Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 28. maja 1939. Štev.22 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. 1 tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 6 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Risali — svetek lübezni. „Boža lübezen je razle- jána v naša srca po Svetom Dühi, ki nam je bio danˮ. (Rim. 5—5.) Tak piše sv Düh Bog sam po sv. Pavli apo- štoli Lübezen se je razlejala v naša srca, razlejao jo je sam sv. Düh Bog pri sv. krsti i drügih svestvah, če smo je vredno sprejemali, zato lübezen mora v nas ži- veti, kralüvao, lübezen nas mora voditi skoz celo živ- lenje v večno domovino, gde nega drügoga kak samo lübe- zen i te nepopisna blaženost. Pa lübezen kralüje na sveti? Če je palir jemao mite i za nje bogatejše i nepošte- njake vzeo za svoje delavce, siromake pa odegnao, je to lübezen? Če se malim narodom jemlejo samostojnosti, da se veliki bogatijo ž njihovov vred- nostjov, je to lübezen? Če do podpor prido sa- mo nešterni bližnji kraji, od- daljeni pa, čeravno bole ver- no Plačüjejo veliko dačo, kak bližnji, so pa zapostavleni, je to lübezen? Če se malomi narodi jemle pravica do materne reči, ka v njej niti s svojim Bogom ne sme gučati, je to lübezen? Če slüžbe dobijo samo poznani ali rod oblastnikov, drügi siromaškoga naroda odgojenci, čeravno sposob- nejši od prvih, pa samo na- zadnje i samo slabejša mesta, je to lübezen? Če drüžina ma četvero dece v tüjini, ki bogate do- hodke pošilajo domo, i ta drüžina se tožari, zakaj njej oblast tüdi petoga deteta, ki je maloletno, ne püsti na delo te, gda z siromaške hiše niti eden ne prišo do dela, je to lübezen? Oda stare delavne, za- slüžne lüdi ošpotavajo mladi samo zato, ka bi radi na nji- hovo gospodarstvo, na njihov položaj, na njihovo Vodstvo stopili, je to lübezen? Oda svet milijarde troši leto za letom, naj se kove morilno orožje, ki spokole ne- dužne milijone, je to lübezen? Oda se za fal peneze küpüjejo šume od bogatašov, siromaki se pa vkraj ponüv- lejo, čeravno so teliko pa ešče več obečali, prazni krč se pa siromakom odavle po tri, ali štirikrat dražje, kak so se šume spoküpile, je to lü- bezen ? Oda se bogataši oblačijo v svilo pa zlat, skregajo se pa, če se za siromake, ki so njim pomagali k bogastvi, prosi kakši dar, je to lübezen? Oda se vino po stoli ta razleva i liter za litrom nosi gor, da se opijanijo očevje drüžin, štere doma gole, lačne i bose stradajo, je to lübezen? Oda se dühovnik žrtvüje noč no den za svoje ovce, njim razdeli vse, ka ma, pa ga te li grizejo i preganjajo, je to lübezen? Oda izseljenski dühovnik sto i sto kilometre prevozi, da pride do izseljencov, da pomaga tem v düševnih i časnih potrebčinaj, tej se ga pa ognejo i raj zavdarijo na plesišče, je to lübezen? Če bi bila lübezen na sveti, jeli bi se nam trbelo bojati boja ? Jeli bi trbelo orožje kovati, štüke zlevati, podanikom žepe sprazniti, njim hrano pobrati, njim živ- lenje v nevarnost postavlati? Vsega toga i vnogo drü- goga neprijetnoga ne bi trbe- lo. Rak se lübezen sv. Düha znova vužge v srcaj vseh lüdi, tak se lice zemle v radost i mir spremeni. Zato ka nega lübezni, je teliko krivic na sveti. Lübezen je najmre vra- stvo za vse nevole sveta. Po- slüšajmo samo svetoga Düha, ka pravi od lübezni. To opi- süje po sv. Pavli apoštoli v listi do Korinčanov. Ka ja lübezen? „Če bi človeče i angelske jezike govorio, lübezni pa bi ne meo, sem brneč bron ali zve- neče cimbale. I če bi meo po- roštvo i bi poznao vse skriv- nosti pa bi meo vso znanje, i če bi meo vso vero tak, da bi gore prestavlao, lübezni pa bi ne meo, nesam nikaj. I če bi razdelo za živež vso svoje ima- nje i če bi dao svoje telo, da bi zgoro, lübezni pa bi ne meo, mi nikaj ne hasni.ˮ „Lübezen je potrpita; lü- bezen ne nevoščena, se ne po- naša, se ne zvišava; ne pre- vzetno, ne išče svojega, se ne da dražiti, ne misli hüdoga; se ne veseli krivici, veseli se pa istini, vse zagovorí, vse verje, vse vüpa, vse prenaša. Lübezen nikdar ne mine: če so proroštva, bodo gor henjala, če jeziki, bodo zamuknoli; če znanje, bo mi- nolo. Ar nepopolne spoznavamo i nepopolno proroküjemo. Oda pa pride, ka je popolno, bo preišlo, ka je nepopolnoga. Oda sam bio dete, sem gučo kak dete, sem sodo kak dete; gda sam pa postao mož, sem opüsto, ka je bilo detinskoga. Zdaj najmre gledamo v gledali, neˮ jasno, te pa z oči v oči. Zdaj spoznavam deloma, te pa bom spoznao, kak sem bio spoznan. Zdaj pa ostane vera, vüpanje, lübezen, to troje; najvekša med temi je pa lübezen.“ „Prizadevajte si, da te meli lübezen." To so reči sv. Düha Bo- ga od lübezni, štere je na- pisao sv. Paveo apoštol v 1. listi do korinčanov, v 13. poglavi, od 1. do 13. vrste. Katoliška akcija. Ka želejo dühovniki od vernikov. Na kratko povedano: ver- niki naj gledajo na dühovništvo tak, kak gleda na njega Bog sam, ki je svoje misli od dühovništva tüdi jasno nazvesto v svetom pis- mi. Obe pismi sv. Pavla Kon- čanom naj bi vsaki vernik preč- teo i bi je naj dobro premislo! Najbole jasno pa sv. Pavel pove, kakše naj bo razmerje med pastirom i čredov v prvi peti vrstaj štrtoga poglavja v svojem prvom pismi Korinčanom. Pravi: „Tak nas naj vsakši ma za slü- žabnika Kristušove i oskrbnike božih skrivnosti. Pri oskrbnikaj se zahtevle, ka je vsakši veren. Mene to malo briga, da me So- dite ví ali človeče sodišče, pa tüdi sam se ne sodim; nikaj ne- mam na düši, ali s tem sem šče ne opravičen. Gospod je, ki me sodi. Zato pred časom nikaj ne sodite, dokeč ne pride Gospod, šteri bo tüdi razsvetlo, ka je v kmici skritoga i bo nazvesto misli src: i te bode vsakši dobo hvalo od Boga.” Dühovnik je oskrbnik boiih skrivnosti! To je poslanstvo vsa- koga dühovnika v božih očaj i to — pa samo to — naj vernik vidi v vsakom dühovniki. To je prvo! Drügo pa: vsaki vernik bi mogeo vsigdar meti pred očmi svoje splošno „sveto dühovniš- tvo”, kak pravi sv. Peter v svo- jem prvom listi. Škof Keppler razloži to splošno dühovništvo vernikov tak: Krščenik nema sa- mo svetne, nego tüdi cerkvene, socialne dužnosti, ne sprejema milosti samo za sebe, nego tüdi za drüge; ne je dužen skrbeti samo za svojo düšo, nego tüdi za düšo bližnjega”. Sv. Pavel pravi: „Če pa što za svoje, po- sebno za svoje domače, nema skrbi, je vero zatajo i je hüši od nevemika”. (I. Tim. 5, 8.) Zato mora uiti vsakši vernik pravi i goreči „slüžabnik Kristušov i oskrbnik božih skrivnosti.” To je vnogo več, kak biti kakši „la- jični apoštolˮ. To je: velka od- govornost vsakoga krščenika, ki jo ma do svoje fare, do svoje Cerkve na zemli. Vernik je bio pri sv. krsti vcepleni v skrivnostno telo Kris- tušovo — v sv. Cerkev. Zato postane lastnina sv. Cerkve, kak tüdi Cerkev njegova lastnina; zato se mora vernik vsigdar i Povsedi potegnoti za to svojo lastnino, za Cerkev. Mora skrbeti za njo, kak skrbi za svoje te- lovno živlenje na zemli. Tüdi za vernike valajo reči svvetoga Pavla, ka mora biti veren v spunjavanji svoji duž- nosti, štere ma do svojega bliž- njega, do Cerkve. Kak redko se vernik na to zmisli pri pripravi na sv. spovedi Tüdi verniki, ne samo dü- hovniki, morejo s sv. Pavlom ponavlati: malo me skrbi, da me sodi svet ali človeče sodišče... Gospod je, ki me sodi. To mora biti verniki glavno, kak ga sodi njegova düšna vest i kak ga sodi Bog. To je tisto dvojno so- dišče, gde nega pomote i vlada samo pravica. Takše vernike šče meti sv. Cerkev. Či je íivlenje vernika ne vkorenlnjeno v Kristuši, te nemre tüdi za Kristuša delati. Zato pa mora vsakši vernik — lajik — svoje dužnosti do skrivnostnega tela Kristušovoga, do sv. Cerkve dobro poznati. Vsakši vernik ma v svojoj župniji ali škofiji svoje posebno poslanstvo. Eden ma veselje za apoštolat dela, drügi za apoštolat molitve i žrtev. Eden dela za dobro Cerkve s perom, drügi z živov rečjov, vsi pa s svojim zglednim živlenjem. Tüdi ti maš svoje posebno poslanstvo. Či je vernike vodo takši pravi Kristušov düh, so vnogo dobroga napravili za sv. Cerkev. Lepi vzgled mate v svetom Fran- ciški asiškom, ki je ne bio pos- večeni dühovnik; ali v devici Orleanskoj i v vnogih drügi vernikaj. I či so to zmogli telki pred nami, zakaj šče ne bi jaz i ti! (Na shodi kat. akcije v Beči so od toga predmeta razpravlali. Mi ponovimo tü par misli, kak smo ponovili v Novinaj že tüdi „Želo vernikov do dühovnika.„ Vred.) Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev iz Slovenske Krajine. Naznanja, da je njena pro- šnja za Vučko Ignaca, Mesarič Martina, Mesarič Franca i Me- sarič Andreja, vsi iz Sr. Bistrice, poslühnjena. Ti štirje so se obr- noli na gornjo drüžbo, naj Po- sredüje v Franciji, da se njim zadržana plača povrne. Drüžba je dobila zdaj iz Pariza rešenje od izseljeniškoga poslanstva pod brojom 1326/39 od 6. aprila, da je gospodar Perrot Cantien/a Se- mires par Pithivies (Loiret) pla- čao gornjim delavcom zaostanek pogojene plače na ministerstvi dela v Parizi v zneski 1578 fran- kov i 40 santimov. Te penez je poslani izseljeniškomi komisariati v Zagreb. Gornji štirje delavci pri njem dobijo te penez, vsaki vednaki deo. Delavec z Nemčije na- znanja drüžbi, da je zbetežao, krv plüje, i jo prosi, da ga do- mo spravi. Drüžba je podvzela potrebne korake, da se delavci pomore. Sveti Düh Bog, razlej lübezen v naša srca. 2 NOVINE 28. maja 1939. Mešniško posvečenje pri Gradi. (13. septembra 1778.) Vsako leto so pri nas v Slov. Krajini v poletnih mesecaj nove meše, ki jih verno lüstvo v pobožnosti obhaja. Splošno po- znane so cerkvene slavnosti na novo mešo, a malokomi od vno- žine je dano, da prisostvüje po- svečeni novomešnikov. To srečo majo navadno samo dühovnikovi stariši i bližanji rod, ki na den posvečenja z veseljom nastopijo tüdi deléšnjo pot do cerkve, gde apoštolski naslediteo — škof po- sveti mlade bogoslovce — dia- kone v mešnike Gospodove. Bilo pa je pred 161. letom, gda je naše lüstvo od blüzi i v vnožini prisostvovalo mešniškomi posvečenji. To je bilo 13. sept. 1778. v Gornjoj Lendavi. Do to- ga je etak prišlo: Prvi Sombotelski škof Szily Janoš je 2. sept. 1778. nastopo svojo cerkveno vizitacijo po „Slo- venskoj okroglini”. Več name- nov je mela ta vizitacija. Pred- vsem to, da spozna i vredi svojo novo škofijo. 4. i 5. sept. je bio pri Sv. Benedikti pri župniki i dekani sobočke dekanije Mikloši Küzmič. Pri toj priliki je v cer- kvi pri Sv. Benedikti podelo svo- jim bogoslovcom, ki jih je dao sem pozvati, prvi višji cerkveni red ali subdiakonat. Subdiakonat sta sprijala tüdi dva prekmur- skiva bogoslovca i to sta bila Jurij Küzmič iz Dolnjih Slaveč i Jurij Cipot iz Mlajtinec. Zvün teva dva pa šče nekaj mádžarskih bogoslovcov. Vsi ti, ki so tü pri Bede- niki sprijali subdiakonat, so 8. sept. 1778. v kapeli sobočkoga grada sprijali drügi višji cerkveni red ali diakonat. 13. septembra 1778. je bio škof na svojoj vizitacijskoj poti pri Gradi i te den je bio dolo- čeni za mešniško posvečenje. V farnoj cerkvi je gornjelendavski župnik Sukič Franc, rodom iz Trdkove vse potrebno pripravo. Škof Szily z dekanom Miklošom Küzmičom i vsi bogoslovci — diakoni so se zbrali v cerkvi, gde je bilo puno vernoga lüstva. Razumlivo je, da je za te den prišla v G. Lendavo večina žup- nikov sobočke dekanije i to so bili: sobočki Rafaj Jurij, cankov- ski Andrejč Mihael, tišinski Per- tóci Štefan, gornje petrovski Hüll Janoš, dolenski Poigaj Jurij,.mart- janski Cipot Matjaš, ki je bio rodom iz Mlajtinec i je zagoto- vo bio v rodi z v novomešni- kom Cipot Jurijom, dale jelenski Srak, gornjesinički Cvetan Mat- jaš j jürjenski Muraj Franc. Pri posvečenji so pač pomagali z dvorbov. Bio je to den, ki je mogoče edini primer v našoj cerkvenoj zgodovini. Naskori za tem je bilo no- vomešniško slavje v Martjanci i pri Sv. Jüriji. Našiva dva novo- mešnika sta sledkar delovala v düšnom pastirstvi v Slov. Kra- jini. Jurij Küzmič, ki se je na- rodo 14. dec. 1752. na Dolnjih Slavečaj, je bio najprle postav- len za kaplana v Rábakethely i skoro nato za župnika pri Nedeli (1781—85). Bio je tüdi župnik v Vel. Dolencaj od 1785. do 1795. i v Štefanovcaj od 1795. do svo- je smrti 27. febr. 1810. Bio je dekan za öršečko dekanije. Drügi novomešnik Cipot Jurij, ki se je narodo 1. 1755. v Mlajtincaj, je bio nastavleni za kaplana v Mart- jancih, gde je bio 10 mescov, nato pa kaplan v Turnišči 3 me- sec i zatém župnik na Tišini od 1. 1782. do 10. jun. 1824., gde je delovao kak goreči düšni pastir. Škofova vizitacija iz 1.1778. pa je za Slovensko Krajino važ- na tüdi v drügom pogledi. V raz- govori z Miklošoui Küzmičom je škof sprevido, kak. potrebne bi bile tomi slovenskomi lüdstvi Slovenske knige. Škof je obečao Mikloši Küzmiči podporo pri tom deli. I že prišestno leto je Mikloš Küzmič pripravo za tisk prvo prekmursko katoličansko tiskano knigo, to so „Sveti evangeliomi", ki so bili štampani 1. 1780. na škofove stroške. — iz — Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Priprava na Ženitev. Da se zabranijo nesrečni zakoni, je potrebno, da se za- ročenci prej dobro pripravijo. Pred poroko morata zaročenca dobro vedeti, da gre za zvezo, ki bo trajala vse življenje. Naj torej dobro premislita, preden si izbereta osebo, s katero bosta morala trajno živeti. Mladenič in mladenka naj vztrajno prosita za božjo pomoč, da bosta izbrala svojega druga po krščanski razsodnosti, nika- kor pa ne po slepem in nebrz- danem navalu pohotnosti, niti po želji za bogastvom ali iz kak- šnega drugega neplemenitega vzroka: voditi ju mora prava ljubezen in iskrena naklonjenost do bodočega zakonskega druga. Vedno morata pred očmi imeti namene, radi katerih je Bog us- tanovil zakon. Od dobre priprave zavisi v veliki meri zakonska sreča.— Naravna zveza med zaročence- ma je ljubezen. To naravno lju- bezen pozneje svestvo posvečüje, oplemenjuje in dvigne na višjo in popolnejšo stopnjo. Žalostno je to, da se po- gosto usodno Zamenjava ljubezen z nagnjenjem, ki izvira samo iz telesnih željá: to nagnjenje je v svojem bistvu samo gola strast in sebična želja, kako ugoditi telesnemu nagonu. — Taka lju- bezen, ki v resnici ni ljubezen, traja le kratko časa, kmalu se naveliča svojega zakonskega dru- ga in išče druge predmete za svoje nerazsodne težnje. Zakonska ljubezen mora biti povsem drugačna: biti mora! globoka, da je nobeno razoča- ranje ne more izkoreniniti, traj- na. da tekom zakona ne iz- gine, ampak da postaja od leta do leta močnejša. V taki ljubezni zrastejo duše zakoncev v nerazdružljivo skupnost, v lepo in čvrsto enoto, ki je najtrdnejši temelj srečnega zakona. Taka prava ljubezen, ki edino more prejeti božje posve- čenje, ne izvira samo izčutnega nagnenja in teženja, ampak iz medsebojnega spoštovanja. Bog je namreč vse rodbin- ske odnošaje postavil na med- sebojno spoštovanje: spoštuj očeta in mater... Spoštovanje je torej temelj drüžine, to je one- ga društva, ki ga je sam Bog hotel, ustanovil in pozval k sreči: to spoštovanje mora vladati v osnovni družinski celici, to je med možem in ženo. Kako pa naj se medseboj- no spoštujeta mož in žena, ki sta v času priprave za zakon drug drugega napeljavala v greh in skušala ugoditi svojim strastem! Spoštovanje se rodi samo iz junaštva in moralne moči, ki se kaže v zatajevanju samega sebe! Žena bo mogla iz vse duše spoštovati moža samo takrat, če ta kot zaročenec nikoli ni zah- teval od nje kaj takega, kar bi bilo grešno, ako tudi on sam v svojem srcu ni dopustil, da ga osvoji grešna misel, ampak je v zaročena spoštoval lepoto de- kliške čistosti in neomadeže- vanosti, (Dale.) MISIJONSKA POROČILA Pismo misijonara g. Geder Jožefa poslano g. Varga Jožefi, oskrbniki fare pri Sv. Jürji. Živel Kristus Kralj! Linchow, 12. febr. 1939. Velečastiti g. Provizor! Kakor Vam je gotovo zna- no, je vojni metež potegnil v svoj vrtinec tudi našo južno, kvan- tungško provinco. Razdejanje sle- di razdejanju: Naše misijonsko središče je bilo že 33 krat bom- bardirano, tudi misijonskim na- pravam ni bilo prizanešeno. Na- ša edina katoliška Srednja šola je porüšena, cerkev domačih se- ster je zelo poškodovana, tudi vsa druga poslopja so zrahlana ino so v nevarnosti. Tudi moj majuši delokrog v Linčau je bil že trikrat deležen upoštosenja teh železnih tičev. Res nas je dose- daj čuvala posebna roka božja. Kristjani, ki so bili že večkrat v smrti nevarnosti, so vedno sreč- no ušli vsaki nevarnosti. Kako bo za naprej, ve sam ljubi Bog, zato se Vam Priporočam v pose- ben meraento, da ljubi Bog ob- varje vse naše kristjane, ino tudi vse naše misijonske naprave, ki so žrtve telikih misijonskih do- brotnikom Ob vojnem viharju je naše delo zelo ovirano, ako na- ravnost ni onemogočeno. Povsod podpihujejo „Rudeči” in vidijo nevarnost tam, kjer je ni. Toda katoliška Cerkev tudi v tem hu- dem času častno vrši svojo dol- žnost. To vidi ter odobrava vsak trezno misleči Kitajec. Danes je glavno naše delo, samaritansko delo, dobrodelnost. Pomagati bednim, lajšati gorje brez številni brezdomcem. To gorje je dan za dnem večje. Zato Vas prosim, da nas vse priporo- čate v molitev, da ljubi Bog pri- krajša čas te velike preizkušnje. Naša šola, ki je bila vedno zelo obiskana, je danes skoraj prazna. To se pravite v Linchow, v me- stu namreč nikdo ne mara bivati, ker se boje zračnih napadov. Naše podeželske sobe so pa tudi sedaj povsod natrpene. Ko bi ne bila ta nesrečna voj- na, bi bilo upanje, da se lahko v kratkem vidimo, teda danes tega ni mogoče določiti; ljubi Bog bo že tudi za to poskrbel, ako bo njegova sveta volja. Vas iskreno pozdravlja v Kristusu hvaležno vdani Joško Geder. Govor dr. Antona Korošca Slovenskoj mladini v Celji na tabori MJRZ. Predzadnjo nedelo, 14. maja, se je vršilo v Celji veliko zbo- rovanje delegatov mladinske or- ganizacije JRZ, šteroga se je vde- ležo tüdi slovenski voditeo i predsednik senata dr. Anton Korošec, ki je bio burno poz- dravleni od velike množice, šte- roj je držao naslednji govor: Mladi prijatelji! Do Vas, mladi prijatelji iz JRZ. moram danes izpolniti dolž- nost, katero mi že dálj časa na- laga vest. Do tega nisem storil, mi pač lahko odpüstite zaradi tega, ker se mi po 11. decembru danes prvikrat nudi prilika, da govorim naravnost Vam, dragi mladi prijatelji. Za sijajno zmago se moramo samo Vam zahvaliti. Vaši glasovi so nam — Sicer z drugimi vred — Priborili zmago, da pa je bila tako velika in si- jajna, je le zasluga Vaše mla- dostne, navdušene delavnosti. Zato pa se Vam danes zahvalju- jem za Vaše veliko delo in Vam Čestitam k uspehom. S ponosom in samozavestjo lahko že dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slovenija v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besede: „Vsa mlada Slovenija je z nami!” Ali te be- sede so resnične! In tudi za ta uspeh se moram enkrat javno zahvaliti vsem onim stotinam in stotinam mladinskih delavcev in organizatorjev, ki skromno, tiho, vestno in skrajno požrtvovalno dan za dnevom kujejo in klešejo Vaše značaje, širijo in množijo Vaše znanje ter zidajo in stavijo z besedo in tiskom Vaše veliko, ogromno organizacijo. Mi teh de- lavcev niti ne vidimo, največkrat ne poznamo niti njihovih imen, ne vemo niti, v kolikih drüštvih delajo svoje delo, mi vidimo le njihove sijajne uspehe. Za vse to veliko delo, za te sijajne uspehe tihim in skromnim delavcem na- ša globoka zahvala! Naše mladinsko delo pa uspeva predvsem zaradi tega, ker ima svojo vsebino, katera osvaja mlada srca ter jih veže v neraz- družljivo bojno vrsto. Mi jih učimo ljubiti našo slovensko zemljo, slovensko go- vorice, slovensko kulturo in vero, Slovenske pesmi, Slovenske šege in običaje. Ne učimo jih, sovra- žiti, kar ni naše, kar je tuje, ampak učimo jih ljubiti svoje! Mi jih učimo ljubiti našo jugoslovansko državo. Velika je, od Št. Ilja do Djevdjelije, lepa je v svojih gorah in ravnináh, bogata v svojih gozdovih, rudah in žitnih poljih, močna je v zdravju in junaštvu svojih narodov. Ju- goslavija nad vse! Niti pedi ne damo vzeti od nje, vse nam je ljubo in drago, vse je naše in nikogar drugega! In čez to slovensko domo- vino in čez to jugoslovansko državo nam vlada kraljevski dom hrabrih Karadjordjevičev. Oni so naši, kri naše krvi, a mi smo njihovi, po svojih srcih in svoji ljubezni. Ako bi bila kdaj naša jugoslovanska zemlja v nevar- nosti, samo kličite, hrabri Kara- djordjeviči, mi smo tu! Naši pojmi o vladarski rod- bini Karadjordjevičev, naši pojmi o jugoslovanski držávi in sloven- ski zemlji so jasni in pošteni, naše zaupanje v jugoslovansko vojsko je veliko in popolno. Mladi kralj, mlada država, njima zvesto ob strani naša ide- alna mladina. Mi zaupamo tudi v Boga, da nam bo dal svoj blagoslov za vse naše mladinske vzore. To je naš program in mi ga danes zopet pred vsem sve- tom jasno in glasno izpovedu- jemo. Sedaj pa še nekaj besedi o naši notranji in zunanji politiki. Našo notranjo politiko iz- polnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik g. Cvetkovič in vo- ditelj Hrvatov g. dr. Maček. Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovenske dr- žave. Nikdar ti razgovori niso bili tako resno in pošteno za- mišljeni kakor sedaj. Te razgo- vore moramo spremljati z opti- mizmom, a ne z zlovoljnim pe- simizmom. Če se tu in tam po- kažejo težkoče, nas ne sme čü- diti in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks naj- težjih vprašanj ne da rešiti, ki ga skozi 20 let ni bilo moči na- četi. Spremljamo te važne do- godke z dobrimi željami in upaj- mo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države. Glede naše gospodarske po- litike, sem zadnji ponedeljek go- voril v Ljubljani na občnem zboru Zadružne zveze. Rekel sem, da se gospodarske razmere v državi razvijajo tako, da nam ni treba črno gledati v bodočnost. Razvoj naših gospodarskih raz- mer je zdrav in trden. Da pa je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj sto- pila sedaj med razgovori o spo- razumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi umevno. Saj je jasno, da bodo v primeru, da se sporazum posreči marsikatera notranjepolitična vprašanja dobi- la drugo smer in drugo rešitev. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacije Jugoslovanske Radikalne Zajed- nice nastopila kaka sprememba. Že dosedanji njen razvoj je po- kazao da je našla v vseh bano- vinah mnogo odmeva in da je Ijudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da se stranka še bolj razširi, tesneje organizira in razvija ži- vahno delovanje v vseh delih naše države. Slika zunanje politike pa se v naših dneh tako hitro spre- minja kakor slike v kalejdoskopu. Samo da te slike niso vse tako lepe kakor v kalejdoskopih. Kar je danes v zunanji politiki dej- stvo, je jutri že spremenjeno. Lahko pa zaznamujemo tudi po- zitivne stvari trajne vrednosti. Mi vsi se veselimo krasnega spre- jema, katerega je italijanski na- rod priredil naši visoki knežji dvojici, Nj. Vis. knezu namest- niku Pavlu in Nj. Vis. kneginji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav, simpatij in prijateljstva od odlo- čujočih italijanskih političnih fak- torjev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar pa se tiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Ev- ropi in v svetu, pa mislimo, da je nevarnost za vojno že minila in prosimo ljudstvo samo, da se ne da vznemirjati in razburjati od ljudi, ki nič ne vedo ali pa mu ne želijo nič dobrega. Posebno jih prosimo, da ne nasedajo komunistom, katerih največja taktika je, da se delajo sedaj spet strašno domoljubne in nacionalne, samo, da bi prišli z dobro in pošteno mladino sku- paj ter jo zunanjepolitično usme- rili na pota, ki naj od vseh strani vodijo do njihovega vzora: do vojske in končno do svetovne revolucije. Tako mislim, da sem go- voril o vsem, kar bi Vas moglo zanimati. Samo eno še Vam mo- ram povedati, in zaradi tega sem prav za prav prišel v Celje, nam- reč, da vas, mladi prijatelji iz JRZ, v imenu stranke najlepše pozdravljam! Ostanimo zvesti vzorom dr. Kreka in pa dr. Jegliča! Veličastna Proslava 1938. 1. 11. sept. v Črensovcih: Narodne noše v sprevodi. 28 maja 1939 NOVINE 3 Nedela po Vüzmi šesta. Pravo je Jezuš vučenikom svojim: Či što mene lübi, bode rejč mojo zdržavao; i moj oča bo lübo njega i k njemi bova prišla i pri njem prebivala; ki ne lübi mené, moje rejči ne zdržava. I rejč, štero ste čüli, nej je moja, nego Oče, ki je mene poslao. Eta sam vam po- vedao, gda sam bio pri vas. Oveseliteo sv. Düh pa, šteroga pošle Oča v mojem imeni, vas bo včio vsa i prinašao de vam na pamet vsa, štera koli sam vam povedao. Mir vam ostav- lam, svoj mir vam dam; nej kak ga svejt dava, jaz vam ga dam. Vaše srce naj se ne burka, niti se ne boji. Čüli ste, ka sam vam pravo: odhajam i pá pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, zato ka idem k Oči, ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam Vám povedao, prle kak se zgodi, da bote vervali, gda bode včinjeno. Že ne bom dosta gučao z vami, ar je prišo poglavnik etoga svejta i pri meni toti nikaj nema, nego naj svet spozna, ka lübim Očo i da tak činim, kak je meni zapovedao Oča. (Jan. 14. 23-31.) • * Lübezen je nekše prijatel- stvo med Bogom i človekom. Prijatelstvo je pa tista lübezen, ki prijateli šče dobro, ne kak prijatelstvo med trgovcom pa odjemalcom. .Trgovec poštüje küpca pa njemi je prijateo, a samo zato, ar ma od toga do- biček. Pravo prijatelstvo je med Očom i decov. Oča zaistino šče dobro svojoj deci. Pri tom ne išče plačila od njih. Pravo prijatelstvo je tam, gde je lübezen medsebojna i gde se prijatelstvo naslanja na medsebojna prijatelska dela i žrtve. Bog nam davle večno zve- ličanje i na tom leži prijatelstvo med Bogom i človekom. Človek, ki Boga lübi pa njemi je prijateo, bo bože reči spunja- vao. Ta lübezen je najpopolnejša jakost, ar ma Boga na najpopol- nejši način za svoj predmet. Vera verje v Boga, ar je v Bogi večna istina, vüpanje vüpa, ar pričaküje od Boga vse dobro, lübezen pa lübi Boga, da v njem ostane i zato je ona vekša, kak vera ali vüpanje. Lübezen spremeni lübečega v lüblenoga, tak, da lübeči lübi samo tisto, ka lübi njegov pri- jateo. Gda človek s pomočjov bože milosti zagori od takše lübezni do Boga, odpüščeni so njemi grehi, kak je bilo grešnici v evangeliji odpüščenih dosta grehov, „ar je jako lübite.ˮ Zato pravi Zveličar, da bo Oča nebeski lübo tistoga, ki lübi Jezuša. „K njemi bova prišla i v njem prebivala.” Bog je vse- šerom nazoči, a inači v nebi, inači v pekli, inači v naravi po sveti pa inači po svojoj milosti v svojih izbranih düšah. V teh je tak nazoči, da davle njiho- vim düšam nadnaravno živlenje vere, vüpanja i lübezni. Davle tem düšam jakosti i dare, ki jih potrebüje človek, da dosegne več- no zveličanje. Kak düša oživlatelo, štero bi inači bilo mrtvo, tak mi- lost boža oživla düšo za večnost. „Mir vam zapüstim, svoj mir vam dam,” je pravo Zveli- čar. Ka pa je te mir? Vsaki si žele mir, ar vsako srce hrepeni po svojem cili i žele, da bi se odstranilo, ka ga na poti do Cila zadržavle. Zadržavle nas pa nas- protüjoča žela, bodisi naša ali pa žela drügoga človeka. To nasprotstvo se odstranüje po miri. Vsaki si žele mirno doseči cio, zato si vsaki žele mira. Zve- ličar pa nam davle svoj mir, ar v srci po njegovoj milosti henja nemir, Svaja. Meso ne žele več proti dühi, ar nam njegova mi- lost davle moč, da vse premagamo, če trbe, še vsa nasprotstva sveta. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Na svetek Kristušovoga vnebohoda je sv. Oča Pij XII. obiakao ba- zilike sv. Ivana Lateranskoga. Za te obisk so bili podani po- sebni obredni predpisi. Sv. Oča je sprijao klüče bazilike, zatem poklon dühovščine i nato slüžo sv. mešo. Po končanoj božoj slüžbi je sv. Oča podelo pred glavnimi dverami bazilike zbra- noj vnožini svoj blagoslov. — Kda sta Nj. Kral. Vis. knez - na- mestnik Paveo i kneginja Olga bila sprejetiva v audijenco pri sv. Oči, je sv. Oča darüvao kne- ginji Olgi umetniško izdelano malo podobo Bl. Device Marije z Detetom Jezušom, kneza — na- mestnika Pavla pa je odlikovao z redom zlate ostroge. Nemčija. Razmerje veroiz- povedi v Nemčiji. V Nemčiji je 43 i pol miljona protestantov (50%) 37 i pol miljona katoli- čanov (43%) 900.000 različnih krščanskih ločin, 750.000 žido- vov i 4 miljone 350.000 takših, ki se priznavajo za „brezverne”, V Grozi je ukinjena bogo- slovska fakulteta na vseučilišči i to zavolo toga, ar ma premalo slüšatelov. V Godesbergi so zaprli je- zuitski kolegij, ki je zadnje čase meo okoli 500 gojencov, ki so hodili v različne državne šole. Oblasti so odredile, da se ima- nje izroči mestnoj občini. Madžarska. Stopo je v va- lavo novi zakon za ildove. Glav- ne točke zakona so: 1. odrejenje, što je židov. 2. Sodelüvanje ži- dovov v gospodarstvi. 3. Časov- na izvršitev. Židov je vsaki, šte- roga predniki so od dedekov na- zaj hebrejskoga pokolenja. So- delüvanje židovov v gospodar- stvi je znižano na 6% samo v trgovini se jim püsti 12%. Ži- dovi so izvučeni iz vseh držav- nih slüžb, nemrejo včiti v šolaj, nemrejo zavzemati odgovornih mest. Volilno pravico majo samo tisti židovi, šterih predniki so bili že pred 1867. na Madžarskom. Te zakon se mora izvesti do konca 1943. 1. Španija. Zgodba prtlage bivšega rdéčega ministra del Vaya. Kda se je z Le-Havre vkrcavao na ladjo. Del Vaya, bivši minister rdeče vlade za zvünešnje po- sle v Španiji, da bi odpotüvao v New York, je francoska Policija postala posebno pozorna na nje- gove vnoge velke kufre, na šte- ria je bilo napisano: „dipiomat- ska prtlagaˮ. Ar je pa bilo pre- več teh kufrov, je policija od- prla. Najšla je ogromno vnožino zlatnine, cerkvenih posod, keli- hov i križov, štere je del Vaya pobrao po španskij cerkvaj i šteo odnesti v Ameriko. Vred- nost toga zaplenjenoga zlata ce- nijo na 100 miljonov dinarov. Sv. meša v Madridi na Vü- zem. 150 000 lüdi je bilo navzo- čih na Vüzem pri sv. meši, ki se je vršila v Madridi pod milim nebom. Slüžo jo je madridski nadškof Porte Alcala. Navzoči so bile vojaške i mestne oblasti. To je bio njihov slovesni Te Deum za dobleno zmago i mir. Zdrüžene države. Napre- dek katoličanov v preminočem leti. Število katoličanov je v premi- nočem leti naraslo za 240.000. Število spreobrnjencov je naraslo na 65.000. Cela Amerika ma 19 nadškofij, 96 škofij i 35.000 dü- hovnikov. V srednjij šolaj, ki so pod cerkvenov upravov, se šola prek 442.000 vučencov. Te šte- vilke pokažejo razveselivo dej- stvo, da Cerkev v Zdrüženij Drža- vaj raste den za dnevom. List „Catholi Worker“ (Ka- toličanski delavec) izhaja v New Yorki v 120.000 izvodaj i v Chi- cagi v 15.000 izvodaj na mesec. Te list podpira iz svojega čisto- ga dohodka delavce. Za časa štrajka v newyorškom pristanišči je list zdržavao dnevno na sto- tine lüdi. Delavci so po konča- nom Štrajki obečali, da bodo svoj list razširili v vsa pristanišča. 950 letnica pokristjaje- nja ruskoga naroda. Dnestje- den se je slüžila v Rimi v cerkvi sv. Petra prvič sv. meša po shod- nom obredi, v slovanskom jeziki. Slüžila se je na spomin, ka se je pred 950. leti dao krstiti vla- dar Rusov sv. Vladimir, ki je pripelao v krilo kat. Cerkve svoje podanike. Sv. Oča so pri toj priliki poslali genlivo pismo kardinali, ki nosi skrb za kato- ličane shodnoga obreda i v njem iz srca želeli ruskomi narodi ver- sko sloboščino. Sveti Oča za mir sveta. Poleg molitve, štero so sv. Oča i predpisali za mesec maj, da se prosi Marijo, kralico mirü, za bla- ženi mir, se sv. Oči tüdi po diplomatskoj poti potegüjejo za mir. Tak so poslali v Nemčijo, Anglijo. Francijo, Ameriko i na Polsko pisma državnikom, v šte- rih te s Kristušovov lübeznostjov prosijo, naj višeča pitanja rešijo z pogajanji, nikdar pa ne z bojnov. Sestanki v Franciji. 28. máj: Paris, 71 hiši boulevard Voltaire, cerkev sv. Ambrozija, métro Richard Le- noir, ob 10 h točno slovesna maša s slovensko in francosko pridigo; popoldne večernice (pete Marijine litanije). Spovedovanje od ranega jütra naprej. Kateri nikakor ne bi mogli priti to nedeljo, za te bo prilika za spo- ved naslednji dan 29. maja v isti cerkvi. 4.junij: Issoudun (Indre); prilika za spoved že prejšnji dan zvečer. Za skupni obed se Javite na naslov: Ivan Hamer, Yougoslave, route de Bourges, Issoudun. 5. junij: Vineuil (Indre). Parada v Madridi. Maja 19. je vkorakao Franco slovesno v Madrid. Z nepopis- nim navdüšenjom ga je sprejeo narod. Pri paradi je sodelüvalo 250 jezero vojakov, 400 štükov i 600 tankov. Talijanskih voja- kov je bilo 17 jezer, nemških pa 7000. Zahvala izseljencem. Škofijski odbor za novo bo- goslovnico v Mariboru je poslal izseljenskemu duhovnika g. Cam- plin-u pismo, v katerem se njemu in izseljencem zahvaljuje za dar »ene tretjine temeljnega kamna, to je Din. 343.75“, kar so daro- vali izseljenci zbrani na sestanku 19. aprila v Ourville en Caux (Seine infre). Vpisani smo „v Zlato knjigo kn. šk. bogoslovne- ga semenišča in postali „dob- rotnik nove bogoslovna”; že v sedanji stari kakor v bodoči novi bogoslovnij se bo molilo k Očetu usmilenja in Bogu vse tolažbe, da obilo blagoslovi nas in naše delo. Posebej naroča na najpri- mernejši način sporočiti zahvalo vsem blagim darovalcem. Povejte jim, da nas je njihov dar ganil, ker so iz težko prislüženoga denarja namenili še prispevek za novo bogoslovnico. Zahala visokega naslova nam je pobuda za nove darove. Camplin. Tajne pogajanja med Francijov i Italijov. V vatikanskoj knižnici so se začela tajna pogajanja med Fran- cijov i Italijov. Francija samo pod tem pogojom privoli na Po- gajanje, da se od nje ne zahteva, da bi mogla kakšo pokrajino odstopiti, ltalija je nato pristala i zahteva za sebe samo priznanje gotovih pravic v Afriki. Vojaška zveza med Fran- cijov i Turčijov. Sklenola se je vojaška zve- za med Francijov i Türčljov. Francija je zavolo mira odstopila Türčiji pokrajino Aleksandretto v Ažiji, kde prebivajo Türki. S tov zvezov je zaklüčena vojaška trozveza med Anglijov, Francijov i Turčijov. S tov zvezov je Ang- ležom i Fracozom odprta pot od Sredozemskoga morja do Čar- noga i tak do Donave. Türki zovejo Aleksandretto po svojem jeziki za Hataj. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. II. Drügi den je bila nedela. Čisto, rosnato jütro se je kazalo i obetao se je lepi den. Megla je šče ležala na njivaj, rosa se je blesketala po trataj pa senožetaj, dokeč jo ne sunce pomali vse popilo. Od vseh krajov so se ogla- šali zvonovje pa zvonili kak da bi vgonjavali, šteri bi lepše za- spevao v svojoj fari Bogi na čast, lüdem pa za Opomin. Žmetni glasi kak delešnja grmlajica, so se križali v zraki iz velke, visike cerkve Sv. Križa, s tenkim glasom sta pribežala za njimi glasa od cerkve Srca Jezušovoga i klen- kala kak da bi brečala dva vrabla. Z lepimi, čistimi glasi sta se ogla- sila oba prečna zvona i tak lepo donela v tiho, prebüjajoče se nedelsko jütro, da se je zmeh- čálo srce tüdi trdim mlinarom pa ribičom, da so za hip poslühnoli. Janček se je na štalaj pre- büdo, se nekelko pretegno, nato pa skočo na noge, se prekrižao i Priporočo božemi pa Marijinomi varstvi. Stepeo je seno s sebe, si s prstami popravo vlase i stopo po lestvici nakla. Pojdočki je stopo v štalo, gde je oča če- sao krave, zmes pa so njego- va vüsta šepetale tiho jütrašnjo molitev. Pogledno je skoz dveri. „Te nesnage so se mi vse skališale, da je morem prati, takše nemrem gnati na pašoˮ, se je zgledno oča proti dveram, gda je Janček zasenčao vhod. „Najhitrej jim preveč pola- gate.ˮ ,.Misliš, da ti ščéjo kaj jesti. Samo prebirajo si v jaslaj. Vev zimi vse to herbüdje rade pojejo”, je pretrgno oča svojo molitev. Janček je ső, da ga nebi duže mešao v molitvi. V hiži je mati postilala i nosila jupe v klet pa büdita deco. Inda se je znala kregati nad njimi: „Tak, zdaj bi spali, večer vas pa ne moči spraviti spati” Deca so z nevoljov stanjüvala, se vsedala i stiskavala k peči, kak da bi iskala toplino pri njoj. Gnjes je pa ne trpelo büditi. Kak bi pa naj spali, gda so stric doma. Inda so znali že zaran bréčati, gnjes pa je Agica, najstarejša med njimi, sama od sebe vse po rendi prekrižala. Mati je kühala, nosila Svinjam ščavo*, nato se paščila dojit i •) Pomije pojdočki šče vrgla kukarco ko- košam. Bila je sama. Vse delo Okoli doma pa v künji je visilo na njoj. Jančekov brat Ferko, ki je bio doma Oženjeni, pa njego- va žena, sta bila v Franciji. De- čaka sta pa ostala doma pri materi i tak se je mogla sama z decov mantrati. Janček je razporedo deco. Najprlé se je mogeo mujti Va- nek, šteri se vsikdar najbole hojo za svoje grinte, nato Tinek, ki si namače rad samo nos, pa Joško, šteri rad dremle z rokami v krnički. Tak so se pomali vsi oble- kli za mešo. Po cesti pa po konikaj so lüdje, svetešnje oblečeni, pomali prihajali k cerkvi. Moški so po- mali koračili* i se po navadi zbi- rali pod gostanami pa lipov, si prižigati cigaretline, nakladali pipe i si kaj važnoga pogučavali. Najprlé je prišeo kovač, do- ber Veški kovač. Ovači je bio vsakši den ves čaren od dima, praha pa saj. Ali da bi ga vidili gjnes v nedelo! Scela oprana glava v večih vodaj, da so bila lica vsa repéča. Roké oprane, vlasovje počesani. Kovač, šteri je stao vsakši den kre ognja, de- laven den ves zamazani, zvün nedele pa svetkov. I zdaj je pri- šeo v cerkev, da poslüša božo reč, reč Boga svojih dedekov. ♦) Stopali. Prišeo je iz pobožnosti, nekelko pa tüdi zato, da pride tam z rodbinov pa prijateli vküp. Tam se z vsemi sreča. Nazadnje pa mogoče tüdi zato, ar je den tak dugi brezi hamra i brezi klešč v rokaj. Po navadi je prišó ed- no vöro pred mešov, se pri hodi nekelko pozibavao. Možaki so se radi nabirali okoli njega, ar je rad na šörko Pripovedavao svoje dogodbe. Ženske so se nabirale pred cerkvenimi dverami. Klepetasti ženski jeziki so se nevtrüdno sükali pa rešetavali dogodke pre- minočega tjedna. Mladi svet pa ne mogeo stati na mesti, šetao se je proti cintori zvüna vesi. Lepo je. Idejo v čuporaj, prek po cesti pa si glasno pogučavlejo i zmes sme- jéjo. Dekline pa idejo s svionimi robci na glavi, molitvene knige v rokaj, beli robček i rožo v njem. Gda se dekline mujejo, počešejo i si šče mogoče denejo rožo na prsa, jim lica cvetéjo, kak rože, i oči sijajo kak kresnice. Tem deklinam pokajo obrazi kak zrela jabuka i nikaj ne marajo, če jejo večkrat sühi krűh, repo, zelje pa krumple, pa se denok bole veselo pa zadovolno počütijo kak gospodičine z mesta, štere majo vsakši den za obed piš- čance pa si mažejo i posipavlejo obraze z nekšov melov, kak da bi prišle iz mlina. (Dale.) Veličastna proslova 1938. 1. 11, sept. v Črensovcih: Milostlivi g. dr. Cukala nesejo Najsvetejše, da blagoslovijo nad 20,000 broječo vnožino. 4 NOVINE 28. maja 1939. Glasi iz Slovenske Krajine. Občni zbor Hranilnice I posojilnice v Črensovcih. Vršo se je dnes tjeden. Staro načel- stvo je znova zvoljeno, nadzor- stvo je dobilo dve novivi kotrigi: Bedrnjak Janoša z D. Bistrice i Ivko Ignaca z O. Bistrice mesto pokojnoga Jakšič Ivana. Med po- ročilom predsednika je tüdi ome- njeno, da je posojilnica v šestih letaj gospodarske stiske izplačati šest milijonov din. starih vlog, to je skoro že dve tretini. Promet se je v zadnjem leti podigno za pet milijon dinarov. Melinci. Naša Šolska mla- dina je na Vnebohod Gospodov nastopila na šolskom odri z igrov: „Krojaček junaček”. Deca je igro jako lepo zvršila. Čisti dohodki so določeni za siromaško deco. Hotiza. Zelko r. Horvat Marija, dovica, odpotüjejo na polleta v Francijo k svojoj hčeri, Katici, na obisk, ki je lani tam vzela ednoga bogatoga francoz- koga mladenca za moža. Naša mala Hotiza kak daleč ma že zveze. Volitve odbora v tretjeredniš- ko skupščino v Črensovcih so se vršile dnes tjeden. Zvoljeni so za Čren- sovce : Kocet Ivan, Kolenko Verona, za Žižke: Koštric Jožef, Žižek Katá, za Trnje: Kozlar Matjaš, Čurič Tre- za D. Bistrico: Godina Marija, za Sr. Bistrico: Ivko Ana, za G. Bistrico: Peterka Verona, za M. i V. Polano; Gerič Štefan, Horvat Ana, za dühovnijo Hotizo: Ftičar Katá, za faro Lendavo: Levačič Katica z Čentibe, za faro Turnišče: Kolenc velček prizvao vile, štere so ga postavile za krala, če pozabi na mater. Postao jo krao, a nese čüto dobro, nazaj je šteo biti pa- stir, ar brez matere ne mogo ži- veti. Hvalevredno je, ka so dekle med odmorom Marijine pesmi spevale. Lendava. Cerkveni odbor je zvolo na mesto kantora g. Dominko Ivana, ki je pobegno na Madjarsko, staroga kantora, g, Szép Janoša za kantora len- davske fare. Turnišče. Pod vodstvom g. dekana Jeriča smo na seji določili, da naročimo orgole za našo lepo cerkev pri tvrdki Jenko v št. Vidi pri Ljubljani. Orgole bodo koštale 105.000 dinarov. Plačanoga je že okoli 90 jezero dinarov. K leti na Vüzem se prvič ogla- sijo nove orgole v našoj cerkvi. — Pri- pravlamo se na zi- davo prosvetne dvo- rane, kamen je na- vožen že. — Elek- trika pa pride k leti na vrsto, dobimo jo z Beltinec. Novine so na- raste meseca maja za komadov: 18 v Franciji, 28 v Nem- čiji, 1 v Tešanovcih, 1 v Vančavesi, 1 na Gor, Bistrici, 1 pri Gradi, 1 v Trnji, 1 v Srdici, 1 v Maribori, 1 v Cetinji, 1 v Pro- sečkoj vesi, 1 v Zemuni, 1 v Ba- nati, 1 v Angliji, 1 v Beogradi, 2 v Bakovcih. Sküpno za 61 komadov. Odpadnole so za ko- madov: 1 v Vidoncih,! v Trnji, 3 na Pertoči, 1 v Zagrebi, 1 v Odrancih, 1 na Ivancih, 2 v Fran- ciji, 1 na G. Bistrici, 1 v Teša- novcih, 2 v Vančavesi, 2 v Kobilji, 1 v Matjašovci, 1 v Prosečkoj vesi. Sküpno za 19 komadov. Čisti narastek 42 komadov. — Iz srca se zahvalimo častivrednima slikama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slo- venski narod, njegove liste i je razši- rita. Sv. Ciril i Metod naj njima spra- ska čast oltara, bodi naša stanovitna molitev. Pertoča. V dobi preselje- vanja živemo. Skoro de tak, ka že sosed soseda nede poznao, tak malo vküp živeta. Vnogo jih je le- tos odišlo v Nemčijo, vnogi bi pa šče radi šli, pa zavolo raznih neprilik so nej mogli priti v red; nešterni so doma ostali, ar so se naj znali tak mititi, kak ni- kaki, ki so z penezi podküpovali razne agente. Tak se guči med lüdstvom, mi to ne trdimo i ne verjemo, dokeč se z imeni ne dokaže. Drügi so pali za volo betega na očaj mogli doma ostati. Tak je ostalo dosta siromakov doma. Bogaci so pa odišli, ka do šče bole bogati. Obžalüvanja vredno pa je, ka se na siromaka nika bole ne gleda. Tak so ostali doma cigani, šteri so vsako leto šli za slüžom. Iz koj naj te siro- mak žive? Če kradne, te ga vi- šiša oblast kaznüje, dela i za- slüžka se njim pa ne da. Tak Vnogi zdihavlejo v našoj občini, ka morajo zavolo bogatij doma ostati i skoro stradati. — Tüdi v tom pogledi bi se moglo na pravičnejši način iti na roko na- šemi narodi. Ustanovila se je nekša Zveza poledelskih delav- cov; sklenolo se je, ka bogati ne do šli v Nemčijo. I što je zdaj šou? Lehko na prste preštem vse siromake, šteri so prišli na vrsto za Nemčijo. Za ništerne so se poskrbeli naš dober gospod ple- vanoš i šče zato so mogli čüti ošpotavanje, ar so bogatij nej šteli zeti gori. V javnosti se nas sumniči i ma za puntare. Nej smo nikši uporniki; samo to bi radi, ka bi se nas siromake ta püstilo delat, ka so nam spravili naš voditeo Dr. Korešec. Oni so se brigali za nas siromake. Kuzma. Pri nekoj priliki nam je že bilo od poštne direk- cije obečano, ka de se nam de- lila pošta vsakši den. Tüdi smo napravili že prošnjo na poštno direkcijo. Prosimo šče ednok, ka se upošteva naša prošnja. Dobili smo svojega dühovnika, en urad več. Tak je otežkočeno točno uradovanje i dnevnoga časopisja ne dobimo pravočasno. Apelira- mo na poštno direkcijo, ka nas poslühne. V Rim so odromali v pondelek preč. godspodje; Ba- kan Števan, lendavski, Haoko Jožef, bogojanski plebanoš i Jerič Mihal, dühovnik z Kuzme. Dober Bog naj blagoslovi njihovo ro- manje v obilnosti, da cela Slo- venska Krajina dobi po njiho- vom romanji vsestransko pomoč. Dar Kmečke hranilnice i posojilnice v Lendavi. Darü- vala je za Dom sv. Frančiška 200 Din., za misijon g. Kereca 100 Din. i na podporo Novin 100 .Din. Penez na misijon taki odposlani. Bog povrni. Gornja Lendava. Že smo v tretjem leti od tistoga časa, kak je na banovinskoj cesti tak zvanom serpentini, plaz stavo ce- stni promet i to tak, da sploj več banovinska cesta nej sposobna za autopromet. Što je zakrivo to nesrečo, smo lansko leto pove- dali. To je zakrivilo tükajšnje veleposestvo s tem, ka je dalo kre te ceste iztrebiti šumo z ko- renjom vred. Ne vemo, če bi to napravo kakši menši kmet, jeli nebi mogo na svoje stroške te del banovinske ceste nazaj na- prviti? To zato pitamo, ar če si kmet misli napraviti malo ograjo kre banovinske ceste, mora zato prositi dovolenje od cestnoga odbora. Tü pa, ka se je strebo les s korenjom vred i se s tem povzročila ta velika nesreča, ne vemo jeli se pita za odgovornost, ali ne? Znano, nam je, da je že lansko leto cestni odbor meo v svojem proračuni 40.000 din. za to delo i v letoš- njem proračuni je palik 20.000 din. To bi bilo 60.000 din. Mislimo, da bi se s te šume že nekaj dalo napraviti, če več nej, teliko že, da cestni promet ne bi bio zadržani. Gos- podje ! Morete si misliti, keliko trpi pri tom občina, kajti vsakši se ogible G. Lendave zavolo te banovinske ceste. Nikaj se čüje, da bi naj bila ta cesta pre- ložena, ar na Starom mesti ne bo mela stalnošče. Pi- tamo se, što je pa zakrivo, da ne bo mela stalnošče? Pa če rejsan se misli preložiti, zakaj se to v treh letaj že ne zgodilo ? Naj se nam da tisti penez od cestnoga odbora nazaj, šteroga smo že v dvema letoma plačali po proračuni, pa bomo si sami pomagali. To že presega vse meje i več nej mogoče poslüšati kritike od tühincov, ki esi prihajajo. D. Bistrica. Pitamo oblast, ka pove na to. Mi mamo šolo. Naša mala ves je postavila lepo hišo. Mamo stanovanje za vuči- tela, Pitamo oblast, zakaj ne sta- nüjeta vučitela v stanovanji šol- skom? Mi bi radi poznali naše vučitelstvo, pa nam je ne mo- goče, stanüje v Črensovcih, šol- ske sobe so pa prazne. Grad. Človek že ne ve, kak bi naj zadovolo dnešnjo mladino. Dobra je. V nikakšem pogledi šče preveč goreča. Človek se skoro ne vüpa pokazati na cesti. Stavla te mlado i staro i pita, kda mo te zidali prosvetni dom. Ve nam pa že tak dugo obečav- le. Iz tej pitanj i nepotrplivnosti se samo vidi to, kak je potreben našemi kraji dom, kde bi se naša mladina čütila kak doma. V na- rodi je tak močna vola, ka bi velke žrtve doprineso k tomi deli; delao bi den za dnevom kšenki, samo če bi meli telko penez, ka bi lehko plačali vse, ka trbej coj küpiti. Obračamo se s prošnjov na gospoda bana, naj nam pomagajo. Naj bodo osvedočeni, ka de narod tem bole narodno zaveden, kem bole de prosvetno naobražen. Če je zdrava ena celica, je velko vü- panje, ka je cela satnica zdrava. Či se naša mladina v malih ar- madaj versko i narodno vzgaja, bo tüdi cejla država mejla zdrav, krepek i veren rod. Nagla smrt vojaka. Le- poga Marijinoga meseca 1. maja je mro pri vojakaj v Črnoj gori v mesti Plevji Ferenčak Jožef od Lipe, star 24 let. Zapüšča mlado dovico. Naj njemi bo lehka ze- mla, v šteroj počivle daleč od doma. Njegovoj düši pa naj bo Srce Jezušovo smileno. Mladoj dovici izražamo naše sožalje. Knez-namestnik, taljanski casar Viktor Emanuel i prestolonaslednik princ Umberto odhajajo na pomorske vaje vojnoga brodovja. Knez namestnik Paveo i Mussolini na admiralskoj ladji „Trieste.ˮ Knez namestnik Paveo i kneginja Olga s papovim državnim tajnikom kardinalom Maglionom v Vatikani. Geta i Ferenčak Jožef, oba z Gomilic. Za knižičara je zvoljen Fratar Štefan z Žižkov, za blagajnika: Hanc Štefan z Črensovec. Tretjeredniška skupščina šte okroglo. 700 kotrig. Materinski den v Žižkih. Nekaj lepoga so pripravile č. šolske sestre z šolskov decov dnes tjeden v nabito punoj šol- skoj dvorani. Deklamacije, pesmi, prizori, igra, rajalni pohodi, vse je bilo srčkano, dovršeno i vse je dihalo odkrito, neprisiljeno lü- bezen, ki jo je deca dužna svo- jim starišom. Genliv je bio an- gelček, ki je knigo prineso z ne- bes, v štero so zapisana nešteta teška dela materinske lübezni. Te angelček je bila šolo neobvezna deklička ravno te den zakopa- noga Žerdin Martina. Jako po- učni je bio prizor, gda sta sin- ček i hčerka poslala materi ra- čun naj njima plača, ka sta drva nosila, maloga bračeka zabela, ka sta vodo nosila, ka je ona po- sodo prala. Mati njima je odgo- vorila pismeno, v šterom je na- stela vse dnevne i nočne trüde za njeva, štera je prenesla brez- plačno, z lübezni do njeva. Pis- mo sta prečtela, se razjokala i mater prosila odpüščenja. Njima je odpüstila i prosila, naj sta za- hvaliva te, gda ona stara pos- tane i več ne de mogla delati. Krasno je uspela igra „Pavelčko- va piščalka”. Z žveglov je Pa- 28. maja 1939. NOVINE 5 Črensovci. Strelski drüžini Črensovci i G. Bistrica mata sküp- no otvoritev letnoga strelanja v nedelo dne 28. maja1938. Za- četek ob 2 vüri popoldne na strelišči na Srednjoj Bistrici. Vse člane i prijatele strelskoga športa vlüdno vabi odbor. Pozdrav delavcov iz So- kolovaca. Prečastiti g. urednik! Prav srčno vas pozdravlamo i vam želemo od Bl. D. Marije lübo zdravje, da bi še duga leta vrejüvali naše krščanske liste. Pozdravlamo tüdi celo bogojan- sko faro, posebno našo rojstno ves Filovce, štere veselja pri po- svetitvi kapale bi se preveč rade vdeležile. Pozdravlamo prav srč- no svoje stariše, brate, sestre, rod i znance pa vsem želemo; Bog vas živi, Bog vas živi! Za- hvalimo se našemi paleri Kovač Antoni z Strehovec za vso skrb, štero nosijo za nas i za lepo pobožnost, da vsaki večer skup- no molimo rožni venec i litanije Matere Bože; Zelenko Barica, Žban Anica, Rožman Klarica i Terezija, z Filovec, Lütar Klarica, Kološa Barica, z Bogojine, Ada- mič Anica i Marija, Kovač Ka- mil, z Strehovec. — Gospoda urednika i celo črensovsko faro pa svoje domače lepo pozdravla sezonska küharica Antolin Roza- lija, z Črensovec. Dari za misijon mons. Kereca na Kitajskom. Lani i letos je gospo- dična Abram Marija nabirala milodare za misijon našega misijonara monsig- nora Kerec Jožefa na Kitajskom i so posamezne fare darüvale sledeče zne- ske leta 1938 v Din.: Sv. Sebesčan 1.060, Grad-G. Lendava 2.000, Sv. Jurij 500, Sv. Helena 300, Cankova 300, Tišina 600, M. Sobota 1.500; leta 1939: M. Sobota 1.700, Beltinci 850, Črensovci 800, Polana 520, Turnišče 1.600, Hotiza 450, D. Lendava 1.670, Dobrovnik 1.300, Bogojina 1,500, Martjanci 670, (Kobilje 270. Sküpno 17.100 Din. — Penez po- slan Misijonskoj drüžbi v Groblje, da ga pošlje g. Kereci. Vsem dobrosrčnim darovnikom, ki so tak lepe zneske da- rüvali za misijon mons. Kereca, se nje- govi domači v njegovem imeni najpri- srčnej zahvalűjejo. Bog plačaj vsem ! Za dijakona je posvečeni č. g. Antolin Auguštin, misijonar na Japonskom. Doma je z Beltinec. Prvo sv. mešo bo slüžo k leti. Izpred okrožnoga sodišča v M. Soboti. Zrinski Ana, žena bančnega sluge v Murski Soboti, Šolska ulica 37, je bila obsojena na 3 mesece zapora, ker je dne 19, jan. 1939. na dvorišču No- vaka Franca v Murski Soboti oddala iz razdalje 8 m strel iz lovske puške v smeri proti No- vak Elizabeti, ki je držala v na- ročja 11-letnega otroka. Hozjan Štefan, posestnik na Moti št. 60, in Zver Ladislav, de- lavec na Moti, ki sta se dne 6. novembra 1938. ob priliki neke gostije v gostilni Rajh Katarine v Moti, začela prepirati in pre- tepati najprej v gostilni, nato pa še na cesti pred gostilno, kjer sta se medsebojno obdelavala z noži, sta bila obsojeniva prvi na 1 leto In 6 mesecev strogega zapora, drugi pa na 3 mesece zapora. Hozjan je prijavil zoper sodbo revizijo in priziv, dočim je Zver kazen sprejel. Klemenčič Ana, polj. v Mo- ravcih št. 99 je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora, ker je kot priča, ki ni prisegla, na razpravi dne 15. XII.1938 pred okrajnim sodiščom v Lju- tomeru lažno pričala. Kazen je pogojna in se bo odredila njena ižvršitev le v slučaju, ako bo ob- sojena v teku 2 let vnovič kaznovana. Na 20 dni strogega zapora in 300 — Din. denarne kazni je bil obsojen Štof Jožef, trgovec v Ocinju št. 44, radi prestopka zoper čast, ker je dne 27. II. 1939. v občinski pisarni v Rogaševci izrekel o žandarmerijskem na- naredniku Sagadinu Josipu ne- resnično trditev s tem, da je iz- javil, da mu je isti snel napisa- no tablo raz njegovo branjarijo in jo vrgel na tla, z njim pa ravnal kot z najhujšim hudo- delcem. LJUBLJANSKI VELESEJEM 3.-12. junija 1939. Polovična voznina na že- leznici. 600 razstavljalcov iz 12 držav. Krasna darila za obiskovalce velesejma iz tüzemstva. (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavijalske in usluž- benske. V vrednosti ca 100,000 Din odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je po- ljuben. Vstopnico shrani. Komisijonelno žrebanje bo 12. junija 1939.Darila: Orehova spalnica (Rok Berlič, Št. Vid), motorno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax (Vok, Ljubljana), mo- torno kolo Bismarck (Rebolj, Ljubljana), 4 cevni radio Siera (Klemenčič, Ljub- ljana), kühinjska oprema (Ernan & Ar- har, Št. Vid), klavirska harmonika (Mei- nel & Herold, Maribor), pralni stroj Viktoria (G. Püc, Ljubljana), 1 šotor zložljiv za 4 osebe (Interpromet, Ljub- ljana), 1 kolo Axo (Šuttner, Ljubljana), 1 kolo Diktator (Splošna trgovska drüžba, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel Ljubljana), 1 peč Lutz (Rupena- Lutz, Ljubljana VII,), 2 preprogi (Mo- derni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec—Co, Duplica),. 1 vrtna garni- tura (Učakar, D. M. v Polju), 50 stek- lenic Unionskega piva, 12 buteljk vina (Moser, Zemun), Manicura (Vovk, Ljub- ljana), 1 zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške slavne, 1 Pletena zibelka (Stražisar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Co- tič, Ljubljana), 20 ročk po 1 kg masli- novega olja (Prvo dalmatiusko trgo- vačko drüštvo, Dubrovnik), 2 brezplač- ni vožnji s parnikom I. razreda Sušak- Kotor in nazaj (Dubrovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevnene počitnice v Niški Banji, 21 dnevne po- čitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radencih, 10 dnev- ne počitnice v Dobrni, 10 dnevne po- čitnice v Čatežkih toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu — Palace Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitni- ce v Mediji-Izlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Palič, 2 dnevne počitnice na Bledu — Hotel Union. — Oglejte si darila na velesej- mu paviljon ,K‘. Sobota. Aka- demski pevski zbor, ki je za- püsto lani pri svojem kon- certi nepoza- ben vtis, bo prišeo páli v Soboto i bo meo pod vod- stvom dirigen- ta Fr. Marolta dne 3. junija koncert pesmi iz dobe slo- venskoga pre- poroda. Pri- dite, ki le ko- ličkaj morete, da vživate lepoto Slovenske pesmi. Voditelje Pes- marski)! zborov ne zamüdite te lepe prilike. Teško so zbetežali naš rojak, mil. g. prelat dr. Rogač Franc v Somboteli na zvužganji slepiča, žuča i na teškoj influenzi. Operacija se je posrečila, a na- stale so po njej zmotnjave. Teški betežtik že okreva, a potrebüje popolnoga mirü. Bog povrni tomi gorečemi dühovnik popolno zdra- vje, ga prosimo. Müra je prestopila svoje bregove i preplavala vesnice kre nje ležeče, Bog nas vari lanske nesreče. Oficijelne objave delavnega odbora Prekmurskega tedna. Predsedstvo glavnega od- bora „Prekmurskega tedna” raz- glaša, da so do sedaj zaključene glavne pred- priprave za prireditev ve- like gospodar- ske in kultur- ne razstave, ki bo od 17. do 26. junija t.l.v M. Soboti. Oficijelna o- tvoritev „Prek- murskega te- dnaˮ bo v so- boto dne 17. junija ob 10. uri popoldne na razstaviš- ču. K oficijelni otvoritvi bodo povabljeni Predstavniki kr. vlade in ban. uprave, nadalje pred- stavniki raz- nih oblastev, organizacij in kor- poracij Prekmurja, Medjimurja in Pomurja. Po do sedaj dospelih spo- ročili bodo razne organizacije, društva in korporacije za časa „Prekmurskega tedna” organizi- rale razne prireditve in sicer je predsedstvo PT do danes prejelo prijave od Združenja trgovcev v Murski Soboti oziroma Zveze trgovskih združenj dravske ba- novine v Ljubljani, za oficijelno otvoritev „Trgovskega doma” in za trgovski kongres, nadalje pri- jave od Meddruštvenega odbora, Sokola, SK Mure, mestnega od- bora Aerokluba „Naša krila” za športne in prosvetne prireditve. Vršijo se tudi priprave raznih šolskih vodstev za poučne ek- skurzije šolske mladine in pri- prave gasilstva za velike gasil- sko vaje. Natančen Spored vseh go- spodarskih, prosvetnih in kultur- nih prireditev, ki se bodo za časa „Prekmurskega tedna” vršili v Murski Soboti, bo v sporazumu z vsemi zainteresiranimi priredi- telji pravočasno objavljen. Vod- stvo PT pozdravlja inicijative zgoraj omenjenih organizacij in društev, katerim se za njih po- moč pri delu za čimefektnejšo in čimpestrejšo izpopolnitev pro- grama raznih prireditev najtop- leje priporoča, ob enem pa vabi še ostala društva in orgauizacije, ki se za sodelovanje še niso odločili, da s svojimi priredit- vami javijo svojo udeležbo. Želja vodstva „Prekmurskega tedna” je, da na tej veliki gospodarski in kulturni prireditvi Sodelujejo prav vsi, ki čutijo veselje in dobro voljo veliki stvari koristiti. Uprava. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija 1939. (45. razstavna prireditev.) 600 razstavljalcov iz 12 držav. Najraznovrstnejše blago. Posebne razstave: P o h i š t v o . A v t o m o b i 1 . Narodne vezenice. Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kü- pite žuto železniško izkaznico za din 2.— Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okoli din 100.000.— Žerdin Martin Maja 19. je v 49. leti sta- rosti zatisno oči v Sobočkoj bol- nici Žerdin Martin, trgovec v Žižkih, predsednik prosvetnoga drüštva v Črensovcih. Pokojnoga drüžina je glo- boko verna i vretina za pravo krščansko živlenje daleč okoli. Pokojni je že kak 22 let star dečko stopo v tretji red sv. Frančiška i v njem ostao stano- viten do smrti, to je skoz 27 let. V njegovoj hiši se je osno- valo Orlovsko drüštvo, tű se je zbirala mladina, dokeč ne mela doma, na sestanke, vnogo krš- čanskoga pokreta je pognalo korenje v njegovoj hiši, štero je rada obiskavala dühovščina. Da je deco odgajao v strogom krš- čanskom dühi, ne potrebno po- sebi povdarjati, kak tüdi ne, da je bio stalen naročnik naših do- mačih krščanskih listov. V Pros- vetnom drűštvi je bio odbornik od toga ustanovitve l.1927. ino 6 let predsednik do smrti. Kras- no je nastopno večkrat na odri v resnih igraj, posebno kak oča. 14 let je bio delaven član gasil- skoga drüštva i kak toga tajnik vnogo pripomogeo k zgradili naj- lepšega gasilskoga doma v doma- čoj vesi, ki jih ma Slov. Krajina. Kak tajnik Agrarne zadruge je brezplačno vodo težke posle i se junaško borio proti špeku- lantom, ki so šteli drago tržiti agrarno zemlo, dokeč zadruga ne pripelala več jezerne člane do zmage potom agrarnoga za- kona, šteri je cene agrarne zemle zrezao za pet do desetkrat bole, Kak se je tržila po špekulantaj. Pokojnoga, dobroga krš- čanskoga, krotkoga moža smo gostokrat vidili pri sv. prečišča- vanji, zato je pa tüdi dobo mi- loščo, da je svestvo za vmira- joče pobožno sprijeo. Mrtvo telo je spravleno z bolnišnice domo i tü z velikan- skov vdeležbov zakopano maja 21. Sprevodili so ga trije domači dühovniki i najmenje jezero ver- nikov, ki so segali od kapele do pokopališča po štirje v ednoj vrsti. V imeni prosvetnoga drüš- tva se je poslovio od pokojno- ga i mesto njega od njegove drü- žine g. kaplan Rous, pri šteroga genlivom govori je zajokalo mla- do i staro. Na pokopališči se je v imeni gasilcov poslovio od pokojnoga Zver Štefan. Med sprevodom je igrala žalostinke žižkovska godba. Vence so po- klonili: dijaki z Veržeja z Mari- janišča, v šterom se vzgaja tüdi pokojnoga sin, prosvetno i ga- silsko drüštvo i mladenka Kus- tečova je prinesla ednoga z cip- resa spletenoga z D. Bistrice. Žižkovska šola je bila zastopana po č. šolskih sestraj, Črensovska po g. upravitel! Lutar Štefani, orožniška postaja po g. koman- deri, občina, nadale so bili gd- poštarica, gd. učitelica z Trnja, posojilnica, agr. zadruga, trgovci, obrtniki, fantovski odseki v kroji, tretjired se pa vdeležo sprevoda zbran v vrsto po navuki. Pri poka- pali je godba zaigrala: Gozdič je že zelen... Spomlad že prišla bo... Tebe nazaj ne bo ... Naj dober Jezuš svojemi slugi v obilnosti povrne krščan- sko živlenje, njegovo osirotelo obilno drüžino, osmere mlado- letne dece z dovicov krepi i po- tolaži. Vsem naše globoko sožalje. Vojaška zveza med Nem- čijov i Italijov, je podpisana 22. maja v Berlini. V smisli pogodbe ta se v bojni taki podpirale i sküpno; sklepale mir, prijatelske države ta pa po- štüvao. Nemir pri Gdanski. Narodni socialisti so razbili na gdanskoj meji polsko carinar- nico. Polska vlada zahteva za- doščenje. Angleški krao i kralica v Canadi. Nad vse slovesno sta bila sprejetiva angleški krao i kralica v Montreali, kde jiva je pozdra- vilo dva milijona lüdi. Ravnotak v glavnom mesti Canade, Ottavi. Tü so napravili pred vhodom v parlament podobo angleške kralevske korone, štera je 6 met- rov visoka i vaga 550 kg. Dom Prešern Franca postao last slovenskoga naroda. V nedelo 21. maja je zasa- do prometni minister dr. Spaho lopato v Črnomlji za graditev železniške proge, ki bo Slovenijo vezala z jadranskim morjom. G. minister je izjavo, da se do 1. 1941. bo proga dogradila. V svo- jem govori je tüdi omeno, da kak se bo ta proga dogradila i Slovenijo vezala z Hrvatskov, rav- notak se bo tüdi hrvatsko pitanje rešilo i Jugoslavija postane ešče močnejša. Naznanjam cenjenomi občinstvi, da mam tüdi tovorni automobil i prevzemem vsake vrste vožnjo. Se Priporočam HUJS ŠTEFAN, Beltinci. Kmečki tábor v Celji pri|Sv. Jožefi. Sprevod kmečkoga tabora v Celji. 6 NOVINE 28. maja 1939. Ka more doraščajoča dekla znati. Najprijetnejši boži cvet. Da si obču vaš zdravje, ne zadosta, da samo med časom mesečnoga čiščenja paziš na svoje telo, i ne samo na nje, ar tüdi tvoja düša spada zraven i je gla- vna stvar tvojega človečega bitja. Gotovo si že opazüvala, ali od toga čüla, kelko trüdapunoga i podobnoga dela mora opra- viti dober gredar, da vzgoji cvet občütlive rastline ali bogati sad svojega drevja. Pomisli zdaj, kelko skrbi punoga dela i vaje je potrebno, za najlepši cvet stvarstva, ki bo nekda noso najdragocenejši sad zemle, mlado i razvijajočo se deklico. Ja, na sprotoletje ma gre- dar dosta dela. On pozna vsako drevo, vsako rastlino svojih gred, zna, štera mesta so preveč iz- postavlena sunci i ne pozabi na nevarnost mraza. Nočni mraz more v nekelko vöraj vničiti vse vüpanje za bližajoče se leto. On dobro pazi, da nemajo škodlivci niednoga živlenjskoga prostora v njegovom imanji, on zna iz sküšnje, da ličinke i gosanice vničüjejo. Razvojna leta male deklice so njeno sprotoletje. Njena raz- vijajoča se mlada düša rabi do- sta lübezni i vzgoje, mora se ojačiti v negi i vzgoji sama sebe, da ostri viheri živlenja, preteča zverina greha i skrivne slabe na- vade ne zavladalo v njenoj cve- točoj krasoti i ne vničijo njenih sadov. Gredarovo delo je že lehko, njegove grede se ravnajo po nje- govij naredbaj; škarje, žaga, po- levke, lopata, vse dosegnejo svoj cio, ar se rože ne postavlajo proti. Čeprav je boli rezanje i čeravno ne razmijo, zakaj z gra- blami rahlajo okoli njihovih ko- renin, vendar to tiho prenašajo i tem bole cvetejo. Pri tebi pa je to inači! Ne predaš se sama od sebe pleme- nitosti, štero ščejo lübeče roke na tebi vzgojiti. Kelko slabe vole, kelko občütlivosti i norij čeme- rov nastane, če ščejo tvoje divje rozge obrezati, če ščejo odstra- niti tvoje škodlivce! I vendar boš postala pametnejša. Probaj raz- miti takzvano „krutost” tvojega gredara, krutost, ki je pa samo lübezen. Po toj knižici bi ti mogla pomagati, da postaneš čisto ra- zumna, kak se spodobi za de- vico i da iz svojega znanja i s prostov volov delaš za svojo srečno bodočnost. Ka je zato potrebno? Vzdržnost i obladanje same sebe. Pitaš, ka pomeni v tvojem živlenji obvladanje same sebe? Ali ne to nekaj, ka se prepüšča moškim? Kak jako se motiš, če tak misliš! Sledkar ešče pridem na to, zdaj ti samo pokažem, kak neobhodno potrebno je ob- vladanje same sebe za tvoje te- lovno zdravje. Predvsem moramo ugotoviti, kak izgleda vzdržno i samo sebe obvladajoče živlenje. Preglednimo eden den deklice, ki hodi v šolo. Kak se zajtra zbüdiš? Kel- kokrat te morajo zvati? Ali če vöra büdilka cinka, nesi že več- krat vrgla na njo svojega van- kiša, da bi henjala ružiti? Ali pa, če se sama od sebe vzbüdiš i čütiš, da si se zadosta naspala, ali še ne legaš nazaj v blazine i ne senjaš dale z odprtimi očmi? Deklice, ki zna obvladati samo sebe, ne trbe siliti, da bi stanola, po dobro prespanoj noči živahno skoči iz blazin i stepe s sebe vso lenobo. Ona ne odlaša vstajenja, ar oblačenje rabi čas, če se šče dobro i prav obleči. Napravi lehke telovadne vaje, pri šterih se kotrige prijetno vtegnejo, si muje celo telo i posveti par tihih trenutkov jütrašnjoj molitvi. Ne prihaja kesno i zasoplena, z zamazanimi noheti i lačna v šolo; i vsi, ki jo na poti vidijo, so ve- seli sveže mlade deklice. Ona ne samo, da ne Prihaja prekesno, nego tüdi najde čas, da opravi kratko molitev v cerkvi, mimo štere jo vodi njena pot. Nato pride delo kak samo veselje! Med šolskimi vörami ne premišlavle od včerašnjem kina, ne je nepripravlena, če mora od- govoriti, ar je pazila i zna, zakoj se ide. Vidiš, čemi se je že zdaj ognola, ka bi moglo škoditi nje- nim živcom? Med odmorom je z dobrim tekom svoj z zmočajom namazani krüh, je vesela i dobre vole želno čaka naslednjo vöro. Niti na miseo njoj ne pride, da bi se skrivala s sošolkami dvo- mlivih nazorov v oddaljene kote sobe i poslüšala njihove neoku- sne zgodbe i njihovo strupeno br branje. Ona je zato prera- zumna i notrašnje prenežna. Če zajtra ide vesela v šolo, ide tem veselejša domo. Vidimo jo, kak se pašči. Ne steple se brez namena po cestaj, ne štu- dira gledališkij listov i kino rek- lam, ne briga se za slike na pol nagih plesalk i našminkanih ple- salcov. Doma jo čaka lübo delo. Mogoče šče more v kühnji kaj pomoči, mogoče šče mora izvr- šiti kakše materino naročilo, ali mogoče dela kakšo vezenino ali se pa igra z mlajšov bratjov. Ni- edna ne ve tak dobro prestreti stola, kak ona. Ne zavida drügih, ki se šče steplejo po cestaj, kritizi- rajo modo ali se pa dajo občü- düvati. Kak njoj potem diši obed! Lačna je i zato ne prehrana. Za- hvalno vzeme vse, ka je na stoli, nema nikših posebnih žel, ne navajena gučati „nemrem”. Nato ma kratki zaslüženi odmor, čte kakšo veselo knigo ali dela ročno delo. Po tom na- pravi šolske naloge i nazadnje zadovolno ide na sprehod. Večer jo pa še čaka tü i tam kakše drobno delo. Den je hitro končani, člo- vek niti ne ve, kda so minole vöre. Večer prinese prijetno sküp- nost v drüžinskom krogi. Pogu- čavlejo si, igrajo i že čas iti po- čivat, ar vsaki, ki šče zajtra toč- no stanoti, mora večer tüdi biti točen. S trdnov volov, da včasi zaspiš, moraš iti v svojo sobo. Knige ne spadajo na tvoj nočni omarek. Kratka molitev i miseo: Lübi Bog, hvala ti, da sem smela preživeti te den... te bo odpe- lala v Zdravo spanje i lepe senje. Probaj, deklica, takše dneve preživlati! (Dr. Csaba Margita, zdravnica v Budapešti.) Prvi slovenski delavski tabor. Tabor, ki ga pripravlja za 4. junij letos mlada delavska or- ganizacija Zveza zdrüženih de- lavcev, naj bo povdarek njene nove miselnosti, s katero prela- mlja tradicijo in metode naših socialističnih delavskih pokretov in vrača delavski stan v narodno celoto. Tabor ZZD tako ni samo zadeva delavstva samega, ampak je na njem zainteresiran celoten slovenski narod. Za celo našo skupnost bi namreč moralo po- stati usodno gibanje delavstva socialistov vseh barv, ker so se dali brez izjeme voditi marksis- tom in so tako vnašali v naše narodno živlenje razkrajalne sile ter narod v vseh ozirih razkra- jali in slabih. Zvezi Zdrüženih delavcev, ki se je temu strupenemu valu uprla z vso miadostno energijo, je treba le želeti, da bi njen zdrav pokret skoro zajel vse.slovensko delavstvo. To je namreč doslej stalo izven vseh organizacij, ker so mu bile te po duhu in po metodah svojega udejstvovanja čisto tuje. Ogromna večina slo- venskega delavstva je stala izven vseh organizacijske pokretov in bila brez vpliva na slovensko ja- vnö iivljenje. Tabor 4. junija ima namen prelomiti staro tradicijo in poka- zati delavstvu, da je njegova re- šitev edino v strnjene vrstah Slo- venske delavske stanovske ZZD. Skupine ZZD se na ta svoj praznik vestno pripravljajo in bo po vseh pričakovanjih izmed vseh dosedanjih delavskih zborovanj v Sloveniji tabor ZZD brezdvo- mno najlepši in največji po svoji zamisli in po iz- vedo programa. Na taboru go- vorijo ob mani- festacijskem zbo- rovanju poleg za- stopnika pokreta ZZD in zastop- nika centralnega tajništva Delav- skih zbornic tudi člani nalega na- rodnega vodstva (dr. Krek, dr. Na- tlačen) ter pred- sednik kr. vlade g. Dragša Cvet- kovič. Svojo ude- ležbo na taboru so prijavili doslej tudi naši odlič- nih: g. minister Franc Snoj, sena- tor ji dr. Kulovec, Smodej in Schau- bah ter več po- slancev. Pokrovitel- stvo nad taborom je prevzel prijatelj novega slo- venskega delavskega stanovskega gibanja ZZD naš ban g. dr. Mar- ko Natlačen. Vse naše delavstvo in vsa naša javnost naj tabor vernega slovenskega delavstva podpre s svojo propagando in moralno oporo. ZZD je za ta tábor pos- tavila geslo: eden za vse, vsi za enega. To naj bo tudi geslo vse Slovenske javnosti ob tem taboru. Spored: 1.Zjutraj ob 6 uri fanfare na gradu in büdnica po mestu. 2.Ob prihodu jutranjih vlakov sprejem udeležencov in častnih gostov na glavnem kolodvoru. 3.Takoj nato odhod pred cer- kev sv. Jožefa, v kateri bo ob ½9 uri daroval sv. mašo in imel kratek nago- vor dekan teološke fakultete, vseučiliški prof. Andrej Snoj. 4.Po sv. maši ureditev sprevo- da ter povorka delavstva po Poljanski cesti čez Krekov trg mimo škofinskega dvorca in čez tri mostovje do bo- lela „Unionˮ. Častni gostje prisostvujejo povorki na balkonu mest. poglavarstva. 5. Ob 10 uri v veliki dvorani „Unionˮ manifestacijsko zborovanje slovensko in stanovsko zavednega delavstva. Za uvod v zborovanje zaigra godba državno himno in novo himno ZZD. Na zborovanju govorijo člani na- šega pokreta, zastopnik vseh Delavskih zbornic Jugoslavije, člani našega narod- nega vodstva (Dr. Krek, Dr. Natlačen) in predstavnik Kr. vlade (predsednik Jugorasa Dr. Cvetkovič). 6. Zborovanje in tabor zamu- čimo s slovensko narodno himno, ter se znovim idealizmom vrnemo nazaj na telo za zmago našega pokreta in naše stanovske misli. Ob francosko nemško meji. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Prečastiti gospod, gda pri- hajale med nas, se nam vužiga srce na lübezen do Tistoga, kel- iha namestnik ste, do lüblenoga Jezuša. Njega gledamo vu Vas, Njega lübimo vu Vas. Njega po- slüšamo, gda Vaše navuke spri- memo. Na Njegovo Srce se nag- nemo očiščeni, gda nam po sve- toj spovedi delite sveto prečiš- čavanje, Jezuša samoga. Zato je veseli Vaš Prihod, pun srčne radosti, pun zahval- nosti, pun odkrite lübezni, z šte- rov Vas vsi Sprimemo. S tov lü- beznostjov bodite prav srčno od vseh nas toplo pozdravleni. Bog Vas je prineseo. Tüjina je rožce v en šopek nabrala i je Vam, prečastiti, v lü- bezni prek dala; te rožce so düše, so srca Vam draga, od njih mi nemamo dragšega blaga. Tako sta me pozdravili dve izseljenki, in izročili dva krasna šopka cvetja, ko sem v sprem- stvu dveh izseljencev prišel v Ars Laquenexy v soboto 13 maja. Iz njih smejočih se lic je že si- jala svetla zarja naslednjega dne, dež je prenehal in zvezde so se skušale prikazati. Šli smo pozdravit gospoda župnika in mu izročili cvetje za Marijin oltar. Bil je zelo vesel in me takoj povabil na večerjo. Glej ga, saj pozna našo domo- vino, celo Ljubljano in Savo. Ku- harica govori bolje nemški kakor francoški in je zelo vesela, da govorim tudi nemški. Vodil sem šmarnice, ki so nekoliko drugačne pri nas. Na kon- cu smo morali zapeti naše pesmi, ki jih vsi tako radi poslušajo. Drugo jutro sem že zgodaj začel spovedovati. Pri slovesni maši sem blagoslovil kruh, ki so ga pripravili naši izseljenci. Pri- digal sem francoski in slovenski. Bil je ravno francoski državni praznik „Jeanne d’ Arc”, ki je bila doma iz te obmejne pokra- jine. „Čez par tednov bodo pa sosedje Nemci svetili god svo- jega apostola Bonifacija, ki je k njim iz Anglije prišel in večkrat v Rim hodil po nasvet in bla- goslov. ˮ — Katoliški svetniki so najmočnejša vez med narodi in državami, preko njih danes po- sebej molimo po papeževem na- ročilo za mir. — Pri večernicah smo, kakor v domovini, molili rožni venec in litanije vseh svet- nikov za blagoslov na polju, ka- kor da bi anticipirali prošnje, ki se jih nismo mogli udeležiti. Popoldne nas je počastil s svojim obiskom gospod Ivan s svojo gospo od našega konzu- lata v Metzu. — V sončnem ne- deljskem popoldneva smo se veseli ločili. Camplin. BICIKLISTI - POZOR! Prvle, kak bi se odločili, da küpite biciklin, si izvolite poglednoti, zavolo svojega last- noga haska, mojo bogato zalogo, gde si lehko zberete biciklin izmed svetovno naj bouših mark. Na zalogi mam vsigdar najnoveše modele: GÖRICKE W AFFENRAD S T Y R IA TITANI A SENATOR ALFA - HELVETIC - STANDARD za pot (štrapac) i s p o r t. Nücani biciklini se zamenjajo! Ugodni plačilni pogoji ! Najvišja garancija! TOMKA JURIJ TRGOVIN A Z ŽELEZNINOV 1849 DOLNJA LENDAVA. 1939 Sprevod Slovenske mladine po celjskih vulicaj. — Na balkoni mestne hiše so zbrani odlič- niki z dr. Korošcom na čeli. Zahvala. Ob preráni smrti našega ne- pozabnega moža, očeta, sina, brata, gospoda Žerdin Martina trgovca in posestnika se najprisrčneje zahvaljujemo vsem In Vsakemu posebej za udeležbo pri pogrebu, za izraze sožalja in za podarjene vence. Prav prisrčno se zahvaljujemo Prečastiti duhovščini za tolažilne besede in poslovilni govor, dalje častitim šolskim sestram za to- lažllne besede in postrežbo med boleznijo, prosvetnemu društvu in fantovskemu odseku, gasilski četi za govor in venec, tretjemu redu sv. Frančiška za udeležbo, gasilski četi iz Trnja, godbi, predsedniku občine, cejskemu društvu, in gojencem iz „Mari- janiščaˮ v Veržeju. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so mu v Živ- ljenju storili kaj dobrega in pro- simo, da ga ohránile v najbolj- šem spominu. Vsem skupaj Bog plačaj! Žižki, dne 22. maja 1939, Žalujoča družina Žerdin. LES za čakature in rušte, suhi in žagan Prodaja: MURSA na KRAPJI pri LJUTOMERU. 28. maja 1939. NOVINE 7 Husar Viljem, Francija. Vele- spoštüvani g. urednik! Vu imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam. Zahvalim se vam na rednom pošilanji Novin i M. Lista, šteri- va lista sta mi vu najvekše ve- selje eti vu toj mrzloj tüjini. Naznanjam vam, ka sam spre- meno mesto i zato vas prosim, da tüdi vi spremenite moj atres kak najprvle te mogoči. Pozdrave pošilajo. Iz Fran- cije: Špiclin Martin, Črensovci, materi, bratji, rodbini i občini Črensovci. — Bogdan Viktor, Trnje, svojim domačim. — Nedel- ko Ivan, Odranci, oči, materi, brati, Sestri i občini Odranci. Vsi vküper pozdravlajo celo Slo- vensko Krajino, so pri krščanskoj hiži, k meši vsako nedelo hodijo, naše krščanske liste iz srca že- lejo. — Bobovec Franc s svojov ženov upravi Novin. — Štefko Ivan svojim domačim, rodbini, prijatelom, znancom, bogojan- skomi g. plivanoši, filovskoj ga- silskoj četi, g. uredniki Novin. Po Ošlaj Jožefi je poslao on, Berden Štefan i Trajbarič Ana vsaki, 35 frankov; pomina mla- dino v tüjini, naj pošteno žive i se na pravo pot nazaj povrne; posebno opomina starše, naj ne dovolijo, da bi si hčeri vlase dale odrezati, ve j. so nej tak žmetni, pa je vetejr tüdi ne sme- če, to delajo samo zato, da" bi se^ Francozom pa Polákom bole dopadnole, a s tem vekše plače Silile zaslüžijo, vekše plače se slüžijo z žülnatimi rokami. — Lük Jozefa i Školnik Kristina, zdaj doma v Domajinci, g. uredniki Nidkin, naši listi so jima bili v tüjini edina tolažba. — Šabjan Avgust i Horvat Franc svojim staršom, bratom, sestram, Slov. K&jini, posebno rojstnoj vesi Kobilje. Višek naročnine pošila Šabjan na Dom sv. Frančiška i Spravo je edno novo naročnico za naše liste. — Trstenjak Franc g. uredniki Novin, komi žele lübo zdravje od Boga i blažene De- vice Marije i se srčno zahvali za redno pošilale Novin. — Žižek Katarina uredništvi Novin i celoj Slovenskoj Krajini, je iz siro- maške hiše z Gomilic doma, je v 16 leti mogla dom zapüstiti, bila operirana na slepiči i ma predosta dela, ar je v drüžini Šestero dece, ki v šolo hodijo. Pa to jo veseli, da je hiža krs- čanska i da lejko po nedelaj k sv. meši ide. — Jug Jozefa, Te- rezija i Janoš, G. Črnci pa Grah Milika z Motovilec, zdaj Francija, svojim žalostnim starišom, brati, sestram i svaki pa g. uredniki Novin. Lüboj pokojnoj nevesti, ki je tak mlada i tak hitro za- püstila to skuzno dolino, pa že- lejo večni mir i pokoj. Marijo prosijo za mir. Z Nemire: Benko Štefan uredništvi Novin. Rad čte Novi- ne i Marijin list. — Casar Mar- tin s svojimi delavci iz dobrov- niške i bogojanske fare g. ured- niki Novin, komi želejo vsi lübo zdravje. — Ferko Ludvik ured- ništvi Novin, štero prosi, naj vse včini, da bodo Pazitelje i paleri delavcov pošteni i Pravični. Rajsar Štefan, Sukič Franc, od Grada, Ficko Alojz, od Sv. Sebeščana Demmltz, Nemčija: Želemo njim od lüboga Jezuša i Device Marije lübo zdravje i vesele Risaoske svetke. Istotak pozdravlamo vsaki svoje doma- če, Rajsar svojo ženo, dečico i vse znance, Sukič stariše i brata, Ficko stariše, sestre, brate doma i v tüjini i vsi trije gračke i se- beščanske fare dühovščino i vsem Želemo blažene risaoske svetke. VGANKE. Spreveden Šoštarski Vajenec Miš- kec, se je včio šoštarske meštrije pri Ki silakovom Majkeši. Njegova žena je bila comprnca. Miškec bi se poleg me- štriji jako rad navčo tudi comprnije, zato,je nad vse skrbno pazo na Maj- kešovo ženo, Baro. Delao se je, da spi i pošteno je frkao. Z ednim okom pa pazo na Baro. Neko noč, malo pred polnočjov je bilo, je ovaro, kak se Bara mažejo z nekov mastjov pod pa- zjami. I kak so se namazali, — ne bi vervao, če ne bi vido. — so skoz rora nekam zleteli. To je vido večkrat, po- sebno pa po sobotaj ob polnoči. Rad bi prišo do te masti, pa ne mogo, ar so jo majstrojca vseli z sebov vzeli. Zgodilo se je pa ravno pred Velkov mešov o polnoči. Bara so zaspali i zato v naglici se z mastjov namazali i hitro odleteli, ka ne zamüdijo. Vsili so piskrček z mastjov na okomeni po- vrgli. Miškec, kak to ovara, hitro na pete, dene si šilo v žep, ne ve za koj de ešče dobro, i se namaže z mastjov, štera je tam ostala. I kak se je namazao, je lehek postao kak pero i se skoz rora zdigno v zrak. Po zraki je pa zleto na en breg, na šterom je stala kapelica. Kapelica se njemi sama od sebe odprla. Stopi notri i vidi na oltari Lucifera, v okrog okoli njega pa klečijo comprnice. Bara je taki spoz- nao. Poklekne tüdi on i poslüša predgo. Vrag njim je gučao od bogastva, štero dobijo, če do njemi verno slüžile i če do se cerkve ogibale. Gnes je Velka meša i s tem, ka njega poslüšajo, so že zadostile cerkvenoj zapovedi, ne njim trbe iti v cerkev k meši. Pa na- pravimo tüdi ofer, njim pravi, Mesto križa küšnete moj rep, v šterom je takša moč, ka zvezde zdrega z nebe, če šče. Nato je šo Lucifer od compr- nice do comprnice i vsaka njemi je pobožno rep küšnola. Gda je pa prišo do Miškeca, se je te tüdi nagno, da küšne dugi vrajži rep, ali küšno ga ne, nego, gda se je prigno na küšüvanje, je hitro segno v žep po šilo i ž njim vraga pošteno smekno v rep. Gda je ofer mino, je vrag po- hvalo svoje verne farnice, comprnice. Miškeca je pa etak pokorao: Ti šmr- keo, drgoč se pa obrij, ka gda boš mi rep küšüvao, me ne de smicalia tvoja brada. Hüdi je mislo, da ga je z kos- matov bradov smekno, ar ne bio obriti. Zdaj te vgonite deca do 15. junija, gda i gde se je to godilo ? Ki vgonijo, dobijo nekelko tiste masti, štera je ešče ostala, ka lejko zletijo, gda de njim sila: neprilike z šole domo, ali spred očinov palicov i materinov meklov i v drügih potrebčinaj. Matija Balažic: Pogled v zgodovino Slov. Krajine. Tisočletno trpljenje je šlo skozi Slovensko Krajino... Ni še zamrla Slovenska beseda med Müro in Rabo, niso še utihnili zvoki svetih pesmi v tistem jeziku, ki je še odmev spomina sv. Cirila in Metoda in ki je plemenitega slovenskega kneza Koclja resnično očaral. Živi še med ljudstvom svež spomin na sv. Cirila in Metoda, ko sta v sivi davnim stopala po tej panonski zemlji. Kako pristno in sveto veselje je zajelo ljudstvo, ko je slišalo oznanjati ta dva blagovestnika, „veličja” božja v svojem domačem slovenskem jeziku! V nje se je naselila živa vera, ki se ni bala niti mogočnih oblastnikov, ko so trpeti do krvi za svojo pristno narodnost, da se je silna moč ob- lastnikov razbila ob njej in je zmagala živa vera in žilava odpornost. In to, pravijo,, je bogata in svetla dediščina davnih prednikov, ki se še da- nes drži tega ljudstva na tem koščku zemlje.., S to veselo blagovestjo, ki je sejala božja semena v njih duše, so rasle Obenem iz te rav- nine cerkve, močne in trdne vezi, ki so jih dr- žale v povezanosti. Prva pot, ko so prišli na svet, jim je bila v cerkev h krstnemu kamnu in Zadnja pot, ko so se poslovili od tega življenja, jih je vodila k cerkvi in legli na pokopališče ob njej, Svojega kneza so imeli, s katerim so se po domače menili o vsem, kar jih je trlo in kar jih je veselilo. Doba, mlada in rosna, dežela, kakor od sonca obsijana, porasla z valujočim žitom in nemirnimi jezeri, vse to je spomin kakor na brezskrbni paradiž. Le ob narodnem osvobojenju v poznih ro- dovih tega ljudstva je še zajelo táko veselje njih duše, da so jim iz dna duše privreli ter se sprostili veseli vzkliki, zatajevana in s silo za- drževana radost je v lastnem jeziku butnila na dan. Že takrat, v Kocljevih časih, se je že začel križev pot tega ljudstva in se raztegnil v tisoč- letje. Grozeči in črni oblaki so se privatni iznad obzorja. Srditi Nemci so pobesneli, ko se je ljudstvo z radostnimi obrazi oklepaio slovenskih blagovestnikov, ki sta jim oznanjala božjo be- sedo v domačem jeziku. Tirali so sv. Metoda pred mrke sodnike, ga bili s pestmi, ga püstili na dežju in mrazu, ga zaprli v ječo in mu s tem zaprli usta, iz katerih so kapljale tako mehke in tople besede v srca ljudi, ga odtrgali od oltarja, da ni mogel sipavati božjega blagoslova na te ljudi, žejne ljubezni, pravice in razumevanja. Žalosten začetek žalostnega poglavja v zgo- dovini tega ljudstva! In pravijo dalje, da so se pripodili od ne- kod divji madžarski pogani in se zarili med nje, jih pomandrali ter poklali, krepko in zdrave od- vedli v sužnost, mnogo pa jih je utonilo v mad- žarskem morju, kolikor se jih ni rešilo preko Drave. Samo ljudstvo ob Muri in Rabi je pos- tavilo žilavo steno do današnjih rodov. Razrüšili so cerkve, razrili ravnine, da si videl nekaj dni hoda samo razdrapano zemljo. Na mestih, kjer so se dvigale cerkve in kazale z okornimi stolp! na nebó, in kjer se je plaho stiskala vas, se je valil po zemlji črn dim in se dvigal nad ruše- vinami. Še več! Zahotelo se jim je krvi, zemljá je postala prazna, kri tega ljudstva jo je napa- jala, ljudstva, ki se je je s toplo ljubeznijo okle- palo in z znojem pojilo. To zemljo si je pri- lastil ta nasilen Zmagovalec, in to ljudstvo, ki je še ostalo, je tisoč let trdo držal in pritiskal k tlom, da se ni moglo nikdar vzravnati. Mešča- ni je z njimi, kakor je nanesla ugodna prilika, jih samovoljno z zemljo vred daroval in poklanjal kot ženitvene darove, kakor se je komu zdelo. Nasilni Zmagovalec je vse, kar je bilo boljšega, pobral in odnesel, snedel in popil. Ljudi so zamenjavali za najrazličnejše blago, ki so ga prinašali zgovorni trgovski mešetarji od vzhoda, da bi ga tako raztepli na vse kraje sveta in ga izbrisali s te zemlje. Še danes vedo stoletni starci povedati, kako so sami doživljali, ko so jim domače otroke postavljali na trg v madžarskih mestih, kjer so jih bogate madžar- ske rodovine, izrojene in oslabljene, po svoji volji pobirale in za svoje proglašale. Sveži so- kovi so oživljali in prepajaíi od udobja oslabele madžarske rodovine... Komaj se je ulegla in umirila divjost poganskih Madžarov pod vplivom blagodejnega krščanstva, ko se je zdelo, da bodo pod Matjaževim kraljeva- njem zadihali ti ljudje svobodneje in bolj spro- ščeno, so zmešali to nastopajočo Pomlad lepših časov medsebojni spori visokega plemstva in za nameček je še od vzhoda zavel leden hlad tür- ške groze, ki je nosila s seboj smrt in kugo. Zasvetlikali so se nabrušeni handžari v okrvav- ljenih rokah in turške oči so se režale, žejne krvi. Kjerkoli je bil višji grič na tej ravnini, so zaplapolali kresovi. Ponoči so ognjeni zublji na- znanjali türško nevarnost, podnevi pa črn, gost dim. Brezsrčna roka krvoločnega Turka je sekala glave otrokom in starcem, krepke in močne fante odvajala s Sabo, ki bodo morda nekoč klali lastne očete. Trzavlcá in drget sta se oprijela ljudstva, negotovost je tlačita ljudi. Cela poko- lenja so morala graditi na teh ruševinah zasilne domove. Komaj so ljudje, kar jih je še ostalo, prišli k sebi od prestanega strahu in groze, se je na zapadu zbudila nova Lutrova vera, ki je zasekala in poglobila prepad med nasilno gospodo in tem ljudstvom. Gospoda je narekovala in vsilje- vala vero temu Ijudstvu, ki jim je bila tuja in hladna, a v njih düšah je še zvenela topla beseda slovanskih blagovestnikov. Jih ženili na svojo roko, da se je v kmetih — tiačanih vzdignil za- drževani srd in so se porodüi temni, mafčevalni naklepi, ki so od časa do časa le bruhnili na dan. Pa oborožena gospoda je vse to udušila in pre- mnogim zadrgnila vrat. Ali pa so jih pregnali z lastnih domov, da so se raztepli po svetu. A v veri svojih očetov so stanovitno vstrajali. Tudi danes jih pretesna zemljá in skrhani domovi tirajo po svetu, kjer jim tuji gospodari hote in nehote narekujejo svojo vero ali celo brezvero. Marsikateri se plaho ukloni, še več pa jih ponosno vstraja v veri, ki so jo sprejeli z materim mlekom. Nasilno zatiranje se je še stopnjevalo od desetletja do desetletja in se končno tako na- tegnilo, da so Madžari hoteli to ljudstvo, v tej Slovenski Krajini, zvito prikrili ostalemu svetu ter jih ob ljudskem štetju po sili tlačiti med cigane, kolikor jim niso mogli pomadžariti imen. Saj so vedeli: če odvzamejo temu Ijudstvu svoboden razmah, bo to ljudstvo izvrševalo le to, kar jim nalože njih gospodari tako, da ni v nasprotju z njihovimi koristolovskimi računi. Nasiloma so zabrisali vsako sled o slovenskih imenih in kra- jih na zemljevidih, po šolah, lastna Imena so jim spremenili v Farkaše, Ütroše, Išteke, Magyare, Némethe, Séchyje, Ištvand in mnoge druge. Pa čüdo čüdovito! Ko so mislili, da so že slovenski obrazi izginili s površja te zemlje, ko so se že veselili, da so jim zlomili ukrivljene in razbičane hrbte od grofovskih bičev in žandar- skih batin, so se ob svobodnem dihu v svobod- nem ozračju nenadoma vzravnali, dvignili glave in veseli obrazi pravih Slovencev, ne Vendov, so se zasmejali iz gruče ciganov. Pokazali so osup lim, nasilnim oblastnikom in ostalemu svetu svojo žilavo odpornost, da se je čüdil svet, odkod ti, tako dolgo prikrili obrazi? Deset stoletij je šlo mimo njih, trideset po- kolenj je prenašalo trdi jarem, Predno so se zo- pet srečali in zdrüžili s slovenskimi brati. Svet se je čudil, a ni vedel, da je to ljudstvo svojo žilavo odpornöst dobivalo v cerkvi iz besed njih duhovnikov. Ob nedeljah in svetkih je oživelo to ljud- stvo v starinskih pesmih, ki so se skrivale po cerkvah in vaških kočah. Drugače so živeli skrito in boječe. Nikjer si niso bahavo prebirali prvih mest, plaho so se vsedali v zadnje kote, če so že mogli kam iti, čeprav so bile njih duše vse polno nasipane z velikim bogastvom, a so ga v svoji skromnosti plaho prikrivali. V teh pesmih, cerkvenih in domačih, v tem bogastvu je doživ ljalo to ljudstvo svoje življenje v prisili lepoti, tisto življenje, ki je zajemalo vso svojo moč iz cerkve, da je moglo junaško prebroditi stoletja trájajoča preganjanja. V teh pesmih so doznali ti ljudje za srečo in radost, pa tudi za lepoto sveta. Vso svojo mehkobó so izlili v nje, ki so jo skri- vali v svojih düšah. Zato so se zbirali okoli Njega, ki je tako ljubezniv, a Ga tudi preganjajo. Njemu so peli iz polnih prs vsi ti majhni in preprosti, ki živijo od dela svojih rok. Z ljubez- nijo so se oklepali svojega jezika, s tako ljubez- nijo, kakor do svojega doma. Čuvali so ga po svojih domovih kot posvet, da ne ugasne. Stoletja je drhtelo to ljudstvo pod nasrše- nimi pogledi visokih grofov in ta drget še nosi na sebi danes krvavi pečat trpke in suženjske preteklosti, ki je prevladovala v njih dedekov dedekih. Še danes polje v njihovi krvi. Vse nji- hovo duševno in telesno življenje se je razvijalo pod trdim jarmom in ostrimi batinami. Tihi in težko upognjeni so hodili po svojih domovih. Bojevanje, lov, pustolovščine: to je bilo glavno opravilo takratne gospode. Gospoda se je pripeljala v svetlih kočijah na lov, kmetje so jim morali zganjati zajce, da so jih skupno po- dili, preko zrelega silja na kmetovi njivi. Ali pa se je gospoda razgovarjala o visoki politiki v nemški in francoski mešanici, a kmet s prek- murske ravnine ni vedel, kako se zové, ker so mu spremenili domače ime, niti ni znal pravilno napisati svojega imena, četudi je hodil v mad- žarske šolo. Madžarski črkopis mu je spačil ime. Že res, da so hodili v šolo. A kaj so znali? Škoda je bilo čevljev in hlač, ki so jih raztrgali v šoli. Otroci so spotoma pozabljali vse, kar so Slišali v šoli. Bili so srečni, da niso poslušali več madžarskega jezika, ki jih je samo mučil. Zadovoljni in veseli so bili, da so zopet v do- mači hiši, kjer niso slišali madžarskih besed, kar je za nje značilo isto kot šiba in bolečina. 8 NOVINE 28. maja 1939. Domá so se smejali, vedro in od srca. Ob tem smehu so se razbili vsi napori stotine zagriženih madžarskih učiteljev in učiteljic in se razsuli milijoni zlatih kron, potrošenih za nasilno vcep- ljanje madžarskega jezika otrokom Slovenske Krajine. Madžarski abecedniki so ždeli in dre- mali čisto pozabljeni na policah, prepredeni s pajčevino in posipani s prahom. Ali pa so za- vijali klobase v nje, podkurili z njihovimi listi ali se brili na njihove papirje, da so bili na prednji in zadnji strani vse razcefrani in razmrcvarjeni. Pozimi, ob dolgih zimskih večerih, so se zbirali ljudje okrog mize, sedeli po klopeh ob peči, ko so lüpali seme, je nekdo bral besedo za besedo v domačem jeziku brez spotikanja iz sv. Pisma, domačega koledarja, verskega me- sečnika in domačega tednika. To je bil zid, pred katerim so Madžari osupli obstati in one- mogli priznali trdo žilavost tega ljudstva. In zopet je bil duhovnik, ki je nesebično delal in pisal v pozne noči za to ljudstvo, da so ob ne- deljah in svetkih in zimskih večerih imeli Prebi- rati in se učili čitati. To so bili pravi abecedniki, kjer se je ljudstvo učilo brati, to so bile res prave struge, ki so napajale to ljudstvo. To so bili spoštovani abecedniki, kjer so imeli vse, kar so potrebovali za vsakdanje živlenje. Častno mesto so imeli v domači hiši, ob njih je vzklilo veselje do branja, ki je še danes tako sveže. Domača hiša njim je bila prava šola, kjer so otroci z veseljem slovkovali na glas domače besede, dočim so madžarske samevale po praš- natih policah... Vse to tisčletno suženjsko životarjenje pod Madžari, grofi in veleposestniki je vtisnilo v to ljudstvo pečat plahosti in stežka je to naglo zbrisati z njega. Vsaka ped te zemlje in vsak korak na tej ravnini te spominja na sledove težkih borb in trpljenja. Žalostna, prežalostna je njena preteklost, a siromašna je njena sedanjost. Nesrečna Slovenska Krajina ... Pa je le zaplavala nad hišami beseda, kakršne to ljudstvo ni bilo vajeno. Dih tople bratovske besede onstran Mure je zajel tudi nje, ki so bili dozdaj vajeni le trdih besed, zajel vso ravnino, da se je razgibala in razživela. Sprva so si ljudje plaho skimavali in se plašno ozirati okrog, da jih ne oplazi zopet trdi bič za pre- grešno besedo: svoboda. Pa se je le odtrgal plaz neizmernega navdušenja, pogazil vso malo- dušnost in preplavil vso to ravnino. Zadehtele so prve sveže brazde in v spočito zemljo se je zarezal plüg in počili so biči, ne več po hrbtih tega ljudstva, ampak nad polji te ravnine. Še tik pred rojstvom svobode, ki je plačana z znojem in krvjo, je z zadnjim srdom navalila na nje bolševiška grozota in strahota. Nedolžna kri je tekla, v zaporih so ječali ljudje. Še tópole, tiho priče tega trpljenja, so nemo zaječale in zašü- melo od bolesti. Mura je žalostno šümela tisto noč, ko je nosila na sebi čoln, v katerem je se- de! sivolasi mož, duhovnik, preoblečen v debelo domačo srajco, v široke domače hlače, vpisani predpasnik z raztrganim klobükom na glavi in grabljami na ramah, da si je rešit golo življenje. Slovenska Krajina je jokala za svojim voditeljem... ' Duhovnike, ki so bili tesno povezani in se zavzemali za njihove naravne pravice, so vlačili pred sodišča, jim pljüvali v obraz, morali so se skrivati po parmah in kleteh, samo zato, ker so v šoli in cerkvi oznanjali božjo besedo v do- mačem jeziku. Pa nebo je bdelo nad njimi, da so se srečno izognili smrtno nastavljenim zankam. Siromašna je njihova sedanjost. Postavi te ljudi s prekmurske ravnine in raztepi jih kamor- koli po svetu, navadijo se na kraj in na ljudi. Morajo se. Ker hočejo živeti, četudi je treba z golimi rokami razgrebati po tuji zemlji, samo zato, da si postavijo domove za sebe in svoje otroke, da ne bodo na veke hlapci. Ljudstvo na tem koščku zemlje hoče imeti lepšo in svetlejšo bodočnost. Matija Balažic: Pogled v zgodovino pripovesti „Na križopotji živlenja.ˮ Podobno življenje so živeli vaščani gruča- ste vasi Dolina ob Murici. Nekam umirjeno so živeli, vse leto predani vsakdanjemu delu. Božje sonce jih je ogrevalo, nebo jim je pošiljate dež in sneg, točo in viharje leto za letom. Ob poletnih večerih so pasli kobile. Saj je lepo pasti kobile, ko so takole ob mraku po opravljenem domačem delu, gnali na mlado de- teljo, jim žepnih prednje nogé, toliko da so se mogle gibati z mesta, ali pa vlekli „mačkeca” na paši s staro razvešjeno mrho, kürili ognje in pekli krompir. Gledali so zvezde, kako stojijo ter dognali, da je béroš raztresel slamo po rim- ski cesti in ugotovili, kje je križ sv. Helene, dvor sv. Andreja, Jakobova palica, polnočnica, zor- janska zvezda in kosci. Vmes se je dvigala pe- sem, da je jasno odmevalo v belo, z mesečino oblito noč, kjer so pravkar zamrli glasovi ve- černega zvona, in si pripovedovali strahote zgodbe, da so se jim ježili lasje. Ko so napasli, so zgrnili ogenj, da se bodo božje pastiričice grde ob njem, ker so jim pomagale pasti. Krave jim je pasel skupen čredaš, ki je jutro za jutrom hodil z dolgim bičem na krat- kem porišču, da se je sveže odbijalo od hiš in hlevov, kjer so se ženske paščite z dojenjem. Reka živine se je valila po cesti proti ložiču, kjer ni bilo treba zavračati, le zvečer je moral zopet vse prignati domov. Samo dvakrat na leto je utihnilo to glasno pokanje po vasi ob polet- nih jutrih: na Petrovo, ko je glavno proščenje in na veliko noč. Za njim je zateglo pritroben- tal svinjski pastir, kanas so mu rekli, ki je tudi gnal v ta ložič, velik in prostoren pašnik. Le miru ni imel toliko kakor čredaš, ker so mu svinje prerade uhajale skozi živo mejo, se skrile v koruzo, da so nemoteno razgrizavale tikve. Zrnja še niso vozili v parne mline. Pšenico in žito, ki so ga tolkli s cepmi po teden ali dva, so očistili z vejačami. Mlet so vozili na domače mline na Muri, ki šo se lahno pozibavali na vodi in glasno šklepetali. To klopotanje mlinov se je prijetno mešalo s šumenjem deroče Mure. Posüšeno koruzo so pa dali mleti kar pri starem Lepošu, ki je imel na Murici mlin na eno kolo, že tako star, da so sprhneni tramovi in stene bili vse zakrpani z deščicami. Velike in rejene podgane so imele varno zavetišče v njem. Ob- leko so moški nosili iz belega domačega platna, široke hlače na zabrnike, vse pretkano z rdečimi partami in srajco s široko nabranimi rokavi. S cepmi so hodili mlatit na madžarska veleposestva. Ženili so se kakor v drugih vaseh, saj mladih ljudi ne zmanjka tako naglo, še prehitro se zdi starim, da jih mladi odrivajo v kot. Fantje dražijo dekleta, da jih je kot plevela, a dekleta jim vračajo milo za drago, da jih je kot drevja v logu. Hodili so vogledih, se pogajali, včasih za žalo, včasih za res, da je celo miza začutila na sebi trdo pest. Razposlali so nato pozvačine, da so s svojim cinklanjem z zvončki in z glas- nim trobljenjem napotili vso vas. Otroci, še mnogi v srajcah, so v procesijah bosi capljali za njimi. Med potjo sa pozvačini ponüjali znan- cem „snehino” mleko iz kulača, ježevo župo dekletom in otrokom, ki so se z vriščem raz- bežali na vse strani. S svetopisemskimi bese- dami vabijo botrino na „malo goščénje”. V ne- deljo so spremljali sneho in mladoženca med vriskanjem in godbo v cerkev in nazaj, le po- snehalja in starešina sta se resno držala. Nato so se gostili in plesali dva, tri dni, tolkli s pe- tami po podu, da niso skoraj hiše raznesli. Nato živijo zopet vsakdanje živlenje, le včasih jim še spomin z veseljem zabrodi v take pretekle dni. Nekatera dekleta so sicer zaželela mirnega in tihega življenja. Zato so se ognila hrupnemu posvetnemu življenju, ker pravijo, se je težko izmotati skrito nastavljenim zankam premetega peklenščka. Ko se je njih duše dotaknil božji klic, so se predale božjemu življenju in delu: molite so zase in druge, stregle bolnikom in vzgajale otroke. Domačim so se vsako leto ogla- sile s pismom, da so še žive in zdrave in da se jim dobro godi. Le kadar je kdo od domačih umrl, so se smela prikazati doma. In takrat so jih ljudje občudovali, jih spraševali in jih ženske blagrovale, da jim je Bog dobro dal, da si uteg- nejo v miru skrbeti za dušo in se pripraviti na večnost, one pa da so vprežene v vsakdanje delo in največ brige jim povzročajo ti mali smrkavci, ki jih noče biti ne konca ne kraja. Tako si stežka najdejo čas, da bi bolj skrbele za svoje duše, zvečer pa takoj z rožnim vencem v rokah zadremljejo od utrujenosti. Potem so se zopet od- maknile očem sveta: one so zabljale na svet, pa tudi spomin na nje je počasi obledevai pri njih. Bog jim je pošiljal roso in dež, stano in mraz, povoden in sušo, kakor so bili vredni pred Bogom po svojem življenju. Nikoli niso pozabili na Boga. Vestno so izpolnjevali božje in cerk- vene zapovedi, svetili nedelje in svetke, hodili k maši, če ni bil prevelik mraz, ali pregrdo vre- me. Saj pot do farne cerkve se je vlekla debelo poldrugo uro. Pa je že bilo tako urejeno: edina Slovenska vas Dolina med desetimi madžarskimi vasmi v fari. Zato mladina in ženske niso razu- mel od pridige ničesar, le moški, ki so bili pri vojakih so napol razumeli. Zato so vsi raje ho- dili prek čez Müro v medžimursko faro, le pičle četrt ure oddaljeno od njih. Ne, brez Boga in božje besede res niso mogli vzdržati. Gnalo jih je srce, žejno božje resnice. Če pa se je Mura na- pela in se razišla po senožetih in njivah, da je večkrat umazana voda lizala stene prvih hiš, to- liko da ni prestopila praga, so bili docela odre- zani od Preka. Saj Mura je tako rada glodala zemljo in z mlini vred bližala vasi. Žrla je naj- boljše zemljo, kakor bi bila dragocena hrana. Odlagala je na drugi strani pesek in prod. Ljudje so obupno gledali, kako jim je Mura jemala zemljo, j Včasih so se po celi kosi vdrli v vodo, kosi njive, ki je že pognala iz sebe zeleno setev. Vsa- kokrat je splaval z Müro koš vsakdanjega kruha, ki ga nosila Mura nekam daleč na svojem hrbtu. Z vsako pedjo, s katero se je Mura bližala in zarivala proti njihovim hišam in glodala to rahlo prst, se jim je vselej povečala skrb v očeh. A tudi narasla Mura ni pretrgala vezi med njihovimi dušami in Bogom. Doma so skupno na glas molili rožni venec in dodajali celo vrsto očenašev za düševne in telesne potrebe vseh. Večina pa jih je molila iz molitvenikov v doma- čem jeziku, molili so kleče mašne molitve ob klopi v sobi iz oguljenih molitvenikov in po- gübljati vsako stran, predno so jo obrnili. Kadar pa so zadoneli glasovi zvonov iz Preka, cerkev je bila na bregu in njih glasovi se ubrano razli- vali na dolinske hiše ob povzdigovanju, so se skesano in pobožno trkali na prsa ter prosili odpüščanja svojih grehov. Če pa kdo za hip pozabil na božje zapovedi ali jih celo še drznil krški, so ga skupno spravili na pravo pot ali pa se je moral pobrati iz vasi. Če so se kdaj sporekli in spoprijeli vročekrvni fantje ob proščenjih, so se nenadoma zasvetila bajoneti madžarskih žandarjev s črnim svetlika- kastim kokotovim perjem za kapo. Medsebojne prepire jim je razsojal župan, poljski čuvaj je s palico na hrbtu preganja! smrkavce, ki so delali škodo na njivah, dva nočna stražarja, ki sta se menjavala vsako noč od druge hiše, sta pazila z lesenimi puškami na ramah, da ne bi koga obšle skomine po tujem blagu. Vina se kajpada niso branili. Vinska kaplja je božja kaplja. Komur se je zdelo predaleč v lendavske gorice, si je poiskal v bližnjih, prečnih goricah dobro vino. Prijetni občutki so navdajali možakarje, ko so si oprtali čez ramena belo torbo s palasko, priložili še kos hamice, kupili med potjo beli veklin in samozavestno koračili z grčasto palico v roki in s pipo v ustih proti goricam. Drugi, ki niso imeli lastnih goric, so si spo- sadili po dvoriščih in okrog hiše domači klitan, da je bil vse razpleten pred hišo in razpeljan ob stenah. Stežka je včasih docela dozorel, zato so že skrbela lačna in željna otroška usta. To do- mače vino, pomešamo z goričkim, so nekateri radi tržili po domačih hišah kot čisto vino. Že res, da se je vsak rad ustavljal v takih hišah, ko se je vozil ali pešačil mimo vasi, zlasti ob semskih dneh. Pa vendar, ta kapljica niti pravega imena ni imela. Kaj zato, če jih že strese, ko vlijejo vase skoraj pol kozarca, pijejo pa le. Kljub temu pa spravi ta pijača take pivce v dobro voljo, da se često primejo okoli vratov in poskušajo s hripavim glasom zapeti kakšno pe- sem. Ko se naposled le odpravijo naprej in se- dejo na star razsušen koleselj, da cvileč seje vsevprek po cesti, so tako glasni, celo sporeko se včasih, da marsikaterega Dolinca spravi ra- dovednost na prag. Stara mrha, najbrž cikra, vprežena v koleselj, pa leno kinka z glavo in kosi z zadnjo nogo; če pade bič po njej, samo ne- koliko pomiga z repom in kožo, hitreje pa le ne stopi. Še tako resnega Dolinca to spravi v smeh. V šoli so z nasršenimi pogledi in gibko palico strahovali madžarski učitelji male dolinske paglavce. Nančili so se pa le toliko, da so znali podpisati svoje ime in pozneje s okornimi črka- mi morda kako kratko pismo rodbini v Ameriko. Zato so se pa učili doma čitati iz molitvene knjige in biblije, kjer so razumeli vsako besedo. Pozneje, če je bilo treba, so računali na prste ali šteli tako, da so vrezavali zareze v palice, največ pa računali pri svojem gospodarstvu na pamet. Svetniški godovi so jim bili koledar, vre- menoslovci in znanimi, kdaj naj gredo orat, pra- šit, sejat, kosit. Ženske so dobro vedele, ob ka- terih dnevih ne smejo peči kruha in kdaj je dobro sejati repna semena in presti lan. Za računanje davkov jim ni bilo treba skr- beti. V občinski hiši jim je notariuš že sam zra- čunal, koliko morajo plačati davka. Oni se niso brigali zato. Brigali so se samo zato, da ne bi zaostali pri plačevanju, kaj bi se slinil tam, kjer ne razumeš?’ so pravili tistim, ki so včasih le posumili v notariuševo poštenost in pravičnost. ,Mi smo samo kmetje, — paraszti,— ne rinimo se med gospodo. Mi nimamo časa zapravljati dnevov po šolah. Bodo že oni skrbeli, da se spomnijo na nas, kadar bo treba. Kdo pa bo mesto nas oral, kopal in delal na gruntu?’ Če pa se je le kdo drznil glasneje zamr- mrati — ni li bil to zadrževan krik po svobodi? — so že drugo jutro potrkati na duri njegove hiše žandarji z resnimi obrazi in puškami na ramah... Notariuši so bili občinski bogovi in pos- vetni bogataši. Nagrabili so si bogastva in na- kupili goric. Niso imeli njiv, pa so prodajali za časa vojne po cele vagone zrnja, niso redili svinj, pa so merili masti na vagone. Razsipa- vali so bogastvo, razmetavali denar in slavili hrupna slavja. Oni so tako rekoč odločevali o glavah tega ljudstva in vojnih podporah. Vse to se je vršilo z žrtvami in krvavimi sragami do- linskega ljudstva, ki je tiho delalo, skrito živelo in dajalo polno perišče. Vzdrževalo je z delom svojih rok velezmožne grofe. Ljudstva nihče ni- česar ni vprašal, ne, kaj so in ne, odkod so, o tem so odločale visoke glave. Njih so se spom- nili le takrat, ko so pobirali desetino od gos- poske zemljé in kadar so lovili glasove proti svojim nasprotnikom v visoki politiki. Saj ta visoka politika se sploh ni tikala ljüdstva ! Tak- rat so se pripeljali v črnih kočijah, v belih ro- kavicah in z visokim cilindrom na glavi, da je marsikateri Dolinec plaho segel po klobuku, da bi se odkril. (Dalje.) Pod pokrovitelstvom Nj. Vel. krala Petra II. bo v Ljubljani XIX, MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJEM kot 45. velesejemska razstavna prireditev od 3, do 12. jun. 1939 Splošni velesejem: Strojna in kovinska industrija, fina me- hanika. Radio in ele- ktrotehnika, razsve- tljava in kurjava. Dvokolesa, vozovi, sport. - Poljedelski stroji in orodje. Mli- ni. Lesna industrija, pletarsko, ščetar- stvo, igrače. Tekstil- na industrija in kon- fekcija, klobučar- stvo, člpkarstvo. Us- nje in konfekcija, Krznarstvo. Papir in pisarniške potreb- ščine. Kemična in- dustrija in fotogra- fija. Živilska indu- strija. Stavbarstvo. Glasala. Steklo, porcelan, keramika, bižuterija. Razno. Posebne razstave: Italijanska industri- ja. Pregled slovan- skih narodnih žen- skih izdelkov. (Ve- zenine, narodne no- še in ženska ročna dela. Tobačni iz- delki monopolske uprave. Avtomobili, motorna kolesa sve- tovnih znamk. Po- hištvo, stanovanjska oprema. Mala obrt. Turizem. Gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu. — Za razstavno blago veljajo izdatne pre- vozne, carinske in trošarinske olajša- ve. - Inozemski obi- skovati dobe na podlagi velesejem- ske legitimacije ju- goslovanski vizum brezplačno pri vseh jugosl, konzulatih, Na jugoslovanskih železnicah imajo obiskovale] vele- sejma brezplačen povratek. Na pos- taji blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za din 2. Ko dobe Potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povra- tek. Velja za: do- potovanje od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. Na inozemskih že- leznicah veljajo Sle- dečih popüsti: Bolgarija...50% Francija .....25% Grčija ......25% Italija......30% Madžarska 25-33% Nemčija.....25% Poljska ......33% Rumunija....25% Švica.........25% Na parobrode: Jadranske in Dubro- vačke plovidbe vel- ja vozna karta niž- jega razreda za vo- žnjo v višjem raz- redu za dopotovanje od 29. maja do 10. junija, za povratek od 5. do 20. junija. Na parobrodih Zet- ske plovidbe pa vel- ja 50% popust za dopotovanje od 20. maja do 13. junija, za povratek od 3. do 20. junija. Na zračnih linijah: 30% popust Razstavni prostor meri 40.000 m2. V razstavnih zgradbah je 8.000 m2 prostora. Ljubljanski velese- jem vas vabi ! Pri- dite in poglejte! Iz- birajte, kupujte, na- ročajte ! Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.