Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V*e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Vse cenjene [naročnike vljudno opozarjamo na opombo na čelu „Učit. Tov." na desni strani: „Naročnina, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani". Za reklamacije, oziroma pritožbe, ki se vlagajo kamorsibodi drugam, upravništvo ne prevzema nobene odgovornosti. — Tako je običaj povsod!
Izučiteljskikrogarji.
čas kislih kumare je nastopil zanje v dvojni meri. Liga X. v „Slovenou" št. 158.
Kadar udarimo vanje z odkrito besedo in z jasno logiko neovržnih dejstev, tedaj se jih polasti srbavica, da se očohajo ob belem dnevu v posvečenem glasilu vseh Uskokov — v „Slovencu". Tako tudi dne 13. julija tekočega leta!
Kakor so že metuljavi in prismuknjeni, oblagodarjeni s slepoto in nagluhostjo, gledajo v lastni senci pošast barcelonske revolucije, in še tisto ubogo pameti, kar jim je je ostalo iz boljših let, v vsej naglici vržejo iz bistrih glav, brž potegnejo okolo sebe krog — znameniti „učiteljski krog" — in morda sam katehet Čadež, stoječ v tem risu, začne izganjati iz našega učiteljskega telesa — bognasvaruj Ganglovce in Jelenčevce! In kakor Samson se lotijo „stebričev okrog Učiteljske tiskarne," da se neusmiljeno lomijo in pokajo vse njihove zračne prikazni» „Deset Gartnerjev rali pa Jelencev" — to jim je vse eno. Za malo južino! Pri-smoda izdira muhi ¡zob — klerikalne butice pa treskajo ob železnobetonsko zgradbo naše tiskarne. Kje naj bi sicer izkušali kremenito vztrajnost svoje trdobučnosti? Tako tudi dne 13. julija tekočega leta!
Ni čuda, ako jim ob takem res vsega občudovanja vrednem butanju zablisne v prijazni omotici deset solne, ki raztajajo led hladnega preudarka, da brizgne iz njega vrelec sladko vonjajoče poezije ! Gospodje imajo dober okus! Jeglič šikanira do onemoglosti suplenta
in denuucira z anarhisti, Štrukelj brusi nože, Cepuder prhuta kot netopir med demonstranti, Kuhar anonimno ovaja svojega šefa, Vode si leči izpahnjeno nogo, nekdo drugi uganja šport nezakonskega očetovstva in tako dalje — izučiteljskikrogar pa obdeluje r „Slovencu" svojo ljubo gnojno gredico! Tako je vsakdo mož na svojem mestu, oziroma na svojem najljubšem poslu. Subjektivno se počutijo dobro, kadar spravljajo svoja dejanja v soglasje s svojimi „krščanskomislečimi" načeli. Objektivno je malo nerodnejše, kadar je tieba dejanja zagovarjati in plačevati alimentacije. Ampak krščanska duša vse prebije; z novo naslado zaduši zanikrno vest, iu tako se množe „zasluge" pred svetom in — protektorji! Tudi ugled celotnega stanu raste! Kdor ne verjame, naj vzame v roke „Slovenca", kakor ga je obrizgalo ulj6, ki se je v umazani tekočini razpočilo in razlilo po Djem dne 13. julija tekočega leta:
Šibo v roke — učiteljski ko-ritarji — podivjano in mesarsko pisanje — skrpucalo nagrmadenih sirovosti, strupenega zabavljanja in napadanja — prikorakanje do skrajne meje prostaštva in neotesanosti — zaslepljenci — uzurpatorji — robatost, drzni napadi in kozolci, ki jih prevračajo po nedolžnem papirju — neumno s v o -bodomiselstvo in z njim zavlačevanje učiteljskih plač — ogenj in strela, gnoj in gnusoba — nestrpna, liberalna gonja kvaražugonov, ki se sami maste okrog dobro posutih j a -slij — Ganglovci bi radi paše-vali po svoje še nadalje ter delili službe po svojem okusu — obgodrnanje in ohlajanje — patent na vsa nadzorniška mesta — liberalni kvaražugoni — strahovanje celokupnega uči-teljstva — zapostavi j ani k a t e -heti — bevskati, rohneti, tu-
liti, pretiti— nabevskati, kopati grob pogube — glodati kakor gladen psiček mastno kost!
V 90. vrstah toliko tečne hrane, pa še nismo servirali vsega — da, tudi mi moramo vzklikniti: Boun' appetito k dnevu 13. julija tekočega leta!
Nič se ne čudimo, da si s prvim vzklikom gorenje cmokavzarije želi govnač — šibe! Šibe, šibe — pa še kakšne! Takšne, da bi se ovila okroginokrog, podolgem in počez! Potem pa brž v ogenj z njo, da se kdo ne okuži, in roko brž odrgni s peskom in milom, da se te ne prime srab! Tako-le kvitiranje s šibo go-renjega dokumenta duševne prostitucije bi bilo najlepše in najprimernejše plačilo za dan 13. julija tekočega leta!
Toda klerikalci so taki, da se ne zadovoljijo le s kupčkom gnoja, oni naenkrat zmečejo vso nesnago na eno mesto, da se dvigne smrad do neba ! Kolikor niso nesramno umazani, toliko so nesramno lažnivi. Vse zajemajo iz ene vreče in vse merijo s svojim vatlom. Oni trdijo tjavendan, da bomo mi zavlekli regulacijo učiteljskih plač na nedogledne čase ali pa bomo sploh onemogočili izboljšanje gmotnega stanja med učiteljstvom. Z eno besedo: vse nesreče smo krivi mi! Ni lažjega odgovora pod božjim solncem. Ako jim verjamejo njihovi ljudje — blagor ubogim na duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo! V e s s v e t pa ve, daje bil v deželnem zboru kranjskem od naprednih poslancev vložen nujni predlog zaregulacijo učiteljskih plač in daje bilo obenem tudi izkazano pokritje te regulacije z uvedbo kulturnega davka, ki bi znašal okroglo en milijon kron — prav toliko, kolikor bi znašala temeljita regulacija! Ves svet pa tudi ve, daje tanujni predlog propadel z dvema glasovoma, in sicer je bil to glas prve slomškarske korifeje, nadučitelja Franceta Jakliča iz Dobrepolj, in bil je to glas druge slomškarske korifeje, nad-
učitelja Jerneja Ravnikarja iz Trnovega (sedaj z Viča)! Če bi ta dva učitelja-poslanca tedaj glasovala za imenovani nujni predlog, bi danes že imeli na Kranjskem regulirane plače v smislu plač državnih uradnikov. Ker pa nista glasovala, pa plače še danes niso regulirane. Zakaj? Zato, ker klerikalci tega nečejo, ker učiteljstvo sovražijo, ker se boje dobro situiranega učiteljstva in ker nimajo src! To je resnica in čisto nič drugega! Kdor trdi drugače, tako nesramno laže, da še samemu sebi ne verjame, slepi insleparipravpo cigansko. To je treba povedati na ves glas!
Poudarjati je treba veselo resnico, da živi velik del naprednega učiteljstva izven mej dežele Kranjske! Štajerskemu in primorskemu učiteljstvu bodo regulirali plače, če se vsi kranjski izučiteljskikrogarji vsak dan desetkrat postavijo na glavo ! „Tovariševci" pa niso samo zato, da zastopajo interese učiteljstva le ene dežele, recimo Kranjske, mi smo glasilo vsega naprednega avstr. jugoslovanskega učiteljstva in kot taki moramo in hočemo govoriti v imenu ter v korist vsega učiteljstva! če se prazni klasovi še tako [bahaško dvigajo, se nikoli ne zgodi, da bi se napredno vseslovensko učiteljstvo ustrašilo grožnje plesnjivih lati!
Na vse drugo gobezdanje se ne da resno odgovarjati, tudi glede zapostavljanja katehetor ne, ker je resnica, da je vsak katehet takoj — na Kranjskem — imenovan v II. plačilni razred, poleg tega pa ima dnevni zaslužek z branjem maše, še preden se prikaže v šolo. Kateri drugi stan ima še tak privilegij in beneficij? Nobeden!
In končno „Slovenski Učitelj"! Res je, da se le malokdaj ponižamo in ozremo nanj iz enostavnega razloga, ker je tako pust, prazen in dolgočasen, da nima para. Ampak kadar je nesramnost le prevelika, je treba tudi katehet-skemu glasilu očediti trobko. Mi mu povemo na glas, kar mu gre; Slomškarji se natihem jeze, ker jih je urednik Čadež potisnil v zadnji kot. To je vsa razlika !
LISTEK.
Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata.
Spisal Perdo PlemiS.
(Dalje.)
VIII. Šolski obisk in napredek.
Kljub temu, da je bil šolski obisk obli-gaten, vendar je bil v tržaški okolici v dobi konkordata najslabši. Res, da je bilo drugod huje v tem oziru, ali drugod je bilo tudi pomanjkanje šol, kar se za tržaško okolico ne te°re trditi. Glavni vzrok je pač bil, da ljud-8tv° ni spoznalo in le v mali meri občutilo Potrebo šol.
Rad bi podal na tem mestu natančne statistične podatke o šolskem obisku tekom vse
ali v roke mi niso prišli in težko, da kje sistirajo v nepretrgani vrsti. Vendar je po-Sneti iz magistratove okrožnice z dne 12. feb.
1840., da je obiskovalo od 1968 šole obveznih otrok v tržaški okolici le 587 šolo v letu 1839.
Šolske oblasti, to moramo priznati, so izkušale dvigniti šolski obisk na vse mogoče načine, posebno oni nedeljskih šol, ki je bil najbolj pomanjkljiv. Škofijski konzistorij nalaga (11. feb. 1829.) dušnim pastirjem, naj uporabijo v ta namen vsako priliko, celo tudi spovednico. V te ponavljalne ali nedeljske šole bi morali hoditi otroci med 12. in 18. letom, pozneje (od 1. 1838) med 12. in 15. letom. Poučevali so jih nerazdeljeno po spolu. Leta 1855. pa predlaga škof. konzistorij magistratu, da bi se pouk na nedeljskih šolah delil deljeno po spolu, kakor se to že vrši v Bazovici in na Katinari. Šolski obisk so zanemarjale posebno deklice; nu, ne vedno po lastni krivdi. Še danes zna povedati marsikatera stara mamica, da je bila doma tepena, če je kdaj kradoma smuknila v šolo, češ: „Šola je za gospodo, ti se uči dela!"
Ker izlepa ni šlo, so šolske oblasti posegle h kaznim. Zanikrneže so sedaj mesečno (1. 1829.) naznanjali politiški oblasti. Poznejši
odlok pa nalaga učiteljem, da naj naznanijo zanikrneže ustno vsak teden, pismeno vsak mesec dušnemu pastirju, polletno pa politiški oblasti. V mesečnih in izpitnih izvlečkih je označiti tudi vzrok zamud, osobito za ponav-ljalce. Okrožnica iz 1. 1831. pohvali napredek v šolskem obisku na šolah na Opčinah, Kon-tovelu, v Križu, kjer se je dosegel le s tem, da so učitelji, oziroma dušni pastirji osebno agitirali od hiše do hiše. Vendar ostaja šolski obisk še nadalje (izvzemši na šoli v Proseku; pohvaljena zato 1. 1841.), nezadovoljiv.
Ker na okoliških šolah ni eksistirala šolnina, ki se je drugod v slučaju zanemarjenja šolskega obiska dotičniku za kazen podvojila, se določi globo dveh gold. za meščane, enega gold. za kmete za vsak tak slučaj. V slučaju nepoboljšljivosti se globo podvoji. Polovica globe je pripadla mestni blagajnici za šolske namene, druga polovica vladi za šolski fond. V slučaju neiztirljivosti je bilo odslužiti globo z občinskim delom. Tedaj se je v ta namen do polnega izplačila odtrgalo na dnini po 20 kr. To so določbe namestništva potom škofijskega
konzistorija iz 1. 1850. Hkrati priporoča ta odlok, naj poklicani faktorji odvzamejo ljudstvu napačno uverjenje, da je, za višje študije proglašena, svoboda učenja in poučevanja veljavna tudi za ljudske šole v smislu, da jih ni treba obiskovati.
Ovira za šolski obisk je bila tudi navada, da so jemali v okoliški bataljon šoloobvezne dečke za četne trobce. Ponovno se 1. 1853. obrača magistrat na poveljstvo tržaške milice, naj se ozira pri sprejemanju takih trobcev tudi na določila šolskih zakonov.
L. 1868. naroča magistrat, naj se sestavi matriko šole obveznih otrok, zanikrneže naj se pa naznani magistratu mesečno.
Ob teh razmerah in ob ustroju vsega tedanjega pouka, ki je glede učnega jezika znan že iz prej rečenega in ki ga hočem še v prihodnjem poglavju podrobneje očrtati, je le čudno da je bil tedaj uspeh pouka na naših okoliških šolah še precej zadovoljiv. Faktično šolska oblast napredek okoliških šol česteje hvali negoli graja. Nimam sicer vseh podatkov,
Da Ligi X. popolnoma ne pokvarijo želodca v meri ošabnosti, otročarije in gorjanske neotesanosti — torej v trojni meri — uživane kisle kumare, smo mu v lažjo prebavo napisali te-le vrstice kot edino primeren odgovor na izučiteljskokrogarijo z dne 13. julija tekočega leta!
Kadar bo ta ali 'ona Liga zopet sitna, nadležna, lažniva in prostaška, pa ji bomo zopet malo navili zanikrna ušesa. Za vsak napad deset nazaj! Mi vemo o tem in onem Slomškarju toliko „čednih" stvari, da nam bo lahko parirati vsak udarec. Te klerikalne nesramnosti mora biti konec! Oni naj bi ščipali, drezali, zbadali in lagali — mi pa molčali ? Seveda !
Po državnozborskih volitvah na Goriškem.
Gorica, 16. julija 1911.
Zopet so se razmahnile volilne strasti, in stranke so zopet poklicale pod svoj prapor pristaše, ki bi zlasti med ljudstvom na deželi sicer kmalu pozabili pri svojem delu in trudu za kruh, h kateri stranki pripadajo. Vnel se je lov in boj! Duhovščina je porabila ves svoj obili prosti čas in vsa sredstva ter prav divjala po vsi deželi za klerikalno zveličanje. Obsula je s svojim časopisjem in letaki vse volilce; na poteh, po hišah v izpovednici in na prižnicah pa so mladi in stari kaplani pa župniki z vso vehemenco in nesramnostjo pestili in strašili ubogo ljudstvo. Tudi socialna demokracija je nastopila precej energično in žela še povoljen uspeh. Narodno-napredna stranka pa, ki — dasi ima še danes na svoji strani gotovo največ somišljenikov izmed volilcev, ni pokazala svoje prave žilavosti in ognjevitosti iz centra in zato tudi ni mogla še iztrgati klerikalcem pri zadnjih volitvah pridobljena mandata na Tolminskem in v goriški okolici, obdržala pa je v osebi dr. Gregorina mandat za sežansko-komensko-ajdovski okraj. Tu je namreč precej krepko propadel klerikalni kandidat dr. Ste-pančič, ki je potem v zahvali na svoje volilce grdo žalil vse učiteljstvo, rekoč, da je nasilnost učiteljstva kriva njegovega padca! Navadna sirota je ta človek, ki ni še nikoli politiško javno ali kulturno deloval ali se kaj žrtvoval za narod, neznan je celo v svojem volilnem okraju; a je tudi nezmožen in plašen.
Dejstvo je, da učiteljstvo ne pripada nobeni stranki in dasi deluje v smislu naprednih strank — kar je po sebi razumljivo — vendar bi dr. Stepančič ne mogel niti enega navesti, ki bi v šoli kakor duhovnik v cerkvi kaj agi-tiral. Na potih pa in po hišah je učitelj tudi toliko skromen in olikan, da ceni prepričanje vsakega. Kateri učitelj pa je teroriziral, strašil in podkupaval?! Imenujte le enega! Tega Štepančič, kateremu kot sodniku bi morala biti resnica in pravica nad vse, ne bo storil! Zato pa mislimo, da prizadeto učiteljstvo da na njegovo pavšalno zahvalo njemu samemu primerno „protizahvalo", če nima v svojih žilah mrzlega soka!
Pridodati bi imeli še žalostno resnico, da so se dobili posamezni učitelji in učiteljice, ki so poagitirali in tudi volili klerikalno. Ti tožni eksemplari imajo sedaj plačilo v omenjeni izjavi, s katero jim je pod nos pokadil Štepančič! . . .
Učiteljstvo se je torej udeležilo agitacije v postavnih mejah, dostojno in celo premalo.
Treba pa bo v svoj in prid ljudstva energič-nejšega nastopa, če hočemo, da se enkrat zlomi ta klerikalna nadutost, prepotenca in samogoltnost. Klerikalci imajo največjo piko na učiteljstvo. Kolikor morejo, hujskajo proti njemu in šoli naše dobro ljudstvo, ki pa se jim le ne da speljati na led in vzlic vsej tej gonji ljubi dobro šolo in ceni dobrega učitelja.
Najnesramnejši list, ki je ustanovljen edino proti učitelju in šoli, je „Novi čas". Po kranjski metodi je začel z vso brutalnostjo in prav s steklim lajanjem svoje peklensko delo. Parkrat se je dobro urezal, vendar pa še nadalje razgraja in robanti. Opomin nam bodi to, dazdružimo svoje moči, da se otresemo nemarnosti in visokega modrovanja o nadstran-karstvu ter podobnega praznega filozofiranja, ki danes tuintam zlasti med mlajšim učiteljstvom še klije, pa da si še resneje zavihamo rokave z a i z venšo 1 s k o delo gospodarskega, politiškega in kulturnega napredka med samim ljudstvom obeh spolov in vsake starosti. Kdor hoče kdaj žeti, mora prej potiti se in sejati. Ljudski učitelj je tisti, ki z ljudstvom čuti in živi in ki je nanje takorekoč prirasel. In velike nepričakovane uspehe more tak mož v splošno korist med ljudstvom doseči. Na delo, na trdo delo, ki edino vodi k rešitvi!
Socialna demokracija je iskrena prijateljica šoli in učiteljstvu, ker vidi v omiki in izobrazbi ljudstva svoj napredek in svojo moč. Vsekako zasluži ta strauka naše simpatije in podpore. Toda sedaj pri volitvah na Goriškem ni bilo v nobenem okraju upanja, da bi mogla zmagati. Zato pa, če bi inteligenca in učiteljstvo po deželi se bila zavzela za soc. kandidate, bi vznevoljili kmeta po deželi in želi bi potem klerikalci, ki jim učitelj pa nikoli ne sme pomagati niti posredno niti neposredno! Pri nas ima namreč kmet posestnik, dasi večinoma ubog, veliko pomislekov in presodkov napram soc. demokraciji. Dasi je sam delavec in trpin, vendar strokovnega delavca ne smatra svojim kolegom, ampak kakor nekaj tujega in nasprotnega. Dalje tudi ureditev delovnega časa, ki jo zahteva industrialni delavec, mu preveč ne ugaja, ker je njegov delovni čas odvisen od letnih časov, vremena itd. Najbolj pa še pred-bacivajo narodnozavedni volilci soc. demokraciji mlačnost v narodnem oziru, češ, da nemški in laški sodrugi zlorabljajo našo slovensko soc. demokracijo. Taki in enaki vzroki in predsodki so, ki otežčujejo razvoj socializma med kmeti. Priznati pa je treba, da ima soc. demokracija tudi pri nas sposobne duševne delavce, ki se v resnici žrtvujejo za stranko. Na brezštevilnih shodih so prišli z ljudstvom v dotiko in storili, kar se je dalo storiti. Škoda le, da so pri tem napadli napredno stranko strastneje kakor pa klerikalno. Culo pa se je celo, da je znani socialnodemokratiški voditelj iz Gorice priporočal pri ožji volitvi svojim pristašem, naj oddajo svoje glasove rajši Štepančiču nego Gregorinu. Tega sicer ne verjamemo, ker to bi bilo proti interesom in proti programu soc. demokracije. Mož je sicer nadarjen in delaven, a časih neopravičeno poklon naredi klerikalcem samo iz osebne mržnje do kakega naprednega voditelja.
Taki pojavi škodijo napredku in demo-ralizujejo svobodoljubni živelj v ljudski masi.
Brez pogreškov ni nobena stranka in brez grehov noben voditelj. Prizanašaj mo siin ublažimo nasprotstva! Med naprednimi, oziroma svobodomiselnimi strankami je mnogo točk in poti, ki vodijo k skupnemu delu; le dobre volje je treba. Za seboj pa bodo našle take stranke vselej dobre in nesebične delavce v ljudskem učiteljstvu, ki bo dalo na razpolago vse svoje moči z a boljšo in srečnejo prihodnost trpečega ljudstva!
Kam plovemo?
Leta 1903. se je oglasilo za vstop v ljubljansko učiteljišče 93 kandidatov. Od teh jih je bilo »prejetih po hudi duševni borbi — le 45. Sedaj, ko se je kolo kulturnega napredka in časa pomaknilo že na leto 1911, se jih je priglasilo le še 27, in od teh jih je bilo sprejetih — brez težkega napora — 17, reci, piši in čitaj: sedemnajst!
Glej, svet, kam ploveš! Visoko ministrstvo, glej, kam dovaja delo barona Schwarza vzgojo in izobrazbo naroda in kdo mu tudi daje zaščito?
Glej, slovenski narod, tako se bo prekletstvo, ki ga sejejo Šušteršičevi trabauti, v kratki dobi štirih let pričelo maščevati nad teboj 1
In tedaj bodo inkvizitorji in eksekutorji učiteljstva v dež. šol. svetu dosegli višek svojega krščanskega dela, in ko narod po bridkih izkušnjah spozna njih delo — jih ne bo blagoslavljal.
Blagor njim, ki ne vedo, kaj delajo — njihovi voditelji!
Cenjenim gospodom šolskim voditeljem.
Načelstvo deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je ustanovilo s 1. julijem svojo posredovalnico za obrtne vajence. V ta namen je zveza naprosila c. kr. dež. šol. svet, da bi gospodje šolski voditelji take dečke in deklice, ki se nameravajo iti učit kakega rokodelstva in ki so dopolnili 14. leto in s tem zadostili šolskemu obisku, naznanili podpisani zvezi, da potem zveza preskrbi takim dečkom in deklicam učna mesta.
C. kr. deželni šolski svet je dne 18. maja t. 1. pod št. 2340 prošnjo zveze ugodno rešil in mislim, da so že vsi gospodje voditelji o tej prošnji obveščeni. Zaradi tega se načelstvo podpisane zveze tem potom obrača na vse gospode šolske voditelje z vljudno prošnjo, da gredo podpisani zvezi s tem na roko, da vse take dečke in deklice, ki se nameravajo posvetiti, kakemu rokodelstvu, blagohotno naznanijo posredovalnemu odseku podpisane zveze. Dobro je tudi, da se sporoče kake eventualne napake ali slaba nagnenja dečka, oziroma deklice, da je zvezi mogoče potem dečku preskrbeti takega učnega mojstra, ki ima resno voljo se z dečkom potruditi, da ga vsestransko dobro vzgoji in odpravi slabe navade in nagnenja. Znano je, da se veliko dečkov pogubi ravno v učni dobi, zlasti ako nima nikogar, ki bi za vzgojo dečka zadostno skrbel in da se mu dopušča, da že v teh nežnih letih zahaja po gostilnicah in plesiščih.
Zveza pa, ki ima resno voljo krokarijo takih dečkov odpraviti ali vsaj omejiti, se bo resno potrudila vajence in vajenke spraviti k takim učnim mojstrom, ki zanje v vsakem
•riru skrbe' in ne dopuščajo dečkom ponoče-vati in hoditi s slabo družbo. Take mojstre pa, ki svoje dolžnosti proti vajencu zanemarjajo, bo pa zveza naznanila obrtni oblasti, da se jim prepove imeti vajenca. Najboljše bi bilo, če bi zvezi dopuščale finančne razmere, da bi ustanovila v Ljubljani kakor tudi po deželi vajenška zavetišča in vajenške dome. Prvi korak je pa storjen s tem, da se je ustanovila posredovalnica za učna mesta. Zaradi tega zveza apeluje na gospode šolske voditelje, da zvezi blagohotno naznanijo dečke in deklice, ki imajo veselje do kake obrti in s tem pripomorejo zvezi do zaželenega uspeha, staršem varuhom in otrokom pa v izdatno pomoč. Za „Deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" Engelbert P r a n c h e 11 i , načelnik.
V poročilu „Zborovanje učiteljiščnih abi-turientov in abiturientk" se je na 4. strani v uvodu zadnjega odstavku vrinila pomota: Izpuščen je stavek: Potem je zborovalce in zborovalke pozdravil prof. Jug.
Klerikalci in učiteljstvo.
„Slovenski Narod" trdi v svojem uvodniku z dne 14. t. m., da je dandaues ljudski učitelj na Kranjskem siromak vseh siromakov, pa naj bo potem že liberalec ali prodana duša. Farovški bič šviga enemu kakor drugemu okrog ušes. je klerikalni učitelj pasje ponižen in pokoren vsakemu povelju klerikalne stranke, če se peha za stranko in njene vodilne jkoritarje, potem pride naprej in dobi kako drobtinico. Pa kaj je vse to spričo občnega zaničevanja, ki ga je deležen klerikalni učitelj, in spričo dejstva, da je tudi najboljša učiteljska služba še vedno slaba služba. Napreden učitelj seveda ne dobi ne boljše službe ne kake podpore, pač pa ga preganjajo, ga denuncirajo in ga ubijajo materialno in duševno z vso tisto zlobnostjo, ki jo zmore klerikalen duhovnik. Napredni učitelj ne sme priti naprej, napredni učitelj ne dobi podpore pri dež. odboru, pa če bi namestu umrl — denar rabijo za nažrte frančiškane. — napreden učitelj mora biti pripravljen, da ga brez usmiljenja uničijo, če mu le morejo do živega. Giljotina za naprednega učitelja se imenuje deželni šolski svet, in cesarski namestnik, krvoločni baron Schwarz, ima vedno svoje veselje, kadar polože kakega naprednega učitelja pod sekiro. Napredni učitelj je na milost in nemilost izrečen klerikalni strahovladi in nima nobene moči. Nič drugega ne more storiti, kakor da kliče na pomoč napredno stranko, ki pa je v manjšini, in da zbuja v narodu nrave sile in čut pravičnosti ter se brani s postavo v roki proti postavolomcem. Učiteljstvo se brani. Še pes se brani, pa bi se človek ne? Učiteljstvo se brani proti krivicam in nasilnostim in se vojskuje v svojem časopisju za pravico. Ne vemo, če so klerikalci kdaj mislili, da bo vse učiteljstvo zlezlo pod klop, če dobe klerikalci v deželi oblast v roke. Vidimo pa, da so besni, ker se to ni zgodilo, in besni, da se učiteljstve brani, in najbolj besni, ker na obtožbe učiteljskega glasila ne morejo nič odgovarjati nego posredno priznati, da je vse res, kar se jim očita. V takih zadregah zabrenkajo klerikalci vedno isto pesem : za kazen, ker se napredni učitelji ne pokore in ne prodajo klerikalizmu, ne dobe
ki zadevajo to točko, v rokah, ali na podlagi odgovorov škofijskega konzistorija in okrožnega šolskega nadzorstva na predložene izpitne akte in poizkušene pismene izdelke učencev posnamem, da se v letih 1828. — 29. — 30. — 31. — 34. — 35. — 36. — 37. — 38 — 41. — 46. 54. v o b č e hvali napredek sedemkrat, graja pa le enkrat. P o s e b e pa so bile pohvaljene v teh letih sledeče šole: v Sv. Križu sedemkrat, v Skednju štirikrat, na Kontovelu in Proseku dvakrat, na Opčinah dvakrat, v Barkovljah enkrat, v Lipici enkrat;1 grajane pa šole na Proseku in Kontovelu trikrat, na Opčinah dvakrat, v Škednju enkrat, na Katinari tudi enkrat. Šoli v Bojanu in Sv. Ivanu, (ustanovljeni
1 Lipiško trivialko omenja s pohvalo uradni spis 1.1854. in ne 1836., kakor je pomotoma ponatisnjeno v prvem poglavju predstoječe razprave. V istem poglavju je popraviti krstno ime učitelja Skoka v Matija (ne Matevž). V petem poglavju sedmi vrsti od začetka srečam stavek: „Konference sklicuje in jim načeljuje okr. šol. •gleda in škof." Slednji dve besedi sta pomota, tedaj ju je črtati. Nekatere druge tisk. škrate, ki pa sicer zgodovinskih dejstev ne pačijo, si je čitatelj gotovo ie sam rd«č« podčrtal in jih prečrtal.	F. Pl.
prva 1. 1862., druga 1854.) se odtegujeta tej statistiki, ker o njih v omenjenih aktih sploh ni govora.	(Dalje.)
Študija.
Vedno bolj pojenjuje dnevna vročina. Zadnji žarki zahajajočega solnca poljubljajo vrhove vitkega drevja. Tiha otožnost je razlita po vsem nebu. Vse čuti, da gre solnce za gore; vse še hrepeni po njem, dasiravno je vsaka stvar izmučena na smrt in komaj čaka, da jo zaziblje spanje v sladki sen.
Neznatni oblački stoje blizu zahajajočega solnca kakor čolnički sredi širnega morja. Škrlatna večerna zarja jih obseva, da so podobni zardelemu licu nedolžnega deteta, ko se zave prvega greha.
Velika zlata obla se pomika vedno hitreje proti zatonu. Že se začne skrivati za Slovenske gorice in kmalu se skrije popolnoma za zelenim Pohorjem.
Solnce, zlato solnce, zakaj si zašlo?
„Zakaj nas zapusti ogrevajoče in razsvet-ljevajoče solnce po tem kratkem dnevu?" vprašam svojo družico.
„Ker mora biti tako."
Te besede me zdramijo iz zatopljenosti, pogledam v one daljave, kjer se je še poznala na sinjem nebu žareča sled zašlega solnca. Otožen nasmeh je bil zahvala za odgovor. Mislila pa sem si: „Srečna, ker te zadovolji ta skromni odgovor."
Na mladozeleni trati procvita cvetka nedolžna in lepa. A pride mrzla noč, in ledena slana zamori pestri cvet. Zakaj?
V prijazni dolini se vzdigujejo lepi domovi, kjer kraljuje smehljajoča se človeška sreča. A tja v kot se naseli koščena žena — smrt. Pod krutim in trdim njenim pogledom umira zadovoljni narod, se razdira človeška sreča. Zakaj, zakaj?
človek, ponosen in samozavesten, stopa v življenje. Ljubezen je njegov pogled in zvestoba je vsak utrip njegovega srca. Kar pridere tolpa volkov in se zagauja v vrlega človeka, dokler
mu ne izčrpa slednje moči, da ne obleži onemogel kot žrtev divje zverine. Zakaj, zakaj?
Tem in enakim vprašanjem sem iskala že pri marsikomu odgovora. Pa dobila sem vedno isto staro besedo: „Ker je to naravni zakon, ker mora biti tako." Da, če se podira staro drevje na Pohorju, to je naravni zakon. A če umira pisan cvet, ki komaj pogleda v pomladni dan, to je nesreča.
Dobila sem nekoč sliko mladega človeka v roko. Bazmišljala sem izraz mladega obraza. Usoda mu je utisnila neizbrisen svoj pečat. Vsaka poteza obraza pa je vprašala: zakaj ? In nasmeh okrog usten, napol otožen, napol ironičen, razumela sem ga, vprašal je: zakaj, čemu? Solze, vroče solze so bile znak sočutja do bitja, katerega mlada duša že vprašuje: zakaj, zakaj?
Zakaj mora izkusiti že človeško popje. preden se mu še zbudi solnčno jutro, otožni in hladni večer ? Zakaj mu zaide solnce, preden se je Še naužilo njega toplote in svetlobe? Zakaj, zakaj?	I. S.
zvišanja plač. Ta izgovor je že smešen postal. Vsak otrok ve, da klerikalci nečejo zvišati učiteljskih plač, ker se boje gmotno utrjenega učiteljstva. Veliko ljubše je klerikalcem, da ko-ruropirajo učiteljstvo s tem, da dajejo zdravim učiteljem klerikalnega mišljenja podpore, bolnim učiteljem naprednega mišljenja pa jih odrekajo. To slepomišenje, da klerikalci učiteljskih plač ne bodo zvišali zaradi tega, ker se „Učit. Tov." vojskuje za resnico in pravico proti lopovstvu in nasilnosti, je pa toliko smešnejše, ter klerikalci danes učiteljskih plač sploh n e morejo zvišati, tudi če bi res hoteli. De-jelne finance so po „zaslugi" klerikalcev danes take, da je obupati, take so, da si klerikalci lani še proračuna niso upali skleniti, ker je bil primanjkljaj tako grozen, da bi morali doklade znatno zvišati. Zdaj delajo, kakor človek, ki je zaradi svoje neprevdarnosti prišel v konkurz. Lani niso sklenili proračuna in letos ga tudi ne bodo, in živ krst ne ve, kakšen bo konec tega „gospodarstva". Kakor hudič križa se klerikalci boje najmanjšega zvišanja doklad, pa vendar se delajo, kakor bi učiteljem z a k a z e n , ker se nečejo ukloniti klerikalizmu, odrekli potrebno in zasluženo zvišanje plač, to je že naravnost neumno. Če bi bil posamezen človek v tako obupnih fiuančnih razmerah kakor je danes kranjska dežela po zaslugi klerikalcev, bi se obesil. Naj si torej klerikalci le prihranijo svoje otročje manevre, se katerimi ne bodo nikogar zbegali! Pred štirimi leti so še lahko rekli: mi n e č e m o izboljšati učiteljskih plač, danes pa ne morejo drugega reči, kakor to: zavozili smo deželne finance tako, da ne moremo ničesar storiti in da trepetamo strahu pred onim trenotkom, ko bo treba vsled našega slabega gospodarstva doklade zvišati. Učiteljstvu to seveda ni nič mar. Učiteljstvo ima pravico zahtevati boljše plače in postavne razmere in borilo se bo dalje zanje, pa naj gledajo klerikalci, kako bodo pomagali. —
Tako „Slovenski Narod". Mi smo povedali svoje mnenje glede regulacije učiteljskih plač ca Kranjskem v uvodniku današnje številke. — Zdi se nam pa potrebno in umestno, da apelujemo na učiteljstvu naklonjeno slovensko javnost, naj podpira z vsemi silaminaš list, ki nam je v tem težkem boju najboljše orožje!
Slovansko šolstvo v Trstu.
Sestavil in na XXIII. Zavezni skupščini v Trstu poročal Ferdo pl. Kleinmayr.
(Dalje.)
II. Slovansko šolstvo v mestu.
O slovenskem šolstvu v mestu samem moremo govoriti jedva od 1. 1888. sem, to je od tedaj, ko smo si Slovenci sami postavili svojo ljudsko šolo, t. j., ko je C. M. D. otvorila dne 15. septembra omenjenega leta slovensko deško ljudsko šolo pri sv. Jakobu. O početku akcije za tako šolo pa lahko govorimo mnogo prej, ker že leta 1848., v letu prve avstrijske ustave, so peticionirali tržaški Slovenci za slovensko solo v mestu. Odgovora na to peticijo menda niso dobili, kakor tudi ne na približno pred dobrimi 25 temi leti vloženo prošnjo iste vsebine. Prošnji ležita menda se vedno na Dunaju, in če ju ravno podgane niso snedle, ju pokriva gotovo če-stitljiv arhivski prah.
V samopomoči je rešitev! To so spoznali tudi Slovenci, in tej samopomoči se 1Inamo zahvaliti, in samo nji, da danes lahko govorimo tudi o slovenski šoli v Trstu samem. Kako je na C. M. šoli raslo levilo otrok, nam izpričuje že dejstvo, da So morali razdeliti to šolo 1. 1895. v po-Sebno dekliško in deško, prvo zdaj pet-razredno, drugo šestrazredno. Vendar je kilo področje te šole krajevno omejeno, ln stotine naše dece se niso mogle zaradi Prevelike oddaljenosti posluževati šentjakobske slovenske ljudske šole. Deca je tonila v tujem morju. Posledica: zopet shodi, zopat peticije, leto za letom. Da, še Vec> ponižni Slovenec je stopil v masi na ujice ter zahteval svoje šole! In kdor je yi(iel te kolone naših demonstrantov za So,° na tržaških ulicah, kdor je videl te resne može, očete, korakati bridkosti stis-
njene duše, z enim idealom v srcu, z enim klicem na ustih, s klicem po materni šoli, ta se pač ni mogel ubraniti spoznanju, kako jako ceni tržaško ljudstvo pomen slovenske šole, ta ne bo obupal nad prihodnostjo našega življa na tržaških tleh, niti nad cvetočo bodočnostjo našega šolstva med tem ljudstvom!
Boj za slovenske ljudske šole v Trstu traja še danes, morda smo se približali za ped rešitvi tega perečega problema, morda, ali le za eno ped in še to za kurjo. Ni moja naloga govoriti o vseh podrobnostih tega boja; to je posebno poglavje, ki čaka še temeljitega zgodovinarja. Ne bom omenjal tedaj v tem boju zaslužnih mož, saj jih je cela vrsta. Omenim le, da vsi napori niso dosedaj mnogo koristli, ali vsaj toliko ne, kakor je naša želja. Podržavila je pač 15. oktobra 1908. vlada pet učnih oseb na C. M. ljudski deški šoli pri sv. Jakobu, ali več tudi ni storila. In še to po neumornem delovanju dr. Gre-gorina in državnega poslanca dr. Ryba?a, ki se ni samo o vsaki priliki v dunajski zbornici zavzel za pravice tržaških Slovencev do lastne ljudske šole v mestu, temveč je bil, kakor tudi dr. Gregorin ves čas, kar obstoja naše tržaško učiteljsko društvo, tudi njega član, tedaj član naše stanovske organizacije, one organizacije, ki bi jo žalibog celo nekateri naši bratje v drugih slovenskih pokrajinah najrajši požrli s kožo in kostjo ter inventarjem vred! Sicer pa je vlada za podržavljenje peterih slovenskih učiteljev takoj kompenzirala — Nemce v Trstu, t. j. podržavila je istotako pet nemških učiteljev na protestantski šoli in nekaj njih na šulferajnski v Skednju, (ki šteje med svojimi 66 učenci 39 nemške narodnosti). Leta 1908. je C. M. D. ustanovila v sredini mesta, sedaj v ulici Acquedotto, tretjo slovensko ljudsko šolo, in sicer dekliško šolo. Tako vzdržuje C. M. D. sedaj v mestu tri ljudske šole, in sicer:
1.	deško pri sv. Jakobu s podružnimi deškimi razredi na Acquedottu. Šola je petrazredna in razpolaga z desetimi učnimi sobami;
2.	dekliško pri sv. Jakobu. Šola je šestrazredna z devetimi učnimi sobami;
3.	dekliško v ulici Acquedotto. Šola je štirirazredna s štirimi učnimi sobami.
Skupno tedaj 23 učnih sob, v katerih poučuje 25 učnih oseb. Razvoj teh treh šol z ozirom na število vpisanih učencev v minulem desetletju kaže naslednja tabela:
Skupno na Deška ljud- Dekliška lj. Dekliška lj.
3 C. M. šolah ska šola, šola, šola, ulica Šolsko leto vpisanih. Sv. Jakob. Sv. Jakob. Acquedotto.
1900.-1901.	531	278	253	—
1901.-1902.	650 383	267	—
1902.-1903.	634 325	309	—
1903.-1904.	737	365	372	—
1904.-1905.	705	340	365	—
1905.-1906.	780	362	418	—
1906.-1907.	788	395	393	—
1907.-1908.	859 498	326	35
1908.-1909.	1009 544 384 81
1909.-1910.	1139 542 437	151
Pri natančnejšem opazovanju	zasledimo sledeče:
1.	da je skupno število vpisanih otrok stalno napredovalo izven malenkostnih depresij v letih 02.—03. in 04.—05., rapidno pa je raslo od leta 07.—08. sem, ko se je odprla šola v Acquedottu.
2.	Nazadovanje števila učenk v letih 06.-07. in 07.-08. ni faktično, temveč izvira odtod, da se je tedaj zaradi pomanjkanja prostora vpisalo nekaj deklic (in sklepčno tudi vštelo) v deški oddelek. — Usiljuje se nam tudi tu misel na slovensko meščansko šolo. Saj ji je pogoj že dan s šestim dekliškim razredom in po prizadevanju gotovih za šolo vnetih oseb nam bo C. M. D. vkratkem bržkone tudi uresničila to srčno željo.
Načrt za novo, vsem pedagoškim in higieniškim zahtevam odgovarjajočo šolsko stavbo je C. M. D. itak že izdelala in predložila tozadevnemu občinskemu uradu. Slejaliprej bo načrt odobren, in primernejše ter dostojnejše zavetišče se dvigne na starih razvalinah ter bo sprejemalo pod svoje okrilje mlade sokoliče, ki se morajo sedaj potikati pod tujo streho, srcu in razumu na kvar. Kolikor tudi C. M. D. skrbi za naše ljudsko šolstvo, vendar presega njene moči, skrbeti v oni meri, kakor bi bilo stvari v
splošno korist. Celi mestni okraji so brez slovenskih ljudskih šol, na stotine naše dece obiskuje italijanske in nemške ljudske šole. In v poslednje, v c. kr. nemške ljudske in meščanske šole hočemo malo posvetiti.
Pripadniki nemške narodnosti, katere jezik se nota bene ne šteje kakor deželni jezik v Trstu in okolici, imajo poleg dveh zasebnih (že omenjene ljudske šole „Schul-vereina" v Škednju in protestantske v mestu, slednja s 446 učenci, med temi 225 Nemcev) na razpolago še pet c. kr. ljudskih, oz. meščanskih šol z nemškim učnim jezikom v mestu. Te šole so:
1.	dekliška v ulici Fontana,
2.	deška istotam,
3.	dekliška na Lipskem trgu,
4.	deška istotam,
5.	dekliška meščanska istotam.
Navedem naj statistično tabelo o napredovanju števila vpisanih učencev na teh šolah v slednjem stoletju.
Skupno štev. na petih šolah Od teh Šolsko leto. vpisanih. Slovencev. Nemcev. Italijanov.
1900.-1901.	2457	572	495	1380
1901.-1902.	2582	627	564	1385
1902.-1903.	2598	667	568	1351
1903.-1904.	2642	680	619	1331
1904.-1905.	2712	685	727	1286
1905.-1906.	2717	662	809	1222
1906.-1907.	2818	674	894	1234
1907.-1908.	2942	774	874	1213
1908.-1909.	• 3043 785 1057 1181
1909.-1910.	3149 916 1034 1162
Iz teh števil posnemamo:
1.	Skupno število vpisanih učencev stalno raste.
2.	Istotako število učencev slovenske narodnosti, ki je od 23-28 °/o 1. 1900.—01, naraslo na 28-91 °/o 1. 1909.—1910., t. j. za -f 5-63 °/o.
3.	Število učencev nemške narodnosti je do 1. 04.—05. pod številom onih slovenske narodnosti. Leta 07.—08. in 09.—10. kaže depresijo proti prejšnjim letom. Splošno pa je naraslo od 20'14 °/o na 32'83 °/o, tedaj v desetih letih + 12-69 °/o.
4.	Število učencev italijanske narodnosti, danes še prevladujoče, pada od leta do leta absolutno in relativno. Od 56'16 % je prišlo po desetih letih na 36-90°/o, tedaj — 19-26 %>. Povod temu je boj, ki ga od italijanske strani bijejo proti tem zavodom. Italijani si lahko privoščijo tak luksus, saj imajo svojih in izbornih šol v izobilju v mestu.
Kar iz tabele ni razvidno, hočem še omeniti, in to je:
1.	Na teh šolah dele naši (tudi italijanski) deci neobvezen pouk (po par ur na teden) v materinščini. Lani (09.—10.) je obiskovalo slovenski pouk od 916 vpisanih učencev in učenk 590, t. j. nekaj čez 64 °/o vseh slovenskih učencev in učenk.
2.	Učiteljev in učiteljic je na teh zavodih, ki štejejo 65 učnih sob, poučevalo skupno 92. Od teh je bilo zmožnih slovenskega jezika (vštevši specialne učitelje za slovenščino) 18, t. j. 19'55°/o pri 28'917o, učencev slovenske narodnosti! Slovenski učitelji razredniki pa so bele vrane.
3.	Na dekliški meščanski šoli je bilo lani med skupno 435 učenkami 123 Slovenk, t. j. 28-28%. Tudi tu vidimo potrebo ustanovitve slovenske meščanske šole v Trstu.	(Konec.)
Parlamentarna komisija nemškega „Nationalverbanda" je sklenila državnemu zboru predlagati, 1) naj država nakaže deželam 20,000.000 K za regulacijo učiteljskih plač; 2) naj se izpremeni § 55. drž. šol. zakona v smislu znanih zahtev organizovanega naprednega učiteljstva,
Zborovanje učiteljiščnih abiturientov in abiturientk.
Dvorana „Mestnega doma" v Ljubljani se je dne 17. t. m. napolnila z našimi najmlajšimi tovariši in tovarišicami, ki so se po prebitih zrelostnih izpitih sestali k resnemu delu, da se navdušijo za svoj poklic in si začrtajo pota svoje delavnosti med slovenskim ljudstvom. Na njihovo zborovanje je prišlo tudi več učiteljev in učite-
ljic, izostali pa tudi niso nekateri naši prijatelji. Bil je v resnici iep zbor!
Te mlade sile, ki stopajo v življenje, bodo zadele na trda tla; dela ji čaka dosti — in plačilo? Ako bodo delavni in bodo delali za boljšo bodočnost šole, za prosveto, za kulturo, za gospodarstvo in bodo izkušali dvigniti ljudstvo na višjo stopnjo izobrazbe, jih bodo preganjali, prestavljali, napadali po časopisih. Oni to vedo; saj imajo zgledov dovolj. In tudi to vedo, da njih plača ne bo presegala njih navadnih življenskih stroškov. In vendar gredo zaupno v življenje. In pri odhodu so se zbrali, da si povedo kako in kaj.
Bili so časi, ko so se taki mladi ljudje koncem četrtega leta sešli na vesel večer, na koncert ali na ples, priprav je bilo mnogo, dela mnogo, sitnosti mnogo, nazadnje — prazna dvorana in deficit. Svet ni mogel razumeti njih radosti in jih je pustil, da so se na svoje stroške razveselili sami. To je bilo še v časih, ko je zvesto stanovsko tovarištvo družilo vse, ki so šli med narod kot učitelji. Toda začel se je razdor. Nositelji napredka in kulture so imeli postati — hlapci klerikalizma. In res so nekateri zapustili tovarištvo in so šli upognjeni in ponižani v tujo službo. Kazali so jim oddaleč košček boljšega kruha — in so šli. Od takrat ni več skupnih veselic Čemu? S človekom različnih nazorov ne velja skupaj niti veselje. Prišlo je do tega, da se razcepijo duhovi že v šoli: ta bo tovariš, ta bo Slomškar! Zato je prav, da se zbere napredna mladina, ki zapušča učiteljišče in se pogovori med seboj. Kamorkoli jih s trdih šolskih klopi raznese veter usode, povsod bo dela in boja dovolj, in sladka je pri tem za človeka zavest, da ni sam. Skupen je boj tovarišev!
Bila je radost gledati te mlade zboro-valce. Razreševali so važna vprašanja, o katerih poročamo niže. Naj bi ostalo njih tovarištvo zvesto, naj bi trdno in neupogljivo stopali po svoji poti, kamorkoli jih pokliče dolžnost.
S svojim delom med ljudstvom naj ustvarijo boljše razmere in lepšo bodočnost! Naj jih spremlja sreča junaška na poti življenja !
Otvoritev in pozdravi.
Tov. abiturient Jeras je otvoril zborovanje z nastopnim ogovorom:
Slavni zbor!
Drugič, kar pomnim, se zbirajo slovenski učiteljski abiturienti v tej obliki in na istem kulturnem programu v beli Ljubljani k zborovanju. Današnji zbor se mi vidi v tem dalekosežnega pomena, ker tvori nekako nadaljevalno zborovanje učiteljiščnikov iste struje, ki so pred dvema letoma zborovali tu v Ljubljani.
Tedaj nekako se je začelo neko novo, prerojeno življenje slov. učit. naraščaja, in kot taki izhajamo danes mi z učiteljišč in stopamo v vrste učiteljstva in s tem v javnost. S skromnimi zahtevami so stopili naši tovariši pred dvema letoma pred forum slov. javnosti.
A kakor skromne so bile njih zahteve, tako dalekosežnega pomena je bilo njih delo, ker oni so prvi pokazali slov. učiteljstvu povsem pozabljeno vprašanje — vzgoje naraščaja. Njih trud ni bil zaman, zakaj smelo lahko trdimo, da je današnji zbor tudi plod tedanjega dela. Zahteve, izražene v podanih resolucijah, se do danes sicer še niso povsem uvedle, zato nam jih bo danes vnovič pregledati, da dovršimo in izpolnimo še nedosežene zahteve.
Bistvo tedanjega zborovanja je izraženo v sledečih štirih resolucijah:
Učiteljski abiturienti, zbrani na sestanku dne 1. avgusta 1909 v „Mestnem domu" v Ljubljani:
1.	so pregledavši učit. organizacije, spoznali nujno potrebo, da Zaveza jugosl. avstr. učit. društev intenzivneje seznanja svoj naraščaj s težnjami stanu, kakor organizacije same;
2.	so uvideli nujno potrebo, da se okrajna učit. društva pospešijo v toliko, da se bodo redno mesečno prednašala predavanja, in sicer ne samo [z ¡ozirom na stanovska vprašanja, temveč na splošna živ-ljenska vprašanja, v kar naj Zaveza posreduje za pridobitev predavateljev;
3. so spoznali nujno potrebo, da prične Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev kar najodločneje delovati na to, da postane stik učiteljstva z učiteljiščniki v onih krajih, kjer so slovenska učiteljišč«, kar možno najtesneji in da skrbi učiteljstvo tamošnjega kraja, da se prirejajo temu dijaštvu znanstvena predavanja, da se tako izpopolni šolska izobrazba in seznani učiteljstvo z vsemi aktualnimi vprašanji življenja;
4. so razpravljali o razmerah na koprskem učiteljišču in so spoznali nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in stanju koprskih učiteljiščnikov s tem, da se sedež učiteljišča nemudoma premesti iz Kopta v Gorico, t. j. moški oddelek, in to iz vzroka, da se razširi duševno obzorje dijakov in se mu da več prilike za izobrazbo nego jo ima dosedaj. Zvezo se pa naprosi, da ukrene vse potrebno v dosego teh smotrov. —
Pozitivni uspehi so se pokazali v močnem kulturnem gibanju, ki smo ga pričeli opažati ne le v vrstah mladoučiteljstva, temveč tudi v vrstah učiteljskega naraščaja. A tudi od strani učiteljstva se je še precej ustreglo podanim zahtevam. Koprsko učiteljišče se je premestilo v Gorico, in tako pozdravljam goriške tovariše in tovarišice, ki prvič skupno prihajajo z vročih goriških tal k združenemu delu! Krik, ki ga je zagnala italijanska javnost ob priliki premestitve koprskega učiteljišča v Gorico, in bojazen, da zadobi s tem Gorica preveč slovensko lice, nam je prorok, da ima Gorica pravico do slovenskega značaja, ker leži na slovenski zemlji in mora postati slovenska. In v tej misiji imate tudi Vi svojo nalogo, tovariši in tovarišice; s podrobnim delom se osvaja narod! (Odobravanje.)
Pozdraviti mi je tudi zastopnice štaj. učiteljiščnic, ki kažejo s tem, da so tudi one solidarne z nami pri delu. (Živio!)
Istotako pozdravljam tudi vse ljubljanske tovariše in tovarišice, ki so v obilnem številu posetili današnje zborovanje! (Živeli!)
Prav iskreno mi je pozdravljati tudi učiteljstvo, ki se je udeležilo kot zastopstvo posameznih korporacij ali kot posamezen član učiteljskega stanu današnjega zborovanja. Obilo število nam je priča, da nismo osamljeni in da je njih število veliko, ki nas bodo z radostnim srcem sprejeli v stanovski krog.
Istotako pozdravljam vse posameznike izmed slovenske javnosti, ki so počastili današnje naše zborovanje. Njih udeležba nam je dokaz, da tudi slovenska javnost umeva pomen učiteljskega stanu, da zasleduje njega stremljenja in da se zaveda, da je prorok bodočnosti le dober naraščaj! (Ploskanje.)
Izreči mi je na tem mestu v imenu pripravljalnega odbora najiskrenejšo zahvalo predsedstvu „Mladike" za prepustitev prenočišč, mestnemu magistratu za brezplačno prepustitev dvorane in vrlemu gospodu učitelju Ivanu Dimniku za njegovo požrtvovalnost v delu priprav za naše zborovanje.
S tem otvarjam v imenu pripravljalnega odbora današnje zborovanje in imenujem predsednikom zborovanja tovariša Sivca iz Gorice, podpredsednikom tov. Lovšina iz Gorice, zapisnikarjem tov. V i z j a k a iz Ljubljane in gospodično Schtichovo za zapisnikarico. Prosim jih, naj zasedejo svoja mesta!
Ko se to zgodi, povzame besedo tov. L. Jelene, da kot predsednik Zaveze pozdravi zborovalce in zborovalke. Zbor govornika burno pozdravi.
Izvajal je: S hrupnimi veselicami in zabavo so se poslavljali še pred nedavnim časom učiteljiščni abiturienti in abituri-entinje, preden so se razšli na prosvetno delo med ljudstvo. Prav je bilo, in kdo bi jim štel v zlo, da so si pri zabavnem sestanku podali roke v slovo. A mnogo lepše in koristnejše je, da greste od dela na delo. Pri današnjem vašem sestanku si sestavite program, ki vam bo vodilo v vašem zvanju. Težak stan ste si izvolili. Doživeli bodete marsikatero prevaro, mnogo vaših lepih idej se vam ne bo uresničilo. Tolaži naj vas pa zavest, da sloni velik del boljše bodočnosti našega naroda na vaših ramah. Saj bodete vzgojevali v šoli slovensko mladino v zna-čajne ljudi in dobre Slovence. — Vidi se mi pa, da učitelj še ne stori svoje dolžnosti,
ako ostane le v šoli med štirimi stenami. Ljudski učitelj mora med ljudstvo. Stopite v prosvetna društva in zastavite svoje čile moči ter jih posvetite v ljudski blagor. — Vstopite pa tudi v naša učiteljska društva! S svojim delom jih krepite in delujte za njihov ugled. Varujte se pa, da Vas ne zvabijo organizacije, ki so nasprotne našim stremljenjem. Ta društva so v škodo in sramoto slovenskega naprednega učiteljstva. Zato vas vabim k pristopu v naša društva, ki delujejo v korist ljudskega šolstva in dobrobit našega stanu. Kot predsednik centralne naše organizacije, v imenu Zaveze pozdravljam vas vse, mlade tovariše in cenjene tovarišice ter želim vašemu sestanku najlepših in trajnih uspehov! (Burno ploskanje.)
Potem je govoril v imenu organizacije svobodomiselnih slovenskih naprednih visokošolcev g. N a g 1 i č, ki je pozdravil zborovalce in zborovalke kot vrle narodne delavce, ki stopajo na svoje kulturno delo s pogumom in samozavestjo, trdno upajoč v zmago prosvete nad nazadnjaštvom in reakcijo. (Odobravanje.)
Navdušeno pozdravljen je govoril tov. E. G a n g 1 v imenu Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji, ki radostno sprejema mlade bojevnike v svoje napredne vrste! Vsakemu učitelju bodi vzor veliki mislec in rodoljub Komensky, klicalec .Nazaj k pri-rodi!" duhoviti Francoz Rousseau ter naivno dobri Švicar Pestalozzi. Vrline teh mož naj nam bodo kažipot ob našem vzgojnem delu. Največji pedagog pa je narod sam. Iz njegove preteklosti in sedanjosti se učimo dela za bodočnost, ki mora biti tako, da se narod osvobodi iz vsakršne odvisnosti in bo na svoji zemlji svoj gospod! Če hočemo doseči to, se moramo oprijeti edinega sredstva — dela! Vsi veliki misleci in kulturni delavci nas kličejo na delo, ki naravnava pota iz sužnosti in hlapčevanja do prosvete in svobode. Temu klicu se odzovite tudi vi, da boste svojemu ljudstvu res učitelji, svetovalci in vodniki! (Burno odobravanje.)
Učiteljski stan in naraščaj.
Tovariš Ivan D i m n i k je potem poročal o temi „Položaj učiteljskega stanu in pota naraščaja". Referat priobčimo pozneje v celoti, danes objavljamo le resolucije, ki so bile soglasno sprejete.
Razmere in učit. stan.
I.
Učiteljski naraščaj se izreka zoper sedanje razmere v stanu; obsoja eksekutorstvo nad stanom in se izreka tudi zoper vsakršno podvračanje stanovskih interesov, interesom politiških strank.
Naše organizovanje.
II.
Vprašanje izpopolnjevanja našega stanovsko vsestranskega organizovanja je smatrati v sedanjosti najvažnejšim, in naraščaj se pozivlje, da se zanimaj za organizovano delo vseh panog na stanovskem temelju.
Učiteljiščni naraščaj.
III.
1.	Učiteljstvo se poživlja, da se vsestransko zanimaj za učiteljiščni naraščaj, ga podpiraj in seznanjaj s stanovskimi stremljenji in išči stika z njim.
2.	Istotako se poživlja učiteljiščni naraščaj, da išče'tudi sam stika z učiteljstvom in se prične sam seznanjati s stanovskimi stremljenji.
3.	Poživljajo se začasno dež., ozir. okr. učit. društva v krajih, kjer študirajo slov. učiteljiščniki, da stopijo v stik z društvi, ki oskrbujejo dijakom hrano, stanovanje itd., hkrati z dobrotniki in podporniki ubožnih dijakov, da oni potom društev in društva potom teh izboljšujejo gmotni položaj slov. učiteljiščnika.
4.	V svrho stremljenj vzgoje in izobrazbe učiteljiščnega naraščaja za stanovsko delo se osnuj poseben sklad — imenovan učiteljiščni sklad — ki ima v prvi vrsti podpirati samoizobraževanje učiteljiščnega naraščaja. Zavezo se naprosi, da prevzame začasno pokroviteljstvo tega sklada.
5.	Učiteljiščna ravnateljstva naj skrbe za primerno preosnovo disciplinarnega reda, da se s tem poda učiteljiščniku svobodnejšo
roko v svrho vzgoje, pri kateri je posebno upoštevati, da je temelj vzgoje poklic, ki se je pri njem ozirati na bodoče socialno stališče učitelja. — V to svrho naj se dopusti, da se učiteljiščni naraščaj poleg službeno (strokovno) vzgojuje svobodno tudi stanovsko in da mu sme v to svrho prirejati učiteljstvo predavanja o upravi in o temeljih posameznih kulturnih, gospodarskih in narodnih institucij ter ga seznanja z aktualnimi narodnimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on vbodoče deloval, poleg tega tudi o sta-stanovskih institucijah in stanovskih aktualnih vprašanjih.
Aktivni naraščaj.
IV.
1.	Poživlja se vse mlajše učiteljstvo, da se tesneje združuje in se intenzivneje seznanja s težnjami stanu in njega vsestranskega delovanja.
2.	Osnuje se pripravljalni odbor, ki ima nalogo študirati, če bi ne kazalo osnovati organizacije učiteljskega naraščaja za vse slovenske kronovine, ki bi solidarno z napredno učiteljsko organizacijo skrbela posebno za vzgojo bodočega naraščaja in se pečala z vsemi v to področje spadajočimi vprašanji.
3.	Ta pripravljalni odbor ima tudi skrbeti, da se vrši k letu zopet sestanek slov. učiteljiščnih abiturientov, združenih z mlajšim učiteljstvom.
4.	Za naše gibanje nam je merodajen „Učiteljiščni vestnik" v „Učit. Tov.", ki je sicer namenjen učiteljiščnikom v stanovsko informiranje in vzgojo, a naj služi tudi nam za naše gibanje, dokler nima učiteljiščni in aktivni naraščaj lastnega glasila.
Uredništvo „Učit. Tov." se naproša, da nas podpira pri tem stremljenju.
Socialno delo učiteljstva.
V.
1.	Učiteljstvo naj smatra za dolžnost vršiti nar. soc. delo, ki naj temelji edino na narodni podlagi in kateremu smoter naj bo nepristrana splošna kulturna povzdiga naroda.
2.	Proti sedanjemu neorganizovanemu drobnemu narodnemu delu učiteljstva je potreba pričeti z emancipačnim organizova-nim vsestranskim nar. soc. delom.
3.	Povečini je sedanje tozadevno organizovanje slovenske javnosti smatrati za strankarsko, kar često škoduje narodnemu razvoju; posebno škodljivost je opažati v tem oziru pri nar. gospodarskem delu.
4.	Naše liste Zvonček, Našo bodočnost, in Domače ognjišče je* smatrati kot važen temelj našemu nar. soc. delu, zato se poživlja učiteljstvo, da sodeluje in širi te liste v mase naroda v kolikor mogoče večji množini.
5.	Kot prvi korak k samostojnemu or-ganizovanju nar. soc. dela nam je vzgojiti v tem duhu in za to delo naš stanovski naraščaj, da si pridobimo čim več sposobnih delavcev za nar. soc. delo na vsakem polju.
Potreba bo misliti na prirejanje posebnih socialnih kurzov za učiteljstvo v svrho vzgajanja nar. soc. delavcev.
Žensko vprašanje.
Abiturientka gdč. Schtichova je referirala o poglavju „Učiteljica o problemu ženskega vprašanja in gibanja". Tudi njen referat priobčimo v celoti. Soglasno so bile sprejete resolucije:
1.	Z ozirom na izobrazbo učiteljic se izrekajo učiteljice solidarno s tovariši, da je učiteljskemu stanu priboriti višjo in širšo duševno izobrazbo.
2.	Pri preosnovi državnega šolskega zakona naj se upoštevajo tudi zahteve učiteljic, ki so v pravnem oziru popolnoma enake zahtevam moških učnih oseb.
3.	V gmotnem oziru naj se enači plača učiteljice s plačo neoženjene moške učne osebe; priznava pa se popolnoma opravičenost draginjskih doklad oženjenim.
4.	„Žensko učiteljsko društvo" se poživlja, da zainteresuje učiteljice za izvrševanje stanovsko-politiških pravic, ki jim jih dovoljuje zakon, in da prične priučevati specialno naše stališče in zahteve z ozirom na posamezne točke šolskega zakona.
5.	Učiteljice se poživljajo, da se kolikor mogoče v najširših mejah udeležujejo na-rodno-socialnega dela v vseh panogah, vko-likor jim to dovoljujejo položaj in sredstva.
6.	V ta namen se poživlja „Žensko učiteljsko društvo", da preskrbi tozadevno izobrazbo s tem, da prične prirejati specialne počitniške tečaje za učiteljice.
7.	„Žensko učiteljsko društvo" se še posebe poživlja, da se interesira za izobrazbo in vzgojo ženskega učiteljiščnega naraščaja na vseh učiteljiščih, kjer je kaj slovenskega ženskega učiteljiščnega naraščaja, ga po svojih močeh podpira in seznanja s sodobnimi stremljenji.
8.	Nasprotno pa se poživlja ženski učiteljski naraščaj, da se združi v imenovanem društvu in izkuša uveljaviti v njem svoja stremljenja.
Ljubljansko učiteljišče.
Abiturient tovariš V a d n a 1 je zatem podal poročilo opoložajuučiteljišč-nega naraščaja v Ljubljani.
Govornik se je predvsem zavzel za ugled učiteljiščnikov. Pozival je tovariše, da naj streme za splošno izobrazbo, in pohvalno je omenil nekaj člankov „Omladine", katero so jim pa klerikalni mračnjaki prepovedali, češ, ker je narodno radikalna, dasi so klerikalcem pustili njihovo „Zoro". Omenil je tečaj za pevovodje pri „Glasbeni Matici" pod vodstvom gospoda Hubada in telovadbo, ki jo morajo gojiti sedaj v šolski manjvredni telovadnici, ker jih je klerikalni šolski režim vrgel iz Sokolske telovadnice. Ostro obsoja nedostatke šolske knjižnice, ki ima bore malo takih knjig, ki bi pa bile res primerne za temeljito in splošno izobrazbo učencev. V tem oziru si pomagajo dijaki z dobro Gregorčičevo javno knjižnico. Toplo se je zavzel za dijaško društvo „Domovina", ki je dajala 18 dijakom hrano in pomaga dijakom tudi v slučaju bolezni. Druge izredne podpore so dobili seveda le klerikalci. Tudi Marijanišče je dajalo 12 klerikalnim dijakom skoro zastonj hrano in stanovanje in opažalo se je, da hočejo menda klerikalci ravno z Marijaniščem zase monopolizirati klerikalen vpliv na učiteljišču, kar se jim pa nikoli ne posreči.
Popoldansko zborovanje.
Popoldne ob 2. uri je predaval abiturient Jeras o važni reformi učiteljske izobrazbe, ki jo je izvedel že ves kultiviran svet, le pri nas je seveda še nimamo, ker klerikalcem izobrazba in samostojnost učiteljstva smrdi. Omenil je v svojem temeljitem predavanju veliko kulturno delo učiteljstva, ki zahteva vsestransko popolno in tudi akademično izobrazbo. Te zahteve je specificiral v več resolucijah, ki streme za temi vzvišenimi smotri našega učiteljstva. Dotaknil se je tudi vprašanja glede meščanskih šol, učiteljskih šol in zahteval za učitelja, da naj se mu nudi akademska izobrazba, ki mu je v očigled njegovi težki nalogi nikakor ne smejo odrekati. —
Abiturient Sivec je prebral dobro zasnovan referat o učitelju novincu, v katerem opozarja tovariše pred vsem na razočaranja, ki čakajo mladega učitelja v prvi službi. Priporočal je predvsem stanovsko organizacijo in strokovni list „Učiteljski Tovariš", ki naj bo zaslomba in voditelj mlademu neizkušenemu učitelju na njegovem trnjevem potu. Bodril je tovariše na razstanku na krepko delo v šoli in med narodom. Ne strašijo naj se onih mračnjakov, ki so proti socialnemu delu učitelja, zakaj to so škodljivci ljudstva in nasprotni vsakemu napredku.
Oba ta referata sta bila sprejeta z burnim odobravanjem, ki je pričalo, da sta vrla govornika govorila vsem navzočim iz srca in iz duše.
Slovenski narod stoji z vsem srcem na strani slovenskega zavednega učiteljstva, zakaj le požrtvovalnemu delu tega se ima zahvaliti tako dobro uspeli slovenski šoli-Ker smo prišli do spoznanja, da ne moremo ljudske šole v svojem pomenu za duševno izobrazbo našega ljudstva nikdar dovolj visoko ceniti, nam tudi ne more biti vseeno, kakšen duh obvlada učiteljstvo P^ njegovem delu. Vesel pojav je, da so idealizem in ljubezen do domovine, nadalje ljubezen do otrok vodilne misli učitelja*
pandanes stavi moderna kultura visoke zahteve, celo vrsto težkih problemov naj bi se rešilo. Gotovo je: če hočemo en del teh problemov ugodno rešiti, leži to v vzgoji jjaŠe mladine. Iz tega visokega pomena šole za narod sledi, da mora biti družabno stališče učitelja tako, da bo lahko izpolnil vse pogoje, ki se mu stavijo in tako so yaše zahteve, dragi mladi prijatelji, upravičene, če kličete po primerni izobrazbi in predvsem po osvoboditvi od starih tradicij ; da se lahko prosto posvetite izobrazbi, poštenega, veselega, značajnega roda, roda, Iii se bo zavedal svoje odgovornosti. Pozdravljam Vas torej prav presrčno k Vašemu zborovanju, pozdravljam Vas kot sobojevnike pri velikem, lepem delu, dvigniti potom vzgoje naše mladine duševno in jiravno moč slovenskega naroda. Naj bi bil Vaš sestanek prav presrčen, naj bi rodil dosti žlahtnega sadu za naš narod in bil končno za Vas in za nas začetek boljših časov! (Hrupno odobravanje.)
Končno je govoril še g. Vesenjak, urednik „Sloge", ki je razpravljal o nalogi vzgojevalčevi. Poudarjal je gospodarske in duševne potrebe ljudstva. Per aspera ad astra! Tako naj stopa slovenski napredni učitelj! (Ploskanje.)
S tem je bilo zborovanje končano, in tov. Sivec ga zaključi z apelom, naj ostanemo vsi zvesti svojim idealom!
Po zborovanju.
Tekom popoldneva so si idealni in deloljubni naši mladi tovariši in tovarišice ogledali Ljubljano in njene zanimivosti, Učiteljsko tiskarno, umetniško razstavo itd., zvečer pa so se zbrali na vrtu pri „Novem svetu".
Koncert pri „Novem svetu".
Po vrednem delu in zborovanju so napravili naši tovariši-abiturienti tudi nekaj zabave in razvedrila sebi in drugim. Priredili so navečer koncert pri „Novem svetu". Vrt, na katerem se je vršil, je eden največjih v Ljubljani, a za ta večer je bil premajhen; toliko občinstva se je zbralo na njem. Preverjeni pa smo, da niti enemu \imed mnogobrojnih posetnikov koncerta ni bilo žal, da se ga je udeležil, vse je bilo popolnoma zadovoljno in vzradoščeno z užitkom, ki so ga nam nudili ta večer naši tovariši-abiturienti.
Nastopil je salonski orkester, sestavljen iž samih bivših učiteljiščnikov, ki je vsak zase mojster na svojem instrumentu. Inteligenca in znanje sodelujočih se je zrcalila v pravem razumevanju skladeb, ki so jih izvajali, v izbornem prednašanju, dobrem ni-ansiranju, sploh v finesi, ki so ž njo impo-nirali poslušalcem. — Nastopili so s „So-kolsko koračnico" in se z njo takoj predstavili občinstvu kot nositelji in gojitelji sokolske ideje in zdi se nam, da je aplavs, ki je zagrmel po izvršitku skladbe, izražal v prvi vrsti vsestransko odobravanje tega, da je mladi učiteljski naraščaj pokazal prav s „Sokolsko koračnico" neustrašeno pred vsem svetom svoje napredno mišljenje. Za „Sokolsko koračnico" je prišlo še mnogo točk, ki so jih izvajali z vso preciznostjo, kar je občinstvo priznavalo za vsako skladbo z živahnim ploskanjem. Nad vse lep pa je bil solo, ki ga je igral prav mojstrsko tov. abiturient K e r n c. Na klavirju ga je spremljal tov. abiturient Schweiger. Kerne je umetnik na goslih in ima ta instrument Popolnoma v oblasti. Glasovi, ki jih on iz-vablja goslim, delajo globok vtisk na po-s'ušalca, in Kernčeva duša govori po teh Magičnih zvokih z dušo poslušalca. Tudi chweiger nam je znan kot izboren pianist; sPremljeval ga je najboljše in pokazal svoje Umetniško glasbeno čuvstvovanje. Med god-en'mi točkami se je vršilo tudi petje. . udl pevci so vrlo reševali svojo nalogo ln 2apeli več zborov v popolno zadovolnost Poslušalcev. Po končanem vzporedu se je *ačel pies> jjj se ga je udeieževal mladi et z vso vnemo in vstrajnostjo. K zabavi £ Pripomogla veliko tudi šaljiva pošta, ki je občinstvo posluževalo v največji v J'" Je liar švigalo pisem iz Kurje vasi lta	dolino, v Nemški rut in bogve
, * Po slovenskem svetu. Pismonoša je s , od roize do mize kakor — no, kakor v letajo pismonoše. — Lep večer je bil vsakem oziru! Poset nepričakovano
dober, vzpored srečno izbran in izborno izveden, občinstvo popolnoma zadovoljno — do polnoči ni še skoro nihče zapustil vrta — gmotni uspeh je bil tudi ugoden, ker se je nabralo s prostvvoljno vstopnino in pa prodajo cvetic precej kron — tudi družba C. M. bo imela nekaj od tega, raz-pečalo se je ta večer mnogo razglednic in narodnih kolkov. Vsestransko torej bi bili zadovoljni samo — samo, če bi ne bilo naše vlade! Ta veletnodra, res občudovanja vredna vlada je prepovedala vsak — govor! Govoril bi rad prof. Jug, poslanec dr. Novak, Ribnikar in drugi — pa nihče ni smel. Govorili bi radi abiturienti in abiturientke, da bi dali duška svojim polnim dušam, a neusmiljena mačeha - vlada je tem mladim ljudem na tak večer velevala: Molči! Gosp. Schwarz! Ali nisle bili vi nikdar mladi? Saj ste vi — mislimo vsaj — svoj čas tudi maturirali in se ne spominjate več, kako vesel, kako srečen je človek ko ima matu-ritetno izpričevalo v žepu, kako sanjari poln idealov o bodočnosti, kako polna najblaže-nejših čuvstev je duša njegova! In takrat ko bi človek objel ves svet in ves svet pritisnil na prsi svoje — takrat naj bi človek ne govoril?! In tisti, ki prepove mlademu abiturientu govoriti v takem trenutku — da ne rečemo drugega — nima srca! Geh' in's Kloster Schwarz!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeTe.
Jubilejska samopomoč. Odbor je imel dne 18. t. m. pri tovarišu predsedniku P. Ks. T r o š t u na Igu svojo letno sejo. — Koncem XII. upravne dobe šteje društvo 235 članov.
Dohodkov je bilo..... 3555-10 K
Stroškov je bilo...... 2961-69 .
Ostanek . . 593 41 K Imovine je 8052-99 K, ki se je pomnožila za 639-34 K. Po odbitku 470 K za prvi slučaj smrti znaša čista imovina 7582*99 K. — Odbor sklene, da se dolžniki opozore na § 4. č) in na posledice § 9. d) društvenih pravil. Izreče se obžalovanje, da je za tako važno društvo tako malo zanimanja. — Tov. predsedniku, ki je obenem blagajnik, se izrazi zahvala za vzorno in požrtvovalno delovanje. Odborniki mu izreko veselje, ker se je pozdravil od nevarne bolezni, da mu bo kmalu mogoče vse ojačene moči posvetiti vsestranskemu človekoljubnemu delovanju! Fiat!
Slovensko učiteljsko društvo v Istri. Odbor je imel 13. t. m. sejo in je sklenil, da bo izredni občni zbor prve dni oktobra. Določil je, da pridejo v razpravo sledeče točke:
1.	Drugi odstavek § 16. dež. zakona z dne 30. marca 1870, št. 20.
2.	§ 18. dež. zak. z dne 30. marca 1870, št. 20. K tej točki so naprošeni vsi voditelji, da vkratkem društvenemu predsedniku dopoš-Ijejo odgovore na sledeča vprašanja:
a)	Koliko znaša dosedanji pavšal ?
b)	Kaj je dolžan oskrbovati voditelj za pavšal? (Snaženje, kurjavo, ali je kurivo posebe plačano, svečava, tiskovine, kreda, goba, črnilo itd.)
c)	Koliko m3 meri sama, oziroma same učne sobe ?
č) Koliko merijo drugi šolski prostori (veže, stranišča, stopnice, konferenčna soba itd.)?
d)	Je li voditelj zadovoljen s sedanjim pavšalom, ako ne, zakaj ne?
e)	Za koliko naj bi se zvišal pavšal, da bo odgovarjal sedanjim razmeram ?
f)	Ako bi se pavšal določil od m3, katera cena bi bila primerna za učne sobe in katera za druge šolske prostore?
Vsi voditelji so naprošeni, da čim prej odgovore na ta vprašanja, da bo mogel urediti odbor vso zadevo pravočasno.
Dalje se je prepričal odbor, da so mnogi člani pozabili na dolžnosti, ki jim jih določuje § 7. društvenih pravil.
Tudi ono učiteljstvo, ki ni še učlanjeno, opozarja odbor, da so dandanes organizovani vsi stanovi. Organizovani so delavci, obrtniki, uradniki in celo milijonarji imajo svoje organizacije, a kako more živeti učiteljstvo brez organizacije? Zato opozarja odbor, da „Slovensko učiteljsko društvo v Istri" ni nikako okrajno učiteljsko društvo, pač pa je društvo za vse slovensko učiteljstvo javnih ali zasebnih visokih, srednjih in ljudskih šol ter otroških vrtcev v Istri! A. U r b a n č i č , t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Izvestje I. mestne petrazredne deške ljudske šole, strokovne nadaljevalne šole za mehansko-tehniške obrti in trpovske gremialne nadaljevalne šole v Ljubljani za šolsko leto 1910—1911. — Na svetlo dal šolski vodja Jakob Dimnik. — Vsebina: 1. Osemdesetletnica cesarjevega rojstva in godu. 2. Kontrolne knjižice. 3. Vzgojna naloga trgov-
skih in obrtnih nadaljevalnih šol. 4. Šolska poročila. — V Ljubljani 1911. — Založilo šolsko vodstvo. Natisnila „Učiteljska tiskarna". — Str. 62. — Iz tu navedene vsebine je razvidno, da se to izvestje temeljito razlikuje od drugih takih publikacij, zato pa ima tudi svojo vrednost. Izvestje dobe v roke učenci, iz njega ne spoznajo le sestave in uprave svojega učnega zavoda, nego dobe tudi vpogled v delo in prizadevanje učnega osobja. Zato pa ni izvestje le informativnega, ampak je tudi vzgojnega značaja. In to je pravilno! Naj bi bila temu izvestju po bogati vsebini in lepi obliki vsa druga izvestja enaka!
Politiški pregled.
*	Cesar je otvoril dne 18. t. m. državni zbor s prestolnim govorom, kjer je pasus tudi o šolstvu, govoreč o vzgojni nalogi ljudske šole. Vbodoče pa se bo morala šolska mladina temeljiteje seznanjati s praktičnimi zahtevami gospodarskega življenja. Iz modernih raziskovanj in učnih metod izvirajo nove potrebe za visoke šole in njih učne osebe. Za ustanovitev italijanske pravne fakultete bo vlada kmalu predložila načrt zakona.
*	Državni poslanci za učiteljstvo. V nemškem „Nationalverbandu" je posl. P acher izprožil akcijo o rešitvi učiteljskega vprašanja.
Srednješolski vestnik.
** Odobrena učna knjiga. Naučno ministrstvo je z razpisom z dne 23. junija 1911, št. 24.861, odobrilo prof. Juvančičevo „Učno knjigo francoskega jezika, II. del."
** Kot hospitantinja v prvi razred slovenske gimnazije v Gorici se je oglasila letos tudi hčerka nadučitelja M e r 1 j a k a iz Batuj. Izpit je prebila z dobrim uspehom. V lanskem prvem razredu je bila hospitantinja hči ravnatelja Tominška, ki je končala prvi razred z odliko
** Na višji realki v Celovcu je bilo letos 424 učencev, in sicer 406 Nemcev, 8 Slovencev, 7 Italijanov, en Ceh, en Poljak in en Oger.
** Matura na c. kr. državni realki v Idriji. Ustne izkušnje so se vršile pod predsedstvom c. kr. dež. šolskega nadzornika Frančiška Hubada od 12. do vštevno 14. t. m. K izkušnjam je bilo pripuščenih 20 kandidatov. Od teh je dobil izpričevalo zrelosti z odliko eden, izpričevalo zrelosti 17, dva kandidata pa sta bila reprobirana, in sicer eden na pol leta, eden pa na celo leto.
Učiteljski konvikt.
Letnino so plačali p. n. tovariši in tovarišice : Simon G a j š e k, Fran V a d -n a 1, Friderika Zechner, Ludovik K o-k o t, Hermina B r a š i č in Ivan P r e ž e 1 j, vsi iz Dobovc pri Brežicah. Anton Stres in Albiua G e r ž e 1 j, oba iz Cerknega na Goriškem. Hvala!
Darovi. Neimenovan po g. dr. K. Trillerju 10 K; tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani 20 K; Fran Zagorc iz Bele-cerkve in tovariši: Kilar, Marok, Lekse, Vozel, Kavčič in Zagorc 6 K s pripomnjo:
Skor zastonj smo se peljali za konvikt zato plačali pet kron
gospodu Pehaniju za „Ion". V družbo Francel je prišel, še eno krono k tem prištel.
Kranjske vesti.
—r— Dobrepoljskega Štruklja je glasom dopisa v „Slov. Narodu" z dne 3. junija t. 1. na volilnem, od neodvisnega kandidata Iv. Puclja sklicanem shodu (28. maja 1.1.) v Dobrepoljah župan občine Kompolje, F. M u s t a r, imenoval nič več in nič manj kot — nesramnega lažnjivca! — To se je zgodilo v prisotnosti najmanj 300 mož volilcev, t. j. očetov xtrok, ki so izročeni v direktno ali indirektno poučevanje in vzgojo moža, ki je hudo psovko mirno vtaknil v žep. Vsak drug človek, ki količkaj gleda na svojo osebno čast in si je količkaj v svesti, da je tako očitanje neosnovano, bi iskal sodnijskega zadoščenja ali vsaj poslal popravek na podlagi znanega § 19., s pomočjo katerega se lahko vsako resnico izpremeni v laž in vsako laž v resnico. A zgodilo se ni niti eno niti drugo, dasi je že potekel postavni rok za vlaganje takih tožb! — Štrukelj je tajnik Slom. Zveze. Tajnik pa je duša društva. In vendar bo s takim moralnim madežem zaznamovanadu-š a lahko nemoteno še nadalje opravljala svoje posle! — Nov dokaz, kake baže značaji dičijo našo Slomškarijo in kakšni ljudje tvorijo dandanes prvo in edino oblast, na katero se pri oddaji služb, podeljevanju nagrad i. t. d. edino opira večina dež. šol. sveta! Škandal!
—r— Okrajna učit. konferenca za okraj Ljubjanska okolica se je vršila v soboto, 15. t. m., v „Mestnem domu" v Ljubljani pod vodstvom g. c. kr. okr. šol. nadzornika, ravnatelja Fr. Gabrška. Nadzornik je imenoval za svojo namestnico g. Levstikovo. Zapisnikarja sta bila I. Tav-želj in Černe. Nadzornikovo poročilo je bilo jedrnato, poučljivo — a vendar predolgo. Trajalo je nad dve in pol ure. Ali bi ne mogel g. nadzornik svojega poročila okrajšati, da bi ne mučil učiteljstva, ki je moralo po trudapolnem delu sedeti v zbo-rovalni dvorani — samo s presledkom pol ure — od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne ! ? To ni konferenca, to je morija! Predavatelj sadjarski nadzornik g. Humek je poročal o preuredbi šolskih vrtov, o pravilni vzgoji sadnega dievja, o spravljanju sadja itd. cele tri ure. Res je, da je bilo njegovo poročilo dobro sestavljeno, da je nasvetoval marsikaj koristnega — a vse to bi bil gospod poročevalec lahko bolj ob kratkem napravil. Videti je bilo, da je prebral mnogo sadjarstvo zadeva-jočih knjig in da se je pošteno potrudil zadostiti svoji nalogi. Marsikomu pa ni ugajal nasvet, da naj se otroci ne uče cepljenja v šolski sobi. Ponavljalna šola je v zimskem času. Vsakemu bo jasno, da se naj otroci ponavljalne šole uče cepljenja v šolski sobi, ker je zunaj še sneg. Cepljenje v rokah pa je tudi jako pripravno, urno in nazorno. Priznamo pa, da nas njegovo poročilo res ni dolgočasilo, ker ni bilo suhoparno. Poročevalec Fr. Lavti-žar, nadučitelj v Šiški in nadzornik „in spe", je poročal o podrobnem učnem načrtu za prirodopis in prirodoslovje in je konferenca njegov elaborat odobrila. — Volitev v stalni odbor je končala s temeljitim porazom Slomškarjev. Dobili so 36—40 glasov, izvoljeni pa po 65—71 glasov.^ Za to volitev se je zlasti trudil Mi-helič, Lavtižar, Ravnihar (deželni poslanec in nasprotnik povišanja učiteljskih plač — katerega je pa skoro vse učiteljstvo ignoriralo) Bajec iz Št. Vida, baje tudi hči g. nadzornika, in druge kapacitete Slom-škarije. A ogromna večina učiteljstva je pokazala, da se ne ogreva za Slomškarijo, da ostane zvesta sama sebi in svojim idealom — da ostane značajna! Konferenca učiteljstva Ljubljanske okolice imajo to prednost pred drugimi, da trajajo najdalje — kar pa ni šolstvu niti učitelj stvu v korist. Nekateri Slomškarji so se prav pridno sukali okolo g. nadzornika, da bi bili pohvaljeni ali kaj! Le ne preveč klečeplazenja „prijatelji"! Ste že pri koritih, kar vas je; značajno učiteljstvo pa vas s pomilovanjem — prezira! Za Slomškarijo je Ljubljanska okolica izgubljena!
—r— Gospod nadzornik A. Maier v Ljubljani. Znamenja kažejo, da se je tudi gospoda nadzornika Maierja polotila neke posebne vrste nervoznost, ki jo izkuša pomiriti z neosnovanim zbadanjem naprednega učiteljstva. Izza znane inšpekcije na cesti smo bolnemu gospodu dali mir, upajoč, da bo vračal enako z enakim. Ker pa sedanja znamenja govore drugače, bo treba tudi nam izpremeniti molk v besedo, ker ne maramo nikomur nič dolžni ostati! Bodi torej!
—r— Ženi Seunigova f. Ko se je poslavljalo šolsko leto 1910/11, se je morala poslovili od življenja naša ljubljena koleginja, gdč. Ženi Seunigova. Blaga po-kojnica je bila. rojena 27. decembra 1889 v Ljubljani. — Zrelostni izpit je prebila 7. julija 1909. — Službovala je kot brezplačna pomožna učiteljica na mestni dekliški osem-razrednici pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Spomladi je začela boljinbolj hirati. Dne 11. julija pa jo je Vsemogočni poklical v boljši^ svet. Blago umrlo so iskreno ljubile koleginje in otroci. Solze, ki so rosile dehteče cvetje na njeni krst5, so bile blesteči biseri ljubezni in vdanosti.
—r— Okrajna učiteljska konferenca za črnomaljski okraj se je vršila dne 5. julija. Konferenci je predsedoval c. kr. nadzornik Josip Turk, ki je imenoval svojim namestnikom Riharda Megušarja iz Podzemlja. — Zapisnikarjem sta bila izvoljena Mara Tavčarjeva in Josip Gorišek. — Konferenco je obiskal tudi c. kr. okr. glavarstva vodja Silvo Domicelj in dr. Josip Mantuani, ravnatelj deželnega muzeja. Nadzornik Josip Turk omenja, da zaradi svoje nesrečne bolezni ne poda daljšega referata. Toplo priporoča, naj se pri pouku upoštevajo krajevne razmere in enostavnost pouka. V po-navljalni šoli naj odpade vsak mehanizem ter naj se podava le to, kar je neobhodno potrebno za življenje. — Referati:|a) „Kako zbuja šola v Belokranjcu večje negovanje snage in higiene* — poročevalka G. Tavčar; b) „Važnost roditeljskih sestankov" — poročevalca E. Kamenšek in V. Burnik; c) „Varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov" — poročevalec dr. Josip Mantuani; d) „Narodna obrt in umetnost v Beli Krajini" — poročevalca Leopoldina Bav-dkova in F. Lovšin. Vsi referati so bili z odobravanjem sprejeti. — V knjižnični in stalni odbor so bili izvoljeni vsi prejšnji člani. Sklenilo se je, naj se pouk v ponav-ljalni šoli prične s 15. oktobrom in konča


meseca marca. — Takoj po uradni konferenci je zborovalo Učiteljsko društvo za Belo Krajino. Izvoljen je bil stari odbor in pristopila sta k društvu dva nova člana. — Poučljiva je bila razstava o priliki učiteljske konference. Ta razstava se je naslanjala na referat: „Narodna obrt in umetnost v Beli Krajini". — Razstava je obsegala v prvi vrsti ženska ročna dela iz davnine in po teh vzorcih nova dela. — Največjo zbirko narodnih del je razstavila gospa Harnikova iz Črnomlja, nadalje nadučitelj Šetina, učiteljica Leopoldina Bavdkova in župan z Vrha Mate Špehar. — Nadalje je razstavila staro belokranjsko obleko in druge predmete Mara Tavčarjeva. Šetina je razstavil nekoliko izkopanin iz rimske dobe in Lovšin nekoliko narodno belokranjskih rezbarskih predmetov. Nova ročna dela po belokranjskih narodnih ¿motivih je razstavila ljudska šola Vinica, nadalje gospodične učiteljice Bavdkova, Kordiševa in Poljšakova in gospa Lovšinova. — Nekatera teh ročnih del so bila izležena v Ljubljani v trgovini Ma-thiana in o priliki učiteljske konference v Krškem. Nadzornik Josip Turk je razstavil te narodne izdelke tudi o priliki učiteljske konference v Novem mestu. Nadzornik Josip Turk je bil provzročitelj misli, naj bi učenke pri ročnem delu šivale šolske torbice in jih okrasile z vezenjem. Tej srečni misli so je odzvala učiteljica Bavdkova na Vinici, ter uvedla za okraske šolskih torbic narodno belokranjsko vezenje. To vezenje je šele v povojih in po nekaterih šolah se prav z veseljem goji. Da se je razstavilo to belokranjsko narodno vezenje, ki obeta, da bo v doglednem času lahko dobičkanosna industrija za Belo Krajino, tako sistematično in vsem zahtevam razstave odgovarjajoče, je zasluga c. kr. okr. glav. vodje Silva Do-micelja in črnomaljskega učiteljstva. — Uči-teljstvo stopi v požrtvovalni krog narodnih delavcev po začrtani poti, ne oziraje se na desno in ne glede na levo, naprej, da vzdigne z združenimi močmi Belokranjca iz bede. Z delom si učiteljstvo pridobi v doglednem času oni ugled in spoštovanje pri ljudstvu, ki mu pripada kot prvemu delavno požrtvovalnemu pionirju na polju kulture narodne blaginje in višje človeške omike.
Štajerske vesti.
—š— Slovenščina obvezni predmet na dež. ženskem učiteljišču v Mariboru.
Štajerski deželni šolski svet je sklenil uvesti, kakor smo že poročali, s prihodnjim šolskim letom na deželnem ženskem učiteljišču pouk slovenščine kot obveznega predmeta. Dasi so deželni šolski svet gotovo vodili pri tem v prvi vrsti oziri na nemške kandidatinje,v ki bi rade dobile službe na slovenskem Štajerju, bodo vendar tudi mnogi starši z veseljem pozdravili to vest. Saj odpade s tem zadnji vzrok za pošiljanje slovenskih deklet v mariborski zavod šolskih sester.
—š— Društvo „Selbsthilfe der Leh-rerschaft Steiermarks". Odbor javlja: Dne 1. maja t 1. je umrl član ravnatelj Ivan Voith in dne 30. julija član ravnatelj Bogomir Nickl. Vdovama smo takoj izplačali po 1500 K, skupaj 3000 K. — Za ta 91. in 92. smrtni slučaj je do konca avgusta gotovo plačati 4 K.
Soriške vesti.
—g— Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. okr. šol. sveta tolminskega: Učiteljici Ana Mlekuž in Dragica Pavšič se predlagata v stalno upokojenje. Dovoli se razdelitev potovalne šole Logje-Robedišče v dve samostojni enorazrednici. Ustanovi se redna šola v Trenti. Dež. šol. svet je ločil potov, šolo Kamno-Volarje v dve samostojni šoli. V definitivno nameščenje se predlagajo: Logar Miroslav za Ločo, Trebše Rihard za Kal, Gruntar Milan za Staroselo, Ivančič Josip za Poljubinj, Koch Izidor za Log, Ločniškar za Drežnico, Bratina Ivan za Reko Stražo, Močnik za Bukovo in Gizela Jevšček za Volče. Sklene se uporaba državne podpore v znesku 15.000 K za zidanje šolskega poslopja v Novakih.	I. R.
Tržaške vesti.
—t— Na slovenski trgovski šoli v Trstu je poučevalo v minolem šolskem letu poleg ravnatelja Josipa Ulcaharja še sedem učnih oseb. Učencev je bilo v pripravljalnem zavodu 25, v I. tečaju pa 5, skupno 30 učen cev. Učni uspehi prvega leta so bili prav povoljni.
—t— Šolski zdravniki. V slednji seji je mestni zastop določil, da razpiše s prih šol. letom konkurz za osem šolskih zdravnikov. Od teh bosta dva določena za okolico. Na zdravnika pride okolo 3000 učencev.
—t— Češki učitelji in učiteljice v Trstu. Trst, dne 18. t. m.: S snočnim brzo-vlakom je prispelo v Trst s Češkega in
Moravskega 45 učiteljev in učiteljic, ki so se namenili prepotovati Primorje, Dalmacijo, Črno goro, Bosno-Hercegovino in Hrvaško. Pozdravili so jih na Opčinah in na kolodvoru v Trstu zastopniki učiteljskega društva ter češke kolonije. V imenu župana jih je pozdravil mestni tajnik.
—t— Slovenci v tržaškem občinskem svetu — zmagali. Dne 7. t m. so v tržaškem občinskem svetu stavili predlog, da se ustanovi v Trstu nova srednja šola, katere stroški bi znašali 850.000 K Proti temu predlogu je govoril občinski svetnik dr. Vilfan. Poudarjal je v svojem govoru, ki je provzročil v zbornici grozno razburjenje med Lahi, zahteve Slovencev glede šolstva v Trstu, ki jih je postavil zadnji shod Slovencev v Narodnem domu. Slovenci so opravičeni zahtevati in tudi hočejo imeti svojo meščansko, srednjo in obrtno šolo. Italijani so pri tem odločnem govoru grozno vpili, in predsednik podžupan dr. Richeti je blagovolil govornika nič manj kot šestkrat opomniti, da naj ostane pri predlogu. Dalje je dr. Vilfan, ne zmene se za laške proteste, pribil javno v občinski zbornici, kako so delali s Slovenci pri ljudskem štetju in koliko je Slovencev, ki so bili kot taki vpisani. Zadnje volitve so nam pokazale, da je polovica Trsta slovenskega. Predsednik je ponovno opozoril govornika, češ, da naj ne izzivlja občinskega sveta. Toda tu ne gre za izzivanje Slovencev, marveč — tako je poudarjal govornik — tu izzivajo Lahi, ki navzlic že omenjenim odnošajem zahtevajo laško srednjo šolo, ki jo naj bi jim plačevali slovenski davkoplačevalci s svojimi groši. Končno je izrekel, da bodo glasovali Slovenci proti predlogu. Občinski svetnik dr. Sinigaglia, socialni demokrat, je poudarjal, da se popolnoma strinja s predlogom Slovencev. V zbornici je nastal med Italijani seveda grozen hrup. Dr. Vilfan je povedal nato, da se bodo Slovenci vzdržali glasovanja. Govoril je še laški na-cionalec Adami, nakar se je pričelo glasovanje za predlog. Slovenci pa so zapustili dvorano in s tem onemogočili glasovanje, ker je ostalo le še 41 zborovalcev v dvorani, ki pa niso bili sklepčni. Med groznim polomom je moral predsednik sejo zaključiti, s čimer je bila slovenska zmaga gotova. — V seji občinskega sveta dne 12. t. m. se je razvila zopet ostra debata o šolskem vprašanju. Nastopil je poslanec dr. Vilfan kakor v zadnji seji ter poudarjal, da Slovenci sicer niso nasprotni italijanskim šolam, vendar pa morajo kar najostreje protestirati proti temu, da Italijani popolnoma zanemarjajo slovenske šolske zahteve. Socialni demokrat Černivc je pripoznal upravičenost slovenskih zahtev.
Istrske vesti.
—i— Hrvaško-slovensko akad. fer. društvo „Istra". Letošnji redni občni zbor društva „Istra" se vrši v soboto, dne 5. avgusta, ob 8. uri podpoldne v veliki dvorani Narodnoga doma v Buzetu s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo upravnega odbora, 3. poročilo nadzornega odbora, 4. volitev novega odbora. 5. slučajnosti (eventualia). — Nedeljo v jutro izlet na izvor Mirne. Ob 9. uri nadaljevanje zborovanja. Prenočuje se brezplačno.
Koroške vesti.
—o— Umrl je v Bistrici ob Žili vpo-kojeni veteran koroškega učiteljstva Krištof Winkler, star 82 let. Mož je bil v vseh krogih priljubljen in spoštovan. R. i. p. 1
—o— Škrlatica. Zaradi razširjene škr-latice so morali ljudsko šolo v Otmanjah zapreti za 14 dni.
ozirom na te velike stroške p o -tenciru po možnosti rodoljubna požrtvovalnost tako, da prinese na oltar domovine vsak Slovenec po svojih razmerah svoj dar in naj se v to uporabi vsaka dana prilika! Veliko je delo, ki se gaje lotilo vodstvo družbe s v. Cirila in Metoda; bo pa častno izvršeno s p r i p o -močjo slovenskega rodoljub j a, in narodni naši uspehi bodo požrtvovalni darežljivosti bogato plačilo!
Za učiteljiščni skad je daroval tov. E. G a n g 1 6 K, ker se ni mogel udeležiti vrtnega koncerta učiteljskih abiturientov in abi-turientk. Hvala! Vivat sequens !
Poroka. V nedeljo se je poročil pri Sv. Filipu pri Celovcu dr. Anton Prus, odvetniški kandidat, z gdč, Marijo Kranjčevo bivšo učiteljico v Špitaliču.
Šolskim vodstvom priporočamo naj-topleje Fr. Schtillerjev tintni ekstrakt. Neki šol. voditelj nam piše ob njegovi zopetni na-ročbi na ekstrakt za šol. tinto: „To je najbolje šolsko črnilo, kar smo jih imeli dosedaj." Naročila sprejema iz prijaznosti Učiteljska tiskarna. Naročajte kar obenem s šolskimi tiskovinami. 1 liter šolskega ekstrakta stane 4 K, in se naredi iz njega 20 litrov dobre tinte na ta način, da se zmeša kar z navadno vodo.
Učiteljstvo radovljiškega okraja je sklenilo pri letošnji uradni kouferenci, da se ne izposodi nobene knjige več iz okrajne učiteljske knjižnice brez „Potrdila" podpisanega od dotičnika, ki si je knjigo izposodil. Opozarjamo si. šol. vodstva, da je Učit. tiskarna založila take „Potrdila" in stane 100 kosov 80 vin. Izposojilec izpolni listek, t. j. napiše številko knjige, ga podpiše in pošlje potom šol. vodstva na okr. učit. knjižnico, ki dobi knjigo. Ta „Potrdila" so za kontrolo pri okr. učit. knjižnicah največje važnosti.
Dijakinja — špijonka. Pred 14 dnevi je prišla v Przemysl elegantna dama. Stara mora biti kakih 25 let. V hotelu, kjer se je nastanila se je vpisala v knjigo za tujce Louise Trombeha. V kratkem si je osvojila tujka s svojim prikupnim nastopom družbo in se priljubila radi svoje inteligence in fine družabnosti posebno v častniških krogih. Preveč rada pa je hodila na izprehod v tamošnjih trdnjavah, in sicer sama. Policija jo je pozvala radi tega da naj se preseli iz hotela v kako privatno stanovanje. To so napravili radi lažje kontrole, vendar tujki še niso pokazali, da kaj sumničijo. Pred par dnevi je obiskal krasno tujko neki častnik. V sobi je videl več fotografičnih aparatov in veliko raznega orodja za povečanje ali pomanjšanje slik. častniku se je zdelo vse to sumljivo in je naznanil celo zadevo vojaški oblasti. Pri hišni preiskavi so dobili toliko gradiva, kakor razne načrte in slike trdnjave, knjigo za šifre itd , da tujka ni mogla več tajiti, da je špijonka. Priznala je, da je dijakinja in dela za rusko vlado. Dosedaj je delala v Zilruchu in prodala vladi že veliko gradiva za ogromne vsote.
Splošni vestnik.
Narodna obramba. Javljajoč slovenski javnosti velika dela, ki bo zanje potrebovala družba sv. Cirila in Metoda več kot 600.000 K, katera vsota pa se bo bogato obrestovala z narodnimi, kulturnimi in gospodarskimi našimi uspehi, vabimo in prosimo vse Slovence iž-redne pomoči.
Družbeno vodstvo ima na srcu skrb za celo Slovenijo, ima torej v evidenci narod potrebe raznih ogroženih pokrajin in vsepovsod bi rado blagotvoriteljno vršilo plemenito svoje delo, ako bi razpolagalo z gmotnimi sredstvi. Navzlic težkim razmeram se je družbeno vodstvo odločilo za zgradbo novih šol v Gorici, na Koroškem in na Štajerskem ter treh otroških vrtcev, videč bogate uspehe, ki jih donašajo obstoječi zavodi, in upajoč, da bo slovenska zavednost in slovensko rodoljubje zbudilo med nami tekmo narodne požrtvovalnost.
Naj se ustanove po celi Sloveniji in med rojaki v tujini posebni stavbni skladi za zidanje navedenih novih šol, oziroma za posamezno izmed imenovanih poslopij, za katero se krog dotičnihrodoljubov najbolj zanima! Naj se z
Mali vodnik potovalcem na jug.
Skupno poučno potovanje slovenskih učiteljev in učiteljic.1
Tukaj podajamo potovalcem kratek kažipot, ki bo vsakemu sopotniku v pona-tisku na razpolago. Male izpremembe se lahko izvrše po dogovoru na licu mesta.
Kdor hoče z glavo in srcem polno uživati brezštevilne nove vtiske, ki jih bomo dobili, naj se pripravlja že zanaprej na to. Priporočamo te-le knjige za pripravo: 1. Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild. Das Küstenland. Dalmatien. Bosnien und Hercegovina. (Te knjige se naha jajo menda v vsaki okrajni učiteljski knjižnici). — 2. Hartlebens Illustrierter Führer durch Dalmatien. Wien, Leipzig, 1910. 5 K.
—	3. L. H. Fischer, Ragusa und Umgebung.
—	4. Illustrierter Führer durch Bosnien und die Herzegowina. Wien, Leipzig, 1910. Hartleben. 4 K. — 5. Reiserouten in Bosnien und in der Herzegowina. Wien, Pest, Leipzig. Hartlebensverlag. — 6. I. pl. Andrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini. (Družba sv. Mohorja). — 7. Smolle, Dr. Leo, Die neuen Reichslande Österreich-Ungarns Bosnien und die Herzegowina, Graz und Wien, Verlagsbuchhandlung »Styria«. 2'20 K.
»Koliko bo stalo?« vprašajo nekateri, Tega natanko ne morem reči. A jaz sodim,
1 Oglasilo se je 46 udeležencev. Pet jih je zopet odpovedalo svojo udeležbo. Za znižano voznino do Trsta se jih je oglasilo 26. Kaj pa je z drugimi ? Ali ne žele znižanih kart? Zadnji čas je, da zvem, koliko nas bo. Kdor se ni oglasil za znižano karto na železnici, naj mi vsaj do 30. t. m. naznani, ali se nam pridruži ali ne. Dalje časa ne morem čakati.
H. Schreiner.
kakor sem že povedal: z 200 K se bo dalo shajati. Kdor pa hoče uživati različne udobnosti in morebiti tudi nakupovati vsakojake reči, mora globlje seči v žep.
Kako se naj oblečeš ? Prav lahko. Vroče bo. Toda topel plašč je neobhodno potreben. Sicer pa velja staro pravilo: Kolikor mogoče malo prtljage!
Prvi dan. Nedelja, 20. avgusta.
Trst (200.000 prebivalcev.) Sestanek v hotelu Balkan ob 8. uri zjutraj.
Ogledovanje mesta: Luka, stara in nova. • Ribama (peseheria). — Veliki kanal, 332 m dolg, 15 m širok. — Mostovi na vrtiljek. — Pravoslavna cerkev. Znameniti ikonostasi. — Korso. — Borzni trg. — Glavni trg. — Lloydova palača. — Jožefov trg. Spomenik cesarja Maksimiliana. — Svetilnik, 33 m visok, sveti na 16 morskih milj. — Morski akvarij. — Miramar. Normanski slog. Veliko znamenitosti. Največji kras je park. (Fotografirati je prepovedano.) — Opčina,. Električna vzpenjača. Izpred obeliska pre-diven razgled, ki se mu more vzporediti le malokateri na svetu. — Prenočevanje.
Drugi dan. Ponedeljek, 21. avgusta.
Iz Trsta v Pulj:
Odhod ob 8. uri zjutraj. Lloyd. — Med potom vidimo: Koper (Capodistria), Isola.
Piran (13.000 prebivalcev). Rimski Pirrhanum. Jako slikovita leža. Znamenita stolnica. — V bližini kopališče Portorose.
Umago. Brez znamenitosti.
C.ittannova. Od 524 do 1828 škofija.
Poreč (9000 prebivalcev). Za rimske dobe Parentium. Še nekaj rimskih razvalin. Stara, zanimiva stolnica. Že v tretje na istem mestu sezidana. Našli so pod njo dvojna tla, vsaka po 1 m globlja.
Rovinj. (Prihod 11-30, odhod 12"30. 9000 prebivalcev.) Izpred cerkve krasen razgled.
Nasproti Brionskim otokom bokeljsko-črnogorska vas Peroj, naselbina iz 1. 1658. Pravoslavniki s starimi običaji in šegami.
Potem Fasan a. V fasanskem kanalu
1.	1379. morska bitka med Genuezi in Benečani. L. 1866. je Tegetthoff tu zbral svoje-brodovje in odjadral proti Visu na zmagoslavni boj.
Pulj (50.000 prebivalcev). Prihod ob
2.	uri. Obed. — Ogledovanje: Amfiteater. Edini svoje vrste. — Pred areno spomenik cesarice Elizabete. — Porta gemina. Dobro ohranjena, menda glavna rimska vrata. — Sergijev spomenik. Krog 1. 25 pr. Kr. — Avgustov tempelj. Sezidan 1. 8 po Kr. — Morski arzenal. Ladjedelnice na Maslinjskem otoku. — Oklopnjača.
Izlet na Brionski otok; odhod 630^ prihod 7'10. Prastare in rimske naselbine, potem mnogo stoletij zapuščen, zdaj pravi raj. Prekrasna flora. Pinija, lavor, mirta, palme,, bambus. — Nazaj v Pulj 9 30—10-15.
Tretji dan. 22. avgusta.
Odhod iz Pulja 1215 z »Dalmacijo*.
—	Na čeri (scoglio) »Porer« 36 m visok svetilnik.
Mali Lošinj, prihod 430, odhod 5'15.
—	Razsežna luka. — Nekaj časa samo morje. Potem na levo otok Asinello, na desno Pre-muda. Na levo ugledamo vilinjski Velebit. Na desno se vrsti otok za otokom: Melada, Sestrunj, Rivanj, Ugljani. Na levo sela Peter-zane, Zalon, Diklo, potem
Za d er (15.000 prebivalcev). Prihod ob 10-—, odhod ob 1130. — Stara luka. Izprehod po mestu. Po morski ulici, na desno po stolni ulici k stolnici. Stara, romanska bazilika s krasnim pročeljem. V cerkvi nekaj znamenitih slik Palme ml. in V. Carpaccija-Za njo prastara cerkvica S. Donata, ki je zdaj starinski muzej. Mimo knezoškofijske palače preko zelenjadnega trga, ki ima 03 desno rimsko soho s pritrjenimi prangerskin" verigami, na novo luko. Po novi obali sko^ Porta Pile v Blažekovičev park, potem P° promenadi (na starem mestnem ozidju) ^ stari luki nazaj. Če bo še časa, piazza deli3 Collona in piazza dei Signori. Ulice iz večine jako ozke. — Krasne kopeli.
Zader-Šibenik. Kanal med kopne"1
C 1
in otokom Ugljan. Pod Zadrom Ar bana» (Borgo Erizzo), albaneška naselbina iz 18. st°" letja. V ozadju Velebit.

r
Na desno otok Pašmon z velikim samostanom Tkon, ki ga je ustanovil hrvaški kralj Krešimir III. Na kopnem Bio-rad (Zaravecchia). Nekdaj grad hrvaških £.aljev — Pakoštani. Zadaj Dinarsko go-rQVje. — Vse polno otokov in otočičev. — Ljudstvo se peča z nabiranjem koral in
spuzev.
— Največji otok Zlarin. Tu se
kan*1 jako zoži. V prejšnjih dobah ga je zapirala veriga.
Šibenik (12.000 prebivalcev). Prihod 2-30, odhod 5-—. Presenetljiv pogled. Mesto se2idano po strmem pobočju holma, na vrhu grad. Največja znamenitost je stolnica. Iz j5_ in 16. stoletja. Zato različni slogi. V južnem kotu luke, v Magdaleni, šolska ladja ,t)andolo< za mladeniške pomorščake.
Šibenik-Split. Pri izlazu iz Šibe-niškega kanala na desno Zlarin. Morje zopet jako otočno. Na levo globoka zaseka, „a nje koncu Krapanj. — Primošten (Capocesto). — R o g o z n i c a. — Pri rtu ,p]anka« se obala obrne proti vzhodu.
Spljetski zaliv. Na desno in levo 0toki in čeri. Spije t. Prihod ob 9. uri. No-¿evanje.
Četrti dan. Sreda 23. avgusta.
Spi jet (25.000 prebivalcev).
V jutro 23. avgusta ob 6"30 izlet v S o 1 i n j železnico. Prihod 646. Naprosili bomo kon-servatorja monsignora Buliča, da nam razkaže izkopanine, ki se vrše pod njegovim vodstvom.
Solin (rim. Salona). Jako zanimive izkopanine iz rimske in prvokrščanske dobe. Mestno ozidje, vodovodi, kopeli, gledališča, bazilike, pokopališča itd. Odhod iz Solina 1031, povratek v Spljet 10'44. Obed. Ogledovanje Spljeta. — Dioklecianova palača, 30.000 m2. V njenem okviru je sezidano skoro vse staro mesto, kjer stanuje do 3000 ljudi.
—	Stolnica, mavzolej cesarja Diokleciana, ki je v njem tudi pokopan. — Aeskulapov ali Jupitrov tempelj, zdaj baptisterij. — Arheološki muzej. — Strofimayerjeva obala. — Bačvice (kopeli), Kataliničevi vrti. — Povratek v novo mesto. — Hrvojina kula (benečanski stolp). — Gradska obala. — Mramornati vodnjak cesarja Franca Jožefa.— Spomenik Luke Botiča. — Izprehod na Marjan. Prekrasen raz-. §\ed. Tam bi bila lahko skupna večerja. — Prenočevanje. —	v
Namesto izleta v Solin bi se mogel prirediti izlet v Trogir, kamor bi pač bilo izletnike bolje volja. Trogir (Trau) je najzanimivejše in najbolj karakteristično dalmatinsko mesto. Povse srednjeveškega značaja.
Peti dan. Četrtek 24. avgusta.
Odhod iz Spljeta ob 4'00 zjutraj z »Dalmacijo».
H v ar (Lesina). Prihod 630, odhod 650. Avstrijska Madeira. Mesto ima deloma še utrdbe. Dve trdnjavici, na levo Fort Spagaolo iz 14. stoletja, na desno Napoleon izza francoske okupacije. Stolnica, lombardski slog iz 14. stoletja.
Vis (Lissa). Prihod 8-10, odhod 830.
—	Zgodovinska znamenitost Spomenik dne 20. julija 1866. padlim pomorščakom. Palme in rožiči
Komisa. Prihod 945. Izlet v Bisove (Busi) 10-—. Modra špilje. Slična oni sve-tovnoznani na otoku Kapri. Vhod 1 '/2 m visok, 3'/. m širok. Špilja 30 m dolga, 16 m široka. Globočina 16—18 m. Modra luč nastane za-radi podmorskega vhoda na nasprotni strani.
ugodnem stanju solnca prodre dnevna s,etloba skozi podmorska vrata do dna špilje, koder se odbija. Voda absorbuje vse "fige žarke, in le modri trakovi prodro na PoTršje.
Iz Bisova nazaj v Komiso, odkoder °dhod ob 1100 zvečer z Lloydom.
Šesti dan. Petek 25. avgusta.
Parnik zavozi v kanal Pelješac. Na levo Polotok Pelješac (Sabiancello), na desno
Krč (Curzola). Na pečini Glavat svetnik. Na desni Qtok Miljes (Melada), na v° nadalje več otokov: Jakla, Župana, °Pud in otočičev. ^ Gruž-Dubrovnik. Prihod 730, od-
930. — Med Gružem in Dubrovnikom Polotok Lapad. — Otok Lakroma. — ^ trdnjavami Punta d'Ostro na levo, Made" a na °t0ku Rondoni in Pta- d'Arca na polotoku Cuštica kotorsko ustje
di Cattaro). V ozadju Novierad
(Castelnuovo). Na levo se zaje hercegovinska Sutorina (pred okupacijo neutralno ozemlje) v Dalmacijo prav do morja; rt Kobila. — TeodoŠki zaliv; arzenal c. in kr. mornarice. — Kanal »le Catene« se je svojedobno zapiral z verigami, odtod ime. — Kotorski zaliv. —
Kotor. Prihod 130. — Prekrasen pogled. — Kotor ima kakih 4000 prebivalcev. V starem veku Ascrivium. Nima mnogo zanimivega. Jako ozke ulice. Interesantne stare hišice. Stolnica. Izprehod proti Lovčenu do razgledne točke »Bella Vista«. — Prenočevanje. —
Sedmi dan. Sobota 26. avgusta.
Odhod iz Kotora 6-00 z Lloydom.
Rižana (Risano). Prihod 7'15, odhod 815. — Najstarejši dalmatinski kraj, ustanovljen najbrže v drugem stoletju. V ozadju znamenite KrivoŠčije.
Novigrad (Castelnouvo). Prihod 10'00, odhod 10'30. — Staro ozidje in stare trdnjave. Na vrhu Fort Spagnuolo iz 1. 1538. Trdnjava v nižavi — Forte die Terra — je še starejša. Mesto je ustanovil 1. 1373. prvi bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanovič. Nekdanja prestolnica vojvodine Saba, ki jo je ustanovil Štefan Kozača pod cesarjem Friderikom IV. 1. 1440. Današnja Hercegovina.
Čavtat (Ragusa vecchia). Prihod 12'30, odhod 130. — Menda stari Epidaurus.
Gruž. Prihod 2 30. Obed. Izprehod v Dubrovnik. Raz Boninar (Bella Vista) diven pogled na Dubrovnik, Lapad, Pile, Lovrijenac (Fort S. Lorenzo) itd. — Pot drži po visoki, strmi obali. Velike agave in kakteje. Predmestje Pile. Nova bolnica. Mestni park Gradac. Hotel Imperial. Skozi pileška vrata vhod v Dubrovnik (Ragusa, kakih 15.000 prebivalcev). — Staro in močno ozidje (miri od grada). Zgodovinsko jako zanimivo mesto. Pred pileškimi vratmi je monumentalen vodnjak kiparja Rendida z vilo iz Gunduličeve drame »Dubravka». Skozi vrata se pride takoj na plačo (stradone), ki je bila svojedobno kanal. Palače so si čudno slične; nastale so istodobno po potresu 1. 1667. Na levo cerkev Sv. Spas. (S. Salvatore) s klasičnim pročeljem iz 1. 1520. Dalje frančiškanska cerkev z zanimivim zvonikom 1. 1424, v 17. stoletju deloma prenovljen. Lepa gotska vrata. Samostanska lekarna je izmed najstarejših v Evropi. Na koncu plače je na levo dogana, pred njo Roland-soha, znak trgovske prostosti. Na desno rektorska palača, sezidana 1388—1424, prenovljena po potresu 1. 1667. Lepo dvorišče. Rektor je bil za republike predsednik malega sveta. Poleg rektorske palače občinska hiša, lokalni muzej in gledišče. — Cerkev sv. Vlaha, dalje stolnica Velika Gospa. Slika v velikem oltarju (Vnebovzetje Marije) pripisujejo Ti-zianu. Na stranskih altarjih tudi znamenite slike, ki so jih slikali Pordenone, Palma star., Andrea del Sarto itd. Obe cerkvi sta baročni. Gunduličev trg s spomenikom od Rendiča. Vojaška bolnica, prej jezuitski samostan, in Collegium Ragusinum. Izprehod po ozidju v spremstvu vojaka; dovoljenje se izposluje na komandi. — Na vzhodnem koncu plače pločka vrata. — Mala luka (Cassone). — Samostan Dominikancev. Krasne slike. Znamenit obhod (Kreuzgang) — Rastlinstvo okrog Dubrovnika se bliža tropičnemu. Palme, agave, velikanske platane, kakteje itd. — V Dubrovniku ali Gružu prenočevanje. (Konec.)
Razgled po šolskem svetu.
— Češka šola v Litomericah. Dne 24. pret. m. je upravno sodišče na Dunaju razglasilo razsodbo glede pritožbe občine Litome-rice in nemškega mestnega šolskega sveta proti naučnemu ministrstvu, ker je dovolilo ustanov-ljenje javne češke ljudske šole v Litomericah. Upravno sodišče je odbilo utok kakor neosno-van ter je obsodilo občino v plačanje stroškov v znesku 1200 K. S tem je torej priznano, da živi v Litomericah tako močna češka manjšina, da ima po zakonu pravico do češke šole.
Raznoterosti.
X Ljudsko štetje na Ruskem. Rusko cesarstvo je imelo, kakor kaže baš končano ljudsko štetje, 1. januarja 1910. leta 160,095.200 prebivalcev. Zadnje štetje se je vršilo na Ruskem leta 1897. Od takrat pa do danes se je pomnožilo prebivalstvo za 26*2%, to je okolo 33,199.000, kar znači lep napredek. Po deželah se razdeli rusko prebivalstvo sledeče:
v evropski Rusiji 116,505.000, na Poljskem 11,671.000, v Kavkaziji 11,392.400, v Sibiriji 7,878.500, v Osrednji Aziji 9,631.000 in na Finskem 3,015.700 prebivalcev. Osminka vsega prebivalstva, to je približno 21 milijonov Rusov, živi v večjih mestih, drugi pa so razdeljeni po manjših mestih, vaseh in selih.
X Poraba alkohola na Francoskem. Ravnatelj psihiatričnega zavoda v Bizerti je obelodanil naravnost neverjetne podatke o vse veči porabi alkohola na Francoskem. Francoska stoji z ozirom na porabo alkohola na prvem mestu med vsemi evropskimi državami. Leta 1907. so porabili v Francoski 129 milijonov litrov alkohola ali 3 31 litrov po osebi. Posebno se mnogo porabi absinta. Poraba absinta se je od 700.000 litrov leta 1874. povišala na 36 milijonov litrov leta 1910. Po tej porabi alkohola trosi Francoska sedaj vsako leto za alkohol lepo vsoto treh milijard frankov.
X 150.000 mark v mravljišču. Blizu Hanoverja so si neznani tatovi izbrali zares čudno skrivališče za ukradeni denar. Na binkoštni pondeljek sta dva delavca našla v tamošnji okolici mravljinšče, v katerem je bilo 150.000 mark.
X Poljska razstava v Berlinu. Zveza poljskih obrtnih društev priredi meseca avgusta (26.-28.) v Berlinu obrtno razstavo, ki jej je svrha, da pokaže, kaj se in kako se v Poljski dela na polju' industrije in obrti. Posebni oddelek bo za ta dela poljskih žensk.
Zahvala.
Učiteljiščni abitnrienti in abiturientke se kar najtopleje zahvaljujejo cenjenemu učitelj-stvu, zastopnikom raznih korporacij in vsem ostalim udeležencem za mnogobrojen poset našega zborovanja. Posebno zahvalo izrekamo vsem gospodom pozdravnim govornikom: predsedniku „Zaveze jugoslov. učiteljskih društev" učitelju J e 1 e n c u , deželnemu poslancu G a n g 1 u , ki nas je pozdravil v imenu „Zveze slovanskega učiteljstva" ter g. N a -g 1 i č u za pozdrav v imenu svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva. Za lep pozdravni govor izrekamo posebno zahvalo srčnemu prijatelju učiteljstva g. prof. Jugu in g. Ve-s e n j a k u , uredniku „Sloge". Zahvala dalje g. poročevalcem listov in g. učitelju Ivanu Dimniku, ki nas je s pravo požrtvovalnostjo podpiral v pripravah za naše zborovanje.
Izrečena naj bo na tem mestu dalje zahvala vsem onim, ki so pripomogli k našemu krasno uspelemu vrtnemu koncertu: g. gostilničarju, ki je znan kot velik prijatelj učiteljstva in po svoji točni in solidni postrežbi, našim pridnim orkestrovcem in pevcem, g. nad-učitelju črnagoju, ki nam je podaril kot gmotni prispevek vrtnega koncerta veliko množino cvetlic, vsem gospodičnam-prodajalkam cvetlic in narodnega blaga; slednjič srčna hvala vsem ostalim udeležnikom vrtnega koncerta, ki so z gmotnimi prispevki položili temelj za učiteljiščni sklad.
Listnica uredništva.
V kočevski okraj: Danes nam je zmanjkalo prostora, porabimo prihodnjič. Pozdrav! — P. K. v P.: Tak predlog, seveda jako previdno sestavljen in še previdnejše utemeljen, bi bil umesten. Boljše pa je, če bi ga ne bilo treba.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 296.	Štajersko.
1-1
Na osemrazredni ljudski šoli v Orešju je stalno popolniti mesto šol. vodje z dohodki II. plačilnega reda.
Prošnje za to službo je vlagati po službenem potu pri krajnem šol. svetu v Orešju do 20. julija 1911. Okrajni šolski svet v Brežicah, dne 21. junija 1911.
Priden ia pošien
z dežele, ki ima veselje do barvarstva in snaženja oblek se sprejme takoj v
kemični tavalniei in snažilnici oM Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip štev. 8.
m.!_
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za flzikalične poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::

i
Iv. Bonač
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.

J. Jax
Ljubljana
Dunajska centa
11 II
Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroji.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podari».
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od '/a2-—Vi3- ure popoldne in vsako soboto od 5.—1L7. ure iveier ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali o. kr. poštne hranilnice (čekovni račun it. 886.313). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hr»n!'nlh vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej •podaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in planik), zastava premičnin,
zemljišč in vknjiienih terjatev, predznamba na plačo ali pencijo. Prošnje sa posojila brezplačno proti vpošiljatvi 30 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posoj > naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna delež») se vrača po načina:
A v 12 mesečnih rokih, in «ieer 11 rokov i 9 K — h, 12. rok K K 78 h B C D E F
a
18 .	- . „ 17	n ti ^ n	Ji.	n	18.	n	3	n	56
84 „	n n - 23	n n 4 „	50	n	24.	n	4	n	—
38 .	. n - 37	n n 3 „	—	n	38.	n	—	n	66
4« .	,, - „ «	n n 2 „	50	n	46.	n	1	n	81
60 .	■ n ti 59	» » 2 n	—•	n	60.	n	—	n	70
70 „	n . n 69	n * 1 rt	76	n	70.	n	1	n	4S
86 „	i» ■ . 8*	n n 1 ii	50	n	86.	n	1	n	26
Zadružni lokal je v Ljubljani,
FranflSkamrita itttea	v »oriopju
Učiteljske tiskane I, w«str.
3E
3E
3E
£
]
V
5'ovenska Šolska
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezka „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
\ a
r
/
3E
3EÜE
3E


Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev priporoča v mnogobrojno naročanje oz. kupovanje svoje liste in mladinske knjižice, ki jih izdaja, zalaga in ima v svoji zalogi, in sicer:
Učiteljskega Tovariša
šolsko-politiški list.
Vseletna naročnina 10 K, upravništvo na Marije Terezije cesti štev. 8.
Zvonček
mladinski list. Vseletna naročnina 5 K, upravništvo Frančiškanska ulica št 8.

Popotnik
äs
pedagoški list. Vseletna naročnina 6 K, upravništvo Primskovo pri KTanju.
Jan Legova knjižnica 1. in II. zvezek:
Dane.
jpovest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej Rape. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Turki pred Sv. Tilnom.
Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij Slapšak. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski.
Naročajte iii širite naše liste in knjižice? Naročajte Domače ognjišče in Našo Bodočnost!
Vodstvo Zaveze.
-Ar


Društvo za z učiteljskega
v Liu bl
,.; f
ima v zalogi naslednje knjige:
1.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu 1. Spevoigra za šolsko mladino. Cena 4 K. Prav primerna knjiga za šolarske, lokalne in okrajne učiteljske knjižnice.
2.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 10 v. Priročna knjiga za učence in učenke pri petju.
3.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 v.
4.	A. Rape: Mladini. I. zvezek. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
5.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek. Cena vezani knjižici 1 K, s pošto 16 v več.
6.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I. zvezek. Pripovedni spisi. Cena vezani knjigi 1 K, s pošto 16 v več.
7.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige! Priporočajte jih prijateljem učiteljstva!
i?
K
Jubilejska
samopomoč
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice. Za sprejem se je zglasiti pri načelniku (zdaj nadučitelj Fran K s. Trošt na Igu pod Ljubljano).
V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pristopnina se ravna po starostnih letih in sicer od 20 do 25 let 2 Z 50 h, od 25 do 30 let 5 Z, od 30 do 35 let 10 Z, od 35 do 40 let 15 Z, od 40 do 45 let 20 Z, poleg tega še 2 Z za prvi smrtni slučaj in 1 Z vpisnine. Letno se plača za rezervni fond 2 Z, ki je znašal konec X. upravne dobe 6179 K 98 h.
Po društvenikovi smrti izplača nacelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 Z, kolikor je društvenikov. Po smrti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 Z za nadaljni slučaj smrti.