COBISS o Voščimo vesele prammš, v novem letu 2016 pa osebne sreče in zdravja! Župan Miran Vuk Domoznanski oddelek 35 DOBER den 2015 352(497.4Zavrč) Občinski svet Občinska uprava Božiček na obisku V prazničnih decembrskih dneh je bilo praznično vzdušje čutiti tudi v občini Zavrč. Otroke je v torek, 22. decembra, obiskal Božiček. Srečanje z dobrim decembrskim možem je bilo v završki kulturni dvorani, kjer so se učenci OS Cirkulane-Zavrč predstavili z gledališko predstavo Pekarna Miš maš, nato pa že polni pričakovanja pričakali Božička. Tudi letos je s seboj prinesel pisana darilca, pri obdarovanju pa mu je pomagala občina Zavrč. Dogodek, poln praznične čarobnosti, bo otrokom ostal v lepem spominu. TM Ob koncu leta ... Leto, ki odhaja, ni bilo ugodno za uresničevanje ambicioznih ciljev in idej, kar pa ne sme biti izgovor, da se izognemo odgovornosti in se potuhnemo v povprečno sivino. Sedanje gospodarske in družbene razmere je treba jemati kot izziv, priložnost in obveznost, da se še bolj potrudimo. Pomembno je, da verjamemo vase in v projekte, s katerimi tlakujemo pot v prihodnost. Pri uresničevanju teh idej je najpomembnejše, s kom jih deliš. Zatorej zahvala vsem tistim občankam in občanom, ki ste angažirani v naših društvih. Društva so namreč pomemben dejavnik kakovosti življenja v naši občini. Po zaslugi vseh vas je občina Zavrč to, kar smo, in to, kar nam drugi upravičeno zavidajo. Kot skupnost smo naredili veliko dobrega. Upam, daje pri vsakem od vas, spoštovani občanke in občani, v tem letu bilo več lepih doživetjih in dosežkov. December ... Čas, ko se oziramo nazaj in delamo inventuro leta, ki se izteka. In hkrati čas, ko se oziramo naprej, v prihodnost, v leto, ki prihaja. Obljube, zaobljube in želje. Zelje zase in za bližnje. Običajno si ljudje želje izmenjamo v božično-novoletnih voščilih. Želim vam vesel in doživet božič. To so prav posebni prazniki, ki se dotaknejo prav vsakega od nas in nas napolnijo z optimizmom in mirom. Preživite jih v krogu tistih, ki vam pomenijo največ in v družbi katerih ste najraje. Novo leto pa naj bo polno novih izzivov in priložnosti, prinese naj nove uspehe in nove želje, vse tisto, kar nas sili naprej, kar nam omogoča rast in nas dela boljše. Predvsem pa ostanimo prijatelji, saj bomo skupaj v prijateljstvu močnejši. Robert Vuzem, podžupan občine Zavrč Dober den je glasilo Občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Janko Lorbek, Dušan Rojko, Danica Bratuša, Lidija Domjan, Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo Občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. S sej občinskega sveta Župan in člani občinskega sveta so se v letu 2015 sestali na petih rednih sejah občinskega sveta. Na konstruktivnih sejah so razpravljali o nekaterih pomembnih točkah in sprejeli naslednje odločitve oz. sklepe. Na četrti redni seji, sicer prvi v letu 2015, so člani občinskega sveta potrdili enega izmed najtežje pričakovanih aktov — Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Zavrč. Na tej seji so predstavniki podjetja Cestni inženiring občinskemu svetu predstavili idejno zasnovo za izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in ureditev vaškega jedra. Na podlagi navedenega projekta je ob obstoječem pločniku proti pokopališču predvidena javna razsvetljava od (prihodnjega) krožišča v Zavrču vse do pokopališča, nadaljevala se bo v center Goričaka, do trgovine Haložanka in v Goričak, mimo občinske zgradbe in dvorane v smeri Drenovca, kjer se bo v tej fazi zaključila. Ob isti trasi je prav tako predvidena izgradnja pločnika. Projekt je dokaj zahteven in finančno obsežen, vodstvo in občinska uprava se bosta zato potrudila, da bodo za izvedbo pridobljena določena finančna sredstva. Razpis pričakujemo nekje v septembru. Na isti seji v juniju je občinski svet potrdil še sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti občine Zavrč v letu 2015, sklep o potrditvi novelacije 1 občinskega programa varnosti občine Zavrč, za rast drobnoprodajnih cen se je povišala cena najema grobnih prostorov na pokopališču v Zavrču. Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah je občinski svet sprejel sklep, s katerim je imenoval občinsko volilno komisijo; ta je že pridno začela svoje delo. Na julijski seji so župan in člani občinskega sveta razpravljali še o zadnjih uskladitvah ob praznovanju občinskega praznika in aktualnih temah, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje. ZAKLJUČKI AVGUSTOVSKE SEJE Dokaj vroča, a ne le zaradi vremena, je bila seja v avgustu, saj je bila kot prva točka dnevnega reda obravnavan izračun davka na nepremičnine v skladu s predlogom Zakona o davku na nepremičnine. V nadaljevanju je bil sprejet Predlog spremembe Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč, člani občinskega sveta so potrdili soglasje k zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane -Zavrč in cene programa v vrtcu v Zavrču. Prisluhnili so polletnemu poročilu o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2015. V nadaljevanju sta bila sprejeta sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Zavrč in sklep o lepljenju in nameščanju plakatov z volilnopropagandnimi sporočili. Občinska uprava Zavrč Pregled investicij v občini Zavrč v letu 2015 V letu 201 5 je prenovljeni Kulturni dom Zavrč - hiša festivala jabolk osrednja in zelo pomembna pridobitev za občino. Foto: RŠ razvojnih potencialov 2007— REKONSTRUKCIJA JP 983351 HRASTOVEC-PLANTEK Gre za rekonstrukcijo javne poti v naselju Hrastovec. Projekt obsega izvedbo rekonstrukcije javne poti Hrastovec-Plantek v izmeri 717 m, dela, razdeljena v faze, znašajo 123.869,60 evra in se bodo nadaljevala v letu 2016. Sredstva v višini 19.833 evrov je prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Namen investicijskega projekta je zagotoviti varno dostopnost prebivalcem in podjetnikom občine Zavrč po slovenskem ozemlju do svojih domov oz. poslovnih objektov, izboljšati pogoje življenja ob meji z Republiko Hrvaško, prispevati k ohranitvi poseljenosti na tem območju ter spodbuditi razvoj turizma in gospodarstva. Z urejenimi potmi bo tudi pot v šolo varnejša, hitrejša in udobnejša. Območje ponuja tudi odlično turistično ponudbo v okviru aktivnih turističnih kmetij in urejeni dovozi bi pomembno prispevali k izboljšanju prihodkov v tem segmentu. KULTURNI DOM ZAVRČ - HIŠA FESTIVALA JABOLK Ocenjena vrednost investicije znaša 640.289,18 evra, od tega znašajo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj 445.528,31 evra. Investicija se je začela leta 2013 in je bila uspe- šno zaključena v letu 2015. Projekt je delno financirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih 2013 za obdobje 2013—2015 razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostna usmeritev »Regionalni razvojni programi«. Nepovratna sredstva so v 2x02ZeR Izvedbo gradbenih del pri sanaciji plazov je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. celoti namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, opredeljena v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013 (razvojna prioriteta »Razvoj regij«, prednostna usmeritev »Regionalni razvojni programi«), Z navedenimi sredstvi se je sofinanciralo 85 % celotnih upravičenih javnih izdatkov operacije. Namen investicije je bil, da se zagotovi zunanja in notranja urejenost kulturnega doma za učinkovito razvijanje raznolike kulturne dejavnosti. Z zunanjo ureditvijo sta omogočena učinkovitejši dostop do Kulturnega doma Zavrč in izvajanje prireditev. V notranjosti kulturnega doma so na novo urejeni sanitarni, kuhinjski in razstavni prostori. Uredili smo tudi prezračevanje in hlajenje objekta ter glavni prostor z avdio-vizualno opremo, ki omogoča predstavitveno dejavnost v okviru Festivala jabolk. SANACIJA PLAZOV V letu 2015 je občina sanirala dva plazova: plaz na igrišču in plaz na lokalni cesti Goričak—meja RH v ocenje- ni višini 330.169 evrov in izdelala projektno dokumentacijo za sanacijo plazu pri stanovanjski hiši Rihtarič v višini 7.532,28 evra. Izvedbo gradbenih del je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Občina je začela postopek sprejema Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) v septembru 2008 (sklep župana). Skupna občinska uprava Spodnjega Podravja kot pripravljavec projekta je začela zbirati in izdelovati strokovne podlage v letu 2009. Na javnem razpisu leta 2009 je občina izbrala za izdelovalca podjetje TMD - Invest, d. o. o., s Ptuja, ki je leta 2011 izdelalo osnutek za pridobitev smernic. Te so bile pridobljene do junija 2012, kar je omogočilo, da je izdelovalec začel pripravo dopolnjenega osnutka. Tako smo dopolnjeni osnutek pripravili konec novembra 2013, ki je bil razgrnjen od 5. 12. 2013 do 6. 1.2014 (javna razprava je bila 18. 12. 2013). Sočasno je bilo razgrnjeno okoljsko poročilo. Med javno razgrnitvijo je bilo podanih 23 pripomb, do katerih je občinski svet na 29. redni seji 23. januarja 2014 sprejel naslednja stališča: 16 pripomb se upošteva kot uskladitev ali zaokrožitev stavbnega zemljišča, sedem pripomb pa se upošteva kot izvzem stavbnega zemljišča. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb je izdelovalec pripravil predlog OPN, ki ga je pripravljavec 6. 5. 2014 poslal Direktoratu za prostor v preveritev in objavo. Do konca avgusta smo prejeli večino pozitivnih mnenj. Zataknilo se je na področju varstva kmetijskih zemljišč (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), varstva voda (ARSO) in na področju razvoja poselitve (Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor). Do 20. 11. 2014 smo po večkratnem usklajevanju prejeli še pozitivno mnenje ARSO in Direktorata za prostor, mnenje s področja varstva kmetijskih zemljišč pa v prvi polovici decembra. Po prejetju zadnjega pozitivnega mnenja je bilo OPN treba potrditi še na občinskem svetu. Sprejete so bile naslednje spremembe rabe prostora v primerjavi z veljavnim prostorskim aktom: 1. Pobude (novi posegi): pobud je bilo 48. Za potrebe novih nezazidanih stavbnih zemljišč se iz kmetijstva izvzame 6,19 ha zemljišč, iz gozda pa 0,69 ha zemljišč. 2. Uskladitve oziroma zaokrožitve: uskladitev je bilo 313. Potrebne so bile zaradi slabega katastra, zaradi neskladja med dejansko postavitvijo stavb in katastrom. Z uskladitvami je bilo iz kmetijskih zemljišč izvzetih 12,32 ha, iz gozda pa 1,71 ha zemljišč. 3. Izvzemi: izvzemov je bilo 129. Izvzeme z nezazidanih stavbnih zemljišč smo izvedli na pobudo občanov in na območjih, kjer nezazidana stavbna zemljišča niso bila primerna za gradnjo stavb. S temi posegi smo vrnili v kmetijska zemljišča 7,82 ha, v gozdove pa 2,29 ha nekdanjih stavbnih zemljišč. Občinska uprava 'bQ'E£J? Predstavitev Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Janko Lorbek, predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima sedem članov, od tega je pet članov iz vrst svetnikov, dva člana pa sta iz vrst občanov. Na predlog komisije za mandatna vprašanja in imenovanja so bili iz vrst svetnikov predlagani in na občinskem svetu imenovani: za predsednika Janko Lorbek, za člane pa Robert Vuzem, Dušan Bratuša, Branko Skok in Slavko Pravdič, iz vrst občanov sta bila za člana imenovana Robert Domjan in Branko Ivančič. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področjih gospodarstva, gospodarske infrastrukture, varstva okolja in gospodarskih javnih služb, ki so predlagani v sprejem. O njih oblikuje svoje mnenje in občinskemu svetu poda svoja stališča s predlogom odločitve. Odbor obravnava predloge najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predloži županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave akta. Odbor za gospodarstvo lahko občinskemu svetu tudi predlaga v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. Odbor obravnava in podaja svoja stališča do vseh predlogov, pobud in vprašanj občanov na področjih gospodarstva, varstva okolja in gospodarske javne službe. Poudariti moramo, da je še vedno največ potreb in želja na področju cestne infrastrukture. Tega se v odboru dobro zavedamo, žal pa vsem željam in potrebam, ne samo zaradi finančnih, ampak tudi drugih, največkrat lastninskih omejitev, žal ni mogoče ugoditi. Ob predstavitvi našega odbora nam, spoštovani občanke in občani, dovolite tudi, da vas ponovno pozovemo k spoštovanju pravil glede ločenega zbiranja in odlaganja gospodinjskih in drugih odpadkov. V ta namen so bili pred leti zgrajeni ekološki otoki, na katere je od začetka načina pobiranja smeti od vrat do vrat dovoljeno odlagati le steklo. Zal se kljub večkratnim opozorilom na ekoloških otokih odlagajo odpadki, ki tja ne spadajo. Ker pa se je že začela zimska sezona, vas v skladu s pravilnikom o izvajanju zimske službe pozivamo, da upoštevate opremljenost vozil in način vožnje v zimskih razmerah, ki so na našem hribovitem območju specifične. Da pa bo ob sneženju pluženje snega lažje in varnejše, ponovno pozivamo vse lastnike gozdov in zemljišč ob cestah, da poskrbijo za odstranitev motečega grmičevja in dreves. V odboru se trudimo in se bomo še naprej trudili delati dobro in konstruktivno v dobrobit ter boljše in kakovostnejše življenje v naši občini. Janko Lorbek, predsednik odbora za gospodarstvo Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Zavrč! Leto 2015 se počasi končuje. Pred nami je božič, za mnoge najlepši praznik v letu. Prihajajoči čas okoli božiča je čas, ko se prižgejo luči, čas, ko se širi vonj po dobrotah iz domače kuhinje, in čas, ko naš dom napolni občutek miru in ljubezni. Hkrati pa je to tudi čas, ko premišljujemo o iztekajočem se letu, in čas, ko v glavah snujemo cilje prihajajočega leta. Dogajanje v državnem zboru je bilo v jesenskem času zelo pestro. V novembru smo potrdili proračuna za leti 2016 in 2017 ter nanju vezano zakonodajo. Sama proračunov nisem podprla, saj ocenjujem, da sta nerazvojna, ker ne vključujeta niti ene reforme, nujno potrebne za Slovenijo. Prav tako sta neinvesticijska, saj drastično zmanjšujeta obseg investicij. Investicije bi lahko pomembno vplivale na zagon gospodarstva, na nova delovna mesta in ohranitev obstoječih delovnih mest ter izboljšanje pogojev za bivanje in blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije. Prav tako obžalujem, da se ni dosegel dogovor z občinami glede višine povprečnine pri 536 evrov na občana. Ne oziraje se na dejstvo, da so občine v letu 2014 pomembno vplivale na gospodarsko rast v državi, zlasti z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in izgradnjo infrastrukturnih objektov, vlada njihovim zahtevam ni ugodila. Višina povprečnine bo tako za prihajajoči leti 522 evrov. Resnično obžalujem, da je do znižanja višine povprečnine, in to kljub dejstvu, da so občine pomemben generator razvoja v Sloveniji, še posebej razvoja podeželja. Največje razočaranje je, da v proračunih za leti 2016 in 2017 ni zagotovljenih finančnih sredstev za posebno obravnavo območja Haloz. V aprilu je bil na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo sogla- sno, s strani vseh parlamentarnih strank, sprejet sklep, ki je naložil vladi, da do konca julija pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Vlada je na julijski seji mandat delovni skupini podaljšala do konca leta 2015. Ce bi vlada s pomočjo območju Haloz mislila resno, bi sredstva v proračunu za ta namen morala zagotoviti. Sama sem predlagala amandma, s katerim bi celotnemu območju Haloz namenili dodatnih 5 milijonov evrov letno. Zal je bil amandma podprt zgolj s strani opozicijskih strank SDS in N Si, medtem ko koalicijske stranke SMC, SD in DeSUS amandmaja niso podprle. Več kot očitno so eno besede in drugo dejanja. V oktobru 2015 je bila na mojo pobudo sklicana nujna seja Odbora za kmetijstvo, na kateri smo obravnavali neustrezno kmetijsko politiko za območje Haloz. Izredno me veseli, da se nam je na odboru pridružilo veliko število kmetovalcev iz območja Haloz, ki so zelo realno izpostavili problematiko, s katero se soočajo, zlasti zaradi neustreznih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja. Zadnje mesece se soočamo z izjemno velikim številom prehodov emigrantov čez naše ozemlje. V samem začetku je bilo veliko govora o solidarnosti, govorilo se je o humanitarni katastrofi, vsi, ki smo opozarjali na varnostni vidik neskončnega tranzita, pa smo po navedbah nekaterih sejali strah med ljudmi. Žal ob dejstvu, da velika večina prebež-nikov niso begunci, temveč ekonomski emigranti, da lahko te emigrantske poti zlahka izkoristijo tudi morebitni teroristi, in če upoštevamo nedavne napade v Franciji, se pogled na problematiko migrantov zelo hitro spremeni. Prav bi bilo, na kar smo vseskozi opozarjali v naši poslanski skupini, da bi bilo ukrepanje Slovenije bistveno hitrejše, tako glede zaščite južne meje, ki bi se morala začeti skupaj z Madžarsko, kot tudi glede pomoči drugim južnejšim državam, da se že tam prepreči vstop ekonomskim migrantom. Slovenija je veljala za varno državo, ljudje so se v njej počutili varne in svobodne in želim si, da tako ostane tudi v prihodnje. Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo 20. 12. 2015 predmet referenduma, spreminja definicijo družine, ki temelji na zakonski zvezi moža in žene. Zakonska zveza v primeru neuspelega referenduma ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb, kar bo imelo za posledico tudi to, da lahko dve osebi istega spola posvojita otroka, sta upravičeni do umetne oploditve ali izkoriščanja možnosti nadomestnega materinstva. Posledice se bodo kazale tudi v spremembi učnih programov na področju družine in spolne vzgoje. Prav je, da poudarim, da so poroke istospolnim parom v Sloveniji že dlje časa mogoče, da so urejene v Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Strinjam se, da je treba pravice istospolnih partnerskih skupnosti ustrezno urediti, vendar ne v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ne s poseganjem na področje družine. Pravica do otroka namreč ni človekova pravica in ni prav, da se interes posameznika postavi pred interes otroka. Ne nazadnje mora država po 53. členu Ustave RS varovati družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Zgolj partnerska skupnost moškega in ženske lahko po naravni poti ustvari družino. Družina je in mora ostati osnovna celica družbe, od nje je namreč odvisna prihodnost naroda. Sama bom zaradi izpostavljenih razlogov na referendumu glasovala »proti«. Spoštovani, smo v prazničnem času, času, ko krasimo domove, obiskujemo prijatelje in sorodnike, pečemo dobrote in se pripravljamo na božič. Takoj za božičem je za slovenski narod še en izjemno pomemben dan, to je dan samostojnosti in enotnosti. Le nekaj dni kasneje bomo slavili vstop v leto 2016. Naj vam ob tej priložnosti zaželim lepe praznične dni, v letu 2016 pa obilo zdravja, veselja, ljubezni, miru in osebnega zadovoljstva. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Strategija lokalnega razvoja Haloze 2014-2020 Nova finančna perspektiva prinaša v obdobju 2014—2020 nekatere novosti pri ukrepu 19 Program razvoja podeželja — Podpora za lokalni razvoj v okviru pobude Leader. Program razvoja podeželja je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije ter predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetij- skega sklada za razvoj podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja 2014—2020 je na voljo dobre 1,1 milijarde evrov, od tega bo Lokalna akcijska skupina Haloze lahko črpala sredstva v višini okrog 1,5 mio. evrov. Skladno z Uredbo CLLD (Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014—2020) je bilo treba na novo ustanoviti lokalno akcijsko skupino in pripraviti nov dokument — Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014—2020. Po sprejetju Uredbe CLLD je bil 8. 7. 2015 objavljen javni poziv za vstop v partnerstvo LAS Haloze 2014—2020 na območju občin, ki so sestavljale LAS Haloze že v prejšnjem obdobju (Zavrč, Utrinki z delavnice v Zavrču, 12. oktobra 2015, na kateri je Michael Fend, vodja LAS Vulkanland iz Avstrije, predstavil njihove izkušnje in dobro prakso z izvedbo projektov na njihovem območju. Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk). Na podlagi tega poziva je bila LAS Haloze na ustanovni skupščini 16. 9. 2015 v Cirkulanah tudi ustanovljena. Da ima LAS Haloze možnost črpanja sredstev iz EU in Slovenije, je bilo treba pripraviti Strategijo lokalnega razvoja Haloze 2014—2020. Dokument je pripravil vodilni partner PRJ Halo (izbran in potrjen na skupščini 27. 10. 2015 v Podlehniku) v sodelovanju z drugimi člani LAS Haloze. Podlaga za dokument so bile številne delavnice in srečanja, ki so se začela odvijati že v začetku leta 2015, bolj intenzivno pa smo jih izvajali septembra in oktobra, saj smo želeli na tak način vključiti širšo zainteresirano javnost v pripravo dokumenta. Nastajajoči dokument smo večkrat predstavili na skupščinah, kjer smo dali prisotnim članom LAS Haloze možnost korigiranja in predlaganja izboljšav dokumenta. V sklopu priprave SLR Haloze 2014-2020 smo izvedli tudi nekaj anket, s pomočjo katerih smo lahko bolje oblikovali dokument. Od ustanovitve LAS Haloze smo zbirali predloge projektov, ki jih imajo člani LAS Haloze namen izvajati v obdobju do 2020. Na podlagi teh prejetih predlogov smo dobili boljši vpogled v dejansko stanje in na ta način poskušali zastaviti čim bolj realne cilje in vizijo za prihodnji razvoj Haloz. Na številnih delavnicah, srečanjih in sestankih smo prišli do skupnih spoznanj, da je treba zastaviti dolgoročne cilje in da je treba delovati povezovalno ter na tak način povezati celotno regijo in jo kot celoto tudi tržiti. LAS Haloze deluje na podlagi pogodbenega lokalnega javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da vključuje predstavnike ekonomskega, javnega in zasebnega sektorja, torej občine, podjetja, društva, kmetije, posameznike idr. Za delovanje LAS Haloze so predpisani določeni organi, ki jih je bilo treba izvoliti, in sicer upravni odbor, nadzorni odbor in predsednika. Ti organi so bili izbrani na volilni skupščini 15. 10. 2015 v Majšperku. Za predsednika je bil izvoljen Franc Mlakar. Upravni odbor je sestavljen iz devetih članov, po trije člani iz vsakega sektorja. Iz javnega sektorja so v upravnem odboru Marjetka Šibila (občina Videm), Matic Šinkovec (občina Majšperk) in Iva Ferlinc (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti). Ekonomski sektor predstavljajo Franc Mlakar (Franc V Cirkulanah so 19. 10. 2015 na predstavitvi SLR LAS Haloze 201 4— 2020 sodelovali: mag. Nena Dokuzov, predstavnica Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter vodja delovne skupine vlade za pripravo celostnih ukrepov za razvoj Haloz Simona Kaligarič, vodja OE Maribor Zavoda za varstvo narave, in Velislav Žvipelj, direktor Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Mlakar, s. p.), Matej Grabrovec (Novelus, d. o. o.) in Dejan Vuk (Dejan Vuk, s. p.). Zasebni sektor pa predstavljajo Sebastian Toplak, Stanislav Brodnjak in Rado Rodošek. V nadzornem odboru imamo po enega predstavnika iz vsakega sektorja: iz javnega sektorja je to Miran Krajnc (občina Podlehnik), iz ekonomskega sektorja Jana Žerak (Jana Žerak, s. p.) in iz zasebnega sektorja Bojan Kobal. Dodaten organ je v obdobju 2014-2020 ocenjevalna komisija, ki mora biti sestavljena iz neodvisnih strokovnjakov, ki bodo ocenjevali vloge za sofinanciranje operacij. Ta komisija bo izbrana na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen v prvi polovici prihodnjega leta. Strategijo Lokalnega razvoja Haloze 2014—2020 smo skladno z določenimi roki oddali 30. 10. 2015 v pregled Ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano oziroma pisarno CLLD. Skladno z roki za pregled dokumenta pričakujemo, da bi bil lahko prvi poziv za sofinanciranje projektov objavljen junija 2016. Vsi, ki še niste člani LAS Haloze in bi želeli aktivno sodelovati pri kreiranju in izvajanju razvoja območja LAS Haloze, vas vabimo, da pošljete pristopno izjavo za vstop v partnerstvo LAS Haloze, ki je dostopna na www.haloze.org, na naslov vodilnega partnerja PRJ Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane ali nam jo pošljete na e-naslov: info@halo.si. Za kakršna koli vprašanja in predloge se lahko oglasite na naslovu vodilnega partnerja ali nas pokličete na telefon 02 795 32 00. Več informacij o LAS Haloze lahko najdete na spletni strani www.haloze.org. Podeželsko razvojno jedro Halo Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved Završki gasilci v oktobru polno zasedeni Letošnji oktober, mesec varstva pred požari, je bil za člane PGD Zavrč izjemen mesec, saj so pripravili kar tri večje operativne dogodke. Ze tradicionalna je bila vaja z gasilci ob meji s Hrvaško, s sosednjima občinskima poveljstvoma Cirkulane in Markovci so izvedli zelo zahtevno vajo na Švabovem, pohvale vredna pa je bila tudi vaja z mladimi gasilci, ki so letos uspešno zaključili izobraževanje za gasilca. Zavški gasilci so vajo ob mesecu varstva pred požari znova uspešno izpeljali s kolegi gasilci DVD Lovrečan - Dubrava, letos pri Srečku Kotolenku na Korovem bregu. Prikazali so gašenje požara na gospodarskem poslopju, reševanje ponesrečencev, sku- paj pa so tako znova preizkusili operativne sposobnosti in skupno delo ob meji, ki ne sme biti prepreka, so znova opozorili gasilci. Na vaji sta se jim med drugim pridružila tudi Milan Majer, poveljnik OP Markovci, in Stjepan Kovaček, poveljnik Vatro-gasne zajednice Varaždinske županije. IZJEMNA VAJA NA ŠVABOVEM Tako je namreč operativno gasilsko vajo na Švabovem označil poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar in dodal, da je videl že veliko vaj, a ta je bila ena boljših. Pohvalil je tiste, ki so jo zasnovali, in tiste, ki so v njej sodelovali, vsem pa je bilo skupno, da so se iz vaje tudi naučili nekaj novega in v občinskih poveljstvih izko- Operativna vaja treh občinskih poveljstev na Švabovem ristili odličen kapital vsakega gasilca. Sicer pa je bil avtor vaje Branko Skok, ki je izdelal tudi poseben načrt in bil ves čas prisoten na kraju dogodka, kjer je imel povelje v rokah domači, završki poveljnik Damjan Brlek. V skupni vaji operativnih enot je sodelovalo 120 gasilcev s 14. gasilskimi vozili, v vaji pa so preizkusili cevne materiale in motorne brizgalne ter poskušali čim bolj nazorno prikazati zagotavljanje požarne vode prek hidrantnega omrežja na višje-ležečih predelih, tokrat torej v Halozah. Vaja je potekala brez zapletov in na koncu uspela, kar je bila tudi želja njenih načrtovalcev. Pri završkem dvorcu, na bližnjem gospodarskem poslopju, pa so domači gasilci naredili še en intervencijski preizkus za mlade gasilce operativce, ki so se lahko na kraju dogodka preizkusili v gašenju požara, delali so lahko z vso razpoložljivo tehniko. Ob koncu vaje jih je vodstvo PGD Zavrč tudi pohvalilo. PRAZNIČNO VOŠČILO Gasilci PGD Zavrč se vsem občankam in občanom zahvaljujejo za zaupanje in dobro sodelovanje v letu, ki se izteka. V prazničnem decembru vas bodo gasilci s koledarji obiskali na vaših domovih. Ze vnaprej se vam zahvaljujejo za prispevek. V novem letu 2016 vam gasilci PGD Zavrč želijo veliko zdravja, sreče in uspehov. TM Skupnih 60 let gasilstva na Ptujskem Dve desetletji je že minilo, odkar je Občinska gasilska zveza Ptuj prenehala delovati, a dobra vez med novimi gasilskimi zvezami v 16 občinah na širšem Ptujskem je ostala. Simbolično so skupnih 60 let obeležili v petek, 20. novembra, s svečano akademijo na Ptujskem gradu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša. Velik gasilski dogodek na Ptujskem gradu je bil namenjen slavju, druženju in veselju za blizu 200 gasilcev s ptujskega območja. Iz zavr-škega društva sta se ga udeležila predsednik in poveljnik. Na svečani akademiji so organizacijam, institucijam in posameznikom podelili več kot 60 priložnostnih plaket, ki so narejene v obliki malteškega križa. Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila še predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in župan MO Ptuj Miran Senčar, med gosti sta bila tudi podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in član UO GZS mag. Janez Merc, podelili pa so paleto plaket, ki so jih izdelali posebej za to priložnost. Kulturni utrinek so dodali solist Peter Gojkošek, pianistka Živa Horvat, Ženski pevski zbor GZ Gorišnica in Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Na slovesnosti so se spomnili pomembnih gasilskih letnic in mejnikov iz zgodovine, v ospredju pa je bila Občinska gasilska zveza Ptuj (nekaj časa je delovala tudi kot Zveza gasilskih društev Ptuj), ki je bila na območju nekdanje skupne občine Ptuj ustano- vljena v letu 1955, kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu iz leta 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem komun v Sloveniji. Zveza je prenehala delovati konec leta 1995, a še danes imajo novonastale gasilske zveze v lokalnih skupnostih na Ptujskem veliko skupnega, kar so dokazale tudi s skupno slovesnostjo na Ptuju, kjer je gasilstvo pustilo velik in pomemben pečat. PTUJ JE PRVI POŽARNI RED DOBIL ŽE LETA 1653 Skozi bogat zgodovinski pregled gasilstva v mestu in njegovi okolici je zbrane na slovesnosti popeljala Marija Hernja Masten, zgodovinarka, dolgoletna arhivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Med drugim je povedala, da je mesto Ptuj dobilo svoj prvi uradni požarni red že 24. aprila 1653. leta, v katerem so bili opredeljeni naloga in vloga paznika, posameznih cehovskih obrtnikov in način nudenja pomoči ob požaru. Omenila je 8. oktober 1705. leta, ko je Ptuj doživel velik požar. Ogenj se je širil s tako močjo, da je gorelo vse mesto. »Leta 1705 je cesar Jožef I. mestu Ptuj podelil drugi požarni red. Mestna oblast je dobila stroga navodila, kako naj ravna ob požaru. Mesto mora imeti dober požarni red, ki ga morajo spoštovati vsi meščani. 20. decembra 1710 je Ptuj ponovno zajel velik požar, v katerem je zgorelo 32 hiš. Leta 1786je Ptuj dobil nov, izboljšan požarni red, ki sta ga z dopolnitvami potrdila in sprejela sodnik in mestni svet. Ptuj si je v tistem času sicer zelo prizadeval urediti požarno varnost. Mesto je imelo kar nekaj opreme (štiri brizgalne in več vozov s sodi za vodo), pa je še kljub vsemu doživljalo kar naprej usodne požare. Potem je Ptuj postal del Zveze prostovoljnih gasilskih društev za Koroško (1869). Prva svetovna vojna je s svojim uničenjem posegla tudi v gasilstvo in njeno organiziranost na ptujskem koncu. Od leta 1914 do 1918 so skoraj vsa gasilska društva prenehala delovati. Takoj po prvi svetovni vojni so uresničili že dalj časa dozorelo idejo o ustanovitvi Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, ki je delovala do leta 1941. Leta 1920je bilo v zvezo vključenih 22 žup s 306 društvi in tudi Ptuj je postal lastna gasilska župa, v katero so bila vključena vsa društva ptujskega okraja. Utrinek z druženja gasilcev v palaciju Ptujskega gradu OB JUBILEJU PRILOŽNOSTNE PLAKETE Gasilci na Ptuju so podelili več kot 60 priložnostnih plaket. Po idejni zasnovi Janeza Liponika so jih izdelali posebej za to svečano priložnost. Plakete so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, GZS, URSZR, Svet podravske regije, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člani zadnjega mandata Občinske gasilske zveze Ptuj, gasilske zveze, ki so nastale iz Občinske gasilske zveze Ptuj, GZ v podravski regiji, prijateljske zveze iz Slovenije in Hrvaške, vseh 16 občin na Ptujskem, na predlog gasilskih zvez pa sta plaketo prejela še Marjan Meglič in Alojz Fekonja. Plaketo so podelili tudi občini Zavrč. Novi zakon o gasilstvu iz leta 1933 je ukinil gasilska društva in uvedel gasilske čete,« je med drugim povedala Her-nja Mastenova. Predstavila je večje dogodke in spremembe v času okupacije in nacionalsocializma ter tudi podrobno opisala delovanje nekdanje Občinske gasilske zveze, PGD Ptuj in zaključila z današnjo organiziranostjo gasilcev v mestu in okoliških občinah. GASILCI DANES NA PRVEM MESTU PO STOPNJI ZAUPANJA V DRŽAVI V imenu GZS se je gasilcem iz 16 občin za razumevanje, za dejavnost, ki jo opravljajo, posebej zahvalil predsednik GZS Jošt Jakša in ob tem poudaril tudi velik pomen sodelovanja med občinami, gasilskimi društvi in zvezami. V imenu občine Zavrč je plaketo prejela direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. »Biti gasilec je poslanstvo, je način življenja, in kdor ne čuti poklicanosti v srcu, ne more biti gasilec. Tukaj ni materialnih dobrin, tukaj so le duhovne vrline. Ge je bilo omenjeno, da se je država nekoč bala gasilcev, smo danes na prvem mestu po stopnji zaupanja v državi. Smo sila, ki je najmočnejša v sistemu zaščite in reševanja, zato država brez nas ne zna funkcionirati. V zadnjem času smo dokazali, da smo tudi mi samo ljudje. Naj bo kakovostno opravljeno delo, ki so ga generacije vlagale, velika zaveza, da bomo prenesli tako dobro organizacijo tudi naprej,« je še povedal Jošt Jakša. Tatjana Mohorko Foto: Rado Škrjanec V Spuhlji so se srečali starejši gasilci Že devetnajsto leto zapored je OGZ Ptuj v mesecu varstva pred požari pripravila srečanje za gasilske veterane iz občin Hajdina, Markovci, Zavrč, Cirkulane in MO Ptuj. Letošnje srečanje je bilo v PGD Spuhlja v Mestni občini Ptuj, kjer sta zbrane, letos jih je bilo več kot 180, uvodoma nagovorila domači predsednik Edvard Rižner in Dušan Ber, odgovoren za delo z veterani pri OGZ Ptuj. Da je vsakoletno srečanje enkratna priložnost za obujanje spominov na leta, ki so jih starejši gasilci in gasilke preživeli v gasilskih vrstah, je v nagovoru posebej poudaril predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in dodal, da je to priložnost za lepe besede in izraze spoštovanja veteranom, zaslužnim za napredek v številnih gasilskih društvih in zvezah. Branko Lah, poveljnik OP v MO Ptuj, je dejal, da je humano delo starejših gasil- cev skrbno zapisano v gasilskih kronikah, njihovim spominom pa vsako leto znova z veseljem prisluhnejo tudi na tradicionalnem oktobrskem srečanju. V nagovoru so zbrane na srečanju pozdravili tudi Marjan Kolarič, podžupan MO Ptuj, mag. Janez Merc, predsednik Sveta podravske regije, in Franci Vogrinec, podpredsednik OGZ Ptuj, sicer pa po novem tudi član veteranske druščine. V kulturnem pro- Utrinek z letošnjega srečanja veteranov na območju OGZ Ptuj. Udeležili so se ga tudi veterani iz PGD Zavrč. Foto: J. Liponik gramu so udeležence sreča- Katja Markež iz KPD Hajdi-nja z glasbo pozdravili člani na. Hišnega ansambla DU Mar- TM kovci, s humorjem pa jih je navdušila gledališka igralka Ustvarjanje mladih gasilcev Četrtkov popoldan, 26. novembra, so izdelovali praznične voščilnice in majh- ja. Ti zagotovo že krasijo praznične mize mladi gasilci iz gasilskih društev OGZ ne aranžmaje. po mnogih domovih, voščilnice pa bodo Ptuj, več kot 100 se jih je zbralo na Ptu- V družbi mladih ustvarjalcev so bili tudi letos razposlali na različne naslove, ju, izkoristili za predpraznično ustvarja- tudi mladi gasilci PGD Zavrč, ki so izko- številnim prijateljem in podpornikom nje. V veliki dvorani ptujskega gasilskega ristili svojo kreativnost in izdelali všečne gasilstva. doma so ob pomoči mentorjev in Janka voščilnice, domov pa v obliki izdelkov Besedilo in foto: TM Fišingerja, vodje mladine v OGZ Ptuj, odnesli že nekaj predprazničnega vzduš- Mladi gasilci iz gasilskih društev OGZ Ptuj so drugo leto zapored Občinsko poveljstvo Zavrč so na delavnicah "zastopali" mladi gasilci ustvarjali v predprazničnem vzdušju in v velikem številu napolnili dvo- PGD Zavrč, rano ptujskega gasilskega doma. Voščilo OO RK Zavrč želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom, krvodajalcem, starejšim in bolnikom. Tudi takrat, ko vam je najbolj težko, obstaja žarek upanja za srečo. Dovolite mu, da vas spremlja v letu, ki prihaja. OO RK Zavrč Stanislav Ivančič, predsednik Vse krvodajalce vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo 14. aprila 2016. KUD Maksa Furjana Zavrč v letu 2015 Kulturno društvo je imelo v načrtu, da bi ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo proslavo. Zal pa jo je napovedani visoki sneg odnesel. Ob koncu marca smo izvedli občni zbor, na katerem je odstopila predsednica Irena Vesenjak. Kdo bo novi predsednik oz. predsednica? Ljudske pevke so predlagale iz svoje skupine Mileno Potočnik. Drugih predlogov ni bilo. Članice in člani KUD smo bili za in tako je od marca naša predsednica Mile- na Potočnik. Tudi ob občinskem prazniku nismo stali križem rok. Ljudske pevke so pripravile tradicionalni koncert z naslovom Čez haloške griče naj pesem doni. S to prireditvijo so počastile 20-letnico kulturnega društva. Povabile so precej pevk in pevcev ter godcev iz sosednjih društev, Mineo, Nejca Kralja, KGB kvintet ... Pevke so od JSKD RS dobile zlate, srebrne in bronaste Maroltove značke in priznanja. Pravo glasbeno srečanje! V septembru smo se odpravili na stro- kovno ekskurzijo Po poteh soške fronte, ki jo je pripravila koprska agencija ob 100-letnici soške fronte. Odličen lokalni vodič nas je najprej popeljal na goro Sabotin, ključno obrambno točko avstro-ogrske armade. Na soški fronti so kri prelivali vojaki 22 narodov. Vodič nas je popeljal skozi rove in kaverne, izklesane v živo skalo. Tudi kostnice padlih vojakov na Oslavju in v Sredipo-lju na italijanski strani so v nas vzbudile boleče občutke nesmiselnosti borbe ob Soči. Videli smo seveda še marsikaj. Utrinki z letošnjega tradicionalnega Miklavževega koncerta v Zavrču PRAZNIČNI MIKLAVŽEV KONCERT SKUPINE TRTA Na Miklavžev večer je skupina Trta pripravila svoj koncert. Tudi oni so povabili svoje glasbene prijatelje. Veliko pozornosti je pritegnil 7-letni Ben-Maj Gasparič s svojo harmoniko. Tudi člani in članice Trte so dobili od JSKD RS Maroltove značke in priznanja: zlate, srebrno in bronasti. Pesmi, ki so jih izbrali, so napolnile srca poslušalcev z domačo besedo in glasbo. Bil je čudovit večer. Obiskal in obdaril nas je tudi Miklavž. Terezija Majcenovič TD - sekcija pohodništvo Zadnjo sončno oktobrsko nedeljo smo se v okviru TD, sekcija pohodništvo, odpravili na 6. pohod po poti ob hrvaški meji in po poti našega kulturnika Maksa Furjana. Lepo vreme je privabilo veliko število pohodnikov iz različnih koncev. Ob poti so nas pričakali gostoljubni domačini in nas postregli s prigrizki in pijačo. Za njihovo gostoljubje se jim iskreno zahvaljujemo. Zaključek letnih pohodov smo imeli na Kmečkem turizmu Pungračič. Hvala vsem pri organizaciji lepega dne. Ker stopamo v novo leto 2016, vsem želim dosti zdravja in osebne sreče. Danica Vajda TD - sekcija pohodništvo Doživeto završko martinovanje Martinovanje v Halozah je največji praznik vinogradnika, saj je njegov celoletni trud poplačan šele, ko se mošt spremeni v vino. Znano je, da vinarji v Halozah pridelujejo kakovostna in vrhunska vina, zato se tudi spodobi, da je ob martinovem veselo in praznično. Martinovanju v Halozah iz leta v leto posvečamo posebno pozornost, praznovanje pa izzveni kot zahvala za dobro leti- Sveti Martin na poti na osrednje završko martinovanje no. Pred občinsko zgradbo v Zavrču smo letos prvič pričakali sv. Martina s spremstvom. S krajšim kulturnim programom, šaljivim krstom mošta in bogato ponudbo kulinaričnih dobrot smo društva v občini še enkrat dokazala, da skupaj zmoremo in dosegamo zavidljive dosežke. LD Prvič je bil osrednji Martinov dogodek na trgu pred občinsko zgradbo, kjer se je zbralo lepo število občanov. Foto: arhiv občine IN VRTCA Zz šolsklfi 'klojgi Leto 2016 je pred nami. Preden mu zaželimo dobrodošlico, bi se radi zahvalili vsem, ki ste z našo šolo delili trenutke iztekajočega se leta. Leto zaključujemo mirno, veselo in nasmejano. V vsaki lučki, ki te dni gori, je drobna želja sreče tudi za vas. Želimo vam vesele in tople praznike v objemu svojih najbližjih in uspešen vstop v leto 2016. Učenci in kolektiv OŠ Cirkulane - Zavrč Utrinki iz vrtca Zavrč Z novim šolskim letom smo si zadali nove cilje in kar hitro začeli delo. Poudarek smo namenili spoznavanju okolja ali okoljski vzgoji. Naravo, okolje okrog nas je treba opazovati v njegovem spreminjanju, ga doživeti, raziskovati in odkrivati. Jesen nas je pritegnila s čudovitimi barvami. Igrali smo se z listki, jesenskimi plodovi in ustvarjali. Pogovarjali smo se, kje smo doma, kako imenujemo našo pokrajino, se odpravili na daljši sprehod in opazovali okolico z daljnogledi, risali panoramsko risbo, raziskovali v gozdu, kjer smo s pomočjo povečevalnih stekel opazovali drobna živa bitja, beležili smo vsakodnevno vreme in vremenske pojave. Zima je pred vrati. Tudi ta letni čas bomo poskušali doživeti in spoznati z vsemi čuti. Alenka Rižnar Blaž osvojil 4. mesto na državnem tekmovanju Blaž Kopša, učenec 3. b razreda OŠ Cirkulane - Zavrč, je na prvi pogled čisto navaden fantič, droben, nasmejan, skromen in rahlo sramežljiv. A vsekakor je pokazal, da je mnogo več kot povprečen. V resnici je Blaž pravi mišičnjak, njegovi cilji niso skromni, in ko ima priložnost, pokaže svoj pogum. Vse te kakovosti je kazal že v drugem razredu, predvsem njegova spretnost ni ostala neopažena. Vključitev v redno vadbo v Gimnastičnem društvu Ptuj je bila logična posledica. Po le slabega pol leta treninga je v sredo, 18. novembra 2015, Blaž nastopil na svojem prvem športnem tekmovanju, državnem šolskem prvenstvu v akrobatiki. Tekmovanje je potekalo na OŠ Dobrova pri Ljubljani, nastopilo je več kot 20 šol s skoraj 300 tekmovalci. Blaž je odlično opravil z vsemi štirimi vajami, dosegel skupaj 38,3 točke, kar je na koncu pomenilo 4. mesto! Ob tem velja poudariti, da mu je do odličja zmanjkala le desetinka točke. Vsekakor občudovanja vreden dosežek, še posebej zato, ker Blaž prihaja iz majhnega kraja in ga morajo starši voziti na treninge v več kot 20 km oddaljeni Ptuj. Blažu čestitamo in mu želimo še veliko športnih uspehov, veliko volje na treningih, predvsem pa naj ostane nasmejan in vesel fantič! Mitja Vidovič, prof. ŠPO Šport malo drugače V četrtek, 24. septembra 2015, smo pri uri športa obeležili projekt Simbioza giba. K sami učni uri telovadbe so bili povabljeni starši. Bilo je malo drugače. Najprej smo se dobro ogreli. Nato smo se igrali igrico lovljenje v paru. Po lovljenju smo imeli štafetne igre. Bilo je zabavno in razburljivo. Mama je uživala in mi povedala, da bi želela več takšnih srečanj. Vsi smo se imeli lepo in tudi za telo naredili nekaj dobrega. Zala Kelc, 5. b ZA DRAGO JULIJO DRAGA JULIJA, NI LEPŠE OD TEBE, NI BOLJŠE OSEBE NA SVETU. TO SEM ZAČUTIL, KO SEM TE PRVIČ OPAZIL V TRNOVSKI CERKVI. V SVOJIH MISLIH -VIDEL SEM TE NA MESTNEM PLESU, KO SI ZA MIZO SEDELA, PRI KOZARCU VODE. VPRAŠAL SEM TE, ALI SI ZA PLES. ATI SI ODGOVORILA: »NE ZNAM PLESATI.« »NIČ ZATO, SAMO MENI SLEDI PO KORAKIH.« VRTELA SVA SE KOT TORNADO, DA BI ME LE POLJUBILA, SEM SI MISLIL. KO SI SE USEDLA ZA MIZO, PA JE K TEBI PRIŠEL BOGATI PLEMIČ, KI TI JE POLJUBIL ROKO. MENI JE SKORAJ SRCE ZASTALO. PO TEM PLESU SEM JOKAL EN TEDEN, TVOJE DEJANJE MEJE ZELO PRIZADELO. POTEM SI MU ROKO OBLJUBILA IN MOJE SRCE JE ZA VEDNO OKAMNELO. RAZOČARANI PREŠEREN (Žan Kornet, 9. b) Drugi športni popoldan 20. oktobra smo se učenci od 7. do 9. razreda lokacij Cirkulane - Zavrč odpravili na Ptuj. Tam smo se razdelili v dve skupini. Obe skupini sta preizkusili karate in plezanje. Karate smo preizkusili v šolskem centru, plezanje pa v gimnazijski telovadnici. Druženje je bilo zelo prijetno. Upamo, da bo takšnih lepih in nepozabnih trenutkov s prijatelji iz Cirkulan še več. Maja in Lea, 7. b »Ulice otrokom« 2015 Na šoli v Zavrču smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da za en dan zapremo cesto oziroma dvorišče do šole in ga za eno uro »podarimo« otrokom za risanje in igro. Septembra se učitelji z učenci veliko pogovarjamo o varnih poteh v šolo, o cestnoprometnih predpisih in vedenju na postajališčih. Tudi letos sodelujemo v akcijah, ki jih na šoli izvaja Policijska postaja Gorišnica, ter v projektih Pasav-ček in Policist Leon svetuje, kjer bomo svoje znanje še poglobili. Četrti november pa je bil »dan otrok vrtca in prve ter druge triade«. Najprej smo se učiteljice pogovorile z učenci, zakaj cesta ni igrišče. Nato pa smo se odpravili pred šolo in naše dvorišče z velikim veseljem porisali s kredami. Nastale so prave umetnine. Izpod kred so prihajali prometni znaki, napis ulice otrokom, avtomobili, traktorji, semaforji, pešci ... Učenci so po eni uri risanja nadaljevali pouk. Prvi razredi so se nato še v razredu preizkusili v natančnem barvanju pobarvanke na temo promet, ki so jo v dar dobili od SPVC Zavrč. Ta dan je bil sončen; dodatno sta nas grela gibanje ob risanju in misel, da smo vsaj en dan lahko na ulici in da lahko vsaj en dan cesta postane igrišče. Sonja Majcenovič, mentorica prometne vzgoje 2>iDJSžW? Slovenski jezik in kultura ze četrto leto na hrvaških šolah Varaždinske županije KULTURNI DAN V PRELEPEM MESTECU PTUJ V decembru smo obeležili tretjo obletnico in četrto leto, odkar smo se odločili za mednarodni projekt Poučevanje slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah. V ta projekt je vključenih 12 šol z območja Varaždinske županije. Vsako leto učence presenetimo s kulturnim dnevom, ki jim polepša decembrski predpraznični čas. Učenci obiskujejo pouk slovenskega jezika enkrat ali dvakrat tedensko, po rednem pouku. Gre za izbirni predmet, ki pa ni ocenjen. Zanimanje zanj pokažejo učenci, ki imajo radi jezike, glasbo, likovno umetnost, so radovedni, radi spoznavajo druga okolja, kulturo, se družijo ... V šolskem letu pripravijo kakšen program, pridejo na obisk v slovensko okolje in oblikujejo simpatične zaključne prireditve. Prvo leto je srečanje potekalo na OS Višnjica, lani so nas toplo sprejeli v Ormožu, letos pa smo se odločili za prelepo mestece Ptuj, ki ponuja veliko zanimivega, poučnega. Gre za srečanje hrvaških učencev s slovenskim okoljem, slovenskih in hrvaških učiteljev in ravnateljev. Vsako leto nam v tem smislu izkaže podporo tudi ravnateljica Suzana Petek. Učiteljica Irena Vesenjak KAJ STA O TEM ZAPISALI UČENKI 5. RAZREDA OŠ CESTICA Učenci od 2. do 5. razreda smo se zjutraj zbrali na OS Cestica. Izpred šole smo krenili ob 8.15. V naši družbi so bile učiteljice: Irena Vesenjak, Polona Zalar in knjižničarka Tatjana Vočanec. Za pot smo porabili 45 minut. Najprej smo na levi strani opazili grad, cerkev in šolo v Zavrču. Slovenske vasi so lepo urejene in gosto poseljene. Dvorišča so lepa. Na Ptuju smo se srečali z drugimi učenci in učitelji. Vsi smo bili dobre volje. Učiteljica Irena nas je. popeljala po ozki poti do gradu, kjer smo si ogledali dvorišče in okolico. Slišali smo nekaj zanimivosti o graščini. Nato smo se spustili do Prešernove ulice, do Knjižnice Ivana Potrča. Tam nas je sprejela ravnateljica OŠ Videm - ga. Helena Šegula. Razdelili smo se v dve skupini. Mlajši učenci smo si ogledali knjižnico in prisluhnili pravljični urici knjižničarke Liljane Klemenčič. Predstavila nam je dve zanimivi knjigi. Šteli smo v slovenščini, hrvaščini, nemščini in angleščini. Zanimivo. Starejša skupina je imela predstavitev znanega slovenskega pripovednika Damijana Šinigoja in najstarejši so dobili knjižno nagrado Iskanje Eve. Pogovor je vodila učiteljica Vojka. Po malici smo pot nadaljevali proti centru Ptuja. Videli smo hotel Mitra, Orfejev spomenik, cerkev sv. Jurija, Mestno gledališče Ptuj, kavarno Evropa, občinsko hišo, spomenik sv. Florijana, mestno tržnico, lepe ulice. Na tem koncu nas je presenetil ulični umetnik - glasbenik na kitari in bobnih. Predstavil nam je inštrumente in nam zapel dve lepi pesmi. Imel je lep glas. Bil je poseben in zanimiv. Z veseljem smo mu dali kakšen kovanec. Dan je bil lep, sončen in zelo zanimiv. Lepo nam je bilo. Klaudia Krleža in Iva Humek, učenki 5. razreda OŠ Cestica Tehnični dan nas je popeljal v praznični čas V torek, 1. decembra 2015, smo imeli vsi učenci OS Cir- voščilnice za naše družine in božično-novoletni bazar, ki se bo kulane - Zavrč tehniški dan. Izdelovali smo okraske, venčke, odvijal po obeh prireditvah v Zavrču in Cirkulanah. Izdelki bodo razstavljeni tudi na sejmu za »Barbarno«. Nastajali so adventni venčki, snežaki, okrasne smrečice, voščilnice, hranilniki ... Pri tem smo učenci uporabljali že rabljeni material: papir, steklo, les. V 1. in 2. razredu se nam je pridružila tudi nekdanja učenka Janja Škrinjar, ki obiskuje cvetličarsko šolo. Učencem je pomagala pri izdelavi venčkov. Sodelovali so lahko tudi starši in bilo je zelo prijetno. Nastalo je veliko lepega. Na tehniškem dnevu smo se imeli zelo lepo. Menim, da smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Veseli bomo, če si boste naše izdelke ogledali na katerem od bazarjev. Seveda smo s tem dnevom priklicali praznični čas in pozitivno energijo. Vanesa Furjan, 9. b T, _ i MjteS i j r£p> JaMT v. f v s * 0 -a Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 20. novembra 2015, je potekal tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane, ki spodbuja lokalno samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. V ta namen je bil postrežen tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz črnega kruha, mleka, masla, medu in jabolk lokalnih dobaviteljev. Med smo dobili od čebelarjev iz Cirkulan, maslo so prispevale Pomurske mlekarne, kruh kmetija Arnečič, jabolka podjetje sadjarstvo Ormož iz Ivanjkovcev, mleko pa kmetija Ide Vindiš Belšak iz Leskovca. Učenci od 1. do 4. razreda so imeli zajtrk ob 8.15, učenci od 5. do 9. razreda pa ob 8.45. V jedilnici na lokaciji Zavrč je bila pripravljena razstava lepo oblikovanih plakatov, ki so jih učenci povezali z naslednjimi temami: zdrav zajtrk je domači zajtrk, slovenske tradicionalne jedi, dan slovenske hrane, zdrava prehrana, za zajtrk jedi nekoč, dan slovenske hrane — 20. november, stare narodne jedi, izbirajmo lokalno pridelano hrano, zdrava in nezdrava prehrana. Predstavniki posameznih razredov so pred plakati predstavili svoje razmišljanje o pomembnem dnevu. Mlajši so poslušali starejše in obratno. Bilo je zelo sproščeno, hkrati pa zelo poučno. Po predsta- vitvi smo se posladkali z medeno-sadni-mi dobrotami. Suzana Petek, ravnateljica Foto: Irena Vesenjak Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2015 V sredo, 18. novembra 2015, smo preživeli prijetne trenutke v družbi najboljših pevcev. V Kulturni dvorani v Goričaku so peli slovenske narodne in zabavne pesmi učenci naše šole. Prireditev sta pripravili učiteljica glasbene umetnosti Nastja Pan-čič Čurin in družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zavrč. Prireditev je bila glede na starost nastopajočih učencev razdeljena v dve kategoriji. V prvem delu so nas s svojim petjem razveseljevali učenci od četrtega do petega razreda, v drugem delu pa učenca iz osmega in devetega razreda. Led je s svojim nastopom prebila Ela Ogrizek Vuzem s pesmijo Tanje Žagar Številka 3. Nadaljevale so učenke: Manu-ela Zebec s pesmijo Saše Lendero Dotakni se me tam, Neža Zebec s pesmijo skupine Foxy Teens Gremo fantje, Zala Kelc s pesmijo Nuše Derenda Za Slovenijo živim. Benjamin Kokot je zapel pesem Dejana Vunjaka Želim, želim, Sara Težak pa se je predstavila s pesmijo Nine Pušlar Svet je tvoj. To kategorijo je zaključil Lion Kokot, ki je zapel pesem Adijo madam skupine Poskočni muzikantje. V drugi kategoriji se je predstavil Gorazd, ki je zaigral na harmoniko in zapel pesem Še vedno jo ljubim, ki jo izvaja sku- pina Gadi. Minea Gabrovec pa je zapela Avsenikovo pesem Tam, kjer murke Cveto. Preživeli smo lep popoldan, prepleten s prijateljskimi vezmi. Za nas so bili vsi sodelujoči tudi zmagovalci. Po pravi- lih žirije pa sta lahko zmagala le dva, iz vsake kategorije po eden. Naj vam torej razkrijem zmagovalki, to sta Manuela Zebec in Minea Gabrovec. Čestitam, vsi smo veseli njunega uspe- ha. Manuela in Minea se bosta v sredo, 16. decembra 2015, udeležili polfinalne prireditve na OS Kidričevo. Želimo jima uspešen nastop. Suzana Petek, ravnateljica Predpraznično presenečenje v Domu upokojen cev na Ptuju V začetku decembra smo z učenci OŠ Cirkulane - Zavrč obiskali Dom upokojencev Ptuj. Predstavili smo se s petjem in plesom naših babic in dedkov. Razveselili smo kar nekaj varovancev doma. Ob nastopu smo zelo uživali. Zaplesali smo venček Dekle razposajeno, na harmoniki pa nas je spremljal Jure. Pevsko je program popestril Nejc s pesmima Slavček in Poljubi košček kruha. Melani in Igor sta ubesedila decembrske praznike in tako obudila spomine varovancev na otroške dni. December je morda najlepši mesec v letu, saj se vrstijo prazniki, pričakovanja in obdarovanja. Poln je pravljične zimske romantike, druženja v krogu družine, prijateljev in prijetnih ljudi. Veseli smo, da smo ta mesec lahko popestrili nekomu tudi mi. Folklorna skupina Zavrč Janja Solina Črnivec, mentorica Učenci OS Cirkulane - Zavrč so se stanovalcem doma predstavili s plesom in petjem. Naravoslovni dan na temo stres Učenci 6. razreda smo imeli v novembru naravoslovni dan. Razmišljali smo o stresu. Spoznali smo, da je stres odziv posameznika na dogodek, situacijo ah neko osebo. Pogovarjali smo se o vzrokih, ki povzročajo stres posameznika. Ugotovili smo, da se znaki stresa kažejo na različne načine: na našem telesu, občutenju, drugačnem vedenju pa tudi v našem načinu razmišljanja. Spoznali smo, da če stres doživljamo vsak dan, lahko to vodi v različne težave in bolezni. Zelo pomembno se je učiti različnih tehnik, s pomočjo katerih sprožimo »sprostitveno reakcijo«. Učenci 6. a in 6. b DRD Haloze v letu 2015 Za članicami in člani Društva rejcev drobnice Haloze je zelo aktivno leto. Konec maja smo na Švabovem pripravili predstavitev nove brošure z naslovom Izbrane jedi iz mesa drobnice, ki smo jo izdali v začetku leta. V brošuri je kuharski mojster Dušan Belšak predstavil 12 receptov za okusne jedi iz jagnjetine in kozličevine. Na predstavitvi sta nam mojster Dušan in soproga Branka tudi praktično prikazala pripravo jedi, prisotni pa so bili tudi novinarji, ki so dogodek in recepte predstavili slovenski javnosti. V juniju smo sodelovali na občinskem prazniku v Cirkulanah, kjer smo ponudili pečenega jagenjčka. Prvo soboto v juliju smo pred gradom Bori organizirali že 13. ovčje-kozji bal. Na balu smo predstavili živali, ki jih redimo člani našega društva. Prikazali smo striženje ovc in delo s pastirskim psom. Ekipe so se pomerile v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Za zabavo obiskovalcev smo poskrbeli s šaljivimi pastirskimi igrami. Pripravili smo tudi kulturni program s pozdravnimi nagovori. Na predlog strokovne komisije smo podelili tudi dve priznanji za najboljše rejce. Za rejo ovc in nadpovprečne dosežke pri plodnosti in prirastkih jagenjčkov ter za urejenost kmetije je priznanje prejela Jelka Zupančič iz Gorice pri Račah. Ta kmetija je v samem slovenskem vrhu prireje ovc pasme JSR. Priznanje za izjemne rejske rezultate v prireji in proizvodnji mleka pa je bilo podeljeno kmetiji Milice Bedrač iz Slatine pri Cirkulanah. Kmetija Bedrač slovi po vzreji koz srnaste pasme in kakovostnih izdelkih iz kozjega mleka. Avgusta smo sodelovali na prazniku občine Zavrč. Na Društvenem večeru smo ponudili tudi okusnega jagenjčka. Ob koncu meseca smo se udeležili tudi sejma AGRA v Gornji Radgoni. Kmetije so se predstavile s svojo dejavnostjo, z mlečnimi izdelki, izdelki iz volne, živalmi ... V novembru smo za člane društva organizirali še strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v Logatcu ogledali državno testno postajo za drobnico in živino, ki deluje kot del Biotehniške fakultete in Veterinarske fakultete. Seznanili smo se s postopki selekcije ovnov, srnastih koz, avtohtonih slovenskih krav cik ter goveda limuzin in chevrole. Za nas rejce je bil ogled tega centra zelo poučna izkušnja. Ekskurzijo smo nadaljevali v Idriji z ogledom mestnega muzeja, čipkarskega in rudarskega. Ob vračanju iz Idrije smo se ustavili ob Divjem jezeru, pravem kra-škem fenomenu, vrednem ogleda. Dan smo zaključili s pokušino odličnih jedi, ki nam jih je pripravil kuharski mojster Dušan Belšak v Slavkovem domu. Ob koncu leta želimo vsem občankam in občanom vesele božične praznike in srečno novo leto 2016! Ivan Hemetek, predsednik DRD Haloze Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet Čebele in drugi opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanjaje odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano, čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno prispevajo še k izboljšanju kakovosti prehrane za ljudi. Čebele imajo prek opraševanja pozitivne učinke na celoten ekosistem in z njim povezanim ohranjanjem biotske raznovrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg tega tudi dober bioindikator razmer v okolju. Prek opazovanja njihovega razvoja in zdravstvenega stanja lahko ocenjujemo, kdaj se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je treba ukrepati. Ce se na opozorila ne odzovemo pravočasno, so lahko kasnejše posledice še večje. V zadnjem obdobju so predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom čebele in drugi opraševalci vse bolj ogroženi. Nji- Zastava svetovnega dne čebel z logotipom pobude v sredini ter logotipoma mednarodne čebelarske organizacije Apimondia in lokalne čebelarske zveze, v tem primeru CZS. hov življenjski prostor se spreminja in krči, s tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih površin monokultur ter spremenjene in intenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj in še te nudijo čebelam potrebno hrano le v krajših obdobjih in zmanjšani jAtuiui6 S/0|Z. avto - skupine Alpetour Polovi ne epenc^e Znak akcije svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet z logotipi partnerjev, v okviru katere bo predsednik CZS Boštjan Noč z zaposlenimi obiskal vsa CD po Sloveniji. pestrosti kot nekoč. V okviru prizadevanj za zaščito čebel ima pomembno vlogo ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato bo Republika Slovenije na pobudo Čebelarske zveze Slovenije organizaciji Združenih narodov predlagala, da 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. 20. maj smo predlagali, ker je to dan, ko se je rodil Anton Janša (1734—1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Njegovo delo in življenje sta opisani v mnogih čebelarskih knjigah, med drugim tudi v knjigi Svetovna zgodovina čebelarjenja, ki je bila izdana leta 1999. Do sedaj so pobudo že podprle številne organizacije in posamezniki. Med drugim je pobudo v okviru 44. čebelarskega kongresa Apimondia 2015 v Južni Koreji podprla tudi največja Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim videzom bogatijo kulturno krajino. svetovna čebelarska organizacija Apimondia. Pobuda združuje različne organizacije, posameznike in tudi različne politične stranke, saj pobudo z veseljem podprejo skoraj vsi, ki se z njo seznanijo. Ker želimo, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in druga zainteresirana javnost, bo od decembra 2015 do marca 2016 predsednik ČZS Boštjan Noč z zaposlenimi s prepoznavnim vozilom obiskal vsa čebelarska društva v Sloveniji in o pobudi informirali prisotne. Na dogodke bodo povabljeni župani, znane osebnosti in še kdo z določenega območja, ki bodo želeli v okviru dogodka podpreti pobudo. O terminu obiska bodo čebelarska društva obveščena, z njimi bosta dogovorjena tudi lokacija obiska in morebiten program. Informacije bodo posredovane tudi lokalnim medijem z namenom informiranja krajanov, da se bodo lahko srečanj udeležili in na ta način podprli prizadevanja CZS. Dr. Peter Kozmus Čebelarska zveza Slovenije V Zavrču lupili jabolka in pekli zavitek Društvo gospodinj občine Zavrč je letos jeseni pripravilo že 9■ društveni večer, posvečen jabolku, najbolj dragocenemu in cenjenemu sadežu v Halozah. Dogodek so Zavrčankepopestrile s tekmovanjem v lupljenju jabolk, letošnja novost pa je bilo še tekmovanje v pripravi in peki jabolčnega zavitka. Utrinki z jabolčnega dogodka v Zavrču s2sO'E£J? 'bSJV Tekmovalo je 13 ekip iz sorodnih društev na Ptujskem. Zavrčanke so se za pripravo in peko štrudlja odločile tudi zato, ker so letos dobile nov »konvektomat« in so lahko hkrati pekle večjo količino štrudlja. Vse ekipe so se v tem delu tekmovanja dobro znašle, je povedala predsednica završkih gospodinj Jelka Belšak in dodala, da so bili vsi zavitki lepi in tudi zelo okusni. Osrednja pozornost pa je bila tudi letos posvečena lupljenju jabolk, kjer pa so vključili tudi moške. Sicer pa so Zavrčanke skupaj s turističnim društvom letos pripravile še marti- novanje pred občinsko stavbo, tri članice so se udeležile tekmovanja v izdelavi domačih rezancev v Dražencih, dve članici pa tekmovanja v kartanju v Gerečji vasi. TM Zavrčanke delale domače rezance V Dražencih je letos dišalo po različnih okusih slastnih domačih marmelad. Okrog 80 okusov so pripravile in marmelado pospravile v 400 kozarcev. Članice Društva gospodinj Draženci so v soboto, 21. novembra, pripravile že tradicionalno druženje gospodinj, ki ga vsako leto znova popestrijo s tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Letos so druženje izkoristile še za predstavitev zaključka projektnega dela, ki so ga posvetile domačim marmeladam. Druženje se je v Dražencih začelo z ljudsko pesmijo pevk iz Skorbe, pozdravom vseh 13 ekip, večer pa nadaljevale s pozdravnima nagovoroma predsednice Društva gospodinj Draženci Zdenke Godec in župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja. 14. gospodinjski večer so Draženčanke posvetile tudi marmeladam, saj so se jim vse od letošnje pomladi posvetile v projektnem delu in ga pozno jeseni tudi uspešno zaključile. Naučile so se o zgodovini marmelade, o postopku priprave in kuhanja pa tudi o različnih okusih in kombinacijah, ki so z nekaj skrivnostmi pristali v okrog 80 vrstah draženskih marmelad. Mnoge od teh so ponudile tudi na stojnici in na raz- stavi Marmeladni bazar, a zgodba do tega zanimivega, sladkega zaključka je bila razgibana in polna lepih doživetij, nam je zaupala Zdenka Godec, ki je ob koncu navdušena in hvaležna vsem svojim članicam, saj jim je uspelo zaključiti še eno dobro zgodbo. Kozarce z marmelado, okrog 400 so jih napolnile, so na koncu še olepšale, dodale ustrezne etikete in marmelade so v prazničnih dneh lahko tudi lepo darilo. Godčeva pravi, da so se veliko naučile, izmenja- le številne zanimive recepte, ki so jih preizkušale v svojih domačih kuhinjah, in znova dokazale, da jim je kuhinja blizu in da lahko z domačimi dobrotami še kako razveselijo svoje domače in prijatelje. Sicer pa lahko marmelado izdelamo za vsako priložnost, v Dražencih poznajo tudi recept za marmelado ljubezni, zimskemu času pa se lepo poda božična marmelada iz jabolk, medu in cimeta. MARKOVČANKE Z NAJREZANCI Ob marmeladah so se v Dražencih delali še domači rezanci in posebna komisija v sestavi Sonja Brlele Krajnc, Mojca Metličar in Marjana Peršuh je opravila ocenjevanje ter na koncu razglasila naj rezance. Letos je zmaga pripadla ekipi članic Društva podeželskih žena občine Markovci, vse druge ekipe pa so dobile pohvalo za dobre izdelke. Sicer pa so rezanci po koncu tekmovanja pristali v goveji juhi, s katero so postregle vse goste v dvorani, juhi pa dodale še nekaj odličnih domačih specialitet in bogato obložile mizo gospodinjskega večera v Dražencih, ki se zagotovo nadaljuje tudi v prihodnjem letu. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Rezance so valjale in rezale tudi članice Društva gospodinj Zavrč. Tradicionalne praznične delavnice TD Zavrč V Zavrču zadnja štiri leta vstopamo v praznični december z božično-novoletno obarvanimi delavnicami pod pokroviteljstvom in izvedbo Turističnega društva Zavrč. Namen delavnic je druženje občanov vseh generacij. Na delavnicah se družijo otroci, njihovi starši, babice, dedki in mnogi ustvarjalni Završani. Božično-novoletne delavnice postajajo vedno bolje obiskane. Pri izvedbi in načrtovanju delavnic na pomoč priskočijo člani drugih društev in občinska uprava. Na letošnjih delavnicah 15. decembra so se nam pridružili številni otroci, vabilu so se tudi letos odzvale članice društva gospodinj, delavnice pa je vodila direktorica završke občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. Udeleženci delavnic so ustvarjali in izdelovali snežene krogle. Zahvala vsem sodelujočim za dobro voljo in vidimo se naslednje leto. Za TD Zavrč Lidija D. NK Zavrč optimistično v nadaljevanje sezone Sezona je končana. Če potegnemo črto pod doseženimi rezultati, nas spremlja grenak priokus. Znamo več, zmoremo bolje, a v danem trenutku je bil to naš maksimum. Predvsem na zadnjih nekaj tekmah — srečanje s Krškim, Olimpijo, gostovanje v Velenju - bi lahko prikazali več, a tudi v vrhunskem športu je včasih potrebne vsaj malo sreče. Mi je nismo imeli. Zdi se, da je sreča ostala na gostovanju v Mariboru, kjer smo iztržili remi. Bolje bi bilo, da se zapiše, da so si Mariborčani pridobili remi. Vodili smo 1 : 3, sanjska tekma, borba za vsako žogo in potem trenutek nezbranosti. Gol. Se en gol in odštevanje sekund. Fantje so se odlično borili, a ostaja grenak občutek, ko pomislimo, kaj pa če. Kako bi bilo, če bi takrat uspešno odbijali nalete, če bi zbranost ohranili do zadnjih minut srečanja s Krškim in ohranili vodstvo 1 : 0. Tudi na tekmi z Olimpijo bi lahko iztržili več — po vodstvu z 1 : 0 smo hitro prejeli zadetka, ki sta nas postavila v podrejeni položaj. V Velenju smo pokazali borbenost, a splet nesrečnih okoliščin je pripomogel, da so knapi žogo poslali za hrbet Kovačiča. Imeli so več sreče ali znanja, morda borbenosti. Fantje so se borili, a v nogometu je mogoče prav vse. Prelep dokaz je zadnja tekma jesenskega dela sezone v Športnem parku Zavrč. Novomeščani so povedli, vodili večji del srečanja in zdelo se je, da je tekma izgubljena. Ena napačna poteza, ena nesrečna okoliščina in gostujoči branilec je z blokom žogo poslal za hrbet soigralca. Eksplozija. To je bil trenutek, ki je prebudil srečo, za katero se je zdelo, da je zapustila našo slačilnico. Malo pred koncem srečanja je Francesco Tahiraj s prvencem v Prvi ligi Telekom Slovenije poskrbel za veselje v domači slačilnici. Novomeščani so bili razočarani, podobno kot mi po tekmi z Ljubljančani, a nogomet je ponovno pokazal, da je za uspeh potrebna tudi sreča. Prav to bomo potrebovali v nadaljevanju sezone. Z odličnimi predstavami so fantje poskrbeli za zgodovinsko prvo uvrstitev v polfinale tekmovanja Pokal Slovenije. Med možnimi nasprotniki so ekipe iz Domžal, Celja in Maribora, žreb pa bo potekal v prvih tednih prihodnjega leta. V preostali fazi tekmovanja ni več enostavnih tekem, boriti se bomo morali na vse ali nič. Zavedamo se, da je morebiti prav pokal vstopnica za Evropo. Tretjič zapored smo del najboljših nogometnih ekip v Sloveniji, tretjič zapored bomo prezimili v zgornjem delu lestvice. To so podatki, na katere preprosto moramo biti ponosni. Pomembno je, da imamo ekipo, ki lahko parira najboljšim in dosega vrhunske rezultate. Po novoletnem premoru se začenjajo priprave na spomladanski del sezone, za katero želimo, da bo še boljša in še uspešnejša kot pretekla. Fantje se bodo potrudili, da bo tako, in storili vse, da naslednje poletje preživimo ob gledanju evropskega nogometa - seveda z belimi kot glavnimi igralci. NK Foto: Črtomir Goznik, Nika Grdadolnik Nogomet ni le igra, je veliko več Nogometna šola Zavrč, prihodnja zakladnica talentov Nogomet je šola za življenje in tega se v klubu zavedamo. Čeprav je večina pozornosti namenjena predvsem člajiski zasedbi in njenim bolj ali manj prepoznavnim posameznikom, ne smemo zanemariti naših najmlajših. Nogometna šola je aktivna predvsem zadnjih nekaj let, vajeti organizacije pa že nekaj časa uspešno nadzoruje Aleksander Petrovič. Pohvalimo se lahko z nacionalno zelo pestro igralsko in tudi trenersko zasedbo. V klubu ne delamo razlik glede nacionalnosti, rase ali verske pripadnosti — vsi igralci so »naši« in trudimo se, da se v klubu počutijo dobro. Zagovarjamo načelo, da bosta samo dobro počutje in sproščenost pripomogla k občutku pripadnosti ekipi, posledično se bodo pojavili tudi rezultati. Slednji so več kot odlični. Pohvalimo se lahko z uspehom mladincev, ki trenutno zasedajo prvo mesto v 2. slovenski mladinski ligi, na skupni lestvici s kadetsko ekipo pa odločno peto mesto. Velika želja za prihajajoča leta je uvrstitev v višji rang tekmovanja - uvrstitev v elitno 1. slovensko mladinsko in kadetsko ligo. Menimo, da imamo kakovostni ekipi, ki imata ves potreben potencial. Precej pomembno je, da klub začne vzgajati lastni igralni kader, na katerega lahko računa tudi članski strokovni štab. Ponosno lahko povemo, da na tekme Prve lige Telekoma Slovenije in mednarodne prijateljske tekme z veseljem peljemo tudi člane mladinske ali kadetske zasedbe. Želimo, da to postane ustaljena praksa, saj lahko le na tak način nogometna šola opravlja nalogo zaledja članske ekipe in izoblikuje domače talente. Prav posluh za talente je ena izmed vrlin nogometne šole, ki je velik ponos občine Zavrč. Zanimivo je, da je prav nogomet tisti, ki združuje občane. Več kot sto otrok je aktivnih članov naše nogometne šole, starši njihovi največji navijači, šport pa tako dejavnost, ki popestri dogajanje v občini. Letos je nogometna šola dobila okrepitev - funkcijo predsednika je p re- vzel Ivica Težak, s tem pa pokazal izredno skrb za mlade. Pomembno se nam zdi, da lokalni podjetniki vidijo trud, ki ga vlagamo v delo z mladimi, nas spodbujajo in finančno podpirajo. Ponosni smo tudi na sodelovanje z nogometno šolo Korant, ki združuje nogometaše iz Bukovcev, Stojncev in Markovcev. Pohvalimo se lahko s kar sedmimi selekcijami nadobudnih nogometašev, med katerimi so tudi nogometašice. Najmlajši trenutno tekmujejo na najrazličnejših turnirjih, nekoliko starejše selekcije pod okriljem MNZ Ptuj, kadeti in mladinci pa so že prešli na državno raven — tekmovanja pod okriljem NZS. Preskok na državno raven tekmovanja je velik, finančno nekoliko obilnejši, a hkrati velika nagrada za (očitno) dobro delo. Menimo, da je to nagrada tako za igralce kot tudi trenerje in vodstvo kluba. Vsakdo stremi k boljšemu, nikoli ne dosežemo situacije, ki je ne bi bilo mogoče še izboljšati. Tudi v klubu želimo boljše, a se zavedamo, da je pot do želenega brez bližnjic - treba jo je prehoditi korak za korakom. »ČE VERJAMEŠ, USPEŠ« Podobno pot je prehodil tudi Albert Riera, španski zvezdnik v završkem dresu. Svojih prvih nogometnih korakov se spominja zelo živo: »Spomnim se, da sem bil star okoli tri leta, takrat sem žogo z največjim veseljem nabijal v steno dedkove hiše (smeh).«. Španec poudarja, da je bistveno, da otrok v nogometu uživa, se zabava in hkrati uči. »Z nogometom se naučiš discipline, vztrajnosti, izboljšaš motoriko ... Dokler boš verjel v uspeh, bodo tvoje sanje dosegljive.« Albert se zaveda, da nogomet sam po sebi ne predstavlja uspeha: »Otroci morajo vedeti, da je šola na prvem mestu. Nogomet in šola morata funkcionirati skupaj, tudi nogomet vzgaja in uči.« Nekdanji španski reprezentant priznava, da je v zadnjem obdobju nogomet postal njegovo delo, a ljubezen do športa je še vedno tako močna kot pred tremi desetletji. V klubu so vrata odprta vsakomur, ki želi postati del rumeno-zelene družine in narediti prvi korak do uresničitve sanj, naj bodo te še tako velike. Albert dokazuje, da se s trdim delom še tako neverjetne sanje spremenijo v resničnost: »Nogometna šola v Zavrču deluje zelo dobro, zato ne dvomim o tem, da bomo tudi na evropskih nogometnih zelenicah srečali nogometaše, vzgojene v Zavrču.« S trdim delom nam to lahko uspe. Nikakor pa ne skrivamo, da je to ena večjih želja vseh, ki delujejo v naši nogometni šoli. »Če verjameš, uspeš!« (A. Riera). NŠ Zavrč Vse se da, Denis Potočnik je stalnica v začetni enajsterici završke mladinske zasedbe. Bodoči farmacevt se z nogometom ukvarja že skoraj polovico svojega življenja in zdi se, da si vsakdana ne zna predstavljati brez športa. Predstavljamo mladega nogometaša, ki je na tekmi z velenjskim Rudarjem dočakal tudi prvi vpoklic v člansko osemnajsterico. Denis Potočnik pravi: "Mo/e srce /e v Zavrču." Foto: arhiv NK Kako dolgo treniraš nogomet, kaj te je navdušilo? Denis Potočnik: »Treniram že od 9. leta. V šolo so prišli iz kluba in nam predstavili ta šport. Pridružil sem se skupaj z nekaterimi prijatelji, zaradi katerih je bil začetek lažji in predvsem zabavnejši.« Kako se spominjaš prvih stikov z žogo, prvih tekem? če se hoče Denis Potočnik: »Nogomet sem na neki način igral že pred vpisom v nogometno šolo, predvsem s prijatelji, s katerimi smo brcali pred šolskimi obveznostmi ali po njih, a vpis v nogometno šolo je nekoliko dvignil raven igre. Na prve nogometne trenutke me vežejo zelo lepi spomini. Prva tekma na nivoju MNZ Ptuj je bila z Dornavo, česar se spominjam zelo živo. Vzdušje je bilo zelo dobro, polno pričakovanj. Na koncu smo iztržili točko in remizirali. Prijetni spomini.« Čas hitro teče, letos tako igraš za naše mladince, ki se dokazujejo v 2. slovenski mladinski ligi. Kakšne so razlike med igranjem za MNZ in SML! Denis Potočnik: »Nivo igre se je dvignil, tudi nivo treningov je višji. Priprave so postale kakovostnejše in tudi rezultati so temu primerni. V MNZ so tekmeci predvsem iz nižjeligaških klubov, v SML pa so to ekipe, v katerih člani igrajo vsaj v 2. slovenski ligi, večinoma v prvi, zato je tudi razmišljanje v teh klubih nekoliko bolj usmerjeno v izoblikovanje kadrov za članske ekipe. Prisotne je tudi več zmagovalne miselnosti.« Kako tvoje športne tispehe doživlja družina? Denis Potočnik: »Starši me vedno podpirajo, spremljajo me tudi na vseh tekmah, ne glede na oddaljenost. Zaradi tega mi je tudi lažje igrati. Zelo dosti mi pomeni, da na tekme prihaja tudi mlajša sestra, kar mi vliva dodatno motivacijo.« Kako ti uspeva šport usklajevati s šolskimi obveznostmi? Denis Potočnik: »Trenutno obiskujem Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo v Rušah, smer farmacevtski tehnik. Zelo veliko mi pomeni, da so profesorji razumevajoči do izostankov zaradi nogometa, prav tako mi včasih gredo na roko pri določenih obveznostih — predvsem prilagajanje glede datumov ustnih preverjanj znanja.« Kako poteka tvoj vsakdan? Denis Potočnik: »Večino časa preživim v dijaškem domu v Rušah, saj je šola zelo daleč. Dopoldan obiskujem pouk, popoldan čas preživim za knjigami, sproščam se s tekom, ki mi pomaga ostati konkurenčen drugim članom v ekipi. Tudi v Rušah vsaj enkrat tedensko uporabljam športno dvorano, kjer s prijatelji iz dijaškega doma igram nogomet. Treningov v Zavrču se udeležujem enkrat tedensko, obvezno pa tudi ob petkih in sobotah. Tekme so k sreči ob nedeljah, tako sem lahko z ekipo vedno, ko me ta potrebuje.« Kaj ti pomeni naziv kapetan mladincev in kako nate gledajo soigralci? Denis Potočnik: »Naziv kapetana mi pomeni ogromno, saj je Zavrč edini klub, v katerem sem treniral. Imeli smo vzpone in padce, a moje srce ostaja v Zavrču. Menim, da je to nekakšna nagrada za zvestobo. S soigralci se zelo dobro razumem, v ekipi smo enakovredni in menim, da ni občutiti nikakršnih razlik. Mislim, da tudi to, da sem kapetan, nič ne vpliva na naše odnose — kapetan bi lahko bil kdorkoli, prijateljstvo bi bilo še zmeraj trdno.« V preteklem delu sezone (sedaj je zimski premor, op. a.) ste z mladinci zasedli prvo mesto v konkurenci 2. SML. Kako bi na kratko povzel dogajanje? Denis Potočnik: »Pred sezono se je ekipi pridružilo veliko talentiranih fantov tako iz sosednje Hrvaške kot tudi domačinov. Pred sezono smo imeli kar močne pripravljalne tekme z lokalnimi članskimi ekipami, pomerili smo se tudi s prvoligaško Krko. Sicer so na tekmi s slednjim pomagali tudi nekateri člani, a ogrodje ekipe je bilo sestavljeno iz vrst mladincev. Nikakor ne gre pozabiti tekme z Aluminijem - mladinci igrajo v 1. SML, iztržili smo remi. Stanje na lestvici na neki način odraža dobro delo v klubu, zato to nekako ni naključje. Trdo delo je bilo na neki način poplačano, a ne smemo biti preveč prevzeti, saj smo šele na polovici sezone.« Kaj bi povedal otrokom, ki razmišljajo o tem, da bi začeli igrati nogomet? Denis Potočnik: »Nogomet je odličen za sproščanje in pridobivanje novih prijateljstev. Je ekipna igra, kjer je zelo pomembno, da je posameznik del celote, ki brez posameznikov ne more obstajati. Nogomet tako ni le igra, kmalu postane način življenja. Nogomet te nauči doživljati zmago, poraz, brkati pa dokazuje, da se s trdim delom lahko preseže samega sebe. Ekipa, za katero igraš, kmalu ni več samo ekipa, je tvoja druga družina. To so občutki, ki jih brez nogometa ne bi poznal.« NG POLICIJA SVETUJE Veseli december naj ostane veseli december Smo v zadnjem mesecu leta 2015, ko nekako ocenjujemo uspešnost ali neuspešnost celotnega leta. Vendarle se moramo v prvi vrsti osredotočiti nase in na bližnje, ki so nam blizu, da si to vzdušje ustvarimo takšno, kot si ga želimo. Vsak dan nas pestijo razne težave, dogajajo pa se tudi prijetne stvari, ki jih moramo nekako združiti in se z njimi prebiti skozi prizmo našega življenja. Da bo vse potekalo vsaj približno tako, kot si želimo, je tudi policija tista, ki želi na svoj način preprečiti najhujše dogodke in pojave, ki bi slabo vplivali na vse nas. Vsakodnevna opozorila, objave, napotila pa tudi represivni ukrepi, ki jih izvaja policija, bi bili nepotrebni, če bi se vsak zavedal, kaj je prav in narobe, in ne bi škodoval drugemu ter mu povzročal bolečine, škode ali celo ogrožal njegovega življenja. Res je ritem življenja tako hiter, da mu včasih ne moremo tako hitro slediti, pa vendarle je treba včasih zajeti sapo in se zamisliti, preden storimo kaj napačnega. S tem člankom ponovno opozarjamo vse občanke in občane, da je v veselem decembru veliko dogodkov, ko se proslavlja in zabava, predvsem pa prihajajo prazniki, ko se zberemo v večjem številu kot običajno čez leto. Nekateri »preveliko« veselje in navdušenje pokažejo po zaužitju alkohola, kar lahko ima za posledico kršitev javnega reda in miru, vandalizem, kršitev cestnoprometnih predpisov, storitve kaznivega dejanja ali drugih negativnih deviantnih dejanj, zaradi česar mora na koncu ukrepati policija. Zato vam za ta zimski čas podajamo nekaj nasvetov. NE MEČI PETARD, OBDRŽI VSE PRSTE Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ne ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdel- kov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja, pa tudi takrat teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki so v ta namen tudi označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava in preprodaja pirotehničnih izdelkov. V policiji ugotavljamo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oz. so bili kupljeni na črnem trgu. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI - Hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram in stanju vozišča. - Povečajmo varnostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. - Zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko. - Ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj lahko vsako tako ravnanje povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. - Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. - Vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. - Posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. - Računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno. - Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembne vozniška kultura, etika in solidarnost. BODI PREVIDEN - NASVETI PEŠCEM ZA VARNEJŠO UDELEŽBO V PROMETU Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. V policiji ugotavljamo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Se posebej pogosto so pešci v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise. Pešci: — poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke); — upoštevajte prometne predpise; — prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce; — hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča v smeri hoje; — poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. Vozniki: — upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost; — hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve; — na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih); — izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. ALKOHOL UBIJA, NAJVEČKRAT NEDOLŽNE V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-odsto-tni delež vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Skrb vzbujajoče pa je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, vozi pod vplivom alkohola. Nasveti voznikom: — Vozite le trezni! Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu. — Če ste uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva. - Dosledno upoštevajte tudi druga cestnoprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji. Nasveti lastnikom gostinskih lokalov Vsem organizatorjem javnih prireditev in lastnikom gostinskih lokalov priporočamo pazljivost pri točenju alkoholnih pijač in spoštovanje določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, saj so med gosti tudi vozniki, ki bodo po odhodu iz lokala udeleženci v cestnem prometu. Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkohola, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila! Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola Prisotnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo indikatorji alkohola. Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola po Zakonu o pravilih cestnega prometa so globa, kazenske točke, prepoved vožnje motornega vozila, začasen odvzem vozniškega dovoljenja in tudi možnost pridržanja voznika. Kolektiv Policijske postaje Gorišnica želi občankam in občanom občine Zavrč, da bi jim prazniki minili varno, brez skrbi in v veselem družinskem vzdušju. Igor Belšak, pomočnik komandirja Policijska postaja Gorišnica SLS. Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka - za vrednote in zaščito naše kulture Spoštovani občanke in občani! Ob prihajajočih praznikih vam v imenu Občinskega odbora SLS Zavrč želim vesele, vedre in doživete božične praznike ter srečno, zdravo in osebnih uspehov polno novo leto 2016, ki naj bo leto zaščite naših interesov, leto vrednot in naše kidture. Kriza vrednot in splošna kriza v Sloveniji sta že predolgo izgovor za mnoge nerešene probleme na preveč področjih. Najpomembnejša in najbolj aktualna tema v tem času je vsekakor migrantska kriza, o kateri smo v SLS že od samega začetka javno govorili. Slovensko in evropsko politiko smo opozorili, naj se ustrezno odzove, a žal nismo bili slišani. Slovenska vlada ni zaščitila naše države in državljanov; s povzročitvijo varnostne luknje nas je izdala. Posledice migrant-ske krize so mnogo širše, kot si sploh upamo predstavljati in priznati. To smo ob nenapovedanih prihodih več tisoč migrantov, ki so bili organizirano pripeljani do državne meje in nato čez zeleno mejo poslani v Zavrč, doživeli tudi mi. Predsednik SLS mag. Boris Zidanšek je na programsko-statutarnem kongresu v soboto, 21. novembra 2015, v svojem govoru poudaril, da če ne bomo v prihodnjih tednih vzpostavili reda na schen-genski meji in zaprli varnostnih lukenj z zaščitnimi ograjami, se bodo začele zapirati nacionalne meje znotraj Evrope. Nemčija že počasi spreminja svoje stališče, da ohrani svoj položaj in moč. Vlada Republike Slovenije govori, da je vse pod nadzorom, hkrati pa napoveduje, da bo v Evropo v petih letih prišlo 20 milijonov migrantov. Že močna mornarica Grčije bi ob pomoči drugih evropskih držav lahko preprečila naval migracij in tako preprečila organizirano tihotapljenje ljudi. Ideje in napovedi SLS so se že velikokrat pokazale za resnične in zelo napredne, celo toliko, da jih mnogi ne razumejo in nočejo razumeti, nato pa jih razvoj dogajanj prisili v takšno razmišljanje. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je tako moral sprejeti našo izvirno pobudo, ki je temeljila na analizi, argumentih in predlogih. Zunanji minister Karl Erjavec se je iz predlogov SLS o postavitvi varnostnih ograj norčeval, sedaj pa je naše predloge povsem posvojil. V kratkem lahko po zamenjavi članov arbitražnega sodišča pričakujemo končno odločitev o vprašanju določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta arbitražno sodišče ustanovili skupaj, z ratificiranim arbitražnim sporazumom, z namenom rešitve mejnega vprašanja. Nobena država ne more enostransko odstopiti od tega sporazuma, v katerem se je vsaka stran zavezala tudi k spoštovanju končne odločitve. V SLS smo arbitražnemu sporazumu nasprotovali in tudi zbirali podpise za referendum. Takrat je volja ljudi odločila, da bo o meji odločalo arbitražno sodišče, in to odločitev spoštujemo. O morebitnih naslednjih potezah Hrvaške pa pričakujemo, da bo spoštovanje odločitve arbitražnega sodišča z vso odločnostjo podprla tudi Evropska unija. Način življenja, razmišljanja in splošnega razpoloženja med nami se spreminja, naše veselje ob praznikih pa spremljata zaskrbljenost in negotovost, ki sta povezana z dogodki, ki ne zadevajo samo nas, ampak so evropske in svetovne narave. Naša želja je, da bi na svetu vladala mir in dobrota. Lepo praznovanje vam želimo. OO SLS Zavrč Janko Lorbek, predsednik SDS Spoštovani občanke in občani 555 občine Zavrč! Leto 2015 počasi jemlje slovo. Zapomnili si ga bomo po stopnjevanju vojne na Bližnjem vzhodu, begunskem valu, ki se je močno dotaknil tudi naših krajev, po krutih terorističnih grozodejstvih in vsesplošni politični in varnostni negotovosti. Rešitev navedenih težav ni preprosta, je pa znana. Največje gospodarske, vojaške in politične velesile se morajo skupaj dogovoriti za končanje spopadov na Bližnjem vzhodu in drugih kriznih žariščih, popustiti pri svojih interesih (ekonomske koristi, prodajanje orožja, tihotapljenje ljudi, podpiranje teroristov in režimov) in oblikovati široko mednarodno koalicijo, ki bo opravila s tako imenovano Islamsko državo. Prav tako je treba odpravljati vzroke za trenutno situacijo po svetu in v naši bližini. Začeti je treba odpravljati lakoto, revščino, socialno izključenost najrevnejših slojev ljudi, reševati okoljske probleme in končati vse vojne po svetu. Hkrati se moramo mi vsi po svojih najboljših močeh truditi in krepiti kulturo miru, dialoga, svobode, odprtosti, strpnosti, razumevanja, odpuščanja in spo- štovanja. V adventnem in predbožičnem času so te vrednote še posebej aktualne. Zavedajmo se svojih korenin, bodimo ponosni, da smo kristjani in Slovenci, krepimo svojo identiteto, hkrati pa ne smemo imeti predsodkov in strahov za ljudi iz drugih kultur in civilizacij, ki so dobromisleči, dobronamerni in pomoči potrebni. Kljub številnim težavam in oviram je treba ostati optimist in se boriti za boljši jutri vseh nas. Skupaj zmoremo več in bolje. Treba se je poslušati, sodelovati in razumeti. Zavzemajmo in trudimo se za vrednote, ki nas družijo in povezujejo: mir, pravičnost, poštenje, delavnost, zaupanje in odgovornost. Občinski odbor Slovenske demokrat- ske stranke Zavrč vam ob bližajočih se praznikih želi predvsem obilje zdravja, osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja, spoštovanja, miru in ljubezni. Naj se uresničijo vaše sanje. Bla- goslovljen božič ter uspešno in sreče polno novo leto 2016. Mag. Dušan Rojko, predsednik OO SDS Zavrč ».Sfisaafsjffi«” 00 NSi Zavrč ob koncu leta OO NSi ZAVRČ Prazniki. Toplina družinskega doma, veselje in radost v družinskem krogu so v tem času najpogosteje izrečene besede. Pa je za vse tako? Nekateri se trudijo svojo drugačnost uzakoniti, nekateri temu spet nasprotujejo. Kdo ima prav? Po mojem mnenju tisti, ki zares želijo otrokom, družini in družbi dati vse dobrote in kakovosti življenja, tisti, ki hranijo in čuvajo vrednote v svojem srcu in jih delijo z drugimi. Prazne besede, napisane na papirju in čeprav uzakonjene, ne pomenijo prav nič. Treba je tako živeti. Tako, da ohranimo za naše zanamce priložnost, da družbo in življenje peljejo naprej v blaginjo. Zastonj je uzakonitev nekega trenutnega trenda, želja in potreb tistih, ki s svojim načinom življenja družbi ne prinašajo eksistence. Nihče nikomur ne prepoveduje in noče ničesar prikrajšati, nikomur se ne jemlje pravica do življenja, bivanja, razmišljanja, drugačnosti in izrekanja. Spoštujem in odobravam različnost, pa naj bo rasna, i d t \ n kulturna, verska ali katera druga. Spoštujem odločanje vsakega človeka, da sam izbere svoj način življenja in svojo pot v življenju. Spoštujem življenje. Vendar to ne pomeni, da odobravam brezglavo vsiljevanje razmišljanja drugim. Ne dam se prepričati, da peščica ljudi, ki živi drugače od večine, hoče vsiliti prav vsem, da je njihov način življenja, sploh pa spolnega življenja, boljši, naprednejši, sploh takšen, da je to treba uzakoniti in proti naravnim zakonitostim in resnici navkljub postaviti ob bok ali celo nad druge zakone. Ne bojim se naprednega, nezna- nega, drugačnega, vendar, lepo prosim, ne vsiljevati svojega mišljenja večini ljudi, ki so pač staromodni, tako staromodni, da so ohranili življenje na zemlji več deset tisočletij. S staromodnim načinom življenja in zdravo kmečko logiko. Prav to pa manjka našim veljakom na oblasti, ki težav in preprek ne znajo in ne zmorejo reševati sami, ampak vedno znova pokažejo svojo nesposobnost in prelagajo svojo odgovornost na državljane, ki na referendumih zapravljajo denar in odločajo o državnih zakonih, tistih zakonih, ki bi jih morali sprejemati in zavračati kot dobro plačani politični veljaki. Vsem vam želim blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2016. Delimo dobroto, živimo spokojno in pošteno, pa čeprav staromodno. Slavko Pravdič, predsednik OO NSi Zavrč DU Zavrč ob koncu leta Spoštovani upokojenke in upokojenci! Leto 2015 se izteka. Minilo je več kot hitro, za nas, upokojence, še nekoliko hitreje. Tako pravijo naši člani ... Ampak mi, završki upokojenci, poskušamo zapolniti vsako praznino v času s športno ali kako drugo dejavnostjo. Ponosni smo na storjeno v letu 2015. To iztekajoče se leto si bomo zapomnili tudi po 40-letni-ci našega društva. Spoštovani članice in člani, občanke in občani! Ob koncu leta vam želimo predvsem mirne praznične dni v krogu svojih najbližjih, veliko lepih in prijaznih trenut- kov, da bi jih lahko delili z vsemi, ki vas obkrožajo in jih imate radi. Naj bo vaš prehod iz starega v novo leto poln prijetnih občutkov in uslišanih želja, naj vam služi zdravje in naj se vam izpolnijo tudi skrite želje. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2016 želimo tudi vsem našim sponzorjem in donatorjem ter društvom občine Zavrč, ki so nam kakor koli pomagali pri praznovanju naše 40-letnice. Upravni odbor DU Zavrč Iz župnijske kronike - leto 1920 V tem letu so dekanijski posli prešli zopet na redno mesto. G. župnik Anton Podvinski je bil imenovan dne 1. 3. za dekana, kljub temu da so se škofu drugi ponujali za to čast, tako da je lahko že 30. aprila inštaliral svojega kaplana Franca Božička v domači cerkvi v Zavrču za novega župnika v Kamnici pri Mariboru. Te inštalacije kakor tudi pozneje obeda in slovesa so se udeležili sosednji gospodje. S težkim srcem je odhajal novi kaniški g. župnik, saj je bil v Zavrču skoraj 7 let brez vsakih materialnih skrbi kot kaplan. Bil je po svoji zunanjosti dolge postave, sicer pa prijazen z vsakim, vnet dušebrižnik, izvrsten katehet, dober organizator, vnet za vse dobro, včasih malo preveč vehementen. Bodi omenjeno, da je stanoval kritične dni 1. 1914, ko so duhovnike zapirali, na Hrvaškem v kanoniških goricah. Sam g. dekan Kralj je bil takrat v nevarnosti. Spravil je »Bralnemu društvu« v Zavrču oder, kjer je zaveso sam poslikal, kakor tudi kulise. Zlasti slovo od šolske mladine mu je bilo zelo težko. Naj bog blagoslovi njegovo delo na novem mestu. Njegov naslednik je postal 1. maja Konrad Jarh, kaplan v Laporju, rojen 1892 v Rimskih Toplicah. Posvečen 22. julija 1913 in nastavljen najprej v Galiciji pri Žalcu s 1. septembrom 1915. Od tam je odšel 15. avgusta 1917 v Laporje. Za praznik Brezmadežne, 8. decembra, je bila tridnevnica pod vodstvom patra Jožefa Lapuha iz Celja. Jože Pasičnjek, župnik Darilo v ropotarnici Poštar je dvakrat pozvonil. Se nekaj dni je manjkalo do božiča. V rokah je držal velik zavoj, ovit v dragocen papir in povezan z zlatimi trakovi. »Najprej,« se je zaslišalo iz notranjosti. Poštar je vstopil. Znašel se je v zanemarjenem stanovanju, v temačni sobi, polni prahu. V velikem naslonjaču je sedel starček. »Poglejte, kako lepo božično darilo,« je veselo dejal poštar. »Hvala. Kar na tla ga dajte,« je dejal starček z glasom, ki je zvenel najbolj žalostno na svetu. Poštarju je zavoj postajal vse tež- ji. Dobro je vedel, da je v njem polno dobrih stvari in da ta starček gotovo nima prostora, kamor bi ga postavil. Toda, zakaj je tako žalosten? »Toda gospod, prejeti tak paket je praznik. Veseli bi morali biti.« »Ne morem. Zares ne morem,« je dajal mož s solzami v očeh. Poštarju je povedal zgodbo o hčerki, ki se je poročila v bližnjem mesto in postala bogata. Vsako leto mu je za praznike poslala zavoj z napisom »Očetu - hčerka Lucija in mož«. Nikoli osebnega voščila, nobenega obiska ali povabila: »Pridi k nam za praznike.« »Pridite pogledat,« je naposled dejal starec in s težavo vstal. Poštar mu je sledil vse do ropotarnice. Mož je odprl vrata. »Ampak ...« je samo zamomljal poštar. Ropotarnica je bila zvrhano polna prazničnih daril. Tam so ležala od prejšnjih let. Bila so nedotaknjena v dragocenem papirju in z bleščečimi trakovi. »Zakaj jih niste odprli?« se je začudil poštar. »Zato ne,« je grenko odvrnil starček, »ker v njih ni ljubezni!« (Iz knjige: Zgodbe za advent in božič, založba Ognjišče, 2013.) Jože Pasičnjek, župnik Spoštovani župljani župnije Zavrč! Niti ne zavedamo se, kako hitro beži čas in kako s časom postajamo vedno starejši. V teh dneh se zopet oziramo nazaj in ocenjujemo svoje življenje. Bili so dnevi, polni veselja, delovnih uspehov, pa tudi žalosti, bolečine, neuspehov. Počasi dobiva to leto svojo oznako uspešno ali neuspešno, obenem pa naš pogled tipa naprej. V negotovosti se sprašujemo, kaj nam bo prineslo prihajajoče leto. Kolikor truda bo spet treba vložiti, da bi bil ta čas enega leta poln uspehov, lepega in dobrega. V duhu se za trenutek preselimo približno 2000 let nazaj. Cesar Avgust je izdal povelje, da naj se popiše prebivalstvo v rimskem cesarstvu, tudi v Palestini. Mnogi, med njimi tudi Jožef in Marija, so se podali na pot. Jožef in Marija sta se napotila v Betlehem, ker je Jožefov rod izhajal od tam. V Betlehemu se je zbrala velika množica ljudi. Bogati, ki so brez težav dobili toplo zavetišče in prenočišče. Se več pa revnih, ki so se morali znajti, kakor so vedeli in znali. Tudi Jožef in Marija sta bila revna. Verjetno tudi zaradi tega, ker je bila Marija na tem, da bo rodila, sta bila pri vseh vratih zavrnjena. Zavetišče sta našla v revni štalici na betlehemskih pašnikih. Vprašajmo se, kdo je bil najbolj obdarovan v prvi božični noči. Tisti, ki so ostali v svojih varnih zavetjih, prav gotovo ne. Pač pa revni pastirji, ki so od angelov izvedeli za čudovito vest, da se je rodil Zveličar. Gotovo je najlepše ostati v varnem zavetju svoje lastne zaverovanosti vase, v prepričanju o svoji nezmotljivosti, pravičnosti in brezgrešnosti. Toda če bomo hoteli letošnje praznike v resnici doživeti, bomo morali zapustiti to svojo varno zavetje. Stopimo na pot odprtosti za vse, kar je dobro in lepo, podobno kakor betlehemski pastirji. Naj vsaka družinska hiša pri nas postane kraj, kamor bo vstopil Bog sam. Prek našega medsebojnega razumevanja, spoštovanja in ljubezni. Vsem vam želim blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2016. Vaš župnik Jože Pasičnjek Na bregu pri Bratuševih že diši po praznikih Terezija Bratuša se rada spominja običajev in navad ob praznovanju božiča in novega leta. Foto: TM Vprazničnih decembrskih dneh se prešerno razpoloženje naseli v nase domove in mesta. Svetloba tisočerih lučk in sladki vonji peciva, cimeta in medu nas vabijo k praznovanju. Ob tem se radi spomnimo časov, ko je bilo povsem drugače in veliko bolj skromno. Starejši ljudje se teh prazničnih časov še dobro spominjajo in radi pripovedujejo zgodbe, polne lepote in decembrskih skrivnosti. Ena takih pripovedovalk je tudi Terezija Bratuša iz Korenjaka, skromna haloška ženička, poznana daleč naokoli. Nanjo se v občini spomnimo, kadar govorimo o starih časih in običajih pa o dobrotah, ki v njeni kuhinji še danes tako omamno dišijo. Obiskali smo jo v predprazničnih dneh, s prav posebnim namenom, da poklepetamo o decembrskem praznovanju nekoč in danes. »Nekoč smo se tega praznika zelo veselili. Počistili smo po hiši in uredili okolico, potem pa smo otroci že čakali na Miklavžev obisk. Vedno je prišel in že od daleč se je slišal njegov prihod, saj je imel zraven vedno kakšno verigo, da je "poružil" in nas malo prestrašil. V košu je prinesel darila, a nekoč so bila ta zelo skromna. Le kakšno jabolko, suho sadje, oreh ... Tudi pekli smo za praznike ... Sadni kruh in orehova povitica sta morala biti na mizi in več vrst kruha. Tisti, ki je imel tri orehe na vrhu, pa je moral ostati do prihoda Svetih treh kraljev. Kajti šele oni so ta kruh lahko prerezali,« se spominja Bratuševa. Na božični večer so tako kot še danes po domovih krasili božična drevesca, pri Tereziji doma pa so temu rekli kar mlada jelka. Nanjo so obesili vse, kar jim je prišlo pod roko, največkrat pa jabolka in orehe. Potem so ob smrečici zmolili, družina pa se je počasi začela zbirati za odhod k polnočki v farno cerkev. Nekoč so k polnočki šli ljudje s celega brega, je povedala Bratuševa, in skupaj so se v farno cerkev odpravili peš. Na božič zjutraj so šli starši k rani, mladi pa k pozni maši. To tradicijo pri Bratuševih poskušajo ohraniti še danes in posebej lepo je, ko se na božič doma zbere velika družina. Tudi božično kosilo je po pripovedova- nju Bratuševe moralo biti nekaj posebnega, že zaradi pečenega purana, ki na ta dan ni smel manjkati na bogato obloženi mizi. Puranu so dodali še druge dobrote pa tudi živina je dobila svoje, vsaka žival svoj kolaček kruha. To Bratuševa naredi še danes in poskrbi, da tudi živina na tak praznični dan dobi svoj blagoslov. Nekoč, za sveti post, tako se je reklo času pred božičem, so po hiši in naokoli pa tudi pri živini poškropili z žegnano vodo. To počno tudi v teh časih, saj je živina še zmeraj pri hiši. Že teden dni pred novim letom pa so muzikanti naokoli po hišah hodili igrat in tudi pet na starega leta zvečer in potem še za svete tri kralje. Novo leto so nekoč ljudje pričakali doma in se veselili, tako kot še danes, ko v prazničnih dneh ne zmanjka praznične lepote in pravega pomena. »Nekoč smo znali praznovati in bili smo skromni. Bolj smo se znali veseliti. Radi smo se imeli in bili smo si dobri. Z velikim veseljem se spominjam tistih časov in nekaj tega dobrega še danes prenašam na moje otroke, na mojih enajst vnukov in devet pravnukov. Srečna sem, ko se doma zbere naša velika družina. Takrat so prazniki zame naj lepši.« TM }