PROSVETA - * _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški In uprsvnttd prostost: 1657 South Lawnaal« Am Otflc« of PubUoettoa: 1687 South Lawndale Am TtUphono, Rockwall 410« T léto-yea* ."¡V** lii WW. «t UM pmX^ttkm UDOtr th. Act of CoacTMi ol March S. 1Sλ. CHICAGO S3. ILL* TOREK. It. MAJA (MAY 12). IMS Subscription $6 00 Y«srly ŠTEV.—NUMBER 100 mailing «t special rata of posta«« provided fat to section 1101. Act of Oct 8, 1817. authorised on Juno 4, 1818. Ameriške čete se umaknile iz Trsta! Oblasti naglasa jo, da se umik ne sme smatrati zs ameriško-britsko popuščanje. Maršal Tito ge ne bo odpovedal koroškim krajem, v katerih žive Slovenci. Britski feldmaršal Alexander dobil oster odgovor na obdolžitve, da se Tito poslužuje fašističnih metod. Jugoslavija ne bo trpela ponižanja, temveč branila svoje pravice, • Jugoslovanski odbor odredil konfiskacijo nemška lastnine in razpust fašističnih organizacij. Cez 100,000 jugoslovanskih vojakov na ozemlju med Trstom in Celovcem London. 21. maja.—Ameriške kljub pozivom, naj zapuste mes-cete so se umaknile iz Trsta, "da to. Jugoslovanski pokrajinski odbor je odredil konfiskacijo juga A\ se izognejo zaUgalnemu problemu v slučaju izbruha konflikta i jugoslovanskimi silami maršala Tita." Slednji je zavzel sta-liice, da mora priti TrSt v okvir Koslovanske države, avtoritete trdijo, da umik a-meriških čet iz Trsta se ne more «natrati za ameriško-britsko popuščanje. Te čete so se ponovno spojile z enotami ameriške divizije v goriškem sektorju. Novozelandske čete, ki tvorijo del osme britske armade, so ostale v Trstu. Poročilo, ds so bile jugoslovanske čete potegnjene iz koroških krajev, je potrjeno, toda to ne pomemi, da se je Tito odpovedal koroškim krajem, v katerih žive Slovenci. Zavezniki so zahtevali, da sile britskegs feldmaršala Alexandra drže te kraje. Radio Belgrad je citiral članek, katerega je objavila Borba. V tem je rečeno med drugim, da si jugoslovsnsk* vlada prisvaja pravico do "fcfodfrsftactye koroških krajev In da je Moskva odobrila njei)o stališče. Drugo poročilo pravi, da so krajevne postojanke jugoslovanskega odbora za narodno osvoboditev formirale politične ustroje v vseh koroških krajih. Ti so ie odredili volitve v celovški pokrajini. Ustanovljeni šo bili tudi odbori, kstete tvorijo Slovenci in Avstrijci. Rim. 21. maja. — Feldmaršal Alexander, poveljnik zavezniških oboroženih sil v Sredozemlju, je obdolžil maršala Tita, da se poslužuje metod, ki spominjajo na one Hitlerja, Mussoli-nija in Japonske, da dobi kontrolo nad Trstom in Koroško. Tito je takoj ostro odgovoril Alexandru. Izrazil je ogorčenje »n presenečenje zaradi obdolžitve. "Tako obdolžitev bi lahko feldmaršal. vrgel v obraz sovražniku, ne pa zavezniku, ki j« doprinesel ogromne žrtve v vojni za osvoboditev Jugoslavije," pravi Tito. "Vsa svobodoljubna ljudstva so doslej priznavala ogromne žrtve Jugoslovanov v borbi za osvoboditev. "Ponovno izjavljam, da je Ju-ROflovanska armada v Jugosla-v0i pripravljena kooperirati z zavezniškimi silami in zavezniškimi državami, toda istočasno nanašam, da Jugoslavija ne bo trpela ponižanja. Branila bo svoje pravice in skrbela, da je ne bo nihče isigraval z intriga- Bolgrsd. Jugoslavija. 21. ma- J* - Napetost, ki je nastala za-Trsta, se je povečala. Ame-['«Ki in britaki diplomatični so namignili, da bodo čla-ni Poslaništev zapustili Belgrad, <* konflikt ne bo izravnan. Maršal Tito je odločno odbil zalitevo, naj jugoslovanske čete za poste Trst. Poslaništvi Veli-*«• Butan,in Amerike sta isto-k%thQ Posvaril svoje ljudi, naj * ""g ne jo vsaki akciji, ki bi 1/2vala spopade. Tr*i. 21. maja.—Jugoelovsnske •viOfitete so izdsle tri nove dek-' , reguliranja življenje l7T' U J« posulo spor- * med Italijo in Jugosla-¿lu. N"*>en^g® znamenja ni. ds ''duslne okupacija tega prisU-mesu končana I ko, O- ."vna Huncinfl. •»^•islovanake čete bodo, ka- * kaže. osUle v Trstu vse lastnine, katere posedujejo Nemci, nemških državljanov in onih, ki so se borili na strani nemških armad. Dekret določa ustanovitev po-verjeništva za zaseženo lastnino, katero so posedovali ljudje, kateri so zapustili Trst, ko so jugoslovanske čete vkorakale v mesto. Jugoslovanski odbor je odredil tudi razpust vseh fašističnih organizacij. Trdi se, da so odnošaji med jugoslovanskimi in zavezniškimi četami prijateljski. Vojaški krogi pravijo, da ima maršal Tito armado čez 100,000 vojakov na ozemlju med Trstom in Celovcem, Kokoška. ^ Moskva. 21, maja. — Izvestja, glasilo sovjetske vlade, so objavile razgovor z Edvardom Kardeljem, pomožnim predsednikom jugoslovanskega ministr-skegs sveU. Kardelj je dejal, "da si Jugoslavtjs prisvaja po-TseU tudi vso Iste» in sle-vensko Prlmorje, ker so Jih izključno osvobodile jugoslovanske čete. To ozemlje je naše, ne tuje.. Iztrgano je bilo iz Jugoslavije s silo." Sporazum o pokra- •• L* *vV jinski zaščiti Ruski odgovor odvrnil zastoj San Francisco. Cal.. 21. maja. —Med delegati petih velesil— Amerike, Velike BriUnije, Rusije, Kitajske in Francije—je prišlo končno do sporazuma o formuli pokrajinske zaščite v ustroju svetovnegs sistema. Diskuzi-je o formuli se bodo nadaljevale na konferenci Združenih narodov. Originalni predlog ameriških republik je bil deloma revidiran na pritisk delegscije sovjetske Rusije. Ts je dobila nova navodila iz Moskve, ki so odvrnila zastoj v pogajanjih. Bojazen je bila, da Moskva ne bo revidirala svojegs stališča Izgleda, da je SUlin za izravnavo spora, ki bi lahko kvarno vplival na odnošaje med Rusijo in zapsdnimi zavezniki. Ameriški državni Ujnik Edward Stettinius je izrszil zadovoljstvo s sporazumom. On je prej imel posvetovsnjs s člani delegacij latinskih republik. Mnenje prevladuje, da Je dosege sporszums nsjvečjl uspeh na konferenci, odkar se Je začela. Te je v bistvu garancija pokrajinske in svetovne zaščite Ruska delegacija Je pobijala predlog pokrajinske zaščite, dokler ni dobila novih instrukcij iz Moskve. Ameriška armada naila Goeringov zaklad Berchtesgsden, Nemčija, 21. maja.—Sedma ameriška armada Je našla razkošni vlak. dragoce-nostl in umetnine nemškega dr ževnega maršala Goeringa v tu nelih v bližini njegove vile Juž-nozapadno od Berchtesgsdens. Vrednost teh se ceni na pol milijarde dolarjev. Odbor posegel ,( v stavko voznikov Vlada zapretila z akcijo Chicago. 21. maja.—Vojni delavski odbor je naslovil ultimat uniji voznikov tovornih avtov, naj Ukoj prekliče stavko, ki je izbruhnila zadnji četrtek. Možnost je, da bo vlada prevzela kontrolo nad transportad j o, Če se stavkarji ne bodo vrnili na delo. Uradniki unije so kot posledica ultimaU sklicali shod, na katerem bodo opozorili stavkarje na prihajajočo akcijo. Stavka, v kateri je udeleženih čez Šest tisoč voznikov, je ustavila dovaža-nje materiala v vojne tovarne in odvot izdelanih produktov. Na zaslišanju v Washingtonu so člani vojnega delavskega odbora povedali uradnikom unije, ds bo vlada intervenirala, če sUvks ne bo preklicana. Možnost je, da bodo vojaški tovorni avti prevažali material. Lloyd K. Garrison, podnačel-nik vojnega delavskega odbora, je dejal, da zahteve unije glede zvišanja mezde ne bodo upoštevane, dokler se stavkarji ne vrnejo na delo. Stavka je bila okli-cana v znak protesta proti odloku odbora, ki je dovolil zvišanje plače za osem centov na uro. Unija zahteva zvišanje tedenske^ plače na $56.50. Obnova normalnega življenja v Rusiji Odpiranje poletnih letovišč naznanjeno 21. maja.—Z isto odločnostjo in energijo, kateri je sovjetska Rusija demonstrirala v vojnih saporih, se vrača normalno življenje v deželi. Prevozu vojaških čet bo sledil prevoz milijonov ruskih otrok v poletne letovišče. Avtoritete so naznanile, da bodo odprta v prvih dneh junija. Železniški promet med Moskvo in Varšavo je bil vzpostavljen. Prvi brzovlak je včeraj odrinil iz Moskvo v Varšavo. Uradno poročilo pravi, da 85 odstotkov ruskih vojakov, ki so bili ranjeni v bitkah, že opravlja dela v industrijah. Zslpge tobaka in cigaret se bodo povečale za 500 odstotkov v tem in prihodnjem letu. Policijske ure, ki so bile uveljavljene v Moskvi ln drugih ruskih mestih po izbruhu vojne, so bile prekllcsne. Sovjetska vlada Je naznanila ustanovitev sklada 325,000,000 rubljev. Ta vsota bo šla ljudem, ki nameravajo popraviti razdejane hiše, kot po-sojlls in krediti. moskva! kritizira anglijo in ameriko Ostra obsodba kupčije z nemški** admiralom Doehitzem KAZNOV NIH ZL 3ci JE VOJ-INCEV New York. 21. maja—Ruski listi in komenUtoi ji so okrcali britske in ameAlke vojaške avtoritete in zahtetsli, naj končajo nevarno politično igro ter barantanje s nemškim admiralom Doeoitzom, katerega je Hitler imenoval za svojega naslednika. Ti tudi vprašujejo, zakaj niso avtoriteU prijele nacijskih vojnih zločincev. KomenUrje sovjetskih listov je objsvils Taas, ruska časniška agentura. Ti se nsnašajo na MDoenitzov incident" in druge dogodke. SovJrtski listi zahtevajo pojasnila od britskih in a-meriških avtoritet glede postopanja napram nemškim vojnim zločincem.' Izvestja, glasilo, sovjetske vlade, so objavile članek pisatelja B. Iljina. V tem je rečeno med drugim, da so blji nekateri nevarni in krvololi^l organizatorji Hitlerjevega reftlma prijeti, nekateri so se podali, dočim se drugi pejdašijo 4 zavezniškimi vojaškimi avtbritetami. II j in omenja, da Helnrlch Himmler, bivši Načelnik Gesta-pa, nacijske tajne policije, "še ni ujet iz enega Sli drugega razloga. Zavezniki so le pod pri-tiskom javnega mnenja v Veliki , London, 21. maja-Rsdlo Mos-Britaniji in ¿meriki odvzeli kva je naSnanldaao^vjeUke Doenitzu pmvicTVadijskfh govo- vojaške evtnrtteU potrdile rov, v kuterih je nupudul sovjetsko Rusijo." Ujin opozurja na kontradikcije v zavezniških poročilih. On omonjs slučaj, ko je general Lucius D. Clay, Eisen-howerjev pomožni governor zs okupirsno Nemčijo, izjsvll, ds sta Doenitz in Hermann Goering ujetnika, dočim je glavni atan generala Eisenhowerja istočasno naznanil pogajanja z admiralom Doenitzom. "Kako bodo zavezniki kaznovali nemške vojne zločince?" vprašuje Ujin. "Uradno je bilo naznanjeno, da so ti vojni ujetniki. Ali se naznanilo aplicira tudi na Doenitza, ni znano." Bolgarska delegacija dospela v Moskvo Moskva, ¿1. msja,—Delegacija, ki reprezentiru bolgarske delavske organizacije, je dospels v Moskvo, kjer bo imela važne razgovore. Izjavila je, da so v teku priprave za splošne in tajne volitve v Bolgariji, Domače vesti V bolnišnici ' Latrobe, Pa—V tukajšnji bolnišnici se nahaja Joseph Skoda, član društva 318 SNPJ. Zlomil si je nogo in se moral podvreči operaciji—V lati bolnišnici ae nahaja tudi John Ban, član društva 725 SNPJ, ki je težko zbolel. Prijatelji ju lahko obiščejo. Na dopustu Maple Heights, O—Na dopust je prišel Sgt. Charles Hočevar, ki je bil na fronti v Nemčiji. On je v enem tednu Izftpbll dva braU v vojni, enega v Nemčiji, drugega na Pacifiku—Po dveh letih vojakovsnjs je prišel na dopust tudi Sgt. Andrew Resen. Tudi on se je boril na zapadni fronti—Na dopustu je tudi Edward Fronetic, ki alužl pri mornarici. Zadnja dva fanta sU člana društva 400 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland. — Po dveh tednih bolezni je umrl Joseph Tomšič, star 65 let in doma iz vasi Kle-čet pri âmihelu na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti in delal pri želes-niic N. Y. C. 40 let. Zapušča Ženo, dva sinova (enega v vojni v Nemčiji), hčer in brata, v starem kraju pa dva brata—Poročila sta se Molly Krašovec in Roger De Marco, kakor tudi Michael Verbič in Antonija Povh. Nov rellfni urad New York—Pomožna organizacija pod imenom Prijatelji Jugoslsvije je preselila svoj u-rad z 11 East 57th st. na 677 Fifth ave., New York 22, N. Y. Žrtev gestapovcev iupan v Berlinu novanje dr. Arthurja Wernerja za župana Berlina. On Js bil žrtev persekucije gestapovcSv in po poklicu je arhitekt. DeUvee Kari Maron je bil imenovan za pomožnega župana. Nssnsnilo dostsvljs, ds so se csrsmonije v zvezi z ustoličenjem iupsns vr Šile v poslopju neke zavsrovslns družbe, ker je mestne hlšs v razvalinah. Ceremonij se je u-deležilo več sto Nemcev, ki so osglasili enotnost proti nacizmu ln se izrekli za prerojenje nemškega naroda. Japonski odpor na Okinawi se ruši Ameriški pomorščaki zasedli pozicije v bližini japonske trdnjave na Okinawi. Štiri ameriške divizije v akciji. Okinawa postane baza operacij proti japonskemu imperiju. Toki? izraža bojazen pred invazijo japonske celine. —Zmagovite kitajske čete počistile ozemlje okrog Fučova, pristaniščnega mesta. Britske in indijske sile v akciji v Burmi.—Češki in ruski vojaki iščejo Nemce v Pragi Zborovanje poljskih kmetov v Varšavi London, 21. maja—Radijsko poročilo Iz Moskve pravi, da se Je pričelo zborovanje poljskegs kmečkegu kongress v Varšavi. Na zborovanje so prišli Člsnl poljskega narodnega svets pod vodstvom predsednika Bolesluvs Bieruta in Edvarda Osubka-Morawskegu, predsednika poljske začasne vlade, Duk Rooearelta kali pot IJudakim mnoškam GUAM. 21. maje—Prva dlvl-slia ameriških pomorščakov al Je utrla pot do Skurila potem, ko le pregnale Japonce Is koralnih utrdb a gorečim oljem. Shurl |e vašno meato v verigi Japonskih utrdb pred Oklnswo. Plameni goreftege olja so pognali Jsponce Is duplin. Is ks* t arih se airoljell ns ameriške pomorščake. Nekateri Jsponskl vojski so pobegnili v nove luk« nje« vsi obftgenl ali v plamenu od nog do temena. - OKINAWA. SI. mala—Bitke ss posest Neke. glevnege meets lege otoka, se nadaljujejo s vso srditostjo. Shurl. utrdbe v sistemu Jsponsklh trdnjsv. Je domala obkrošan. Guam. 21, maja, — Ameriški pomorščaki so po ljuti bitki zs-sedlt pozicije pri Dakeshlju ln ns zspsdni strani Shurijs, Js-ponske trdnjavs na otoku Okinawi, Ena smsrlšks pehotne kolona prodira proti trdnjsvi s severne »treni. Na zapadnem koncu fronte so ameriške čete. okupirale hrib "Sugar LoafM íp udrle v Taka-motijo, predmestje Nahaja, jrfev-negu mestu otoka. Japonci drže še višine okrog glavnega Testu. fttlii ameriške1 divizije so v akciji proti japonskim silsm. Te ae odločno bore in bitks ss posest Okinswe se nsdsljujs Z nezmsnjšsno srditostjo. . Bojna letala in topniške baterije bombardirajo Japonske pozicije. General Buckner, poveljnik desete ameriške urmade, Je dejsl, du bo otok üklnuwa postal buzu operacij proti japonskemu Imperiju. Priprave so v teku za smrtne uderce temu imperiju. Sestu divizija pomorščakov je zasedla strateglčne pozicije na severni strani Nuhaja po prekoračenju reke Asute. Na južni struni te reke so koncentrirane ju ponske čete. Rudio Tokio poroču o gihunju umeriškegu hrodovju v /upad-nem delu Pacifiku, zseno pu iz-ružu boju/en pred umeriAko invazijo juporiske celine. Poročilo dostuvlju, du Je brodovje od-plulo Iz buz ob Murijunskih o-tokih v smeri Juponske celine. Juponska mesta in industrijska središča ao tarča ameriških bombnih napadov. Manile. Filipini. 21. maja— Ameriške čete nu Mindanaoju, drugem največjem otoku Kili-pinake gru|n«, so prodrle deset rnilj duleč od Davuoju, pristaniščnega rneste, in zasedle japonsko letališče pil Susaju. General Douglas MucArthur poroča, da so ameriške Me po ljuti bitki zasedle Mulajbalaj, glavno mesto province Bukid-non. Cez 15,000 japonskih vojakov je padlo v bitkah z ameriškimi silami v zadnjih treh dneh. . A mernik a (»ehotnu divizija Je pretrgala ces(o med Novalichi-sem In Manilo ler pot lani la v pust ostanke jajionake oborožene sile, Ameriški letalci so odleteli s svojih baz ns Kiliplnakih otokih in nspadll Nanking, sedež lutkarske kitajske vlade, "Bombe so porušile več japonskih vojaških nsprsv In zanetile požare. Vsa letala so se »rečmi vrnile v svoje baze po Izvršenem napadu. Čungklng, Kltalaka. 21. maje. — Zmagovite kitajske čete mi počistile ozemlje okrog Kučovs, pristaniščnega mesta. Izgleda, da bo to mesto kmalu odprto prometu. Ameriško orožje, strelivo in drugi vojni material bo prihujulo v to luko, Ostanki Japonskih ail so pobegnili iz Fučova v smeri Dlon-glihogs, Fučov Je prvo veliko pristaniščno meato, ki je prišlo pod kontrolo kitajskih sil, Kalkuta. Indij», 21. maja— Britske in indijske čete so udeležene v čistilnih operacijah v Burmi, pravi uradni komunike. Skoro vsa Burma je pod kontrolo teh čet. Komunlkucijsku zveza med Taungupom in Promom Je vzpostavljena. Ostanki Japonskih sil so pobegnili v Slam. Praga. CekoelevakUa. 21. meja.-Streli se še altšijo v tem me»tu, ko ru»ki in češki vojaki iščejo Nemce, ki se skrivajo v kleteh. Drugače pa ss normsl-no življenje obnsvljs. Češki psrtizsnl so bs ljuto borili proti Nemcem v Prsgi v zadnjih dneh pred osvoboditvijo mesta. Uradno poročilo prsvl, da je najmanj 1000 čeških psr-Uznnpg pndlp v, bitkah a ^smcl, predeiV so ruske čete dospele v mesto. Dr. Edvard BeneŠ, predsednik Čehoslovukije, ae Je vrnil v Prago po šestih letih bivsnjs v tujini, Ljudstvo mu Js priredilo veličastni! »prejem. Več tisoč Nemcev v Prsgl, ki so se redili ns strolke ljudstvs, doblvsjo zdaj odmerke, ki 60 bili prej določeni za Žide, Nemški vojni ujetniki morajo odatranjevati podrtlne poslopij in Čistfti ceste. Problem vojaške okupacije Avstrije Ruski odgovor ni zadovoljil zaveznikov Wsshtngton. D. C.. 21. msjs. — Urudni krogi so priznuli, ds je razvoj v Avstriji povzročil komplikacije v zvezi z zavezniškimi načrti glede okupacije te dežele. Ameriku In Veliku Britanija nista zadovoljni z ruskim odgovorom na noto, v kateri sta zahU-vala pojasnilu o novi svstrijski vladi, ktttera Je bila ustanovlje-tla na Dunuju, ki je pod ruako kontrolo, Huaija Je sankcionirala novo avstrijski« vlado brez posvetovanja s Vekko Britanijo in Ameriko Preditedmk t« Je sociali»t dr, Kari Retiner. V NVashingtonu in Londonu ae jeze, ker ao komunisti dobili tri najvažnejše |x>ziclje v Renner-jevl vladi. Amerika in Vnllka Britanija »ta namignili, da ne bosta priznali nove avstrijske vle-de. Drugi člani vlsde so repre-sentantl avstrijskih političnih »trank. Franco poveličuje ene t no »t falangistov Madrid, Španija, 21 maja— Diktator Kruncuco Kranco je v svojem govoru poveličeval e-not no»t fi«langl»tov (fašistov), ki je rešil« Španijo pred »trshoU-mi civilne vojne in svetovnegs konflikta. Kranco Je govoril na zboiovanju agrarnega kongresa v ValludoluJu, rojstnem mestu španake fašlatične stranke On Je napadel komunizem in španske lepublikance v izgnanstvu. PBOSVETA PROSVETA THE ENUGHTENMENT GLASILO IH LASTIIINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Organ oi aod publuhad bj Sloveee National unoinim m Zdruton« driav» (uvm chlcofa) la o« lelo. S3.00 u pol I.U. »1.40 M hmtti lala; H CM« _ Cmok C«~ m calo laio. S3.7S m pol leta» M teoeemetve M 00. Bubscflptioa ralMi lof t ho Uaited Stalo« («xcapl Cbicago) Ceoads M 00 por r*«- Chicago aod Cook Couaftr I forviga couatrtes »100 po* f«ar. Cooo ogUftov po dogovoru.—Rokcplsl dopisov ta >.nko« ss oo rrs*sjo. Rokopisi Uleearae mUM M -____ lrmmm. pumi itd.) ss vrnejo peUIjaielju lo v slašsju. še M psUofcl unicalioa» Glasovi Adveriiiiny rate« oo agreement.—Msnuscrtpts ol m d uoftoliciiod sxtlclos will DOI ba relurood^othsr «ucb m «torte*. plafs. po« ms. ste.. wUl bo retaraed lo • K«o accompanied br «ell-eddreased and Naslov as vso, kar Ima stik s Ustom* PROSVETA 2657-59 So. Lswndale Ava.. Chicago 33, Uiinoia MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Zgrešena delavska politika S smrtjo predsednika Roosevelta so se zaobrnile tudi delavske politične šanse v VVashingtonu. V Beli hiši je zdaj BiH Green izpodrinil Philipa Murrayja. Ta sprememba je bolj akademske kot praktične važnosti, kar se ameriškega unijskega gibanja tiče. Večjega pomena je le za glavne voditelje obeh nasprotujočih si unijskih taborov. Gre bolj za osebno "slavo" puhle vrednosti kot za kaj drugega. Vprašanje je, kdo se bo svetil v padlšahovi senci. Zadnja leta so se v senci Bele hiše svetili voditelji CIO, ker so se unije te delavske federacije popolnoma naslonile na administracijo in bile v volilnih kampanjah večji politični faktor kot unije ADR To so pokazale posebni v zadnji predsedniški kampanji, ko so pod okriljem političnega odbora CIO demokratom pomagale do zmage. Praktični rezultat vsega tega je bil le'ta, da se je zasve-lila z večjim sijajem politična zvezda Sidneyja Hillmana in Philipa Murrayja. Konkretno ni delavsko gibanje ničesar doseglo ne v Beli hiši niti v kongresu. Mezdna formula malega jekla, glavna tarča obeh delavskih federacij, ni bila revidirana niti za las. Ker so bili voditelji CIO ne samo hladni napram Trumanu, marveč so na konvenciji demokratske stranke tudi nasprotovsli njegovi nominaciji za podpredsednika, so se s smrtjo predsednika Roosevelta znašli v—jarku. Na konja se je pa povzpel Bili Green, ki je kot predsednik Ameriške delavske federacije s svojimi kolegi vred odprto delovsl za Trumana in mu na čikaški konvenciji veliko pomagal do podpredsedniške nominsclje. In tako je zdaj Green ljubljenec Bele hiše. Za Hillmana in Murrayja je to vefik udarec, ksjtl njun vpliv je zdrknil globoko navzdol. ' * *SM Posledica vsega tega je, da je zadnje dni Hillman resigniral kot predsednik političnega odbora CIO, odnosno državljanskega političnega odbora, ki je dete in naslednik prvega. Hillmanovo mesto jo zavzel bivši mjnnesptski farmar-laboritski governer Benson. Njegova naloga je, da Vzpostavi vpliv CIO v Beli hiši. V zadnji predsedniški kampanji je politični odbor CIO potrošil čez $1,300,000, toda za ta denar nima kaj pokazati. S tem denarjem bi se dala zgraditi že efektivna delavska stranka, Čije vpliv bi ne padel v vodo a smrtjo kakega politika. Vaina rudarska zmaga iz naselbin O KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH IN DRUGO vor. In njegov obraz! Podoben je opici iz Afrike! Hitler staji Cleveiaad. O^—Zopet so ogla- poleg njega in gleda kot jagnje, šali film o nemških grozodej-1 zaeno pa st misii, da je on večji ' "firer" kot pa ♦'makaronar." Potem so Italijani Mussolinija aretirali in zaprli toda nacisti so ga pozneje miili iz ječe. Po tem dogodku ni bil več Mussolini, kateremu je ljudstvo klicalo "duče, govori, duče govori!" Sedaj je bil on jagnje in Hitler volk. Na sebi ni imel vee uniforme, ampak je bil v civilni obleki in je sgledal kot kakšen duhovni duče, ki bi rad blago« slovil svojega rešitelja. Vse ka7 že, da se ju je svet rešil za vse čase, le zgodovina ju ne bo pozabila in oni, ki so trpeli pod njunim vladanjem. / Sodeč po naših časopisih, imamo dva glavna tabora. Prvi jfe proti Rusiji radi njenega vladnega sistema, ki se naziva komunizem. V tem taboru je naš Premogarjl, sploh vsi rudarji so zadnje dni izvojevali veliko zmago, ko je zvezno vrhovno sodišče potrdilo s petimi proti štirim glasovom zakonitost plače od vhoda do vhoda (portal to portal pay). To pomeni, da se njih delovnik prične, ko ae podajo v rov, in konča, ko pridejo iz rova. To provizijo vključuje tudi nedavno sklenjena mezdna pogodba, toda je bila bazirana na pogoju, da vrhovno sodišče vzdrži to zahtevo. Vrhovno aodišče je že pred par leti Izdalo enak odlok glede rudarjev, ki kopljejo rudo. Za vse rudarje je to velikega pomena. Zanje to pomeni več plače, večjo kupno silo, kar ho ugodno vplivalo tudi na trgovino in konzumentno industrijo s poljedelstvom vred. Fundamental-na ekonomska resnica namreč je, čim več delavec zasluži, tem boljši odjemalec je. Ain|>ak to ugodnost bodo rudarji uživali le toliko časa, dokler bodo imeli močno organizacijo, ki bo mogla tudi v bodoče izvojevali to zahtevo. Odlok sodišča namreč ni noben zakon ali mandat, marveč le odredba, da je ta zahteva v skladu z realnostjo. Vzdržalo je argument unije, da hoja po rovu na delo in z delo taktično pomeni delo, oziroma |e spojena z delom. Delavec, ki mora navadno nositi i>o rovu svoje orodje, je izpostavljen mnogim nevarnostim in tudi nI "špas" hoditi ali voziti se po lovu. Hoja |hi rovih je tudi zelo utrudljiva. * * * Z izvojevanjern te pravice za majnarje si je tudi Lewis spletel novo lavonko. Njegov vpliv kot drzen unijski voditelj je še bolj naiastel ne samo med majnarji, marveč tudi na splošno. Dejstvo ji. da je on edini delavski voditelj, ki je zadnja leta izvojeval rnajnarjem večji kits kruha. In to kljub mezdni formuli malega jekla in drugim vladnim restrlkcijem. Za dosego tega ae je pred par leti tudi odprto spopadel z administracijo. V isti namen je pied i mit meseci mojster sko izrabil tudi Smilhov antiunljakl zakon. Največja ironija je v tem. da je bil ta zakon pred par leti "PJejct v kongresu največ proti—Lewlsu. l4»wis se v polni meri zaveda svoje moči ln—arogance! late dni knt Je vrhovno sodišče Dodalo svot odlok v majnarak! zadevi, je objavil važen članek v rnagazinu Colliers, v katerem na svoj ksistkenstični način krtači voditelje CIO In ADF. Obtožuje jih, du so iz svobodnih unit napravili "vladne kottyanljske unije," ki »lepo slede administraciji in zato so tudi nezmožne, da bi /rušil«* mezdno formulo malega jekla S plediranjem se po nje» govern mnenju ničesar ne dose>e, marveč je treba hrbtenice In odločnosti, Ne enak način udriha tudi po administraciji ln drugih politikih On pravi, da m» razdora v unii«kem gibanju krivi—politiki, ki so preprečili združenje. Tukaj Je imel V mislih Belo hišo. Argumentira, ds mors biti uni)*ko gibanje neodvisno od politikov In od vlade, če hoče kaj doseft.: V teh I^ewlaovih argumentih je precrj resnice. Tods s tako politiko kot jo on zagovarja, bi delavstvo danes tudi ne prišlo daleč. Deistvo le, da se delavstvo ne more iaogniU politiki. kakor*tudt to. da bo po tej vojni veliko odvisno od vladnih smernic, koliko bo dela in kruha v deželi. Lewis bi bil na bolj trdnih nogah, ako bi zagovarjal neodvisno delavsko politično akcijo v lastni delsvski stranki. stvih in tako sem se nspotil v kino Telanews. To pot sem videl tudi ruske slike: preiskovalno komisijo, koncentracijska taborišča v Majdanku pri Lublinu na Poljskem. Taborišče v Majdanku bi lahko nazivali morišče. Videl aem tudi koncentracijska taborišča Nordhauaen, Nada mar in Ohrdorf. V Ohrdorfu so Nemci sestradali do smrti 33,-000 civilnih ujetnikov. Največ ljudi pa so nscisti uničili v Majdanku, kjer so imeli 200 peči zs sežiganje mrličev. Komisija je najprvo zaslišala naciste, ki so opravljali morilsko službo, nato pa jih je bilo pet postavljenih pred tako zvano ljudsko sodišče. Tožitelj je zahteval smrt na vešalih za zločince in tako se je tudi zgodilo. Postavili so pet vešal, ki so bila toliko širine narazen, da so lahko vmes, drug poleg drugega, vozili tovorni avtomobili, na katerih so bili obsojenci. Dali so jim vrvi okoli vratu in ko so avtomobili potegnili, so obsojenci obviseli na vrveh. Film pokaže ta prizor in prav tako veliko množico, ki je opazovala obešanje z zadovoljstvom. Imeli so tudi mašo s katoliškim obredom za one, ki so umirali vsled trpljenja in lakote ali pa bili u-biti. • ' Ujetniki v Zedinjenih državah imajo številke pripete na obleki, dočim so Nemci ujetnikom na Poljskem užgali številke v kožo na trebuhu. Ko človek vidi te grozote, se vpraša, jeli Bog res ustvaril človeka po svoji podobi, kakor so nas nekdaj u-čili verni ljudje? Nobena zverina ne bi storila kaj takega,j kar človek stori človeku—in to dobi današnje civilizacije!' Ljudje, ki so počenjali ta grozodejstva, niso bili kakšni cesarji, kralji, grofje ali drugi valpeti iz davnih dni, temveč o-sebe, ki so bile nekoč delavci, ki pa jim je zločinsko življenje bolj ugajalo kot pa pošteno delo prid človečanstva. Mussolini je bil po poklicu učitelj in sin revnega kovača. Hitler je bil sin 20-letne matere in 53-letnegs očeta. Izučil se je za sobnega slikarja. Himmler pa je bil u-čitelj. Ti morilci so vprizarjali hujša grozodejstva kot Atila ali pa kateri drugi krvolok. Hitler je bil rojen 20. aprila L 1889 v Braunau, Avstrija. Slabič in bolan, ni vedel do 00. leta, kam bi se obrnil, toda s 44. letom pa je postal vladar Nemčije. Znani pregovor "kdor visoko leta, nizko padne," se je uresničil—Hitler je padel. Prav tako je nizko padel Mussolini, a Himmler, o katerem pročajo novine, da se skriva nekje v avstrijskih Alpah, je zaenkrat u-šel, toda prej ali slej pride v roke pravice. On zasluži najhujšo kazen, ker je bil izmed vseh najbolj krvoločen. Smešno je videti Mussolinija, ki se kaže pred množico na Rimskem trgu, katera vpije: "Duče, duče, govori, govori!" Vpričo Hitlerja, svojega obiskovalca, napravi kratek in gromovit go- katoliški narod, ki ga reprezen-tira slovenska duhovščina, ki ima svoj glavni stan v Cleve-iandu okrog Ameriške Domovine. Gotovt slovenski duhovniki so res zagrizeni nasprotniki partizanskega gibanja v. Sloveniji, ampak ne toliko radi ruskega komunizma, temveč radi bojazni, da ne bi izgubili svojih tukajšnjih ovčic. Ako ni ovčic, ni dohodkov, brez dohodkov pa je slabo življenje na tem svetu, čeravno oni svetujejo svojim vernikom, da se jim bo dobro godilo na drugem svetu, ako so dobri verniki. Oni duhovniki, ki kažejo prijazno lice do svojega naroda, morajo molčati, kajti višja diktatura iz Rima jim zamaši usta, kakor onemu duhovniku, ki je prinesel prijazno poročilo iz Rusije. Takoj je Inoral utihniti. Diktatura je diktatura. Tudi naš urednik Prosvete jo je že občutil, saj tako Čitamo v zapisniku z dne 27. aprila. Ampak jaz sem mu to že zdavanj povedal. Tudi Molotov bi mu lahko, kajti on je moral vpdno vprašati, kaj sme in kaj ne sme, dasiravno zna dobro govoriti rusko. Meni je ugajala njegova ruščina. Slišal sem ga govoriti v filmu, ki kaže konferenco v San Fran-ciscu. Na nači drugi strani je druga diktatura, ki ¿i ne dovoljuje nobene kritike proti Stalinu ali sovjetski politiki, samo kimati in nas poslušati, ker MI vse vemo. Ti se morfJ izražati o Rusiji samo pohvalno, če ne, ti bomo usta zamašili z uredniškim košem! Ti stopro-centneži so dfnes tako, jutri pa drugače. Kolikokrat sem že povedal, da ne smatram vse Ruse za komuniste in .ne za Slovane. Saj ni niti stric Jože Stalin Slovan. V Rusiji je samo nekaj nad štiri milijone komunistov, skupno prebivalstvo Sovjetske Rusije pa šteje nad 192 milijonov. Jaz napadam samo one naše rojake, ki se postavljajo, da so za Rusijo in sovjetske delavce, v Ameriki pa nosijo svoje glasove kapitalističnim zastopnikom, ki vodijo mašinarijo naših držav. Spomnite se kampanje našega demokratskega governer ja Franka Lauscheta in kam- panje, ko je kandidiral za cle-velandakega župana. Za njegovo kampanjo so darovali celo veliki uradniki iz Chicaga, kateri hočejo danerf prikazati pisca, da je proti delavski državi. Pozabili pa so, koliko grehov imajo sami. Seve, rekli boate, da je Lausche naš rojak. Pravilne. On je sin našega naroda. Demokratična stranka, na kateri, listi je kandidiral, je pa kapitalistična, a vi pa zabavljate čez kapitalizem. Torej, oni, ki ste podpirali Lauscheta, ste zaeno podpirali kapitalizem! Dejal sem, da aem volil aa Roosevelta. J)a, ker drugega ni bilo. Volil sem ga prvič in zadnjič. Frank Barbič. I*ČE OČETA pismo ja prejela rojakinja Angela Zakrajšek in me naprosila, naj ga pošljem Proeveti za priobči te v. Pismo je pisal Slovenec Ivan Taučar in je datirano 21. oktobra 1944 v L'Isle-Adam, Francija. Pismo se glasi: "Spoštovana goepa! ' ' Oprostite, ker Vas nadlegujem s pisanjem. Srečen slučaj je nanesel, da sem se sestal z Vašim sinom v Franciji. Škoda, da se nisva mogla kaj več pogovoriti, kajti moral je dalje, vendar pa mi je dal svoj naslov, da mu bom mogel pisati. Draga gospa. Imam prošnjo do Vas. Upam, da boste tako dobri in mi storili uslugo, za kar Vam bom zalo hvaležen. Moj oče živi v istem mestu kot Vi. Leta 1926 je bil v Indianapolisu, toda sedaj nič ne vem o njemu, ali živi ali je mrtev. On je bil rojen v Poljanah pri Škof j i Loki in se piše John Tay čar, pozneje pa si je ime spremenil in se je pisal John Miller. Prosim Vas, da bi poizvedeli, nje se nahaja, ako še živi. , Jaz sem doma iz Polhovega gradca pri Ljubljani. Kako je z mojo mamo, tudi ne vem, kajti v domovini nisem bil že štiri leta in tudi pisati ji nisem mogel, ker nam Nemci niso dovolili dopisovanje s sorodniki v Jugoslaviji. Tukaj živimo strašno mizerno življenje, kajti "Nemci so deželo oropali vsega. >'r Končam in pozdravljam Vas in ameriške Jugoslovane. Ivan Tavčar, Rue Bergeret, L'Isle-Adam (Seine et Oise), Francija." V našem mestu ne poznamo nikogar z zgoraj omenjenim i-menom. , ,vi Mary Stroj. VAŽNE VESTI BrldgeporL O.—V nedeljo, 13. maja, sva s soprogo obiskala Ti bi moral | hčerko Margaret, ki je bila kot bolničarka premeščena iz bolnišnice Fort Benigen Harrison, Ind., v Crile General Hospital, Cleveland, O. Dandanes je težava potovati in ako nimaš s seboj avtomobila, ne moteš nikamor. Rad bi obiskal nekatere moje prijatelje in društvenike v Clevelandu, a mi ni bilo mogoče. V soboto fx>poldne je deževalo in prav tako v nedeljo. Sicer pa sem moral že v nedeljo popoldne ob dveh odpotovati. Dotična bolnišnica se nahaja daleč izven Clevelanda, in sicer na vzhodni strani. Bolnišnica je nova in še vedno grade posamezne nove oddelke. Vse stavbe so enonadstropne in se razprostirajo na vse strani po ravnini. Bolnišnica ie ssmo za vojaške ranjence. Človeku se nudi žalosten prisor, ko gleda Harry P* Acreman. tajnik državne delavske federacije ADF v TexeesL kl la sala akt*««» v kal« sa odpravo volilnega davka. ranjence, ki imajo vsako vrstne poškodbe. O teh stvareh ne bom pisal. Vzlic temu so po večini veseli. Toda druge poti ni kot upanje, da jih najboljše izločijo. Zdravniško in splošno oskrbo i-majo dobro. Kakor smo že poročali, se bo vršila konferenca Prosvetne matice in klubov JSZ v nedeljo, 27. maja, pri bratu Josephu Skoffu v Bsrtonu. Začetek ob desetih dopoldne. Po konferenci se bo vršila domača zabava pod zele-nemi gabri Ker radi pomanjka nja pijače najbrže ne bomo imeli nobene druge priredbe do jeseni, zato ponovno vabimo vsa društva in posameznike, ds konfecence udeleže, kajti na dnevnem redu imamo mnogo važnih zadev. Delavstvo se mora udejatvovati, kjer koli gre za delaVSke pravice, kajti obeta se nam temna bodočnost. Na vse tajnike tukajšnjih dru štev SNPJ smo poslali pismena vabila in upamo, da jih bodo upoštevali in prišli na konferenco Prosvetne matice. Jseoph Snoj. tajnik-0 blagajnik konference. ČASOVNI KOMENTARJI Chicago, 111.—Usoda Primorske, Trsta in Koroške je danes na kocki. Jugoslovanska vojska, ki je te kraje z velikimi žrtvami osvobodila, je. te dni na svetov- TOREK, 22. MAJA j znajo pisati angleščino. Sedal nima smisla, da sami seh/Ti povedujemo, da so PnlrP£ krsji slovenski, ampakto*? treba dokazati ameriškim m<£ dajnim krogom. Sedaj je čas 1 «j«, sedaj je treba ameriško javnost, da i j^ emu slovenskemu narodu zgodi U velika krivica, ko so ki po prvi svetovni vojni odrejali^ primorske kraje od Sloveni- i&iar^ Med nami je mož, ki bi lahko veliko storil za slovenski narod v stari domovini in ta je ohijski governer Frank Lausche. Frank Lausche je redek pojav V drugi generaciji ameriških Slovencev. Dasiravno je rojen v Ameriki, je ostal Slovenec v pravem pomenu besede, se do-bro naučil slovenščine in razumeva naš preprost narod v vseh o«rih. In ne samo to: vedno je čutil, da je sin tega naroda in večkrat priznal, da se ima v veliki meri bas temu narodu zahvaliti za svoje uspehe. S trdno oporo clevelandskih Slovencev je stopal korajžno naprej in se povzpel do sodnika, potem do župana in končno do governerja. Tedaj, ko je bil nominiran za kandidata v županski urad, je prišel na večer nominacije v S. N. dom na St. Cloir ave. in odkrito izjavil, da se je njegova karijera pričela s pomočjo slovenskega naroda in da mu je za svoje uspehe veliko dolžan. Tako je govoril tedaj Frank Lausche in ljubil je narod in narod njega. Toda ko je postal clevelandski župan, se je često-krat svojih lastnih prijateljev izognil, ker se je bal, da bi se politično kompromitiral. In ko so se pričeli med katoličani in progresivnimi Slovenci boji radi stare domovine, Osvobodilne ft-onte, Tita etc., se je obotavljal postaviti na stran naših mož kot sta Etbin Kristan in Louis Adamič, katera sta pravilno in pravično utemeljevala težnje slovenskega oz. jugoslovanskega naroda v stari domovini. Danes je situacija drugačna. Vsi Slovenci tega ali onega prepričanja žele, da se popravi krivico, ki se je pp prvi vojni zgodila primorskim Slovencem. Tu- nem rešetu: njeni zavezniki za-[lpj ym prilijco, izkaza- htevajo, da se umakne iz krajev, | ti se hvaležnega slovenskemu Italijani posdravtjajo vojake v Oeaovt. Meato se Še poprej oevobodiR Italijanski par*- katere so isti zavezniki po prvi svetovni vojni podarili "ubog Italiji" na račun že tako majhne Slovenije. Položaj je kritičen: britski poveljnik v Sredozemlju Alexan der celo grozi Titu in jugoslovanski vojski, tisti vojski, ki je s svojim neizmernim junaštvom in idealizmom več doprinesla zmagi v Evropi kot kateri .kol, drug majhen narod. Toda Alexandrove grožnje ne bi bile nevarne v takem obsegu, če jim ne bi sekundiral v velik i meri zapadni svet: angleško in ameriško časopisje, radio in iz jave diplomatov in drugih osebnosti, ki so bile že od nekdaj sovražne Slovanom. Sedaj tulijo v časopisju in po radiu, da je Tito pograbil na svojo pest "italijan sko" ozemlje. Sumner Welles, podtajnik ameriškega državnega departmenta, je šel celo tako da leč, da odprto pretaka krokodil-ske solze za "ubogo" Italijo, češ, da se ne bi mogla preživljati, če pridfta Primorska in Istra pod Jugoslavijo, katera ni tako "revna" kot je Italija. Italijanska in angleška (tudi ameriška) propaganda je v pol nem zamahu in lahko zopet uspe, kakor je že velikokrat v preteklosti. Znano je, da Italijani iz* gube vse bitke na bojiščih, a na koncu pa jfh zmagajo z jeziki Edini odgovor na propagando jc protipropaganda! Sedsj je najbolj kritična ura za slovenski narod v stari domovini, zato je potrebna akcija, takojšnja akcija od naše strani, od ameriških Slovencev. «Kakšno akcijo naj bi zavzeli? Potrebno je takoj organizirati obširen propagandistični aparat, kateri naj bi šel intenzivno na delo in skušal prepričati Američane in druge narode, da naša Primorska spada Slovencem po geografiji, zgodovini in krvi! Kristan, Kuhel. Adamič. Ba-lokovič ne morejo ustvarjati čudežev, zato jim bi morali priskočiti na pomoč ve» zmožni Slovenci v tej kr^čni uri Potrebno je takoj sklicati izredno sejo SANSa, katera naj bi šla takoj na delo In povabila na konferenco vee slovenske izobražence, ki imajo stike a Američani in ki narodu, svojemu narodu, kateri ni do sedaj od njega še ničesar zahteval. Laijscfre ima velik vpliv med Američani, tako velik vpliy, ki sega tja v Belo hišo, zato je njegova dolžnost, da U vpliv izrabi v korist in blaginjo tistega naroda, iz katerega je sam izšel. Prepričan sem, da se bo ohijski governer izkazal, da je vreden sin slovenskega naroda, kateri ga ljubi in ima zaupanje vanj. « Bivši ameriški poslanik v Rusiji Joseph Davies je prejel od sovjetske vlade najvijše odlikovanje, tako zvani Leninov red. Medaljo je dobil radi zaslug, ki jih ima za prijateljske odnosa je med Sovjetsko Rusijo in Zedi-njenimi državami, in pa radi pravilnega poznaja Rusije in razumevanja sovjetskih razmer. Neki dopisnik je pred kratkim zapisal, da bolje pozna in več ve o Sovjetski Rusiji kot Joseph Davies, zato je logično, ds je upravičen vsaj do Stalinove medalje ... e Zloglasni Norvežan Quisling, po katerem so dobili ime «»tali evropski quislingi, mora tffdaj v jpči ribati stranišča, obenem pa se dela neumnega. Ni nič čudnega, ako se sedaj bunka po gl* vi, da je bil tako neumen in * postavil na Hitlerjevo stran, kar ga bo sedaj najbržc glavo *tak» e Svoboda, demokracija j<-na zadeva, relativna stvar Pred vojno so imeli poljski žlahtiči vso svobodo in pridno so izkoriščali svoj narod in začno zažigali veliko rusko hišo Da jim ne bodo Rusi sedaj dali u-bode, je gotova stvsr Tudi otroku ne smeš dati vžigalic, kajti lahko ti zapeli hišo M ilea Medvešek Proeveti se daevne ae la delavske —** m deaf i ^K 22. MAJA ...... Slovenski vodniki in preroki OIL IViÜv LAH PH08VETA — . 4 (Nadaljevanje) r j. Vajkard Valvasor, (164M683) Zflodovina j« učiteljica livljenja. Naša zgodovina je bila sapi-nà v starih letopiaih tujih pisateljev in v trdih tleh domače Jemlje, ki si jo je narod obdelal za svoje bivališče. Z našim kulturnim prebujenjem ae začne tudi zanimanje za našo Trubar išče pravega imena narodu in jeziku, v kate* Dalmatin pile v' prvim ^udovino SgovorTu k "Bibliji" o raz-Kosti slovanskega naroda, Jezikoslovec Bohorič navdušeno ¿ovori o sorodnosti slovanskih Ljkov in izvaja ime Slovani od Sve, učenjak Megiser piše ko- roške anale in išče spomine naše preteklosti. Naš kranjski plemič, baron Žiga Herberstein, ki se je v domači vipavski šoli naučil slovenščine, potuje kot diplomat M Rusko in izda veliko latinsko telo 0 Rusiji in njeni zgodovini, s čimer odkrije Evropi znani slovanski svet. V te ne-svojih še na taki stopinji raivoja, da bi se bilo moglo v njem pisati "sa morjem daleč pokopano in s temnicami obdano." Enako vstaja zdaj kranjska dežela iz trne pozabljena in "ve bukve pomagata in pomoč pri-*asšn. da Jas ta veliki svet raa-svetRtl morem sačetl" Kdorkoli bo čitnl te hvale, bo vzkliknil: "O. srečna kranjska semlje. ki sinov, katere Je rodila in teko visoko izučila. Bukve, tedaj poj-še. pe veem svatu stojte, po vseh dešeiah lotil. Uu mojo čeet do-tollk^hvele prejemlja od svojih Napredek je zakon L Etbln Kristan najetrošja sitna umakniti pomladi. In dnevi so prihajali in pomladi so se vračale. Oblaki so lahko zagrinjali sonce, pregnati ga niso mogli. ■ In "bukve" so šle po svetu in veliko zgodovinsko delo, ki bi s1^!"1!* svoj namen; svet se ie tem tudi ne doseglo svojega na-1 f .1 }fP?U slovcnske "mlje, kajti Valvasorjevo delo mena, ni bilo namenjeno ljudstvu, ampak je hotelo svetu odkriti lepote in posebnosti naše zemlje in naroda. Velika znanstvena kajti Valvasor ne popisuje le Kranjske v današnjem obsegu, ampak tudi sosedne dežele, posebno Istro in Primorje vae tja do Senja, Vojaško granico, Trst dela so bila takrat splošno pi-,m ?oriško' P" <*mer B°vori sana latinsko ii^ Valvasor je mogel svoje delo spraviti v svet le v bolj razširjenem tujem jeziku. Ni bilo lahko zbrati vse gra- „am siovan«. ■ —divo na4e kl je ležalo .tí * * w¡ nih in njegovi nazori vplivajo v cerkvah in samostanih,! na vse pisatelje, ki se zanimajo u ta dotlej malo znani narod. Tako se je razvijala slovenska narodna zavest in iskala svojo zgodovinsko pravico v družbi narodov. Obenem preživlja naš narod sam svojo junaško dobo. Kmečke vstaje, turški boji, verski spori, odpor plemstva proti cesarju, razvoj slovstva in kulture — vse to priča o velikih dogodkih, ki so napolnili celo stoletje, tako da opravičeno piše Janez Trdina o tej dobi: "Šestnajsto stoletje je bilo zlati čaa zgodovine našega naroda." Ta doba je s koncem stoletja minila. Življenska sila naroda, ki se je bila tako vsestransko razmahnila — je bila izčrpana, država in cerkev sta zatrli odpor plemstva, meščanstvo je ukloni lo glavo pod novimi razmerami. Jezuiti prevzamejo cerkveno in politično vodstvo in skušajo zabrisati vse spomine na preteklost V Ljubljani pri sv. Jakobu ustanove jezuiti kolegij, kjer vzgajajo mladino v strogo katoliškem duhu. Marljivo goje la tinščino in prirejajo cerkvene in Šolske slovesnosti, da pridobe čim več ljudi za svoje namene. Škof Hren stoji na čelu katoliškega boja. Slovenske protestantske knjige ne motijo več pravovernosti katoliškega ljudstva. Za nadomestilo izda škof | Hren leta 1612 "Evangelija inu listove" za cerkvene potrebe. Več kot pol stoletja ne zagleda nobena nova slovenska knji ga belega dne. Za narodni jezik »krbe predvsem takozvani be-raški redovi, posebno kapucini. Nastane doba pridigarjev in panonskih sprevodov. Vneti pri %irji vabijo k sebi ljudstvo i »lavnimi govori, mnogoštevilne cerkvene bratovščine skrbe za Posvetno življenje. Ohranile so * nam v tisku pridige Janeza f «v. Križa, otca Rogerja in Jerneja Basarja, ki nudijo zani-""v pogled v tedanjo dobo in tvorijo glavni del naše proti formacijske literature. Dobri Pridigarji so sloveli daleč okrog «n »o imeli velik vpliv na jav n°>t V svojih govorih so podajal' poleg verskih naukov za W tudi dogodke iz starega in Udobnega sveta. Tako so skrili ljudstvu za pouk in zabavo. Evropi so divjale verske *>jne, turški napadi so se po-^'Ijali. Med ljudstvom je vla-?a l>,(ia »n z njo praznoverje, ¡»ttvni absolutizem je pritiskal ^ plemstvo, ki je trdo izžemalo Tuko je daleč v pozab- izginilo vse. kar je ustvs-ruJ P"ji nje stoletje. tej dobi raste naš prvi zgo-r,r'81 Kakor da je dozorel ko je treba pogledati, kaj so r^tj« nagrmadila na naii zem- pokazati narodu in svetu t«- pozabljene dežele. ' l'*su. ko je slovensko Ime j 'r*J ^rto, piše plemič s tu-' lrrif nom in v tujem jeziku J**"'» delo, ds z njim v tu-¡JJJ, svt'lu proslavi slovensko t J tobeml d fevinJ tuh | Ut jrJ , ,NV ki ae je dotlej uve-kil9 P v nabožni K<4U ljudski literaturi, ni bil navdušeno o zemlji in narodu, ki prebiva v teh pokrajinah. Dobro se zaveda, da so te pokrajine slovenske, dasi se domači jezik govori "samo med preprostim ljudstvom in sicer do mejnikov Kranjske in Štajerske in okoli Celovca. Blizu Celovca pri Gospej Sve- mestih in gradovih. Edino že-1 „ T , 7 T, f" lezna pridn'ct in ro*rtÄ£' i «i«? ^ " delo je pisano nem-• pisano je s tako veliko " do naše domovine, ds dane« nsjvsžnejše zgo-do hladiti z ledom Druge tu-nobene tuje zemlje ali tujega j^lkc ae razvijejo v kratkih te-blaga, živeti pe žnli skupno pod rfnih in večinoma je v enem le-eno slreho, v bo