FRANCE KRALJ KATALOG RAZSTAVE OB UMETNOSTNI 20 LETNICI V V >•* •yAVjs £*\V ■:-m 4 t »\ *, ■«'. m ■iim • V ■■ • > r v V , -V. «■*» • >: v L! / x 33* r > « ."r ^ *■> &&L! *V ■■$85* *VSS WiV V. -l-vc •,*v kEff* >cv" *. v * tf** V**' ,.. KW vv: ’•‘Cr >.'*i * ' :a-< .*■*; -: n r .*-fV >-. i % , v 4 VI .r’ "C ;»S» •W » ' w • \ 4 » .<• «- -A V‘ j/. . y * jX. -j.' - vj^ >.-. -.. .. .... . v*-, v -!•■>,t* ki ; '" ' r - 4 ^ r- • '>/ .Vl «*< *•• v v .»* - * v ^ * ** * x- * i’* £frs£< ■ > :H.vi* if^ :'- •_ r«s» *—*. > • ; ‘ Bg»E*-r * ~*rv , z f*» x. •• - v A'Z V, ; .*« *K* t , • -'I. •V ' ’ - '•»■«■*• i>7r w * * ,V. * -■if 'V'.-IVfr - .A. - V' .. - sio> r\v v..- • jr- - X'-' 1 r o. > - *•'. < > V V SSK; Cs.' -> ^ ■ V M i ' -.v • • * \ I. Del. Slike iz potovanj po Italiji leta 1934-39 % 1. Capri 0 2. Alba na C. 0 3. Otok C. ^ 4. Marina Grande O 5. Belvedere 49 6- Grotta Azura 0 7. Trg Campanile 8. Neapel, panorama $ 9. Neapel, obrezje % 10. Napolitanski ribici § 11. Trg della Torretta £ 12. Herkulano ©13. Pompeji, forum £ 14. P. bazilika £ 15. P. amfiteater 0 16 . P. Apolonov tempelj 0 17. Rim, pogled proti sv. Petru ® 18. Kapitol v R. # 19. Via Apia 20. Navona trg 9 21. Trg del Popolo 0 22. Colosej % 23. Angelski most 0 24. Trajanov forum 9 25. Romanski forum I. $ 26. Titov sla- volok 9 2 7* Vestin tempelj 0 28. Ro¬ manski forum II. % 29. Konstantinov slavolok 0 30. Panteom® 31. Na Kvi- rinalu & 32. Steber Marka Avrelija % 33. Fontana Trevi 4 34- Venerin tem¬ pelj (olja) #35. Pogled iz Janicula I. 0 36. Pogled iz J. II. 0 37. Angelski grad ® 38. Pogled od mosta Vitt. Emanuela 9 38 (b) Porta San Paolo (kolorirane Rim, trg sv. Petra Pred dvajsetimi leti se je z zarjo narodne svobode pojavil pred nami France Kralj kot umetnik. Kje je tisti nas mladostno prekucuski Kralj ze danes! Spomin na tiste pomladansko sveze dni, ko je kot prvi med nami razvil zastavo poduhov- ljene umetnosti, je se vedno ziv, dasi se le prepogosto cuti, da se je del nase jav- nosti zakrknil proti njemu. Rojen je bil kot sin kmeta, ki je se kot mlad pastir rezljal .tudi »bogke«, 2 6 . 9. 1895 y Zagorici v Dobrepoljah na Do- lenjskem. Od ocetovih bogkov vzbujena zelja ga je gnala po umetniskem poklicu v svet, najprvo na umetno obrtno solo v Ljubljani (1907—1912). Nato je bil eno leto v delavnici za cerkveno umetnost, ko se je podal na Dunaj, kjer je z vojnim pre- sledkom studiral na akademiji kiparstvo 1913— I 9 I 9* L. 1919 20 je studiral se slikarstvo na akademiji v Pragi. Od 1920 dalje zivi stalno v Ljubljani, kjer se z vso ljubeznijo izcrpno posveca kiparstvu in slikarstvu in obenem tudi vodi edino naso umetnostno solo kiparski atelje na srednje tehnicni soli. Ce pogledamo danes na njegovo umetni- sko delo nazaj, vi-dimo, da mu je komaj kak drug nasih umetnikov kos po plodo- vitosti in raznovrstnosti ustvarjanja. Umetnisko delo pocetnega razdobja ob- sega prva leta po naselitvi v Ljubljani do nekako 1925. Liricno uglasene barvno simbolicne, ekspresivne slike pod stropom Akademskega doma so za to dobo na visku vrenja in posebno znacilne. Od vcasih splosne, socijalno pobarvane, kozmopolitske motivnosti te dobe, se je okrog 1. 1925. odlocno obrnil k grudi, % k domaci vasi. Slike te vrste so bile sko- raj enobarvne in pogosto reducirane na osnovne forme in kretnje. \ Ko je snovanje v ti smeri trajalo nekaj let, sc je vse bolj zacel uveljavljati realno barvrii element. Markantno delo na meji poslednje dobe je Kopalka pred beneskim ozadjem (1932) in vec skupin pokrajin- skih motivov, od resnicnosti v nek ro- manticni urbanisticni in barvni svet pre- maknjenih slik iz Ljubljane in raznih v pokrajinskem izrazu zajetih krajevnih po- dob. V ti barvno pestri s pristnim slikar- skim cuvstvom zdruzeni smeri ustvarja France Kralj odslej. Toda niti zgolj barva niti sama forma mu nista glavni in koncni cilj. Resnica je le, da France Kralj ne mara kar tako zrtvovati svojega ideala, umetnostnega problema kompromisu. Na en kompromis pa glasno in temperamentno prisega, na kompromis narodne umetnosti. Slovensko poreklo mu je geslo. Za tern slovenskim poreklom pa vidis in cutis bogca, ki ga je izrezljala nekoc okorna ocetova roka. ■ Odtod njegova iskrena primitivnost in trpka neprikrita, poudarjena resnicnost. Odslej France Kralj za gledalca ni nic vec zgolj kipar, slikar, grafik. Tu v zvezi z rodno grudo je dozivel glavno spoznanje, da je umetnost le ena, da ni ne slika, ne kip, ne risba ampak samo in edino — umetnost. V tern spoznanju je postalo tudi njegovo snovanje enotno. Nad vsem, kar ustvarja, veje dih najstvarnejse, naj- skromnejse, a zato pogosto tako pretres- ljive poezije nasega domacega miljeja. Dr. France Stele risbe) 0 39. Notranjost Coloseja I. 0 40. Notranjost C. II. 0 41. Pogled ob Coloseju 0 42. Pogled od Coloseja 0 43. Bazilika sv. Petra 0 44. Katakombe sv. Kalista 0 45. Bazilika sv. Janeza v Lateranu 0 46. Sv. Lovrenc zunaj zidov 0 47. Sv. Neza z. z. 0 48. Trinita dei Monti 0 49. Sv.-Karol pri stirih fonta- nah 0 50. Bazilika sv. Marije Maggiore 0 51. Sv. Marija Cosmedin 0 52. No¬ tranjost sv. Petra cerkve 0 53. Pogled od sv. Petra cerkve (lavirane perorisbe) 0 54. Kapela Quo vadis 0 55. Rimsko obzidje (temperi) 0 5 6. Padova, Torre di Galileo 0 57. Loggia Amulea v P. 0 58. Gattamelata (olja) 0 59. Trg del Santo 0 60. Madonna delT Arena 0 6 1. Pogled iz parka della Valle (risbe) 0 62 . Padovanski orac 0 6 3. Padovan- ska pokrajina 0 6 4. »Lepa« Florenza 0 63. Pogled iz Piazete Michelangelo 0 66 . Pogled iz Uffizij 0 67. Pogled na stolnico v El. 0 68. Pogled na palaco Vecchio (olja) 0 69. Toskana 0 70. Flo- renca (temperi) 0 71. Ozka ulica v Fl. 0 72. Pogled preko Ponte Vecchio 0 73. Pogled iz P. M. (kolorirane risbe) 0 74. Benetke, panorama 0 75. Kanal Grande 0 76. Pogled iz Markovega trga (| 77. Golobcki na M. trgu © 78. Obala 0 79. Markov trg 0 80. Iz obale 0 81. B. simbol (olja) 0 82. Obrezje dei Preti 083. Most vzdihljajev 0 84. Most Canaregio 0 85. Kanal Pessaro 0 86. Pogled od Giardini Publici 0 87. Mar¬ kov trg (kolorirane risbe) 0 88. Beneske strehe (pastelna tempera) 0 89. Rim- ljanka (mavec). II. Del. 0 90. S polja (terakota) 0 91. Golgota 0 92. Hrepenenja 0 92 (b) Prebujenje 0 93. Prijateljici 0 94. De- cek z rozo 0 95. Prijatelja 0 96. De- klica z ribo 0 97. Zaupanje (les) 0 98. Debeluska (umetni kamen) 0 99. Umet- nikova zena 0 100. Umetnikova otroka 0 101. Iskarijot (olja). Umetnikova otroka i ! * » t S polja UUbLJANA A A KO PICEW PAVIUOM TRAJA O 1939 V JA V LJUBLJ CASTNIM POKROVITELJSTVO DR. MARKA NATLACE DRAVSKE BANOVINE, JURE ADLESICA, 2 UPANA MESTA LJUBLJANE. RAZSTAVA . JE REDNA PRIREDITEV DRUSTVA SLOVENSKI LIK. .•-0