, 1025.
Naročite se na
"AVE MARIA"
ki je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
Več svetih maš
se daruje za naročnike našega lista. Najbolj stalna je pa sv. maša, ki se daruje vsako prvo nedeljo v mesecu v naši samostanski cerkvi pri Mariji Pomagaj v Lemontu.
t
Vsak naročnik
NAŠEGA LISTA JE PODPORNIK VELIKE MISLI MISIJONSTVA JEZUSOVEGA. ZAKAJ? DOLARJI KI SI JIH NAMENIL ZA NAROČNINO NAŠE-GO LISTA, NISO VRŽENI V KOT. KAMENČKI SO ZA ZGRADBO KRISTUSOVEGA DUHOVNI-STVA. ZATO JE BILA AVE MARIJA USTANOVLJENA, 1)A BI V GMOTNEM OZIRU PODPIRALA DIJAKE, KANDIDATE ZA DUHOVNIŠKI STAN. TVOJA NAROČNINA JE SEME, KI NAJ NEKOČ OBRODI SAD V VINOGRADU GOSPODOVEM. KOLIKO JE DIJAKOV, KI BI RAI ŠTUDIRALI, PA IMAJO SREDSTEV. SAMOSTAN V LEMONTU JE TUDI ŠOLA IN VZGOJE-VALIŠCE IDEJALNIM FANTOM, KI SO SI ZAŽELELI SLUŽBE ALTARJA. SEDAJ RAZUMEŠ. NAS LIST UTIRA POT TEM ŠTUDENTOM.


MOLITVENI NAMENI V JULIJU
Fr. Martin
PLOŠNI NAMEN: Da bi ljudje bolj cenili zakrament sv. birme. Po birmi postane vsak, ki je že bil očiščen v oživija-Jočih vodah sv. krsta, pravi vojak Kristusov — v»jak, ki se ne bojuje z jeklenim mečem, ampak 2 mečem in močjo duha. V sv. krstu postane °trok božji, toda je še slab in nepopoln. Sv. birma mu daje milost, katera mu je tako potrebna v borbi proti močem teme. Daje mu vsa Potrebna orožja in tudi vojaški aparat za tisto borbo. Vsak ve, kaj se pravi, boriti se proti peklenski moči. V tej borbi je treba veliko pogu-rna> Je treba dobre volje. Slabič pobegne z bojnega polja, odloži orožje in sovražnik ga vja-me nepričakovano. Ta sovražnik pride v obliki skušnjav, strasti, slabosti. Duhovni boj je pre-Vec slabiča. Zahteva preveč čuječnosti, pre-Več upiranja proti slabemu nagnjenju.
Seveda človek sam na sebi ne more sam omagati. Potrebna mu je višja moč. Zato nam dobri Bog poklanja pomoč sv. Duha po zakramentu sv. birme. Tisti, ki zares razume, kaj sv. birma pomeni, bo tudi srčno želel prejeti tisti skrivnostni zakrament in se bo torej resno pripravljal, da ga lepo prejme. Tak bo tudi čutil m°č od zgoraj. Tisti pa, ki ne razume tega zakramenta in se tudi veliko ne briga zanj, kako
bo mogel biti deležen vseh dragocenih milosti, ki so mu na razpolago?
Treba je torej skrbne priprave, nič manj kot za prvo sv. obhajilo. Da bi se ljudje le zavedali tega. Pomnimo tožbo sv. Terezike, ki pravi, da ne more razumeti, zakaj se ljudje bolj ne zanimajo za ta zakrament ljubezni. In zakrament ljubezni je po vsej resnici, kajti Duh ljubezni zasede svoj prestol v tistih dušah, ki ga vredno prejmejo v sv. birmi.
MISIJONSKI NAMEN: Da bi mohamedan-ci spoznali Kristusa Odrešenika. Zgodovina katoliške cerkve nam ve veliko povedati o napadih mohamedancev ali Turkov na krščanstvo in sploh na vse ljudi. V sedmem stoletju se je vse začelo, ko si je Mohamed zmislil novo nespametno vero. Gorje je bilo za kristjane in pogane, ko se je začela tista nova vera razširjati s pomočjo meča. V Aziji, Afriki in Evropi so vsi občutili neusmiljenost mohamedanstva. Vemo, kako so se krščanske čete junaško borile zoper Saracene v križarskih vojskah za rešitev sv. dežele. Vemo tudi, kako je Marijina čudežna pomoč strla turško moč, ki je prodirala v srednjo Evropo v šestnajstem stoletju. Molimo, da bi mohamedanci spoznali resnice Kristusovega nauka!
ALI BOM ŠTEL ALI TEHTAL?
P. Bernard
HI
v

£9
O greš v tuji deželi kupovat to ali ono reč, se ti lahko zgodi, da te hitro spoznajo za tujca. Ko trgovec vpraša: Koliko hočete tega blaga, boš morda rekel: Toliko in toliko kosov. Trgovec ti pa pove, da se tista reč prodaja na vago, ne na štetje. Včasih pa tudi narobe. Ti boš rekel: Toliko funtov mi dajte. Mož ti bo pojasnil, da gre stvar kar na kose na tehtnico.
Zdaj pa obrnimo pozornost na kaj drugega.
Večkrat se sprašujemo, koliko je na svetu katoličanov. Včasih slišimo, da nas je tristo milijonov. Drugič bo kdo trdil, da nas je štiristo milijonov. Tretji morda zine, da nas je okoli tristo in petdeset milijonov.
Kaj bolj natančnega je res težko povedati.
Eno pa vemo: Število katoličanov je dosti veliko, da vzbuja pozornost. Nihče ne more tega velikega števila, nihče ne more naših milijonov podcenjevati. Res opažamo, da se veliko število katoličanov pogosto poudarja v tisku, ki se ne more imenovati katoliški tisk. Ob vsaki priliki, ko svetni tisk omenja to ali ono zadevo katoliške cerkve, naj bo Vatikan ali papež, naj bo kaka obletnica ali prizadevanje za mir, naj bo obisk kakega princa ali politikarja pri papežu ali kaj drugega takega, tudi poudarjajo veliko razširjenost katoličanstva po svetu.
Štetje katoličanov ne more povedati natančnega števila, ker je stvar jako težka. Bog edini je, ki natančno ve, koliko nas je. Toda Bog ni zadovoljen s samim številom. Prepričani bodimo, da Bog manj šteje ko — tehta . . .
Poskusimo tudi mi vzeti v roke božjo tehtnico in pogledati, koliko kaže.
Zdi se nam, da bo pokazala ta tehtnica
tri različne vrste katoličanov. Razločila nas bo po tem, s kakšnimi nameni in nagibi služimo Bogu.
Pokazala bo ta božja tehtnica, da nekateri katoličani služijo Bogu samo zato, ker ga LJUBIJO. Njihovi nagibi so čisti in se nič ne mešajo s človeško sebičnostjo in kori-stolovstvom.
Sebičnost in samoljubje sta lastnosti, ki se jih noben človek ne otrese z lahkoto. Preveč sta ukoreninjeni v naši k slabemu nagnjeni naravi. Toda milost božja je zmožna delati čudeže v človeških dušah. In eden največjih čudežev je ravno v tem, da se duša popolnoma otrese same sebe ter ima le Boga pred očmi. Najbrž med milijoni katoličanov ni ravno veliko takih, ki so dosegli v sebi ta čudež. Da pa svet ni in nikdar ni bil brez takih, nam priča dejstvo, da svet ni in nikoli ni bil brez — svetnikov.
V drugo skupino spadajo tisti, ki služijo Bogu zgolj iz STRAHU, še nekako dobro izpolnjujejo zapovedi in vse dolžnosti pravega katoličana, ampak za vsem tem je poglavitni nagib — strah pred Bogom.
Sicer pravi sveto pismo, da je začetek modrosti strah božji. Dokler je ta strah podoben tistemu strahu, ki ga ima otrok pred starši in se jih boji žaliti, ker jih ima obenem rad, je še kar dobro, če se pa ta strah raz-rase, da se ljubezen do Boga kar umakne daleč v ozadje ali pa celo popolnoma zgine, potem o takih katoličanih ne moremo pohvalno govoriti.
Če katoličani hodijo na primer ob nedeljah k maši samo zato, da ne bi naredili smrtnega greha in si ne zaslužili jeze božje, je to prav žalostno. Na tihem si pa menda mislijo, da bi ne šli k maši, če bi ne bilo za opuščanje maše — kazni. Te vrste katoličani si mislijo Boga vedno s palico v roki, jeznega in hudega gospodarja. Nikoli si ga ne morejo prav predstaviti kot Očeta, ki komaj čaka, da bi lahko dušo objel, palico pa skril.
Če ima Bog — po človeško govorjeno
—	tudi palico, ko vlada svet, to ni po njegovih željah in nagnjenosti, ampak pride odtod, ker ljudje sami Boga k temu prisilijo. Premalo jih žene k Bogu ljubezen, prepogosto prihajajo pred Boga zgolj iz strahu, ker se boje njegove kazni. Ti ljudje ne poznajo pomena besede o prostosti otrok božjih, katero prostost nam je zaslužil Kristus, naš brat.
Ali ni škoda, da v tolikih srcih katoliških ljudi vlada bolj božji strah kot božja ljubezen?
Je pa še tretja vrsta katoličanov, ki ne služijo Bogu iz ljubezni, pa tudi ne iz strahu. Sam Bog ve, koliko je takih. Kaj je potem gonilna sila teh ljudi? Kaj jih žene, da sploh še kaj store za Boga, vsaj navidezno?
Komaj kaj drugega ko gola navada. Tako so bili naučeni, tako so bili vzgojeni, tako delajo drugi okoli njih. Sami od sebe nimajo nobenega pravega prepričanja, nobene 1'esnično samostojne misli. Ravnajo se po drugih. Ko gredo drugi k maši, gredo še sami. Ko drugi ne jedo mesa, ga tudi sami ne. Ko drugi molijo, molijo tudi sami. Ko gredo drugi k spovedi in obhajilu, jih posnemajo prav tako, kakor jih posnemajo, ko gredo spat, jest, delat.
Samostojnosti nimajo, drugi vplivajo nanje. Zato se pa po drugih ravnajo tudi potem, če se njihova okolica spremeni, če se preselijo med take, ki ne spolnjujejo verskih šeg, navad in zapovedi, kar čez noč vse (>puste: nedeljo, petek, veliko noč, molitev
—	vse.
Iz takega razpoloženja premnogih katoličanov se da razlagali dejstvo, da je toliko naših lastnih rojakov odpadlo od vere in ^°ga, kakor hitro so prišli med ljudi, ki vsega tega niso vršili.
Tolikokrat pravimo: Kako je mogoče, SaJ so doma bili vendar vsi verni in so tudi Praktično kazali svojo vero?
Vidite: Bogu so služili vse bolj na vi-
dez, ne iz ljubezni in ne iz strahu, kar tako, površno, brez misli, brez notranjega prepričanja, iz navade, iz posnemanja drugih. Zato je skoraj moralo priti, kar je prišlo. —
Tako nekako, mislim, bi nam govorila božja tehtnica, če bi si jo mogli izposoditi za nekaj časa in pretehtati na njej vse stotine milijonov katoličanov, ki se včasih z njimi postavljamo in nas drugi zavoljo njih — zavidajo . . .
Kdo bi mogel reči, v kateri skupini jih je največ? Morda v drugi, ali morebiti celo v — tretji? To bi bilo kaj žalostno. Toda tako ugibanje nam nič ne koristi. Prepustimo stvar Bogu. Eno pa nas mora zanimati, zelo zanimati. V kateri skupini smo mi sami...? Pa menda ja ne v tretji?
Mislimo si, da bi vse te skupine katoličanov stale pred Kristusom Kraljem in bi jih On pozval, naj vsi kot en mož na glas zapo-jo: SRCE JEZUSOVO, KRALJ IN SREDIŠČE VSEH SRC!
Kakšen pomen, kakšno veljavo bi imel ta vzklik na primer pri tretji skupini? Ali bi bil Gospod enako zadovoljen z vsakim vzklikom, brez ozira na to, iz katere skupine je prišel ?
O ne! Število bi kaj malo zaleglo, odločevala bi — tehtnica.
Dajmo tudi sami bolj tehtati in manj šteti!
Molitveni namen: Da bi ljudje bolj cenili zakrament sv. birme. Pridi, Sveti Duh!
KARMELSKA MATI BOŽJA
Fra. Rudolph Flajnik in Fra. Edbert Starešinič, O. Carm.
ARIJA je mati vseh kristjanov, ker je Jezus njej zapustil nesrečno človeštvo, ko je umirajoč na križu rekel: Mati, glej, tvoj sin.
Vendar je Marija mati vseh kristjanov še posebno, če njeni otroci zvesto nosijo njen znak stanovitnosti in blagra.
Marija je bila tista, ki je Simonu Sto-cku, slavnemu svetniku karmelskega reda, podarila rjavi škapulir in mu govorila te mile besede: "Tisti, ki bo umrl noseč ta škapulir, ne bo trpel večnega ognja."
Tako se je zgodilo, da so kristjani prejeli nenavadno dobroto in so postali najbolj priviligirani Marijini otroci.
Vsi katoličani vedo, kaj je rjavi škapulir naše karmelske Matere. In posebno zato vsi vedo, ker so večinoma vsi na tisti dan, ko je Gospod prvič prišel v njihovo srce, prejeli iz duhovnikovih rok tudi Marijin karmel-ski škapulir. Tako smo tisti dan postali ne samo živ tabernakelj samega Boga, ampak obenem tudi najljubeznivejši otroci Marijini.
Resnično, ta prilika je pomenila za nas najbolj blagoslovljeni dan našega življenja. Bil je dan našega sprejetja med Marijine otroke, dan našega posvečenja.
Zares, škoda je, da nimamo vedno v srcu in v mislih velikih dobrot, ki si jih zaslužimo, če zvesto nosimo Marijin škapulir. Ako bi bili bolj pazljivi na Marijine obljube, ako bi razmislili velikost Marijinih besed, bi nikoli ne bili brez škapulirja.
Mnogokrat in na vse mogoče načine je Marija že izpolnila svojo obljubo, ne samo ob smrtni uri, ampak tudi v drugih, še bolj nesrečnih trenutkih življenja. Vsled tega si ne moremo kaj, da ne bi verjeli v učinkovi-
tost in čudovito moč škapulirja, prav po Marijinih besedah:
"Tisti, ki bo umrl noseč ta škapulir, ne bo trpel večnega ognja."
Po vsej pravici moramo torej nositi škapulir vedno in povsod, ker obljuba se glasi: "Tisti, ki bo umrl noseč škapulir . . ."
Tako vidimo, da je resnično, da ima Marija vedno v mislih smrtno uro vseh kristjanov, in uslišuje njihovo molitev: "Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri."
Za kristjane takšno pripravljanje na smrt ni nič novega, kajti imajo v srcu zapisane besede našega Gospoda: "čujte torej, ker ne veste, katero uro pride Gospod."
Otroci Marijini, ki zvesto nosijo njen znak, se ne bodo bali smrti. Marija Pomagaj, zlasti pa karmelska Mati božja, bo pomagala svojim izbranim otrokom.
Na dan 16. julija slavimo praznik rjavega škapulirja pod imenom: Karmelska Mati božja. Ta praznik je Mariji zelo drag. Za njene otroke je pa praznik duhovnega veselja in posvečenja. Ob tistem dnevu bi mi morali moliti k Mariji to lepo molitev in obhajati posebno pobožnost na čast karmel-ski Materi božji, ki je "življenje, sladkost in upanje naše":
"O najsvetejša in brezmadežna Devica, lepota in veličastnost Karmela, ki gledaš z očesom polnim naklonjenosti na tiste, ki nosijo Tvoj škapulir, poglej dobrohotno tudi name in me pokrij s plaščem svoje posebne zaščite. Ojačuj mojo slabost s svojo močjo. Razsvetli moje mračno razumevanje s svojo modrostjo. Povečaj v meni vero, upanje in ljubezen. Okrasi mojo dušo s takimi milostmi in krepostmi, ki bodo vedno ugajale Tvojemu Sinu in Tebi. Pomagaj mi v življenju ter tolaži me v smrtni uri s svojo najbolj prijateljsko prisotnostjo. Pokloni me najvzvišenejši Trojici kot tvojega vdanega služabnika in otroka, da Te bom vekomaj slavil in častil v raju. Amen!"
ZAKAJ NE V MEŠAN ZAKON?
P. Hugo
EŠANIM zakonom ni nobena cerkev prijazna, najmanj še katoliška. Sicer sami na sebi niso niti proti naravnemu, niti proti božjemu, samo proti cerkvenemu pravu. Zato jih sv. Cerkev iz tehtnih razlogov in pod gotovimi pogoji lahko dovoli. Toda kadar mora to storiti, da prepreči hujše zlo, ji srce krvavi, kot skrbni materi, katere hčerka se je komu obesila, ki ne obeta dobrega moža, ne srečnega zakona.
In kakor taka hčerka ne razume, kako ji more mati, ki ji je vedno vse najboljše želela, naenkrat zastaviti pot do sreče, tako otroci matere Cerkve ne morejo umeti, kako jim more ona, hvaljena kot najboljša mati, tako odločno braniti v mešan zakon. Saj vendar sama tako rada pridiga, da ljubezen zravna, ali vsaj premosti vse, še tako globoke prepade.
Nimam namena na to vprašanje odgovarjati onim mešanim zakonskim kandidatom oz. kandidaticam, ki so že čez ušesa zaljubljeni drug v drugega. Če je pri takih navadno materina beseda, na katero še največ dajo, zastonj, kaj naj bi moja pomagala, ko bi jim tudi do ušes prišla. Enako na matere takih ne mislim vplivati, naj skušajo tako zvezo za vsako ceno preprečiti. Kajti kot rečeno, če je stvar tajno že tako daleč dozorela, bi tudi njihovo prizadevanje ne imelo Uspeha. Za take je treba samo še moliti, da bi se jim še pravočasno oči odprle.
Onim te vrste, pri katerih je znanje še v povojih, bi pa utegnil odgovor na stavlje-no vprašanje kaj koristiti. Naslavljam ga Pa seveda pred vsem na njihove starše, zlasti na matere, ker bi sieer prazni cerkvi pridigal. Kajti koliko take mladine bere Ave Marijo? če bodo matere zapazile iskre mešanega znanja, jim s kreditom, ki ga imajo Pri otrocih, in tehtnimi razlogi morda še
uspe, te iskre pogasiti, preden zagore v plamen slepe in gluhe ljubezni.
Zakaj tedaj ne v mešan zakon? Sv. cerkev, ki je tudi v tem oziru nedvomno najbolj izkušena mati, na podlagi svoje bogate skušnje le predobro ve, da so mešani zakoni, z redkimi izjemami, za zakonce same nesreč-
S tem prstanom . . .
ni, za njun zarod in človeško družbo pa usodni. Spričo tega dejstva bi ne zaslužila imena mati, če bi brezbrižno gledala, kako se njeni otroci vse skrižem ženijo in možijo s protestanti, Judi, brezverci itd.
Vera najgloblje posega v sožitje zakoncev. če sta iste vere, je eden glavnih pogojev zakonskega soglasja zagotovljen. In to soglasje je tem blagoglasnejše, čim bolj oba iz vere živita. Ena vera obeh in na njej pozidana medsebojna ljubezen v resnici zravna, ali vsaj premosti vse prepade, ki navadno šele po poroki zazijajo med obema. Različna vera prepade še poglablja. Ko so se
jima razblinile sladke novoporočne sanje in sta se znašla v vsej zakonski realnosti, istini-tosti, ko je njuna dotlej slepa ljubezen jela dobivati vid in sta začela vedno jasneje spoznavati, da sta prav za prav obojestransko mačka v žaklju kupila, takrat se jima šele posveti, kako usodna je različnost vere. Most naravne ljubezni, ki je dotlej vezal oboje src in se je zdel neporušljiv, se je začel majati. Samo edinost v veri in iz nje poganjajoča ljubezen bi ga mogla še podpreti in podzidati. Ker pa te ni, začne zli duh enemu ali drugemu, če ne obema, vedno glasneje šepetati v uho: "V begu, v razporoki je rešitev!"
Sicer moderni mešani zakonci verski prepad navadno s tem premostijo, da se praktično odpovedo vsak svoji veri in postanejo moderni pogani. S tem se zakonska druga sicer kakih verskih prepirov rešita, medsebojno zvezo pa še bolj razrahljata. Prej se jima je vsaj bolj ali manj sveta zdela, po veri posvečena in samolastni razdružitvi odtegnjena. Kar je Bog združil, naj človek ne loči, jima je bolj ali manj glasno še odmevalo v srcih. Potem pa začneta zakonsko zvezo smatrati za navadno dvostransko pogodbo, ki se po obojestranskem sporazumu brez nadaljnjega, ali vsaj potom civilne oblasti, ki je danes glede tega tako širokogrudna, lahko razveljavi. Pa sta zopet "ledig in fraj". Seve na ta način pre-moščati prepad, ki ga verska razlika med zakonci izkoplje, se pravi: hudiča z belce-bubom izganjati.
Številke, ki tako prepričevalno govorijo, pravijo, da so mešani zakoni zlo za zakonce same. Ko bi ne bilo zlo, bi med njimi ne bilo toliko razporok. Statistika pa pravi, da so med njimi razporoke znatno številnejše kot med zakonci iste vere, naj bo že ta ali ona. Pri rokah imam tozadevne statistične podatke iz Nemčije, ki je prav tako neka krščanska mešanica kot Amerika. In kaj
pravi ta nemška statistika? Da je prišlo med leti 1923—39 na 100 zakonov katoličanov s katoličankami 1 razporoka. Na 100 zakonov protestantov s protestantinjami 3 razporoke. Na 100 mešanih zakonov, katoliško-protestantskih, pa 8 razporok.
To zlo mešanih zakonov se še poveča pri zarodu. Iz mešanih in moderno poganskih zakonov, kar je dejansko domala isto, dobiva človeška družba pomladek najslabše kakovosti. Pomladek dobiva, iz katerega izhaja največ mladostnih zločincev. So to navadno otroci brez vere vzgojeni, v kolikor so sploh vzgojeni, ki ob prvi preizkušnji zgube ravnotežje in omahnejo v nižine življenja. Tudi to potrjuje statistika s svojimi nepobitnimi številkami. Ona pravi, da je bilo n. pr. v Nemčiji v razdobju 1923-27 sklenjenih okrog 350.000 mešanih zakonov. Čeprav iz mešanih zakonov ne prihaja niti polovica toliko otrok kot iz zakonov ene vere, da, niti tretjina toliko ne, kot iz čisto katoliških zakonov, kot pravi ista statistika, je ostalo v tem razdobju ondi 195.911 otrok mešanih zakonov nekrščenih. Kajpada so ostali tudi brez verske vzgoje.
Gotovo ni namen zakona množiti le zemeljske državljane, ampak predvsem božje državljane. Dolžnost staršev je, da svoje otroke najprej za Boga vzgajajo. Pa prav starši mešanih zakonov se najmanj brigajo za to plat vzgoje svojih otrok. In ko bi se tudi brigali, bi bil uspeh zelo dvomljiv. Ta vzgoja zahteva vzajemno prizadevanje očeta in matere, z besedo in zgledom. Oče in mati, vsak druge vere, pa ne tvorita takega vzajemnega vzgojitelja. Čeprav bi nekato-liški drug svojemu katoliškemu sodrugu pustil popolnoma prosto roko pri vzgoji otrok, kar se kljub dani garanciji le redko zgodi, bi s svojim zgledom še tisto podrl, kar je katoliški drug sezidal. Taki otroci so zgodaj zastrupljeni z dvomom, katera vera je prava.
Ali ta, ki jo katoliški del uči in prakticira, ali ona, po kateri nekatoliški del živi.
Oče in mati znanega nabožnega pisatelja, Rev. Sebastijana pl. Oera, benediktinca, sta bila sprva mešana zakonca. Oče je bil katoličan, mati protestantinja. Oba pa sta bila globoko verna. Zakon je bil sklenjen s postavnim spregledom od zadržka mešane vere. Zahtevane garancije, da nekatoliški del katoliškega ne bo v ničemer motil, kar se tiče njegove vere, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni in da se bo katoliški del pametno in previdno prizadeval nekatoliškega spreobrniti k svoji veri, vse to je bilo pismeno zajamčeno, kot Cerkev zahteva, preden hoče o mešanem zakonu sploh kaj slišati. Pa sta tudi zvesto držala, kar sta bila obljubila.
Toda sin benediktinec piše v svojih spominih na mater: Bilo ji je vedno jasneje, da ne možu, še manj pa otrokom, ni in ne more biti to, kar bi jim morala biti. Visoka stena se je dvigala med njo in njimi, čeprav si je vse prizadevala, da bi jo odstranila. Postavila se je kolikor le mogoče na katoliško stališče, da jo je večkrat že njena protestantska vest pekla. A zastonj. Kar tujo se je čutila v družini, dasi so bili mož in otroci ■'lno ljubeznivi do nje in ji niso nikdar spodkopavali njenega osebnega verskega prepričanja. Najbolj pa je ta prepad čutila ob nedeljah in praznikih, ko je moža in otroke spremljala do cerkvenih vrat, tam se je pa poslovila od njih in šla v svojo cerkev k službi božji, šele ko je po mnogih notranjih l)()jih prestopila v katoliško cerkev, je čutila, ('a je prava žena svojemu možu in mati v Polnem pomenu besede svojim otrokom.
A taki idealni mešani zakoni so redki. In kateri so, itak ne ostanejo dolgo mešani, kot ta ni ostal. Nekatoliški del uvidi, da Predstavlja veliko nesoglasje v družinskem soglasju. Ko bi Cerkev iz svoje bogate sku-snJe vedela, da bo vsaj večina mešanih zakonov te vrste, bi jim ne bila tako nasprotna, zato se jim po vsej svoji moči upira, ker
na podlagi iste dolgotrajne skušnje ve, da so taki idealni mešani zakoni le ena proti sto. Hočem reči, da je izmed sto 99 takih, ki so prekletstvo za zakonce, za otroke in za človeško družbo.
Ali zdaj razumete, zakaj ne v mešan zakon? Ali zdaj veste, zakaj Cerkev mešane zakone le iz tehtnih razlogov in le pod gotovimi pogoji dovoljuje, a jih še v tem slučaju ne blagoslavlja tako kot čisto katoliške? Zato, ker je mati, skrbna, ljubeča mati svojih otrok, ki bi jih rada videla srečne v tem in onem življenju. Kdor take matere ne spoštuje, je ne uboga, ampak njo in njene blagohotne nauke prezira, naj sam sebi pripiše, če ga prekletstvo spremlja skozi življenje. Za take Cerkev samo še — moli...
PRIDI, TOLAŽNIK! P. Evstahij.
PRIDI, SVETI DUH! PRIDI, PROSIM, K MENI! DAJ MI, ZAŽELJENI, SVOJ NEBEŠKI DAR!
PRIDI, SVETI DUH! TOLAŽNIK PREMILI, TI ME POMAZILI, DA BOM NOVA STVAR!
PRIDI, SVETI DUH! SONCE LJUBEZNIVO! VLIJ MI VERO ŽIVO! TVOJ NAJ BOM VSEKDAR!
PRIDI, SVETI DUH! O LJUBEZEN VEČNA! DUŠA MOJA SREČNA CENI MILI ŽAR. . .
ALI MORE RADIO NADOMESTITI CERKEV?
P. Bernard
ČKRAT kdo vpraša, če je opravil svojo nedeljsko dolžnost tisti katoličan, ki ni šel k maši v cerkev, pač pa je doma poslušal mašo in pridigo na radio.
Samo mimogrede naj odgovorim, da tak ni opravil nedeljske dolžnosti. Naš članek ima pa nekaj drugega in nekaj več pred očmi. Saj lahko vidite takoj pri naslovu, da je tako. Drugače bi bil napis nad tem člankom: Ali more radio nadomestiti nedeljsko mašo?
Vprašanje je torej, če more radio nadomestiti cerkev sploh.
Nedavno tega je bil o tem članek v poljudnem ameriškem magazinu. Pisal je tisti članek mož, ki ni katoličan, pa tudi drugače ne posebno veren. Nasproten pa ni nobeni veri, ne katoliški, ne protestantovski. Hvali delo vseh različnih "cerkva" v preteklosti, češ da so bile potrebne in so mnogo dobrega naredile na svetu, ker so vzgajale množice ljudstva in s tem veliko koristile človeštvu, ki ni imelo v tistih časih toliko drugih vzgojnih ustanov kot jih ima v naših dneh.
Potem pa pravi dalje, da so se razne "cerkve" v našem času preživele in kmalu ne bodo več na mestu. Zakaj pa ne? Prvič so predrage, preveč stanejo. Drugič pa zato, ker sedaj stopajo na njihovo mesto druge ustanove, ki so vse bolj pripravne in priročne, pa tudi veliko cenejše. Med te spada po njegovem mnenju prav posebno — radio.
Čemu bi še vzdrževali cerkve, ko imamo radio? Čemu bi plačevali za cerkve in hodili vanje, ko si prihranimo toliko denarja in časa in drugih sitnosti, če kar lepo doma ostanemo, odpremo radio in poslušamo raz-
ne programe, ki so navadno boljši ko razne pridige in petje in godba v cerkvah?
Tako vprašuje tisti članek in ob koncu napoveduje propad cerkva in veliko prihodnost radija . . .
Kaj bo prepričan katoličan rekel na vse
to?
Nič drugega ne more reči, ko da je tisti možakar zelo površno gledal na pomen in korist cerkve. Prav tako površno je gledal na pomen vere. Prav jasno je dokazal, da nima pojma o tem, kaj je prav za prav namen in pomen vere v Boga in zraven tega tudi Cerkve.
Nič ne bomo ugovarjali trditvi onega članka, v kolikor povzdiguje pomen cerkva, posebno pa še katoliške cerkve, za ljudsko vzgojo. Mi sami prav dobro vemo, da je Cerkev vedno bila velika vzgojiteljica poe-dincev in celih narodov. Bili so časi, ko je bila Cerkev skoraj edina vzgojiteljica in učiteljica. Šele polagoma so se pojavili drugi vzgojitelji, ki so ji prišli deloma na pomoč, deloma so jo spodrinili pri njenem učiteljskem in vzgojiteljskem delu.
Ni pa bilo dosedaj tako močnega čini-telja na svetu, da bi mogel katerikoli človek po pravici trditi: Cerkev je postala kot vzgojiteljica nepotrebna. Vsaj taki si niso upali tega trditi, ki so drugače jemali Cerkev s prijaznostjo v misel. Njeni nasprotniki pa itak nikdar niso imeli zanjo prijazne besede.
šele v naših časih so se našli tudi "verni" ljudje, ki napovedujejo Cerkvi nepotrebnost in pravijo, da bo stopil na njeno mesto — radio ...
Zapisal sem o njih, da so "verni". To se pravi: delajo se verne, v resnici so pa samo "verni". Kako naj jim verjamem, da so verni, ko pa vidim, da imajo o poklicu Cerkve tako slabe pojme? Po našem prepričanju Cerkev nikakor ni samo vzgojiteljica v kakem svetnem pomenu te besede.
Kdor si domišljuje, da more radio nadomestiti delo Cerkve, ta pač ničesar ne ve
v drugih nalogah Cerkve Kristusove. Siromak si je vtepel v glavo, da je katoliška Cerkev nič več in nič manj kot kaka protestan-tovska "cerkev", ki je ni ustanovil Kristus, temuč ta ali oni "reformator" — navaden človek.
Kristusova Cerkev je vse kaj drugega ko samo organizacija za ljudsko vzgojo.
Kristusova Cerkev zajema svojo moč iz svetih zakramentov, ki jih upravlja in deli njeno duhovništvo.
Kristusova Cerkev je skoz in skoz pozidana na nadnaravno podlago božjega razodetja.
Kristusova Cerkev posreduje milost božjo, notranje prerojenje duše.
Kristusova Cerkev ima nalogo, ljudi učiti pravega bogočastja, ki ne obstoji samo v molitvi, ampak še veliko več v DARITVI, v daritvi svete maše.
Kristusova Cerkev preustvarja ljudi in napravlja iz njih otroke božje s tem, da dela iz njih svetišče božje, tempelj Svetega Duha.
Kristusova Cerkev ni samo kaka verska organizacija za ta svet, ampak je pravo, čeprav skrivnostno Telo Kristusovo.
Kristusova Cerkev je nadaljevanje Kristusovega življenja na zemlji, je do konca sveta na zemlji živeči Kristus.
Zdaj pa človek premisli, kako bi bilo mogoče, da bi vse to nadomestil — radio! Ali boš po radiju prejemal milost božjo v dušo? Ali boš po radiju postal ud telesa Kristusovega? Ali boš po radiju pre jemal sveto obhajilo?
Noben radio in nobena druga človeška 12najdba ne bo mogla nadomestiti Cerkve, zakaj Cerkev je ustanovil Kristus, človek-Ali mislite, da On ni vedel, da nekoč Bride radio na dan in -t- prične delati Cerkvi konkurenco?
Do konca sveta bo ostala Cerkev in niti peklenska vrata je ne bodo premagala, kaj S('le kak radio. Radio lahko Cerkvi dobro
služi, spodriva jo pa samo v toliko, kolikor jo spodriva tudi prej omenjeni članek v onem magazinu.
Saj je ne spodriva članek. Spodriva jo le pisateljeva nevednost, in celo ta je ne spodriva od nikoder drugod ko iz glave in srca nevednega pisavca onega članka.
DVOJE ŽENSKIH GODOV V JULIJU
Helena Somrak, Cleveland.
ESEC julij bo prinesel marsikateri naših naročnic njen god ali imendan. Sami poglejte na koledar, če hočete, pa ugibajte, v koliko je moja trditev resnična. Jaz želim omeniti samo dve svetnici, ki godujeta v tem mesecu. To sta sv. Ana in sv. Marjeta ali Margareta. To pa vsi veste, da Ančk in Margaret med nami ne manjka. Vsem že na tem mestu voščim vesel god in jim iskreno čestitam.
Sveta Ana goduje 26. julija. Potemtakem bi morala poprej kaj napisati za sv. Marjeto, ki ima svoj dan 13. tega meseca. Vsi pa veste, da je sveta Ana veliko večja svetnica, saj je mati same Matere božje. Zato se spodobi, da njo omenjam na prvem mestu.
Ko se približuje god svete Ane, se mi vsako leto enako godi. če le pomislim na sveto Ano, mi je že v mislih njena pesem. Kar sama od sebe mi pride v spomin, na jezik in v grlo. To je seveda zato, ker smo jo nekdaj doma v preser-ski fari leto za letom prepevali o sveti Ani. Tam imajo namreč posebno božjo pot v čast tej veliki svetnici in kdor je tam blizu doma, se bo z veseljem spominjal lepe cerkve, ki gleda daleč naokoli s svojega griča. Pesem je taka, saj jo najbrž sami poznate:
Bodi srčno počeščena, o preljuba sveta Ana! Z božjo milostjo obdana, mati božje Matere!
Lepo zarjo si rodila, z lučjo zemljo razsvetlila. Z njo močno razveselila si vse zemlje grešnike.
Tako smo peli in sveto Ano častili. Enako je treba to veliko svetnico častiti še danes, pa naj bomo še tako daleč od domovine. Saj je ona nebeška zaščitnica vseh žen in mater, čeprav nismo ravno krščene na njeno ime. Torej naj bo dan svete Ane tudi tudi tu v Ameriki velik praznik vseh naših žen in mater. Priporočajmo se njenemu varstvu in obljubimo ji, da se bomo ravnale po njenih visokih zgledih.
Druga julijska svetnica je pa sveta Marjeta. Ko se spomnim na to svetnico, mi pa misli nehote pohitijo v Borovnico, ki ni daleč od Pre-serja. Tam imajo sveto Marjeto v velikem oltarju, kjer stoji na peklenski kači. Ko smo hodili v Borovnico na dan 13. julija ali naslednjo nedeljo, smo slišali tudi pesem v čast tej svetnici in borovniški patroni. Tudi to pesem moram napisati in naj bo priobčena, saj bo morebiti temu ali onemu iz Borovnice ali iz njene okolice vzbudila spomine iz mladih let.
Presrečna si, devica sveta, v svetlobi božji tam stojiš. O, blagor tebi, Margareta, se večne krone veseliš.
Na glavo ti je ven e postavil, v krvi rudeč, v devištvu bel. S častjo nebeško te obdaril, nevesto čisto te sprejel.
Ostaneš v veri križu zvesta, čeprav zgubiti vse imaš. Na veke Jezusu nevesta, glavo pod meč veselo daš.
Prepričana sem, da se ti dve pesmi še pojeta v starem kraju. Jaz jih pa sama zase pojem, ker sta res lepi in v mikavih besedah podajata pomen teh dveh naših svetnic. Naj še ostaneta patroni in priprošnjici vseh naših žen in mater!
PROŠNJA.
Brat Antonin tuhta, kdaj jo bo mahnil na West. Menda ne bo dolgo, ko se bo odločil. Lepo prosimo vse naročnike in zastopnike na Westu, da mu greste na roko letos prav tako kot vsako leto. 2e naprej vsem: Bog plačaj!
NOVA MAŠA PRI SV. ŠTEFANU, MINN.
P. Bernard.
pa ni bila kar tako. če vsaka nova £jg KM maša zasluži, da se o njej kaj poroča v javnosti, zasluži ta trikrat. In vendar ni nas list nič naprej napovedal te nove maše in g. novomašnika ni omenil v zadnji številki. Pa ni vsega kriv naš "dragi gospod urednik", ki ne more imeti svojih oči in ušes vsepovsod. Če bi gori v Borštu znali kaj pisati, ali če bi vsaj malo trobiti znali — tu je dokaz, da njigov gospod fajmošter po krivici nosi svoje blagoglasno ime! — bi se to ne bilo zgodilo in sploh bi bilo precej drugače na svetu.
Stavim gornjo polovico svoje glave, da bi še tale dopis ne zagledal belega dne v Borštu in v drugih kotih tega sveta, če bi ne bil rešil položaja slavni gospod kanonik iz Clevelanda. Pri-avtomobilil je bil namreč od sv. Lovrenca in se je chicaškemu sv. Štefanu priporočil za srečno rajžo in jerperge. Drugo jutro je pa mene zbe-zal s seboj, da sem pustil za par dni enega sv. Štefana in sem šel k drugemu na božjo pot. Pa mi ni žal, pa magari da je ves svet neverjeten Tomaž.
Nova maša je pa bila na dan sv. Rešnjega Telesa, ki ga v Borštu obhajajo na četrtek, ne na nedeljo. Prav po starokrajsko. Ampak zdaj je menda čas, da povem, kdo je bil tisti dan v Borštu za novomašnika. Bil je REV. JOHN SMERKE, križarski novopečeni duhovnik. Kar je pa posebno imenitno, je seveda to, da je že TRETJI novomašnik iz Smerketove družine. Zato ni bilo treba prav nič ugibati, kdo bo na njegovi desnici in kdo na levici pri slovesni novi maši. Že od začetka sveta je bilo določeno, da bo na desni njegov brat France, na levici pa drugi brat, ki se mu Jože pravi. Za nadangela Mihaela, hočem reči, za naddijakona je bil SEVEDA g. Janez Trobec, domači župnik, pridigal je pa SEVEDA g. kanonik iz Clevelanda. Po angleško je pa SEVEDA pridigal tudi novo-mašnikov brat g. France. Kar nas je bilo drugih, smo samo molili, poslušali in gledali, pa še občudovali zraven. SEVEDA!
Preden nadaljujem, moram spet pozabav-Ijati na Boršt in vse Boršnarje. Ali je spodob-
it)
no, da mora tole poročilo v list — brez SLIKE? Pa naj spet urednik vso krivdo na svoje pleče vzame! Kaj še! Sveto obljubo je mož odnesel s seboj v Chicago, da pride slika takoj za njim. Da je ni bilo, je kriv novomašnikov levi križar (pa mi je druga beseda silila v pero . . .), Rev.
J°že. Zato sem Te dejal na prangar, da boš zniiuprej svoje obljube bolje držal. Amen!
Takoj po novi maši pa prelepa procesija s Mv. Rešnjim Telesom. Borštnarji sami ne vedo, kako lepo imajo. Oe bi nas eden mogel za
zmerom ostati tam gori, bi še slišati ne hotel o kaki Chicagi in drugih takih kaznovanih vaseh. Tista pot skozi zeleni gozdiček s sv. Rešnjim Telesom — nikoli je ne bom pozabil. Možje so nosili "nebo ' nad monštranco, pa je bilo kar nepotrebno. Sveže zelenje šepetajočih vej je bilo
HREPENENJE PO BOGU
P. Evstahij.
K tebi priti želim, večni Vrelec dobrot, v žive Tvoje vode naj se ves potopim.
O, kako hrepene, Tebe objeti, Gospod, moje duhovne roke: um, spomin in srce.
S sveto dvigaj močjo, k sebi me slednji hip, zadnji srčni utrip vhod naj odpre mi v nebo.
SVETO OBHAJILO
P. Evstahij.
Verujem, Gospod: Ti si tu navzoč, Ti k Očetu pot, živa Luč in Moč.
Verujem trdno: Ti si Kruh višin, Hrana za nebo, Jezus, božji Sin.
Upam, da sem Tvoj, Tvoj po milosti: Združen bom s Teboj v žarni večnosti.
"nebo" kot iz neba poslano. Pevci so peli za "nebom", pa so jim delali ptički v zelenem gozdu nevzdržno konkurenco. Zvonovi so trijanči-li, pa bi bilo tudi brez njih zvonenja in pritrkavanja v naših srcih na pretek. Možnarji so po-
kali — bum, bum, bum! Nak, to je pa bilo zares nenadomestljivo! Z vsem srcem in celo glavo verjamem g. kanoniku, da je lepa procesija pri svetem Lovrencu — pet milj dolgo hvalo sem slišal o njej — ampak možnarjev nimate in že zavoljo njih se morate skriti pred Borštom! To sem zapisal jaz, ki vem, kaj človeka PRETRESE, pa ostane zapisano na večne čase. Pa se ne bojim zamere, ker je g. kanonik brez moje besede ponosen na Boršt!
Ne spodobi se, da bi pisal o tem, kar je pozneje prišlo. Kdor je slišal oznanilo o izvrstnih kuharicah v zelenem Borštu, si vse lahko sam misli. Pa če ne gre pisati o pupci in papci, je pa na mestu beseda o novomašnikovem očetu in mami. Povem namreč, da sem šele takrat z njima do besede prišel. V cerkvi sta bila tako zamaknjena, da sem samo enkrat z vsem spoštovanjem nanje pogledal. V dvorani sta prišla spet dol na zemljo in sta malo pozabila na pogovor z Bogom. Pa še tedaj nista kaj prida naše posvetne govorice razumela. Oče je pravil, da ima še sina Tončka, in tudi pokazal ga je. Tudi ta bo še enkrat pel novo mašo. Ali bi ga dali v Lemont, ko so križarjem že tri privoščili?
"Veliko sem molil za druge otroke, trije so mašniki, ena je sestra, pa bom tudi za Tončka. S tem pomagam Bogu, kar morem po svojih močeh. On naj pa po svoje naredi. Samo da bo novo mašo naš Tonček za|)ul, kdor ga hoče imeti, naj ga ima. Jaz ga rad v Lemont obljubim, ali pa tudi drugam, zdaj se pa zmenite kar med seboj."
In blagi mož se je smejal, da je žarelo od njega. Kako tudi ne?
Kaj bosta pa vidva z mamo počela?
"V klošter bi šla, če bi naju hoteli. Pa če sva prestara za meniha in nuno, bova pa kar v nebesa splavala lepega dne . . ."
Tako je torej bilo na novi maši tretjega Smerketa v častitljivem Borštu. Kadar bo Tonček, četrti Smerke, slavil prvo Glorijo, bom spet kaj napisal, pa magari da mi bo priti z drugega konca sveta. Zares in SEVEDA!
PRELEPA HVALA vsem, ki ste bili v pomoč našemu bratu Antoni-nu na njegovih potih od Clevelanda do New Yorka. Ni vas mogel prehvaliti. Bog vam povrni!
GLASOVI DRUGOVERCEV O PAPEŽU IN KATOLIŠKI CERKVI
Jos. Šimenc v "Bogoljubu"
--nalAŠ neutrudljivi apostol Janez Kalan je
M za pripravo na veliki kongres Kristusa _^f Kralja, ki bo konec julija v beli Ljubljani, zapisal malodušne besede:" Versko oči-vidno in nevzdržno nazadujemo. Vera pojema in versko življenje nazaduje. In sicer vedno huje in vedno v hitrejšem tempu. Svet se vedno bolj materializira in odvrača od Cerkve."
Jaz pa msilim, da bi prav danes, po smrti Pija XI. in po izvolitvi kardinala Pacellija za Pija XII. gospod Janez Kalan lahko izgovoril besede velike tolažbe in vedrega upanja.
V	februarju in marcu letos sem natančneje prisluškoval, kaj bodo rekli o papežu in o katoliški cerkvi drugoverci. In povedati moram, da je to, kar sem slišal, za nas zelo tolažilno. če hočete, preberite nekaj mojih izpiskov, ki naj bi bili tudi nekakšen material za mednarodni kongres Kristusa Kralja.
V	najbolj razširjenem letonskem dnevniku "Briva Zeme" je zapisal narodni pesnik Ed. Virza, po veri protestant: "Papež, ki je stopil v božji mir, je pač najvišja osebnost sedanje dobe. Pred vzvišenostjo njegovega duha in njegovega miru so se klanjali vsi, ki so ga poznali, vsi, ki so bili tako srečni, da so kdaj videli njegov obraz. Pij XI. je razumel bolje ko vsak drugi pota in misli božje, in neizmerni zakladi skušenj, ki jih ima Vatikan od svojih početkov, so mu omogočali, da je sedanje in prihodnje reči sodil brez zmote. Njegovo glavo je oblivalo sonce, in koder je hodil, se je užigala luč. Z žalujočo in nezmotljivo Cerkvijo te dni joka tudi letonsko ljudstvo."
V	pariškem židovskem templju je veliki rabin Bauer pridigal o "plemeniti podobi" umrlega papeža in je dejal med drugim: "Odlične umske in srčne kreposti so naredile Pija XI. za papeža miru in človeškega bratstva. Zato moramo tudi mi goreče moliti k Bogu za pokoj njegove duše."
Francoski protestantski pastor V. Monod je v žalnem govoru o Piju XI. dejal: "Je sicer umrl, a izginil ne bo, in še umirajoč je bil zamaknjen v tisto večno krščanstvo, ki bo sprijaz-
nilo ljudska plemena, vse narode in vse duhove na zemlji in v nebesih. Tako bodi!"
"Nya Dagligt Allehande", ki spada med najvažnejše švedske dnevnike, je prinesel pod naslovom: "Sveti oče" velik članek, iz katerega naj navedem vsaj nekaj stavkov: "Sveti oče je umrl. Kaj pomeni to za nas evangelijske (protestante) ? časi se spreminjajo. Ta novica, ki bi jo bili v drugih časih na švedskem sprejeli s tem, da bi bili z ramami zmajali, budi danes v krščanskih in nekrščanskih Švedih spoštljivo in globoko čustvo. Slutimo, da je svet obubožal. Zakaj papež Pij XI. je bil ne samo poglavar več sto milijonov katoličanov in 261. vladar dinastije, ki edina ni klonila, medtem ko se je spremenilo toliko miselnosti, zrastlo in izginilo toliko oblasti ... V vedno gostejšem mraku sveta smo se vedno lahko zanašali na to, da je neki poglavar, da, najbolj vzvišeni izmed poglavarjev, ki govori pomirjajoče in dobrotne besede, in kadar je treba, se ne obotavlja reči: 'Poberi se, satan!' Piju XI. se je posrečilo ne samo zgraditi most čez jarek, ki deli kristjane od kristjanov, ampak tudi čez prepad, ki loči kristjane od poganov in njih postav. V globokem spoštovanju in v slovesnem poklonstvu pred njegovo podobo in njegovim delom so združeni vsi prebivalci zapada, ki ne molijo malika nasilja.
Ko govori o zadnjih vatikanskih državnih tajnikih, zlasti o Pacelliju, pravi: "Tu imamo može, ki so se odpovedali domu in veselju, dobičku in zabavi, ki so si voljo utrdili z neizprosnim redom in s strogim premagovanjem, da bi v vsem kazali, da slušajo Gospoda in Kralja, Pred čigar sodnim stolom more biti izpoved skesanega eestninarja več vredna ko vse njih delo."
Ko je bila v cerkvi sv. Evgenija v Stockhol-mu katoliška spominska svečanost za svetega °čota, so pred mrtvaškim katafalkom vsi začudeni opazovali velik cvetlični venec s pomenlji-v'm napisom: "Papežu Piju XI. v znamenje hvaležnosti in spomina poklonili švedski evangelij-Hki (protestantski) verniki."
Pravoslavni grški verski časopis "Življenje ' v Atenah je pisal o pokojnem papežu: "Ko Je bil rajni papež bolan, so protestanti ne samo e»krat priredili molitve zanj, da bi ozdravel. Kuj takega se gotovo še ni dogodilo, odkar je "il zazijal globoki prepad med papeštvom in P»'otestantstvom. Priznati moramo, da se je
pod papežem Pijem XI. storil velik korak za ze-dinjenje cerkev."
Nekatoliški ameriški pisatelj Walter Lipp-man je objavil v New York Herald Tribune daljši članek o Piju XI., kjer pravi med drugim: "Pokojnik je znal najti korenino zla, na katerem boleha svet, in sredi globokega nereda, teme in zmede je kakor sonce ožaril resnico, ki se nanjo gradi zapadna omika.
Čeprav njegovo Cerkev v mnogih delih sveta preganjajo, je postala mogočnejša in vesolj-nejša kot kdaj. Zato tega velikega moža povsod častijo. Prvi angleški minister mu je napravil obisk ne iz same vljudnosti, ampak ker je hotel priznati, da papež predstavlja in brani tisto zamisel o človeka vrednem življenju, ki se jI omikani ljudje nočejo odpovedati. Pomen tega obiska je neizmeren, zakaj prvi minister je nastopil v imenu vseh tistih, ki še imajo vero, čeprav pripadajo različnim verskim skupinam. Povedal je, da so papežu hvaležni, da še ni obupal nad svetom, ki je vero skoraj zgubil, a se mu zdi čimdalje bolj potrebno, da se spet vrne k nji."
Severoameriški protestantski list Oregonian v Portlandu je po izvolitvi Pija XII. novega papeža pozdravil z genljivimi besedami: "Pij XII. je po izvolitvi za papeža postal prvi boritelj za človeško omiko. Vse verske skupine morajo Boga prositi, da naj vodi sedanjega papeža."
Podobno je zapisal W. Allen Wites v Emporia Gazette, da nobena oseba na vsem svetu ne bo imela take moči kakor sedanji papež; od njegovih sklepov in odlokov je odvisna bodoča omika.
12. marca so v carigrajski stolnici zapeli slovesni Tedeum ob kronanju novega sv. očeta. Bilo je zraven tudi zastopstvo pravoslavnega patriarha in židovskega rabina. Po slovesnosti so ti zastopniki katoliškemu apostolskemu delegatu izrazili prisrčne čestitke.
Pariški Excelsior je prinesel iz peresa Mav-ricija Colrata: "Vem za brezverce, ki so imeli za pobožnosti vernikov samo posmeh, ki so pa po radiju poslušali obred papeževega kronanja in jih je to zbegalo v dno duše. Mnogi že razumejo, mnogi pa bodo razumeli še jutri, v kakšnih nevarnostih so človeške družbe, kadar so po besedi škofa Bossneta izgubile 'okus za Boga'."
Carlo Zardi, ki se je pred desetimi leti vr-
nil v katoliško Cerkev, pripoveduje, da je na dan papeževe izvolitve videl na Petrovem trgu poleg sebe dva protestantska pastorja, ki sta se pri blagoslovu zgrudila na kolena in pobožno sprejela sladki pozdrav Kristusovega namestnika na zemlji, podobno kakor oni protestant, ki je vzkliknil: "Hvala Bogu, spet imamo najvišjega verskega poglavarja!"
Nacionalni angleški radio je prenašal vse kronanjske obrede. Poseben strokovnjak je živo popisoval vatikanske slovesnosti in je presenetil svoje poslušalce zlasti s tem, da je imenoval papeža edinega Kristusovega namestnika na zemlji.
Te razveseljive resnice sem hotel zapisati v dneh, ko vso Slovenijo in vse katoliške narode mobiliziramo za šesti kongres Kristusa Kralja.
Kristus je sicer res vklenjen, ogrnjen z umazanim škrlatnim plaščem in ves opljuvan, a na glavi ima vendarle krono, in ko ga Pilat dvomljivo vpraša: Torej, kralj si? odločno in brezpogojno odgovori za danes, včeraj in vekomaj: "Tako je, kralj sem!"
Pridite k meni vsi . . .
GOSPOD. UCI NAS MOLITI"
P. Aleksander
ATOLIŠKI katekizem: Molitev je povzdigovanje duha k Bogu. Naslednji zgledi nam povedo, kako drugi povzdigujejo duha h Bogu, da se po njih tudi mi navadimo malo priprosteje moliti. Molitev je jezik, v katerem se z Bogom pogovarjamo. Kako se smejemo ljudem, ki se z jezikom pačijo in prav se čudimo pridigarju, ki nad vsemi glavami plava s svojo pridigo, da ga noben ne razume. Lepe besede, visoke besede, pa nič jedra, mar bi priprosto povedal, da bi ga razumeli.
Tako je z našo molitvijo mnogokdaj. Visoke besede, lepe besede, pa nas časih sam Bog ne razume, dasi je visok Gospod.
"Gospod, uči nas moliti." Tudi danes bi bilo treba Gospodove šole mnogim kristjanom.
*
Vojak je vprašal redovnika, kako se naj zahvaljuje po sv. obhajilu. Redovnik ga vpraša: "Kako pa navadno moliš?" "O čisto priprosto se pogovarjam z svojim Odrešenikom. Povem mu: doma si pri meni, Gospod, pa domačega se napravi, vse, kar imam je tvoje. ' Redovnik je vojaku dejal: "Tako priprosti še naprej moli, pa bo najbolj prav."
*
Iz misijonov poročajo o nekem bivšem pa-ganu, ki je preklečal celo uro po obhajilu. Vpraša ga misijonar: "Jožef, kaj pa imaš Bogu toliko povedati? Kaj moliš?" Jožef hiti z odgovorom: "Ne vem, kako kaj molim, molitev moja ni taka kot je molitev drugih, manj je vredna, ne znam brati, iz molitvenikov torej ne morem moliti.'' "Kaj pa potem delaš vso uro pred ta-bernakljem?" Jožef zopet odgovarja: "Svojo dušo v soncu držim." Misijonar ga ginjen zagotavlja, naj le še naprej tako moli, ker bo Bogu zelo všeč ta njegova molitev.
*
Duhovnik se je srečal s pastirčkom na pašniku. Radoveden povprašuje pastirčka, ali kdaj kaj moli, ali ima molitveno knjižico? — "Ne poznam nobenih črk, brati ne znam," odgovarja pastir. "Toda molim pa vseeno prav mnogo." "Kako pa moliš in kaj?" "Jaz vedno samo 'Amen" rečem in govorim." "Samo to." — "Da, samo to." In je razlagal naprej: "Mislim
si pa to tako-le: na svetu je tisoče in in tisoče duhovnikov in drugih dobrih duš, ki čez dan nebroj dobrih molitev opravijo, pa v duhu z njimi molim in pravim 'Amen'. V neki pridigi sem slišal, da ta beseda toliko pomeni kot: Zgodi se, tako je. S to besedo torej v duhu potrjujem vse svete vzdihe drugih. Taka je moja molitve."
Naravno, da se je moral duhovnik čuditi tej priprosti duši, ki je z eno besedo toliko molitev opravljala.
Petletni otročiček je prišel od prvega obhajila. Mati je hotela zvedeti, kaj je neki otročiček bil tako zatopljen v premišljevanje.
"Najprej sem dejala Jezusu, da je lepo od njega, da je k meni prišel, potem sem počasi zmolila Očenaš za mamico in očeta, nato sem mu pa pripovedovala zgodbico o Rdeči Kapici in volku."
PAMETNICE
P. Aleksander
Svobodomislec duhovniku: "še nikdar mi ni prišlo v glavo le z eno najmanjšo mislijo, da bi bil nad nami kak Hog.''
Duhovnik: "Tudi mojemu psičku še nikdar ni kaj takega prišlo na msiel, toda vsaj ne bo hodil okoli in lajal o tem."
*
Alban Stolz, nemški pisatelj piše v eni svojih knjig: "Premnogim ljudem ne bi mogli dru-Sega napisati na grobni kamen kot to: tukaj počiva nespameten človek, ki ni vedel, zakaj je živel. '
*
Neki pisatelj o svojem očetu: "Ko sem bil dvajset let star, sem mislil, da vse vsaj desetkrat bolje vem kot moj oče. Ko sem bil v tridesetih, sem menil, da sem vsaj toliko pameten kot moj oče, sedaj ko sem štirideset let star, pa kaj rad stopim k svojemu očetu in ga vprašam
z& svet o tem in onem." '
*
Mati je prinesla svojega osmega drobnega 1 uiitka v cerkev, da bi s Bogu za dobroto materinstva zahvalila. Dve sosedi sta zmajevali z Klavo: Neumnica. Mati jih je slišala, zato je
sla v cerkev in dala otročička na altar in dejala: <«'p. J
11 ga vzemi, Hog. Ljudje pravijo, da bi ga ne
bila smela imeti, čas tako zahteva." Bog ga je k sebi vzel po osemnajstih letih, fantek je stopil
v semenišče, čez nekaj let bo novo mašo pel. *
Berem o človeku, ki se je čudil mornarju in njegovi drznosti:
"Kje je tvoj oče umrl?'' "Na morju," je bil odgovor. "Pa tvoj stari oče, kje je umrl?" "Na morju."
"Na morju . . .? Pa se ti še kljub temu upaš na morje?"
Tedaj pa mornar začne vprašvati človeka na obrežju:
"Kje je pa tvoj oče umrl?" "I kje, v postelji." "Pa tvoj stari oče?" "Tudi v postelji." Mornar se smeje:
"Pa se ti še upaš v posteljo?'' *
Odstavek iz knjige o materi in vzgoji: Najbolj neumna se mi zdi tista mati, ki ob vsaki priliki obiska kliče svojega otroka: "Janezek, Micka, no pokaži, kako znaš molčkat." časih gre po sreči, časih treba z silo izsiliti "molčkanje".
Ne ve pa mati, koliko škodi s tem nespametnim ravnanjem otroku samemu. Ko bo otrok dorasel, bo mislil: ko sem bil majhen, sem mislil otročje, govoril otročje, ravnal po otročje, sedaj, ko sem velik, treba luskino otročarije odvreči, z otročarijami bo vrgel od sebe veselje za molitvice, ker bo gledal v njih le znamenje otroštva. Zakaj bi se morala mati bahati z "molčkanjem'' svojega otroka in s tem ubijati v otročičku pravi smisel vere in verskega življenja.
ZAHVALE
Obljubila sem javno zahvalo Jezusovemu Srcu in Mariji Pomagaj, ko sem bila v veliki stiski. S tem izpolnjujem svojo obljubo.
Mary Medek.
V važni družinski zadevi sem se obrnila k Mariji Pomagaj za pomoč in sem bila precej uslišana. Bilo je kar očividno, da mi je Marija pomagala. Naj ji bo izrečena javno najlepša zahvala.	Mrs. M. Kure.
DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD
P. Aleksander
V zadnji številki sem dejal, da bo obširneje poročilo v Koledarju opisalo prazni-ški dan blagoslovitve vogelnega kamena našega novega samostana, toda vem, da hočejo naši dobrotniki, ki jim ni bilo dano, da bi se bili udeležili slovesnosti, že sedaj radi kaj več vedeli o tem dnevu in teh slovesnih trenotkih, zako krat poročilo že v listu samem.
OB PETDESETI OBLETNICI BREZIJSKEGA DOMA.
Če bi bili še imeli našega znanega zgodovinarja, P. Hugona v svoji sredi, bi bil povečal slovesnost dneva kroniškim dejstvom, da je letošnje leto tudi na Brezjah v domovini slovesno leto, ker obhajajo 50 obletnico, odkar se je ondi začel postavljati novi dom Marijin. Tako je povsem slučajno dobil tudi naš novi dom Marijin v Ameriki spominski venec zlate obletnice Brezij-ske Marije v domovini.
2e nekaj dni pred slovesnostjo smo imeli romarski dom napolnjen z gosti iz daljnih naselbin, kakor Clevelanda, Michi-gana, New Yorka, na dan blagoslovitve same že tujcev več sprejemati nismo mogli, zopet se je živo pokazala potreba nove go-stinjske hiše.
Ljudstvo se je začelo zbirati v zgodnjem dopoldnevu k maši pri groti, s katero smo slovesnost pričeli, slovesnost blagoslovitve pa je bila popoldan ob treh ob prostorju novega samostana, prvo nadstropje, ki je bilo že pokrito z deskami, je služilo kot govorniški oder dvema odličnima prija-teljima naše ustanove, Very Rev. M. Savsu, ki je v slovenskem jeziku razlagal pomen te nove stavbe za Ameriške Slovence ter Rt. Rev. Johnu Omanu, ki je v angleščini bodril mlajše rojake, naj z svojim sodelovanjem pomagajo, da bo tudi ta nova hiša — hiša lepega vzgojevanja v duhovnem življenju, ki je nam vsem prepotrebno sredstvo v dosego življenjskega namena. Obrede blago-
slova je opravil kot odposlanec čikaškega nadškofa Mnogoč. Monsignor I. Csastka, ob azistenci Rt. Rev. Monsignora Ponikvarja iz Clevelanda in druge številne duhovščine iz soseščine.
Vsa slovesnost je izzvenela v eni pesmi: Če Bog ne bo zidal hiše, zastonj jo zidajo, ki jo postavljajo. Vse molitve, vsi obredi, vse pesmi imajo ta edini smisel in ta refren: Bog je, ki je dal hišo in brez njegove pomoči ne bi zmogli postaviti jo.
Položili smo v vogelni kamen spominsko listino, podpisano od vseh pričujočih, listine z imeni vseh darovalcev, kot je bilo obljubljeno v mesečniku, dvignili smo kamen stare stavbe in vzeli iz njega vse, kar je bilo pred petnajstimi leti dano v vogelni kamen začasne lesene hiše, položeni so bile vanj tudi vse številke Ave Marije, Ameri-kanskega Slovenca, Glasila, ki so kedaj ljudi navduševale za zidavo lepšega Marijinega doma, predvsem je seveda dobila mesto v kamenu številka Amerikanskega Slovenca in Glasila, ki je prinesla članek izpod peresa Fathra iz Clevelanda, našega dragega prijatelja Julija Slapšaka. Bil je prvi, ki je zapisal članek v ta namen in bil je prvi, ki je Poslal desetak za podporo nove gradnje.
Vso slovesnost blagoslovitve je posnemal na filmske slike Anton Grdina, ki je tudi pripeljal lepo skupino romarjev iz Clevelanda.
Po blagoslovitvi na tretjem hribu se je Procesija ljudstva začela pomikati na prvi hrib z Jolietsko šolsko godbo na čelu, kjer je bila prosta zabava. Celo uro in pol je tamkaj zabavala ljudi šolska godba pod pokroviteljstvom Rev. Butala, župnika joliet-"kega in Rev. M. Kuzma, vodje godbe.
Se v poznih urah dneva je ijudstvo ostalo z nami pod lepimi hrasti in se veselilo Prazniškega dneva.
Bil je z nami Bog: dal nam je prekra-
sen dan kot ga jasnejšega pričakovati nismo mogli, bili so z nami premnogi prijatelji, ki smo jih bili iz srca veseli, človek lepše uživa veselje, če ga more deliti z dobrimi prijatelji, bilo je z nami ljudstvo samo, ki j a prihitelo ta dan k nam v zelo obilnem številu in se spet izkazalo v svoji dobrodušnosti in požrtvovalnosti.
Upanje je v našem srcu, da bodo našli v Lemontu res to, kar iščejo v njem, kraj po-vzdige in oddiha. Tudi zanaprej so nam vsi rojaki prisrčno vabljeni, da se poslužijo hribčka, ki je odmenjen za njihovo zabavo. Naj bo v petek, naj bo v svetek, posamezna družina ali večje skupine, vsi lahko pridete in se oddahnete na naših tratah, le da ostane zabava v mejah dostojnosti. Ljudstvo nam je dalo glavne dohodke in pomagalo, da smo sploh kaj mogli začeti, izkazati se hočemo rojakom s tem, da jim damo hribček ob groti na razpolago za duhovno in telesno razvedritev.
Da z odkritosrčnostjo to govorimo vam priča prenovljeni prostor na "ljudskem hribčku", kjer imate sedaj blizu trideset miz in dvakrat toliko klopi, vse prebarvane. Od-menili smo vam posebni prostor za parka-nje kar, da bi bil prostorček za zabavo res popolnoma odmerjen ljudem, vse, karkoli spominja na izparjeno in mrzlo mesto, naj ostane daleč stran. Posebna romarska cesta po travniku vas vodi do novega samostana, da si ga lahko ogledate po mili volji.
NAŠ KOLEDARČEK ROMANJ
naj vam pove, kedaj imamo kake posebne dni. Drugo nedeljo julija imamo običajni lemontski shod v spomin kronanja naše Marije. Za drugo nedeljo v juliju vabimo vse rojake prekmurskega narečja, da se pri nas oglase. V stari domovini je ravno ta rod prekmurski naj-
lepše kazal ljubezen za romanja, še tukaj v Ameriki to staro šego obnovite. Upamo, da si to nedeljo potem za vsa prihodnja leta obdržite kot stalno svojo nedeljo. Četrto nedeljo pa upamo, da se bodo ustavili pri nas vsi rojaki iz daljnih naselbin, ki bodo prihiteli v Joliet na blagoslovitev novega Jednotinega doma. Iskreno vabljeni, odlični gostje Jednote. Ne pozabite, da stoji Lemont na poti v Joliet, samo nekaj ur vas stane, da se oglasite tudi pri nas. Mesec avgust bo pa mesec romanj štirih slovenskih fara iz bližnje soseščine, o tem pa še v prihodnji številki Ave Marije.
ZAHVALITI SE ŽELIMO
vsem duhovnikom, možem in ženam, ki so dali našemu dnevu blagoslovitve vogelnega kamena značaj pravega praznika. Hvala vsem udeležencem, hvala vsem delavcem in delavkam, ki so pripomogli, da je bil dan poln gmotnega in duhovnega uspeha.
Nadejamo se, da bomo lahko kaj kmalu povabili vse rojake tudi na blagoslovitev stavbe. Ali bo to letos, ali prihodnje leto še ne vemo. 23. julija bo po obljubah kon-traktorja hiša že vsa pod streho, toda dela bo še mnogo znotraj stavbe. Koncem oktobra bo menda vse pripravljeno za selitev, če Bog ne poseže vmes z slabim vremenom. Toda doslej delavci še enega dneva niso izgubili radi slabega vremena. Tudi za to: Bogu hvala.
ZASTOPNIKOM IN NAJBLIŽJIM DOBROTNIKOM MOJA BESEDA.
Mnogo je naših prijateljev, ki z sočustvovanjem in velikim razumevanjem pravijo te dni: Smilite se nam, ko bote imeli toliko skrbi in dela s tem svojim novim samostanom in novo cerkvico, ki jo postavljate. Težave bodo šele prišle, ko bo treba
dolgove plačevati in plačevati stroške, večje in težje za ohranjevanje večje hiše.
Vemo, da so jim besede odkritosrčne in, da v njih lahko najdeš misel: samo recite, pa bomo pomagali.
Naj vam, dobrotniki naši, razložim, kako bote najuspešneje pomagali tudi še naprej, da se naš zavod zdržuje.
Najuspešneje bote pomagali, če bote podpirali naš list, ki nam je bil in nam bo ostal najboljši ohranjevalec in krušni oče.
Razumete vi, razumemo mi: preveliki so izdatki z duhovniško šolo. Kandidati, ki prihajajo k nam so iz revnih ubornih družin, ki ne morejo gmotno podpirati šolanje svojih otrok, pa tudi naši dohodki so premajhni, da bi mogli vse te študente zdržavati. Te misli so imeli v glavi naši začetniki in usta-novniki, ki so ustanovili Ave Marijo. Namenjena je bila v podporo študentom. Te misli imamo v srcu danes, ko zopet naslavljamo na vas, zastopniki, to-le pismo:
Ave Marija bo najboljši podpornik naše akcije tudi ko bo novi samostan zagledal luč sveta.
Zatorej, kdor naš list podpira, dela lepo delo katoliške akcije, ki nam poleg drugih dolžnosti tudi to dolžnost nalaga, da skrbimo za duhovniški naraščaj.
Pozivamo torej naše ljudi na kampanjo za list naš.
Zastopniki, vzorno je bilo Vaše delo v pretečenih letih, tudi zanaprej bodite tako navdušeni za list.
Praktična nasveta imam dva:
Prvi: stavi si za nalogo, da boš za vsako izgubljeno naročnino pridobil novo. Zakaj Ave Marija bi umrla, če bi na mesto odpadlih hrastov ne zasadili novih mladik. Zatorej ne reci: tega in tega izbrišite, ne mara več plačevati naročnino. Raje se potrudi, da boš lahko zapisal: mesto tega ali onega, ki se je odpovedal listu, vam pošljem novo naročnino.
Drugi nasvet: Nagovarjajte svoje na-
ročnike, da ostanejo zvesti, ne samo iz ozi-rov, da je treba vsakemu katoličanu podpirati katoliško časopisje, temveč jim povejte tudi to, da so s tem, ko so na naš list naročeni tudi apostoli duhovništva. Zakaj samo naš list ima res nesebične namene z svojim denarjem. Pri našem listu ni nobenih delavcev, ki bi vlekli plače in si svoje plače tudi izboljševali, zakaj vsi od urednika doli do zadnjega pomočnika v upravi za svoje delo niso plačani. Skoraj polovica vseh naših zastopnikov in zastopnic brezplačno opravljajo delo naročevanja in pobiranja naročnine. Poleg tega čisti dobiček od lista ne gre v privatne žepe, temveč gre na altar, za uboge dijake, ki bodo nekdaj širitelji Jezusovega evangelija in bodo Vam v domačem jeziku oznanjevali nauk Gospodov. Res nesebičen namen. Vse to povejte svojim naročnikom, pa bodo toliko raje plačevali svoj dolg, ker bodo vedeli, da se z njihovim denarjem noben privatni žep ne masti, temveč je ves denar namenjen za narod. Od naroda prihaja denar, za narod gre. To je geslo frančiškanskega reda, tega gesla smo se držali in se ga še bomo. Premnogo dijakov smo že podprli, dasi so se pozneje skujali, toda mnogo jih tudi ostane. Ostane pa predvsem nam tolažba, da delamo narodu v korist.
Vsak naročnik je torej podpornik nesebičnega apostolata Cerkve, vsak zastopnik Pa apostol naš in božji.
Zatorej v teh novih težavah na novo delo za novo, močnejšo in še lepšo "Ave Marijo".
DROBNE NOVICE IZ LEMONTA.
P. Kazimir Zakrajšek se v domovini •"esno trudi, da bi izposloval od jugoslovanske vlade podporo naši šoli. Tudi vlada llaJ bi pokazala zanimanje za vzgojo slovenskega duhovniškega naraščaja. Hvala, usta-
novnik naš, da še vedno kažete zanimanje za svoje bivšo delo, za katerega ste poleg p. Hugona zastavili premnogo svoje življenske moči. Žal nam je, da s p. Hugonom nista bila sama navzoča pri tej naši prvi proslavi novega Lemonta. Videla bi svoje delo kronano. Treba bo pač zapisati na prvo stran kronike novega samostana: Pater Kazimir je začel, p. Hugo pa z svojo moralno močjo podprl Ameriško Brezje, prvi je ledino oral, drugi v brazde sejal z svojimi navdušenimi članki in moralno propagando, da moremo danes pozdravljati Brezijsko Kraljico v lepšem domu in se lahko narod ponaša z le-
montsko ustanovo.
*
Med telegrami, ki smo jih prejeli od nekaterih strani, je bila lepa čestitka našega ambasadorja, ekselence Fotiča, ki se je glasila: "Ob blagoslovitvi vogelnega kamena nove stavbe, sem tudi jaz v duhu z vami želeč vam obilo uspehov pri vzgoji naše mladeže za Boga in rod slovenski in jugoslovanski."
*
Odsotna sta bila na dan blagoslovitva dva člana naše družine. Zakaj prebila sta dan v bolnici sv. Jožefa v Jolietu. Prvi: Father John Ferlin, ki je bil eden najbolj navdušenih agitatorjev za novi dom. Nakopal si je bolezen dijabetiko. Drugi bolnik je bil dijak Frater Rajmund Benkovich, iz Steeltona. Leči se za boleznijo na obistih. Priporočamo ju v molitev vsem prijateljem
in znancem.
*
Tudi pri sestrah nekaj govore o novem domu. Domu za ostarele in onemogle. Ko sem hodil po naselbinah, so se ljudje zelo zanimali uprav za ta dom. Koliko je po naselbinah ženic in mož, ki bi prav radi že sedaj prispevali svote denarja, da bi le imeli kam na starost iti. Ko bi se le hotela ena naših Jednot, ali KSKJ. ali pa Ženska Zve-
za okorajžiti in posoditi denar, bogato bi se to početje obrestovalo, tako v gmotnem kot v duhovnem oziru. Potem bi si te Jednote res lahko nadevale ime matere ubogih in onemoglih. Zgled drugih narodov naj nas bodri. Sestre že imajo na hrani in stanovanju moža in ženo, ki jima pravijo: dedek in stara mamica. Upamo, da bota ta dva prva v vrsti še premnogih slovenskih starih očetov in mater, ki bodo našli dom na Asi-škem gričku. Ali so to le sanje, ali bo kedaj resnica? Bog daj.
Med dobrotniki našimi so se zadnje dni izkazali Father Butala iz Jolieta s petdese-takom, Father Oman z nadaljnimi 25timi dolarji in družina Jelenčič iz Chicage z sto-takom. Dva stotaka sta prišla iz West Alli-sa, Wis., eden po družini T. Bevc in drugi po Mr. in Mrs. Kegel. Društvo Vitezov sv. Flo-rijana KSKJ. iz So. Chicago je darovalo petdesetak. Društvo krščanskih mater v So. Chicago je darovalo 25 dolarjev. Iz De-troita je prišlo $25 od Young Ladies Sodality in $25 od krožka Tretjega reda; društvo sv. Jožefa, Colorado Springs, Colo, je darovalo $25 in Mr. in Mrs. Jeglich iz New Yorka $25. Postavil se je med dobrotniki tudi veliki prijatelj slovenskih rojakov v okrožju New Yorka, rojak češke narodnosti Henry Schier s celim stotakom. Tako tem, kakor vsem drugim dobrotnikom, ki so poslali manjše darove v pretečenem mesecu, najlepša hvala. Rad bi imenoval na tem mestu vse po imenih, toda prostora je premalo, sicer pa izkaz "Spominske plošče" in "Lemontske lestvice" na drugem mestu tega lista dovoljno pokaže, da je navdušenje za novi Marijin dom še vedno na višku.
ZAHVALA.
Prav lepo se zahvaljujem Mariji Pomagaj in sv. Antonu za uslišano prošnjo v važni zadevi in se priporočam v molitev. Priladam dar v ta namen.	Mrs. Grill, N. Y.
DAROVI
DAROVI ZA LIST AVE MARIA IN MARIJA
POMAGAJ - Po $50: N. N. Penn. - Po $5: M. Verder-
ber, Mri. Grill, J. Cimperman. — Po $2: I. Robich, M.
Medek, Fr. Kvaternik. - $1.50: A. Rabar. - Po $1:
M. Zgajnar, F. Verbich, Drž. J. Kokol, N. N. Ohio, A.
Vahcich, M. Bluth, A. Kozlevchar. - Po 50c: S. Chichak,
Fr. Skulj.
ZA LUČKE PRI MARIJI POMAGAJ — Po $3: A.
Glatz. - Po $2: Anna Zorman, J. Tomazich, M. Peru-
»hek, J. Janezich. — Po $1: H. Nahtigal, J. Pike, Fr. Ožaben, M. Petek, Mri. Sajovic, P. Petric, J. Cimperman, L. None, A. Culik, A. Tom»ic, M. Letjak, A. Stefanich, P. Žalec, M. Elnikar, J. Pintar, J. Habjan, A. Kozlevchar,
A.	Shute, J. Spolar, I. Kochevar, M. Petrič, J. Stimec, N.
N. Chicago. - Po 50c: M. Retel, Mri. Zgajnar, J. D.
Judnich, A. Bashel, F. Hren, M. Lautar, Fr. Plautz, K. Kochecar, A. Stcpanich, M. Koxir, Mri. Selak, Fr. Roitz,
B.	Gornik, N. N. Baraga, Mich., Mri. Judnich. - Po
40c: M. Pezdery. — Po 35c: K. Opalik. — Po 25c: N. N. San Francisco, J. Koihak. — Po 20c: J. Gcrbetz, A. Ra-bor. — Po 10c: L. Adamich.
APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA:: Po $10: A. Roi-pcrgar, A. Terlep, M. Sodnikar. — Po $5: S. Chichak.
SVETE MASE: Po $25: J. F. Pyik«. — Po $10: Rev. Sheringer. — Po $8: M. Pavleiich. — Po $7: M.
Kutin. - Po $5: J. Atzenbetck, F. Verhovc, K. Kepic, G.
Rely, F. Cerar, M. Suitar, A. Oražon. - Po $4: H. Nahtigal. - Po $3: A. Baihel, B. Ritlop, M. Ortar, M. Nat-
nik, T. Lavrich. — Po $2: J. Hochevar, A. Blanchard, J. Pintar, B. Gornik, M. Malovrh, K. Filipcich, A. Shute, J. Kaitelic, Mr. in Mri. Tomazin, F. L. Srpan, M. Balantich, M. Peteh, A. Zakrajiek, J. Dolcic, J. Gerbetz, F. Skulj, F. Cerar, J. Jančar, J. Kaitelc. — Po $1.50: Mri. J. Judnich, J. Jelencich, M. Mravlja. - Po $1: M. Uinick, Mri.
Grill, J. D. Judnich, M. Baikovich, M. Zore, I. Režek, M. Knaui, M. Kautz, J. Kuhel, F. Krall, J. Koihak, F. Sla-deck, M. Vidic, M. Petrovcich, M. Gobeli, A. Suitariich, F. Omeri, M. Sprajcar, K. Smolich, T. Oražen, M. Dreiar, J. Zupancich, E. Zupancich, A. Pclko, M. Hochevar, T. Sheringer, F. Novak, T. Sheringer, J. Brrlan, T. Mramor, K. Opalik, T. Laurich, J. Cimperman, M. Jančigaj, Mri. Sanky, Mri. Lavrin, J. Smrekar, M. Peruiek, M. Zore, R. Mance, M. Fiihar, B. Omahne, J. Stimetz, F. Bergant, A. Kozlevčar, M. Hribar.
NOVE NAROČNIKE SO DOBILI:
Mrs. T. Archul..................................2
Br. Antonin........................................2
J. Stuhenz..........................................1
Marijana Puc....................................1
Mrs. Penko........................................1
Mary Novak ......................................1
J. Meglen ..........................................1
Fr. Perovšek......................................1
- SPOMINSKA PLOŠČA -
Po sledečem redu bodo zapisana imena ustanovnikov, patronov, častnih lastnikov in častnih zidarjev novega semenišča na ustanovni plošči samostana.
USTANOVNI KI:
K. S. K. J., Joliet, III.	(1000)	Dr. sv. Barbare št. 23 KSKJ. in dr. sv. Ane
Very Rev. M. Savs, Shakopee, Minn.	(500)	št. 123 KSKJ, Bridgeport, O.	(260)
Družba sv. Mohorja, Chicago, 111.	(400)	Slovenska Ženska Zveza, Chicago, III.	(200)
		Rev. F. Turk, San Francisco, Calif.	(200)
	PATRONI:		
Mr. in Mrs. A. Jelencich, Chicago, III.	(110)	Mr. in Mrs. H. Schier, Danbury, Conn.	(100)
Mr. in Mrs. Motz, So. Chicago, 111.	(106)	Dobrotnica, Milwaukee, Wis.	(100)
Gregor Gregorich, Chicago, III.	(103)	Rev. J. Vrhunec, McKees Rock, Pa.	(100)
Louis in Anna Zlogar, Steelton, Pa.	(105)	Dr. sv. Štefana, štev. 1, KSKJ. Chicago, III. (100)	
Družina Andrew Ogrin, Waukegan, III.	(100)	John Sever, Chicago III.	(100)
Mrs. Ivana Kirn, Waukegan, III.	(100)	Anna Lampe, Duluth, Minn.	(100)
K. Triller, Whiting, Indiana	(100)	Rose Znidar, Milwaukee, Wis.	(100)
Matt U'asich Sr., lronwood, Mich.	(100)	Simon Setina, Joliet, III.	(100)
Neimenovan, Waukegan, 111.	(100)	Mr. in Mrs. J. Potokar, Cleveland, O.	(100)
Rev. S. Derengowski, Joliet, 111.	(100)	T. Bevc, West Allis, Wis.	(100)
Ludwig Košnik, Chicago, III.	(100)	Mr. in Mrs. John Kegel, West Allis, Wis.	(100)
	ČASTNI	LASTNIKI:	
Katoliška društva v Strabane, Pa.	(61)	Veronica Ruppe in družina, Brooklyn, N.	Y. (50)
Leo Jurjovec, Chicago, III.	(55)	Rev. M. J. Butala, Joliet, 111.	(50)
Družina Stepanich, Cherryvale, Kans.	(54)	Dr. Vitezi sv. Florijana št. 44 KSKJ.	
Pevsko dr. Zarja, So. Chicago, III.	(50)	So. Chicago, 111.	(50)
Neimenovani, Milwaukee, Wis.	(50)	J. Atzenbeck, Omaha, Nebr.	(50)
Družina Gasper Drasler, Waukegan, III.	(50)	John Dobrauc, Franklin, Kans.	(50)
Neimenovani, Waukegan, III.	(50)	Rt. Rev. John J. Oman, Cleveland, O.	(50)
Družina John Zakovich, Argo, III.	(50)	Družina Sircel, Sheboygan, Wis.	(45)
William Martin, Lemont, III.	(50)	Anton Bogolin, Sr., Chicago, III.	(40)
Dr. sv. Anne št. 127 KSKJ., Waukegan, 111.	(50)	Mr. in Mrs. M. Trinko, Chicago, 111.	(36)
Rev. Frank Srebernak, Monroe, Mich.	(50)	Neimenovani, Milwaukee, Wis.	(35)
Dr. sv. Petra in Pavla št. 62 KSKJ.,		1. Račič, Chicago, 111.	(33)
Bradley, 111.	(50)	Josephine Anzlovar, Brooklyn, N. Y.	(30)
Dr. sv. Jožefa, št. 53, KSKJ., Waukegan, III.	(50)	Rev. Michael Golob, Bridgeport, Conn.	(30)
John Patrovich, Chicago, III.	(50)	Altarno dr. sv. Janeza Vian., Highland	
Dobrotnica, Duluth, Minn.	(50)	Park. Mich.	(30)
Dr. sv. Magdalene, 162, KSKJ. Clev., O.	(50)	Družina Lavrich, Joliet, III.	(30
John Poljak, Argo, III.	(50)	Marks Golovitch, Lemont, III.	(30)
(Nadaljevanje na drugi strani)
Math. Kremeiec, Chicago, 111.	(27)
Družina Jalovec, Argo, 111.	(26)
Mr. in Mrs. Andrew Hochevar, Joliet, 111.	(26)
Mr. in Mrs. Michael Hochevar, Joliet, 111.	(26)
Rev. Albin Gnidovec, Rock Springs, Wyo.	(25)
A. Grdina, Cleveland, Ohio	(25)
J. Krizman, Cleveland, Ohio	(25)
F. Lubich, Joliet, 111.	(25)
St. Anna Ct. 1034 WCOF, So. Chicago, 111.	(25)
Rev. Kazimir Zakrajiek, Jugoslavija	(25)
Joseph Dolar, Danbury Conn.	(25)
Henry Mertel, North Bergen, N. J.	(25)
Altarno dr. sv. Cirila, New York City, N. Y.	(25)
Rev. John F. Fuerst, Summit, III.	(25)
Družina John Petrovčič, Waukegan, III.	(25) Dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ., Waukegan (25)
Rose Usnik, Dunlo, Pa.	(25)
Frank Vidmar, Jr., Chicago, III.	(25)
Frank Poppesh, Chicago, III.	(25)
John Spilak, Chicago, III.	(25)
Dr. sv. Jurija, Chicago, III.	(25)
John Pichman, Chicago, III.	(23)
Družina Bambich, Fredonia, Kans.	(22)
M. Lesiak, San Francisco, Calif.	(20)
Mrs. Cesar, San Francisco, Calif.	(20)
J. Ivanetich, San Francisco, Calif.	(20) John in Josephine Pintar, Burgettstown, Pa. (20)
Frank in Mary Pangre, Anaconda, Mont.	(20)
Gabriel in Albion Benedict, Whiting, Ind.	(20) Agnes in Gizella Gaspar, Bridgeport, Conn. (20)
U. Kozarič, Ottawa, III.	(20)
Družina John Gregorka, Waukegan, III.	(20)
Mr. in Mrs. Jos. Strubel, Detroit, Mich.	(20)
Družina J. Mam, Ely. Minn.	(20)
John Prisel, Cleveland, Ohio	(20)
Rev. V. Voduiek	(20)
J. Kacin, Cleveland, O.	(20)
Frank Grill, Chicago, III.	(20)
Veronika Rojko, Chicago, 111.	(20)
Dobrotnik, West Allis, Wis.	(20)
A.	Korelc, Lemont, III.	(20)
B.	Malnar, Kansas City, Kans.	(20) M. Drchar, Kansas City, Kans.	(20) Neimenovani, Bridgeville, Pa.	(20) Neimenovani, J oliet, 111.	(20) J. Trontell, So. Chicago. III.	(20) P. Mam, Lemont, III.	(20) Družina Math Leskovec, Cleveland, O.	(20) Dobrotnica, Ely, Minn.	(20) Družina Erjavec, Joliet, III.	(20) John Kochevar, Chicago, III.	(20) Mrs. R. Ziherle, So. Chicago, III.	(20) Mr. in Mrs. Frank Culik, Joliet, III.	(20)
Frances Russ, Cleveland, O.	(25)
Dr. sv. Alojzija, 47, KSKJ. Chicago, 111.	(25)
Dobrotnica, Chicago, III.	(25)
Mrs. A. Ursich, Joliet, III.	(25)
Frank Vidmar, Sr., Chicago, 111.	(25)
Gabriel Puhek, Chicago, 111.	(25)
Sola sv. Štefana, Chicago, III.	(25)
Slov. Ženska Zveza, Podr. št. 2, Chicago, III.	(25)
Dr. sv. Neže, Chicago, III.	(25)
Carl Medosh, So. Chicago, III.	(25)
J. Benkovič, Steelton, Pa.	(25)
Dr. sv. Jožefa, št. 169, KSKJ., Clev., O.	(25)
Mr. in Mrs. Pirš, Cleveland, O.	(25)
Dr. Marija Cist. Spoč., 85, KSKJ., Lorain, O.	(25)
Joseph Oblak, Chicago, 111.	(25)
Dr. Kršč. žena in mater. So. Chicago, III.	(25) Third Order of St. Francis, Highland Park,
Mich.	(25)
Young Ladies Sodality, Highland Park, Mich.	(25)
St. Joseph Soc. No. 7 KSKJ, Pueblo, Colo.	(25)
C. Yeglic, New York City, N. Y.	(25)
Rev. F. in A. Scheringer, Rapid River, Mich.	(20)
J. Budan, Stetsonville, Wis.	(19)
John Kochevar, Chicago, III.	(20) Dr. Marije Pomočnice Kristjanov, št. 165
KSKJ., West Allis, Wis.	(18)
Mrs. M. Koshmerl, Monterey Park, Calif.	(17)
Mr. in Mrs. F. Gabrenya, Cleveland, O.	(16)
A. Judnich, San Francisco, Calif.	(15)
Dr. John Ivsek, Rock Springs, Wyo.	(15)
Mr. in Mrs. John Stangar, Doylestown, O.	(15)
A. Požun, Johnstown, Pa.	(15)
Dr. Marija Pomagaj št. 174, Willard, Wis.	(15)
Društvo Mater, Bridgeport, Conn.	(15)
Frank Jalovec, Argo, III.	(15)
George Vukovich, Compton, Calif.	(15)
Slov. 2. Zveza, Podr. št. 84, New York, N.Y.	(15)
Leo Zakrajšek, New York, N. Y.	(15)
Anton Zagorc, Wilkes Barre, Pa.	(15) Dr. sv. Družine, št. 136 KSKJ., Willard, Wis. (15)
Steve Zabcich, Chicago, III.	(15)
A. Marinshek, Cleveland, O.	(15)
Družina Kness, Cleveland, O.	(15)
Frank in Julia Skuble, Argo, 111.	(15)
Mr. in Mrs. Frank Ferk, New York, N. Y.	(15)
Ursula Crnkovic, New York, N. Y.	(15)
Mr. in Mrs. M. Smoley, Bradley, III.	(15)
F. Cvenk, Chicago, 111.	(15)
J. Kosmerl, Cleveland, O.	(15)
Geo Ruly, Milwaukee, Wis.	(15)
Josephine Videc, Rockdale, III.	(15)
Mr. in Mrs. Frank Papesh, Joliet. III.	(15)
J. Knafelc, Chicago, III.	(15)
ČASTNI ZIDARJI:
LEMONTSK
Poročilo darov po svotah, kakor to bili nabrani po
Fara iv. Štefana, Chicago, 111........$3009.48
Glavni odbor KSKJ., Joliet, III..................1000.00
Manjše naselbine v Illinois........................1013.75
Fara sv. Cirila, New York, N. Y..............1007.00
Fara sv. Marije, Waukegan, 111..................905.50
Fara sv. Jožefa, Joliet, 111.. . ................707.75
Manjše naselbine v Minnesoti ................629.50
Fara sv. Jurija, So. Chicago, 111.. ......	434.00
Manjše naselbine v Pennsylvaniji............394.96
Fara sv. Janeza in sv. Trojice,
Milwaukee, Wis. ............................391.50
Fara sv. Marije, Collinwood, Ohio..........358.30
Fara sv. Vida, Cleveland, Ohio................377.00
Fara v San Francisco, Calif......................375.50
Fara sv. Križa, Bridgeport, Conn..............307.00
Fara sv. Janeza, Detroit, Mich..................273.00
Naselbina v Bridgeport, Ohio..................272.50
Fara v West Allisu, Wis..........................209.00
Fara sv. Lovrenca, Cleveland, 0................205.65
Glavni odbor Slov. 2enske Zveze,
Chicago, III........................................200.00
Naselbina v Argo, Illinois........................193.50
Fara v Duluthu, Minn....... ............178.25
Fara v Ely, Minnesota ............................158.50
Fara v Steeltonu, Penna...... ............157.50
Manjše naselbine v Kansas ....................143.50
Manjše naselbine v Colorado....................133.20
Naselbina v Whiting, Ind..........................130.00
Fara v Indianapolis, Ind..........................118.80
Manjše naselbine v Michigan................102.10
Fara v Rock Springs, Wyo......................100.00
Naselbina v Omaha, Nebr..........................100.00
Naselbine v Montani ................................99.00
Fara sv. Cirila, Sheboygan, Wis..............98.50
Fara sv. Kristine, Cleveland, 0..............95.75
Fara v Eveleth, Minn..............................86.50
Fara v Kansas City, Kans...................82.00
A LESTVICA
sl.-nskih farah in naselbinah do 10. junija 1.	1939.
Fara v Barbertonu, Ohio ........................74.05
Fara v Pittsburghu, Penna ....................74.00
Manjše naselbine v Ohio..........................69.00
Naselbina v Strabane, Pa..........................61.00
Fara v Willard, Wis..................................60.00
Fara v Soudan, Minn ... . . . ..................50.00
Manjše naselbine v Wisconsin ................48.00
Fara v Johnstownu, Penna.................44.00
Fara v Lorrainu, Ohio ............................41.50
Naselbine v Kaliforniji .............. 39.50
Fara v Hibbing, Minn............... 37.50
Fara v Pueblo, Colo..................................84.00
Fara v La Sallu, III................. 32.00
Naselbine v Washington ..........................30.75
Fara v Bridgeville, Pa..... ........ 30.00
Fara v Chisholm, Minn............................22.60
Naselbine v Kanadi ................................22.50
Fara v Calumet, Mich................................20.50
Manjše naselbine v Missouri....................18.00
Naselbina v Bethlehem, Pa......................16.00
Manjše naselbine v New York................15.00
Fara v Forest City, Penna........................13.50
Fara v Gilbert, Minn............................13.35
Manjše naselbine v New Jersey................13.25
Fara v Denver, Colo..................................11.00
Fara v Leadville, Colo..............................11.00
Naselbine v Idaho .................. 10.00
Naselbine v Texasu .... ......................10.00
Naselbina v Canon City, Colo..............8.00
Naselbine v West Virginia ......................7.00
Naselbine v Utah ..................................6.00
Manjše naselbine v Indiana ....................6.00
Naselbine v Oregonu ............................5.00
Fara v Tower, Minn..................................5.00
Naselbine v Arkansasu ....................2.50
SKUPAJ..............$15,059.99
V FOND ZA ZIDANJE DAROVALI
ILLINOIS—
Bradley — Po $15: Mr. in Mrs. M. Smoley.
Berwyn—Po $1: F. Krall.
Ch icago—Po $100: Mr. in Mrs. A. Jelcncich. — Po $25: I. Račič, Mr. in Mrs. M. Trinko. — Po $15: F. Cvenk. — Po $10: Mr. in Mrs. J. Toplak, Mr. in Mrs. A. Bogolin Sr., J. Kochevar. — Po $5: J. Oblak, F. Florence, I. R., L. Jurjovec, Mr. in Mrs. M. Toinse, M. Omerzel, družina Blai, P. Prah Sr.,
P. Mikula, S. Radensek. - Po $4: R. Gorz. - Po
$3: G. Gregorich, A. Ritlop. — Po $2: J. Krance, M. Krajnc, J. Poglajen, M. Surby, J. Mlakar, M. Foys, J. Ziherle, J. Perko Sr. — Po $1: I. Lazar, M. Kremesec, M. Cornič, Mrs. Kure, T. Kremesec, družina Cunk, S. Ritlop, A. Strupcak, J. Jerich, družina Rozich, J. Kosmach, F. Sardac, S. Salay, J. Tursich, C. Strupeck. — Po 50c: J. Lager in A.
Kožar, F. Stainko, A. Grum. — Po 25c: F. Hor-wath, A. Glavach. — Po 10c: F. Possedi, A. Jakse Jr.
Chicago Heights—Po $1: J. Stua.
Elmhurst—Po $10: Dr. sv. Alojzija št. 179 KSKJ.
Justice Park—Po $1: L. Drolc, A. Drolc.
Lemont—Po $20: P. Marn. — Po $5: F. Kromryk, S.
Markiewicz. — Po $1: T. Sniegowski. No. Chicago—Po $1: F. Drasler.
Joliet—Po $50: Rev. M. J. Butala. — Po $20: N. N.
Po $5: M. Hocbevar, A. Hochevar. - Po $1: A.
Smrekar Jr., M. Papesh, J. Hochevar, M. Hochevar, J. Gersich, J. Adamich, M. Skol, M. Stanisha,
M. Bluth, L. Flander. - Po 50c: F. Papesh, L. Do-
linsek, A. Vanishka, M. Judnich, B. Adamič, N. Vranichar. — Po 25c: C. Judnich, M. Judnich, E. Judnich, A. Adamič.
Peru-Po $2: Mr. in Mrs. J. Zupancich.
Rockdale-Po $5: J. Videc.
Roseland—Po $5: M. Drcšas.
So. Chicago—Po $50: Dr. Vitezi sv. Florijana št. 44 KSKJ. — Po $25: Dr. Krščanskih žena in mater
fare sv. Jurija. - Po $20: J. Trontell. - Po $10:
Mr. in Mrs. Verbick, M. Popovich. - Po $5: Mr.
in Mrs. Caruso, Mr. in Mrs. Motz. - Po $3: A.
Jakse. — Po $2: Anton Jakse. - Po $1: F. Simc,
J. Novak, J. Sterbentz.
Waukegan—Po $5: A. Novak. - Po $1: J. Artac,
J. Miks, A. Artac, F. Artac.
MICHIGAN—
Baraga—Po 50c: N. N.
Calumet—Po $1: J. Shute.
Detroit—Po $25: Third Order of St. Francis, Young
Ladies Sodality of St. John's Vianney Parish. -
Po $10: A. Kodrich. — Po $5: F. Plautz, Mr. in Mrs. M. Bahor, M. Jerushek.
Harrietta—Po $1: M. Habian.
Holton—Po $2: P. Perusck.
Rapid River—Po $10: Rev. F., in A. Scheringcr. COLORADO—
Colorado Springs—Po $10: N. N.
Pueblo—Po $25: St. Joseph Society No. 7 KSKJ. -
Po $5: J. Jabukovec, A. Glač. — Po $2: F. Roitz. Po $1: L. Anzick, F. Volk.
Leadville—Po $5: Mr. in Mrs. J. Gruden. - Po $2:
I. Hočevar.
Denver—Po $1: M. Lesser.
Canon City—Po $6.50: Nabral A. Dremel. - Po $1:
M. Lauriha. — Po 50c: J. Stariha.
Grand Junction—Po $1: F. Hochevar.
Ramah—Po $1: M. Vidmar.
Walsenburg—Po $1: A. Swagel, J. Elovar. WISCONSIN—
Port Washington—Po $2: Mrs. Lerniger.
Sheboygan—Po $5: Mr. in Mrs. Sircelj, M. Ortar.
Milwaukee—Po $5: J. Vidergar, H. Zalar, Dr. sv. Ane št. 173 KSKJ., G. Raly.
Willard—Po $5: J. Perko Sr.
West Allis—Po $100: T. Bevc, Mr. in Mrs. John Ke-Bel.
Kenosha—Po $5: M. Lautar. PENNSYLVANIA—
Bridgeville—Po $5: N. N.
Enhaut—Po $10: F. Kocevar.
Greensboro—Po $5: M. Elnikar.
Johnstown—Po $2: M. Lovce. — Po $1: M. Jarne-vich.
Lloydell—Po $1.25: M. Hribar.
OlypNaut—Po $10: M. Zore. - Po $5: Mrs. Thomas.
No. Braddock—Po $3—M. Mule. — Po $2: F. Pupic.
Pittsburgh—Po $2: E. Znisser. — Po $1: družina Hotujec, M. Hudac, J. Laurie, T. Yohovich.
Sharon—Po $3: A. March.
Vandling—Po $5: Mr. in Mrs. J. Jerin.
Washington—Po 50c: J. Krocker, B. Krocker. MINNESOTA—
Evnleth—Po $5: F. Kopac. — Po $1.50: A. Rozinka. Po $1: A. Nemgar, I. Robich. — Po 50c: F. Stimso
Ely—Po $1: U. Stupnik.
Buhl—Po 50c: E. Malley. Chisholm—Po $2: J. Janejich.
Greaney-Po $2.50: M. Malarich.-Po $1.50: J. Kocevar. - Po $1: M. Prepadnik.
Gheen—Po $5: A. Shute.
New Ulm—Po $5: Rev. F. Požek.
Gilbert-Po $5: J. Menart. - Po $1.50: J. Pike.
New Duluth—Po $2: V. Braje, M. Oblak, Mrs. Ro-sich. — Po $1.25: J. Svajgar. — Po $1: A. Krže. A. Ansich, J. Jerina, J. Jaksa, J. Brula, Mr. in Mrs. Novak, F. Matkovich, T. Subic. - Po 50c: F. Blatnik, Mrs. Vesel.
OHIO- Barberton-Po $5: C. Brunski.
Bridgeport—Po $11: Mr. in Mrs. F. Gregorčič. -
Po $1: J. Hochevar. — Po 50c: F. Gregorčič Jr.
Cleveland—Po $25: Rt. Rev. J. J. Oman. - Po $15:
J. Kosmerl. - Po $8: E. Gabrenya. - Po $5: M.
Drag, M. Race, F. Novak, F. Perme, R. Vcrbic, M. Hoge, F. Muhich, F. Marolt. — Po $2: M. Zupančič, R. Planinšek, J. Kmet. - Po $1: J. Stimetz,
A. Bradach, M. Raddell, F. Perko, R. Zupancich, J. Rcpart, A. Srbel. Euclid—Po $10: Dr. sv. Kristine št. 219 KSKJ. Lorain—Po $5: M. Polutnik. — Po $2: M. Kure. Rittman—Po $1: T. Pavlic. Youngstown—Po $2.50: M. Oblack.
KANSAS-
Frontenac—Po $25: J. Dobrauc. - Po $1: A. Bcde-
ne, U. Zortz, N. N. Kansas City—Po $10: M. Dcrčar. NEW YORK—
Little Falls—Po $10: J. Petkovsek. New York City—Po $25: C. Ycglic. — Po $1: M. Tomec.
Worchester—Po $1: M. Stasich. NEW JERSEY—
Elizabeth—Po $1.25: A. Pesarich. CALIFORNIA—
Fontana—Po $2: R. Gozvoda. — Po $1: S. Sheringer, M. Emmors. Richmond—Po $1: J. Smrekar.
San Francisco—Po $2: M. Kambich. — Po $1: Mrs. Lovrin, M. Santkey, M. Samut, A. Stariha, Mr. Rudolf, A. Kocevar, N. N., H. Kosman, S. Jaksa.
CONNECTICUT-Danbury-Po $100: H. Schier.
MONTANA—
Red Lodge—Po $1: J. Tomsich, M. Kolarich. Anaconda—Po $5: G. Motalic. CANADA—
Kirkland Lake—Po $5: Mr. in Mrs. J. Piškur. NEBRASKA—Omaha—Po $50: J. Atzenbeck. UTAH— Price—Po 50c: I. Rezek. INDIANA—
East Chicago—Po $2: M. Stiglits. — Po $1: T. Lo-kanc, M. Stiglitz, L. Lokanc. WASHINGTON—
Enumclaw—Po $5: Slov. Ženska Zveza št. 79, F.
Verhovnik. Valley—Po $1: M. Ton,.ha.
WYOMING—
Rock Springs—Po $5: C. Jenko. — Po $1: M. Hof-ner, F. Tolar.
PTIČI SI GNEZDO GRADE
Matevž Leskovec
EDIM na verandi, gledam na vrt, opazujem par skrbnih pomladnih "robinov'', premišljujem pa — ljudi . . .
Takole si mislim: Kdaj bomo ljudje spoznali, da smo še veliki nazadnjaki? Kdaj bomo uvideli, da ne bo napredka med nami, dokler se ne bomo bolj zedinili in delali zares z združenimi močmi? Kolikokrat se na seji ali zborovanju menimo o lepih načrtih, ki jih je treba uresničiti. Morebiti se še precej ujemajo naša mnenja in tudi sklepi odnesejo lepo večino. Kmalu po seji se pa vsa reč razbije ob samih vprašanjih, kdo bo kaj žrtvoval za uresničenje načrtov . . . Namesto da bi vsi skupaj potegnili in združili svoje žrtve, kakor smo na seji združili svoje glasove, se pa začne otresanje, otepanje in izgovarjanje . . . Tako se velikokrat zgodi, da se mora uresničenje lepega načrta odlo-ižti do prihodnjega rodu . . .
Zdaj se pa spet obrne moja pozornost na par robinov, ki jih opazujem s svoje verande. Spreletujeta se z drevesa na drevo in ugibata, kje naj si spleteta gnezdo. Z velikim zanimanjem jih opazujem.
Zdaj sta na drevesu, ki raste ravno na sredi našega dvorišča. Ugibata sem in tja, merita razdaljo drevesa od raznih predmetov, pregledujeta košate veje. Kmalu sem uvidel, da jima drevo ni po volji. Menda sta sprevidela, da bo treba to drevo obrezovati, zato ondi ni pričakovati potrebnega miru. še malo sta preskočila 55 veje na vejo, pa je bilo vprašanje tega drevesa Zapečateno. Tukaj ne bomo "zarentali . . ."
Gospa Robinica je odletela na vrtno ograjo, Pogledala okoli sebe, privzdignila repek in haj-di na bližnji telefonski drog. V hipu je bil pri njej tudi gospod Robin. Kaj mu je ona povedala, nisem razumel, prav za prav niti slišal ni-Hem. To se je pa hitro videlo, da sta že oba enih misli. Na tistem drogu je bil pripraven prostor 55 a gnezdo in takoj je bila narejena pika vsem nadaljnjim debatam.
Zdaj ni bilo nikakega čivkanja, nikakega Prerekanja, nemudoma se je pričelo živahno delo. Pridno sta nosila slamo in blato in zidala, da je bilo veselje opazovati. Občudoval sem
njuno veliko poržtvovalnost in jima v mislih čestital, da se tako neumorno trudita za dosego postavljenega cilja. In ko je bilo gnezdo narejeno, so začela prihajati jajca, z njimi pa potreba nove požrtvovalnosti. Kako je ta ljuba gospa Robinica sedela na jajcih celim osemnajst dni, noč in dan, v deževju in nevihtah, v miru in nemiru, nepremično in neutrudljivo. Res, to je zgled ljubezni do prihajajoče mladine.
Zdaj so moje misli spet pri ljudeh.
Ali je v naših srcih tako globoka ljubezen do mladine, da bi se dala primerjati glede žrtev in vztrajnosti z ljubeznijo robinskih zakoncev?
Ta ali oni mi bo rekel: Pojdi se solit z mladino! Mene že sama beseda o mladini spravi v slabo voljo. Naj bo mladina, kjer hoče, jaz se umikam pred njo na varno, da imam vsaj kolikor toliko miru. Veliko trpi človeški rod s svojo mladino, pa ne iz ljubezni, ampak zato, ker si drugače pomagati ne more . . .
Na tem mestu bi se dalo mnogo govoriti o vprašanjih, ki so v zvezi z mladino, starino in bodočnostjo narodov. Pa to bomo pustili za sedaj ob strani, saj ne moremo vsega naenkrat dognati.
Eno si pa spet vzemimo k srcu. Kar delajo tam v našem Lemontu, je v prvi vrsti v korist mladine, naše slovenske ameriške mladine. Saj veste, da se taka reč ne dela za preteklost, pa tudi bolj malo za sedanjost. Dela se za bodočnost. Ta pa ni naša, ampak pripada mladini. Naj še tako lepo govorimo o potrebi mladinske vzgoje, same besede ne bodo nikoli rešile takih vprašanj. Treba je dela, treba je žrtev.
Pa tudi z delom ne bomo rešili vseh vprašanj bodočnosti na vsem svetu. Lahko pa veliko storimo vsaj v ožjem krogu, na tisti njivi, ki je naša. In malokaj je tako zelo naše, kot je ravno Lemont. Zato bom spet zapisal in rekel: Pomagaj po svoji najboljši moči, daruj, kar največ moreš! Potem bo novo poslopje raslo z vidno naglico in preden se bomo dobro zavedeli, bo stalo v Lemontu nekaj, na kar bomo lahko ponosni in na kar bodo kazali tudi drugi narodi rekoč: To je pa SLOVENSKA ustanova, to je pa gnezdo SLOVENSKIH "robinov", ki ljubijo svoj rod in za njegov blagor tudi radi vse mogoče žrtvujejo. Čast Slovencem v Ameriki, ki se ne otresajo lepih dolžnosti napram bodočnosti, ki ima kmalu priti v roke njihove mladine!!!
Amerikanska povest.
POSLOVENIL FR. MALAVAŠIČ.
(Dalje.)
jp»«ilED tem je priplula ladja do mesta, kjer llM I Je stala gostilna, o kateri je malo po-I^ILi prej govoril suženj Jon. Kakor se pač godi v takih primerih, so vsi potniki hiteli na krov, da bi videli prihajajoče in odhajajoče. Ni bilo dolgo, ko plane na ladjo zamorka, se s silo prerine skozi množico do sužnjev, ki so jih bili med tem privedli na krov, in objame sužnja Jonu. Tako se je temu izpolnila iskrena želja, da bi še enkrat v življenju videl svojo ženo. Ta dogodek mu pa ni prinesel nemešanega veselja. Ob misli, da se bo moral vsak hip spet ločiti od nje, najbrž zdaj res za vselej, je začel glasno ihteti.
Tisti mladi mož, ki je malo poprej tako vneto zagovarjal črnce in tako dobro izplačal njihovega nasprotnika, je s sočutjem opazoval žalostni prizor. Stopil je k Haleju in dejal:
"Prijatelj, kako se morete baviti s tako prokleto kupčijo? Poglejte ta dva uboga človeka. Potujem v svojo domovino in srce mi kipi od radosti ob misli, da bom kmalu spet videl ženo in otroke. Prav isto zvonenje, ki meni oznanja bližanje domovine, pa tema dvema siromakoma napoveduje ločitev za vse življenje. Svesti si bodite, da bo Vsemogočni nekoč terjal od vas strog račun za vso to grdobijo."
Haleja so besede precej močno zadele in ni vedel, kaj naj odgovori. Molče je onemu obrnil hrbet in odšel proti drugemu koncu ladje.
Kmalu je ladja spet odplula. Naslednje jutro je obstala pri majhnem mestecu dežele Kentucky. Halej je stopil na suho in kmalu privede! na ladjo mlado mulatinjo, ki jo je bil kupil v mestu z majhnim otrokom vred.
Mlada žena je bila prav okusno oblečena in mlad zamorec je nesel za njo majhno skrinjico. Položil jo je med prtljago ostalih potnikov. Ženska se je nekaj časa sprehajala po ladji, potem je sedla na skrinjico in se igrala z otro-čičkom.
Kmalu je prišel Halej, se vsedel poleg nje in ji nekaj pošepetal. Toni je sedel blizu tam, vendar ni razumel šepetanja, pač pa je opazil, da je žena postala jako nejevoljna.
"Tega ne morem verjeti," je vzkliknila. "Samo norčevati se hočete iz mene."
"Ako ne verjameš, le sem poglej, ' ji je prigovarjal Halej. "To je prodajno pismo. Tu je podpisan tvoj dosedanji gospodar. Odštel sem mu denar v gotovini. Zdaj vidiš, da se ne mislim šaliti."
"In vendar ne morem verjeti, da bi me moj gospodar tako prevaril. To ne more biti res!"
"Vprašaj med temi ljudmi kogar hočeš. Naj ti preberejo pismo. '
Prvemu, ki je prišel mimo, je pomolil kos papirja in ga nagovoril:
"Bodite tako dobri in preberite tole. Ta ženska ne verjame."
Oni je bral in pojasnjeval:
"No, stvar je taka. To je prodajno pismo, ki ga je podpisal Jon Fik. Z njim prodaja mulatinjo Lucijo z njenim otročičem vred. Ne vem, kje naj bi bila tu pomota ali v čem bi moglo biti kaj neverjetnega."
Lucija se je še dalje branila in bila močno vznemirjena. To je privedlo na mesto še več potnikov in Halej jim je pripovedoval, kaj je na stvari. Ženska je pa glasno pripovedovala:
"Gospodar mi je rekel, da pojdem v mesto Louisville za kuharico. Tam dela moj mož. To so lastne besede gospodarjeve in nikakor ne morem verjeti, da se mi je zlagal.''
Nekdo, ki je imel videti precej rahlo srce, je pogledal pismo, potem Lucijo. Sočutno je dejal:
"Prodal vas je, uboga žena, to je gotova stvar."
Žena je malo pomislila in dejala:
"če je pa tako, je vsako besedičenje prazno."
Zdelo se je, da se je zelo pomirila. Z vročo ljubeznijo je privila dojenčka k prsim in obrnila Haleju hrbet. Zastrmela je v morske brazde, ki jih je ladja puščala v kalnih valovih. Rahla sapica ji je pihljala v vroče obličje, kakor bi ji hotela olajšati bridkost. Sončni žarki so se kopali v morski vodi, veselo so potniki brbljali okoli nje. Ona je pa bila za vse to nedovzetna. Zdelo se ji je, da je vse splavalo po
vodi, kar je še imela, je bil njen nedolžni otrok. Poljubovala mu je drobni obrazek in ga spet in spet privijala nase.
"To je prav ljubko dete," je dejal eden potnikov, ki se je ustavil ob ženski. "Koliko je pa star otrok? '
"Polenajsti mesec", je odgovorila mati.
Tujec se je poigral z otrokom in mu ponudil sladkorček. Otrok ga je nemudoma zgrabil in nesel v usta. Tujec je bil zadovoljen in je pripomnil:
"Pameten otrok. Takoj ve, kaj mu je storiti."
Čel je iskat Haleja. Potegnil je cigaro iz žepa, jo zapalil in nagovoril kupčevalca s sužnji:
"Hm, čudna je ta ženska, ki ste jo danes kupili.''
"čudna, kakopa, precej čudna."
"Namenili ste jo v južne kraje, kajne?"
Halej je samo z glavo prikimal in dalje Pušil.
"V kako plantažo, kajne?''
"Da, imam naročilo od neke plantaže in tja jo mislim odvesti. Pravijo, da je dobra kuharica. Ne skrbi me, da je ne bi spečal za lepe denarje."
"čemu vam bo pa olrok na plantaži?"
"Otroka bom pri prvi priložnosti posebej Prodal. '
"Gotovo ga boste dali prav dober kup."
"Tega še ne vem. čeden paglavec je in meso ima trdo in žilavo kakor riba."
"O tem sem se tudi sam prepričal. Toda treba je uračunati denar, ki je potreben za rejo.''
"O, kaj to! Koliko pa to stane? še mesec dni, pa bo že sam hodil in skakal."
"Meni bi otrok prav prišel. Moji kuharici •le pretekli teden umrl sin. Lahko bi tega redila "amesto svojega."
Nekaj časa sta oba molče kadila vsak svojo »motko. Nobeden ni hotel prvi ponujati, čez nekaj časa pa le spregovori tujec:
"Takole bi rekel, deset dolarjev bi vam "•o dovolj za otroka. Prodati ga morate tako ali tako. Udarite in Bog daj srečo!"
Halej je odkimal in zatrdil, da za to ceno otroka ne da.
"Povejte mi torej, koliko zahtevate zanj."
"Vedite, prijatelj, da ga lahko zredim ali ga pa dam kam v rejo za prav majhno odškodnino. Fantek je zdrav ko riba in zelo živahen. V šestih mesecih ga že lahko spečam za sto, v enem ali dveh letih za dvesto dolarjev. Danes ga dam za petdeset."
"Ta je pa lepa. Norčevati se znate. '
"Prav nič se ne norčujem. Tako je in pri tem ostane."
"Naj bo, dam vam trideset, pa ne vinarja več."
Tujec se je obrnil in hotel oditi. Halej je rekel za njim:
"če je pa tako, dodajte še petnajst dolarjev, pa sva sklenila kupčijo."
"No, pa naj bo."
Segla sta si v roke in kup je bil sklenjen. Podpisala sta in spravila papirje. Nato je Halej vprašal:
"Še nekaj. Kje pa stopite z ladje?"
"V Louisvillu. '
"To je pa kakor nalašč. O mraku dospemo tja. Deček bo spal, mater bom pa že kako zvabil proč. Med tem odidete vi z otrokom in bo vse šlo brez vika in krika. Vsak vrišč bi mi bil jako neljub."
Tih, jasen večer je bil, ko je ladja v Louisvillu pristala k bregu. Mlada mulatinja je še vedno mislila le na svoje dete, ki ji je mirno spalo v naročju. Ko se je zavedela, da so v Louisvillu, je zavila dete v plašč, ga previdno položila med prtljago in šla gledat na drugo stran ladje, če je morda le ne čaka na bregu ljubljeni mož. Hrepeneče je gledala na suho in še vedno upala, da vsa grozna novica ni res. Med tem je Halej dvignil dete in ga dal tujcu.
"Previdno ravnajte z njim. če se vam prebudi, jame kričati in potem imava križ."
Tujec je vzel dete in se pomešal med množico.
Kmalu je spet pozvonilo in ladja se je pričela odmikati od brega, črna žena je z žalostjo v srcu ugotovila, da moža ni bilo in da bo najbrž res, kar so ji pravili o prodajnem pismu. Spet ji je prišlo na misel, da je le otrok njeno vse, pa se je vrnila k njemu. Toda kdo bi popisal njeno grozo, ko deteta ni bilo tam.
"Kje je pa moj otrok?"
Halej je sedel ondi in jo že pričakoval. Mi-slil jo je potolažiti.
"Lucija, tvoje dete je proč. Prej ali slej moraš zvedeti. Glej, ni bilo misliti na to, da bi ga v južne kraje jemal. Zato sem pograbil priložnost, ki se mi je ponujala, in sem ga prodal dobrim ljudem. Bogati so in ga bodo vzgojili vse bolje, kot bi ga ti kdaj mogla."
Divji pogled, ki je šinil v Haleja iz oči obupane matre, bi mogel spraviti človeka ob pamet. Toda Halej je bil tega vajen in se ni zmenil. Ostal je miren in si mislil, da pride zdaj, kar pač mora priti, tarnanje in žalovanje, potem pa mir in pozaba. Takih prizorov je doživel že sto in še več. Toda mož se je to pot temeljito motil. Lucija ni našla ključa do solz, nič ni tarnala in zdihovala. Kot onemela je padla na tla. Roke so ohlapno visele od nje, oči so ji motno zrle v svet, pa ni ničesar videla, ustne so se ji premikale, pa ni mogla besedice spraviti na dan.
Halej je bil dosti neusmiljenega srca, da je smatral njeno stanje zgolj za počivanje, pa ji je začel prigovarjati, naj se le lepo umiri. Bil je celo tako nesramen, da ji je pričel slikati, kako ji bodo južni kraji prinesli srečo, kako se bo spet omožila in dobila drugih otrok. Končno si je toliko opomogla, da ga je prosila, naj jo vendar pusti pri miru. Besede so ji prišle iz ust na tako ginljiv način, da je celo Haleja pretreslo. Takoj se je odpravil proč.
Tom je gledal ves prizor od konca do kraja in je vedel, kaj bo. če bi ne bil tako dobro poučen v krščanski veri, bi se mu vsa stvar ne zdela nič posebnega. Najbrž bi bil Haleju celo v marsičem pritrdil. Toda Tom je bil cel kristjan. Kar je vedel in čutil, mu je prihajalo iz zdravega uma in iz usmiljenega, vseskozi krščanskega srca. Zato je vedel, da je bilo Hale-jevo ravnanje vseskozi nečloveško. Srce se mu je krčilo, ko je videl siromašno mater v takih bridkostih. Sam jo je začel tolažiti, kakor je vedel in znal. Spominjal jo je na Onega, ki more edini v resnici tolažiti in uslišuje molitev zapuščenih. Toda vse ni nič pomagalo. Njegove lepe besede niso našle poti do ženinega srca, ki je bilo otrplo od bolečin in stiskano od groznih muk . . .
Bilo je že pozno ponoči in mirna tihota je vladala vsepovsod. Slišalo se je samo hropenje ladijskih strojev in udarjanje kolesnih lopat.
Tom je ležal na zaboju, pa ni mogel zaspati. Preveč ga je morila nesreča uboge žene.
Ura je že davno odbila polnoči, ko je Tom malo zadremal. Nagloma ga prebudi nekaj, pa sam ni vedel, kaj je bilo. V tistem hipu vidi mimo sebe proti robu ladje hiteti črno senco, potem je slišal, kako je štrbunknilo v vodo. Hitro plane pokonci in pogleda, kje leži uboga žena. Ni je bilo več. Stopil jo je iskat po ladji, pa nikjer je ni našel. Že je našla pokoj v hladnih valovih, ki so se nemirno zibali sem in tja, kakor da bi ne bili ravnokar sprejeli vase žrtve obupa, kakor da bi ne bili pravkar ohladili ske-lečih ran nesrečnega materinega srca . . .
Že na vse zgodaj je prišel Halej na krov in njegova prva skrb je bila. da je pogledal po svojih sužnjih. Zdaj je bila njegova vrsta, da se je silno prestrašil.
"Kje je mulatinja?"
Vprašanje je bilo namenjeno Tomu. Možu se pa ni hotelo, da bi razlagal svoje slutnje, saj z vso gotovostjo itak ni vedel, kako je prav za prav nesreča prišla. Torej je kratko dejal, da ne ve. Halej se je razburjal.
"Ni mogoče, da bi mi bila ušla. Na vsaki postaji sem bil tu in pazil na vse. Ob desetih je bila še tu, enako o polnoči, ob dveh in ob štirih. Torej je edino mogoče, da je odšla po četrti uri."
Po teh besedah je začel ladjo od konca do kraja preiskovati, pa spet od krova do dna. Ko je bilo vse zaman, je prišel spet k Tomu in ga prosil, naj mu pove, če kaj sluti. Tom je tedaj povedal, kar je videl in slišal. Iz vsega dogodka se da seveda sklepati, da je bila mulatinja Lucija.
Halej je sedaj vedel, pri čem je, pa se ni ne zgrozil ne ustrašil. Tudi takih reči je bil vajen, še malo mu ni šlo do srca. Na nesrečno žensko ni nič več pomislil. Nekaj časa je zamišljeno tuhtal, potem se je vsedel in potegnil iz žepa knjigo zapiskov. Na levo stran je zapisal med dnevno izgubo svoto, ki jo je bil dal za Lucijo. Tako je bila ta reč opravljena.
Drugi dan je ladja priplula v reko Mississippi. Ko se je peljala proti Novemu Orleansu, je naklonil Bog zvestemu Tomu srečo, da je bil prodan v roke dobremu in usmiljenemu gospodarju.
(Dalje)
KRIŽEM KRALJESTVA KRIZA
P. Aleksander Urankar.
"The three sprinkle Catholic"
Novo ime je dal posebnim katoličanom naših dni Father Tobin, profesor na deškem bostonskem kolegiju. Pravi:
"Obžalovati je trba, da je danes v naših vrstah toliko takih katoličanov, ki izpovedujejo vero v trojno škropljenje, ne pa v sedem zakramentov. Edino katoličanstvo, ki ga praktično kažejo, je poškropljenje z vodo ob krstu, z rižem ob poroki, pa z zemljo ob pokopu. Samo, da mi je otrok z vodo oblit po rojstvu, pa da je dosti rajža ob njegovi poroki in da katoliški duhovnik potrosi grude na njegovo krsto, pa smo opravili z vero in Bogom."
Ameriški škof o vojski na strani Rusije.
J. Duffy, katoliški škof iz Buffalo je odločno izpovedal mnenje, ki bi moralo biti načelo vseh ameriških katoličanov:
"Veliko se potegujejo državniki danes, da Potegnejo boljševiško Rusijo v svoje zavezništvo, tudi Amerika kar naprej snubi tega proti-Verskega in protičlovečanskega volka, da mu Pomaga obvarovati stajo pred drugimi volkovi, ki venomer žele krvave morije na bojnih poljanah. V zvezi z Rusijo ni mogoče priklicati miru nad človeštvo. Moje prepričanje je, da v zvezi z Rusijo si nič dobrega iztoči ne moremo in jaz vsaj bi v slučaju vojske z Rusijo ob strani svetoval vsakemu katoliškemu fantu, da odpove Vojaško službo."
Nemške redovnice.
4500 katoliških redovnic si mora danes is-kati kruha po tovarnah, pisarnah, hišah, kjer •s!užijo kot dekle in varuhi otrok, premnogo teh brezposelnih nun, ki jim je država vzela službo učenja, pa sploh ne more dobiti dela nikjer.
Izgon redovnic iz šol ima slabe posledice za procvit cerkvenega in duhovnega življenja. Kardinal Faulhbaer je z žalostjo zaklical prod nedavnimi dnevi: "Kako moremo uspevati, če
nam preganjajo najjačjo silo katoliške propagande, naše žensko učiteljstvo, če mašijo usta našemu duhovništvu, jemljejo naša posestva in ustanove, ni bilo hujšega preganja Jezusove cerkve na Nemškem kot je imamo sedaj. Moči nam je treba, nadčloveške, da vztrajamo. Te moči nam more dati le Bog."
Obletnica svetogorske božje poti.
400 letnico so praznovali na Sveti Gori ob Gorici. Kljub temu, da je ta slovenska božja pot danes na italijanski zemlji, je priromalo mnogo Slovencev za ta praznik na Sveto Goro. Tako Slovenci iz Julijske Benečije, kakor tudi iz domovine so prišli obnavljat svojo gorečnost do Marije. Kakor nekdaj, ko je še bila ta cerkvica v rokah in oskrbstvu slovenskih duhovnikov. Iz Slovenije je pripeljal veliko skupino romarjev sam knezoškof ljubljanski, Dr. Gre-gorij Rozman. Slovensko dušno pastirstvo na Sveti Gori še danes opravlja Rev. Zofron Koz-levčar iz ljubljanske frančiškanske provincije. Je pa tudi po Goriškem mnogo laških frančiškanov, ki so se priučili slovenščine, da pomagajo ljudstvu za sveto spoved.
Svetniki v našem času.
Kadar je senca črna, je sonce tudi visoko. Dasi je mnogo korupcije, je še mnogo svetlega krščanstva tudi v velemestih. Poroča tovariš duhovnik, da je opazil nedavno tega moža v cerkvi, ki je z rožnim vencem v roki stal dobri uri pred altarjem. Dejal mu je duhovnik, pojdite vendar v klop, da se preveč ne utrudite. Mož odličnjak pa je odvrnil: hvala, bolan sem in preveč truden, zaspal bi v klopi. Ure in ure je prestajal vsako jutro pred altarjem in se enkrat ni premaknil v klop. Svet bi imel za takega moža besedo: čudak, cerkvena miš; katoliški slovar bi rabil zanj in bi mogel rabiti zanj le besedo: svetnik.
Lepa zahvala po sv. obhajilu.
"Učili so nas, da je treba po sv. obhajilu vsaj petnajst minut prebiti v molitvi in zahvalnem premišljevanju," je dejal tovariš nekemu francoskemu katoličanu, ki je imel navado, da je vsak dan prisostvoval sv. maši in med mašo tudi obhajilo prejel, toda po obhajilu jo je takoj
pihnil iz cerkve. Nad to navidezno razvado se njegov tovariš zgleduje in bi rad, da bi se poboljšal in zadostil nauku katekizma. Prizadeti mu pa odgovori: "Vem, kaj me uči cerkev, toda čuj: delam v tovarni, kjer so mi sodelavci sami radikalci in bogokletneži, zato se mi mudi tjakaj še celo takoj po obhajilu, ker sem obljubil nekoč Bogu, da bom skušal zadostiti za ta bo-gokletstva na ta način, da bom ob kletvah molil za te nesrečneže: Odpusti jim Gospod, saj ne vedo, kaj delajo. In mislim, da s tem dajem najlepšo zahvalo Bogu tudi za milost sv. obhajila.'
"Tega gospoda imam rad, ker je hiter z mašo."
Mnogokdaj se zgodi, da treba meriti popularnost tega ali onega duhovnika po tem, kako hitro mašuje. Žalibog, da najdemo vernike, ki bodo najraje imeli duhovnika, ki vse hitro opravi, ne marajo pa mašnika, ki vse preveč zavleče. Take opazke ne kažejo globoke vere, kažejo le, da mnogi gledajo v maši nekako službeno opravilo, ki so se ga navadili ob nedeljah. Stara navada, železna srajca, zato gre k maši. Ljudje, ki zahtevajo od duhovnikov, da hitro mašujejo, se ravno tako pregreše kot duhovnik, ki prehitro mašo opravi. Lep zgled, kakšen bi moral biti katoličan v tem oziru, nam daje neki plemenitaš, ki je poprosil škofa, da mu pošlje za dva meseca duhovnika, ki bo poučeval njegovega sina. Duhovnik je prišel, toda je bil takoj po svoji prvi maši odslovljen z besedami: "Mož, ki mašo opravi v nekaj minutah, ne more biti dober učitelj mojemu sinu." "Zakaj ne?" pravi duhovnik vznevoljen. "Kaj ima maša opraviti z mojimi inštrukcijami?" — Plemenitaš odgovori: "Duhovnik, ki tako dela s Sinom božjim, ne bo veliko bolj i za mojega rodnega sina. '
Pravi duhovnik.
Lepo je označil pokojni pisatelj Anglije in svetovne literature (!. K. Chesterton značaj pravega duhovnika. Pisal je nekemu svojemu prijatelju duhovniku (J. O'Connor) :
Kad vas imam, ker vsebujete v svojem značaju vse značilne poteze pravega duhovnika. Plemenit duhovnik ste. Lastnosti človeka nosite. Mož ste od tega sveta. Mož ste od sveta nad zvezdami. Mož ste znanja. Ljubezniv prijatelj. Prijatelj božji. Prijatelj ljudi.
Umetnost molčanja.
Nizozemski pisatelj Kornelij Koetsvaldski piše v eni svojih krajših povesti: Ljubljeni čita-telj, poznaš prijatelja, ki zna molčati kot grob? Podaj mu roko in izvoli si ga kot prijatelja. če je pa poročen in še potem lahko molči, zares molči, takega pa stisni na svoje srce, zakaj našel si človeka, ki ti bo najboljši tovariš."
Moderna.
Oče in sin ko sta delala v garaži. Sin vprašuje očeta: "Kajne, da se ti zelo zastopiš na avto in zato toliko časa posvečuješ kolesju brez konj?' . Oče modro odgovarja: "Kara je kapital, ki ga je treba varovati, če hočem kaj obresti od njega, čim več časa mu posvetim, temveč bom vlekel in dobička imel. Izplača se. Je sicer skrb in sitnost, toda nazadnje bo moj trud kronan." Sin se je zamislil, po petih minutah pa otroško vpraša očeta: "Ali sem tudi jaz kapital, oče?" "Zakaj vprašaš," je radoveden oče. Sinko pa še bolj otroško, pa iskreno govori: "Mislim, da tebi nisem kapital, ker zame nimaš toliko časa, kakor za karo." Gotovo je oče po tej izjavi pohitel z delom za avto, da je potem tudi sinčku posvetil nekaj časa in ga spremenil v svoj duhovni kapital.
Socijalna ljubezen
je v znanem zdravniku Ch. Mayo izgubila enega svojih največjih predstavnikov. Ime Mayo je znano v Ameriki kot nobeno drugo zdravnikovo ime. Imeli so Mayo bratje že dolgo let in vodijo še danes zdravilišče v Rochester, Minn., kamor se zatekajo bolniki od vseh strani Združenih držav. Sedaj ob smrti enega usta-novnikov tega zdravilišča poročajo časopisi o nagibih, da so Mayove brate nagnili do tega, da so pričeli s to zdraviliško ustanovo. Pomagati človeštvu nasploh, je bilo njihovo geslo in tudi zdravilstvo uvrstiti v vrste borcev za socijalno pravico in ljubezen.
Papež govoril v slovenščini.
Poročilo i/. Denver Register: Sveti Oče je razveselil svet, ko je pozdravil 500 slovenskih romarjev v njihovem domačem jeziku in s tem pokazal, da mu je tudi do jezika manjših narodov. Povdarjal je romarjem, da je družina te-
melj krščanske civilizacije in da je treba ta nauk o družini ponesti v svet, da postane temelj življenja vse človeške edinice.
Novoimenovani škof njujorški — tihotapec.
Most Rev. J. Spellman, novoimenovani nadškof New Yorka je služil pokojnemu sv. očetu kot tihotapec, pa v dobrem pomenu besede. On je bil tisti, ki je po sporu Mussolinijevem s Cerkvijo glede vzgoje mladine in katoliške akcije raztihotapil po vsem svetu pastirsko pismo sv. očeta, v katerem se je papež tako odločno zavzel za svete pravice Cerkve z ozirom na vzgojo mladine.
Novice o "Sveti" Rusiji.
Svet ljudskih komisarjev je odobril brezobrestno posojilo 100 miljonov rubljev za brezbožno propagando po Rusiji in ostalem svetu.
Po novi določbi brezbožniškega komiteja morajo vse verske ustanove oddati svoje orgije okrajnemu oblastvu v uporabo. Orgelj so se začeli bati.
Brezbožniki se pritožujejo, da v vrstah delavstva vstajajo protibrezbožniške celice, ki si
stavljajo za nalogo delovati proti ateistični gonji kominterne. In se čudijo, da morejo po vsem tem delu za oproščenje od "božjih verig" najti še delavce, ki hočejo biti reakcijonarni in toliko nespametni, da se zopet uklepajo v okove verstva in cerkva.
Tekom enega meseca pride v veljavo tudi nov dekret, po katerem morajo vse cerkve nositi grb in znamenje boljševištva, srp in kladivo.
Brezbožniki so zložili tudi mednarodno brezbožniško himno, katero naj bi brezbožniki
uporabljali pri svoji propagandi po svetu. • -
! Vsak dan in na vsak način prihranite I • .
denar, če kupujete pri • •
• •
j TRIKRYL'S DEPT. STORE j • •
j 2110-14 Cermak Road,	Chicago, 111. j
• •
• • • •
•	Dobra trgovina v prijazni okolici. •
•	•
• • • •
• Shranite naše "STAMPS". Z njimi si prihranite S J	denar pri vsakem nakupu.	•
KRAMLJANJE NA ZAPECKU
P. Bernard.
SAN FRANCISCO, CALIF. — Piše Katarina Cesar, zastopnica. — Pošiljam zopet nekaj
Prispevkov v razne namene, kakor boste razbrali iz priloženih papirjev. Med drugimi prispevki je zopet nekaj za novi samostan in semenišče. Trdno upam, da to še ni zadnja pošiljatev od nas v ta blagi namen. Saj se vsi živo zavedamo, kako potrebno je to podjetje, da se še nekaj časa ohrani v Ameriki slovenstvo in njegova tradicij a. Mi starejši si zlasti želimo, da bi tudi naš jezik še ne prišel ob veljavo v tej deželi, Vfiaj tako dolgo ne, dokler mi živimo. Pri nas v«i farani še vedno bridko žalujemo zavoljo izgube dobrega Rev. Turka. Saj je nastala velika yrzel po njegovi smrti, ker še sedaj nimamo slo-
venskega dušnega pastirja. Zato se toliko z večjim veseljem spominjamo prečastitega Rev. Aleksandra iz Lemonta, ki so bili po veliki noči med nami in imeli za nas slovenski misijon. Slišali smo vsak večer tako lepe govore v mili materinščini. Gospod misijonar so nas kar poživili v veri in navdušenju za življenje po njej. Mogoče bomo še potrebovali pomoči iz Lemonta v našem katoliškem življenju, zato se že sedaj priporočamo, da bi nas Rev. Aleksander zopet kdaj obiskali. Iskrena hvala za Vaš prijazni obisk!
NP]W YORK, N. Y. — Piše Katie Ferk. — Podpisana sem brala v listu Ave Maria, da je P. Hugo Bren v Ročnem želel napraviti nov zvon
za cerkev sv. Antona. Takoj sem govorila z nekaterimi dobrimi dušami in smo sklenili, da napravimo majhno zbirko v ta namen. Dne 22. aprila smo mu poslali svoto $15. Če se zdi primerno, bi želela videti imena priobčena v listu. Bojo drugje brali in mogoče se bo še kdo spomnil ter kaj daroval v ta namen. Darovale so po $2: Katie Ferk, Fany Holeshek, Mary Prelov-šek; po $1: Frances Holeshek, Therese Archul, Cecilia Judež, Antonia Kralj, Katie Kepec, Marie Gostich, Jerca Peterka; po 50c: Pavla Petek, Zofija Brezek, Frances Pauli, Cecilia Rems. Iskrena hvala vsem. Želimo iz vsega srca, da bi dobri P. Hugo še dolgo poslušal mili glas novega zvona in da bi se ob tem zvonenju z veseljem spominjal svojih Amerikancev. Bog živi!
PRICE, UTAH. — Piše Ivan Režek. — Z velikim veseljem berem poročila o napredku velikega podjetja v Lemontu. Vidim, da že zidate in da ljudje dosti radi pomagajo. Tudi jaz bi iskreno rad daroval v ta namen, pa mi je nemogoče. Saj že nekoliko poznate moj položaj. Ni Vam neznana moja bolezen in tudi ne moje siromaštvo. Torej mi ne ostaja nič drugega ko moliti v ta namen, da bi se Vam vsi lepi načrti posrečili. Zdaj pa želim tudi od sebe kaj malega povedati. Rad bi pokazal vsem pri Ave Mariji, kako krasno sem imel okinčan šmarnič-ni oltar mile in zlate nebeške Matere. Tudi zdaj v juniju nisem pozabil, da je ves mesec posvečen božjemu Srcu Jezusovemu. Moj domači oltarček je spet ves v rožah. Najbolj vesela novica tega meseca je pa spet ta, da je na prvi petek prišel k meni duhovnik in mi prinesel sveto obhajilo. Ko sva z duhovnikom opravila, sem mu rekel, naj pogleda moje oltarčke in pove, kaj misli o njih. Zelo pohvalno se j'e izrekel o vsem. Povem še to, da imam za sveto obhajilo zelo lepo pripravo, ko pride duhovnik z Najsvetejšim. Prepričan sem, da še v velikih mestih nimajo tako. Zdaj pa vsi skupaj prejmite moje najlepše pozdrave in še enkrat voščim, da bi šlo Vaše podjetje v Lemontu lepo naprej in da bi kmalu lahko častili Mater božjo v novi cerkvi. In to nam Bog daj vsem skupaj, da bi jo enkrat častili v nebesih ob tronu njenega božjega Sina Jezusa!
LEMONT, ILL. — Piše urednik. — Moram
dostaviti par vrstic temu dopisu vrlega Ivana z daljnega zapada. Njegovo pismo je vedno tako iskreno pobožno in prisrčno, da mora seči do srca. V današnjem dopisu me pa posebno veseli, ko omenja lepo pripravo za slučaj, ko prinese duhovnik sveto obhajilo. Prav nič ne dvomim, da ima dobri Ivan nekaj lepega za ta namen. Res je pa tudi, kar pravi, da najbrž v velikih mestih nimajo kaj takega. Žal, ravno v velikih mestih imajo marsikje prav slabo pripravo v ta namen. Posebno škoda je pa to, da ljudje sami sebe tako slabo pripravijo za slučaj, ko duhovnik prinese v hišo sveto obhajilo. Pred mnogimi leti sem pisal o tem v tem listu, pa bi bilo menda potrebno vsak mesec kaj takega napisati. Resnici na ljubo moram pa priznati, da sem nedavno prišel s sv. obhajilom v neko hišo v Chicagi, pa so imeli vse krasno pripravljeno, tudi — sami sebe. Niso zbežali domači in se skrili, kakor največkrat napravijo ob takih prilikah, ter puste duhovnika samega z bolnikom in — Bogom. Preden sem odšel, mi je žena rekla, da ima še prav dobro v spominu vse, kar sem tistikrat napisal v Ave Marijo, zato so tako natančno vse napravili. Ampak če je bilo v tem slučaju vse tako lepo, pa moram reči, da so v tisoč drugih slučajih vse pozabili ali pa nikoli
—	brali . . .
DETROIT, MICH. — Piše John Judnich.
—	Tudi jaz bi se rad enkrat oglasil v našem Kramljanju. Pisal bom pa samo o sebi, ker me sili hvaležnost do Marije Pomagaj, da javno izrečem svoje zaupanje vanjo. Bil sem namreč hudo bolan in so me zdravniki silili v bolnišnico in na operacijo. Seveda me ta reč ni nič veselila. Obrnil sem se z zaupanjem k Mariji Pomagaj za pomoč in sem bil res uslišan. Moja bolezen se je umaknila brez operacije. Zato izrekam Mariji na tem mestu javno zahvalo.
LEMONT, ILL. — Piše urednik. — Ali ste že brali v pričujoči številki članek o karmelski Materi božji? če ga še niste, poiščite ga tam nekje spredaj med debelim tiskom, članek sam na sebi zasluži branje in premislek, pa ni to, da ga tukaj omenjam. Ali ste pogledali pod naslovom, kdo je tisto napisal? če niste, pa še enkrat poglejte. Pisala sta članek dva mlada Slovenca, ki sta oba iz Pittsburgha doma. Učita se za duhovniški poklic pri očetih karmeličanih v Niagara Falls, Ontario, še nekaj več sloven-
•skih fantov iz Pittsburgha se tam pripravlja za visoki poklic. Razume se, da karmeličanski samostan v Niagara Falls ni slovenska ustanova, zato je pa toliko bolj razveseljivo, da se ti mladi Slovenci ondi navdušujejo za materni jezik in se sami zase vadijo v govorjenju in pisanju slovenščine. To je vzrok, zakaj omenjam dotični članek na tem mestu. Pisal sem tem vrlim fantom, naj še večkrat kaj napišejo za naš list. S tem sem gotovo ustregel vsem naročnikom in bralcem. Zato pa tudi izrekam na tem mestu tem karmeličanskim klerikom najlepše čestitke v imenu lista Ave Maria in v imenu vseh, ki slovenščino ljubimo.
NEW YORK, N. Y. — Piše Mrs. Archul. — Tudi pri nas smo za to, da se naredi za list Ave Maria velika kampanja. V znak, da to niso same besede, pošiljam dva NOVA z današnjo pošto. Le stopite na dan z naznanilom kampanje, mi bomo posegli vmes z vso gorečnostjo in že naprej garantiramo, da zmaga ne bo kje na
zapadu, ampak tu pri nas na vzhodu, odkoder vi tam na zapadu dobivate sonce in dan. Pri nas smo že pokonci in na delu, ko vi tam še spite. Kako je mogoče misliti, da bi nas vi tam premagali? Zgodnji ptiči najdejo črva, pravi ameri-kanski pregovor. Taki tiči smo mi. Seveda pa ne bomo iskali črvov, ampak naročnikov in naročnic. Ves ogromni in "divji" zapad kličemo že naprej na korajžo!
DE PUE, ILL. — Piše Margaret Retel. — Prišel je čas, da je treba ponoviti naročnino. Naj povem, da za mesec marec nisem dobila lista, sama ne vem zakaj ne. Je morala biti kaka pomota. Zavoljo tega mi je bilo tako dolgčas, da nisem mogla čakati na to, da bi pisala in prosila za novo pošiljatev. Morala sem si list izposoditi od sosede, da sem ga hitro brala. Res, bi' jz Ave Marije bi ne mogla prebiti, ker jo vsak mesec komaj čakam. Naročnica bom ostala, če Bog da, dokler bom živa. Prav lep pozdrav vsem.

Dragi Striček:—
Misli m, da me niste pogrešali zadnji mesec, (o yes, pogrešal, pravi Striček) ko Vam nisem skoraj utegnila pisati. Saj veste, kako je na farmi spomladi. V šolo je treba hoditi in se učiti in pa doma je treba v«-dno kaj narediti, ker imamo šest bratcev in nobene ses-doma. Le mene čaka posoda za pomivati po jedi. 'Ali bratci znajo samo jesti, vpraša Striček . . .) Tudi zu-n*J na vrtu me znajo uporabiti, kakor hitro vreme dopu-V1' ^er nam je štala z živino vred pogorela preteklo jp»en, nam je treba vse nanovo zaslužiti, zato vsi delamo, ar »e da, da nam bo zopet štala in drugo potrebno zraslo.
Posadili smo veliko fižola več vrst, tudi koksarja(?) |n krompirja, zato bi rada povabila vse rojake iz Cleve-d 1.	"*' pridejo k nam kupiti. Pri nas zraste
° ®r krompir in fižol. Tudi prešičke imamo majhne in Vp 'ke Za prodati, pa sladkega ali kislega mleka vam bo-ponudili, ko pridete sem. Pripravno je pri nas za •"■"»ičke peči, ali pa sladko koruzo in krompir.
Zdaj pa Vas, dragi Striček, lepo pozdravim, pa tudi vse bralce lista Ave Maria. Vabimo vas vse, vsaj ta bližnje, da nas obiščite kaj kmalu letos.
Vaša Lilica Adamič, Burton, Ohio.
Dragi Striček:—
Jaz sem writing to ti, because Sestra told us to. Jaz don't know much about Slovenian, but Jaz will try. Jaz will write about šola. Mi had a šola play. Jaz wasn't in it. Moja sestra was in it. Ona was a roža. It was very nice. Next year I will graduate. Jaz passed. Jaz went to the plays. They were very interesting. Jaz doesn't have any more to write. Zbogom.
Metca Račič.
Dragi Striček: —
To je prvič, ko po slovensko pišem. Junija 13. smo imeli igro. Je bilo veliko ljudi. Peti in šesti razred sta imela najlepšo igro. Jaz sem prodajala sladkarije. Je bil dober business. Naš kindergarten je tudi imel lepo igro. Tako pa zbogom.
Grace Muc.
Dragi Striček:—
Kako se kaj imate? To bom najprej vprašala. Jaz se imam prav dobro. Jaz bom šla v osmi razred. Sem dvanajst let stara. Sola je ven za poleti. Jaz sem imela dobro učiteljico. Moram še povedati, da hodim v šolo sv. Štefana. Pozdrav.
Josephine Kozel.
Dragi Striček:—
Kako ste kaj? Ste zdrav? Jaz sem zdrav in vesel.
Imam nov bicikelj in se vozim z njim okoli. Zdaj bodo počitnice. Sam ne vem, kaj bom delal. Bom atetu pomagal delati okoli hiše. Vas prav lepo pozdravim jaz,
Edward Simonič.
Dragi Striček:-
Najprej Vas lepo pozdravim. Vam dam vedeti, da sem zgotovil sedmi razred. Me veseli, da bom nastopil osmi razred. V juliju bom prišel k Vam na počitnice ter bi rad ostal pri Vas eden mesec. (Kam Te bom pa dejal, se je ustrašil Striček.) Tako mi bo bolj hitro čas potekel. Upam, da se gotovo vidimo.
Anthony Zokal.
Dragi Striček:-
Moji sošolci so mi povedali, da skoraj vsi pisali Tebi, da je bila pri nas lepa igra. Tudi jaz moram reči, da je bila igra lepa. Lepo igro so predstavljali otroci osmega razreda. Upam pa, da še veliko boljše drugo leto, ko pridem jaz do tega, da bom v igri graduantov. Takrat pa gotovo pridite. Bo nekaj za videti.
Mary Ferenchak.
Dragi Striček:-
Jaz bom pustil šolo sv. Štefana 18. junija. To bo vesel dan zame, ker sem ga osem let čakal. To bo naš Graduation Day. Mislim, da bo lep dan.
Dragi Striček:-
Na 13. junija smo imeli igro, ki so nas jo naučile naše drage sestre. Je bilo zelo lepo. Ena igra je bila slovenska: Kadar ni ate in mame doma. Je bilo zelo smešno. Na 18. junija bomo šli slovesno k sv. obhajilu. Bomo hostije sami prinesli duhovniku za darovanje. Diplome bomo pa zvečer dobili. Vsak graduant bo imel svojega angela. Imeli smo tudi procesijo z rožami na praznik sv. Aniona. Rože so biie blagoslovljene in so jih duhovniki razdali med ljudi. Bom več pisala drugikrat. Vaša prijateljica
Berta Vavpotič.
Dragi Striček:—
Jaz bom pa to povedala, da bomo šli za graduation gledat nogometno igro v Wrigley Field. Bomo videli Cubs pa Boston Bees. Jaz sem že eno pismo pisala in sem bila zelo vesela, da ste ga dejali v Ave Maria. Zadnjo nedeljo sem bila v Lemontu. Zelo sem vesela, da Vam lahko pišem. To je dosti za zdaj. Bom drugič več.
Vaša Marie Ovnik.
Dragi Striček:—
Jaz bom tudi graduirala iz te šole. Nič ne lajkam pustiti te šole. Ne vem, kaj bom delala celo poletje, ko bo tako vroče. Zdaj nimam nič več za pisati. Pa ne bom pozabila še pisati, ko bom to šolo pustila in šla v višjo šolo.
Vaša Ann Jerina.
Dragi Striček:-
Jaz sem že eno pismo pisala in sem bila prav vesela, ko sem videla svoje prvo pismo v slovenskem jeziku v Ave Maria. Bom še pisala. Mislim, da moram nekaj zapisati, da bodo vsi vedeli. Mi graduantje od sv. Šte-
fana se prav lepo zahvalimo našim sestram in duhovnikom, da so nas tako lepo učili. Vaša prijateljica
Mary Kregul.
Dragi Striček:-
Lepa hvala, da ste natisnili moj prvi dopis v list. Tudi jaz bom graduirala. Pa prav nič rada ne grem prec od te šole. Sem imela tako dobre učiteljice. Še to bom povedala, da so nam ljudje po naši igri zelo ploskali. Septembra bom pa šla v višjo šolo, ki bo tudi katoliška. Upam, da jo bom tudi tako rada imela kot šolo sv. Štefana. Tebi, dragi Striček, naj pa Bog da svoj blagoslov.
Ann Kaiser.
Dragi Striček:-
Opsasa! Nikar se ne ustrašite preveč. Zopet piše tista Rezika, ki se včasih tako presneto uleni, da ni za nobeno stvar na svetu. Prosim, stisnite te vrstice v kakšen kotiček, saj ni vredno, da bi bile drugod kot v kakem kotičku. No, zdaj pa nekaj o maju. Nikar ne pozabimo na Marijo. Zdaj pa "gud baj", se bom še oglasila. Moja sestra Balbina Vas lepo pozdravlja. Z Bogom.
Rezika Tomec, Johnstown.
Dragi Striček:—
To je moje prvo pismo. Hodim v šolo sv. Štefana. Učijo nas slovenske sestre. Moj ata pridejo vsak teden v šolo in nas učijo slovensko petje. V marcu smo vsi razredi imeli slovenski koncert. Zelo lepo smo zapeli. Za konec šolskega leta smo pa imeli lepo igro. Naš razred je imel opereto. Bila je od deklice, ki se je izgubila v gozdu in je iskala Snegulčico. Jaz sem v tej igri bila za rožo. Zdaj pa grem v Bradley na počitnice. Z Bogom.
Vaša Eileen Račič.
PROSIM POJASNILA
"Tudi jaz som dobil neko pismo ljubljanskega škofa za kolekto, pa sem se seveda močno smejal. Le kako je mogel ta visoki gospod dobiti v roke moje ime in naslov in zraven misliti, da sem jaz kaka cerkvena miš, ki meče denar proč od sebe za take nepotrebne reči kot je tista nova hiša v Ljubljani. Pa to ni glavna stvar, da pišem na uredništvo Vašega lista, kamor še nikoli nisem pisal. Pišem zato, ker je kmalu po škofovem pismu prišla neka ženska do mene, ki pravi, da je Vaša zastopnica, pa me je hotela nagovoriti, da se naročim na ta list iz meniške-ga Lemonta. Jaz sem ji povedal svoje mnenje
in sem ji rekel, da naj se nikar nič več ne trudi •s takimi mislimi v mojo hišo. Ker si pa mislim, da bi bilo dobro še Vam v Lemontu povedati, kako je s to rečjo, pišem to pismo. Povem Vam in vsem cerkvenjakom, da še pogledati nočem Vaše flike, dokler ne najdem njenega imena med delavskimi listi. Jaz sem delavsko zaveden in berem in plačujem samo delavske liste. Kadar bom slišal, da se tudi Vaš list poteguje za delavske pravice in piše o teh rečeh, bom pa pogledal koliko je na tem. Dokler ste pa nasprotni vsemu delavskemu gibanju, roke proč in noben zastopnik naj ne lazi okoli mene. Pozdrav in podpis."
Odgovor: — Pismo nas ni nič presenetilo. Saj ni povedalo prav nič novega. Tudi glede oblike niso te vrstice nič novega. Smo že večkrat dobili podobne šrifte. Prav za prav odgovor ni potreben, pa tudi pod zgorajšnji naslov Prav za prav ne spada. Saj pisavec ne vpraša za nobeno pojasnilo. Vendar ne bo napačno, če par besed rečemo k temu.
"Delavski ' list bi menda bila Ave Maria, če bi kričala zoper kapitaliste in zoper vero. Da zoper vero ne bo kričala, si kaj lahko mislite. Zoper kapitalizem je pa naš list prav tako kot So "delavski" listi. Razlika med nami in "de-'avskimi" listi je pa ta, da se naš list ne izživlja v samem kričanju, ko s6 izživljajo razni "delavski" listi.
Naš list je zoper kapitalizem in vse njegovo lzžemanje v istem smislu, kot so zoper njega znane papeževe okrožnice. Upamo, da so kolikor toliko znane tudi pošiljavcu zgoraj citiranega (in nekoliko popravljenega) pisma. Stališče katoliške cerkve je, da je treba najprej Preustvariti človekovo notranjost in mu vcepiti Nekaj zelo potrebnih moraličnih načel, potem >0 šele postal sprejemljiv za razne socialne reforme. če prebiramo razne "delavske" liste, lle moremo mimo vtisa, da jim je končni ideal Vsestranski prevrat, revolucija. Po tej poti upajo priti do cilja, do zboljšanja razmer. Notranjost človekovo zanemarjajo, kako duhovnost '^ravnost taje in zanikujejo. Obešajo se na Kole zunanjosti, obsekavajo veje in vejice, dre-vesnega debla se pa niti ne lotijo ne.
Veje obsekavati ni težka reč. Organizira-1 delavstvo za fizični odpor zoper kapitalizem, J° 'epa stvar, pa tudi ne pretežka. Včasih se
doseže ta reč s samim hujskanjem. Rado se pa pokaže pri takem opravilu, da so "delavski" ideologi šli napačno pot, ker so pozabili na duha v človeku in so delavske vrste razbili, preden so jih imeli v redu. Revolucijo priklicati na dan, to ni tako strašno težko, kakor ni težko prekopati nasip in spustiti vodo iz struge. Ampak kontrolirati spuščeno vodo, to je nekaj drugega.
Kaj se je vse pričakovalo na primer od Rusije! Zdaj je pa med "delavskimi ' listi samimi največ prerekanja zavoljo Rusije. In vendar, kje na vsem svetu in v vsej zgodovini se je kdaj pojavil tak ogromen "delavski eksperiment" kot ravno v Rusiji? Kje so prišli delavci do večje svobode ko tam? Zakaj torej ni vsaj v Rusiji enkrat za vselej rešeno delavsko vprašanje?
Pa saj ni treba tako daleč segati. Ali ni bilo naše slovensko delavstvo v Ameriki najsi-jajneje spravljeno pod vodstvom znanega glasila na Lawndalu? Gorje ti je bilo če si še pred kratkimi leti kaj rekel ali zapisal proti njemu! Naenkrat si bil tako "nedelavski" in "protide-lavski", da te je moralo biti sram belega dneva. Zdaj pa že precej časa pada po tem glasilu in njegovimi duhovnimi očeti od strani, ki je bila in je več ko stoprocentno "delavska". Dva tabora sta nastala, pa od nobenega ne bo večje koristi ko ta, da svet lahko študira, kako odmeva po svetu dvojno kričanje namesto enega. Oba tabora tajita duha, potrebo notranjega prero-jenja, zanikata dušo, zato bo ostalo vse pri starem.
Ako je današnji svet tako zagazil, da mu krščanska misel ne more pognati v duši novih korenin, ga tudi nobena druga ideja ne bo zares ozdravila. Naše prepričanje je, da še davno ni tako daleč zagazil. Posamezniki seveda so, ne pa človeška družba v celoti. Zato nam ni treba obupavati. Zato mi lahko s polnim zaupanjem po svojih skromnih močeh nadaljujemo delo za večjo moč krščanske misli v današnjem svetu. In to je, kar dela Ave Maria, to je, kar naročajo papeške okrožnice. To je delo za ozdravljenje korenine, ni samo kleščenje košatih vej.
Ako se komu zdi, da zavoljo tega naš list ne zasluži imena "delavski" list, naj ga nazivlje s kako drugo besedo, kakor mu drago. Saj je naša dežela tudi v tem — frej kontra.
JUNIORS' CORNER
THE MAIL BAG
Dear Rev. Father,
School was out today, and the first thing I remembered was to write you a letter. Of course you mustn't think I was sleeping on the job, for really I wasn't. I was busy day and night studying for those awful things called "exams."
Well, I see my Pen Pal Josephine Lekan sent in the June contest of a jumbled flower. Of course you can expect things like that coming from my pals. (Swell, Josie!) Oh! 1 almost forgot to tell you that I have a Pen Pal from Cherryvale, Kansas. Can you guess who comes from there? She's Mary Stepanich alright.
By the way, how about visiting the Juniors in Minnesota. The climate is perfect and I'm sure you'll enjoy every moment of your stay. (Thanks for the invite, Kate! J. F.) Did you know that my mother took the "Ave Maria" almost ever since it was first published? Well, if you visit the Juniors in Minn., I'll probably tell you how this happened. It seems strange but still I have to laugh everytime I think of it.
I'll have to close now but remember! You are always welcome to Virginia, "Queen City of the Iron Range."
Your Junior Friend,
Katherine Novak
Dear Father,
It has been a long time since I last wrote to you, so I suppose you think I ought to have quite a bit of information. Well, to start with: our Pastor, Rev. Buhler was reappointed and is to stay with us for three more years at Holy Redeemer. Second, a convent will be erected this summer for the nuns of our parish. I am sending you a picture of it so you will have a better idea.
School will soon be over and 1 will be in the ninth grade next term. (I hope!) I haven't seen the marks on my examination papers, but I know I will see them soon.
Well Father. There is one question I still want to ask you: Are you really coming to Detroit this year? Of course, you have written that you might, but I am anxious to know if you really are and when. If you have time, please write me a letter and tell me so.
Goodbye and best wishes from us!
Yours truly,
Pauline Roia
(P. S. Josephine Chos of Eveleth hasn't written to me. I wonder if she received the letter I wrote to her?) Have you Josie? Dear Juniors' Friend,
I received your letter with so much happiness that I sang all day, after I had read it. I want to thank you very, very much for remembering me in your prayers.
Exams were over when I returned to school. Because of my illness I did not have to take them, so Sister graded
me according to my daily marks. I'm so glad you prayed for me, for you see, God must have heard you. I was worrying very much about my report card, but to my surprise, I rated "A" in all my subjects. Thanks a million for your prayers. God bless you!!
Who is Marie Nasenbeny? I really don't know her. I would like to, very much though.
Please Father, next time you write, please write a longer letter, that is, if it won't bother your work. I am not even a little teenee-teenee bit angry with you for delaying the letter, for I know how occupied your time must be. But gee! was I happy to hear from you. I also want to thank you very sincerely for the lovely holy picture. I shall have it for a lasting remembrance.
I really must close now and get down to my homework. School is coming to an end, and since I have much work to make up, due to my illness, I must hustle and get down to business.
Again I say, God bless you! I promise to remember you in my prayers! Goodbye!
Sincerely
Vickie.
Your old (100 yrs.) Friend! Ha! Ha! Ha! P. S. I am also enclosing a "planinka" for you. I received three of them from my correspondent in Europe. These flowers are very hard to obtain, for they grow on the very top of "Triglav." Each person is allowed to pick only five flowers!
Vickie Hochevar (Cleveland)
Dear Father,
I made a New Year's resolution that I'd write to the Juniors Corner every month but—I b b broke it. (Boo hoo!) I didn't write during the month of May and now it's time for the June letter already. Time sure does fly.
Well, our school isn't out for the summer as yet. We go to school all day June 5th and take our final examinations on the 6th and 7th of June. Our report cards will be given to us on the 9th. Will I be glad when school is out! I can just hardly wait.
We are going to have confirmation on either the 18th or 25th of June. We have been going to Religious instruction for that and I belong in the Confirmation Class.
Our community building was completed lately. Dedication ceremonies took place on Memorial Day in the building. It is a beautiful building. Our pupils' library was moved to that building and now I'm always there. My mother calls the public library my second home because I'm always there. I haven't anything else to say and 1 believe I said enough to bore you. So I'll close until the July issue of the A. M. comes out or if I get ambitious before, I'll be sure to write.
A friend,
Angela Marolt (Gilbert, Minn.)
P. S. I am enclosing the answers to the Contests this month, although I am positive that I won't win. Dear Rev. Father,
I am writing you a few lines to let you know that my mother gets the Ave Maria magazine and 1 enjoy leading the Juniors' Corner for that is the only part I can read. I have seen many nice letters in there and that is why I'm writing this letter.
This is my first letter to the Juniors' Corner. I am 12 years old and in the seventh grade of the Sheridan School. On May 21st is Confirmation and I'm Roing. I am also going to First Communion. The Reverend's name is Father John Delane of Laurin. The Bishop's name is Joseph Gilmore of Helena. I hope my letter will be printed in the Ave Maria.
I wish you lots of luck and may God bless us all!
Sincerely youi's,
Anna May Moetich (Sheridan, Mont.)
Dear Rev. Father,
You asked me to write you and tell you more about myself. So I am writing today because we have a day °ff on account of the Diocesan Eucharistic Conference that is being held in our town.
I am thirteen years old, the baby of the family and a Freshman in high school. You said you know Mary—, Well, so do I for she is my aunt. If you want to know more about me, ask Father Andrew, he knows who 1 am because he was out here last summer. My aunt told me that Father Andrew is going to bring you out this way sometime.
This letter is for you and not the "Ave Maria" for my aunt would kill me if she even saw her name in the Juniors' Corner. I must close now because it is time to go to the Eucharistic Conference. 1 remain Your friend,
Jerry Malaker (Blakely, Pa.) (0- K. Jerry, I left your aunt's name out. Anyway, invite me to the funeral. J. F.)
Dear Rev. Father,
I was very much surprised to see my name among the winners of the Easter Contest. Thank you a thousand times for the beautiful missal you sent me. I shall kec'P my missal until the end of my life. I think that ® missal is a very nice think to keep to remember you, ather. Now I will begin to tell you something about myself. On Mondays and Fridays I go to Choir prac-Our parish in Follansbee had a procession for the . essed Mother on June 4th and my sister and 1 were 111 't. Almost all of the songs we sing are written in "tin. I had a very hard time getting acquainted with em. Now I am getting along just fine. I soon hope o do much better. And again, Father, thank you for he missal!
Yours truly,
Mary Persina (Follansbee, W. Va.)
°ar Juniors' Friend,
1 am writing for the first time to the Ave Maria. I a» nine years old the 1st of June. I will be in the fourth ^'"de in school this fall. I too am busy helping my sister Pe the dishes and sweep the floor. 1 have my vege-,e garden to take care of, and also do other work
about the farm. We can play ball on Sundays in the afternoon. Best wishes to you all!
Raymond Adamic (Burton, Ohio)
Dear Junior Friends,
This is the second time I have written to the Ave Maria. I am very busy and so didn't have time to write. I finally got a chance. Here below you will find a poem: A child should always say what's true And speak when he is spoken to, And behave mannerly at table; At least as far as he is able.
This was written by Robert L. Stevenson. This is all until next time so goodbye.
Yours truly,
Christine Veselich (Kansas City)
Dear Rev. Father,
This is the third time I am writing to the Ave Maria. I have written twice before and I hope my letter will be published in the Juniors' Corner. I attend St. Stephen's School and am in the 8th grade. I am 13 years old. My teacher is Sister M. Philomena. She is very good to us. We had a school concert up in our school hall. It was a great success. We are preparing for graduation which is on June 18th. I saw you up in the hall at the concert. Did you like it (I hope)? I just came home from church. Enclosed you will find the answers for the contest. I hope they are correct. I've never been as lucky as my classmate. Dorothy Stefanic was in the Synonym Contest. I guess that's all I can write for now. So, best regards, God bless you. I wish you all the luck in the world!
Your junior friend,
Marie Ovnik (Chicago)
Dear Junior friend,
This is the first time I am writing to your magazine. I am sending a few jokes. I hope you will like them.
What do you fill a barrell with that weighs 200 lbs. and makes it weigh less? Ans. Holes.
How can you walk under water without getting wet? By walking over a bridge—with a pail of water over your head.
What has holes and holds water? Ans. A Sponge.
Yours truly,
Bob Wencel (Chicago)
Dear Juniors' Friend,
I've been neglecting our little corner, but I'm back again. You have had several contests, but none to interest me. I've been interested in art since I knew how to hold a pencil, but 1 never had. a chance to try it out in a contest. How about having an Art Contest? 1 believe many children would like to try their luck, don't you?
Just a little school left. It seemed like it would never come to an end. Please don't judge me as a school-hater, but the weather is so nice. I would much rather be out-side on sunny afternoons.
I'm running short of words, so I had better stop.
A loving reader,
Jane Zvokel (Chicago) (An Art Contest would be O. K. with me, Jane. However, if enough Juniors, reading your letter, write in and say they would enter such a contest, why—we would
have one. How about it Jane and Juniors? J. F.) Dear Rev. Father,
This is the second time I am writing- the Juniors' Friend. I hope my letter will be in the Ave Maria. I am trying to go to Holy Communion often. We had an amateur show. Too bad you couldn't come. Outclass would have been very happy. There is nothing more to write so, a Happy Vacation!
By,
Dorothy Krzicnik (Chicago)
Dear Rev. Father,
This is the first time I am writing you. I am 12 years old and am in the seventh grade. I go to St. Stephen's School. Here are some jokes I am sending you: A man's car was parked by a fire hydrant. A policeman asked: Is that car yours? The man said: I have to pay for the gas, oil and the car, so I don't know if it's mine.
Johnny was eating when his Mother asked: Why are you eating with your knife, Johnny? Johnny said: Because my fork leaks.
How do you like my painting of a sunset? asked the artist. Sunset! said the customer. I thought it was a picture of a fried egg.
This is all the time I have. Happy vacation.
Your friend,
Mary Nemanich.
Dear Juniors' Friend,
I've written a few letters to you already. I've done some introduction already, too. But maybe someone wouldn't know anything about me, so I'll tell a little about myself.
I'm thirteen years old. I attend the seventh grade class of St. Stephen's School. That's all. I've made up a short story that I hope will be printed.
Yours truly,
Vera Zugel (Chicago) (The story will be printed in the Koledar. J. F.) Dear Juniors' Friend,
There was once a man and he lived on the top floor of a hotel. One day he went to the store to buy something. The storekeeper gave him a couple glasses of beer. When he came to the hotel, he took the elevator. He told the boy to take him to the 50th floor. The boy told him that he would only take him to the 10th floor. The man said alright. He left the elevator at the tenth floor, saying: "I'l walk the rest of the way."
Anna Zalig (Chicago)
Dear Rev. Father,
This is my fourth letter to the Ave Maria. Last time I wrote about Zagreb, a city in Yugoslavia. This time I shall write about Trieste, a seaport city in northwestern Italy on the Istrain Peninsula. It was founded by Greek colonists thousands of years before Christ was born. Here, in those old days many years before Rome had become an empire, Trieste was one of the leading cities in the Greek colonies. Greek wise men wrote books which today are in the Trieste museum. The Greeks called the city Agenlus. Today, the city is very modern with wide, beautiful avenues. It is inhabited by Slovenes, Italians and Germans. Trieste, ns I have said before, has a museum; also a university and many
beautiful parks and playgrounds. It's fine sandy beach is visited each year by people from many countries. The beach is near a recreation center and reminds one of Coney Island.
We stayed in Trieste for two days. On the second day we started to pack our trunks and took a taxi to the pier. We boarded the Italian liner M-S. Saturnia. Before the ship sailed men with musical instruments played for us. When the ship started for America, many people on board and on the pier had tears in their eyes and were waving to their friends or relatives.
This is just about enough about Trieste. Next time I shall write about Dubrovinik, a seaport in Yugoslavia.
Before I finish the rest of my letter, I wish to ask the Juniors to pray for Matthew Viola who died and passed to his heavenly reward. May he rest in peace and soon reach heaven! Matt was a Tyrolian from northern Italy. He lived in the Province of Trentiano —once a part of the Austro-Hungarian Empire. He was the Father of a friend of mine, Robert Viola.
Thank you, Juniors! Well, this is all; so long and a happy vacation.
Yours sincerely,
Julius Sustaric (Brooklyn)
Dear Juniors' Friend,
I will not hold my pen too long. Just long enough for a few lines expressing my thanks to you for the nice card. I was much surprised to see my letter in the Winner's Corner.
We had first Holy Communion in our church on June 11th. It is a day that all will remember. The altar was beautifully ornamented with flowers. Everything was nice. Happiness shone in the eyes of the little boys and girls about to receive Jesus into their little hearts, who will help them to know, love and serve him. He will help them to forget their little troubles and repose their trust in him, who loves them all.
School is out! I passed my examinations and am glad they are over. One usually thinks of summer as "good times" but I have enough to do around the house from beginning to end. Maybe, if Father Edward would send me a train or bus to Johnstown or a magic carpet would do if someone had one to lend, 1 might visit the World's Fair at New York. It is better for me to stay safe at home.
I would like to see Frank Kokal write another letter. 1 know he wrote one sometime in October. Come now, Frank! Grab a pen and write 1 Now I must close. May God bless you all!
Sincerely yours,
Frank Krajec (Johnstown)
Dear Juniors' Friend,
1 am very sorry for not writing to you sooner. I suppose you thought your hopes were futile when you still didn't hear from me in May. But as you stated in your letter "Better late than never."
I haven't much to say, excepting, that some of the children of our parish made their First Holy Communion on the sixth. It was very beautiful and also a wonderful reminder of my First Holy Communion. On June the eleventh, twelfth and thirteenth we are going to have
Forty Hours Devotion. Father Luba of Cleveland will be in charge of it.
Although I am late, I want to thank you for the little Easter remembrance and greetings. Also, I propose now to write every month—even if it must be about the weather. Here is my entry for the contests. I think it was a swell idea to postpone the May Contest until June.	Yours,
Mary Dolinar (Imperial, Pa.)
SMILES
Sister: Johnny! Spell weather! Johnny: Wetther.
Sister: Well, Johnny, that's certainly the worst spell of weather we've had for some time.
Pupil: I don't think I should get zero in this exam. Sister: I don't think so either, but it's the lowest Hark there is.
A night watchman will never ask for shorter days.
Poor Joe! And why?
He flunked the parachute exam at flying school.
Teacher to student: What do you know about nitrates?
Student: They are cheaper than day rates.
ST. CHRISTINE'S FLASH
Mother—Jimmy, I wish you'd learn better table manners. You're a regular little pig at the table.
After a deep silence on Jimmy's part, his father, Wishing to further impress him, said: Do you know what a Pig is, Jimmy?
Yes, sir, Jimmy replied. It's a hog's little boy.
Humph! Your papa is a shoemaker and you haven't any shoes!
Humph, yourself. Your dad is a dentist and your ttle sister's got only four teeth.
Hoarder—This steak is like a cold day in June— Vei-y rare.
landlady—Yeah, and your bill is like a day in March—very unsettled.
Charles—I say, 1 can't take this suit like this. There aren't any pockets in it.
Tailor—I know, but I thought from the length of >nie you've owed me for the last one that you never had a,1ything to put in them.
He who smiles makes life worth while.
Many other boy» and girls write from St. Stephen'« chool, Chicago. Many wrote stories and poems that Vvi" be in the Almanac. And some will be published when 1,0li,lay ^n1®* around again. E. G. some wrote °ut Hallowe'en, St. Valentine's Day, etc., but a month 'a'e for the issue. You know, the middle of, say te8y' t'1e June Ave Maria is going to press. So all let-r*> itories, etc. coming after that date arc too late.
Honorable mention: Cecilia Horwath, Mildred Persa, Margaret Racic, Rose Possedi, Ruth Erzen, Josephine Kozel, Alice Foys, Adolph Majcen, Wm. Husich, Emil Jerina, Wm. Kosmach, Therese Zupancich, Mary Gradi-shar, Anna Boncha, John Ritlop, Jos. Zupancich, Martin Horwath, Mary Paranich, Henry Sajovic, Clara Kroshel, Wm. Maketich.
TO THE GRADUATES
Good bye! Good luck! God bless you!
As you go forth today; May Fortune smile upon you Along life's rugged way. Remember there'll be crosses
That you will have to bear, But nothing helps one carry them Like humble, earnest prayer. Be good; speak true; do the right;
Then you need never fear What lies along the path of life,
For Christ will joui'ney near. * * *
God keep thee That no danger may befall,
God love thee With the love that sweetens all, This day and every day.
—St. Christine's Flash.
THE APOSTLE OF THE CH1PPEWAS
Father Baraga arrived in Cincinnati on January 18, 1831. Bishop Fenwick, besides expressing pleasant surprise at Father Baraga's arrival in his warm greeting to him, was happy to see how impatient he was to begin his labors among the Indians. The bishop intended him for a mission post in Michigan, but travel to the north at that time of the year was out of question. Father Baraga busied himself with pastoral work, studied English and the Indian languages. His teacher in the Indian tongue was an eighteen-year-old, full-blooded Ottawa Indian, a student at the seminary where Father Baraga stayed.
In the spring, two weeks in advance of his bishop, who was to accompany him to northern Michigan, Father Baraga left Cincinnati. While on his way to Dayton, Ohio, he performed missionary work. To his sorrow, he found so many lukewarm Catholics and unbelievers that, for a time, he was undecided whether to remain th ere or go farther. In the end, though, he was assured that the prospects of fruitful work was better among the Indians, that the need of his services there was even greater.
In Dayton he joined his bishop, and from there he accompanied him to Mackinac, where they visited Father Mazzuchclli, who was stationed there at the time. .On May 28, when they arrived at Arbre Croche, the Indians were happy to see their bishop and to learn that Father Baraga was to remain among them. On the feast of Corpus Christi, Bishop Fenwick said Mass, which was followed by a procession with the Blessed Sacrament. The piety, dignity and devotion of the natives was very
great. Such a God-adoring sight was seldom to be seen even in highly civilized countries.
"Happy day," Father Baraga wrote to his sister on June 10, 1831, "that placed me among the Indians, with whom I will now remain uninterruptedly to the last breath of my life." So began Father Baraga's thirty-seven years of wonderful missionary labors, for although he died a bishop, he remained to the end a missionary to the Indians.
(Continued next month)
Dear Juniors,
Did you hear the Clipper leave for Europe? At least you read about it, didn't you? Well, the old Juniors' Friend is on it. I'm the New Juniors' Friend (Funny what a haircut and shave can do to a person!) Personally, I think the old fellow is running away "from it all!" Last few days he was always talking about a "nightmare." Couldn't be that he meant YOU JUNIORS? He had so much rope laying around his room that I always kept an eye on him (even when I was asleep).
Aha, now I know why he left! Only three Juniors sent in answers for the contests! I think he was a big "softie." He was too easy with you juniors. I'll show him how this business must be run.
One, two, three-now I start: Get out your paper
and pen, everybody! Yes, I mean you and I mean business! If I don't get a lot of mail and stuff, I'll simply turn the case over to the G-men. Then just watch out! I'm tough with everybody. The SAME contests are continued for another month. So, get out the June Ave Maria and hurry up about it! Send in the answers by July 15.
* * •
Thanks, Juius for the interesting letter about Trieste. We'll be waiting for the one about Dobrovinik. I'm sure the Juniors will remember Mr. Viola in their prayers. — Hope other juniors are as ambitious as Frank Krajec.
Read his letter, Frankie Kokal. - Apologies accepted,
Mary Dolinar. All is forgiven just so you return to the arms of the Juniors' Corner. Hope some of the other "prodigal" juniors follow her example.
The New Juniors' Friend. P. S. Any mail for the Old Juniors' Friend shall be forwarded to him.
Dear Juniors' Friend,
Well, here I am ready to write to you again. I hope you are not mad because I didn't write for the June issue. Please forgive me because I was sick nearly all month. Just my luck!
Although it is pretty late to thank you for the card you sent me, I'll say "thank you" anyway. And about writing to Naš Striček, I will next time for sure. Because, if once I write, he'll be glad to get rid of me. Don't you think so, Father?
Iwas glad to see that Eva Culum of Butte, wrote to you. I wish the rest of the Butte sleepy heads would wake up and write. Don't you Father? Well, of course you do!
There isn't much more to write. Oh! Don't let me forget to thank you for the beautiful missal you sent me for winning the May Letter Contest. Don't bother congratulating me because I didn't deserve winning it. Well, I passed to the fifth grade in school. "Thank God!" Thanks again for the missal, Father. God bless you and all your Junior Friends!
Best wishes,
Ann Marie Krstulich (Butte, Mont.)
WINNER OF THIS MONTH'S LETTER CONTEST: ANNA MAY MOETICH, SHERIDAN, MONTANA. Dear Rev. Father,
I received your lovely card and I was very glad to hear from you. You said you would like to hear about my first Communion and Confirmation, so I am sending you the slip you'll find enclosed with this letter. On it you will see how many of us there were. My brother William and I both made our first Communion and Confirmation. My oldest sister Mary was my godmother and my oldest brother Carl was William's godfather. We all had a grand time. Of course we are happy also because school's over and the summer vacation begins.
1 hope God doesn't forget us now and at our death! May God bless us all.
Sincerely yours, Anna May Moetich.
THE FIRST TIME I BAKED A PIE
It was Saturday morning and my mother went downtown. Before leaving she asked me to try to bake a pie.
I first started to make the dough. That went on fairly well. Then I proceeded with the filling; it was to be an apple pie. The recipe called for cinnamon. By mistake I took the box of red pepper. The pie was soon completed and placed into the oven. When it was baked I put it on the table to cool.
At three o'clock my mother returned. Seeing the pie she asked me for a piece. 1 gladly gave it to her, thinking she would praise me.
As soon as she took the first bite she screamed as one in pain and ran to the sink for water. I stood scared and motionless and wondered what was the matter.
After her mouth was cooled, she asked me what I put in. I replied: "Only what the recipe had stated." After examining the pie very closely we saw little red particles in the apple filling. Mother found out my mistake.
That was the first time I attempted to make a pie and WHAT A FAILURE IT WAS. Hope it's the last one with pepper, otherwise I'll lose a good job some day.
—St. Christine's Flash.
Diana Mersnik.
LOST: A black hound pup, about six months old. When last seen was following a man, with a white spot oil his hind leg and large drooping ears.
GENEROUS SOULS wl,° fcel thcm
selves called to
the religious life but still desiring to feel at home working with their own, for the glory of God and salvation of souls may write for information to:
Sister Provincial, Mt. Assisi Convent, Lemont, Illinois.
POT K POT K POT K
SLAVA GOSPODU .....................$1.50
PRIPRAVA NA SMRT ..................$1.50
SVETA URA ..........................$1.50
SVETA URA ..........................$1.00
NEBEŠKA TOLAŽBA ..................$1.35
NEBEŠKA TOLAŽBA...................$1.00
VEČER ŽIVLJENJA ....................$1.25
VEČER ŽIVLJENJA ....................$1.00
V SIJAJU VEČNE LUCI.................$1.00
DNEVI V BOGU .......................$0.70
DNEVI V BOGU .......................$0.35
DRUŽINSKI MOLITVENIK ..............$0.40
SKRBI ZA DUŠO................$1.00 in 1.50
RAJSKI GLASOVI...............$ .30 in .75
Ti molitveniki »o tiskani vsi z velikimi črkami, kateri so prav priporočljivi za starejše ljudi.
$1.00 $0.75 $0.30 $1.00 $0.50
Angleški molitveniki:
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE od $1.50 do $5.00
MY PRAYER BOOK............$1.50 do $4.00
THE YOUNG MEN'S GUIDE......$1.50 do $3.50
THE NEW MISSAL for Every Day, $2.00 do $6.00
THE POCKET MANUAL..........50c do $1.25
AVE MARIA....................75c do $1.75
KEO OF HEAVEN..............75c do $1.50
KEY OF HEAVEN, veliki tisk.......75c do $1.50
THE CATHOLIC BIBLE.........$2.00 do $1.50
THE COMMUNION PRAYER BOOK, 75c do $1.50
THE CHILD'S PRAYER BOOK.......15c do 95c
imamo še razne druge molitvenike, kateri se dobijo v naši zalogi.
Cenik molitven ikov in sploh
devocijonalij:
Slovenski molitveniki:	Nadalje imamo še sledeče molitvenike:
SLOVANSKI MOLITVENIK ..........
BOGU..........................$1.50 HOJA ZA KRISTUSOM ..............
BOGU..........................$1.00 LURSKA MATI BOŽJA ..............
BOGU .........................$0.75 KVIŠKU SRCA .....................
MOLITEV .....................$1.50 KVIŠKU SRCA .....................
2.	Nadalje dobite iz naie zaloge vsa kovrstne kipe v razni velikosti. Kip Srca Jezusovega, Srca Marijinega, sv. Terezike od Deteta Jezusa, Lurška Mati božja, sv. Ane, sv. Antona, sv. Jožefa itd. Ti kipi so po 12 inčev visoki, 18, 21 in 24 inčev.
3.	Imamo tudi rožnivnce različne vrste. Cena od 10c nadalje do $5.00. V zalogi so tudi rožnivenci, sv. Jožfa, sv. Antona, sedem žalosti M. božje.
4.	Pri nas dobite tudi pripravo, kadar pride duhovik bolnika previded. Cena od $1.50 naprej.
5.	Lahko naročite pri nas tudi stenske križe vsake velikosti. Cena po velikosti in kakovosti.
6.	Ako potrebujete kropilnike za blagoslovljeno vodo, in razne male stenske podobe ali svetinjice in podobno se obrnite na nas.
7.	Imamo tudi Karmelske škapolirje, tretjeredne škapolirje in pase, kakor tudi Priročnik aH Obrednik Tretjega reda, kateri je ravno pred kratkim izšel.
Ako rabite katero izmed gori navedenih stvari pišite na naslov:
"AVE MARIA" P. O. BOX 608, LEMONT, ILLINOIS.