VOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVIII (42) Štev. (No.) 34
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 31 de agosto — 31. avgusta 1989
Komunisti vsega sveta... XXX. Slovenski dan v Kanadi
Po svetovnem časopisju sodeč ko-munisti nikjer več ne slede Marxo-vim pozivom po združitvi za dosego proletarske oblasti. Nasprotno, zdi se, da jih vse bolj skrbi nerešeno vprašanje, kako naj ¡priborjeno o-blast ohranijo, medtem ko nekateri med njimi celo teoretizirajo, kako bi bilo mogoče čim ceneje ali vsaj začasno preložiti odgovornost oblasti na kaki druga ramena, pa vendarle obdržati vajeti—
To seveda ni lahka naloga, če u-(poštevamo, da jih je pot, ki naj bi jih „nujno“ vodila v brezrazredni raj, pripeljala skozi kri in nasilje v brezprimerno zagato.
Če so kdaj dvomili o svoji popularnosti, je teh dvomov zdaj gotovo že dolgo konec. Ljudstvo jih noče ne na Kitajskem ne v Rusiji in ne na Poljskem, ne v Sloveniji, ne v Estoniji, ne na Madžarskem...
Ker se ine morejo več izgovarjati, da bi bili predstavniki ljudske volje, jim preostaja le še oblast, ki prihaja po Mao Cetungovih besedah iz puškinih cevi... „Pušikode-mokracija“ pa je oblika vladavine, ki ji morajo komunistični teoretiki primerno sociološko podlago šele najti, a ker imajo že dolgo zgodovinsko prakso, to verjetno ne bo težko.
Saj je bila te vrste „demokracije“
Poljska bo imela po 45 letih komunističnega gospodstva novo koalicijsko vlado s predsednikom Tadeuszom tMazovvieekijem na čelu. „Sem veren človek in čutim, da nas podpira Previdnost,“ je dejal tisku večletni glasnik Walensove „Solidarnosti“. J. Onyszkievicz je označil sestavo vlade kot zadnji žebelj v krsto komunistične vlade in njenega gospodovanja.
Predsednik general Jaruzelski je po viharnem komunističnem sestanku izdal oklic, v katerem je utemeljil potrebno koalicjske vlade, v kateri bodo po sporazumu sodelovale vse politične in socialne skupine
Spretno Walensovo povezovanje „'Solidarnosti“ s strankama Združenih poljedelcev in demokratov, ki sta leta podpirali komunistično vlado, je „Solidarnosti“ uspelo doseči z njima večino v „Sejmu“ in v senatu.
Poljska je prva dežela v komuni, stičnem svetu, ki je z demokratično opozicijo dosegla brez nasilja politično zmago- Svetovni tisk primerja politične -spremembe na Poljskem z ruskimi kot- razplet političnih dogajanj in političnega tajanja in odjuge z možnostjo bodočih evropskih političnih peripetij.
Varšavska poročila zatrjujejo, da bo opozicija prepustila komunistom vojsko varnostno službo in bržkone tudi zunanjo politiko. Vodstvo države že ima general Jaruzelski, zato, tako Mazovviecki, Poljska živi, Poljska raste (tako poljska himna) v pravem vodstvu bomo našli rešitev.
Nobelov nagrajenec Walensa je na zborovanju „Solidarnosti“ v Gdanskem apeliral na zahodno pomoč in prizadevanje vseh Poljakov v delu za domovino, ki jo je treba' rešiti iz gospodarske stiske.
Demokratična vlada se bo morala soočiti z gospodarskimi težavami, verjetno manj s političnimi. Nekateri socialistični „panevropejci“ si zamišljajo Združene evropske države brez mej.
Nova poljska vlada bo nastopila v času. ko se evropski narodi pripravljajo na oklic Združenih evropskih držav. (1. 1992) Predsednik ZDA Bush je Poljski z lepimi besedami in s finančno podporo napovedal „lepše dni“.
poleg neuresničljivih obljub, strateških laži in dezinformacije vedno o-snova komunistične oblasti, od prvih revolucionarnih strelov v Petrogradu in — recimo — v Ljubljani ali na Kubi. Res da so družbene krivice obstajale tudi v starih predrevolucijskih časih, a treba je priznati, da se je posrečilo Marxovim učencem nadomestiti te s še večjimi ter splošnejšimi in to z nemalo sile. Za napredek so žrtvovali cele generacije in so v tem dosegli izredne uspehe ne le v Sloveniji temveč tudi v raznih republikah Sovjetske zveze, Kambodži in še marsikje, če že ni bilo napredka, so pa presegli vse znane zgodovinske dosežke glede žrtev.
Ker pa so marsikje ustrahovane generacije že pomrle, nastane novo nerešeno vprašanje: koliko čašo bo nove rodove še mogoče obvladati le s propagando in podkupnino različnih vrst in kdaj bo treba seči po preizkušeni metodi strahovanja? Seveda ni jasno partijskim teoretikom, če je mogoče ponoviti v istem stoletju isti recept v različnih okoliščinah pa zraven upati na prvotni u-speh. Tu se mnenja v nekdaj monolitni partiji delijo.
Del komunistov je prepričan, da je stvar uspešna tako danes kot
Poljaki, ki so se v drugi svetovni vojni bojevali na zavezniški strani — večina se je po prevzemu komunistične oblasti na Poljskem odločila za izseljenstvo — so se že takrat navduševali za svobodne države od Baltika do Jadrana (Inter-marium). Nekateri člani SNO so 1. 1945 idejo, podprli s spomenico Akcijskega odbora za slovensko državo, ker so upravičeno dvomili v demokratizacijo Titovine.
Zavezniki (Jalta) so odločili drugače in Stalin je vključil vzhodni del Poljske v svoje carstvo, iz Šlezi-je pa pregnal stotisoče Nemcev ter začrtal novo mejo ob Odri in Neissi. Ta meja naj bi bila kazen za nemški narod, ker se je s Hitlerjem odločil razširiti nemške meje izven Reicha.
Politični razvoj na Poljskem je močno odjeknil v svobodnem svetu in tudi v državah v sovjetskem bloku. češkoslovaški svobodnjaki so 21. avgusta proslavili v Pragi 21. letnico „praške pomladi“. Tisočeri ma-nifestanti so vpili po ulicah: „Naj živi svobodna P.oljska; Rusi, vrnite se v svojo deželo!“ Množica je vzklikala Dubčeku, komunistični tisk je istočasno zavračal z obširnimi članki zahteve po reformi, ki jo je pred nedavnim zahtevala spomenica vladi z 20.000 podpisi. Vlada je pozaprla številne aktiviste in jim pretrgala telefonske zveze.
j
Kakšen bo izid'med rastočim zbliževanjem svobodnjakov in do sedaj vladajočimi komunisti-reformisti na Poljskem, češkoslovaškem, na Madžarskem in drugod bodo v bližnji bo^ dočnosti odkrili veliki nazorni in razredni, spopadi med razkrajajočim se boljševizmom in življenjsko demokracijo. Narodi bodo doživeli svobodo, če bodo vztrajno in zvesto podpirali svoje demokratične voditelje.
Ideja o „skupni evropski hiši“, ki jo je Gorbačov nakazal v Parizu in predsednik ZDA Bush zavrnil, bo neizvedljiva vse dotlej, dokler ne bodo evropski narodi določevali svoje etnične meje s. posebnimi mirovnimi pogodbami. Demokratična poljska vlada bo bržkone iskala prave poti s sosednjimi državami za svobodo poljskega naroda v miru in v sodelovanju med Vzhodom in Zahodom.
Erne
leta 1917, kot leta 1942, kot leta 1945, kot... Drugi del komunistov dvomi... Ali ne bi bilo dovolj obdržati trdno v rokah recimo: propagando, gospodarstvo, šolstvo, informatiko, pa šie — na ta ali drug način — večino v parlamentu? Ljudstvo je vendar mogoče obvladati dandanes z bolj preprostimi sredstvi kot delajo to kitajski starci. Ali ne?
Ko so se komunisti vsega sveta borili za oblast, proti reakcionarjem vseh mogočih vrst, so verovali v Marxa in slepo zaupali Leninu, Stalinu, Titu, Maoju... Danes verujejo predvsem v puške, topove, rakete in seveda v kapital.
Kdor ni videl prej, vidi zdaj, da gre za bistvo, ki ni prav nič čedno. .. in ki je za las podobno po vsebini drugim krvavim totalitarizmom.
Niti nekdanji „smrt fašizmu“ ni danes že več varno geslo, ko pa tovariši ne vedo, če s takimi vzkliki ne kličejo smrti sebi na glavo. Saj ali ni bil tudi Mussolini malenkost, pa glej, kako je končal in to, ko se ni nikdar odpovedal socializmu. Marsikateri „napredni tovariš“ bi bil v zadregi, če bi moral iskati razlike.
In perestrojka? Ali bo le potegnila partijo za lase in z njo vso zavoženo družbo ? To bi bilo nekaj ! In čeprav bi pri tem trpela prvavover-nost, oblast je le oblast. Škoda le, da verjamejo vanjo zaenkrat evropski socialisti bolj od samega Gorbačova.
Ko je ljudstvo enkrat spregledalo, je vprašanje, če jih lahko pomiriš z „glasnostjo“, in je za vsak slučaj varneje poklicati na pomoč tanke.
Slovenski komunisti, kar jih je še pravovernih, so na istem kot.njihovi tovariši drugod v ljudskih republikah. Pa tudi tisti, ki niso ravno ¡pravoverni, niso dosti na boljšem...
Najbolj so jo pogruntali še oni, ki so že pravi čas zlezli s tigra, za katerega pravijo Kitajci, da je laže zajezditi kot raizjezditi.
Pa še ni gotovo, da jih mrcina ne ugrizne...
Komunisti vsega sveta, kam ste zavozili pol človeštva — in sebe?
KPS ali ZKS, kam si zavozila našo domovino?
In za kakšno ceno...!
P. T.
VIHAR NA® “LIPO SPRAVE”
Kot smo že pred časom poročali, je uprava Žal 12. junija letos zahtevala od tistih, ki so lipo vsadili —-da jo odstranijo. Pogajanja so se vlekla, tako da se je lahko pri njej dovršila komemoracija za pobite domobrance.
Sedaj se boj za lipo in proti njej — dejansko simbolični boj za spravo ■— nadaljuje Slovenska' demokratična zveza je poslala v Delo dopis, „da apelira na vse pristojne forume. da s strpnostjo in razumevanjem prispevajo, naj lipa sprave na tem prostoru ostane opomin tudi za prihodnje rodove“.
Mogoče ne veste, da ...
—	da je dr. Rudolf čuješ začel v Kanadi izdajati šapirografirano revijo NOVI RAZGOVORI IN RAZGLEDI (List študijskega krožka za slovensko kulturo) iin napovedal novo številko jeseni (Naslov: 26 Xavier Drive, Anti-gonish, N. S., B26 1G9)...
—	da je ljubljanska nadškofija prodala: v Bohinju znano Mlakarjevo hišo, kamor so poleti hodili na oddih ljubljanski škofje...
MLADIKA, Trst, št. 7
■MBamMiHHiniiiiniMaiHiannniiiuHMMiuaiiiiiuiim«i»nHmmi»Hiiii«iiiiuiuNiiMNi
Koalicijska vlada na Poljskem
Letos so Slovenci v Kanadi praznovali že svoj jubilejni 30’. dan; bil je posvečen Sloveniji. V nedeljo
30.	julija so se zbrali na slovenskem letovišču pri Boltonu, kjer je bila zjutraj najprej maša, po kosilu pa se je popoldan razvilo zborovanje s petjem slovenske in kanadske himne in pozdravnim nagovorom podpredsednika Šlovenskego-kanadskega sveta dr. Petra Klopčiča. Med drugim je dejal:
IZ GOVORA DR. PETRA KLOPČIČA
„Lahko bi rekli, da se je slovenska -skupnost v Kanadi lepo razvijala v zadnjih 30 letih. Podobne sodbe pa ne moremo izreči za našo domovino Slovenijo. Prav sedaj je v veliki krizi, ki bo kmalu dosegla višek. Dodaten problem zanjo je še nastanek Združene Evrope. Ta gospodarska skupnost bo imela in že ima ogromen vpliv na Slovenijo, ki pa ni soudeležena pri formuliranju
zakonodaje te velike skupnosti, zato se mnogi boje, da bo trpela škodo v svojem odnosu do Evrope.
Kaj lahko mi Slovenci naredimo za Slovenijo v tej kritični dobi? Predvsem je treba čim bolj oživeti vse naše inštitucije, organizacije in prireditve. Ko bodo vsi videli, . da so naše prireditve dobro obiskane in da so naše organizacije polne življenja, nas bodo bolj spoštovali in bo zrasel tudi naš politični vpliv, katerega naš narod tako nujno potrebuje.“
Sledila je deklamacija Adrijane Jamnik-Sousa, nastopila je plesna skupina Šmarnica, ki jo vodita Metka Škulj in Francka Por, Blaž Potočnik pa je zapel kot solist pesem Domovina. Slovenska' telovadna zveza pa je pripravila rajanje otrok..
Slavnostni govornik je bil dr Peter Urbanc, predsednik Slovenske demokratske stranke in podpredsednik SNO. Njegov daljši govor bomo objavili v nadaljevanjih, ker je zanimiva in prodorna analiza' trenutnega položaja v Sloveniji.
ČAS PRELOMA
Leto 1918 nas spominja osvoboditve izpod Avstrije. Vse premalo se danes zavedamo, v kako veliki nevarnosti potujčenja in asimilacije ¡smo bili Slovenci. Kot potomec koroških Slovencev, ki izginevamo, visoko cenim delo dr. Antona Korošca in nadškofa Jegliča, ki so z Majsko deklaracijo nakazali pot in akcijo gen. 'Maistra, ki nam je rešil vsaj polovico današnje Štajerske z Mariborom vred.
Gledajoč nazaj na pritisk cesarske Avstrije, teror Hitlerjeve Nemčije in pritisk sedanje Avstrije, lahko trdim, da bi danes slovenski narod komaj obstajal, če bi 1. 1918 o-stali v Avstriji. Pomislite, kako lahko delo bi imeli Nemci, saj se je 1. 1910 v Mariboru izjavilo 30.000 prebivalcev za Nemce in samo 2.500 za Slovence.
Velik poraz nam je prineslo leto 1945. Znebili smo se nemškega in avstrijskega pritiska, verjetno za vedno. Malo smo si celo popravili mejo na zahodu, tudi tam je italijanski pritisk danes neprimerno manjši. Poraz je v tem, da je ideal naših prednikov, ustvariti si zedinjeno Slovenijo, ob tej silno ugodni priliki ostal neizpolnjen. Strnjeno naseljeni Slovenci v Porabju, na Koroškem in Primorskem so ostali v sklopu tujih držav.
Najbolj smo bili prizadeti z nastopom komunistične diktature. Težke posledice so bile vidne takoj. Zgi-nevale sa osebne in politične svoboščine in pravice. V ekonomiji se je začel križev pot našega gospodarstva. Kar je najhuje, slovenska identiteta in obstoj sam postajata resno ogrožena.
Največji ruski pesnik Aleksander Puškin, je 100 let pred rusko revolucijo zapisal: „Naj Bog ne vidi ruske revolucije, to bi bil upor brez smisla in usmiljenja.“ Danes po 45 letih lahko trdimo, da je ravno to bila slovenska revolucija.
Najhujša posledica je spor, ki je bil vnesen v našo javno in privatno življenje. Ta traja še danes in je tako strupen, da bo zginil šele z zginotjem režima.' V nedogled se ponavlja očitek sodelovanja ¡z okupatorjem in prisega.
Ko sovražnik zasede deželo, gre življenje naprej. Preskrba hrane, transport, zdravstvo, sodnija, policija delajo -naprej. Na žalost brez sodelovanja z novo oblastjo ne gre. Še nikdar nisem slišal ali bral, da bi za časa okupacije kriminal in teror prenehal. Nasprotno, še večja sta.
Mednarodne pogodbe se podrobno pečajo z dolžnostmi in pravicami o-kupatorja. Te določajo, da mora o^ kupator pustiti v vseh službah tudi najvišje uradnike prejšnje uprave.
Okupator sme zahtevati od uradni-štva in policije lojalnost, korektnost, ne pa zvestobe.
Samo to, kar je predvideno in določeno v teh mednarodnih pogodbah, se je dogajalo v Sloveniji. V to področje spada tudi prisega domobrancev, ki je določala borbo proti komunističnemu terorizmu na slovenskih tleh. Ko pogosto analiziram tista težka leta, vedno pridemo do zaključka, da so Adlešič, Natlačen in drugi prezgodaj podali ostavko na razne položaje pod Italijani. Ostati bi morali v službah in reševati pod še tako neugodnimi prilikami slovenska življenja.
V zasedeni Evropi, Belgiji, Danski, Češki, Angleži na zasedenih otokih itd. so z Nemci sodelovali, nihče se nad tem ni razburjal. Izjema so naši komunisti in njihovi sopotniki in nekateri disidenti, ki iz tega normalnega sodelovanja z okupatorjem delajo problem narodne časti.
Velja poudariti dejstvo: V Sloveniji se med vojno ni pojavil en sam vpliven politik ali javni delavec, ni se pojavila ena sama organizacija, ki bi zavestno in prostovoljno zagovarjala vključitev Slovenije v italijanski imperij ali nemški rajh. To in to samo bi bila res narodna izdaja.
Z očitkom izdaje in nedovoljene kolaboracije je povezano neko stalno,. nedoločeno ponavljanje nekakšnih napak slovenske Cerkve, slovenskih politikov in drugih. Podrobnosti napak pa nihče ne razloži in določi. To je poznana stalinistična metoda zasliševanja, ho preiskovalec ne more najti niti obrise kakega resnega nrestopka. Ker tega ni, pa z grožnjami, mučenjem in obljubami prisilijo žrtev, naj se sama obtoži.
Tipičen sl,učaj take stalinistične metode je nedoločeno toženje našega škofa dr. Gregorija Rožmana.Za-dostuje analiza njegove obtožnice. Ta je neosnovana, primitivna in neobjektivna. Vsak resen državni tožilec bi jo moral izvreči. V njej ni enega samega dejstva, ki bi pomenil kak prekršek proti slovenskemu narodu.
(Se nadaljuje) ODSTOP
Tk pred zaključkom lista nam je Vinko Levstik iz Gorice sporočil po telefonu, da je odstopil s svojega visokega položaja član predsedništva SRS France Popit, ker se ne strinja s sedanjo politiko slovenske Zveze komunistov. Popit je eden od najbolj znanih pristašev „trde roke“, „zdravih sil“ in nasprotnik sedanje bolj liberalne linije slovenske partije.
»
MED KNDIGRMI IN REVDRMt
Tone Mizerit
se narod prestolnice sam izreče, di. rektno med obema najbolj vo-ljeni. ma kandidatoma, kateri naj ga predstavlja v senatu.
TIŠINA JE ZDRAVA
Irene Mislej JANEZ BENIGAR
Izbrano gradivo, Ljubljana 1988
V okviru Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete na ljubljanski univerzi je v začetku letošnjega leta izšla' knjiga, ki jo je priredila dr. Irena Mislej, hčerka tukajšnjih predvojnih izseljencev, ki sedaj živi v Ljubljani in se predvsem ukvarja s prikazovanjem Slovencev v Argentini. To pot si je izbrala slovenskega učenjaka Janeza Benigarja, ki se je tu naselil že pred prvo vojsko.
Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem so prevodi nekaterih Behi-garjevih spisov, v drugem pa dr. Mi-slejeva objavlja svojo študijo o njem.
Podane so 'Benigarjeve razprave: Pojem časa pri Araukancih, Pojem prostora pri Araukancih, Pojem vzročnosti pri Araukancih, Araukan-aki bogovi, Araukanska verovanja, Patagonija razmišlja.
Vse te razprave so izšle v znanstvenih publikacijah Argentine ali v knjigah (pred kratkim so prva tri izšla ponatisnjena v posebni knjigi). V njih filozofsko in antropološko raziskuje nekatere duhovne stalnice v načinu mišljenja Araukan-cev, kakor tudi njihovo verovanje; zadnje pa so posvečene političnim in socialnim problemom, ki so jih ti doživlja’ v stiku z belimi naseljenci. Zelo globoka razmišljanja dokazujejo. da je prodrl resnično v indijansko dušo ter jo znal dobro opisati. Ni Čuda da štejejo danes doma Benigarja (poleg dr. Ehrlicha) kot najboljšega predvojnega ‘slovenskega etnologa (npr. Zmago Šmitek).
Videt: , je, da so mišljenjske kategorije Indijancev drugačne kot evropske. zato so vredne študija.
Te‘članke je prevedla avtorica (to vsaj mislim, kajti izrecno ni nikjer tega povedano) v zelo lepi slovenščini; posebne pohvale pa je to vredno, sai ni bilo lahko prevajati filozofskih terminov iz španščine, pa še z araukanskimi primeri. Na vsak način se prevod bere gladko. Primerjal sem nekatere odstavke s španskimi originali. pa nisem našel pomenskih napak.
Drugi del' je posvečen Benigarju samemu pa tudi zgodovini Slovencev v Argentini med obema vojnama.
Kot prvi je njegov življenjepis, ki ga precej obširno prikazuje. Pri tem UDorablja vse vire. ki so pisali o Benigarju. kakor razne enciklopedije, SLB, posebno pa še Sulčičevo delo El sabio que murió1 sentado. Pri tem omenja tudi naše vire, kot članke v Meddobju. Franceta Papeža, dr. Debeljaka (Martín Fierro) pa tudi
Hladnika, inž. Leskovarja in druge.
Tudi ta pregled dr. Mislejeve ni rešil vprašanja, zakaj je odšel Be-nigar iz Evrope- Jasno je samo to, da se je nekaj hudega dogodilo, da ni mogel končati svojih študij v Pragi. Kot sem dobil tu informacije od nekega Benigarjevega prijatelja, se je v Pragi pridružil neki tajni skupnosti (komunistom? nihilistom?), ki so mu finančno pomagali, a končno zahtevali od njega kot plačilo neki zločin. Tega pa ni hotel in se je tako moral umakniti pred maščevanjem. To verzijo bi bilo treba še natančno zapisati in objaviti.
Posebej pa avtorica opisuje vso slovensko skupnost v Argentini v tistih časih, kakor tudi Benigarjeve prijatelje, ki so prišli z njim, inž. Gabrijela Brinška, inž. Bogumila Žnidaršiča, inž. Cirila Jekavca in e-konomista Franceta Kraševca. Obenem tudi Mislejeva prikazuje prve začetke slovenske skupnosti, časopisje, dopise in življenje predvsem o-menjenih izobražencev, o katerih smo vedeli dosedaj bolj malo.
Za konec pa je dodan še zgodovinski in zemljepisni okvir, kjer je opisana spanška kolonizacija indijanskega ozemlja, „pohod v puščavo“, pa opazovanja misijonarja Ludvika Perniška, ki je dolga leta deloval v krajih Benigarjevega življenja- Prikazana je tudi zgodovina Argentine v prvih letih 20. stoletja, da se lahko tako Slovenci orientirajo- v zanje neznani deželi. Dodan je tudi zemljevid province Neuquen.
Študija dr. Mislejeve je precej izčrpna, njene navedbe in opombe dajejo veliko vrednost znanstvenemu aparatu, objektivno- črpariz vseh virov, ki so ji na razpolago-.
Omenil bi samo problem, ki ga —• kot je videti — avtorica tudi ni mogla rešiti: sklanjanje španskih imen. Piše- npr. V Janin de los Andesu (str. 103); v Juninu de los Andesu (123); od Junina de los Andes (127); v San Carlosu de Bariloche (133) pa v razvoju Bariloč (141) ter iz Bari-locha (78); reka Kolorado,' v Chipo-lletiju (142) in v Chipolleti (144); do Viedrna (78) itd. Problem je .ostal odprt.
V knjigi ni točno označeno (razen v španskem in angleškem krajšem uvodu na začetku), kje in kdaj m izšle Benigarjeve razprave -o- času, prostoru in vzročnost pri Araukancih.
Knjigo bogatijo tri risbe akad sli-kariee Bare Remec, ki je vedno rada zahajala med Indijance in ji je tudi v teh risbah uspelo zajeti dušo tiste pokrajine na meji med pampo in Andi.
Zadnje čase se mnogo piše o ,,rea-lineaciji“, ki je’ sedaj blesteča zvezda na argentinskem političnem nebu. Pojav je po svoje zanimiv, kajti mnogo ima opraviti ¡z mladoletno boleznijo, ki jo preživlja argentinska demokracija. Težava je v tem, da vročina včasih preveč naraste, in se kdo celo prične bati; kaj sedaj, kakšno zdravilo, koliko časa traja, itd.
SVOJI K SVOJIM
Dejansko gre za neke vrste „ločitev duhov“. Morda bo stanje argentinskih političnih strank še dolgo ostalo tako, kot je danes. Lahko pa se zgodi, da bodo spremembe vedno hitrejše, in vedno 'bolj temeljite, zaradi česar se mora v dobi kratkih let zemljevid argentinske politike, zlasti v ideološkem smislu, globoko spremeniti.
K temu pojavu je mnogo pripomogel nastop peronistične vlade. Priznati je treba, da je Menemov nastop, sestava vlade in zlasti politična linija, ki jo je vpeljal, zdramila sicer uspavane strukture tukajšnjih strank. ¡Niso vsi radikali tisti, ki so v radikalni stranki; mnogi tistih, ki volijo liberalce, nimajo mnogo opraviti z liberalizmom; in končno, kakšen naj bi bil danes ideološki lik člana peronistične stranke?
Zato ni čudno, da prisostvujemo pojavu, ko v posebnih anketah predsednik Menem prejema priznanje članov skoraj od levice do desnice. Še manj se moramo čuditi razburjenju senatorja De la>Rua, ko vidi, kako- se mu izmika možnost za novo senatorsko dobo, zaradi sporazuma med neronističnimi in liberalnimi volivci. In končno je popolnoma logičen pojav nove Socialne fronte
'Za zaključek čestitam avtorici dr. Ireni Mislej za bogato delo, ko je Slovencem predstavila delo in mišljenje velikega znanstvenika v Argentini, pa za opis njegovega življenja ter za vso tisto dobo iz prvega naseljevanja Slovencev tu, ki je bila do--sedaj malo poznana. In za njeno znanstveno- nepristranost, ko je upoštevala tudi vire naše politične e-migracije in tako popolnoma izpolnila'svoj namen, ki ga prikazuje v u-vodu:
„Prevod Benigarjevih spisov in kulturno-zgodovinski in zemljepisni okvir njegovega življenja bosta, u-pam, pomagala oblikovati zgodovinski spomin o bogatem življenju Slovencev v Argentini in hkrati zavest o t. i. ‘skupnem slovenskem kulturnem prostoru’, ki naj bi vključeval vse Slovence po svetu.“
(Humanizem in osvoboditev), ki naj bi jo tvorili odcepi krščanske demokracije, demoprogresistov in neodvisnih levičarjev.
Katerikoli izmed teh in drugih pojavov sam po sebi m-o-rda ne ¡zgleda važen. Celo ga lahko zamenjamo z dosedanjimi kaj običajnimi in skoraj navadnimi koraki, tako dragi argentinskim političnim krogom, ko se skupine in skupinice cepijo in spajajo, a če preučimo ideološko ozadje, in zlasti perspektive za bodočnost, ki jih imajo ti podvigi v kali, se moramo zavedati, da prisostvujemo odločilnim dogodkom za bodoče stanje strankarskih struktur.
Ko smo že omenili senatorja De la Rua, obrazložimo, da je na zadnjih volitvah od vseh kandidatov prejel največ volivcev (22) proti devetnajstim perc-nistom peronistične-ga kandidata. A sedaj liberalci že objavljajo, da bodo oddali svoje glasove peronizmu, in s tem preprečili ponovno izvolitev De la Rue. Ta, spričo političnega poraza, išče legalnega izhoda, in išče kako bi mogel zahtevati ponovne volitve, kjer naj
Slovenščina
KAVA IN HLAČE
Nekatere naše besede so- si priborile posebno obliko in zahtevajo, da jim drugače strežemo kot večini drugih. Te besede so redke, a v vsakdanjem življenju jih pogosto rabimo. Navadno pomenijo eno samo stvar, imajo pa obliko množine. Vilice, škarje, usta, gc-sli, orgle, hlače, klešče, očala, vislice, jaslice In še nekatere. Kadar mislimo samo na eno od teh omenjenih, hočemo reči; so vilice... Zveni kot bi jim izražali nekakšno posebno spoštovanje. Na' to- smo se že navadili in nam gre kar gladko z ježka. Tudi jih sklanjamo Kot vsako množino drugih reči: Ne najdem svojih očal, ne govori s polnimi usti, kava se je polila po' hlačah, Anka ima veselje z orglami, teliček se je pririnil do jasli, nimam klešč ne butaj z vrati.
Težave nastanejo-, kadar je teh reci po več. Dve hlači? Z navadnim števnikom dve, tri, pet -— ne opravimo ničesar. Beseda, ki si je v ednini priborila -častitljivo obliko mno-ine, ima tudi v dvojini in množini svoje posebne ¡zahteve. Za takšno o-blikovanje rabimo namesto glavnega številnika ločilni številnik: dvoje, tro je, -četvero, stotero. Dvoje hlače, troja očala, četvere gosli, devetera usta, dvoje jaslice. Zgodi se, da je komu
i* imiihioiiii
Pozornost je pritegnila tudi pole. mika med sedanjim in bodočim predsednikom. Dr. Alfonsin se je namreč ¡zadnje čase večkrat javno oglasil. najsibodi v. obrambo „napadane“ radikalne stranke, najsibodi v kritiko nekaterim korakom nove vlade. Sedaj je „nasvetoval“ predsedni. ku Menemu naj ne nadaljuje po po-ti oprostitve sojenih vojaških velja, kov. Menem je „nasvet“ seveda odklonil, a ni ostal le pri tem. Alfon-sina je opomnil, da je „tišina zdrava“, torej naj bo tiho vsaj do 10: de. cembra, kajti, če je on, Menem. da. nes ob krmilu države, je zato, ker Alfonsin ni bil zmožen nadaljevati na tistem mestu, in ga je do prehitrega predsedništva takorekoč prisilil s svojim odstopom. Ima pravico do kritike, a le po 10. decembru...
Polemika ima tudi svoje ozadje. Radikal isem je prva opozicional-na sila. Alfonsin je imel namen dalj časa ostati „v tihem razmišljanju“, a je hitro spoznal, da je nov položaj, neke vrste „revolucija“, ki jo socialno uprizarja Menem, nevarna za delo in povratek radikalizma
-moj jezik
tak ločilni števnik malo tuj, pa išče pomoči pri drugačnih oblikah. Včasih se kar dobro obnese: dva para hlač, tri vrste očal. Do sem še gre. Kaj kmalu pa zablodimo v tisto vrsto nesreč, ki se skrivajo v obilici besed, tako pomote ne opazimo. Mora skrbeti za štiri lačna usta. Narobe! Vmes je zdaj še pridevnik „lačna“, ki napako nekoliko oblaži. Troja usta, to- se še kar dobro sliši, če pa1 so štiri lakote —■ koliko je pa ust? Četvero, brez vsakega dvoma. Zato bo edino pravilno: Mora skrbeti za četvera lačna usta. Množinske ’safnoj stalnike preštevamo z ločilnimi štev-niki.
V nasprotju s to gospc-do, ki si je priborila nekakšno „vikanje“, pa so druga imena, ki so vedno in povsod samo v ednini. Kot bi bila nekako zapostavljena. Kar poglejmo primer „mleko“ ali „kava“, če bi imeli morje mleka ali sto skodelic kave še vedno je samo ¡eno mleko in samo ena kava. Nihče ne reče „dve mleki“. Zato pazimo, da ne bomo zabredli v greh in resno govorili o dveh kavah. Najboljše reči — mleko, sadje, meso, kava — so sicer na gospodarskem polju zelo visoko cenjene, slovnica jim pa dela hudo krivico. Res ho tre. ba nekaj napraviti. Do takrat pa spoštujmo slovnična pravila in se jasno izražajmo!
MARKO KREMŽAR	(2)
Jugoslavija na razpotju
Med okupacijo je divjala v Jugoslaviji državljanska vojna, ki je končala po sklepih v Jalti tako, da je prišla država pod vpliv Sovjetske zveze. Nacionalistični in demokratični tabor v Sloveniji in v Srbiji sicer ni bil vojaško poražen, a je bil od zahodnih demokracij zapuščen in politično izigran. Hrvaška država je bila med poraženci in tudi demokratični nasprotniki ustaške vlade so morali izbirati, podobno kot demokrati ostalih narodov, med emigracijo ali preganjanjem, ko je komunistična stranka prevzela totalitarno o-biast po vsej Jugoslaviji.
Upoštevati pa je treba, da se je vsaj v Sloveniji ter verjetno tudi v drugih deželah med vojno in revolucijo.silno okrepila narodna zavest. Malokdo se je boril proti okupatorju in tudi proti komunistični revoluciji le v imenu Jugoslavije. V o-spredje je stopilo slovenstvo, srbstvo, hrvatstvo...
Ko se je nova državna uprava pod komunističnim vodstvom pričela konsolidirati, je zvesta marksistični teoriji pričela dosledno podrejati narodne kulture pa tudi narodne koristi, dižavni enotnosti. Narodi po
marksistični teoriji pač niso vrednote.
Ker je gledal Tito v srbskem nacionalizmu hudo nevarnost za novo marksistično Jugoslavijo, je razdelil Srbijo na dve republiki in dve avtonomni pokrajini. To je dalo po eni strani večjo težo srbskim komunistom, Srbom kot narodu pa je vzelo upravno enotnost, kot so jo imeli vsaj formalno Slovenci, Hrvatje, Makedonci in Bosanci.
Politični monopol partije, ki je desetletja ustvarjal videz stabilnosti v državi, je uničil na vsem državnem ozemlju morebitne alternativne politične smeri, gibanja ali stranke in s tem zaprl narodom pot do družbenega. in gospodarskega razvoja. Načelna politična opozicija je zato postala mogoča le v emigraciji; kjer vzdržuje demokratično _ tradicijo v Skladu z različnimi narodnimi značilnostmi.
Tudi na videz tako pomemben spor med Titom in Stalinom, je bil :po svojem bistvu le spor v partiji sami in ni. privedel do kake globlje spremembe v državnem sistemu.
Jugoslovanski .centralizem se je pod partijskim vodstvom vztrajno
večal. S svojim nerealističnim pogledom na socialno politični položaj, komunistom ni uspelo zmanjšati družbenih in gospodarskih razlik med zahodnimi in vzhodnimi predeli države. Slovenija in Hrvaška, ki sta bili že pred vojno na' poti v industrializacijo, sta v tej smeri nadaljevali, med tem ko ostalih pokrajin partijska oblast ni bila sposobna razviti v enaki meri.
Gospodarski ukrepi, ki naj bi pripeljali do izravnave življenjske ravni v različnih jugoslovanskih republikah, so bili zamišljeni in izvajani v skladu s partijsko ideologijo in zato niso dosegli' drugega kot povečano korupcijo na eni strani, na drugi pa rastoči odpor, ki je prišel do izraza posebno med Slovenci.
Poizkus „samoupravnega“ gospodarstva v Jugoslaviji je pomenil i-skanje nekega „originalnega“ izhoda iz skrajno centralizirane socialistične ekonomije,, ki pa naj ne bi bil v nasprotju z marksistično dogmo. Samoupravni sistem nima namena doseči družbene razsocializacije ter ne upošteva niti tržne realnosti niti pomembnosti zasebnega lastništva proizvodnih sredstev pa tudi ne potrebnih političnih sprememb. Delna decentralizacija države pod okriljem ustaVe iz leta 1974, je jasno pokazala na popolno neskladnost med političnim mnopolizmom partije in težnjami gospodarsko razvitejših republik po večji sprošče-
nosti. Pod plaščem novih besed ter improviziranih struktur ohranja KP še vedno staro marksistično vsebino.
Partija, ki jie vajena manipulirati družbo s pomočjo konfliktov, je takoj, ko je ugotovila, da postaja v dr. žavi stanje kritično, segla po pre-skušenem receptu. Ker ni mogla več ponavljati obrabljenih fraz o razrednem boju, je prenesla pozornost iz socialnega na nacionalno področje.
Narodna nestrpnost ni rasla v pokrajinah, kjer je bila prisotna že pred vojno, temveč se je pričela štiri po vsej državi. Ob popolnem nadzorstvu vseh sredstev družbenega obveščanja in oblikovanja javnega mnenja so vendarle skušali dati rastočim izrazom nestrpnosti spontan videz. Tako so na primer v Sloveniji pričeli prikrito podžigati pro-tisrbsko, v Srbiji pa protislovensko čustvovanje, v upanju, da bodo na ta način odvrnili pozornost od bistva današnje krize, ki ni nacionalna temveč socialna, gospodarska, politična in ne nazadnje — moralna.
Tudi na Kosovu je iz vprašanja manjšinskih pravic zraslo narodno nasprotstvo, ki ne koristi nobenemu od prizadetih. Da bi ohranila partija svoj politični monopol, je segla po edinem sredstvu, ki ga pozna, to je po manipulaciji sovraštva. S tem je sprostila sile, katerih ni sposobna obvladati.
(To ne pomeni, da vzrokov za ome-
njene konflikte ne bi bilo. Vendar za način, kako jih povečuje in iz-rablja, namesto da bi jih poskušala rešiti, ali ublažiti, je odgovorna partija kot nosilka političnega monopo. la. Res je danes tudi partija sama razcepljena, kar pa je kot celoto ne razreši odgovornosti. Njeno bistvo, ki sloni na policijskem sistemu „notranje uprave“ in vojske, ostaja nedotaknjeno. Škoda le, da toliko zavednih narodnjakov po vseh republikah Jugoslavije, pod vplivom preživelega marksizma, danes zamenjuje narodno samozavest, ki je osnova družbeni rasti, z narodno nestrpnostjo, ki je znak notranje negotovosti.
Negotovosti se ne reši ne posameznik ne narod, dokler išče njene vzroke zunaj sebe. Tako velik kakor majhen narod lahko doseže uravnovešeno samozavest le, če si njegovi sinovi in hčere odkrito odgovore na 'temeljna življenjska vprašanja.
Družina je osnovna družbena e-nota in zato je iskati v njej prve vzroke tako samozavesti kako* negotovosti. Dokler družina, kot zibelka narodne skupnosti, bodisi v lastni republiki ali zunaj ‘hje, bodisi na lastni zemlji ali v svetu, ni željna imeti več otrok, je znamenje, da prevladuje.v njej sebičnost. Pomeni, da nima dovolj ljubezni, da bi bila voljna ali zmožna, podrediti vrednoto ugodja višji vrednoti življenja. Kjer
AadL» NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Prenovo svojega voznega parka so zaceli pri podjetju Viator. V nemški tovarni MAN so kupili petindvajset tovornjakov, do konca leta jih bodo pa še deset. So to najsodobnejši modeli, ki pokurijo 20 odstotkov manj goriva in precej manj onesnažijo okolje. Z njimi bodo prevažali tovore na mednarodnih progah v tujini, kjer opravijo danes že 60% svojih naročil. Do 1993 ,pa upajo imeli ves vozni park prenovljen (kakih 400 tovornjakov). Prkolice in nadgradnje bo delal Itas iz Kočevja.
na vlado Opozicija potrebuje glave, in to je on.
Seveda se za vodstvo opozicije potegujejo številni. V sami radikalni stranki bo prišlo do trenj, kajti An-geloz ne pozablja, da je on sam prejel več glasov kot pa radikalizem kot stranka. Po drugi strani z levice ostro zanikajo, da bi Alfonsin mogel kaj voditi, potem ko je za časa svoje vlade propadel v večini ciljev, ki si jih je bil zastavil.
POVRATEK DOLARJA
Povratek, da, kajti potem, ko je znova pričel junaško rasti, je zadnje dni padel, da se je v določenem trenutku znova znašel pod uradno valuto.
To seveda ne prepreči polemike, ki se je v gospodarskih krogih porodila glede vrednosti dolarja. Medtem ko mnogi trdijo, da je še prenizek, in da peronisti po svoje nadaljujejo, glede dolarja, politiko radikalnega „pomladanskega plana“, drugi ugotavljajo, da je vrednost kaj realistična in vlada (podminister Frreres) trdi, da 'bo ta cena še za dolgo, dolgo veljavna.
Kritike padajo zlasti iz industrij-kih sektorjev. Omenili smo že, da se industrija čuti zapostavljeno. Res je, da je Menemova vlada stavila vse svoje adute na poljedeljstv» in živinorejo ter na petrolej.'To sta temelja na katerih gradi gospodarska ekipa lipe svojega dela. Zato pritiski s strani industrije, ki jih mora Menem te dni zadostiti, ob tradicionalnem dnevu industrije.
Ni to edina Menemova skrb. Vojaška zadeva čaka, čaka. Rešena bo, s presekanjem gordijskega vozla, po-# tem ko se bo Menem vrnil s potova-' nja v Beograd, kjer bo govoril na zasedanju „neodvisnih“ in pa po sestanku z ameriškim predsednikom Bushem. Zunanji pritisk, proti pomilostitvi vojakov, je še velik. A ne bo zadostoval, da bi se tudi pomilostitev ne pojavila kot žrtev na oltarju „narodne sprave“.
LJUBLJANA — Ekološki dinar naj
bi v prihodnjih letih pomagal reševati slovensko okolje. Proračun za čiščenje rek, dimnih plinov in reševanje posebnih odpadkov znaša milijardo dolarjev, kar predstavlja 2 -odstotka slovenskega družbenega proizvoda v naslednjih petih letih. V ta sklad ekološkega dinarja naj bi se stekali prispevki onesnaževalcev voda, uvedli pa naj bi jih tudi za onesnaževalce zraka in drugih, ki bi morali plačevati odškodnino.
LJUBLJANA — Obveščevanje gluhih je pravica, ki še ni izpolnjena. Za to so se predvsem zavzemali na letni skupščini Zveze glušnih in naglušnih Jugoslavije, na kateri je prevzela predsedstvo Meri Modern-dorfer iz Slovenije. Prva potreba je uvedba vsaj ene izmed rednih informativnih oddaj na televiziji s podnaslovi, kot je navada v že razvitih deželah.
SLOVENJ GRADEC — V Klubu Unesca balkanskih držav so se tu zbrali predstavniki držav tega področja, z izjemo Albancev in Romunov.
SEPULJE PRI DUTOVLJAH — Največja pršutama v Jugoslaviji je v tem kraju; njena zmogljivost je 200 tisoč pršutov na leto, od katerih približno deset odstotkov potuje na zahodni trg.
ŠMARJE PRI JELŠAH — Lokal-na radiopostaja deluje že 37 let in
je najstarejša med sovrstnicami na Slovenskem. Zdaj se je dokopala do moderne -opreme in je začela oddajati stereo- program na ultra kratkem valu 93,7 Mhz.
KOPER — Prvih 400 kontejnerjev (vsebnikov) so iz podjetja Zavarivač poslali na Dansko. Podjetje se je najprej bavilo le s popravljanjem vsebnikov, zdaj pa so se odločili, da jih bc-do še izdelovali. Letna proizvodnja naj bi bila 10.000, ugotovili pa so, da na -svetovnem trgu primanjkuje 200 do 300 tisoč kontejnerjev
BLED — V Triglavskem narodnem parku živi danes komaj dva tisoč ljudi, pred sto- leti pa še enkrat toliko. S tem se izgublja del izvirne kulturne dediščine in tudi podoba parka st spreminja, so rekli na seji sveta parka. Zato so iskali rešitev proti odseljevanju, ki naj bi bila v učinkoviti politiki do hribovskega kmetijstva. Zato naj bi uvedli novo vrednotenje pri kmetovanju, ki naj bi v prvi vrsti imelo pred očmi pridelovanje hrane na naraven način. Kmetje naj bi segali po tehnologi-

pa življenje ne kraljuje visoko nad sredstvi in simboli kot so imetje, u-speh in potrošnja, smrt. ni daleč.
Demografija je močnejša sila od ekonomije in celo od geografje, zato se ji tudi politika konec koncev prilagodi.
Zavest demografskega propadanja povzroči v narodu, ob vseh gospodarskih dosežkih in kljub dvigu življenjske ravni, občutek negotovosti in strahu. Ljudje o tem molče a se v globini srca zavedajo, da pripada bodočnost narodom, majhnim in velikim, ki so se odločili za življenje. Vedo, da ni ne kulturne in ne gospodarske rasti brez življenjske sile, pa čeprav prc-paganda zunaj in znotraj države trdi drugače. To morda ne postane splošno razvidno v kratkem obdobju, a ljudstvo navadno občuti kot razume pojave, ki ogrožajo njegov obstoj. Ker pa je težko začeti z odpravljanjem globokih vzrokov propadanja pri nas samih, se občutek negotovosti prav kmalu spremeni, bodisi iz nepriznanega strahu pred prihodnostjo v nestrpnost, bodisi ob nezrelem upanju na podarjeno blaginjo v hlapčevsko odvisnost.
Tudi spoštovanje zgodovinske resničnosti je tesno povezano s samozavestjo pa tudi z odločitvijo za življenje. Narodova zgodovina je namreč živa veriga družinskih tradicij, ki jih ni mogoče potvarjati. Družinska izročila žive ali pa so uničena.
Spoštovanje celotne narodove preteklosti, s kritičnim pogledom na lastne in na tuje odločitve, je zasidrano predvsem v nepisani kroniki družinskega spomina.
Naslednje vprašanje, ki mu je treba najti zadovoljiv odgovor pa se nanaša na upravičenost vsestranskega tekmovanja. To načelo je treba sprejeti na osebnem -pa tudi na mednarodnem polju. Seveda tekmovanje ni anarhično vojskovanje vseh z vsemi, kajti družbena solidarnost načelo tekmovanja omejuje in omi-ljuje, nikakor pa ga ne nadomesti ali razveljavi.
Socializem je hotel tekmo med ljudmi in narodi nadomestiti z gospodarskim diktatom. S tem je dosegel le vsestransko neuspešnost ter ni doprinesel k družbeni harmoniji niti v narodu niti med narodi. Tekmovanje pomeni namreč sprejeti določena pravila pa tudi enakopravnost tekmeca. Sprejetje osebne in mednarodne različnosti predpostavlja, da smo nekje lahko boljši, a da smo na kakem drugem področju nujno slabši od 'ostalih tekmovalcev. Treba je tedaj razvijati svoje in ne zavidati «sosedovih lastnosti. Tekma je zdravilo proti lenobi, pa tudi proti napuhu in nestrpnosti.
To pa nas pripelje spet na izhodiščno področje, katero potrebuje vsekakor temeljitejše obdelave kot je ta bežen pregled položaja. Trdno ustanovljena družina je namreč kraj,
5oT SLOVENCI V ARGENTINI
*	v**1*» ■, ** TiHfc»*
Osebne novice ®®®D[L,©©[H]ES
Krst: V cerkvi Marije Kraljice v Munro je bil krščen Marko Javier García, sin Guellerma in ge. Anke roj. Ple-ško. Botrovala sta Marcela Rugo in Janez Pleško. Krstil je g. Marjan Bečan. Čestitamo!
Poroki: Dne 26. avgusta 1989 so se poročili v slovenski cerkvi Marije Pomagaj : Jure Miklič in prof. Monika Pérez. Za priče so bili nevestini in ženinovi starši Roberto in ga. Francka Pérez in Jože ter ga. Francka Miklič. Poročne obrede pa je med sv. mašo ob a-sistenca dr. Jureta Rodeta opravil prelat dr. Alojzij Starc.
Boštjan Kocmur in prof. Pavlinka Korošec. Za priče so bili Boštjan in ga. Polonca Kocmur ter lic. Ivan in ga. Pavla Korošec. Poročne obrede pa je med sv. mašo opravil France Urbanija.
Novoporečencem čestitamo!
Nov diplomant: Na Katoliški univerzi je končal študije Niki Iglič in postal javni računovodja (contador público). Čestitamo!
Nov diplomant: Na Tehnološki fakulteti v Pacheco je diplomiral za inženirja mehanike Miha Klemen, čestitamo!
jah, ki ne uporabljajo umetnih gnojil in drugih kemičnih pripomočkov, njih pridelek naj bi bil zato boljše vrednoten.
ŠENTVID PRI STIČNI — 20. Tabor pevskih zborov je zbral 300 pevskih zborov, na katerem je zapelo osem tisoč pevcev. Zbori so bili iz vse Slovenije, pa tudi s Koroške, Primorske, Madžarske in raznih krajev Evrope. Skupni program je znan že mesece prej, ko se pevovodje zberejo na posvetu. Letošnji dan je bil deževen vendar navdušenja ni mogel pogasiti. Na Taboru so se spomnili tudi 120-letnice slovenskih narodnih taborov, 90-letnice slikarja Božidarja Jakca in 80-letnice skladatelja Radovana Gobca. Množici pevcev dirigira pet pevovodij, zaradi vremena pa je letos odpovedalo prisotnost deset zborov.
UMRLI SO od 3.’ do 8. julija 1989:
LJUBLJANA — Franc Ambrož; Vinko Podržan, 85; Ivanka Bizjak roj. U-mek; Anton Zaic; Angelca Boškovič roj. štarbek; Franc Kavčič, 89; Dušan Svetek, 69; Emil Vogrič; Ana Čepeljnik roj. Toman; Franjo Hudnik; Ida Pan-grič roj. Dorbež; Marija Marn roj. Kovač 'Ljudmila Čušin roj. Marcóla, 90; Sonja Flere roj. Pirkovič; Bruno Žnidar; Valerija Pezdir roj. Žitnik; Franc Nadler, 83; Rihard Žnidar; Janez Novak; Lovro Habula.
RAZNI KRAJI — Helena Bertalanič roj. Sušnik, Preska; Vekoslav Fabjan, 68, Črnomelj; Venceslav Vidrih, Koper; Ana Širec, Rogaška Slatina; Branko Šajna, Lipica; Frančiška Zajc roj. Ga-rafolj, Vrhnika; Ivanka Bitenc roj. Cot-man (Celarjeva mama), Domžale; Terezija Jelenič, Črnomelj; Anton Zupan, Tržič; Franc Kokalj, Ihan; Stanko Kepic, Dragomelj; Marija Lohkar, šmar-je-Sap; Apolonija Anžič, Radomlje; I-van Bauman, Kranj.
kjer se človek že od malega usposablja v tekmovanju pa tudi v vzajemnosti. Ko v družbeni tekmi iztisnemo iz sebe najboljše sile, tega ne delamo* le zase, temveč za svojto rodno :n bodočo družino. Smisel za skupnost se ¿rojeva v družini, ki ni le kraj ugodja temveč predvsem veselja in velikodušne požrtvovalnosti. Ker ustvarja družinska občestva v človeku smisel za vrednote brez katerih je življenje v družbi vedno* bolj odvisno od prisile, je zdrava družina pogoj, da smemo sanjati o kaki globlji družbeni izboljšavi.
Gre tedaj za vprašanja, ki niso političnega ali gospodarskega značaja, a*od odgovora nanje so odvisne tako politične ureditve, kakor gospodarski napredek in družbeni mir. Marksizem je’ dajal na ta vprašanja zgrešene odgovore. V teoriji in v praksi so člani komunistične „elite“ v tem smislu oblikovali množice in te so jim sledile dolga desetletja, in to ne le v Sloveniji.
Zato bo zahtevalo temeljito reševanje. družbene neuravnovešenosti v pomarksistični dobi, ne le strukturalnih sprememb marveč jasne osebne presoje pa tudi čaša. V ¡nasprotju s prevratom, ki je lahko nagel, a' a je v bistvu površen, potrebujejo globoke socialne preosnove, ki slone na spremembi osebnih vrednotenj, predvsem vztrajnosti. Med tem pa stoje države pred kratkoročnimi odločitvami.
f Otto Meiling. — Dne 11. avgusta je preminul bariloški gorski vodnik, smučarski učitelj in zadnji še preživeli ustanovni član bariloškega Gluha Andino, don Otto Meiling, po rodu bavarski Nemec, ki je prišel v Argentino leta 1924 in v Bariloče prve dni leta 1929. Večina obiskovalcev naših krajev, zlasti še planinci poznajo lepo posestvo, ki si ga je Otto izgradil na Cerro Otto in ki ga dičijo lesene hišice, ki nimajo ne elektrike ne plina. Saj je bil njegov vzor živeti čim bolj preprosto in čim bližje naravi.
Meiling je sodeloval v pomembnih odpravah Ciuha Andino in naši starejši plezalci so mu drugovali pri vzponih na San Valentin, Paine in Balmacedo, brata Skvarča pa sta pri njem opravila svoj prvi plezalni tečaj. Prav tako so zrastli iz njegove andinistične mladinske šole številni mladi plezalci (npr. Tonček Arko).
1. junija letos je Otto v družbi planinskih prijateljev obhajal svoj 87. rojstni dan in je praktično do zadnjega dne ohranil svojo zdravo in krepko konstitucijo. Umrl je za srčno kapjo, brez bolečin, kot si je zmeraj želel. Pokopan je na svojem posestvu, v grobu, ki si ga je sam izbral in pripravil.
DRUŽINSKA NEDELJA
Prvo nedeljo v avgustu praznujejo* v Argentini kot otroški dan. Slovenska šola A. M. Slomška je svojim učencem pripravila slavje,že na preddan, za nedeljo* 6. avgusta pa je povabila družine v Dom, da jo skupno prežive ob igrah, skupnem kosilu in družabnosti. Lepo sončno vreme je pomagalo, da so bila vsa igrišča polno zasedena, tako z mlajšimi kot starejšimi. V odbojki so se pomerili, malo za šalo malo za res, očetje. in fantovsko moštvo. Kar pošteno so se morali potruditi, da so premagali veterane.
„ŽUPANOVA MICKA“
V soboto*, 5. avgusta, je v Slomškovem domu gostovala igralska družina iz Carapachaya z Linhartovo veseloigro „Županova Micka“ v režiji Tineta Kovačiča. Po premieri na njihovi obletnici so delo ponovili v Našem domu v San Justu in tudi tokrat so s svojo uspešno igro pripravili gledalcem urico veselega razvedrila. Prelepo sceno je prav za to priliko s pomočniki pripravil Stane Snoj.
Sl	L01	uei	in	iiDom
SAN			MARTIN	
Pri sestanku sanmartinske Lige v avgustu je govoril župnik Jože Šker-bec o pogledu na francosko revolucijo ob njeni 200-letnici. Nakazal je vzroke in omenil duhovne očete revolucije ter potek glavnih dogodkov. Navedel je upravičenost zahtev o izhodu iz absolutizma in fevdalnega sistema, posebej pa se je ustavil ob terorju. Po francoskem zgodovinarju na Sorboni P. Channuju je bilo 2 milijona žrtev! ob krutem preganjanju Cerkve, ki so jo hoteli s silo odtrgati od Rima ali vsaj podvreči režimu, če že ne uničiti. Revolucionarji so poudarili geslo: svoboda, enakost, bratstvo in ustavno razglasili pravice človeka in državljana, v praksi pa teptali eno in drugo*. Vse pridobitve, ki jih pripisujejo francoski revoluciji, bi se doseglo brez nasilja in žrtev, kot so to uvedli v Angliji in drugih državah.
Na sestanek je prihitelo precej ljudi, ki so se s svojo prisotnostjo zahvalili pozornosti in trudu predavatelja. — Prihodni sestanek Lige bo 20. septembra ob 18.30 uri.
H MB	fl D ■ ■ ■ ■ ■*■	■
SLOVENIJA V SVETU Belgija
V Belgiji je 3. julija letos je u-mrl pesnik Dimitrij Jeruc. Bil je rezervni oficir, preseljen v Srbijo, pri srbskih prostovoljcih, nato pri, domobrancih. Izdal je zbirko pesmi, sodeloval je tudi v Zbornikih Svobodne Slovenije.
Naj počiva v miru!
SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL
v
Ze 15 let nam igrajo
Maruška Batagelj Klemenčičeva, Martin Dobovšek, Rok Fink, Frido Klemen, Jože Rožanec, Franci Žnidar in Janez Žnidar
Maruška, Franci, Frido, Janez, Jože, Martin in Rok imajo* vsak zase najrazličnejše poklice, kadar se pa zberejo, sestavljajo SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL, ki praznuje letos svojo 15-letnico. Na argentinski državni praznik, ko so bili v Castelarju, sem se z njimi takole pogovarjala:
Kako je nastal Slovenski instrumentalni ansambel?
„Leta 1973 so Jože in Martin Dobovšek ter Rok Fink nastopili na pevsko-giasbenem festivalu. Brata Žnidar pa sta prav takrat razmišljala, kako naj bi sestavila kak instrumentalni ansambel. Ko sta na festivalu slišala igrati omenjeno trojico, sta stopila z njimi v stik in dobro leto kasneje je na festivalu že nastopil „Slovenski instrumentalni ansambel“. Takrat so ga sestavljali samo Martin Dobovšek, Rok Fink, Franci Žnidar in* Janez Žnidar. Še isto leto sta mladinski organizaciji praznovali svojo 25-letnico ter sta pripravili ples po Mladinskem dnevu v Moronu. Odborniki so nas prosili, naj igramo ob tej priložnosti. Gotovo smo dobro igrali, ker so nas potem povabili še za Silvestrovo, in tako* se je začelo!“
Kakšen namen ste imeli, ko ste u-stancvili Slovenski instrumentalni ansambel?
„Lahko povem, kaj je bil moj oseben namen, kaj me je motiviralo, da sem hotel sestaviti orkester,“ se oglasi Franci. „Videl sem, da je pri
naših plesih čez dan ena skupina ljudi delala, zvečer pa je bilo zelo malo slovenske glasbe in tisti, ki so plesali, so bili praktično čisto druga publika. Kadar sem sedel za o-drom in gledal, kako so igrali inštru-mentisti, se mi je zdelo krivično, da tisti ljudje, ki čez dan delajo, nimajo potem takega plesa, kakor bi si želeli. To mi je ostalo dolgo časa kot motivacija, videl sem, da je neka praznina, ki bi jo bilo treba napolniti. Zdelo se mi je, da bi bil nujno potreben orkester, ki bi igral v glavnem slovensko glasbo.“
Ali drugi soglašate?
Zdaj pa odgovori Martin: „Po mojem je bila ideja vseh v glavnih točkah enaka.“ Ostali prikimajo in soglasno* dopolnijo, da je bila želja vseh nuditi mladini slovensko glasbo in igrati za Slovence.
Kakšne inštrumente ste takrat i-grali?
Vsi naenkrat pripovedujejo, da je Janez igral harmoniko, Rok kitaro*, Martin bas in Franci'trobento.
Kdaj ste se pa pridružili drugi? „Najprej, morda kakšno leto pozneje, je prišel Frido Klemen s svojimi bobni (baterijo), leta 1976 pa Jože Rožanec. Jože se takole spominja: „Leta 1976 me je Ansambel povabil na vajo, nato pa naj z njimi nastopim na pevsko-giasbenem festivalu s kitaro. Pristal sem na povabilo in se tako vključil v skupino*.“
„Prva leta smo igral samo orke-stalno muziko“ — nadaljujejo člani Ansambla — „kasneje smo pa tudi peli, najprej sami, potem smo pa začeli iskati ženski glas in tako smo (Nadaljevanje na 4. gtrj,
Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev
vao: k sveti maži, ki se bo darovala v nedeljo, 3. septembra, ob 9.30 v cerkvi Marije Pomagaj za večni pokoj slovenskih narodnih mučencev, generala LEONA RUPNIKA, dr. LOVRA HACINA in njunih sodelavcev na obletnico generalove smrti.
V petek, 1. septembra, ob 20.30, bosta odprli
LIKOVNO RAZSTAVO
v Centro Cultural Gral. San Martin,
Sarmiento 1551, 4. nadstropje
Andreja in Marjeta Dolinar
Odprta bo do 15. septembra'. Sodeloval bo Mladinski pevski zbor iz Castelarja pod vodstvom ge. Anke Gaser-Savelli.
SLOMŠKOV DOM
bo na svoji 28-letnici proslavil
Štiridesetletnico šole Antona Martina Slomška
v nedeljo, 17. septembra.
Vsi lepo vabljeni, posebno še nekdanji učenci.
SDO
San Justo
vas vabita na
SFZ
:
28. mladinski dan
■
■
■
10. septembra 1989
■
■
•	ob 8.00; sveta' maša v stolnici
•	ob 9.15: tekmovanja v odbojki
•	ob 13.00: kosilo
S	• °b 19.00? kulturni program
Nato prosta zabava
sodeloval bo orkester “HRAST
£
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■«■■■■■'■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
MALI OGLASI
POČITNICE
Nameravate obiskati San Martin de los Andes? Prenočiče po ugodni ceni vam nudi OARITAS. T. E. 0972-27313
Oddam v najem v zimski sezoni kompletno stanovanje za 5 oseb v Villa Catedral. T. E. 0944-24978 (Barilo-che).
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - sološna odontologija, im-plantes oseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3820 -7. nadstr. B - San Martin - T. E. 755-1353.
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. “C”. Tell. 0944-20733 — 8400 Bariloche.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 702-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-mdn 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
REDECORA —celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Esealada - T. E. 2«8-4021.
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
GOSPODARSTVO
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernundarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder).
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Cena največ štirih vrstic A 150.. za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 500.-.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE!
NE ČAKAJTE OPOMINOV, KI POVZROČAJO STROSKE VAM, UPRAVI PA NEPOTREBNO DELO.
OBVCSTILA
SOBOTA, 2. septembra:
Dan Zveze slovenskih mater in žena
v Slovenski hiši. Začetek s sv. mašo ob 19. uri.
NEDELJA, 3. septembra:
Mladinski dan na Pristavi.
Sv. maša za raj. gen. L. Rupnika, dr. L. Hacina in njune sodelavce v cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30.
SOBOTA, 9. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Visokošolski tečaj: Nadaljevanje predavanja F. Perniška.
NEDELJA, 10. septembra:
V Našem domu v San Justo Mladin-sk: dan..
NEDELJA, 17. septembra:
Obletnica Slomškovega doma s celodnevno nrireditvijo.
SOBOTA, 23. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješol; sitega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
MOJSTRANA — Aljažev sporne, nik ob stoletnici njegovega prihoda na Dovje so postavili nad križiščem magistralne ceste in ceste med Dovjem in Mojstrano. Spomenik je naredil akad. kipar Nebojša Mitrič iz Beograda, ga pomagal uliti v Nišu in prepeljal na župnijsko dvorišče na Dovju — vse za boglonaj, ker je njegova žena doma v Kranjski gori.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4156 1407 BUENOS AIRES -	ARGENTINA
Teléfono: « 9 - 8 5 0 3
Glavni urednik: Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Con* «o Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Nt 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 3.500; pri pošiljanju po pošti A 4.000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Vibtringer 26.
TALLERES GBATIC06 “VILKO" SR.L., ESTA-DOS UNIDOS «S, Uttl - BUENOS AIRES -T. E. 393-7115
ZVIŠANE SOCIALNE PODPORE ZA ČLANE
SLOGE
OD 1. SEPTEMBRA ,1989 BODO ČLANI MUTUALA SLOGA DELEŽNI SLEDEČIH SOCIALNIH PODPOR:
Podpore za:	Člani z navadno hranilno vlogo		Člani s
	Od & 200—500	Nad & 500	Karto SLOGA
Poroko - Rojstvo	500-	800-	7.500-
Ob dovršitvi: Uradne srednje šole -Posebnih univerzitetnih študij	500-	800-	6.000-
Stalno in popolno nesposobnost za delo-Smrt	1.500.-	2.000-	30.000-
•	Za upravičenost do podpor so potrebne običajne čakalne dobe: 1 leto za: Poroko - Rojstvo - Dovrštev uradne srednje šole -Dovršitev posebnih univerzitetnih študij. 3. mesece za: Stalno in popolno nesposobnost za delo - Smrt.
•	Od 1. septembra 1989 bo za nabavo KARTE SLOGA potrebna naložba v navadni hranilni vlogi & 3.000, cena KARTE SLOGA pa bo £ 100.
•	članom, ki že imajo KARTO SLOGA, ni treba nič doplačevati.
•	Informacije dobite (osebno ali po telefonu) in vse potrebno uredite v naši glavni pisarni, Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia tel. 658-6574 in 654-6438 ob delavnikih od 10. do 19. ure in v vseh podružnicah SLOGE.
ŽE 15 LET NAM IGRAJO...
(Nad. s 3. str.)
povabili Maruško Batagelj.“ Takoj poseže v razgovor ansamblova altist-ka Maruška Batagelj Klemenčičeva: „Večkrat sem šla na kakšen ples in ko je nekoč igral Ansambel v Slomškovem domu, sem poslušala in si mislila, da bi mi bilo všeč peti pri takem ansamblu. Bilo je kot telepatija. Še isti dan se Ani je približal Rok in rekel ‘Ti, ali ‘bi prišla malo pet z nami?’ In postala sem zelo nervozna, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi mi ponudili nekaj kar sem si tako želela... To je bilo septembra 1979. Potem je Rok prišel nekajkrat na dom, da sva se naučila prve pesmi.“
Katere vrste glasbo najraje igra. te?
Vsi razlagajo, da imajo najraje popevke, melodične in fox-troC't. „Igramo poleg teh seveda predvsem valčke in polke ter tudi mednarodno* muziko: jazz, tango, mehikanske in balade,“ pojasnita Rok in Martin.
Kako pa sestavljate repertoar? Ali sami priredite pesmi ali dobite že vse pripravljeno?
„Navadno je enemu izmed nas všeč določena pesem in jo drugemu predlaga, potem‘jo pa priredimo in se jo naučimo. Po navadi sami priredimo,“ odgovarjata Janez in Martin v imenu vseh.
V slovenski skupnosti ste nastopi, li ma festivalih in mladinskih dneh. Kje še nastopate?
„V slovenski skupnosti poleg festivalov in mladinskih dni v glavnem igramo za obletnice Domov in silvestrovanja; nekoč smo sodelovali celo na Slovenskem dnevu. Leta 1978 smo nastopili v Slovenskem domu v Mendozi ob priliki izleta slovenske mladine iz Buenos Airesa; nastopili smo tudi v Slovenskem domu v Mi-ramarju. Igrali smo tudi na folklornem festivalu v buenosaireškem gledališču “Coliseo” za Izseljenski dan, takrat smo nastopili z našo moron-sko folklorno skupino. Poleg tega pa igramo seveda za oheeti.“
Nastopate tudi izven slovenske skupnosti?
„Seveda! Igrali in peli smo na primer za Armence na ulici Acevedo (bivša Armenia), v hrvaškem klubu v San Justo, v župniji hrvaških frančiškanov v José Ingenieros, pri Nemcih v Villa Ballester, za obletnico* podjetja Elemec, ki je, kot veš, ■skoraj slovensko podjetje, pa š.e kje.“
Približno koliko nastopov imate na leto?
„To je različno, ni vsako enako,“ razlagajo fantje, Maruška pa pregleda svoj .zvezek, kamor je prva leta zabeležila vsak nastop, in nam tako na podlagi objektivnih podatkov pove, da so imeli med leti 1979 in 1982 povprečno 15 nastopov letno.
Je glasba vaše poklicno delo?
„Vsak ima svoj poklic; Rek edini pa ima to srečo, da se poleg' ekonomije tudi poklicno ukvarja z glasbo. Ostali smo takole zaposleni: Janez je farmacevt, Franci je radio teh-
nik ter uči v srednji šoli; Martin, ki je tudi farmacevt, dela v svoji stroki v nekem argentinskem podjetju, Jože je zdravnik, Maruška je učiteljica v osnovni šoli, Frido pa je tehnik.“
Kako pa gledajo vaše družine na Ansambel, saj ste veliko zdoma zaradi nastopov in vaj... ?
Hitro se oglasi Frenk Klemenčič: „Jaz podpiram delo Ansambla. Muzika mi je všep in ker Maruška rada poje, jo spremljam in podpiram, kakor njorem.“ Žene soglašajo, vsem je všeč glasba, Terezka Prijatelj Žni-darjeva pa doda, da se ji zdi lepo, da se Janez s prijatelji zanima poleg poklicnega dela za nekaj ustvarjalnega.
Se spomnite kakšne anekdote?
Vsi začnejo obujati spomine in tako pride na dan, kako so igrali pri Armencih. Franci tako pripoveduje: „Ko smo igrali v armenskem klubu, so tako živo plesali ne le mladi in starejši vsak zase, temveč vsi skupaj, sitari in mladi, da so bili čez eno uro že tako utrujeni, da so se dekleta in gospe sezule in plesale do zadnje pesmi, do zadnjega komada, ki smo ga igrali. To nas je tako navdušilo, da sploh nismo bili utrujeni. Tako se povzroči dialog med publiko in odrom in se povezanost veča; tako je krasno igrati. Slovenska publikd pa je kakor razvajena plesov, zmeraj plešejo isti ritem in se ne upajo kaj drugega zaplesati; mi to čutimo na odru in verjetno tudi doli čutijo, da mi nismo tako sproščeni, kot bi bili drugače.“
„Druga anekdota: na primer, ko smo igrali na slovenski poroki v nekem hotelu v Lujanu. Slučajno je bil tam igralec Dario Vittori. Poslušal je, ko smo igrali, bil je .zelo vesel slovenske glasbe, prišel nam je čestitat in rekel, da že dolgo časa ni slišal takega orkestra in naj še naprej tako igramo!“ Vsi se spominjajo, kako navdušeno jam je ploskal.
Kako gledate na nove ansamble, ki so se pojavili zadnja leta v skupnosti? Imate kakšne stike z njimi?
„Ne, nimamo stikov,“ razlaga Jože — „ampak meni se zdi pozitivno, da obstaja več kot en ansambel v skupnosti. Tako se publika vsaj ne naveliča poslušati iste melodije Ne moremo igrati vse leto in povsod samo mi; treba je, da so še drugi orkestri z različnimi stili, različno muziko.“ Martin pa pravi, da imajo mladi svoj repertoar, ki se dopolnjuje z ansamblovim. Nato se še o-glasi Janez: „Mene pa veseli, da tudi cmi, čeprav igrajo moderno glasbo, vključujejo v svoj program slovensko moderno glasbo.“
Kakšne načrte imate za bodoč-nost?
„Želimo ostati prijatelji med seboj pa še naprej igrati, kakor do sedaj. Vendar upamo storiti še kaj več, da bo od našega dela tudi nekaj ostalo,“ odgovorita Rok in Janez. Nato pa dodata: „Na kratko roko pa imamo letos na programu že nekaj nastopov, predvsem pa pripravljamo* praznovanje svoje 15-let-nice.“
Raj želite povedati ob vaši 15-let-niči?
Najprej odgovori Janez: „Veseli smo, da lahko igramo in da smo tudi prijatelji med seboj. Zanimivo je, da smo skozi vseh 15 let isti, ki igramo v Ansamblu in da ni nihče odpadel.“ „Morda zato“ •— razlagajo drugi — „ker smo precej samostojni, se radi zberemo, pa vendar nobeden ne dirigira in vsak prispeva, kar mo* re.“
Maruška' pa želi, „da bi v prihodnje bolj profesionalno pripravljali nastope, ¡kar pa je na žalost težko, ker ima vsak svoj poklic in tako o-stane vse bolj na nivoju hobija.“
Zdaj se oglasi Franci: „Želimo, dad bi bili naši otroci tudi kdaj in-štrumentisti in da bi skupaj igrali; druga želja pa je, da bi bilo v slovenski skupnosti več ljudi, ki bi se posvečali inštrumentom; zanimajo se za petje, za inštrumente pa bolj malo.“ „Ne samo-to*, ampak, da bi se strokovno malo bolj izvelžbali,“ pravi Rok in doda: „Pri nas, tako pri glasbi, kakor pri teatru ali deklamaciji, manjka strasti, brez katere ne nastane umetnost.“
Za zaključek pa povzame Jože takole: „če gledamo nazaj na teh 15 let Ansambla, vidimo, da je ta postal del slovenske skupnosti. Mislim, da je bilo v skupnosti toliko* dogodkov, pri katerih je sodeloval, toliko am-bientov, ki jih je ustvaril, da ima v njej svoj prostor. Ansambel je del slovenskega življenja v Argentini.“ Pogovarjala se je Veronika Kremžar Rožančeva