številka 4 • leto XLI • cena 200 din
CeUe, 29. januarja 1987
novi tednik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje, slovenske konjice, selffjur, šmarje pri jelšah in 2alec
Takole živo je bilo med počitnicami v bazenu zavoda Golovec. Otroci so lahko po mili volji plavali, skakali v vodo in se kopali
celo brez plavalne kape. Pa kaj zato, če je bilo na bazenu veliko kopalcev? Pomembno je, da so se lahko mladi navibanci
sprostili, pozabili na šolske skrbi, če pa so se naveličali plavanja, pa so se lahko napotili na kegljišče, ali zigrali namizni tenis,
košarko, nogomet... Škoda je le, ker bo že v ponedeljek treba bazen zamenjati s šo "skimi klopmi. ^ ^
Pet celjskih
atletov v druge
klube
Pri urejevanju šport-
nih razmer v Celju smo
doživeli nov šok! Sedem
atletov, članov AD Kla-
divar, je zahtevalo izpis-
nice in preselitev v dru-
ga okolja zaradi neizpol-
njevanja osnovnih pogo-
jev, ki naj bi veljali po
samoupravnem spora-
zumu.
Z dvema so se po bese-
dah Mitje Pipana, ki vodi
strokovni odbor, sporazu-
meli, da ostaneta, to pa
sta Šimunič in Kolar,
ostalih pet pa naj bi v no-
vi sezoni nastopilo v dru-
gih dresih. Največje pre-
senečenje je selitev Roz-
mana v Koper, medtem
ko sta Cmok in Babičeva
odšla v T. Velenje, Lotrič
živi in študira v Zagrebu
ter bo nastopal tam, Jur-
har pa bo okrepil na novo
ustanovljeno atletsko
sekcijo v Slovenski Bi-
strici!
Pri AD Kladivar so se
odločili, da letos ne bodo
več nastopali v ekipnih
tekmovanjih, ampak sa-
mo s posamezniki. Atlet-
ska zveza Slovenije se je
odločila in pripravila sez-
nam enajstih slovenskih
prspektivnih atletov,
med katerimi je kar osem
Celjanov in tem ter mlaj-
šim naj bi v bodoče z do-
brim delom posvečali vso
potrebno pozornost. Ob
tej novici v že tako obup-
nem stanju celjskega
športa in v njem tudi atle-
tike, morda neumestno
vprašanje: kam plovemo?
V klubu pravijo, da proti
boljšim dosežkom z bolj-
šim delom. Vendar ali po
vseh zadnjih peripetijah
lahko v to še verjamemo?
TONE VRABL
Sanacija ali stečaj?
Pojutrišnjem se izteče od-
log vračila dolgov upnikom
Savinje in v začetku pri-
hodnjega tedna bo znana
dokončna odločitev o na-
daljnji usodi tega celjskega
kolektiva. Dilema je še ved-
no enaka, tako kot pred do-
brim mesecem dni, sanacija
ali stečaj. Ker je sanacija za
ta več kot tisoč članski ko-
lektiv bolj sprejemljiva, si
začasni kolektivni poslo-
vodni organ Savinje skupaj
s celjsko družbenopolitično
skupnostjo prizadeva, da bi
pridobil sanatorja ter zago-
tovil vire za pokrivanje iz-
gub in trajna obratna sred-
stva.
Ker dolgovi in izguba Sa-
vinje presega vse razumne
meje, vidi začasni kolektivni
poslovodni organ rešitev v
ustanovitvi konzorcija sana-
torjev. Po sedanjih dogovo-
rih sodeč, naj bi sanacijo Sa-
vinje prevzeli Delovna orga-
nizacija trgovina in interna
banka sozda Slovenijales,
Lesninin tozd Bor Laško in
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje. Če bo do tega
tudi prišlo pa je še vedno od-
visno od upnikov, ki naj bi
po novem predlogu pristali
na odpis obresti in preobli-
kovali kratkoročna posojila
v sanacijska.
Razgovor z upniki bo v za-
četku prihodnjega tedna. Če
upniki Savinje s predlogom
ne bodo soglašah, bo moral
ta celjski kolektiv v stečaj. V
celjski družbenopolitični
skupnosti namreč menijo,
da lesarji iz drugih republik
niso priprav^eni prevzeti sa-
nacije Savinje, ker bi morali
vložiti preveč denarja. Ali to
tudi drži, je težko reči, ker v
celjski družbenopolitični
skupnosti niso niti poizkusi-
li raziskati te možnosti. Če bi
se namreč odločili za tak ko-
rak in bi lesaiji iz Bosne in
Hercegovine ali Črne gore,
ki razpolagajo z zadostno ko-
ličino surovin, prevzeli sana-
cijo, bi bila to klofuta za soz-
da Slovenijales in Lesnino.
Temu pa bi se očitno v Slo-
veniji radi na vsak način
izognili.
Kakorkoli že, če se konzor-
cij sanatoijev Savinje ne bo
uspel sporazumeti z upniki,
bo morala Savinja kot reče-
no v stečaj. To pa pomeni
razprodajo, za katero bodo
lesaiji iz drugih republik še
kako zainteresirani. Glede
na ceno, ki bo brezizhodne-
mu položaju primerno nizka,
bodo »Savinjo« skoraj goto-
vo tudi kupili. Ob tem ni tež-
ko ugotoviti, da gre za slabšo
varianto, ki prav tako ne bo
»v čast« slovenskim le-
sarjem.
Zato se ni mogoče izogniti
občutku, da se je tokrat celj-
ska družbenopolitična skup-
nost, Savinja je namreč ob-
činski problem, lotila razre-
ševanja razmer v tem celj-
skem kolektivu nekoUko
preozko. Če bodo imeli kljub
temu srečno roko, pa bo zna-
no prihodnji teden.
VILI EINSPIELER
Mojster brez univerzitetne
diplome
Miha Vrenko iz Celja je mizar, po du-
ši pa restavrator. Stran 13.
Trije rodovi vlečejo voz
Stanko Levart začel gospodariti s kravo in telegrami.
Stran 10.
Družbeno varstvo tudi v Savinjin
šempetrski tozd
Največji problem so plače in prezaposlovanje odvečnih
delavcev. Stran 4.
Urgentna terenska služba
opravičila pričakovanja
v celjskem Zdravstve-
nem domu je marca lani
pričela z delom urgentna
terenska služba v sklopu
splošne medicine oziroma
delovnih enot reševalna
postaja in nujna medicin-
ska pomoč. Delo, ki so ga
doslej opravili, je potrdilo
pravilnost odločitve za
takšno službo, saj za
ustrezno zdravljenje živ-
ljenjsko ogroženih bolni-
kov in poškodovancev ne
zadoščajo vriiunske medi-
cinske ustanove, temveč je
potrebna strokovna nujna
medicinska pomoč že na
terenu.
Služba v celjskem
Zdravstvenem domu skrbi
za pomoč ria terenu v obči-
nah Celje, Žalec in Šentjur.
Za svoje delo so dobro
usposobljeni. Na reševalni
postaji so dodatno zaposlili
še dva medicinska tehnika,
tako da jih je skup^ pet,
kar je dovolj za neprekinje-
no 24-urno dnevno delo.
Zaposlili so tudi še tretjega
dežurnega zdravnika za po-
trebe urgentne službe, po-
noči pa v dežurstvu sodelu-
je 25 zdravnikov, ko so jih
dodatno strokovno uspo-
sobili.
Že v prvih osmih mese-
cih je urgentna terenska
služba nudila pomoč 1127
krat. Med bolniki in poško-
dovanci je bila petina živ-
Ijei^sko ogroženih pri ka-
terih je bila takojšnja po-
moč življenjsko nujna. Več
kot polovica bolnikov in
poškodovancev je bilo po-
trebno takoj prepeljati v
bolnišnico in jim pogosto
pomagati že med prevo-
zom. Tudi to potrjuje, daje
bila odločitev za urgentno
terensko službo potrebna,
letos pa bi n^j to dejavnost
v vseh treh občinah uvrstili
v redno dejavnost splošne
medicine.
MBP
Emo - eden izmed nosilcev
celjskega gospodarstva
Osnovna ugotovitev tor-
kove tiskovne konference v
Emu je bila, da je ta celjski
kolektiv izplaval iz vode. Z
rdečimi številkami je lan-
sko poslovno leto zaključil
le šentjurski tozd Kotli, ka-
terega izgubo bodo pokrili
znotraj delovne organizaci-
je. Razvojno sanacijski svet
Ema z doseženim še ni zado-
voljen. Prizadeva si, da bi
Emo prerasel v enega izmed
nosilcev celjskega gospo-
darstva in da bi postal naj-
boljši jugoslovanski proiz-
vajalec posode.
Da je Emu krenilo na bolj-
še, pričajo tudi plače, trenut-
ni povprečni osebni doho-
dek znaša že 140 tisoč dinar-
jev, ob koncu leta pa naj bi
znašal nekaj manj kot 200 ti-
soč dinarjev. Sicer pa je ko-
lektiv lani ustvaril 37 mili-
jard dinarjev celotnega pri-
hodka, izguba šentjurskega
tozda Kotli pa je znašala 180
milijonov din. Z izvozom so
zaslužili nekaj več kot 9 mili-
jonov dolarjev, od tega s
konvertibilnim izvozom več
kot 7 milijonov dolarjev. Za
akumulacijo so namenili od-
stotek od ustvarjenega do-
hodka ali 82 milijonov di-
narjev.
Letošnji gospodarski načrt
so izdelali na osnovi sanacij-
skekga programa. Od njega
odstopa samo v realnejšem
načrtovanju storitev pocin-
kanja ter uvajanja programa
MATELI. Za prvotnimi
predvidevanji delno zaostaja
tudi akumulativnost in sicer
predvsem zaradi cenovne
problematike, nespodbud-
nega izvoza in ker v kolekti-
vu niso pridobili vseh načr-
tovanih posojil za pokritje iz-
gube in za trajna obratna
sredstva.
Proizvodnja, ki je lani
vrednostno porasla za 111
odstotkov, naj bi letos pora-
sla za 101 odstotek in sicer
predvsem na račun boljše iz-
koriščenosti zmogljivosti.
Povečala naj bi se tudi zuna-
n^ja prodaja in izvoz, s kate-
rim naj bi letos zaslužili sko-
r^ 11 milijonov dolarjev, od
'tega s konvertibilnim izvo-
zom skoraj 9 milijonov do-
larjev. Ob tem bo za približ-
no 2 milijona dolarjev pora-
sel tudi konvertibilni uvoz.
Dohodek n£u bi rasel hitre-
je kot celotni prihodek, med
drugim tudi zaradi znižanja
materialnih stroškov za dva
odstotka. Akumulacija je še
vedno minimalna, letos pa
naj bi znašala 7 odstotkov
ustvarjenega dohodka. Ob
tem naj bi še nadalje nad-
povprečno rastla produktiv-
nost, ekonomičnost gospo-
darjenja pa naj bi se izboljše-
vala na osnovi racionalnejše-
ga gospodarjenja.
VILI EINSPIELER
Pobratiml
iz Arilja
na Rogli
Trideset otrok iz pobra-
tene občine Arilje je bilo
prejšnji teden na počitni-
cah v občini Šmarje pri
Jelšah. Petnajst je bilo
srednješolcev, druga po-
lovica pa so bih predšol-
ski otroci in osnovnošolci
v spremstvu štaršev. Vsa-
koletno počitnikovanje
na Šmarskem oziroma
smučanje na Rogli, je or-
ganizirala občinska kon-
ferenca socialistične zve-
ze Šmarje pri Jelšah, v
občinski zvezi za telesno
kulturo pa so poskrbeli za
smučarske vaditelje ter
za vsakodnevne prevoze s
ski-busi na Roglo. Mladi
gostje iz Arilja so bili
vsak dan skupaj z vrstni-
ki iz občine Šmarje pri
Jelšah in po oceni jih je
bilo vsak dan na smučiš-
čih Rogle okoli petsto.
M. A.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Zbrana dela Josipa Broza Tita
Do kraja marca bodo po obetih Redakcije zbranih
del Josipa Broza Tita izšla vsa Titova dela, nastala
do kraja druge svetovne vojne.
Kot poroča Tanjug, pa bo precej več težav z zbira-
njem in pripravo nadaljnjih izdaj. Eden izmed glavnih
problemov, s katerim se srečujejo tudi zgodovinarji je
nedostopnost arhivskih gradiv, še zlasti tistih po letu
1953. Gradiva do tega leta so že dobili iz Arhiva Cen-
tralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije,
Arhiva Jugoslavije in Arhiva Predsednika republike.
Redakciji zbranih Titovih del pa so še vedno nedo-
stopna gradiva Arhiva zveznih sekretariatov za zuna-
nje in za notranje zadeve ter Vojno-zgodovinskega
inštituta. Redakcija je zaprosila predsedstvi Central-
nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in SFRJ
za pomoč, tako da bi lahko naredili spisek vseh doku-
mentov s Titovim podpisom. Ta bi jim tudi omogočil
izbor tekstov. Odločeni pa so, da bodo še naprej objav-
IjaU Titova zbrana dela in ne samo izbrana (izpustiti
nameravajo samo tekste, kakršna so na primer proto-
kolarna sporočila, dokumenti, ki so ocenjeni kot voja-
ška skrivnost in podobno).
Kaj nam pomagajo razprave in sifiepi
¥ CeUu o prlzade¥anjlh za boljšo SZDL ¥ ok¥lru preno¥e z¥eze komunlstO¥
v zadnjih letih je bilo že vse preveč
razprav in sklepov o slabostih in
boljšem delu. Žal, uresničenih je bilo
doslej le malo. Sprejemanje sklepov,
ki so že v naprej obsojeni na neures-
ničevanje, ker zanje ni ekonomskih
temeljev, je zato treba omejiti. Takš-
no je bilo stališče, ki so ga na skupni
seji izoblikovali člani Sveta za druž-
benopolitični sistem in Sveta za bolj-
šo organiziranost in razvoj Sociali-
stične zveze pri Predsedstvu celjske
občinske konference SZDL.
Na seji so tudi povzeli razprave o
prenovi zveze komunistov v osnovnih
organizacijah zveze komunistov v kra-
jevnih skupnostih. Ponekod jih sicer
še ni bilo, v tem času pa se širijo tudi
osnovne organizacije v združenem de-
lu. Kjer pa so o materialih že razprav-
ljali, določnih pripomb skoraj ni bilo.
Člani obeh svetov so izrazili pred-
vsem željo po večji stabilnosti razmer
tako na gospodarskem kot tudi zako-
nodajnem in političnem področju.
Ugotavljali so, da največ težav nastaja
zaradi nepravočasnega obveščanja zla-
sti članov zveze komunistov. Veliko
dogodkov jih najde nepripravljene za
razreševanje, za pojasnjevanje in za
uresničevanje sprejetih idej in skle-
pov. To slabi delo zveze komunistov in
socialistične zveze. Tudi s samim ma-
terialom za razpravo niso bili povsem
zadovoljni. Nekatere stvari namreč
opredeljuje drugače, kot so v Sloveniji
že uveljavljene, kar še posebej velja za
metode dela. Menili so, da bi kot obli-
ka dela v frontni socialistični zvezi mo-
ral prevladati demokratični dialog.
Prav tako pa mora socialistična zveza
dosledneje uveljaviti vlogo preverja-
nja izvajanja sprejetih dogovorov ter
doseči spremembe za učinkovitejše
odločanje delegatov. Tudi v Celju že
vrsto let ostajajo pri ocenah bolj ali
manj uspešnega dela delegatov, zelo
malo pa so naredili za odpravo zavor,
ki onemogočajo njihovo delo, zavirajo
odločanje in zato vzpodbujajo iskanje
bolj uspešnih bližnjic.
Za metode dela v socialistični zvezi
pa so še dejali, daje treba vključiti več
razprav o osnovnih in vsakodnevnih
vprašanjih in težavah. Te razprave pa
morajo biti pravočasne in ne zgolj za-
pozneli, nemočni poskusi pomirjanja
že razgretih glav. Zavzeli so se tudi za
oceno dela članov zveze komunistov v
socialistični zvezi.
MILENA B. POKLIC
Stol preselili v ivanec
25 lei Srečanj bratst¥a In prljaieljst¥a
v medrepubliškem sodelovanju
pod imenom Srečanja bratstva in
prijateljstva je vključenih trinajst
občin, sedem iz naše republike inšest
iz sosednje Hrvaške. Edina z našega
območja sodeluje v tej akciji občina
Šmarje pri Jelšah, ki je bila lani no-
silka aktivnosti. Ob zaključku lanske
akcije Srečanj bratstva in prijatelj-
stva pa je bila v soboto v Rogaški
Slatini slavnostna seja koordinacij-
^ega odbora Srečanj.
Lansko leto je bilo jubilejno. V pet-
indvajsetih letih seje število udeležen-
cev z obeh strani Sotle iz leta v leto
večalo. Pobudniki akcije so bile obči-
ne Ptuj, Varaždin in Čakovec, občina
Šmaije pri Jelšah pa se je vključila leta
1983.
Sodelovanje med bratskimi in prija-
teljskimi občinami poteka na več po-
dročjih: gospodarskem, kulturnem,
športnem ter na področju slošnega
ljudskega odpora in družbene samo-
zaščite.
Pri občinskem svetu Zveze sindika-
tov Šmaije pri Jelšah (gre namreč za
organizirane oblike medrepubliškega
sindikalnega sodelovnja), so, kot nosil-
ci lanske akcije, zadovoljni z opravlje-
nim delom. Še največ težav so imeli s
pripravo in izdarijem jubilejne publi-
kacije, ki bo predvidoma izšla 24.
aprila.
Čeprav je sodelovanje na gospodar-
skem področju iz leta v leto uspešnej-
še, le-to še ni zaživelo v tolikšni meri,
kot bi si želeli. Da bi bilo več vidnejših
rezultatov so se lani v Pregradi sestali
predsedniki izvršnih svetov sodelujo-
čih občin ter se med drugim dogovori-
li, da bodo pripravili posebno strokov-
no študijo o možnostih sodelovanja na
gospodarskem področju.
S sodelovanjem na kulturnem po-
dročju so zadovoljni, saj so se vsa leta,
zlasti pa lani, srečevale številne kultur-
niške skupine, pevski zbori, godbe na
pihala, folklorne skupine, lokalne ra-
dijske postaje pa so si izmenjavale del
sporeda in pripravile kontaktne od-
daje.
Živahno je bilo tudi na športnem po-
dročju, s tekmovanji v rokometu, stre-
ljanju, v športnem ribolovu, pikadu.
Ena najpomembnejših akcij na po-
dročju splošnega ljudskega odpora in
družbene samozaščite pa je bila lani
uspešno izvedena vaja ekip civilne
zaščite v Ptuju in Ormožu.
Ludvik Kučiš, predsednik občinskega
sindikalnega sveta Šmarje pri Jelšah,
je ob zaključku lanskih, jubilejnih Sre-
čanj bratstva in prijateljstva, v kristal-
ni dvorani Zdravilišča Rogaška Slati-
na med drugim dejal: »Srečanja brat-
stva in prijateljstva polnih petindvaj-
set let utrjujejo delavske vezi na obeh
straneh medrepubliške meje, ki je v
pravem pomenu postala most bratstva
in enotnosti, preko katerega z odprtim
srcem hodimo drug k drugemu, da bi s
skupnim delom prispevali kar največji
delež k hitrejšemu napredku naše sa-
moupravne socialistične skupnosti.«
Stol, ki simbolizira akcijo, je predal
Josipu Jakopcu, s tem pa se je sedež
letošnjih, šestindvjusetih Srečanj brat-
stva in prijateljstva preselil v občino
Ivanec. Na slovesnosti v soboto so po-
delili zlate plakete in plakete bratstva
in prijateljstva. Predstavil se je tudi
moški pevski zbor Zdravilišča Roga-
ška Slatina, ki ga vodi Franc Plohi.
MARJELA AGREŽ
O zakllučnih računili na Šmarslcem
Rezultatom gospodarjenja v lan-
skem letu bo treba posvetiti še več
pozornosti kot prejšnja leta, so po-
udarili na zadnji seji predsedstva ob-
činskega sveta Zveze sindikatov
Šmarje pri Jelšah, ko so sprejemali
program aktivnosti v akciji zaključ-
ni račun 86.
Več pozornosti zato, ker šmarsko go-
spodarstvo lani ni uresničilo vseh naj-
pomembnejših ciljev, zapisanih v re-
soluciji. Več so načrtovali izvoza na
konvertibilni trg, niso dosegli predvi-
dene rasti produktivnosti in s tem do-
hodka. V razpravi so opozorili na dose-
danjo prakso, ko so v organizacijah
združenega dela v akciji zaključni ra-
čun posvečali največ pozornosti deh-
tvi dohodka in osebnih dohodkov,
manj pa vzrokom za številne slabosti.
Letošnja analiza mora biti kritična, po-
drobna, odgovoriti mora tudi na vpra-
šanja, zakaj marsikje delavci niso za-
dovoljni, kar vpliva na produktivnost
in dohodek.
Več časa bo treba posvetiti pripravi
poročil o poslovanju. Ta naj bodo tak-
šna, da jih bo lahko razumel vsak dela-
vec in se tvorno vključil v razpravo.
Poročila o lanskem poslovanju morajo
še pred razpravo oziroma sprejema-
njem na zborih delavcev, temeljito
pretehtati v vsaki sindikalni skupini,
še prej pa se mora sestati izvršilni od-
bor sindikata in na razširjeni seji oce-
niti, ali gradivo ustreza za razpravo
med delavci in na zborih.
M. AGREŽ
Aktivni invalidi v Moziriu
člani društva invalidov občine Mozirje so si že zadali
okvirni program delovanja v letošnjem letu. V društvo
je vključenih 836 članov iz vseh krajevnih skupnosti
mozirske občine.
Člani društva bodo delovali na različnih področjih - soci-
alnem, športno-rekreativnem, kulturnem in drugih po-
dročjih.
Ena izmed glavnih nalog bo organiziranje sosedske
pomoči - posebej težkim invalidom. Organizirali jim bodo
pomoč na domu pri pripravi kurjave, pri preskrbi z ozim-
nico in podobnih delih. Ker vsega tega dela člani društva
sami seveda ne bi zmogli, se povezujejo s socialnimi delav-
kami pri skupnosti socialnega skrbstva. Rdečim križem in
mladinsko organizacijo. Da bi imeli boljšo evidenco o
članih, ki so potrebni pomoči, so za posamezna območja
določili poverjenike, ki zbirajo podatke o socialnem polo-
ž^u posameznih članov društva.
Socialno najbolj ogroženi bodo tudi v bodoče deležni
denarnih pomoči, ki pa bodo seveda v mejah možnosti
društva.
Na željo mnogih članov bo društvo posredovalo pomoč
in informacije o možnosti zdravljenja v zdravstvenih
domovih, kakor tudi o možnosti letovanja v počitniških
domovih. Tudi v letošnjem letu bodo člani društva lahko
letovali v počitniških hišicah v Čatežu.
Nič manj ni pester program športno-rekreativnega udej-
stvovanja članov društva. Aktivnosti iz prejšnjih let bodo
še popestrili. Načrtujejo šest izletov, od tega dva v tujino.
Organizirali bodo tekmovanja v streljanju, šahu, pikadu,
ena ekipa pa se bo udeležila Pohoda ob žici okupirane
Ljubljane.
Ne le spremljevalci!
Programske seje 00 ZSMS Šmarje
v večini osnovnih organi-
zacij ZSMS v občini Šmarje
pri Jelšah še niso pričeli s
pripravami na letne pro-
gramske seje, čeravno je ča-
sa do februarja oziroma za-
četka marca zelo malo. Te-
mu so na posvetu s predsed-
niki in sekretarji osnovnih
organizacij ZSMS, ki ga je
organizirala občinska kon-
ferenca mladih, jposvetili
največ pozornosti. Žal se po-
sveta niso udeležili pred-
stavniki aktivov mladih za-
družnikov in predstavniki
klubov študentov, ki delu-
jejo v šmarski občini.
Na posvetu, ki je bil prej-
šnji teden, so se dogovorili,
kakšne naj bodo program-
ske seje. Predvsem naj bi se
posvetili poročilom o delo-
vanju osnovnih organizacij v
preteklem letu, to pa naj bi
ne bilo le naštevanje oprav-
ljenih in neopravljenih na-
log, ampak mora biti poroči-
lo kritična analiza stanja, zla-
sti pa vzrokov za neaktivnost
mladih, ki je kar v večini os-
novnih organizacij na Šmar-
skem že kar značilnost. Ker
je dosedanja praksa pokaza-
la, da so mladi največ energi-
je porabili za organiziranje
najrazličnejših prostočasnih
dejavnosti, bi bilo prav, da
sežejo še na druga, za mlade
v tem času pomembna vpra-
šanja, kot je pripravništvo,
štipendijska politika, zapo-
slovanje, sploh pa mora biti
glas mladih močnejši v orga-
nih samoupravljanja in druž-
benopohtičnih organizaci-
jah, kjer so zaposleni, prav
tako v krajevnih skupnostih.
Mladi bi torej ne smeli biti le
nemi spremljevalci dogajanj,
ampak aktivni soudeleženci
pri oblikovanju ciljev in
uresničevanju nalog, so po-
udarili na posvetu.
M. AGREŽ
Cvetko Ščuka
»v komunistično parti-
jo sem bil sprejet julija
1944. Postal sem komu-
nist, ker želim še naprej
po svojih močeh prispe-
vati k izgradnji. Zače-
njam pa več stvari in
prevzemam preveč nalog,
da bi vse zmogel dobro
opraviti. Izogibam se za-
prekam, ne silim v ospre-
dje,« je nekoč o svojem
življenju dejal prof. Cvet-
ko Ščuka, akademski sli-
kar in borec Oktobrske
revolucije. V 92-ih letih
polnega, težkega in boga-
tega življenja pa je ven-
darle zastavil in uspešno
končal veliko stvari.
Profesor Ščuka seje ro-
dil leta 1895 v Barkovljah
pri Trstu očetu čevljarju,
ki s svojimi skromnimi
dohodki ni zmogel skrbe-
ti za številno družino.
Dvanajst otrok je moralo
hitro pokazati svojo trdo-
živost in poskrbeti za
boljši jutri svojega življe-
nja. Ta pot v svetlejši jutri
pa nikomur ni bila lahka,
Cvetku se je vijugala od
Barkovelj do Trsta, Pazi-
na, Firenc, Dunaja, Ode-
se, Murske Sobote in Ce-
lja, kjer je tudi preživel
večino svojih n^lepših
let. Že zelo mlad je pričel
prepletati svojo umetni-
ško pot z revolucionarni-
mi hotenji in dejanji. Po
slabem dnevu služenja v
avstrijski vojski je pre-
begnil v Rusijo in tam so-
deloval v Leninovem gi-
banju in zakorakal v če-
tah Oktobrske revolucije.
Po treh letih seje vrnil v
Trst, kjer je prav v tistih
dneh doživljalo fašistično
gibanje svoj vzpon. Požig
slovenskega kulturnega
doma v Trstu, pregoni in
zasledovanja - vse to je
Cvetka Ščuko pregnalo v
LJubljano, kjer je dolgo
čakal na zaposlitev. V
Murski Soboti je končno
dobil mesto učitelja in
kasneje, leta 1933 so ga
premestili v Celje.
Tudi v Celju takratni
stanovi niso bili naklonje-
ni pokončnemu in ponos-
nemu Kraševcu, ki ga je
tamkajšnja burja samo
utrdila in niti malo uklo-
nila, kot sta zapisala Igo
Gruden in Srečko Koso-
vel. Profesor Ščuka se je
potegnil za pesnika Kaju-
ha, ki so ga samo izključi-
li iz gimnazije, slovenski
prostor pa so že okupirali
sovražniki. Vojna leta so
bila težka - in kot vse živ-
ljenje profesorja Ščuke -
razgibana. Rajhenburško
taborišče v Brestanici je
bila njegova prva postna,
nato pa pomoč narodno-
osvobodilnemu gibanju
in v začetku leta 1945 ko-
panje jarkov z ujetniki
drugih narodnosti v Tr-
bovljah. Ob koncu vojne
seje profesor Ščuka vrnil
v Celje in nadaljeval svoje
delo na gimnaziji, kjer se
je v sedemdesetih letih
tudi upokojil.
Profesor Cvetko Ščuka
je za svoje življenjsko de-
lo prejel več priznanj; že
med obema vojnama so
ga odlikovali s prizna-
njem Miloša Obiliča za
njegovo ustvarjalnost, ob
60-letnici Oktobrske re-
volucije pa je prejel me-
daljo Lenina. A prava
priznanja mu je pisalo
življenje. Zahvala njego-
vih dijakov, ki so se pri
njem učili delovnih na-
vad in življenjskih izku-
šenj, njegovo plodno in
ustvarjalno delo, ki je ši-
rom domovine želo pri-
znanja in njegova po-
končnost, ki ni poznala
umikov in klanjanja.
Koronarni klub Celje
vabi na predavanje o angini pektoris, danes, v
četrtek, 29. januarja ob 17. uri v dvorani Zdrav-
stvenega doma Celje, Gregorčičeva 5. Predaval
bo dr. Janez Tasič.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
V Mozirju več na porodnišl(em
dopustu
število žensk v mozirski občini, ki so lansko leto bile
na porodniškem dopustu, so je povečalo za 59 v pri-
merjavi z letom poprej. Na porodniškem dopustu je
tako bilo 291 žensk. Kljub temu, da lahko del porodni-
škega dopusta izkoristi tudi oče, pa v mozirski občini
takega primera ni bilo. Zanimiva je struktura porodnic
po poklicih. V lanskem letu so prvič dobile pravico do
porodniškega dopusta tudi dijakinje in študentke. To
pravico sta izkoristili dve dijakinji in ena študentka. Se
vedno narašča tudi število združenih kmetic, ki kori-
stijo porodniški dopust. Lansko leto jih je bilo štiri-
deset.
Nepolno odsotnost z dela je izkoristilo sedem žensk.
Tu so mišljene tiste ženske, ki so se po stopetih dneh
porodniškega dopusta vrnile na delo, vendar so delale
le štiri ure na dan. Zato pa so lahko porodniški dopust
podaljšale do sedemnajstega meseca otrokove starosti.
RAJKO PINTAR
Stanarine bodo višje
še ¥edno pa ne bodo ekonomske
Skupščine samoupravnih
stanovanskih skupnosti bo-
do te dni (ali so že) razprav-
ljale o višjih stanarinah.
Gre za 57-odstotno podraži-
tev, s čimer naj bi (vsaj za-
časno) dosegli za letos za-
stavljeni cilj pri prehodu na
ekonomske stanarine - 2,04
odstotka od valorizirane
vrednosti stanovanjskih
zgradb.
Delavci strokovnih služb
stanovanjskih skupnosti
imajo te dni nehvaležno na-
logo, ko prepričujejo delega-
te o nujnosti sedanjega povi-
šanja stanarin. Še nobena
podražitev ni bila sprejeta z
odobravanjem in tudi ta ne
bo. Vendar pa je potrebno
povedati, daje prav od višjih
stanarin odvisno, ali bodo
uresničeni letošnji načrti sta-
novanjskega gospodarstva
in, ali bomo še naprej, da bo
primanjkovalo denarja za
vzdrževanje in bo stanovanj-
ski fond še naprej propadal
ter se bomo čez leta znašli
pred precej težje rešljivimi
problemi.
Tako kot pri prejšnjih, gre
tudi pri tokratni podražitvi
stanarin za enotno republi-
ško akcijo. Vendar pa je po-
trebno povedati, da bomo
cilj, da bi stanarine znašale
2,04 odstotka stanovanjskih
zgradb (lani je bilo to 1,34
odstotka), dosegli le začasno.
Potrebno bo upoštevati še
valorizacijo stanovanjskega
fonda (objavil jo bo Zvezni
zavod za statistiko), ki bo
glede na lansko inflacijo naj-
manj 100-odstotna. Torej bo
za prav toliko letos še po-
trebno povečati stanarine.
Prehod na ekonomske sta-
narine do konca tega sred-
njeročnga obdobja pa bo še
precej težak, saj moramo
upoštevati, da bomo letos še-
le na polovici; ekonomske
stanarine bi bile tiste, ki bi
predstavljale 3,99 odstotkov
vrednosti zgradb (gre za let-
ne stanarine). Če upošteva-
mo še valorizacijo, bodo to-
rej stanarine podražitvi
navkljub še nekajkrat manj-
še, kot bi bile ekonomske.
Višanje stanarin potegne
za sabo več socialnih proble-
mov. Lani je bilo na primer v
Celju 312 družin, ki jim je
bilo potrebno subvencioni-
rati stanarine (največ do 80
odstotkov). Po letošnji po-
dražitvi (podražitvah) bo za-
gotovo več takšnih, ki bodo
upravičeni do subvencij; na
stanovanjski skupnosti me-
nijo, da nekaj več kot 400.
Vendar pa s subvencijami ne
bo težav. Gre za utečen po-
stopek, s katerim pomagajo
socialno najšibkejšim. Lani
so na primer v Celju porabili
za subvencije le 1 odstotek
sredstev solidarnosti, čeprav
bi lahko več, zato tudi letos,
kljub višjim subvencijam, ne
bo težav.
S. ŠROT
Tudi letos največ za ceste
Na Planini imajo premalo telefonov
v krajevni skupnosti Pla-
nina so že lani urejali
predvsem ceste in reševali
komunalne težave, podoben
program pa sestavljajo tudi
za letos.
Zadnjo besedo bodo mora-
li povedati krajani na sejah
vaških skupnosti, glavna de-
la pa bodo: asfaltiranje kilo-
metra ceste v Planinsko vas,
vzdrževanje več kot 60 kilo-
metrov vaških cest, urejanje
kanalizacije na Planini, elek-
trične napeljave ob pomoči
brigadirjev in dokončanje
mrliške vežice v Šentvidu, ki
je bila že jeseni pod streho.
Za vse to bodo denar zbrali
iz samoprispevka, ponekod
pa bo potrebno tudi prosto-
voljno delo krajanov in nji-
hova dodatna sredstva, česar
pa so krajani že tako vajeni.
Na ta način so namreč že do-
slej največ naredili. Tako so
lani asfaltirali cesto v Man-
go, gramozirali vse ceste v
Hruševju, eni najbolj revnih
vaških skupnosti, in razširili
cesto proti Praprotnu. To so
storili z namenom, da bi po
cesti odslej vozil avtobus,
vendar je cesta za večje vozi-
lo še vedno preozka. Tako
morajo otroci še vedno peš v
šolo na Planino, nekateri tu-
di sedem kilometrov daleč.
Krajani so skušali dobiti
kombi za prevoz otrok, pa se
je zataknilo še pri denarju,
vendar ne mislijo odnehati,
pač pa iščejo nove rešitve.
Lani so rešili problem
oskrbe z vodo v zgornjem
delu Planine, kjer so se pole-
ti pipe večkrat osušile. Z no-
vim rezervoarjem, ki so ga
zgradili z denarjem komu-
nalne skupnosti^ odslej teh
težav ne bo več. Se vedno pa
ne vedo, kako bo v nasled-
njih letih rešeno vprašanje
telefonije. Lani so na 25
kmetijah v Doropolju, Golo-
binjeku in Praprotnu prvič
zazvonili telefoni, zanje pa so
morali kmetje sami odšteti
po 500 tisoč dinarjev, prispe-
vati material in kopati jarke.
Še vedno pa je nekaj vasi, ki
so brez telefonskega pri-
ključka in tudi v prihodnje
ne kaže, da bi ga dobili, če-
prav je zanimanje veliko.
Centrala v Kozjem je namreč
prezasedena in le v primeru
da bi povečali njeno zmoglji-
vost bi tudi na Planini lahko
dobili nove priključke.
TV
Patronažne sestre
pozimi ne počivajo
Patronažne sestre so tiste
sestre, ki morajo v vsakem
vremenu in v vsakem let-
nem času na domove oskr-
bovancev. Sedaj, ko jih pri
delu ovira sneg se morajo
podati v oddaljene kmetije
tudi peš, pa čeprav je snega
do pasu, pa čeprav hišo
pridno čuva pes, ki sestram
večkrat nažene strah v ko-
sti. Toda kaj, ko morajo bol-
niki dobiti zdravila, injek-
cije, ko je treba mlado ma-
mico naučiti kako ravnati z
dojenčkom, kako ga skopa-
ti, previti...
Patronažno varstvo v Ce-
lju zajema štiri dejavnosti:
patronažno varstvo kot obli-
ko aktivnega' zdravstvenega
varstva zdravih in bolnih po-
sameznikov, družin ali sku-
pin prebivalcev, babiško
zdravstveno nego na domu,
zdravstveno nego bolnika na
domu in pomoč pri zdrav-
stveni negi bolnika na domu.
Samo za ponazoritev njiho-
vega dela naj navedemo po-
datke, da so patronažne se-
stre in negovalke opravile v
letu 1986 25.443 obiskov
zdravstvene nege, ob nede-
ljah in praznikih so opravile
3074 obiskov, negovalke pa
so opravile 18.678 obiskov.
V celjskem zdravstvenem
domu imamo devet višjih
medicinskih sester, šest
srednjih medicinskih sester
ter eno fizioterapevtko. Na
razpolago pa imajo le pet av-
tomobilov in tri kolesa. Ko-
les seveda pozimi ne morejo
uporabljati, težave pa imajo
tudi z avtomobili, saj se
mnogokrat zgodi, da ljudje
parkirajo svoje avtomobile
tako, da,sestre s svojimi av-
tomobili ne morejo iz parkir-
nega prostora. Nato se mora-
jo znajti kakor vedo in znajo.
Tudi sneg morajo iz parkiriš-
ča čistiti same preden se lah-
'^o odpravijo na teren.
Patronažne sestre pa na
domovih oskrbovancev na-
letijo velikokrat na neureje-
ne razmere. Vodja patronaž-
nega varstva v Celju, Vida
Zupane je povedala, da se
velikokrat srečujejo s prime-
ri, ko so bolniki osamljeni,
ko jim tudi pozimi nihče ne
priskoči na pomoč, ah poma-
ga kaj postoriti. Tako morajo
patronažne sestre velikokrat
opraviti tudi gospodinjska
dela. Nekaterim oskrbovan-
cem prinašajo na dom tudi
kosila. Trenutno lahko s ko-
sili oskrbujejo le štirideset
ljudi, potrebovale pa bi kom-
bi, s katerim bi hrano lažje
dostavljale.
Patronažne sestre ob obi-
skih na domovih spoznava-
jo, da je mnogo starejših lju-
di osamljenih. Da sicer imajo
svojce, toda kljub temu po-
trebujejo kosilo, ki jim ga
morajo sestre pripeljati, da v
mrzlih in zasneženih zim-
skih dneh nimajo nikogar, ki
bi jim bil pripravljen prinesti
živila iz trgovine, ki bi jim
očistil sneg, ki bi jim postoril
kaj po hiši. Zato le-ti mnogo-
krat pričakujejo, da bodo vse
to opravile patronažne se-
stre. V delovni enoti Patro-
nažno varstvo si prizadevajo
za večje povezovanje s cen-
trom za socialno delo, s kra-
jevnimi skupnostmi, z rde-
čim križem, društvom upo-
kojencev, želijo pa si tudi
klubov samopomoči ob-
čanom . . .
Da bi patronažne sestre
lahko normalno opravljale
delo, bi potrebovale še apa-
rate za merjenje pritiska, ki
naj bi ga imela vsaka sestra,
kupiti bi bilo potrebno pin-
cete, dve patronažni torbi,
zaščitne obleke, avtomobil,
ki bi ga uporabljala fiziotera-
pevtka, kombi za dostavo
hrane, zamenjavo starih av-
tomobilov za nove in pa za-
poslitev še ene negovalke.
To so zapisale tudi v cilje za
leto 1987, če jim bo uspelo
dobiti vse te stvari, pa verjet-
no ne vedo niti same. Kajti
vedno se zatika pri denarju,
za katerega pa tako vemo da
ga nikoli ni, pa naj gre za
zdravstvo aH za kaj drugega.
NATAŠA GERKEŠ
IZJAVE, MNENJA
Tone Zimšek, predsednik Skupščine
občine Celje; O referendumu za uvedbo
četrtega samoprispevka
»Priprava in uresničitev novega referendumskega
programa ima za nas Celjane večstranski pomen. Naj-
prej pomeni možnost, da izredno uspešno in dosledno
uresničene pretekle referendumske programe zaokro-
žimo in dopolnimo na področjih in območjih, ki v
preteklosti niso mogla biti vključena.
Zato gredo sedanji predlogi za oblikovanje novega
referendumskega programa predvsem v smeri naložb
v življenjsko pomembno izboljšanje nekaterih zdrav-
stvenih storitev, v smeri dopolnjevanja možnosti kako-
vostnega izobraževanja v vseh okoljih ter predvsem v
smeri izpopolnjevanja kvalitete življenja v tistih naših
krajevnih skupnostih, ki v dosedanjih programih niso
bile dovolj zastopane. Pri tem gre za neposredne inte-
rese občanov pri izboljšanju lokalne oskrbe s kako-
vostno pitno vodo, za dogradnjo krajevnih cest, tele-
fonskega omrežja, itd.
Celjani lahko in moramo kljub gospodarski krizi, v
katero smo vsi skupaj zabredli, v največji možni meri
in nenehno izboljševati življenjske možnosti bivanja,
s^ bomo le na ta način ohranili in širili zdravo podlago
razvoja. Namreč, urejeno in vsestransko kvalitetno živ-
ljenjsko okolje je n^ boljša podlaga zdravim gospodar-
skim ambicijam in obratno; zanemarjeno okolje
pomeni hkrati bližnjico v razvojno pešanje in splošno
usihanje življenjske sile določenega okolja.
Zato sem prepričan, da ima akcija za ustrezen refe-
rendumski program, ki bo zadovoljeval neposredne
življenjske potrebe ljudi, velik političen smisel in
pomen. Akcija za novi referendumski program nas
mora združiti, vse tiste Celjane, ki smo pripravljeni na
poudarjeno aktiven način združiti sile in s tem obliko-
vati okoliščine za obvladovanje krize z naslonitvijo na
lastne sposobnosti. Prepričan sem, da bomo tudi
tokrat dokazali, da je v slogi moč.«
Dragica Štojs, ravnateljica srednje šo-
le za trgovinsko dejavnost v Celju o več-
jem obsegu vpisa na to šolo:
»Prihodnje šolsko leto naj bi na našo šolo vpisali šest
namesto pet oddelkov. Za povečan obseg vpisa imamo
podporo v združenem delu na našem območju in tudi
pri splošnem združenju za trgovinsko dejavnost pri
gospodarski zbornici Slovenije. Zadnja leta vse bolj
primanjkuje trgovcev. To je posledica močno skrče-
nega vpisa na srednje trgovske šole v Sloveniji. Naj-
bolj izrazito sedaj primanjkuje trgovcev na ljubljan-
skem območju in na Primorskem. Mi smo napravili
analizo o tem, kakšno je stanje na našem območju.
Izhajali smo iz načrtov trgovskih delavnih organizacij,
trenutne kadrovske situacije in iz števila otrok, ki za-
ključujejo izobraževanje na naši šoli. Ugotovili smo, da
bomo na našem območju izraziti primanjkljaj teh
kadrov začeli čutiti že leta 1988. To pa pomeni, da tudi
s povečanim obsegom vpisa prihodnje šolsko leto, ne
bomo uspeli kriti vseh kadrovskih potreb združenega
dela. Sele ob koncu desetletja, ko bo prihodnja genera-
cija končala izobraževanje na naši šoli, se bo stanje na
tem področju izboljšalo in bomo lahko zagotovili
dovolj trgovcev za potrebe združenega dela na celj-
skem območju.«
POGLED V SVET
Silod V palači, Iti je trdnjava
Ime je nenavadno: Organizacija islam-
ska konferenca. Toda organizacija je po-
membna, saj šteje 44 držav, malodane
tretjino vseh članic Združenih narodov.
Islamski vrh, kot na kratko označuje-
mo peti vrhunski sestanek državnih po-
glavarjev in ministrskih predsednikov
več kot 40 držav, poteka v znamenju do-
besedne obsedenosti z vprašanji varno-
sti udeležencev. Poldrug tisoč novinar-
jev, ki so se zbrali v Kuvajtu, ima komaj
kaj poročati. Neposrednih informacij ni-
majo in tako kajpak poročajo o silno
natančnih osebnih preiskavah, o palači,
ki so jo v resnici spremenili v trdnjavo,
iz strahu pred možnimi terorističnimi
napadi. Razlogi so bolj ali manj upravi-
čeni: Kuvajt je v neporedni bližini Ira-
ka, točneje rečeno, drugega iraškega me-
sta Basre, koder še naprej divjajo silovi-
ti boji v okviru iranske ofenzive.
Po drugi strani potekajo v Libanonu
siloviti, krvavi obračuni, pri čemer je
glavna tarča, kot kaže, palestinska PLO.
Ob tem tujci, predvsem državljani za-
hodnih držav, množično zapuščajo Bej-
rut in Libanon sploh. Iz strahu pred
ugrabitvami. Območje ugrabitev se je
razširilo: ondan so zajeli deset Franco-
zov v Somaliji, blizu meje z Etiopijo.
Etiopske oblasti zanikajo, da bi imele
prste vmes pri tem.
Ob razprtijah v islamskem in arab-
skem svetu pa je očitno na kuvajtskem
vrhu v ospredju iraško-iranska vojna.
»Misija dobre volje* te konference, ki jo
vodi gambijski predsednik Da vara, je
poskusila kaj doseči. Toda posredovanje
v vojni očitno tudi tokrat ni obrodilo
sadov. Pač pa očitno prihaja kot posred-
nik v ospredje Turčija, ki ima dobre od-
nose tako z Irakom kot z Iranom. Tako si
razlagajo nenadni obisk odposlanca
iranskega premiera v Ankari kot uvod v
tesnejše stike, posredno tudi z ZDA, ka-
mor se odpravlja turški premier Ozal.
Kaj lahko islamski vrh sploh prispeva
k možni, a za zdaj malo verjetni pomiri-
tvi v tem velikem vojnem spopadu? Ze-
lo verjetno bodo obe vojskujoči se strani
pozvali, naj prenehata spopad, se pobo-
tata, naj se vojski vrneta na mednarod-
no priznane meje Iraka in Irana, naj iz-
menjata vojne ujetnike in naj se začneta
pogajati. Bo to kaj zaleglo? Po doseda-
njih izkušnjah iz vojne, ki traja že sedmo
leto - malo ali nič. Možno je tudi, da se
bodo domenili o sestanku varnostnega
sveta OZN na ministrski ravni. To sicer
pomembno telo Združenih narodov v tej
vojni ni moglo doslej dejansko ničesar
doseči.
Tako ostaja splošni vtis zavozlanosti,
nerazrešljivosti tega vojnega spopada,
ki mu ni videti ne konca ne kraja. Zad-
nja iranska ofenziva še ni končana. Od-
ločilnega prodora tudi tokrat ni bilo,
pač pa so bili iraški branilci izpostavlje-
ni hudim preizkušnjam. Težko je reči,
kolikšen je psihološki učinek takšnih
ofenziv, pri katerih se Iračanom sicer
posreči ustaviti prodiranje na iraško
ozemlje, a ne morejo vreči napadalcev
nazaj na iransko stran.
Shod v Kuvajtu torej poteka v zname-
nju občutka relativne nemoči karkoli
učinkovitejšega narediti ob vojni v so-
seščini. Ne nazadnje zato, ker Iran boj-
kotira vrhunski sestanek. A kot rečeno,
vsa vrata za posredovanje, ki utegne ne-
kega dne obroditi kakšen sad, vendarle
niso zaloputnjena.
Piše Jože Šircelj
4. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Družbeno varstvo tudi za Savinjin šempetrski tozd
Nal¥ačll problem so irenuino plačo In prozaposlovanlo odvočnlh il0la¥C0v
Po več kot dvemesečni razpravi
so se Žalčani le odločili za ukrep
družbenega varstva v Savinjinem
šempeterskem tozdu Pohištvo. Za
prisilno upravo so na sredinem
izrednem zasedanju žalske skup-
ščine glasovali delegati vseh treh
zborov. Tako kot žalski izvršni
svet, ki je pripravil predlog za
uvedbo družbenega varstva, so tu-
di delegati ocenili, da je uspešna
sanacija tega šempeterskega tozda
možna le v okviru delovne organi-
zacije.
Za ukrep družbenega varstva so
se pred zasedanjem zborov občin-
ske skupščine opredelili tudi pred-
sedstvo Občinske konference Soci-
alistične zveze in druge žalske druž-
benopolitične organizacije. Delega-
ti zborov žalske skupščine so pod-
prli tudi predlagano sestavo začas-
nega kolektivnega poslovodnega
organa, katerega predsednik bo
Rafko Mlakar, člana pa Drago Na-
prudnik in Pavla Planinšek.
V razpravi je bilo govora tudi o
odgovornosti za nastali položaj v
tem šempeterskem kolektivu. V
tozdu namreč ocenjujejo, da vod-
stvo kolektiva, na čelu z glavnim
direktorjem Jožetom Cerovškom,
ni kriva za izgubo in za pretirano
zadolževanje, ker so na slabo vode-
nje Savinje nenehno opozarjaU tako
žalske kot celjske in rr>edobčinske
politike. Kar zadeva prikrivanje iz-
gube ob polletju pa so, po besedah
Mirana Miklavžina, predsednika
delavskega sveta tozda, to storili
izključno zaradi bojazni pred zajam-
čenimi osebnimi dohodki. Skupna
ugotovitev je bila, da bodo morah
kljub temu vsi prevzeti svoj del
krivde za nastali položgj, tudi vodil-
ni v tozdu, in sicer naj bi zaostrili
tako kazensko kot partijsko in dis-
ciplinsko odgovornost.
Kakorkoli že, v tem trenutku so
tudi v šempeterskem tozdu tako kot
v Savinji v celoti, n^večji problem
plače. V žalski občini so sicer uspeli
zagotoviti delavcem šempeterskega
tozda Pohištvo, s pomočjo rezerv-
nega sklada in posojil združenega
dela, 80-odstotne osebne dohodke,
kar pa je znatno premalo. Nekateri
delavci so tako dobili, zaradi poso-
jil, le nekaj več kot 10 tisoč dinarjev,
povprečna plača pa je bila 50 do 60
tisoč dinarjev.
V kolektivu so zaprosili za pomoč
žalski sindikat, ki jim bo pomagal
razrešiti največje probleme. Gotovo
pa to ni dolgoročna rešitev, zato je
že skrbni čas, da v celjski družbe-
nopolitični skupnosti sprejmejo do-
končno odločitev o nadaljnji usodi
Lesno industrijskega kombinata
Savinja.
Hitreje bi morali v celjski družbe-
nopolitični skupnosti ukrepati tudi
glede prezaposlovanja odvečnih de-
lavcev v Savinji. Zaenkrat so na
celjski Skupnosti za zaposlovanje
ugotovili potrebe po 160 delavcih,
osnutek sanacijskega pograma pa
predvideva zmanjšanje števila za-
poslenih za 248 delavcev. Problem v
teh razsežnostih gotovo ni nerešljiv,
vendar lahko to postane, če bo mo-
rala Savinja v stečaj, na kar v celjski
občini očitno niso najbolje priprav-
ljeni.	VILI EINSPIELER
Gorenje BIra je
že osvojila
proizvodnjo
Tovarna hladilnih naprav
Gorenje Bira iz Bihača je že
povsem osvojila proizvod-
njo 145 litrskih zamrzoval-
nih omar. Doslej so jih v
tem Gorenjevem kolektivu
naredili 600. V drugi polo-
vici letošnjega leta pa bodo
pričeli s proizvodnjo 220 li-
trskih zamrzovalnih omar.
Letos načrtujejo, da bodo
izdelali 45.000 različnih
zmrzovalnikov. Petino pro-
izvodnje bodo skladno s
podpisanim dogovorom
dobavili kupcem v Veliki
Britaniji in Češkoslovaški.
Ob tem načrtujejo, da bodo
prihodrye leto izvoz še po-
večali in sicer predvsem na
konvertibilno tržišče.
V. E.
LB za temeljito
sanacijo Topra
Izvršilni odbor Ljubljanske
banke Splošne banke Celje se
je na svoji zadnji seji odločil,
da ne bo ocenjeval sanacij-
skega programa Topra, ker so
strokovne službe in poslovod-
ni odbor banke ocenili, da je
le-ta pomanjkljiv. Temelji na-
mreč predvsem na flnančnem
utrjevanju delovne oganizaci-
je, pri čemer izh^ajo v kolek-
tivu iz nerealnih predvide-
vanj. Gre za nadomestitev po-
sojil, ki jih Toper koristi pri
drugih delovnih organizaci-
jah, kar pa je v nasprotju s
poslovno politiko banke in
samoupravnim sporazumom
Združenja bank Jugoslavije.
Poleg tega so notranji ukrepi
opredeljeni zgolj na papirju, o
čemer pričajo kazalci poslova-
nja, ki se še vedno slabšajo. Da
dosedanja sanacija ni dala pra-
vih učinkov, kljub prizadeva-
njem družbenega sveta, priča-
jo tudi predvideni rezultati po-
slovanja ob koncu lanskega le-
ta. Izguba bo znašala približno
416 milijonov din, za obresti pa
bodo morali v Topna predvido-
ma odšteti kar milijardo in pol
dinarjev.
Na osnovi takšne analize sa-
nacyskega programa in spreje-
tega programa ukrepov za iz-
boljšanje poslovanja Topra je
poslovodni odbor banke ugo-
tovil, da je delovna organizaci-
ja omejeno kreditno sposobna.
To pa še ne pomeni, da za To-
per ni rešitve. Družbeni svet si
prizadeva za drugačno samo-
upravno oganiziranost tega
celjskega kolektiva, od katere-
ga n^ bi se odcepili obrati v
Bosni in Hercegovini ter v
Šrnarju. Kar zadeva obrat v
Doboju bodo kot zaenkrat ka-
že našli skupni jezik s tamkajš-
njo družbenopolitično skup
nostjo, medtem ko je vpraša-
rvje odcepitve obrata v Donjem
Vakufu še odprto. Obrata na
šmarskem naj bi se predvido-
ma priključila Metki in Kostro-
ju.
Izvršilni odbor Ljubljanske
banke Splošne banke Celje je
sklenil, da odobri Topru za po-
speševanje prodne zalog
končnih izdelkov na domačem
trgu blagovno posojilo v višini
35 milijonov din. Za pripravo
blaga za konvertibilni izvoz je
odobril kolektivu posojilo v vi-
šini 60 milijonov din, za klirin-
ško področje pa 125 milijonov
din. Za konvertibilni izvoz je
odobril kolektivu prav tako
125 milijonov din, za klirinški
izvoz pa posojilo v višini 180
milijonov din.
Toper ob tem pričakuje tudi
znižanje oziroma povračilo
plačanih obresti od lanskih
kratkoročnih posojil in sicer v
višini 150 milijonov din. Izvr-
šilni odbor se je odločil, ko je
ocenil dohodkovni položaj
banke, da zniža Topru obresti
za nekco več kot 95 miltjonov
din. Tako kot vsem drugim iz-
gubarjem, pa bo banka pokrila
tudi tretjino lanske devetme-
sečne izgube Topra.
VILI EINSPIELER
Gorenje
na razstavi
YU VIdeo Show
v torek so v Beogradu
odprli razstavo YU Video
Show. Na njej je Gorenje
iz Titovega Velenja pred-
stavilo javnosti videore-
korder, ki je nastal v ko-
operacijski proizvodnji z
inozemskim partnerjem.
Z redno proizvodnjo vi-
deorekorderjev bodo v
Gorenju začeli predvido-
ma šele prihodnje leto,
prvi Gorenje vi videore-
korderji pa bodo na voljo
že ob koncu letošnjega
leta.
Na razstavi v Beogradu
bo Gorenje razstavilo tu-
di stereo televizijo, ki jo je
bilo mogoče videti že na
razstavi ob poslovnih
dnevih tega velenjskega
sozda. Gorenje Elektroni-
ka široka potrošnja se je
odločilo za izdelovanje
stereo televizorjev, kar
želi povečevati obseg pro-
izvodnje in izvoz. Redna
proizvodnja televizorjev s
stereofonskim zvokom
pa bo predvidoma stekla
že letos junija. Sicer pa so
v Gorenju Elektronika ši-
roka potrošnja izdelali la-
ni 32.000 barvnih televi-
zorjev, letos pa naj bi jih
izdelali že 63.000. Trenut-
no izdelajo 200 televizor-
jev na dan, v zadnjem če-
trtletju pa naj bi jih izde-
lali na dan že 300.
V. E.
Konjiška občina brez izgub
Ugoilno cono gospotlarlonla so spodbuda
Prve ocene o gospodarje-
nju v minulem letu so ugod-
ne, ugotavljajo v konjiški
občini, kjer lani nobena de-
lovna organizacija ni imela
izgube.
Gospodarstvo konjiške
občine se je ponovno izkaza-
lo v izvozu, saj je izvozilo za
skoraj 38 milijonov dolarjev
izdelkov, ali za 5 milijonov
dolarjev več kot leto prej.
Večino izdelkov, v vrednosti
32 milijonov dolarjev in pol,
so izvozili na konvertibilni
zahodni trg in prav tako, v
primerjavi z letom prej, ta iz-
voz povečali za dobrih deset
odstotkov.
V kmetijstvu sicer niso
povsod dosegU začrtanih ci-
ljev, vendar so tudi ti rezulta-
ti v primerjavi s predlanski-
mi dobri, razen pri odkupu
pšenice, ki je bil daleč pod
načrtovanim. Iz lastne pride-
lave so namreč odkupili le
137 ton pšenice in s tem niso
dosegli niti polovice načrto-
vanega odkupa. Leta 1985 pa
so odkupili 340 ton pšenice.
Kmetijski pospeševalci in
strokovnjaki že nekaj let
ugotavljajo, da kmetje nera-
di sejejo pšenico in da jih je
težko prepričati, da bi pose-
jali kakšen ar več. Nekoliko
boljši je bil odkup govedi,
955 ton, upadel pa je v pri-
merjavi z letom poprej od-
kup prašičev, in sicer od 142
na 125 ton.
Vse bolj pa se konjiška ob-
čina uveljavlja v turizmu, ki
postaja vse močnejša veja
gospodarstva. Lani se je v
konjiški občini mudilo
32.500 gostov, od teh je bilo
domačih 27.200 in 5300 tujih.
Povečalo se je tudi število
nočitev. V hotelih ali kmeti-
jah, kjer se ukvarjajo s turiz-
mom, je prenočilo skoraj 138
tisoč gostov, ali 20 tisoč več
kot leto poprej, od teh je bilo
35 tisoč tujih ali 14 tisoč več
kot leta 85.
Niso pa v konjiški občini,
kjer dosegajo dobre gospo-
darske rezultate, zadovoljni
z osebnimi dohodki, ki so
nižji kot v republiki in regiji.
Povprečni mesečni osebni
dohodek je bil lani v gospo-
darstvu 114.030 dinarjev, v
negospodarstvu pa 132.070.
MATEJA PODJED
Velike ribe žro male
Drobno gospodarstvo caplja za razvojem
večjih OZD
v konjiški občini so si že v
minulem srednjeročnem
obdobju zastavili cilj, da
bodo krepili vlogo drobne-
ga gospodarstva kot dopol-
nilne dejavnosti industrij-
skim in drugim večjim or-
ganizacijam združenega de-
la. S tako zastavljeno politi-
ko naj bi pospeševali tudi
zaposlovanje na manj razvi-
tih območjih občine.
Podatki o doseženih rezul-
tatih v minulem srednjeroč-
nem obdobju pa kažejo, da
se je položaj drobnega go-
spodarstva v občini še po-
slabšal. Drobno gospodar-
stvo je leta 1985 ustvarilo
manj dohodka in čistega do-
hodka v sestavi gospodar-
skih dejavnosti kot na začet-
ku srednjeročnega obdobja,
zmanjšal seje delež sredstev
za akumulacijo, iz predvide-
nega povečanja zaposlova-
nja ni bilo nič, povprečni
osebni dohodki so padli. Po-
zitiven je samo podatek, da
je delovna organizacija Kovi-
nar Vitanje leta 1985 prvič na
tuje izvozila za 2 milijona di-
narjev izdelkov. Izvažale pa
so tudi nekatere druge orga-
nizacije drobnega gospodar-
stva, in sicer posredno preko
večjih industrijskih organi-
zacij združenega dela.
Vzroki, ki negativno vpli-
vajo na razvoj drobnega go-
spodarstva v konjiški občini
tiče najbrž v dejstvu, da raz-
voju drobnega gospodarstva
pred leti v občini niso bili
kdo ve kako naklonjeni. Ta-
ko so manjše delovne orga-
nizacije ob hitrem razvoju
velikih v zadnjih petnajstih
letih ostajale v ozadju. Veli-
ke ribe so žrle male, bi lahko
rekli v prispodobi. V občini
so se preveč zanašali na to,
da si bo drobno gospodar-
stvo zagotovilo pogoje za
razvoj z lastnimi silami, če-
prav je že dolgo znano, da je
zaradi razdrobljenosti, med-
sebojne nepovezanosti, šib-
ke akumulativne sposobno-
sti, slabe tehnične opremlje-
nosti in nizke ravni tehnolo-
gije, pomanjkanja ustreznih
strokovnjakov, ta sektor po-
treben pomoči in sodelova-
nja v občini in na širšem ob-
močju.
V večjih organizacijah
združenega dela premalo
razmišljajo o izločanju del-
nih programov za razvoj ko-
operacije. Preveč je ozkih in
kratkoročno dohodkovno
pogojenih razvojnih usmeri-
tev večjih organizacij, kar tu-
di zavira vlaganja v organiza-
cijo proizvodnje v drobnem
gospodarstvu.
Razvoj drobnega gospo-
darstva ovira tudi cela vrsta
predpisov in zakonov, ki po-
segajo v pogoje poslovanja
manjših organizacij, saj so
le-te pri upravljanju z druž-
benimi sredstvi zakonsko
izenačene z velikimi kolekti-
vi. Eden od vzrokov za ne-
uveljavljanje pogodbenih or-
ganizacij združenega dela pa
je preobsežna režija. Razvoj
drobnega gospodarstva zavi-
ra tudi izobraževalni sistem,
ki je naravnan predvsem na
potrebe serijske proizvod-
nje. Področje drobnega go-
spodarstva pa zahteva širše
znanje in obvladovanje ve-
čih faz v proizvodnem proce-
su. Prav tako ni urejeno izo-
braževanje za vodilne in vod-
stvene kadre za manjše orga-
nizacije.
Problemov v drobnem go-
spodarstvu je v konjiški ob-
čini še več in te bodo skušali
zbrati in najti ustrezne reši-
tve na današnji okrogli mizi
o razvoju drobnega gospo-
darstva, ki jo je pripravil ko-
mite za planiranje, družbe-
no-ekonomski razvoj in ure-
janje prostora pri skupščini
občine Slovenske Konjice.
MATEJA PODJED
Sopota zmanjšuje izvoz
Ob Izgubi so ukrepaU bliro, a še prepočasi
Lani so imeli v Lesnininem tozdu
Sopota Radeče prvič izgubo. Takoj so
izdelali sanacijski program za izbolj-
šanje razmer v tem do nedavna
uspešnem, predvsem izvozno usmer-
jenem, tozdu. Kljub ukrepom bo izgu-
ba po zaključnem računu med 130 in
150 milijoni dinarjev.
Izgubi botruje predvsem izvoz oziro-
ma ukrepi zvezne devizne poUtike v
začetku preteklega leta. V Sopoti so
namreč kar 45 odstotkov celotnega
prihodka ustvarjali na konvertibilnem
trgu, polovica vsega izvoza pa je šla v
Združene države Amerike. Spričo pa-
danja vrednosti dolarja se je položaj
tega izvoznika ob siceršnji zunanjetr-
govinski usmeritvi še slabšal.
Zato so najprej zmanjšali izvoz v
Združene države. Zmanjšali so ga za
polovico, dolgoročno pa bodo izvozili
četrtino, največ 30 odstotkov celotne
proizvodnje (predvsem na Zahodni
evropski trg. Bližnji Vzhod in tudi še v
ZDA). Kljub težavam, ki jih povzroča
izvoz v Združene države, želijo v Sopo-
ti ohraniti to tržišče. »Saj je, kot pravi
direktor Sopote Anton Zupančič, »ze-
lo lahko prekiniti poslovanje s part-
nerji, veliko težje pa jih je ponovno
pridobiti. Obdržali bomo Združene dr-
žave tudi, če bomo imeli zato nekaj
izgube. Sedaj izvažamo predvsem
podnožja za mize, skušali pa bomo
prodreti še z drugimi programi.«
Takšno usmeritev Sopote podpira
tudi Lesnina, ki izvoznike dodatno
spodbuja preko interne banke. Ta
spodbuda in pa zvezna, ki bo za lanski
izvoz v ZDA izplačana šele letos (iz-
vozniki prejmejo izvozno stimulacijo
mesec dni po tem, ko partnerji porav-
najo svoj dolg, to obdobje pa za Zdru-
žene države traja tudi do osem mese-
cev) bosta pripomogli k temu, da izvoz
ne bo več v tolikšni meri vzrok iz-
gubam.
Izvoz pa ni edini vir izgub v Sopoti.
Ta tozd zunaj sicer dosega konkurenč-
ne cene, z obstoječo tehnologijo, pro-
grami, kadri in organizacijo dela pa ne
more slediti vse večjim zahtevam trga
po kakovostnih izdelkih.
Zato so pričeli tudi z delnim pre-
strukturiranjem proizvodnje. Osnovna
usmeritev še vedno ostaja maloserij-
ska proizvodnja in pohištvo iz masiv-
nega lesa, vendar na višji stopnji obde-
lave in z več lastnega znanja.
V Sopoti se zavedajo, da je čez noč
nemogoče pričakovati večjih spre-
memb. Uresničiti jih poskušajo posto-
poma. Pričeli so že z izobraževanjem
delavcev v proizvodnji ter v strokov-
nih službah. Letos bodo s pomočjo
matične delovne organizacije kupili
nove stroje v vrednosti 200 milijonov
dinarjev. Z novo tehnologijo naj bi
predvsem izboljšali površinsko obde-
lavo lesa in končnih izdelkov.
Do konca februarja naj bi opravili
tudi številne analize, ki naj bi bile te-
melj za organizacijske spremembe, s
katerimi želijo doseči predvsem večjo
izrabo delovnega časa in surovin, po-
večati storilnost, ter izboljšali kako-
vost izdelkov. Tako na primer analizi-
rajo izostanke z dela. To je porazno, saj
v povprečju dnevno izostane petina
zaposlenih. Analizirajo tudi kakovost
vhodnih surovin in končnih izdelkov,
uvedli so kontrolo kakovosti v vseh
postopkih proizvodnje in nenazadnje
opravljajo tudi ponovne meritve
norm. To jim bo osnova za spremembo
pravilnika o delitvi dohodka in oseb-
nih dohodkov.
VIOLETA V. EINSPIELER
Sopota si več v izvozu obeta tudi od
ACA (Amerika, Canada, Avstralia)
programa, v katerega je vključena
preko delovne organizacije in Unile-
sa. Gre za skupen izvoz jugoslovan-
ske lesne industrije v okviru progra-
ma ACA, ki gsi je že potrdil ZIS in, ki
bo imel za izvoznike nekaj olajšav:
od manjših carinskih dajatev, do
uvoza tehnologije in manjših obresti.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Seminar in
kviz
Občinski center klubov
OZN v Žalcu je pripravil
seminar za člane klubov
OZN, ter občinski kviz na
temo Unicef ter oborože-
vanje in razorožitev. Kvi-
za seje udeležilo pet ekip,
najuspešnejša pa je bila iz
Osnovne šole Griže. Po
kvizu je bilo zanimivo
predavanje o organizaciji
združenih narodov ter o
narodnoosvobodilnem
gibanju. Predaval je Mi-
loš Kurent iz Republiške-
ga centra klubov OZN.
Klubovci so bili s kvizom
in predavanjem zado-
voljni. T. TAVČAR
Cerkev sv. Miklavža obnavljajo
Cerkev Sv. Miklavža v
Lažišah nad Rimskimi To-
plicami ne sodi med po-
membnejše kulturnozgodi-
vinske spomenike, vendar
kot vsaka cerkev, ima svoj
pomen v življenju ver-
nikov.
Krajani so že nekaj let opo-
zarjali na slabo stanje cerk-
ve. Ta je sicer bila sondirana
pred nekaj leti, vendar je
močno propadala fasada
cerkve. V najbolj kritičnem
stanju je bil zvonik z ostreš-
jem in fasado.
Pred kakšnim poldrugim
letom so na pobudo župnij-
skega sveta pričeli zbirati
prostovoljne prispevke kra-
janov za prenovo cerkve. Za
okoh pet milijonov dinarjev,
kolikor so ga darovali verni-
ki, so pravzaprav naredili ve-
liko. Obnovili so v celoti zvo-
nik, skoraj stoletje staro kri-
tino iz eternita so zamenjali z
bakrenim ostrešjem in v ce-
loti utrdili zvonik. Z oprav-
ljenim delom so zadovoljni
tudi na celjskem Zavodu za
spomeniško varstvo, ki je
dbel na strokovno izvedbo
prenove.
»Brez širše družbene po-
moči,« pravi župnik Ferdo
Luknar, »cerkve ne bo mo-
goče v celoti obnoviti. Teme-
ljite obnove pa je potrebna
vsa fasada, predvsem pa
električna napeljava. In, če
bomo nadaljevali s prenovo,
bo potrebno najprej urediti
električno napeljavo, ki že
ogroža varnost vernikov.«
Marsikaj bi bilo treba po-
storiti tudi v notranjosti
cerkve. »To so pa zaenkrat
bolj kot ne želje« pravi žup-
nik. »Kljub temu gre župlja-
nom tudi zahvala za novo in
dobro in dobro ozvočenje
kot tudi za nove elektronske
orgle, ki so zamenjale že pov-
sem dotrajane in neuporab-
ne stare orgle.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Pod strokovnim nadzor-
stvom Zavoda za spomeni-
ško varstvo je kleparska de-
la opravil obrtnik iz Celja,
gradbena dela skupina
gradbenikov iz Ljubljane,
pomagali pa so tudi krajani
s prostovoljnim delom pri
tesarskih delih.
Fanika Jugovič
Najširši družbenopoli-
tični krog aktivistov, pri-
jateljev, znancev in sose-
sko je 19. januarja presu-
nila žalostna vest, da je v
kliničnem centru v LJub-
ljani preminila tovaršica
FANIKA JUGOVIČ,
dipl. inž. agronomije. Me-
dicinska veda, n^višje
stopnje, ni uspela odvrni-
ti smrtne roke, kije nemi-
lo segla po naši ugledni
občanki in zgledni druž-
benopolitični delavki.
Zimsko sonce v sredo 21.
januarja je zadnjič posija-
lo na njene zemeljske
ostanke... S pokojno Fa-
niko je odšel za trajno v
zgodovino našega druž-
benega razvoja v Celju lik
izjemno prizadevne, na-
rodno zavedne in sociali-
stični misli predane de-
lavke.
Štirinajstletna Celjan-
ka, skupaj z materjo, izg-
nana z rodnih tal na Hr-
vatsko, v Sisak, kjer se
kot tamošnja gimnazijka
vključi v neposredno na-
rodnoosvobodilno giba-
nje: 1943. postane članica
SKOJ, okusi ustaški za-
por, nato izključena iz šo-
le, odide v Lekenik pri Si-
sku in postane kurir Kal-
niškega odreda in terehka
partizanskih enot na ob-
močju Banije in Petrove
gore. Osvoboditev jo vrne
v Celje in omogoči girn-
nazijsko maturo 1946. Še
vedno zvesto predana so-
cialističnim idealom se
odloči za študij agrono-
mije v Zagrebu in agro-
ekonomije v Sar^evu. Po
diplomi 1951 - od leta
1947 že članica KP - na-
stopi odgovorno pot kme-
tijskega strokovnjaka:
Poljčane, Zadružna zveza
v Celju (1952), kmetijski
inšpektorat na celjskem
okraju (1966), Kmetijska
banka v Celju (1967), stro-
kovni svetovalec za kme-
tijstvo (1975), nato (1977)
član poslovodnega odbo-
ra Ljubljanske banke-
Splošne banke v Celju do
upokojitve (1981). Tako v
svojem poklicu. Ob njem
pa je prizadevno opravlja-
la še številne odgovorne
naloge na področju druž-
bene aktivnosti žensk, v
občinskih organih SZDL
in v skupnosti socialnega
skrbstva, nazadnje kot
predsednica lO sklada za
intervencije v kmetijstvu
in porabi hrane v Celju,
kot delegata KS pa smo
jo srečšvali še pri reševa-
nju drugih perečih druž-
benih vprašanj.
Prizadevni in pošteni
družbenopolitični delav-
ki Faniki Jugovič se je
družba skušala še za le-
nega življenja oddolžiti s
številnimi javnimi prizna-
nji in odličji, med njimi z
redom zaslug za narod s
srebrnim vencem in zla-
tim znakom OF Sloven-
skega naroda. - Slava nje-
nemu spominu!
Prijatelji
V SPOMIN
Manj obratov v KS
Za boljšo cestno povezavo
v krajevnih skupnostih v
Šentjurski občini so v zad-
njem času postali nekoliko
bolj skromni v svojih željah
in zahtevah. To so ugotovili
na zadnjem srečanju pred-
stavnikov v krajevnih
skupnosti s člani izvršnega
sveta, na katerem so raz-
pravljali o uresničevanju
razvojnih načrtov v prihod-
njih letih.
Strinjali so se, da center
razvoja občine ostane Šent-
jur, z ostalimi krzoi v občini
pa je treba urediti takšne
cestne povezave, da se bodo
krajani lahko vozili na delo v
večja središča. To torej po-
meni, da ne bodo za vsako
ceno zahtevali gradnje obra-
tov v vsaki krajevni skupno-
sti. Dosedanje izkušnje so
namreč pokazale, da se takš-
ni obrati večinoma izkažejo
ekonomsko neupravičeni.
Zato v občini načrtujejo
predvsem modernizacijo
glavnih cestnih povezav kot
so jezerski klanec na poti
proti Planini in cesta proti
Prevoiju. S tem pa je pove-
zan tudi koncept hitrejšega
razvoja dopolnilnih kmetij-
skih dejavnosti, ki so glede
na hribovitost terena in raz-
drobljenost zemlje tudi naj-
primernejše. Zato so pred-
stavniki krajevnih skupnosti
predlagali, da se ustrezno
dopolni dolgoročni načrt ob-
čine tam, kjer govori o kme-
tijstvu. Eden od predlogov
na sestanku s člani izvršnega
sveta pa je govoril tudi o širi-
tvi telefonskega omrežja v
občini, zlasti v njenem juž-
nem delu, ki je s priključki
še zelo slabo pokrit.
TC
Referendum v Vrbju
V Vrbju pri Žalcu se je sestal iniciativni odbor za pripravo
referenduma za drugi samoprispevek. Največ sredstev bi ob
morebitni uvedbi samoprispevka namenili za izgradnjo pre-
potrebn^a vrtca ter sofinanciranje mrliške veže na pokopa-
lišču v Žšdcu. Ker sedanja sredstva s katerimi razpolaga
krajevna skupnost ne zadoščeno za ti investiciji predlag^o
uvedbo samoprispevka o katerem se bodo seveda demokra-
tično odločali kreoani sami.
Sredstva iz prvega samoprispevka so bila dobro naložena,
saj so v kraju, ki je v letih, kar je samostojna krajevna
skupnost, dosegel velik napredek, dobih kulturni dom, trgo-
vino, telefonsko centralo, avtobusno postajo, športni objekt
in nekaj cest. »Brez pomoči krajanov tega ne bi imeli,« pravi
predsednik sveta KS Vrbje Mile Begovič.
JOŽE GROBELNIK
Pustni karneval v Žalcu
Po mnogih letih premora se je turistično društvo Žalec
odločilo, da bo letos znova pripravilo velik pustni karneval,
ki bo seveda na pustni torek popoldne po žalskih uhcah.
Prireditev za katero so že začeli s pripravami bodo poživili s
Pustno gofljo ter prikaznom prastarih ljudskih običajev.
J. GROBELNIK
Nič skrbi s prostočasnimi dejavnostmi
Mestnim otrokom se še sanja ne,
kakšno razkošje je sesti na toplo do-
mačo krušno peč, potem ko so prstki
na rokah in nogah otrdeli od mraza po
napornem smučanju. Prav na peči
smo našh Aleša in Lidijo Kokolj iz vasi
Spodnja Kostrivnica, ter njunega pri-
jatelja, soseda Matjaža Jakopino, ki je
bil takrat pri Kokolj evih na počit-
nicah.
Počitnice na kmetih pa so drugačne
kot tiste v mestih in urbanih naseljih.
Tam si namreč starejši hudo belijo gla-
ve, kaj ponuditi šolarjem v času počit-
nic, da bi jih preživeli čim bolj aktivno,
ustvarjalno, organizirano. Na kmetih
se organizirano preživljanje prostega
časa ponuja kar samo od sebe. Kako to
izgleda?
Za Aleša, Lidijo in Matjaža, pa za vse
druge kmečke otroke, zelo podobno.
Zgodaj je treba vstati, nahraniti živino,
ji postlati, očistiti hleve in svinjake,
pomolsti krave, skratka treba je poma-
gati staršem. Podobno je zvečer. In to
tile trije, ki smo jih fotografirali na
krušni peči, radi počno, navajeni so
kmečkih opravil. Seveda pa ostane še
veliko časa za spuščanje po bližnjih
belih strminah, le malce bolj naporno
je, saj je treba s smučmi v breg kar peš.
Veseli počitniški čas pa zapolnijo še z
igricami, radi rišejo, kaj zanimivega
preberejo, gledajo televizijski pro-
gram, Aleš in Lidija pa vzameta v roke
tudi pletilke in pleteta. Čas počitnic je
treba kar najbol^je izkoristiti, kajti ta-
krat, ko je šola, ima prednost učenje.
M. AGREŽ
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
komercialist
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav-
ljanje del in nalog izpolnjevati še naslednje:
-	VII. stopnja strokovne izobrazbe, ekonomske
usmeritve - dipl. ekonomist in 36 mesecev delovnih
izkušenj
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe iste usmeritve in
48 mesecev delovnih izkušenj
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na na-
slov:
Kmetijski kombinat Šentjur - splošna služba.
AGROTEHNIKA-GRUDA Ljubljana
TOZD Agrotehnika-trgovina
PE Celje
objavlja prosta dela in naloge:
1. Referenta za kooperacijo
Pogoji: srednješolska izobrazba strojne ali druge
ustrezne smeri 3 leta del. izkušenj v proizvodnji (v
obračunski dejavnosti)
2. Referenta za dokumentacijo
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske smeri
najmanj 3 leta del. izkušenj v finančnem ali material-
nem knjigovodstvu
Delo se združuje za nedoločen čas z ustrezno po-
skusno dobo po samoupravnih aktih.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po
objavi na naslov:
Agrotehnika-Gruda PE Celje, A^erčeva 15.
razpisuje dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1.	Vodja finančnega sektorja
2.	Vodja sektorja
zunanjetrgovinskega poslovanja
3.	Vodja sektorja tržnih raziskav
4.	Pomoč pri vodenju TOZD
5.	Vodja organizacijskega sektorja
Za razpisana dela in naloge se zahteva visokošolska,
izjemoma višješolska izobrazba s 5 let uspešnih de-
lovnih izkušenj in sicer:
-	pod 1 ekonomska smer
-	pod 2 in 3 ekonomska ali tehnična smer, s tem, da
mora pod 2 ustrezati pogojem zunanjetrgovinskega
poslovanja
-	pod 4 tehnična smer
-	pod 5 organizator smer računalništvo
Poleg zahtevanih in splošnih pogojev morajo kandi-
dati za vsa razpisana prosta dela in naloge imeti
ustrezne delovne, organizacijske in vodstvene spo-
sobnosti ter biti družbenopolitično aktivni. Izbrani
kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pisne prija-
ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku
15 dni na naslov: SIP - Strojna industrija, 63311
Šempeter v Savinjski dolini.
O imenovanju bomo kandidate obvestili v roku 15
dni po sprejemu sklepa.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Priznanja lovcem
Na programsko volilni
konferenci Savinjsko-Koz-
janske zveze lovskih družin
Celje so potrdili predlog za
40 najboljših lovskih družin
in posameznikov, katerim
so podelili priznanja.
To so lovske družine Reči-
ca ob Savinji, Šmarje pri Jel-
šah, Log-Šentvid pri Grobel-
nem, Podčetrtek, Hum Ce-
lje, Dobrna in Loče Poljčane,
krajevna skupnost Rečica
pri Laškem ter posamezniki
Franc Gajšek, Ignac Mohor-
ko, Andrej in Franc Pevec,
Anton Užmah, Anton Veber
in Janko Mastnak (vsi LD
Log Šentvid), Norbert Pan,
Jože Bunderla, Marjan Štor,
Rafael Štravs in Alojz Štravs
(LD Dobrna), Anton Kač.
Pri lovski zvezi Celje de-
lujejo že pet let tri skupine
pevskih zborov in rogistov
s 55 člani. Pevski zbor je so-
deloval na medobčinski re-
viji, reviji delavskih zborov
in republiškem srečanju
lovskih družin. Peli so tudi
na lovskem plesu na Dobr-
ni. Spoler vodi rogiste, pev-
ce pa Knez. Najpomembnej-
ši letošnji nastopi bodo na
srečanju pevskih zborov v
Stični, gostovanje v Avstri-
ji in seveda nastop na repu-
bliškem srečanju junija v
Celju.
Tomaž Klančnik, Jože
Žgank, Franc Šuler in Jože
Sušnik (LD Žalec) ter Jože
Poznič, Andrej Napotnik,
Franc Zaje, Rudi Krumpač-
nik, Marko Fink, Alojz Le-
var, Bojan Naraločnik st.,
Martin Obojnik, Martin Sem,
Franc Zaleznik, Alojz Kle-
menšek, Oskar Majcenovič,
Martin Klinar in Herman
Meh (LD Ljubno ob Savinji).
Tudi v naslednjem man-
datnem obdobju bo Savinj-
sko-Kozjansko zvezo lovskih
družin Celje vodil Franc Av-
beršek, izvršni odbor Hubert
Kolšek, samoupravni nadzor
Martin Frece, Stane Klemen-
čič predseduje samouprav-
nemu sodišču, kadrovska
komisija pa bo pod taktirko
Laza Broda.
Dogovorili so se tudi o 13.
juniju, ko bodo v dvorani
Golovec pripravili proslavo
ob 40 letnici celjske lovske
zveze, takrat pa bo tudi sre-
čanje lovskih pevskih zbo-
rov in rogistov iz vse Slove-
nije. Likovna dela bodo raz-
stavili člani lovskih družin
na temo lovstva.
T. VRABL
V Sloveniji je vedno več
lovcev. Pred leti jih je bilo
semo deset tisoč, zdaj pa jih
je že preko 23 tisoč! Celjska
lovska zveza ima 47 družin s
preko dva tisoč lovci! Lani
se je zveza okrepila za 4Z
novih članov, ki so uspešno
opravili zahteven lovski iz-
pit in druge obveznosti, 16
lovcev bo moralo še enkrat
pred izpitno komisijo, dvaj-
set pa jih je vsaj zaenkrat
bilo neuspešnih.
Besedo ima
Ciril Zlobec
v Celju bo jutri Dan
prosvetnih delavcev.
Pričel se bo ob 9. uri v
dvorani kina Union v
Celju.
Organizatorju, celjske-
mu društvu prosvetnih
delavcev je uspelo priva-
biti v Celje književnika
Kirila Zlobca, ki bo govo-
ril o aktualni temi Slo-
venska samobitnost in
obenem tudi predstavil
svoje najnovejše delo. To
bo osrednji del Dneva
prosvetnih delavcev, ki
ga bodo celjski učitelji
sklenili s podelitvijo Ro-
ševih priznanj in z nasto-
pom Učiteljskega zbora
Emil Adamič.
Več bralcev ^^
v občinski matični
knjižnici v Mozirju ugo-
tavljajo, da se v zadnjem
času zanimanje za knjigo
znova povečuje. To zgo-
vorno pričajo podatki.
Leta 1974 je imela knjiž-
nica 176 članov, leta 1980
1163 in lani že 3200. Leta
1974 so v knjižnici našteli
1411 obiskovalcev, leta
1980 9921 in lani že 16.947.
Seveda pa izposojanje
knjig ni edina dejavnost
knjižnice. Poleg knjig
imajo še 44 naslovov
periodičnega tiska, v či-
talnici z dvajsetimi sede-
ži. Pripravljajo tudi lite-
rarne večere, predstavlja-
jo nove knjige, imajo te-
matske razstave, pri če-
mer sodelujejo z arhivom
kulturne skupnosti. T.T
Veseli, da znajo smučati
v minulen tednu so se v
žalski občini vrstili številni
tečaj smučanja. Po besedah
sekretarja TKS Žalec Franca
Kralja so bili najbolj množič-
ni tečaji na smučišču v Pre-
boldu in v Libojah. Organizi-
rali pa so jih tudi na Vran-
skem, Vinski Gori na PolzeU
in drugod. Tako seje naučilo
smučati približno 250 šolo-
obveznih otrok, v začetku fe-
bruarja pa bodo pripravili
tudi tečaje za najmlajše iz
vrtcev. Obiskali smo tečaj v
Preboldu, kjer so nam pove-
dali:
Nina Skok: »Stara sem
osem let, doma pa iz Šempe-
tra. Tečaja sem se veselila in
v tednu dni, kolikor je trajal,
sem se veliko naučila. Vse-
eno pa mislim, da bom še
morala veliko vaditi, da bom
lahko sama odšla na smu-
čišče.«
David Pelko: »Ko je zad-
nje dni tako močno snežilo,
sem bil zelo vesel, saj sem
vedel, da bo tečaj lahko le, če
bo dovolj snega. Danes smo
s tečajem končali in lepo je
bilo. Kljub temu, da nas je
zeblo, je bil trud poplačan.
Vaditelji so se z nami potru-
dili.«
Martin Rakuša: »Na tečaj
sem prišel iz Žalca, star pa
sem devet let. Malo sem se že
prej znal smučati, vendar mi
ni žal, da sem obiskoval te-
čaj. Naš vzgojitelj Uroš Vid-
majer je bil z nami potrpež-
ljiv in hvala za trud.«
T. TAVČAR
Gasilci v Strmecu bodo slavili
Januarja in februarja so na celjskem območju občni zbori
gasilskih društev. Tako so se zbrali tudi gasilci v Strmecu, ki
slavijo letos 80 letnico obstoja. Razveseljivo je, da je v Str-
mecu iz leta v leto večje zanimanje za gasilstvo zlasti med
rjiladimi, saj je skoraj polovica članov mlajših od dvajset let.
Že v začetku leta so se odpravili na Roglo, kjer so pripravili
društveno tekmovanje v slalomu. Februarja bodo organizi-
rali tečaj za izprašane gasilce, katerega se bo udeležilo 21
pionirjev in pionirk. Ob lanskem prazniku dela so pripravili
športne igre s pobratenimi društvi Jugorje, Drgomljo vasjo
in Vojnikom, mladi gasilci pa so sodelovali na sektorskem
tekmovanju na Frankolovem in osvojili 1. mesto.
V jubilejnem letu bodo dobih kombinirano vozilo TAM
190 s katerim bodo lahko prepeljali 400 litrov vode in 500
kilogramov penila. Večino sredstev bo prispeval SIS za
požarno varnost, nekaj pa tudi društvo samo. Pri zbiranju
sredstev pomagajo tudi krajani, ki so že prispevali sto kubi-
kov lesa.
Martin Frece
Prijetno toplo je v prostor-
ni in zračni hiši. Skozi veliko
okno pogled zaobjame s sne-
gom prekrita gospodarska
poslopja, slišijo se veseh
vzkliki otrok, ki smučajo
tam na bregu. On, Martin
Frece pa na topli peči zre
predse, v mislih pa se vrača
daleč nazaj...
Ko mu pristopim, se mu
pogled hitro zbistri. Usta raz-
tegne v hudomušen nasmeh
in prav vesel je, da mu bo
nekdo krajšal čas. »Ja, o svo-
jem življenju razmišljam. Če
bi moral še enkrat živeti in bi
mi bilo namenjeno enako,
potem raje ne bi... Poznate
tisto pesem, Oj mladost ti
moja. Meni se zdi, da mlado-
sti nisem imel. Tri leta sem
bil star, ko mi je mati umrla,
šestnajst let, ko mi je oče
umrl, leto pozneje pa sem šel
od doma in iz rodnih Griž.
Da bi se ognil vojski, sem šel
med rudarje. Posteljo sem
imel, hrane pa bolj malo. Po-
tem sem nekaj let tod okoli
popravljal mline. Ko sem se
prišel sem gor na Konc, sem
postal kmet. Težko je bilo.«
In tako večkrat Martin raz-
mišlja o svojem življenju,
zlasti še o svoji mladosti.
Včasih pa tudi kaj postori.
Poleti več, pozimi manj:
»Najde se zmeraj kakšno de-
lo, luščim fižol, koruzo, sple-
tem kakšen koš, pa čas hitro
mine...«
Da bi mu bilo dolgčas, to
ravno ne: »Sedaj mi je lepo.
Imam mir. Kolikor morem
delam, če ne, me nihče ne
sili.«
Živi s predzadnjo od
osmih otrok. Hčerka ima tu-
di štiri otroke. Zato je tu pri
njih vedno živahno pa tudi
marsikdo pride na obisk, saj
ima vnukov kar enaindvaj-
set, pravnukov pa tudi že
pet. (Na sliki je s pravnuki-
njo Mirjam.) Lepo obnovlje-
no hišo imajo, pa kmetija je
tudi dovolj velika, da z njo in
zetovo plačo preživijo.
»Danes je življenje drugač-
no,« razpreda svoje misli
Martin. »Bil sem od velikega
grunta, pa nismo živeli tako
dobro kot danes. Ko pa tako-
le razmišljam, se mi včasih le
zazdi, da bi bilo bolje, če bi
ostal pri rudarjih. Življenje bi
bilo lažje, kot tu gor na kme-
tiji.«
Morda je malo resnice v
tem kar pravi Martin. Pa ga
gledam takole zdravega in
bistrega razuma še pri devet-
desetih, pa si mislim, mar bi
ta leta in takšno zdravje ob-
držal še, če bi bil pol svojega
življenja v jami in v kakšnem
sajastem zasmr^enem me-
stu? Tu pri njem pa je tako
toplo in čedno. Poleg hiše je
še kamra. Tu sta njegova po-
stelja in omara. Vse je snaž-
no in urejeno. Da, mladi ga
imajo lepo. On pa se na peči
še zmeraj rad vrne v tista le-
ta, ko je bilo življenje težko,
a je bil mlad in je zato bilo
malo več veselja: družba, go-
stilne in petja po vasi: »O,
včasih sem ga rad cukal. Pa
tega je že davno. No, vinčka
tudi sedaj rad kaj spijem. Za
sprot ga bo vedno dovolj.«
VIOLETA V. EINSPIELER
INTEGRAL
DO PREVOZNIŠTVO DONAT
ROGAŠKA SLATINA
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja
prosta dela in naloge:
1.	tehnični vodja
2.	delovodja v mehanični delavnici
3.	prometni kontrolor - zunanji
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje posebne pogoje;
pod 1:
-	višja oz. srednja šola strojne smeri
-	3 oz. 4 leta delovnih izkušenj
pod 2:
-	srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri s kon-
čano delovodsko šolo
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
pod 3:
-	srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri
-	vozniški izpit C in E kategorije
-	3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju
objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh od objave na ^
naslov:
Integral DO Prevozništvo Donat Rogaška Slatina,
Kidričeva ul. 30. O rezultatih izbire bodo kandidati
obveščeni v 8 dneh po odločitvi.
Smuka v
Preboldu
V teh dneh zaključujejo z
nadaljevalnim smučarskim
tečajem za osnovnošolce in
odrasle tudi na smučišču v
Preboldu. Tamkajšnji smu-
čarski klub je namreč med
počitnicami pripravil za-
četne in nadaljevalne tečaje
za šolsko mladež in odrasle,
v ponedeljek pa bodo priče-
li z osnovami prijetne zim-
ske smuke najmlajši iz žal-
skih vrtcev.
Na nekaj manj kot 400 me-
trov dolgi teptani progi žič-
nica obratuje med 9. in 17.
uro, smučarjem pa postreže-
jo tudi s prigrizki in vročim
čajem. V letošnji zimi so se
vaditelji in učitelji v smuča-
skem klubu Prebold odloči-
li, da pripravijo kar največ
tečajev. Prav zaradi tega bo-
do z začetno šolo smučanja
pričeli tudi pri najmlajših iz
vrtcev Petrovče, Žalec, Vrb-
je, Šempeter, Polzela, Vran-
sko in Tabor. Prvi tečaj se
začenja v ponedeljek, zaklju-
čili pa ga bodo v petek, za-
četno šolo smuke pa bodo
ponoviU tudi od 9. do 13. fe-
bruarja.
I.F.
Ivan Trobiš
V" torek popoldne se
je veliko Vojničanov
poslovilo od krajana
Ivana Trobiša iz Koj-
skega, ki je umrl v 88.
letu starosti. Rodil seje
v Šmartnem v Rožni do-
lini ter okusil vse težave
1. svetovne vojne, bil
Maistrov borec za sever-
no mejo, že od leta 1941
dalje pa je bila njegova
kmetija zbirališče parti-
zanov. Kurirska postna
je obstojala vse do kon-
ca vojne in od njega da-
lje je šla marsikatera po-
membna novica za osta-
le na terenu. Dobil je
dve medalji.
Ivan Trobiš je bil kot
kmet vse življenje pre-
dan delu. Vesten in po-
šten! S svojim delom je
pomagal tudi petim
otrokom, da so danes,
ko nim^o več očeta, do-
bro preskrbljeni za so-
lidno življenje. Ivan pa
je bil ob delu tudi vnet
kulturnik, saj je celih
šestdeset let prepeval v
pevskem zboru in sode-
loval pri preko 300 igri-
cah,
Z Ivanom Trobišem
pa se je poslovil tudi
eden poslednjih zaved-
nih Maistrovih so-
borcev.	yV
Smučarji v IVI Clubovih oblačilih
Modni salon iz Titovega Velenja, ki
je oblekel našo smučarsko reprezen-
tanco za olimpijske igre v Sarajevu
in požel za oblačila izredno veliko
pohval (izvoz plaščev v Ameriko), bo
tudi letos poskrbel za naše najboljše
smučarje, ki bodo nastopili na sve-
tovnem prvenstvu februarja v Crans
Montani v Italiji.
Direktor Modnega salona Marjan
Gaberšek napoveduje atrakcijo, ki bo
odmevala, sicer pa pravi, da naj poča-
kamo do prvenstva in ocenimo, če je
imel prav. Če sodimo po Sarajevu in
opremi drugih reprezentanc (košar-
karji, nogometaši, plavalca brata Pe-
trič itd.), bo v njegovi izjavi prav goto-
vo precej resnice.
Ob tem pa je tudi mnogo drugega
novega v velenjskem Modnem salonu.
Tako bodo aprila soorganizatorji s
Sportskimi novostmi iz Zagreba, ko
bodo podelili zlate smučke najboljše-
mu smučarju sezone. To je tradicional-
na prireditev, ki bo prvič v Sloveniji v
Titovem Velenju oz. v njihovi Rdeči
dvorani, združena z zabavnim progra-
mom in modno revijo najnovejših mo-
delov M Cluba. »Naši smučarji so od-
lični, z njimi že vrsto let sodelujemo in
zato smo se tudi odločili za takšno pri-
reditev,« pojasnuje Marjan Gaberšek.
»Ob tej priložnosti bomo gostom, zla-
sti pa športnikom in novinarjem pred-
stavili tudi naš smučarski poligon, ki
ga bomo dopolnih z 80 metrsko ska-
kalnico pokrito s plastiko, kar bo omo-
gočilo vadbo skozi vse leto za naše
skakalce, ki so v mladinski vrsti že dve
leti na samem vrhu. Tudi pri izgradnji
skakalnice sodeluje M Club, sicer pa
nam vehko pomaga planiški komite, s
katerim tesno sodelujemo.«
TONE VRABL
Pripravljajo nov program z narav-
nim perjem oz. puhom, ki ga bodo
uvozili iz Italije, razvijajo pa tudi
nov program unikatnih izdelkov,
kjer bo vsak komad izdelan v 100 do
150 izvodih. Kupec bo ob tem dobil
tudi ustrezno potrdilo.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Vesela glasba
v Štorah
že devetič bo društvo
invalidov v Štorah ob
organizacijskem vod-
stvu Marije Lamut pri-
pravilo večer veselih po-
skočnih viž, ki bo jutri v
petek, 30, januarja ob 17.
uri v kulturnem domu v
Štorah.
Tudi letos seje prijavilo
veliko domačih ansam-
blov, ki bodo s svojimi
prijetnimi vižami ogreli
vse, ki bodo napolnili
dvorano. Tako so se prija-
vili naslednji ansambh:
Rekreacija, Kogras (zma-
govalec Števerjana ^ in
presenečenje Ptuja), Šta-
jerski mak, Vinoteka,
Franc Pogladič, Vinko
Cverle, Viki Ašič ml., Ta-
bogradski dečki, Dobje,
Čuček iz Maribora, Fran-
ci Zeme, Zvone Lipov-
šek. Zlate strune in Laški
instrumentalni kvintet.
Sodelovala bosta še s ci-
trami domačinka Jožica
Ulaga in humorist Andrej
Meze oz. Celjski Poldek.
TV
Veliki načrti Vinka Cverleta
Med vse bolj znanimi do-
mačimi ansambli na celj-
skem območju se počasi, to-
da vstrajno prebija ansam-
bel Vinka Cverleta iz Šent-
jurja.
V sestavi Vinko Cverle, ki
je vodja in igra harmoniko
ter po potrebi še orgle, Milan
Cverle, bas kitara in bariton,
Marija Cverle in Ivan Moč-
nik prepevata, Darko Dobro-
tinšek pa se ukvarja s kitaro,
obstojajo tri leta, za njimi pa
je že cela vrsta uspešnih na-
stopov doma in v tujini. Vin-
ko je napisal tudi petnajst
lastnih skladb, od katerih so
jih šest že posneli za prvo
ploščo, ki jo bodo še letos
izdali v ZR Nemčiji. Na festi-
valu v Števeijanu so nastopi-
li dvakrat, letos se priprav-
ljajo za Ptuj. Za oba festivala
domače glasbe ima melodiji
že pripravljeni.
Lani so največ nastopali v
Italiji in ZR Nemčiji, za novo
leto so bili v Avstriji, doma
pa v Matkah, Slovenj grad-
cu, Grižah in pred dnevi na
šoferskem plesu v hali Golo-
vec, kjer jih obiskovalci niso
spustili z odra vse do pol še-
ste ure zjutraj. Vinko Cverle
se pohvali, da imajo zdaj po-
krovitelja, to je Zveza šofer-
jev in avtomehanikov Celje,
zato ni čudno, da so na njiho-
vem plesu tudi zaigrali last-
no za njih napisano skladbo
Hej šoferji!
Vadijo dvakrat do trikrat
na teden (Vinko Cverle,
Sončna ul. 9, Šentjur, tel.:
(063) 741-036, njihova največ-
ja želja pa je biti čimveč med
ljudmi. 2. februarja bodo od-
šli na enotedensko turnejo v
Italijo v Bolzano, kjer bo
predstavitev jugoslovanske
kuhinje preko hotelov v Ro-
gaški Slatini. Takoj zatem
nadaljujejo pot v ZR Nemči-
jo, kjer bodo posneli še osta-
le melodije za ploščo in kase-
to, oboje pa naj bi izšlo že
maja.
Vinko pa ni samo vnet
glasbenik, ampak tudi ribič,
saj ima doma ribnik s krapi,
postrvmi in ostalim drobi-
žem, je ribiški kontrolor na
Slivniškem jezeru, zato ni
čudno, da kakšna melodija
nastane tudi ob vodi.
T. VRABL
»Prizma optimizma« v Grižah
Zabavna radijska oddaja Prizma optimizma, gostuje v
torek, 3. februarja ob 16. uri v domu Svobode v Grižah.Pe-
ster program, ki so ga ljubljanski radijci in domačini pripra-
vili za krajane, bomo v sporedu ljubljanskega radia lahko
poslušali v nedeljo, 8. februarja.
Sicer pa bodo v domu Svobode v Grižah nastopih poleg
ansambla Boruta Lesjaka še Marjana Deržaj, Duo Kora,
Sonja Hočevar, Janez Škof, humorista Toni Gašperič in
Viktor Plemelj ter godba na pihala, moški in ženski pevski
zbor domačega kulturnega društva, citrarja Robert Cimer-
man ter Fani Lapajne s pevkama Cito in Valčko ter humori-
sta Fric in Slavko. Kanček dobre volje, ki poraja optimizem,
bosta dodala tudi Stane Urek in Primož Ulaga, program pa
bo povezoval Rado Časi.
I. F.
ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU
Celje - Trg svobode 10, telefon 25-546 25-552
Po sklepu sveta arhiva objavljamo prosta dela in
naloge
tajnice
za nedoločen čas
Delovno področje zajema celotno administracijo,
korespondenco, blagajniške posle in delo s stran-
kami.
Pogoji:
srednja izobrazba administrativne ali ekonomske
usmeritve.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami.
Poskusna doba 3 mesece.
Prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi in kratek
življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi na Zgodovin-
ski arhiv v Celju, Trg svobode 10.
Komisija za delovna razmerja
TOZD za ptt promet Celje
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje
naslednjih del in nalog:
1.	vzdrževanje in gradnja TK
omrežja
(nadzemne tt linije)
2.	dostavljanje ptt pošiljk pri poštah
na območju občine Ceije
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
1.	Končano poklicno šolo za telekomunikacije ozi-
roma srednjo tehnično šolo - smer šibki tok
2.	Končano osnovno šolo in opravljen izpit za cest-
no prometne predpise.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v
roku 8 dni po objavi na naslov:
Komisija za delovna razmerja pri TOZD za ptt promet
Celje.
Zlati Merkur za zaupanje v Teku
Kupci so lani prvič podelili svoje priznanje
Eno osnovnih in najbolj trdnih
pravil v poslovanju trgovine je
prav gotovo tisto, ki govori o
medsebojnem zaupanju kupca in
prodajalca. Trgovina mora s svo-
jim videzom in ponudbo čimdlje
zadržati kupca in mu na nevsi-
ljiv, a hkrati na pregleden način
ponuditi tisto, kar išče.
Takšna razmišljanja so spodbu-
dila člane odbora za trgovino in
gostinstvo pri Občinskem sindi-
kalnem svetu Celje, da poskusijo z
anketnim ocenjevanjem celjskih
trgovin. Posebna komisija je pri-
pravila anketna vprašanja za ku-
pce, le-ti pa so izbirali najboljše
trgovine s tekstilno-galanterij-
skim, prehrambenim in tehnič-
nim prodajnim programom. Pri
ocenjevanju so upoštevali ureje-
nost prodajnih prostorov, ponud-
bo, postrežbo in prijaznost ter ure-
jenost trgovcev. Kot smo že uvo-
doma zapisali so priznanje kupcev
- Zlatega Merkurja - prejeli v Te-
ku. Na tekstilno-galanterijskem
oddelku se zdaj dičijo z Zlatim
Merkurjem, trgovci v prehrambe-
ni trgovini Teka pa so s svojim
delom osvojili drugo mesto.
Priznanje, ki se ponavlja
Priznanje kupcev Zlati Merkur,
ki so ga celjski trgovci prvič preje-
h lani, vsekakor ni bilo enkratno
dejanje. Prav zaradi tega se v trgo-
vinah zavedajo, da spanje na lovo-
rikah lanskih uspehov ni dovolje-
no. Tudi letos se bodo morali za
zaupanje kupcev potruditi in jim
ponuditi kar največ.
V Teku se zavedajo, daje k temu
potrebno pristopiti na dva načina.
Prijazni, urejeni in vljudni trgovci.
ki zn^o ponuditi prodajne izdelke
na eni strani in pregledno urejene
trgovine, ki že s svojim videzom
privabljajo kupce, sta najpo-
membnejša. V Teku želijo s tem
ohraniti Zlatega Merkurja v tek-
stilno-galanterijski trgovini, v pre-
hrambeni in tehnični trgovini pa
kupce prepričati o svoji kako-
vosti.
»Nova obleka« vsakih
šest let?
v sodobni svetovni trgovini mo-
rajo prodajni lokali menjati svojo
podobo vsakih pet do šest let in
tudi z novim, sodobnejšim vide-
zom privabljati kupce. Pri nas se-
veda kaj takšnega ni mogoče, a v
Teku se trudijo, da bi svoje trgovi-
ne prenovili vsaj vsakih deset let.
Letos bodo prenovili Salon T in
ob koncu letošnjega ali začetku
prihodnjega leta še Novost v Sta-
netovi ulici. Prenovljen zunanji vi-
dez, ki ga bodo v Teku vsekakor
dopolnjevali s kakovostno ponud-
bo in prijaznostjo trgovcev pa je že
skorajda sam po sebi porok za
uspeh.
Modni videz - ponudba
YU boutiqua
v Celju, ki nikakor ni dovolj tu-
ristično mesto, da bi lahko živela
posebna »turistična« trgovina,
imamo preveč trgovin, v katerih
se posamezni prodajni programi
ponavljajo. Ponudba kristala in
keramike nikakor ni postala eks-
kluziva YU boutiqua, zato so v Te-
ku pričeli razmišljati o spremenje-
nem in dopolnjenem prodajnem
programu te trgovine.
Letos bomo v YU boutiqu lahko
kupovali zaokrožene modne ko-
lekcije, ki bodo na enem mestu
ponujale kupcem osnovna oblači-
la in vse modne dodatke. No, ne-
kaj takšnega pa smo v Celju že
dolgo potrebovali in pogrešali!
Vzemimo za primer le modni ko-
stim, h kateremu nikakor ne naj-
demo primernih čevljev, torbice.
pa morda še šala, rokavic in pokri-
vala. V YU boutiqu pa bodo po-
skrbeli tudi za takšne, le navidez-
ne malenkosti, ki zdaj kupcem
jemljejo veliko časa in užitkov ob
nakupu.
»Zaupanje za zaupanje«
v Teku so se pred kratkim od-
ločili za celostno reklamno podo-
bo, ki jo gradijo na sloganu »Za-
upanje za zaupanje«. Prvi odraz
pravilnosti takšne odločitve je že
priznanje kupcev - Zlati Merkur.
Medsebojno zaupanje kupcev
in prodajalcev pa je, kot kažejo
sodobne izkušnje v trgovini, tudi
porok za uspeh. Konec koncev -
kaj pa pomeni kupcu sodobno
urejena trgovina, v kateri se za-
radi neustreznega odnosa proda-
jalcev počuti neprijetno?
kotiček v YU Boutigu, ki sedaj deluje kar malce preveč natrpano, bo še letos dobil novo
podobo. Tukaj se bomo poslej lahko v modnem slogu oblekli od glave do petš.
Zlati Merkur za zaupanje - priznanje celjskih kupcev iekstilno-galanterijskemu oddelku
Teka je odraz dobrega dela trgovcev in urejenih prodajnih prostorov.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Utrip V mesecu kulture
Slovesnost ob obletnici rojstva Edvarda Kardelja
v Knjižnici Edvarda Kar-
delja, ki nosi ime po veli-
kem mislecu in oblikovalcu
moderne socialistične zgo-
dovine, so v torek, na oblet-
nico rojstva Edvarda Kar-
delja, tudi letos pripravili
spominsko slovesnost.
Na razširjeni seji sveta de-
lavcev pa so podelili tudi
priznanja trem upokojenim
knjižničarkam. Priznanja so
prejele: Slava Marinček, Do-
roteja Kranjc in Ivanka
Smola.
S tem dnem pa so se v
Knjižnici Edvarda Kardelja
pravzaprav pričele tudi slo-
vesnosti v počastitev sloven-
skega kulturnega praznika.
Včeraj, 28. januarja so v pi-
onirski knjižnici izročili v
uporabo mladim bralcem ra-
čunalnik ZX spectrum in za
najmlajše pripravili strokov-
no predavanje z naslovom
»Preko računalnika k prav-
ljici«. Mladi bralci in stalni
obiskovalci te knjižnice so
bili nove pridobitve zelo ve-
seli.
V torek, 3. februarja pa pri-
pravljajo v prostorih knjižni-
ce na Muzejskem trgu preda-
vanje Brede Fila o bibliote-
karskih vprašanjih, z name-
nom, da bi se iz strokovnega
predavanja seznanili o še
boljši nabavni pohtiki knjig.
V pionirsko knjižnico bodo
5. februarja povabili na kle-
pet mladinsko pisateljico
Branko Jurca, v sodelovanju
s slavističnim društvom pa
pripravljajo za 10. februar v
čitalnici knjižnice srečanje s
pesnikom Cirilom Zlobcem.
Delavci knjižnice pa se
zavzemajo, da bi bili tudi
ostali meseci v letu kulturno
obarvani s počastitvijo jubi-
lejev in obletnic kulturnih
ustvarjalcev. To jim še naj-
bolj uspeva s postavitvami
različnih razstav. V tem času
je v knjižnici odprta razstava
o delu in življenju Aleksan-
dra Puškina ob 150-letnici
njegove smrti. Za letos pri-
pravljajo še osem podobnih
razstav, ki so jih uskladili s
šolskimi programi srednjih
in osnovnih šol.
MATEJA PODJED
Gledališka dejavnost v prebujanju
v občini Laško je nekdaj bogata gledališka dejav-
nost pred nekaj leti močno zamrla. Ostalo je le še
nekaj aktivnih skupin, zlasti na podeželju.
Pri Zvezi kulturnih organizacij Laško so v ta namen
ustanovih poseben odbor za gledališko dejavnost, da
bi na ta način oživih delo v skupinah. V minulem letu
so zato pripravili seminar za režiserje gledaliških
skupin.
Na zadnji seji odbora za gledališko dejavnost so člani
ocenili delo v minulem letu in bili mnenja, da je bilo
uspešno, saj seje preko leta zvrstilo okoli deset gledali-
ških del, ki so jih na oder postavile posamezne sku-
pine. Menili so, da so na področju gledališke dejavno-
sti zelo skopi s podeljevanjem priznanj in predlagali,
da se za dosežke na področju gledališke dejavnosti
podeljujejo posebna priznanja.
Da bi delo gledališke dejavnosti še bolj zaživelo, pa
je odbor tudi predlagal, da se mesec februar leta 1988
proglasi za mesec kulture, v katerem bi predstavili vso
gledališko dejavnost laške občine. Do jeseni bo odbor
pripravil predlog obeleževanja meseca kulture in poz-
val društva k sodelovanju. V jesenskem času pa bi se
ob pospešenih pripravah skupin za nastope odvijal še
nadaljevalni seminar za režiserje gledahških skupin z
delom v posameznih skupinah.
VLADO MAROT
Justi Holobar
Kajuhova
plaketa
v Občinski matični knjiž-
nici v Žalcu so na priložnost-
ni slovesnosti podeliU Justi
Holobar Kajuhovo plaketo
za njen dragocen prispevek
pri širjenju bralne kulture.
Justa Holobar je v žalski ob-
čini pred dvajsetimi leti
ustanovila Kajuhovo bralno
značko. To delo bo sedaj na
daljevala Anica Lesjakova,
ki je leta 1983 uvedla značko
za knjigo »Čebelica« za pred-
šolske otroke, le-ta pa je po-
sebnost žalske občine. Svet
zveze bralnih značk Sloveni-
je pri Zvezi prijateljev mladi-
ne Slovenije pa seje s poseb-
nim priznanjem zahvalil
mentorjem bralne značke
Vlasti Bernik, Justi Holobar,
Roziki Kobale, Jožice Bur-
men in Julki Golob.
T. T.
Žarek ne bo ugasnil
Gledališki ljubitelji vabijo k sodelovanju
^ Dramska sekcija Svobode
Žalec je posijala na dan pred
tremi leti in se poimenova-
la Žarek. Gledališki entuzia-
sti so se že kar na začetku
poti z uspehom predstavili
s Hlapcem Jernejem v režiji
Bogomira Verasa, nato s
Hamletom v Blatnem dolu
pod vodstvom Iztoka Vali-
ča, ki je, prav tako uspešno,
postavil na oder še mladin-
sko delo Maks Žvižgač.
»Pogoje za delo imamo do-
bre«, pravi predsednik gle-
dališča in tudi član skupine
Nikola Živkovič, »k sodelo-
vanju pa bi radi pridobili še
nekaj novih članov, trenutno
pa smo tudi brez strokovne-
ga vodstva. Žal nam je, da z
nami zaradi pokhcnih obvez-
nosti ne more več delati igra-
lec Iztok Valič. Za pomoč
smo poprosili igralca Matja-
ža Arsenjuka iz Žalca in upa-
mo, da bo naše delo spet
kmalu zaživelo. Ta čas pa se
bomo dela lotili kar sami. V
marcu se bomo občinstvu
predstavili z Veselim ve-
čerom.«
Pravzaprav gre šteti za ve-
lik uspeh, da je Žarek v tako
kratkem času opozoril nase
kar s tremi odličnimi pred-
stavami, ki so doživele več
ponovitev v domači občini
in tudi na gostovanjih. »Še
več bi jih«, pravi Nikola Živ-
kovič, »če se ne bi pojavile
težave z nekaterimi igralci.
Hamleta smo zaigrali samo
desetkrat, potem pa igralke
Jožice Ocvirk ni bilo na dve
predstavi in tudi ne na vaje,
pa smo morali nehati. Želi-
mo si, da bi pridobili nekaj
ljubiteljev, ki bi bili priprav-
ljeni z nami sodelovati.«
Sicer pa Žarku s pičlo od-
merjenim denarjem pomaga
Zveza kulturnih oganizacij,
duštvo Svoboda in tudi ne-
katere delovne organizacije
imajo posluh za gledališko
dejavnost. Pred kratkim so
se člani sekcije obrnili na
celjsko Zlatarno in jo popro-
sili za stalno pokroviteljstvo
nad skupino, ki namerava še
naprej vztrajno delati. Zara-
di kadrovskih težav se sicer
Žarek ne bo mogel udeležiti
občinske revije gledaliških
skupin, ki bo od 10. do 20.
marca, imajo pa »v ognju«
komedijo Petra Ustinova,
Komaj do srednjih vej, s ka-
tero upajo, da bodo prav ta-
ko uspeli, kot so s prvimi tre-
mi deli.
MATEJA PODJED
Letos so spomeniki prepuščeni
vremenskim vplivom
v celjski občini že nekaj let ni urejeno vprašanje, kdo je
zadolžen, da skrbi za spomenike in druga kulturno zgodo-
vinska obeležja v zimskem času.
Ta so izpostavljena neugodnim vremenskim razmeram in
praksa v svetu je takšna, da komunalci te spomenike obva-
rujejo pred vremenskimi vplivi tako, da jih zaščitijo. Tudi v
Celju to opravijo komunalci in tudi plačajo stroške, žal pa
letos Zavod za spomeniško varstvo ni pravočasno opozoril
komunalce, da zavarujejo spomenike in ti tega niso storili.
Kdo je kriv? Glede na način dogova^anja Zavod za spome-
niško varstvo, ki je pozabil opozoriti komunalce. Dejansko
pa je kriva vsa družbenopolitična skupnost, ki ni storila nič,
da bi se to vprašanje enkrat za vselej rešilo, oziroma da bi
nekoga dolgoročno zadolžili, da to opravlja brez predhodnih
opozoril Zavoda za spomeniško varstvo.	VVE
Jubllelna koncerta
Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pod dirigentskim
vodstvom Mirka Sloserja iz Kopra bomo lahko v teh dneh
poslušali v Celju in Titovem Velenju. Ob svojem jubileju, 60-
letnici obstoja, se bodo predstavili s slavnostnim koncert-
nim programom njgprej v Celju, v petek zvečer v Narodnem
domu, in nato še v soboto v dvorani Glasbene šole v Tito-
vem Velenju.	i. F.
Prizor s predstave Hamlet v Blatnem dolu
Gorenje - GLIN
Lesna industrija Nazarje
vabi k sodelovanju strokovno usposobljene in
prizadevne delavce z visoko oz. višjo izobrazbo za
opravljanje naslednjih del in nalog:
vodenje in priprava proizvodnje
konstrukcija in tehnologija
raziskave in razvoj
trženje
če ste strokovnjak s teh področij in želite s svojim
znanjem pripomoči k nadaljnjemu razvoju in na tej
osnovi tudi krepitvi gospodarskega pofožaja naše
DO, se zglasite pisno ali osebno na naslov: Gorenje
GLIN Nazarje - kadrovski sektor, kjer fahko dobite
tudi dodatne informacije o možnostih našega skup-
nega sodelovanja.
Šentjur na starih razglednicah
Razstava v knjižnici
»Šentjur na starih raz-
glednicah«, tako so poime-
novali v šentjurski knjižni-
ci razstavo, ki jo bodo odpr-
li danes, četrtek, ob 18. uri.
Gre za zanimivo razstavo
starih fotografij, ki prikazu-
jejo nekdanji Šentjur z nje-
govo okolico. Motivi so na
ogled na 56 razglednicah,
med katerimi naj bi najsta-
rejša nastala okrog leta
1900.
Ideja za razstavo je stara že
nekaj let, porodila pa se je
vodji knjižnice Tatjani
Cmok, ko je v Kopru videla
razstavo starih fotografij in
med njima odkrila tudi Šent-
jur. Vendar je od zamisli do
uresničitve preteklo kar ne-
kaj časa, medtem pa so po-
dobne razstave pripravili v
Titovem Velenju in Šmarju.
Zato so Velenjčani lahko po-
magali tudi šentjurski knjiž-
nici in ji poslali nekaj raz-
glednic zbirateljev v Tito-
vem Velenju. Približno 40
starih razglednic pa so nato
našli še v Knjižnici Edvarda
Kardelja v Celju. Verjetno bi
jih s širšo zbiralno akcijo na-
šli še kaj, vendar šentjurska
knjižnica niti nima pravih
razstavnih prostorov z vitri-
nami, kjer bi razglednice
varno spravili. Zato se širše
akcije niso lotili. Radi pa bi s
to razstavo spodbudili do-
mačine, da bi pobrskali med
starimi papirji in na svojih
podstrešjih, kje bi verjetno
še našli kakšno staro raz-
glednico.
Razstava, ki bo na ogled
do 9. februarja, prikazuje po-
leg Šentjurja še motive s Pla-
nine, Dramelj, Kalobje, Bla-
govne in Grobelnega. Pri do-
ločanju starosti razglednic
pa so imeli nekaj težav, saj
večkrat niso datirane, zato so
si pomagali s prepoznava-
njem različnih zgradb na raz-
glednicah. Takšen »kom-
pas« jim je bila na primer
stara šola, ki je bila zgrajena
1909, mnoge razglednice pa
šole še ne prikazujejo. T. C.
Konjiška skrita hotenja
Plodno delo komisije za kulturo pri OSS
Pred dvema letoma je pri Občin-
skem svetu v Slovenskih Konjicah
izšla drobna knjižica pesmi Julke
Tajnikar z naslovom Pot skozi čas, ki
je naletela na ugoden odmev. Komisi-
ja za kulturo pri Občinskem sindikal-
nem svetu pa je sklenila s takšno de-
javnostjo nadaljevati.
Lani so pričeli zbirati prispevke za
novo, obsežnejše delo, ki bi zajemalo
dela s področja poezije, proze in likov-
ne dejavnosti. Prispevke so zbirali vse
do decembra lani in tako je nastala
nova knjiga z naslovom Skrita hote-
nja. To je literarno likovna zbirka lju-
biteljskih ustvarjalcev občine.
V knjigi Skrita hotenja je predstav-
ljenih 11 avtorjev, pestrijo pa jo tudi
reprodukcije slikarjev - amaterjev. Na
prvih straneh bo bralec spoznal in opa-
zil znane ljudi in kraje iz občine, utrip
in čas ujet v sliko. V uvodu knjige je
zapisano: »Skrita hotenja? Druga plat
človekovega jaza, druga plat biti. Tako
je pred nami zbirka skritih misli, do-
življanj, občutkov in želja. Tako silno
je vse, predolgo skrito, daje moralo na
plan ...«
Komisija za kulturo je z izdajo te
knjige prikazala in zbrala le del kultur-
nega utripa sedanjosti in preteklosti in
se hkrati zavezala, da Skrita hotenja ne
bodo ostala sama, temveč naj postane-
jo za Potjo skozi čas še večja spodbuda
za nadaljevanje te aktivnosti, ki je v
konjiški občini naletela tudi tokrat na
ugoden odziv.
Knjigo bodo te dni v nakladi 1000
izvodov natisnili pri Delavski univerzi
Slovenske Konjice, kar bo veljalo pri-
bližno poldrugi milijon dinarjev. De-
nar za izid knjige so razen občinske
kulturne skupnosti in družbeno-poli-
tičnih organizacij v izdatni meri pri-
spevale tudi delovne organizacije Co-
met, Unior, Lip, Kostroj, Konus in
IMP.
Skrita hotenja bodo na voljo v vseh
knjižnicah, tudi v knjigarni, šolah in
delovnih organizacijah, v prosti proda-
ji bo knjiga stala okoli 2000 dinarjev.
Končna cena namreč še ni znana. Zna-
no pa je, da bo komisija za kulturo na
tak način zbran denar namenila za no-
vo izdeuo kakšne knjige.
Konjiška Skrita hotenja bodo pred-
stavili prve dni februarja v počastitev
slovenskega kulturnega praznika.
MATEJA PODJED
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
odrskega mojstra
Pogoji:
Lesar širokega profila
10 let delovnih izkušenj
Sposobnost vodenja dela odrske ekipe
Poskusno delo 3 mesece
Nastop dela: takoj.
Prijave z ustrezno dokumentacijo o strokovni izo-
brazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na
naslov:
Slovensko ljudsko gledališče Celje, Komisija za de-
lovna razmerja, Šlandrov trg 5, 63000 Celje.
Kandidati bodo obveščeni o sklepu KDR 15 dni po
končanem objavnem postopku.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Rekordu ob rob
Lani smo na celjskem turističnem območju ponovno
dosegli novo rekordno številko pri nočitvah turistov in
drugih gostov. Da gre za lep uspeh, ne gre dvomiti,
posebej, ker tega niso pričakovali tudi nekateri optimi-
sti v turističnih krogih. A kljub temu, ah res lahko
govorimo o presenečenju?
Nočitev je namreč več za približno 60 tisoč, ravno za
toliko pa so se povečale tudi zmogljivosti na našem
območju (v resnici celo za več, a za preteklo leto smo
upoštevali čas odprtja posameznih objektov) tako da s
te plati ne moremo govoriti o presenečenju. Se manj
zato, ker na turizem v zadnjem času stavimo vse več
kart.
Govorimo lahko torej zgolj o posameznih uspehih ali
neuspehih in pri tem lahko rečemo, da so nekateri
prijetno presenetili, drugi razočarali. Med prve prav
gotovo sodi nov hotel Dravinja, kije po odstotku zase-
denosti daleč pred vsemi »nezdraviliškimi« objekti.
Ne glede na to, da gre za majhen hotel, ki ga je brez
dvoma lažje polniti kot hotelskega giganta, to uspeha
ne zmanjšuje, saj vemo, zakaj gradimo majhne in zakaj
velike hotele in komu so namenjeni.
Zdravilišča so poglavje zase in si zaslužijo tudi
posebno obravnavo. Kar 623 tisoč nočitev so ustvarili v
petih zdraviliščih, več kot pol tega v Rogaški, več kot
lani tudi na Dobrni, približno na lanskem nivoju so
tudi v Podčetrtku in Laškem. Procentualno so se v
primerjavi z lani najbolje odrezali v Topolšici, kjer pa
jim, da bodo tako uspešni kot ostali, manjka še kakšen
tak skok. Kljub temu lahko za zdravilišča rečemo, da
imajo ob najpomembnejšem mestu v regiji tudi vse
pomembnejšo vlogo v skupnem slovenskem turistič-
nem prometu. Samo po i^ihovi zaslugi je tudi skupen
odstotek zasedenosti turističnih postelj v regiji kar 6(
odstoten.
In kdo je poleg zdravilišč še prispeval približno 60
tisoč več nočitev kot predlani. Največ prav gotovo
Rekreacijsko turistični center Unior, kjer so tudi v
najbolj vročih mesecih poskrbeli za to, daje center bolj
zaživel tudi poleti. Nasploh so največji skok naredili v
občini Slovenske Konjice.
V vseh ostalih objektih seje število nočitev v primer-
javi z letom 1985 zmanjšalo za 2 tisoč. To bi bilo lahko
zanemarljivo, če ne bi bil odstotek zasedenosti le 38
odstoten, a.'? drugače, daje »rezerve« samo pri teh še za
kakšnih 250 tisoč nočitev. V ilustracijo kaj to pomeni
le podatek, da je to maksimalna možna izkoriščenost
Uniorjevih objektov na Rogli (668 postelj) v enem letu!
Kateri so ti hoteli in domovi, je razvidno v lestvici
zasedenosti. Nad 50 odstotni so le v Dravir^i, Paki in
Evropi, precej blizu v Rubinu in Celei in Preboldu. Na
splošno drži, da dosegajo boljše rezultate tam, kjer
niso čakali zgolj na poslovne goste temveč poskrbeli
tudi za organizirane turistične skupine.
Še na nekaj opozarjajo ti rezultati. Najprej na to, da
imamo občinskih hotelov že dovolj in da je treba te
zmogljivosti z boljšo organiziranostjo bolje izkoristiti.
Prednost pri investicijah in nasploh prednost pri raz-
mišljanjih o razvoju turizma si torej zaslužijo zdravi-
lišča in RTC Unior. V prvih so nove postelje nujnost,
(kljub temu, da imamo na Dobrni novo Švicarijo in v
Rogaški Zagrebški dom, v obeh krajih pa še vrsto
drugih novosti), v drugem pa gre predvsem za sprem-
ljajoče objekte, potrebne za dodatno poletno privlač-
nost centra.
Ob pregledu uspešnosti posameznih območij lahko
ugotovimo, da so najbolj razočarani v Gornje Savinjski
dolini. V kmečkem turizmu, v zasebnih sobah, v hote-
lih in domovih in morda tudi v izletniškem turizmu, za
katerega pa še. nimamo rezultatov. Najbolj očiten
dokaz, da so turizem v tem našem, z naravnimi lepo-
tami najlepšem predelu precej zanemarili, je že ta, da
so dosegli leta 1985 osem tisoč nočitev več kot lani (v
hotelih na Ljubnem in v Mozirju) samo po zaslugi
Elkroja. V hotelih in na kmetijah so namreč prebivale
delavke iz Bosne in Hercegovine in Vojvodine, ki so se
v Mozirju usposabljale za delo v novih tovarnah.
Kakorkoli, nekakšne prednostne obravnave bi bila
potrebna tudi Gornje Savinjska, kjer so ravno »v fazi«
priprave novih načrtov v turizmu. Čas je, da v Mozirju
tudi razčistijo odnose s tistimi, ki so v občinskem
turizmu prisotni, ter od njih zahtevajo konkretnejših
premikov ali pa poiščejo botre kje drugje in se tako
poizkušajo postaviti na lastne noge. Na turizem na
kmetih pa se ne gre zanašati. Primarna vloga tovrst-
nega turizma je namreč še vedno v tem, da služi le kot
stranska dejavnost temu, da se ohranja živost hribov-
skega območja Gornje Savinjske doline. Neizkori-
ščene možnosti so drugje.
In še nekaj je značilno za letošnje »fizične kazalce«
poslovanja v turizmu. Tako dobri rezultati (za 66
odstotno zasedenost lahko namreč trdimo, da je nad
slovenskim in jugoslovanskim povprečjem) še vedno
ne prinašajo veselja ob pogledu na zaključne račune.
Teh sicer še ni, a zagotovo ne bodo niti približno tako
ugodni kot so nočitve in število gostov. To pa je druga
zgodba, povezana z mislijo, da si turizem v posameznih
občinah, v regiji, republiki in državi zasluži drugačne
obravnave.
RADO PANTELIČ
Lestvica zasedenosti hotelov
Lani rekordno število nočitev
Približno šestnajst dobro
in solidno zasedenih in
osem slabo zasedenih turi-
stičnih objektov, takšna je
v grobem bilanca lanskolet-
nih nočitev na celjskem tu-
rističnem območju. S pri-
bližno milijon sto tisoč no-
čitvami je spet doseženo no-
vo rekordno število no-
čitev.
Po podatkih z lestvice šte-
vila zasedenosti, ki smo jo
celo leto vodil v našem ured-
ništvu, je bilo nočitev mili-
jon in šestintrideset tisoč, k
temu pa je treba prišteti še
vse tiste nočitve, ki jih v le-
stvici ne vodimo: kmečki tu-
rizem v Gornje Savinjski do-
hni in na Zreškem Pohorju,
zasebne sobe v Gornje Sa-
vinjski dolini (tiste v Roga-
ški so upoštevane že pri
zdravilišču), ter kampa v
Atomskih toplicah in v Var-
polju pri Rečici ob Savinji.
Teh nočitev je bilo skupaj
približno 52 tisoč.
V ospredju so tako po od-
stotku zasedenosti kot tudi
številu nočitev zdravilišča,
ki so skupno z RTC Unior-
jem imela več kot dve tretji-
ni vseh nočitev na našem tu-
rističnem območju. Daleč
največ nočitev, 378 tisoč, so
imeli v Rogaški Slatini, 156
tisoč na Dobrni, čez 134 tisoč
v RTC Unior (na Rogli in v
Zrečah), 103 tisoč pa v Zdra-
vilišču Atomske toplice (v le-
stvici je upoštevan le hotel).
Tudi v Laškem imajo z 87
tisoč nočitvami dober odsto-
tek zasedenosti, v primerjavi
z lani pa so precej napredo-
vali tudi v Topolšici, kjer so z
63 tisoč nočitvami dosegh za
20 odstotkov boljši rezultat
kot leto prej.
Med ostahmi hoteli, moteh
in domovi, (17 jih je, skupaj
pa so imeli nekaj več kot 200
tisoč nočitev) je bil po od-
stotku zasedenosti najuspeš-
nejši novinec, Dravinja iz
Slovenskih Konjic, nad 50
odstotno zasedenost pa sla
imela še Paka in Evropa. Tej
številki so se najbolj pribli
žali v Rubinu in Celei, soli-
den odstotek pa imajo še v
Preboldu in Turški mački in
morda še v Humu in šentjur-
skem Merxu.
Vse ostalo na lestvici je sla-
bo, s tem, da je bil med vse-
mi preostalimi hoteli, ki so
bili slabo zasedeni, hotel na
Golteh pol leta zaprt zaradi
obnove.
RP
		Število	Št. noč.	%	Št. noč.	%
Hotel, motel, zdravilišče		postelj	1986	zaseden.	1985	86/85
1.	Zdravilišče Dobrna	524	156.050	92	154.407	100
2.	Hotel Atomske toplice	235	73.933	86	77.488	95
3.	Zdravilišče Rogaška Slatina	1.130	378.110	85	377.897	100
4.	Zdravilišče Laško	312	87.934	77	88.377	99
5.	Dravinja, SI. Konjice	47	13.200	77	-	-
6.	Zdravilišče Topolšica	278	63.721	63	53.189	120
7.	Paka, Velenje	100	21.616	59	20.247	107
8.	Evropa, Celje	157	31.474	55	33.768	93
9.	Rubin, Žalec	84	15.161	49	13.870	109
10.	Celeia, Celje	120	20.890	48	21.949	95
11.	Dobrava, Zreče	104	17.620	46	16.484	107
12.	Prebold, Prebold	59	9.799	46	10.726	91
13.	RTC UNIOR (objekti na Rogli	668	107.116	44	95.516	112
14.	Turška mačka, Celje	43	6.950	44	6.797	102
15.	Hum, Laško	45	5.970	42	-	-
16.	Merx, Šentjur	29	4.433	42	4.498	99
17.	Merx, Celje	64	7.360	32	6.744	109
18.	Turist, Mozirje	23	2.266	27	3.369	67
19.	Golte, Golte	50	3.745	21	-	-
20.	Menina, Gornji grad	29	1.625	15	1.114	146
21.	Planinski dom Logarska	108	4.245	11	3.252	131
22.	Planinka, Ljubno	28	887	9	3.064	29
23.	Šmarski hram, Šmarje	26	775	8	734	105
24.	Celjska koča	50	1.013	6	1.754	58
SKUPAJ		4.313	1,036.893	66	995.244	104
Magolnlk - smučarski center Radečanov
Dobro prevozna cesta, smučanje le poceni in še blizu le
mo načrtno delati z mladimi
in razvijati smučarske šport-
ne dejavnosti,« pravi pred-
sednik smučarskega kluba
Radeče, Nande Strnad. »Ne-
kaj tekmovanj s smučarski-
mi klubi v regiji imamo v na-
črtu že v tej sezoni.«
Smučarska sezona na Ma-
golniku se je pričela s prvim
tednom počitnic. »V pov-
prečju prodamo 60 kart
dnevno,« pravi žičničar Dra-
go Potočnik. »Ob koncu ted-
na je vsaj dvakrat toliko
smučarjev. Ljudje iz Radeč
in okolice so že sprejeli Ma-
golnik za svojega. Ko bomo
gostom lahko ponudili še kaj
več, tu mislim predvsem na
gostinske usluge, jih bo se-
veda še več.«
Celodnevna karta na Ma-
golniku stane 1000 dinaijev
za odrasle in 700 dinarjev za
otroke, poldnevna pa 700 za
odrasle in 400 za otroke.
Magolnik se vzpenja nad
Svibnim, ravno nasproti
Kuma je in je nekaj deset
metrov nižji, na nadmorski
višini 845 metrov. Ugodna
lega in za smučanje primer-
ni tereni so že pred leti
vzbudili Radeške smučarje,
da so pričeli razmišljati o
svojem smučišču.
Smučaijev in ljubiteljev
belega športa je bilo že toli-
ko, da so se najprej organizi-
rali v smučarski klub Rade-
če, ki imaK)koli 170 članov.
Istočasno je dozorela ideja o
smučišču na Magolniku.
Z velikim razumevanjem ob-
činske telesnokulturne
skupnosti, z materialno po-
močjo združenega dela in z
mnogo udarniškimi urami
članov smučarskega kluba
so pred tremi leti pričeh ure-
jevati smučišče.
V tem času so uredili smu-
čišča, napeljali žičnico, naba-
vili teptalni stroj, letos so na-
peljali tudi elektriko do žič-
nice in zgradili brunarico za
žičničaija, kjer je obiskoval-
cem na voljo zaenkrat le
kakšna osvežilna pijača. Le-
tos bodo zemljišče na Magol-
niku tudi komunalno uredili
in pričeli graditi manjši go-
stinski lokal.
Istočasno poteka tudi ka-
Znamenitosti na prospektu
Poslovna skupnost za turizem Celje bo izdala turistični
prospekt, ki naj bi v nakladi 50.000 izvodov izšel že marca
letos. V njem bodo predstavljene vse občine našega
območja s svojimi turističnimi, gospodarskimi in kultur-
nimi znamenitostmi. Turistični prospekt bo veljal 13,2 mili-
jona dinarja, 6,2 milijona naj bi zbralo združeno delo celjske
regije, nekaj bo prispevala gospodarska zbornica Slovenije,
ostalo pa občine. Konjiška občina, na primer, bo za turi-
stični prospekt prispevala 600 tisoč dinarjev.
Konjičani pa so se odločili, da bodo znamenitosti občine
podrobneje predstavili še v turistični karti. Izdelal jo bo
Inštitut za geodezijo v Ljubljani, v nakladi 5000 izvodov pa
naj bi izšla v mesecu maju. Natisnili jo bodo v štirih jezikih,
veljala pa bo 3 milijone dinarjev in pol.
MP
Slovenske Konjice stopničko više
Slovenske Konjice naj bi bile uvrščene v prvo kategorijo
turističnih mest, tako na primer kot so Dobrna, Rogaška
Slatina, Topolšica, Prebold, Celje in še nekatera druga
mesta na našem območju. Tako sta namreč predlagala turi-
stična zveza Celje in poslovna skupnost za turizem.
S takšno prekategorizacijo pa se spremenijo tudi nekateri
prispevki v turizmu. Za turistično takso bo moral gost pri-
hodnje leto, ko naj bi ta razvrstitev začela veljati, odšteti 250
dinarjev na dan, gost iz tujine pa dvakrat toliko. Letos znaša
turistična taksa 70 dinarjev za domačega gosta in 150 za
tujega, posebna smučarska taksa pa še dodatnih 25 dinarjev.
V občini predlagajo, da bi prihodnje leto veljala smučarska
taksa 85 dinarjev, da je otroci do sedmega leta ne bi plače-
vali, otroci od sedmega do petnajstega leta pa polovico te
takse. S turistično takso zbran denar ostane v glavnem
občinski turistični zvezi, ki denar razdeli med turistična
društva in delovne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom,
deset odstotkov tega denarja pa gre v blagajno turistične
zveze Slovenije.
MP
drovska krepitev znotraj
smučarskih vrst, tistih, ki
bodo skrbeli za najrazličnej-
še športne aktivnosti in
opravila na Magolniku. Tako
ima radeški smučarski klub
že dva učitelja smučanja,
osem vaditeljev, šest izpraša-
nih rediteljev smučišča, pet
pa jih obiskuje tečaj za smu-
čarske sodnike.
»Za nas Radečane in okoli-
čane je mali smučarski cen-
ter na Magolniku velika pri-
dobitev,« pravi Tomaž Kra-
vogel, učitelj smučanja,
»Smučanje je danes drag
šport, dragi so prevozi pa tu-
di ponudba v večjih smučar-
skih središčih. Magolnik je
blizu, poceni in nudi dovolj
povprečnim smučarskim re-
kreativcehi.«
Radečani ne bodo ostah
samo pri rekreaciji. »Začeh
smo že tudi s treningi. Ko
bomo povsem uredili smu-
čišče na Magolniku pa bomo
imeli vse pogoje, da začne-
VIOLETA V. EINSPIELER

TURIST NAZiVRJIE
Delavski svet
DO »TURIST« Nazarje
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
Vodjo finančno računovodske
službe
K sodelovanju vabimo kandidate, ki poleg splošnih
pogojev izpolnjujejo še naslednje:
- višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 2
oziroma 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
in nalogah.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z oznako »za razpisno komisijo«, naj pošljejo
kandidati v roku 10 dni po objavi na naslov
GP »TURIST« Nazarje, 63331 Nazarje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po pote-
ku roka za prijavo.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Strokovno usposobljeni
šentjurski veterinarji
šentjurska veterinarska postaja
pokriva obsežno območje enajstih
krajevnih skupnosti šentjurske obči-
ne, ki je živinorejsko močna in zato
veterinarjem dela nikoli ne zmanjka.
Na postaji delajo štirje diplomirani
veterinarji, od tega dva magistra, pa
še dva višja veterinarja, v kratkem
pa se bodo kadrovsko okrepili, s či-
mer se bodo lahko tudi bolj speciali-
zirali.
Tako naj bi bilo njihovo delo še kva-
litetnejše, čeprav se že sedaj lahko
pohvalijo, da na račun njihove stro-
kovnosti in opravljenega dela kmetje
nimajo pripomb. Letno tako osemeni-
jo od 3500 do 4000 krav, cepijo 6000
svinj in 1700 psov in izvajajo številne
preventivne akcije.
Vse to so podatki, ki govorijo o delo-
vanju in pomenu tovrstne službe, ki pa
po besedah predstojnika postaje dipl.
veterinarja Gregorja Bezenška v druž-
bi nima ustreznega mesta. Tako so ne-
kakšen privesek k živinoreji, čeprav bi
navsezadnje sodili tudi k medicini.
Takšna neopredeljenost in nedoreče-
nost pa se seveda pozna tudi pri njiho-
vem financiranju. Delajo sicer kot eno-
ta Zavoda za živinorejo in veterinar-
stvo v Celju, ki združuje vse postaje v
regiji, vendar so finančno povsem sa-
mostojni. To pomeni, da so odvisni od
sofinanciranja šentjurskega sklada za
intervencije v kmetijstvu, kjer pa so
možnosti omejene. Tako si morajo ve-
činoma pomagati z denarjem lastne
dejavnosti.
Takšno neurejeno financiranje služ-
be se pozna predvsem pri plačevanju
dežurstev, ki jih letno opravijo tudi po
6000 ur, pokrijejo pa lahko le nekaj več
kot 60 odstotkov stroškov. Drugi tak-
šen problem pa je umetno osemenje-
vanje, za katerega morajo kmetje v
šentjurski občini plačati celotno ceno,
to je nekaj več kot 5000 dinarjev. V
sosednjih občinah osemenjevanje sofi-
nancira sklad za intervencije v kmetij-
stvu in kmetje plačajo tudi polovico
manj, zato ni čudno, da so imeU lani
šentjurski .veterinarji 400 manj oseme-
nitev. Kmetje so se odločali za pripust
v sosednjih občinah ali pa za črne pri-
puste, kar nazadnje pomeni spet nove
stroške pri zatiranju bolezni, pa tudi
izgube pri prirastu, saj čreda ni več
čista.
Kljub vsem tem težavam se šentjur-
ska postaja lahko pohvali z zelo dobro
opremljenostjo, ponosni pa so pred-
vsem na rentgenski aparat, ki ga ima le
nekaj postaj v Sloveniji. Letos bodo
dobih tudi radijske zveze med postajo
in službenimi avtomobili, s čimer bo-
do lahko še bolj učinkoviti. Sicer pa si
želijo predvsem drugačnega položaja v
družbi, saj je njihova dejavnost name-
njena predvsem varovanju človekove-
ga zdravja.
T. CVIRN
Trije rodovi vlečejo voz
Stanko Lovart začel gospotlarltl s kravo In telegrami
Dober streljaj iz Sloven-
skih Konjic, v vasi Dobrnež
gospodari Levartov rod. Za-
čel je oče Stanko pred pol
stoletja s štirimi kravami
in teličkom. Žena Pavla še
danes pravi: »Če bi se mora-
la še enkrat odločati, bi bila
spet kmetica.« Oče zase trdi
prav nasprotno, a je vendar
vsa ta leta trdno držal vaje-
ti v rokah. Zdaj počasi iz-
prega, voz je prevzel sin
Stanko, eden izmed šestih
Levartovih otrok.
»Ni bilo lahko, se spomi-
njata starejša Levarta »pre-
hraniti tako številno družino
s komaj šest hektari zemlje.
Pa sta bila oče in mama sila
napredna za tiste čase. Zave-
dala sta se, da bo dobro ob-
delana zemlja dala večji pri-
delek. Zemlja okoli njune
kmetije pa je bila slaba in
zamočvirjena. »Drenažirala
bova polja«, sta sklenila neki
večer. Rečeno, storjeno. Na-
kupila sta drenažne cevi in
leta 1957 začela kopati jarke:
128 centimetrov široke in 95
centimetrov globoke. Za ti-
ste čase je bila to kaj čudna
zamisel in nekateri kmetje
so ju postrani ogledovali,
češ, kaj pa jima je? Tedaj za-
druga še ni meliorirala polj
kot dandanes, kmalu za Le-
vartovima pa. »Pristopil je k
meni mlad inženir iz zadru-
ge, si ogledoval drenažo, ki
sva jo z ženo delala čisto sa-
ma in rekel: Na teh poljih ne
bo nikoh več stala voda. In
res ni!« V bitko za boljši pri-
delek sta šla Levartova s kra-
vami in telegami in bila so
leta, ko jima je narava obrni-
la hrbet ali ko tudi kakšna
njuna ideja, teh sta bila vse-
lej polna, ni najbolje obrodi-
la. Tisto, o ponesrečeni na-
ložbi v hmeljišče je že ena
taka zgodba, ki ni kaj prida.
»Ko sem šel drugič v hmelj,
je bila to prava katastrofa.
Hmelj me je skoraj spravil
na boben.« Boljše izkušnje
ima Levartov Stanko z mle-
kom in o teh tudi raje pripo-
veduje. »Vse, kar smo pribir-
tvali, smo pravzaprav z mle-
kom. Več kot 140 litrov na
dan smo ga namolzli: polovi-
co smo oddali zadrugi, drugo
polovrco sem razvozil po hi-
šah vstekleničenega. Lani
maja sem razvozil zadnje ste-
klenice«, se kar z malo no-
stalgije spominja 67-letni
Stanko.
Kmetija, kjer ob očetovih
nasvetih in tudi pomoči zdaj
v glavnem gospodari sin
Stanko, je postavljena na
trdnih temeljih in po očetovi
zaslugi usmerjena predvsem
v proizvodnjo mleka. Zemlje
Stanko mlajši nima kaj prida
več kot je je imel oče, a v
hlevu je danes 18 glav živine,
krav molznic in nekaj pitan-
cev. Lani je oddal zadrugi
8000 litrov mleka, letos ga bo
še več, pravi. Z odkupnimi
Skupinska slika treb Levartovih rodov.
Izobraževanje tudi na dom
Samo Tj. materialno po-
močjo, ki jo nudi sklad za
pospeševanje kmetijstva,
ne bo mogoče doseči vseh
razvojnih ciljev v kmetij-
stvu. Potrebno je vlagati tu-
di v znanje.
Imamo kmetijske šole,
kjer se izobražujejo bodoči
kmetijci, kmetijski tehniki,
agronomi, vrtnarji in še bi
lahko naštevali. Imamo pa
tudi mnogo uspešnih kme-
tov, ki imajo usmerjeno
kmetijsko proizvodnjo, a bi
bili še bolj uspešni, če bi
imeli tudi več znanja. Mnogi
med njimi so že vrsto let ko-
operanti zadrug in kombina-
tov, ali člani temeljnih orga-
nizacij kooperantov. Zanje
smo v Sloveniji pričeli orga-
nizirati izobraževanje v pro-
gramu kmetijec in kmetica-
gospodinja.
Nosilci izobraževanja za
kmete so srednje kmetijske
šole. Na našem območju je
to srednja kmetijsko živilska
šola v Celju, ki organizira
predavanja tam in tako kot
želijo slušatelji, ki svoje želje
uskladijo v programskem
svetu šole. Zaradi narave
kmečkih del in opravil je šo-
la pripravljena -organizirati
predavanja, čim bliže kraju
bivanja slušateljev v sodelo-
vanju z območnimi zadruž-
nimi organizacijami. Trenut-
no je oddelek z 20 slušatelji
(najmanj toliko jih mora biti,
da se oddelek odpre) v Slo-
venskih Konjicah. Predava-
nja so le izjemoma v Celju, v
glavnem pa so v prostorih
delavske univerze v Sloven-
skih Konjicah, nekaj preda-
vateljev je iz Slovenskih Ko-
njic, za strokovne predmete
pa bodo imeli le učitelje s
celjske kmetijske šole. Učni
program je enak kot na sred-
nji šoh, vendar so predava-
nja prilagojena kmečkim de-
lom in opravilom in jih izva-
jajo strnjeno. Slušatelji v
Slovenskih Konjicah trenut-
no poslušajo predavanja iz
predmetov poljedelstvo in
slovenski jezik. V času veli-
kih kmečkih opravil bodo
imeli le praktične predmete.
S tem bo slušateljem v mno-
gočem olajšano izobraževa-
nje, pa tudi delo ne bo trpelo.
Za kandidate je izobraže-
vanje zastonj, polovico stro-
škov zanj krije republiški
sklad za pospeševanje kme-
tijstva, polovico pa občinski
skladi.
VVE
cenami mleka ni zadovoljen,
kot večina proizvajalcev
mleka ne, a tu se ne da kaj
prida pomagati. Danes po-
magajo Stanku mlajšemu pri
delu na polju in v hlevu stro-
ji. »Sam ne bi zmogel vsega,
pa še majhen košček vino-
grada imam v Vešeniku.«
Zena Marta je namreč zapo-
slena. V osnovni šoli Dušana
Jereba v Slovenskih Konji-
cah uči mladež lepe sloven-
ske besede. Popoldne si za-
viha rokave, gospodinji in
postori kar zmore. Pri 30-tih
je polna energije in se razda-
ja svojim štirim otrokom:
Jure jih ima deset, Stane se-
dem, Antonija štiri, Katarina
pa leto dni. V novi, prostorni
hiši mlajših Levartov je tako
vselej živahno, a večji otroci
že znajo kar krepko poprijeti
za delo v hlevu, vendar jim
tudi za dričanje po bližnjem
bregu še ostane dovolj časa.
Premajhni so še, da bi razmi-
šljaU, kaj bo kdo ko bo velik,
vendar so vsi že opazili, da
gre malemu Stanku šrotanje
koruze kar dobro izpod rok
in da je okreten tudi pri dru-
gih kmečkih opravilih. Bo
nekoč na Levartovi domačiji
zagospodaril še tretji
Stanko?
MATEJA PODJED
Kaj veš o kmetijstvu v Žalcu
Občinski kviz Kaj veš o kmetijstvu? bo v Žalcu, v soboto
ob 19. uri, v prostorih dvorane Hmezada. Organizator letoš-
njega kviza je aktiv mladih zadružnikov in Tabora, zajema
pa naslednja tematska področja: higiensko pridelovanje,
mleka, odgovornost in jamstvo pri razmnoževanju domačih
živali, živalske kužne bolezni in preprečevanje, zamrzovanje
živil, higiena pri domačem zakolu, predelavi in skladiščenju
mesa ter priprava zemlje za setev.
T.T.
INDUSTRIJSKO KOVINARSKA
IN OBRTNO MONTAŽNA DO
IKOM ŠMARJE PRI JELŠAH
Komisija za delovna razmerja
Objavlja oglas prostih del in nalog
1.	3 kvalificirane zidarje
s končano IV. stopnjo VIP
2.	2 monterja ogrevalnih naprav
s končano IV. stopnjo VIP
3.	2 vodovodna instalaterja
s končano IV. stopnjo VIP
4.	2 stavbna kleparja
s končano IV. stopnjo VIP
5.	2 keramika
s končano IV. stopnjo VIP
Vsi, ki želijo skleniti delovno razmerje v delovni orga-
nizaciji IKOM, naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh
po objavi na naslov:
Delovna organizacija IKOM Šmarje pri Jelšah 180,
kadrovski sektor.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po
izbirnem postopku.
Komisija za delovna razmerja
TOZD »SAVINJA«, LAŠKO
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Vodjo kuhinje
1 delavec
2.	Vodjo strežbe
1 delavec
3.	Vodjo recepcije
1 delavec
4.	Vodjo skupine v kuhinji
1 delavec
5.	Kuhar - zahtevna dela
4 delavci
6.	Kuhar - manj zahtevna dela
1	delavec
7.	Natakar - zahtevna strežba
2	delavca
8.	Pomivanje posode
2 delavki
Pogoji:
Ad. 1. Poslovodska šola - smer kuharstvo ali VKV
kuhar, 5 let delovnih izkušenj, znanje 1 tujega jezika,
poskusno delo 3 mesece, nudimo kadrovsko stano-
vanje.
Ad. 2. Poslovodska šola, smer strežba ali VKV nata-
kar,' 2 leti delovnih izkušenj, znanje 1 tujega jezika,
poskusno delo 3 mesece.
Ad. 3. Srednja šola gostinske ali turistične smeri - V.
stopnja, 3 leta delovnih izkušenj, znanje 2 tujih jezi-
kov, poskusno delo 3 mesece.
Ad. 4. VKV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj ali KV
kuhar s 5 letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno
delo 3 mesece.
Ad. 5. Srednja šola za gostinstvo in turizem, smer
kuhar, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 2
meseca.
Ad. 6. Srednja šola za gostinstvo in turizem, smer
kuhar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2
meseca.
Ad. 7. Srednja šola za gostinstvo in turizem, smer
strežba, 2 leti delovnih izkušenj, znanje 1 tujega
jezika, poskusno delo 2 meseca.
Ad. 8. Osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj,
poskusno delo 1 mesec.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati po-
šljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: GOSTIN-
SKO PODJETJE CELJE, Splošno kadrovski sektor,
Ljubljanska 5, Celje.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Pomagajmo
živalim
Toplo obleko, ozimnico in
kurjavo zase smo si priskr-
beli še pred začetkom zime,
na živali pa vse preradi poza-
bimo. Naš odnos do živali še
ni tako human, da bi bilo
opozorilo o skrbi za domače
pse, mačke in ptice, ki prezi-
mijo pri nas, povsem odveč.
Zato bi rada opozorila vse
lastnike psov čuvajev naj tu-
di pozimi primerno poskrbi-
jo zanje. Zagotoviti jim mo-
rajo vsaj osnovne pogoje za
preživetje in jim mrzel zim-
ski čas čimbolj olajšati. Če
zboli žival je prav tako hudo
in neprijetno kot takrat, ko
zboh človek. In naši hišni
ljubljenci se običajnim zim-
skim boleznim ne morejo og-
niti. V svetu so zakonsko
sprejeli predpisane norme za
oskrbo psov čuvajev in po
teh predpisih bi se morali
ravnati tudi mi. Gre za to, da
psom zagotovimo dovolj gi-
balnega prostora, ki mora bi-
ti nadstrešen, pes, ki je pri-
klenjen, pa mora imeti vsaj 6
metrov dolgo verigo. V pasjo
utico moramo pripraviti na-
stilje suhega listja ali slame,
saj se stare krpe, ki jih vse
preradi polagamo za pasja le-
žišča, hitro zmočijo in zmrz-
nejo. Pes čuvaj mora imeti
vsak dan dovolj tople in iz-
datne hrane ter pitne vode, v
zimskem času pa so škodlji-
va hrana predvsem kokošje
koščice, plastični ovitki klo-
bas in zmrznjene jedi. Pov-
sem razumljivo je, da bomo
bolnega hišnega čuvaja takoj
odpeljali k veterinarju in ga
doma zdravili v toplem sta-
novanju. Ostarele in neoz-
dravljivo bolne živali pa njy
pod vašim nadzorom usmrti
veterinar. Tako se izognete,
da bi vaš ljubljenec končal v
rokah številnih prekupčeval-
cev z živalmi.
Ob koncu pa naj dodam še
besedo v prid skrbnejšega
odnosa do naših mačk in lač-
nih ter prezeblih ptic. Še ja-
nuarja imajo mačke zaradi
mraza najgostejši kožuh in v
tem času jih številni zlikovci
lovijo in preprodajajo za pre-
delavo v krznene izdelke. Te-
mu se lahko izognete tako,
da mački na hrbtu odstrižete
šop dlake. Na pomlad bo zra-
sla nova in vaša ljubljenka
bo prav tako lepa kot je bila
doslej. Tudi za ptice bi lahko
pozimi bolje poskrbeh. Zara-
di visokega snega ne najdejo
dovolj hrane, zato jim mi v
ptičje hišice natrosimo nekaj
zrnja, obesimo lojeve pogače
in predvsem tam, kjer za
ptičja zavetja še ni poskrblje-
no, najprej postavimo ptičje
hišice. K temu bi lahko mal-
ce bolj organizirano pristopi-
li tudi v vrtcih, šolah in neka-
terih društvih proti mučenju
živali.
LEA EVA MliLLER,
svetovalni direktor Svetovne
zveze za varstvo živali
Usluga kot
klofuta
Naj pojasnim še nekaj
stvari, ki mečejo dvomljive
sence na moj odnos do Li-
kovnega salona Celje v zvezi
z vendarle ponesrečenim na-
kupom grafike. Prvič, nič
hudega najbrž ni, če človek
reagira zaradi čustvene pri-
zadetosti. Drugič, svoje ne-
godovanje sem izrazil javno
zaradi »preventive«, kajti
kot Alenka Domjan, kustosi-
nja Likovnega salona ugo-
tavlja, »da likovno delo ni
vsakdanji nakup«. Tretjič,
prvič slišim za »držanje« re-
zervacij do treh dni. Še pred-
lani je bila drugačna praksa,
da je bilo mogoče rezervira-
no ali kupljeno sliko odnesti
šele po koncu razstave. Le-
tošnja drugačna praksa naj-
brž ni najboljša, saj bi pol,
tričetrt ali teoretično vso raz-
stavo še pred uradnim zak-
^učkom kupci odnesli do-
mov. Četrtič, res je, da nisem
pripisal, kako mi je Likovni
salon oziroma Alenka Dom-
jan skušala na^ti nadomesti-
lo, čeprav je hkrati tudi to
reif, da svoje grafike še ved-
no nimam, ker je prodana
menda v Lijub^jano; sem pa
dobil drug multipla-odtis sli-
karja Čobala, čeprav ne v že-
leni barvni kompoziciji. Da
pa je moje pismo izšlo šele v
prejšnji številki pa tudi ni-
sem kriv, ampak odgovorni
urednik, ki bi lahko moje pi-
sanje objavil dosti prej in mi
ne bi bilo treba poslušati mo-
drovanja o klofutah. In čisto
na koncu: ne morem sprejeti
insinuacije, češ da z moje
strani ni šlo za korekten trž-
no-prodajni način oziroma
odnos in mi je Likovni salon
naredil nevemkakšno uslu-
go. Kustosinja se verjetno
prav dobro spominja, da sem
že ob izbiri ponudil ček za
plačilo, pa nama je ta kupo-
prodajni akt preprečil ne-
srečni dogodek - razbitje
stekla slučajnega obiskoval-
ca v salonu.
Oboji smo najbrž bogatejši
za spoznanje: zase vem, da
bom v prihodnje dosledno
upošteval nakup brez rezer-
vacij, Likovni salon pa tudi,
ali bo pri rezervacijah do-
slednejši ali pa resnično uve-
ljavil zgolj načelo »plačaj-ku-
pi«. Pa tudi oboji bomo do-
bro voljo še vedno zadržali,
ali ne?
MITJA UMNIK
Voznikova težave
14. decembra sem nekaj po
19. uri pripeljal avtobus na
peron za smer Titovo Vele-
nje. Med drugimi je vstopila
tudi potnica, ki me je ostro
oštela, češ, zakaj nisem zju-
traj ob 6. uri ustavil na Gori-
ci. Spomnil sem se, da sem v
jutranji temi videl nekoga ob
cesti. Odgovoril sem ji, da
tam ni registrirano postaja-
lišče in da zato tam ne ustav-
ljamo. Ravnal sem torej v
smislu zakona o varnosti v
cestnem prometu. Sledilo je
nekaj ostrih besed in nato
grožnja, češ, da bom že še
prišel v bolnišnico in potem
videl... Očitno je šlo za
zdravstveno delavko. Zabo-
lelo meje. Končal sem razgo-
vor, ker sem imel pred sabo
še dve uri vožr^je po mokri in
zasneženi cesti s preobreme-
njenim avtobusom. Med vož-
njo sem razmiiUal o izrečeni
grožnji. Mar j« tudi v bolniš-
nici možno »maščevanje« in
to takrat, ko je zdravje člove-
ka ah celo ixiegovo življerye
odvisno od zdravniškega
osebja? Kaj če bom že jutri
rabil bolnišnico jaz ah moji
svojci?
Začel sem se spominjati na
doživetja pri opravljanju
vozniškega poklica. Koliko-
krat nisem sprejel potnika
zaradi preobremenjenosti
avtobusa, ali nisem hotel
ustaviti pri semaforju ...
Morda tudi kdo od teh čaka
na trenutek maščevanja?
Spomnil sem se, da me je
pred leti prijavil potnik, ker
ni mogel vstopiti v preobre-
menjen avtobus. Prometna
kontrola me je ustavila. Za-
radi preobremenjenosti av-
tobusa sem plačal mandatno
kazen. Spomnil sem se pot-
nika, ki ni hotel umakniti no-
ge s stopnice avtobusa. On ni
mogel vstopiti, jaz ne odpe-
ljati in zapreti vrat. Čakala
sva. Končno se je moral pre-
stopiti in zaprl sem vrata ter
odpeljal.
Zdi se mi, da je splošno
mnenje, da je nereda v avto-
busnem prevozu krivo
predvsem vozno osebje. Raz-
mišljam: vsak avtobus je
opremljen z napisom »Pogo-
vor z voznikom ni dovoljen«.
Lepo - toda mar je dovoljeno
izzivanje na prepir, prepira-
nje, očitanje napak, govorje-
nje o pravicah potnikov ...?
Prizadeti naj napake, ki jih
naredimo, prijavijo odgovar-
jajoči službi prevoznega po-
djetja in krivec se bo moral
disciplinsko zagovarjati. Če
pa napaka ni za na papir, jo
pač ni!
Vedno skušam biti skrben
za varnost potnikov in osta-
lih udeležencev v prometu.
Če pa rečem potniku, da ga
ne morem sprejeti, ker je vo-
zilo preobremenjeno, je kon-
flikt že tu. Potniki so tako
mnogokrat sokrivi za prekr-
ške, za varnost in red na av-
tobusu pa je odgovorno voz-
no osebje, za kar je večkrat
kaznovano.
Naš delavnik se vleče od
zgodnjega jutra pa tudi poz-
no v noč. Ko pa izračunamo
ure za obračun OD jih več-
krat ni niti sedem.
Vožnjo sem tistega dne
srečno končal, vendar sem o
vsem tem razmišljal še dolgo
v noč. Resnično si želim več
medsebojnega razumevanja
med vozniki in potniki.
F. P., Mozirje
Upokojenci na
razgovoru
Decembra so nas, upoko-
jence, povabili na razgovor z
direktorji tozd vodovod Eri-
hom Poljancem in tozd pli-
rjarna Jurijem Črnetičem.
Škoda, da tako bogatih raz-
govorov z nekdanjimi sode-
lavci ni večkrat na leto. Če-
prav pa bodo v bodoče tudi
le enkrat na leto, bomo vese-
li in hvaležni.
V svojem in v imenu vseh
upokojencev vodovoda in
plinarne se zahvaljujem za
novoletno čestitko, vsem de-
lavcem vodovoda in plinar-
ne pa želim srečno v letu
1987. Enake želje veljajo tudi
delavcem skupnih služb na
Mariborski 2.
FRANC JAGER,
Celje
Še enkrat o psu
na Milčinskega
14
Na pismo, objavljeno 25.
decembra lani z Milčinskega
14 ulice v Celju bi pripomniU
le to, da njihova izjava ne od-
govarja resnici. Vse te stvari
pač pišejo, da se krijejo, ker
ne marajo nobenih živali.
Tudi otroci od teh psov niso
ogroženi, saj pelje lastnica
psa vedno na sprehod in na
potrebo daleč od bloka.
Tudi po drugih blokih
imajo živali, pse, pa jih nihče
ne preganja. Sicer pravijo,
da živimo v humani deželi, a
kakor kaže, to v tem primeru
ne drži. S takim odnosom do
živali kvarijo tudi mladino.
Društvo
za varstvo živali
MELITA FURLANI
Kdo ml lahko
pomaga
Ali morda živi kje kakšen
človek, ki bi mi lahko poma-
gal iz stiske? Sem 23 let star
fant, zaposlen, brez stanova-
nja in brez prave strehe nad
glavo.
Očim je kronični alkoho-
hk, zato je pri domači hiši
stalen prepir in sovraštvo.
Mene sovraži, od kar pom-
nim, čeprav mi v obraz nič
ne reče, zaradi mene pa stal-
no napada mamo. Ko pri-
dem domov, me sovražno
gleda, zato raje ne hodim ve-
liko domov, samo da ima
mama mir.
Trenutko živim pri svoji iz-
voljenki, ki ima tudi podob
ne težave kot jaz. Oba se bo
riva, da bi kje našla kakšno
skromno stanovanje, da bi si
ustvarila svoje življenje in da
bi lahko oba naprej študira
la, kar si želiva. Ob življenju,
kakršno imava, pa to ni mo
goče.
Poskušala sva že povsod,
tudi v delovni organizaciji, a
žal imajo prednost že poro-
čeni. Midva se ne upava po-
ročiti, dokler nimava vsaj
koščka strehe nad glavo.
Bralce prosimi če mi lahko
kdo v okolici Žalca, Celja,
Laškega ali Rimskih Toplic
priskoči na pomoč. Stanova-
nje bi redno plačeval. Naslov
je v uredništvu Novega ted-
nika.
KLjUB, Mladinski kulturni center Celje:
V	četrtek, 29. januarja ob 20. uri gledališka predstava
kranjskega Gledališča z ulice.
V	petek, 30. januarja ob 20. uri večer klasične glasbe z
duom kitar.
V	soboto, 31. januarja ob 20. uri koncert skupin Masaker
in CZD.
Knjižnica Titovo Velenje: V četrtek, 29. januarja ob
19.30. uri se bo s samostojnim koncertom predstavil citrar
Karli Gradišnik. V petek, 30. januarja ob 10. uri bo Ana
Sehar pripravila predavanje z diapozitivi in glasbeno
spremljavo o kraljevskih mestih Maroka.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V Zdraviliški dvorani bo
v četrtek, 29. januarja ob 19.30. uri koncert popularnih
melodij. Nastopil bo pihalni orkester štorskih železarjev
pod vodstvom profesorja Franca Zupanca.
Kulturni dom Vojnik: V torek, 3. februarja ob 18. uri se
bodo Vojničanom predstavili člani Kulturno umetniškega
društva Anton Tanc iz Marija Gradca. Nastopili bodo s
svojo uspešno predstavo ko^anske ohceti izpred lOO-tih
let »Ohcet bo, ohcet«.
Dom kulture Šoštanj: V četrtek, 29. januarja ob 18. uri
bo s samostojnim koncertom nastopil citrar Karli Gra-
dišnik.
Kttltnmi dom Šmartno v Rožni dolini: V nedeljo, 1.
februaija ob 15. uri si lahko ogledate gledališko predstavo
Toneta Partljiča MOJ ATA SOCIALISTIČKI KULAK, ki
ga bodo pod režyskim vodstvom Anke Dimec izvedli člani
gledališke skupine domačega kulturnega društva Domi-
itik Hriberšek.
Knjižnica Žalec: V žalski občinski knjižnici pripravljajo
ob četrtkih pravljične ure za n^mlajše, otroci pa lahko
med počitnicami izbirno najbolj priljubljeno mladinsko
hteraturo, ki jo bodo ob koncu počitnic razstavili.
Knjižnica Edvarda Kardelja: V torek, 3. februarja bo v
knjižnici razgovor o nabavni politiki kryižnic, ki se ga
lahko udeležite ob 11. uri. Še vedno pa si lahko ogledate
tudi razstavo o življenju in delu Aleksandra Sergejeviča
Puškina.
Knjižnica Šentjur: V četrtek, 29. januarja ob 18. uri
pripravljajo v šentjurski občinski knjižnigi otvoritev zani-
mive razstave »Šentjur na starih razglednicah«, ki si jo
lahko ogledate do 9. februarja.
Zdravilišče Dobrna: V avli hotela Dobrna si lahko ogle-
date slikarska dela Milice Zupan.
Stara grofija: Delavci celjskega Pokrajinskega muzeja
so že v začetku meseca pripravili zanimivo razstavo hlad-
nega orožja iz preteklosti, ki si jo lahko ogledate v razstav-
nem prostoru Stare grofije.
Bazeni - odprti vsak dan od 8.-20. ure
sobota in nedelja od 10.-19. ure
Savna - finska - odprta vsak dan od 13.-20. ure
Kegljišče - 10 stezno - odprto vsak dan od 12.-22.
ure
Dvorana »C« - tenis na igrišču pokritem s
tapisonom
vsak dan od 8.-24. ure
rezervacije na tel. 33-098
Dvorana »/A« - sobota, 31. 1. in nedelja 1. 2. 1987
od 8.-22. ure turnir v malem nogometu
Avto sejem - vsako soboto od 8.-12. ure
Organizirane skupine po posameznih objektih
imajo 20% popust.
Vse ostale informacije po telefonu 33-233 int. 25
Vabljeni.
Prvi kupon za izlet 100 kmečkih žensk na morje
Pa smo dočakali dan, ki so ga verjetno najbolj vesele kmečke ženske, ki bi rade z nami
potovale na jubilejni 15. izlet 100 kmečkih žensk na morje. Danes objavljamo prvi kupon,
kasneje bomo še štiri. Kupone lepo zbirajte, vse številke ob koncu nalepite na zadnji kupon,
tega pa na dopisnico in pošljite v naše uredništvo. Kuponov v kuvertah ne bomo sprejemali
oz. upoštevali pri žrebu, ki bo tako kot vsa zadnja leta tudi tokrat javen v naših prostorih.
Tiste, ki so z nami že potovale, prosimo da se ne prijavljajo, ker imamo spiske vseh izletov
in jih bomo ob morebitnem žrebu po kontroli izločevali. Z nami bodo potovale tiste, ki še
niso bile in so prave kmečke ženske zaposlene doma na kmetiji.
Tudi letos bodo za dva dni potovali v Lipico in Piran, kjer pripravljamo bogat program,
kot se pač za jubilejni izlet spodobi. V naslednjih številkah Novega tednika pa vas bomo ob
kuponih sproti seznanjaU tudi z vsemi novostmi o izletu. Torej pet tednov napetosti, žreb in
čakanje poštarja, da vas razveseli, če boste izžrebani za pot z nami na 15. izlet 100 kmečkih
žensk na morje!
TV
15. IZLET 100 kmečkih žensk na morje
Ime in priimek _-—
Točen naslov (kraj, občina) -
Starost _ Velikost kmetije _
Število otrok _
Podpis__
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Mojster
MIha ¥ronko Iz CeUa le
v skromni hišici pod celjski
gradom smo našli petinsedemdi
setletnega upokojenega mizarj
Mihaela Vrenka, po rodu Celjan
Lju^e se ga bodo spomnili velil
bolj po delavnici, ki jo je do 198
leta imel ob Savinji. Takrat se j
uradno upokojil, ni pa še spustil i
rok dlet, skobelnika, freze in i
stotine majhnega orodja, ki je pi
stalo v kletnih prostorih Vrenko^
delavnice.
Tu, kot pravi sam, se rad še k
poigra. Njegove igrače so staro P'
hištvo, predvsem ničvredna šara, 1
ji mojster brez diplome vdihne n
vo življenje, vrne nekdanji čar.
Krepkemu možaku, takšen je i
danes mojster Vrenko, bi bolj pris
dili, da ima opravka s hlodi, ne pa
miniaturno obdelavo lesa, ki ga gl
di, luži, polira, odvzema in dodaj
Ima izreden posluh za stil umetr
ne, ki ji vrača nekdanjo podobo.
Tradicija Je bila v hiši
»Mizarje bil oče, kije imel v Cel;
delavnico že 1918. leta. Pri hiši snr
bili trije otroci, sestra nam je umrl
brat in jaz pa sva se pri očetu izuči
za mizarja. Imeli smo splošno rr
zarstvo, izdelovali smo stavbno p
hištvo, ročno smo delali ostalo pol
štvo po naročilu. Ko sem se izuč
bilo je to 1929. leta, smo imeh velil
dela. Potem so prišla krizna leta c
1931 do 1937, ko smo samo života)
h. Ob nastopu vojne in med voji
nam je šlo slabo, potem so nam {
vse skupaj vzeli še Nemci. V te:
času nisem skoraj nič delal, mor
pa sem skrbeti za petčlansko drui
no. Svojo obrt, kjer mi je pomag

NOVI TEDNIK - STRAN 13
Mogoče tudi
do Vojnilca?
v zadnjih letih je vse več-
je zanimanje za tek na smu-
čeh, ki je primeren za vse
starostne skupine, kar seve-
da ne velja za alpsko smu-
čanje. Pri ZTKO Celje so
uredili naravnost odlično
progo s startom pri podvo-
zu avtoceste v Novi vasi,
speljana pa je vse do Šmar-
tinskega jezera in nazaj sko--
zi gozdove Lokrovca. Letos
je zima ugodna, zato je pro-
ga zlasti v popoldanskem
času, ko se vrnejo ljubitelji
<teka na smučeh iz služb, do-
bro obiskana.
Progo smo obiskah in se
pogovarjaU s tekači na njej.
Vsi so zatrjevah samo eno,
da je doslej najbolje urejena,
kar pa gre zasluga Vladu
Planinšku, ki jo je pripravil,
uredil in jo tudi vsak dan
vestno vzdržuje. »Če ne bi
imeli Vlada bi bilo vse naro-
be,« meni sekretar ZTKO
Celje Tine Veber. »Naša pro-
ga je idealna! Do nje lahko
prideš peš, z avtobusom ali
avtom. Najbolj pa smo veseh
razumevanja kmetov, ki so
nam dovolili, da je proga
speljana po njihovih zemljiš-
čih. Za prihodnjo zimo bo
treba kupiti nov večji teptal-
ni stroj, kajti sedanje sani, ki
progo utrjujejo in potegnejo
smučino so prešibke.«
Vlado Planinšek: »Obsto-
ja možnost, da bi z manjšimi
deli, kot so poseki po gozdu,
v bodoče uredili progo celo
do Vojnika, ki bi bila dolga
okoli 20 km, medtem ko je
sedaj 15. Sicer je pa tako, da
kdor žeh dalj časa teči na
smučeh lahko sedanjo progo
prevozi večkrat. Je pa to ena
najlepših prog, na kateri lah-
ko tečejo tako izkušenejši
smučaiji kot začetniki. Ko
urejujem progo skozi lokrov;
ški gozd se mi ob saneh poja-
vi srna, smreke so bele, svež
zrak, prijazni ljudje v raz-
drobljenih kmetijah in vse to
so motivi, ki te pritegnejo, da
s smučmi kreneš na rekre-
acijo.«
Boris Srebotnjak: »Pri
meni ima Vlado spravljene
sani za urejevanje proge.
Lahko rečem, da proga ne bi
bila urejena, če ne bi bilo
Vlada. Ko je padel sneg, je
bil na terenu in utrjeval pro-
go. Stanujem tik ob progi in
zato vem, da je resnično do-
bro oskrbovana in tudi obi-
skovana.«
Prejšnji teden so na teka-
ški progi v Novi vasi pripra-
vili tudi tečaj za začetnike, ki
ga je vodil Jože Tanko, bolj
poznan kot plavalec marato-
nec: »Proga je res dobro pri-
pravljena, tečajniki pa spo-
sobni in bodo lahko že kma-
lu sodelovali na naših vse
bolj popularnih smučarskih
tekih širom po Sloveniji. Me-
ni pa takšno udejstvovanje
tudi koristi za vzdrževanje
kondicije, saj želim letos
koncem julija ali v začetku
avgusta doseči nov absolutni
svetovni rekord, da bi v eni
etapi preplaval 160 km iz Pi-
rana do Benetk.«
Sonce je postalo krvavo
rdeče, mraz je pritisnil k
tlom. Nam, ki smo stali ob
progi, je postalo hladno, ti-
stim na progi so kapljice
znoja tekle po obrazu in se
ob ustavitvi spreminjale v
čudovite kristalčke. Razmi-
šljamo, da imamo pozimi lep
naraven športni objekt v ne-
posredni bližini Celja, ki bi
ga lahko bolje izkoristih tudi
poleti za tek ali samo spreho-
de, hojo v naravi.
TONE VRABL
Skupina tečajnikov za smučarski tek, ob njib desno vaditelj Jože Tanko.
Vlado Planinšek pri urejevanju tekaške smučarske proge s svojim ski-doo od Nove vasi
do Šmartinskega jezera in skozi Lokrovec nazaj.	poto: EDI MASNEC
rez univerzitetne dipiome
)ar, po duši pa rosiavrator
^-
at, sem dobil 1946 leta in sem imel
poslena dva vajenca in dva po-
očnika. Hudi časi so to bili. Ni
lo materiala, vajence sem moral
Ipuščati, zadnjega leta 1960. Pre-
merite se v industrijo, so dejali
Igovorni možje, ko so nam nalaga-
davke, jaz pa nisem imel kje vzeti,
ibavite si nove stroje, mehanizi-
ite se! Imel sem stroj, ki ga je oče
ibavil leta 1930. Takrat je stal tri-
Jset tisoč dinarjev, toliko kot maj-
in grunt. Bil je to kombiniran
foj, s skobelnikom, sekularko, fre-
A z njim nisem mogel izdelovati
rijskega pohištva, ki bi mi prina-
lo denar. Vehko je bilo še ročnega
Jla, z njim pa nisem mogel dohaja-
Icen, računati toliko, kot sem vlo-
truda.
Moral sem se boriti za pokojnino.
5a leta, ko sem delal pri očetu, mi
So upoštevali in komaj sem spra-
• skupaj 27 let delovne dobe, da
•ITI se lahko upokojil.«
lizar iz nuje, po srcu pa
^stavrator
'»še ko sem delal pri očetu, mi je
pjbolj dišalo takšno delo, ob kate-
N sem lahko rezbaril, se izživljal,
jhtel v rokah dleto in pilo. Včasih
po resnično vehko pohištva še de-
P na roke. To mi je ostalo v krvi in
P nam je zmanjkalo vehkega dela
fin prešel na manjše, takšno, ki je
Jijalo veliko ur, pa malo lesa. Ve-
ob takšnem poklicu kot je moj
f Zelo važen les, pa vsak ni dober,
t^dvsem mora biti suh. Jaz sem ga
Rsih sušil po tri leta, šele potem je
fJ uporaben. Potem sem z njim kr-
r' staro pohištvo, dodajal in odvze-
po potrebi.«
S Pokrajinskim muzejem v Celju
je imel stalne stike, saj so bili skoraj
sosedje. Pa so mu enkrat rekli: pri-
pravljamo stalno rastavo, pohištvo
je potrebno restavracija »Takrat
sem imel še obrt. Pri duši se mi je
zasmejalo - delal bom tisto, kar si že
dolgo želim. In tako sem poteni sko-
raj pet let restavriral samo za Pokra-
jinski muzej. Delala sva skupaj z
bratom Tončkom in lahko se po-
hvalim, daje vse, kar je popravljeno
in rastavljeno v muzeju, n^ino delo.
Zobe sva si grizla ob predalčniku, ki
je bil intarziran s slonovo kostjo.
Potrebno ga je bilo v celoti razdreti
in ga potem na novo sestaviti, lepiti,
loščiti. To ti je komad!«
Ob tem pripovedovanju se moj-
stru Mihi svetijo oči. Z ljubeznijo je
to opravljal in vedel je, da lahko
dela počasi, strokovno.
»Privatniki še danes pridejo do
mene s kakšno štaro šaro, ki ni
vredna popravila. Ne vzamem je v
roke, ker bi preveč ur stratil, učinka
pa ne bi bilo. Uživam ob delu, a
določen rezultat je potreben. Stare
klopi iz Marijine cerkve v Celju so
izgledale tako uboge, da so jih misli-
li vreči stran. Jaz pa sem se jih lotil
in ostale so pri življenju. Prijetno
zadoščenje imam, da sem to
opravil.«
Restavratorstvo Je delno
umetnost
Ali je restavratorstvo umetnost?
Temu vprašanju se je mojster moj-
strsko izognil. »Ni, prava umetnost
ni, delna je pa vsekakor, vsaj enako-
vredna tisti, današnji, ki jo progla-
š^o za umetnost, a meni se ne zdi.
Vse skupaj ni nič. Včasih so malarji
znah malati, danes pa ne. Za resta-
vratorstvo je potreben odnos, ljube-
zen, potrpežljivost in znanje, pred-
vsem znanje. Tega pa danes manj-
ka. Tudi jaz sem se moral prebiti do
pravega znanja. Ni mi bilo kar dano.
Potrebno je poznati material, kako
se med sabo veže. Najprej nekaj iz-
brskaš, potem brskaš naprej,«
Na denar se ne sme
gledati
»v Celju nimam naslednika, vsi
moji vajenci so se zaposlih drugod.
Nekaj jih dela v stroki, v državni
službi, v podjetjih. Vendar je za ti-
ste, ki začno danes, vehko lažje. Ma-
la obrt le oživlja in vedno bolj je
cenjeno ročno delo. Moj poklic je
treba oživiti in tisti, ki se ga bo lotil,
bo imel dovolj dela. Nek^j težav bo
imel z orodjem, kajti večina je še
ročnega dela. Tudi če bo pošten, bo
lahko delal, včasih pa ni bilo tako.
Moral si goljufati, če si hotel živeti.
Svojo poštenost si krepko plačal!«
Kaj bi počel, če bi bil še enkrat
mlad? V celoti bi se posvetil resta-
vratorstvu, saj mi žilica, ki pelje v
srce, še vedno ne da miru. Prepri-
čan sem, da bo to delo vedno bolj
cenjeno in kdor je akademsko izo-
bražen bo znal tudi zaslužiti. Vedno
več je privatnikov, ki ljubijo starine
- te pa je treba negovati, jih obdelo-
vati z dušo.«
To mojster Miha Vrenko zna. Rad
bi imel naslednika, da bi dragoceno
znanje, ki ga je pridobil, prenese)
nanj. Obrt, ki izumira, je izziv za vse
tiste, ki poleg denarja iščejo v delu
še notranje zadoščenje.
Miha Vrenko brez univerzitetne
diplome jim je lahko za vzgled.
ZDENKA STOPAR
14. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Počitnice gredo že h koncu.
Nekateri pravijo, da so prehitro
minile, drugim je pa že kar dolg-
čas po šolskem živ-žavu. Zato
smo danes, poleg nagradne At-
kine zanke pripraili še nekaj
ugank, ki vam bodo krajšale
čas. Našli smo jih v vaših glasi-
lih in upam, da nam ne boste
zamerili, ker jih predstavljamo
tudi našim bralcem.
Sicer pa - naužijte se snega in
zimskega veselja v teh nekaj
dnevih počitnic, ki so še pred
vami.
Nadja
Magični lile
Magični lik je bil objavljen v Utrin-
kih, glasilu OS Ivan Kovačič - Efenka.
Opisi so enaki za vodoravne in navpič-
ne besede.
1.	gorenjski kraj, znan po kovaštvu,
2.	hrup,
3.	konjski noht,
4.	nato,
5.	delec molekule.
Anagram
Biolog se VLEŽE na zemljo in s počasi
bliža zanimivim živalim. Katerim?
Anagram smo našh v glasilu OŠ 3. bataljona VDV Vitanje
GLASOVI IZPOD ZELENEGA POHORJA, njegova avto-
rica pa je Silva SUvnikar.
Križanlia
Križanko je sestavil Matjaž Medved, objavljena pa je bila v
glasilu COŠ Fran Roš STOPINJE MLADOSTI
VODORAVNO: 1. predmet s katerim kaj okrasimo, 7.
geometrijski hk, 8. socialistična repubUka, 9. največja ptica,
10. podredni veznik, 11. osebni zaimek, 12. tip avtomobila,
14. Cigan.
NAVPIČNO: 1. odprtina v steni, 2. eden od znakov kra-
ljeve časti, 3. skupina čebel, 4. Alojz Gradnik, 5. prebivalec
skrajnega severa Zemlje, 6. življenska tekočina, 12. 100 m^,
13. Mandič Oliver.
Rebus smo našli v posebnem glasilu Bralna značka, ki so
ga izdah na OŠ Stranice
Nafbolj sem
srečen...
... v šoli. To pa zato, ker se tam
veliko naučimo. Pišem petke.
Včasih pa sem v šoli tudi žalo-
sten, ker se zgodi, da včasih do-
bim tudi kakšno trojko ali štirko.
Potem je doma joj, mamica me
krega in je žalostna. Sonja pa se
norčuje iz mene. Srečen sem tu-
di, kadar se vozim s kolesom in
zvonim. Kadar pa se vozi z menoj
kak prijatelj, se hecava pa sem še
bolj srečen.
BENJAMIN BEDEKOVIČ, 4. a
... če dobim dobro oceno v šo-
li. Zato da razveselim mamico in
očka. Veliko pa je otrok, ki nima-
jo očka in mamice, bratov in se-
ster, so lačni, pri njih je vojna,
nimajo kaj obleči, nimajo se s
kom igrati. Če bi pa jaz imela
peruti, bi zletela kot ptiček v šir-
ni svet in bi vrnila otrokom ma-
mico in očka, podarila bi jim hra-
no, svobodo, obleko, igrače, bra-
te, sestre.
Mi pa imamo vse in smo lahko
zelo srečni.
ROMANA ARTNIK, 4. a
... doma, kjer imam prijatelje
in živali. Z živalmi se rad igram.
Imam dve muci z imenom Piko
in Miki. Miki bo imela mlade
mucke. Imam tudi kolo in rad se
vozim z njim. Spuščam avion in
čolne. Dolgčas mi je po bratu in
čakam, kdaj bo prišel domov.
Imam bunker.
Zvečer se skrivam s prijatelji.
S prijatelji rad tečem, pa tudi
sam.
BOŠTJAN HRIBERNIK, 4. a
OŠ Vera Šlander
POLZELA
nagrajuje
atkine
izžrebance
Atklna zanka
Tokrat nekaj za ljubitelje matematike. S katerim šte-
vilom moraš nadomestiti črko A, da se bo račun pra-
vilno izšel v vseh smereh?
Rešitev pošlji na dopisnici na naš naslov do torka, 3.
februaija 1987. Naš naslov pa je: NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 Celje.
Rešitve, ki smo jih dobiU za prejšnjo Atkino zanko, so
pravilne, saj ste brez težav in brez napak uspeli presmučati
težavno progo. Nagrado pa dobi: Jurij Nedeljkovič, Cesta
na Svetino 2 b, 63270 Laško.
ATEUE, TISKARNA.
TRGOVINA, RAZGLEDNICE
Pionirji fotografirajo
Zimskega veselja ste nam letos poslali na svojih fotografijah zelo malo.
Zato smo bili kar malce v zadregi, saj so vsi letošnji posnetki brez snega in smo
morali pobrskati po arhivu iz prejšnjega šolskega leta. Takrat so pridno sodelo-
vali učenci iz osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja, ki so do sedaj
tudi prejeli največ nagrad in priznanj akcije Pionirji fotografirajo. Veselje na
snegu je delo mladega avtorja Tomaža Lesjaka. Z maksimalnim izrezom je
izluščij obraze otrok, ki pričajo v veselju. Prepričan sem, da bo med počitnicami
nastalo takšnih in podobnih posnetkov zelo veliko, in da jih bodo lahko občudo-
vali tudi bralci Novega tednika. Za objavljeno fotografijo t^am Fotolik podarja
nagradni bon v vrednosti 1500 din, najboljše pa čakajo tudi nagrade, med
katerimi je vsekakor n^privlačnejši fotoaparat.
UREDNIK FOTOGRAFIJE
SOZD HMEZAD ŽALEC
DO Skupne službe
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela
in naloge v Računalniškem centru:
1.	organiziranje informacijskega
sistema
(več izvajalcev)
-	pogoji: visoka strokovna izobrazba ekonomske,
organizacijske, računalniške ali tehniške smeri, 4
leta delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega
jezika, obvladanje enega programskega jezika
(COBOL)
2.	programiranje in vzdrževanje
aplikacij
(več izvajalcev)
-	pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske, or-
ganizacijske, računalniške ali tehniške smeri, 2 leti
delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega jezika,
obvladanje dveh programskih jezikov (COBOL).
Kandidatom nudimo stimulativne osebne dohodke
in možnost skupnega reševanja stanovanjskih pro-
blemov.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov:
SOZD HMEZAD ŽALEC, DS Skupne službe, kadrov-
ski oddelek, C. žalskega tabora 1, 63310 Žalec.
Tekstilna tovarna Prebold
objavlja na osnovi gospodarskega načrta za leto
1987 naslednja dela in naloge:
-	knjigovodja osnovnih sredstev
-	s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe eko-
nomske ali tehnične smeri
-	knjigovodja socialnega
^zavarovanja
-	s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe eko-
nomske smeri; od kandidatov se pričakuje, da imajo
smisel za delo z ljudmi
-	oblikovalni tehnik
-	s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe - obli-
kovalni tehnik
-	kovinar-mehanik za vzdrževanje
elektropaletnih viličarjev
-	s končano IV. stopnjo strokovne izobrazbe oz. z
ustreznimi delovnimi izkušnjami
-	pleskar
-	s končano II. stopnjo strokovne izobrazbe oz. pri-
učeni pleskar
-	varnostnik
s končano srednjo šolo, s področja gasilskih ali
varnostnih zadev
Prav tako želimo sprejeti na delo delavke in delavce
za dela in naloge v neposredni proizvodnji na po-
dročjih:
-	predenja
-	tkanja
-	plemenitenja tkanin
-	adjustiranja tkanin
-	barvanja nogavic ter
-	vzdrževanja strojev
Delovno razmerje za vsa navedena dela in naloge
bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom
treh mesecev.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoj, da imajo stalno
bivališče na območju, kjer je organiziran prevoz na
delo in z dela z zakupnimi avtobusi.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-
jemamo v roku 8 dni po objavi na naslov Tekstilna
tovarna Prebold - 63312 Prebold; sicer pa velja obja-
va do zasedbe del in nalog.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
•	Miličniki so prejšnji te-
den ustavili Milana T. iz
Vinkovcev, ki s sabo ni
imel osebne izkaznice.
Ugotovili so, da se Milan že
dve leti klati iz kraja v kraj,
zato so ga zaradi klateštva
že predali sodniku za pre-
krške. Tačas pa še preverja-
jo, kako je Milan živel zad-
nji dve leti, ko ni bil v služ-
bi, niti ni imel kakšnih dru-
gih rednih dohodkov.
•	Stanislav B. iz Celja je v
Vrunčevi ulici povzročil
lažjo nesrečo; s svojim av-
tomobilom je oplazil drug
avto, potem pa pobegnil.
Oškodovanec ga je sledil in
ga pn Agrotehniki ujel. Ker
se nista mogla dogovoriti,
sta poklicala miličnike, ki
so Stanislavu B. napisali
kar dolgo napotnico za k
sodniku za prekrške; zago-
varjal se bo, ker je vozil vi-
njen, ker je povzročil pro-
metno nesrečo in, ker je po-
begnil.
•	Marjana T. iz Homca pri
Vojniku je bila neučakana
in je z osebnim avtomobi-
lom zapeljala čez železni-
ško progo v času, ko so bile
spuščene polzapornice. Na
tirih je avto obtičal, takrat
pa je pripeljal vlak. Loko-
motiva je odrezala zadnji
del avtomobila (prtljažnik).
Preveč pogumna in nepre-
mišljena voznica je ugoto-
vila, da ima avto še vsa štiri
kolesa, in se je odpeljala
naprej.
•	V slaščičarni Zvezda je
razgrajal Celjan Ludvik K.
Miličniki so ga skušali po-
miriti, ker pa ni kazal nobe-
ne volje, da bi se mirno po-
govoril, so ga odpeljali v
prostore za treznjenje.
•	Anton F. iz Titovega Ve-
lenja je bil na poti proti do-
mu, vendar se je še prej
ustavil v bifeju na celjski
avtobusni postaji. Tam je
nekaj preveč popil in začel
razgrajati. Ker je bil preveč
vztrajen, je moral mehko
domačo posteljo zamenjati
za malo trši pograd na Po-
stelji milice.
S. Š.
Nekriti čeki zaradi
finančne stiske
Celjsko Javno tožilstvo je
pripravilo obširnejšo anali-
zo kaznivih dejanj izdaje
nekritih čekov v letih 1981
do 1985. Takšne analize so
pomembne tudi za preven-
tivno dejavnost, saj so ugo-
tovili vrsto nepravilnosti in
pomanjkljivosti tudi v ban-
kah, zato so opozorili neka-
tere bančnike, da morajo
pri preprečeva^u takšnih
kaznivih dejanj več nare-
diti.
V petih letih, ki jih obrav-
nava analiza, je Javno tožil-
stvo v Celju dobilo 256
ovadb zaradi izdaje nekritih
čekov. Število ovadb se je
najbolj povečalo v letu 1984
(72 ovadb), precej pa jih je
bilo tudi predlani. Največ-
krat je bila oškodovana
Ljubljanska banka, Splošna
banka Celje (183 primerov).
Zelo malo pa je bilo takšnih
kaznivih dejanj na škodo Ju-
gobanke in Beograjske ban-
ke. Vendar tožilec meni, da ti
dve banki pač nista prijavili
vseh izdaj nekritih čekov.
Ker je takšna kazniva deja-
nja sorazmerno lahko doka-
zovati, saj ima sodišče na
razpolago izdane nekrite če-
ke in bančne izpiske, so bili
tudi kazenski postopki so-
razmerno kratki. Tožilec je v
več kot polovico primerov
vložil obtožnico že prej kot v
enem mesecu po prejeti
ovadbi, le v zelo redkih pri-
merih pa se je postopek na
tožilstvu zavlekel dlje kot tri
mesece. Tudi prvostopenj-
sko sodišče je večino prime-
rov razsodilo prej kot v treh
mesecih.
Da so bile obtožnice dobro
pripravljene, govori tudi po-
datek, da je prvostopenjsko
sodišče izreklo 206 obsodil-
nih in le 3 oprostilne sodbe.
V večini primkerov (71,3 od-
stotkov) so se sodniki odloči-
li za pogojne zaporne kazni,
precej manj je bilo nepogoj-
nih zapornih kazni (15 od-
stotkov), najmanj pa denar-
nih kazni (13,7 odstotkov).
V 24 primerih je tožilec tu-
di odstopil od nadaljnega ka-
zenskega pregona. Šlo je za
manjše zneske, ki pa so jih
občani že pred ovadbo ali ta-
koj po njej poravnali. Zani-
mivo pa je, da kar 78 storil-
cev (30 odstotkov) negativ-
nega salda v banki ni porav-
nalo.
Večina obtoženih je kot ra-
zlog za izdajo nekritih čekov
navedla slabo finančno sta-
nje, čeprav je bila večina (86
odstotkov) v času, ko so iz-
dali nekrite čeke, zaposlena.
Med tistimi, ki so izdali ne-
krite čeke, je bilo tudi 34
obrtnikov, največ avtopre-
voznikov.
Da so storilci slabše situ-
irani ljudje, govori tudi po-
datek, da je le 12 odstotkov
storilcev imelo- osebni avto-
mobil, 11 odstotkov stano-
vanjsko hišo in 3 odstotki
Na posvetu tožilcev, ki je
bil decembra leta 1985 so se
odločili, da je pri izdaji ne-
kritih čekov meja med pre-
krškom in kaznivim deja-
njem 50.000 dinarjev. Zara-
di inflacije to mejo vsake
toliko časa spreminjajo (vi-
šajo).
lastno zemljišče. Nekrite če-
ke so torej najpogosteje pisa-
li v stiski, med njimi pa je
bilo tudi 14 takšnih, ki so bili
že pred tem obsojeni za takš-
no kaznivo dejanje.
Da število nekritih čekov
ne bi še hitreje naraščalo, je
sodišče opozorilo banke na
nepravilnosti in pomanjklji-
vosti. Tako so na primer
Ljubljansko banko opozorili
na primer, ko so storilcu-sa-
moplačniku izstavil kar 40
blanketov čekov, čeprav je
imel na tekočem računu le
3502 dinarje. V dveh tednih
je ta storilec oškodoval ban-
ko za več kot 110.000 dinar-
jev, v banki pa so le reagirali
in proti odgovorni delavki
uvedh disciphnski po-
stopek.
Še hujšo malomarnost sije
privoščila delavka Jugoban-
ke, ki imetniku tekočega ra-
čuna (na katerem ni bilo de-
narja) izdala kar 228 blanke-
tov čekov, čeprav je vedela,
da na računu ni denarja. V
tem primeru je bila banka
oškodovana za 729.449 dinar-
jev, zato je tožilstvo zahteva-
lo preiskavo tudi za odgovor-
no delavko zaradi kaznivega
dejanja nevestnega gospo-
darjenja.
S. ŠROT
Osem ranjenih
V	petek zvečer, nekaj, po 21.
uri se je pripetiia hujša pro-
metna nesreča na regionalni
cesti Arja vas Titovo Velenje.
Iz Titovega Velenja proti Ar-
ji vasi je peljal z osebnim avto-
mobilom 17-letni Jože P. iz Tr-
bovelj, ki seveda še nima voz-
niškega dovoljenja. V Vinski
gori je njegov avto v blagem
desnem ovinku zaneslo v levo,
tako da je trčil v osebni avto-
mobil, s katerim se je iz na-
sprotne smeri pripeljal Vladi-
mir Tavčar iz Šoštarija.
V	hudem trčenju so se huje
ranili voznik Jože P. in sopot-
nika v Tavčarjevem avtomobi-
lu Zabedi Bajrami in petletni
Zinefa B. iz Gostivarja, lažje
ranjeni pa so bili voznik Tav-
čar, sopotnica v njegovem av-
tomobilu Žira Bajrami, ter so-
potniki v avtomobilu Jožeta P.
Zoran Sajovic, Robert Brinar
in Denis Bratec, vsi iz Trbo-
velj.
Umri v iioinišnici
Na mostu čez Savo v Rade-
čah je na desni strani vozišča
ležal IVAN KOVAČIČ, 56, iz
Brunške gore. Ker je tu voziš-
če neosvetljeno, ga je prepoz-
no opazil voznik osebnega av-
tomobila BOŽIDAR SOTO-
ŠEK, 28, iz Trbovelj, ki se je
sicer umikal v desno, kljub te-
mu pa pešca zadel z levim ko-
lesom. Rane so bile tako hude,
da je Ivan Kovačič že nek^ ur
po prevozu v celjsko bolnišni-
co umrl.
Zbii Je otrolca in
mater
Iz Celja proti Vojniku je vo-
zil z osebnim avtomobilom JO-
ŽE POTOČNIK, 40, iz Ivence.
Blizu bolnišnice je ob prehodu
prečkala cestišče z leve strani
26-letna RENATA PLATOV-
ŠEK iz Celja, s petletnim si-
nom KRISTIJANOM. Voznik
Potočnik je oba zadel z levim
vzvratnim ogledalom in levimi
vrati. Mati seje lažje ranila, de-
ček pa je zaradi tegih poškodb
na kraju nesreče umrl.
Zaradi prehitre
vožnje v ievo
Voznik osebnega avtomobi-
la OTO TAJHMEISTER, 49, iz
Rimskih Toplic je vozil iz Štor
proti Celju. Pri odcepu ceste
proti Lipi pa ga je zaradi prehi-
tre vožnje zaneslo v levo, kjer
je čelno trčil v osebni avto, ki
gaje nasproti pripeljal ALOJZ
GRABLER, 29, iz Celja. Pri ne-
sreči se je lažje ranila sopotni-
ca v Tajhmeistrovem vozilu,
težje poškodbe pa ima voznik
Grabler.
»Suiio tankanje«
Celjski javni tožilec je
vložil zahtevek za preiska-
vo za 37-letnega šoferja
Karla Vuzena iz Prešernove
35 v Rogaški Slatini, ki je
utemeljeno osumljen, da je
s »suhim tankanjem« ogo-
ljufal svojo delovno organi-
zacijo Prevozništvo Donat
za 31.470 zahodnonemških
mark.
Vuzen je osumljen goljufi-
je in ponarejanja poslovnih
listin. Od 13. decembra 1983
do 7. julija lani naj bi namreč
v računovodstvo Prevozni-
štva Donat predložil 74
»UTA« čekov za tankanje
goriva v tujini. Kari Vuzen je
te čeke ponaredil, tako da je
sam vpisal lažne registrske
številke tovornih avtomobi-
lov, sam vpisal količine, ki
jih je tankal samo na papirju,
in čeke tudi sam podpisal.
Največkrat je takšno suho
tankanje opravil v Zvezi re-
publiki Nemčiji, nekajkrat
pa tudi v drugih državah.
Lani, 15. avgusta so ga od-
krili in za tri dni priprli. V
nekaj manj kot treh letih je
Kari Vuzen fiktivno tankal
28.160 litrov nafte in si prido-
bil za 31.470 zahodnonem-
ških mark protipravne pre-
moženjske koristi. Osumlje-
nec zatrjuje, da je premo-
ženjska korist precejtfnanjša,
ker je moral dati nekaj de-
narja od suhega tankanja tu-
di črpalkarjem, ki so mu če-
ke spremenih v gotovino.
Del denarja je Vuzen že vrnil
svoji delovni organizaciji.
kjer so bili tudi precej malo-
marni oziroma so površno
pregledovali predložene
»UTA« čeke na katerih so bi-
le vpisane lažne registrske
številke tovornih avtomobi-
lov. Če bi bili v tej delovni
organizaciji bolj previdni, jih
Kari Vuzen zagotovo ne bi
mogel tako dolgo goljufati.
S. Š.
KDOR ISCE - TA NAJDE
Zime bo konec, zato že sedaj
poskrbite kako se boste
rekreirali \/ spomiadanskiti in
poletnih dneh.
Potrošnik Celje vam y
sodelovanju s tovarno koles
ROG nudi ugoden nakup in na
obročno odplačevanje.
Obiščite eno izmed naših prodajnih mest v Blagovnici v
Novi vasi, Vitanju, v poslovalnici Resevna Šentjur in
Železnini v Laškem.
K NAKUPU VAS VABI POTROŠNIK CELJE
Tovarna kovinskih Izdelkov in
opreme »ALPOS« Šentjur pri
Celju
po sklepu delavskega sveta
TOZD OPREMA
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
vodenje tehnološke priprave
proizvodnje
Pogoji:
-	diplomirani inženir strojništva - tehnološka smer
-	4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na vodstve-
nih delih in nalogah
-	aktivno znanje enega tujega jezika
Po sklepu komisije za delovna razmerja
TOZD OPREMA
OBJAVLJAMO
prosta dela in naloge
opravljanje zahtevnih montažnih del
v ročni izdelavi
K sodelovanju vabimo več delavcev z naslednjimi
pogoji:
-	KV mizarji
-	1 leto delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev na
podobnih delih in nalogah
Prijave sprejema kadrovsko splošna služba DO »AL-
POS«, ulica Leona Dobrotinška 2, ŠENTJUR PRI
CELJU, 15 dni od dneva objave.
Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30
dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
Delavski svet DO GPC
oz. TOZD v sestavi DO
razpisuje
prosta dela in naloge
1.	individualnega poslovodnega
organa - direktorja DO
2.	vodjo finančno računovodskega
sektorja v DO
3.	vodjo računovodstva v TOZD
MAJOLKA
4.	vodjo računovodstva TOZD
SAVINJA Laško
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in pogojev v skladu z družbenim dogovo-
rom o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje
pogoje:
pod 1:
-	višja ali srednješolska izobrazba gostinske, eko-
nomske ali organizacijske smeri in 3 oz. 5 let delov-
nih izkušenj
-	širša družbenopolitična aktivnost
-	sposobnost za organiziranje in vodenje dela
-	da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa-
moupravljanja in socialistične morale
-	da poda predlog o načinu realizacije razvojnega
programa DO in opredeli svojo vlogo pri realizaciji
razvojnega programa
pod 2:
-	višja ali srednješolska izobrazba ekonomske sme-
ri in 2 oz. 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu in
financah
-	sposobnost za organiziranje in vodenje dela
-	da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa-
moupravljanja in socialistične morale
pod 3 in 4:
-	višja ali srednješolska izobrazba ekonomske sme-
ri in 2 oz. 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah v
računovodstvu
-	sposobnost organiziranja in vodenja dela
-	da kandidat pri svojem delu uveljavlja načela sa-
moupravne in socialistične morale.
Dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati po-
šljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: GOSTIN-
SKO PODJETJE CELJE, Splošno kadrovski sektor,
Ljubljanska 5, Celje z oznako »za razpisno komisijo«
in z oznako TOZD iz razpisa.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh
po izbiri.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Kritično o prioritetali v telesni kulturi
v Celju že nek^ mesecev poteka širo-
ka razprava o tem, kako s telesno kulturo
v bodoče v celjski občini. Dejstvo je, da
imamo preveč panog v takoimenovani
prvi prioriteti, denarja pa ni dovolj. Ob
tem pa nekoč vodilne panoge nimajo več
tistega slovesa, kot pred leti, medtem ko
se druge z delom in rezultati prebijajo iz
anonimnosti in opozarjajo na svoje veli-
ke razvojne možnosti. Ob tem se seveda
pojavlja vprašanje, zak^j se držimo ne-
kakšnih »abonmajev«, če pa nimamo re-
zultatov. Za dobivanje sredstev naj bo
merilo samo delo in rezultati.
Celjski telesnokulturni delavci tako
razmišljajo o zožitvi prioritetnih panog,
tu pa, kot je bilo pričakovati, naletijo na
najrazličnejše odpore tistih, ki se čutijo
ogrožene. Potrebno bo veliko naporov,
strpnosti in pojasnjevanja, da se bo stvar
v korist nadaljnjega razvoja telesne kul-
ture spremenila. Marsikomu bo treba od-
preti oči, da tako ne gre več naprej in, da
je treba nuditi vso pomoč samo tistim, ki
to z delom opravičujejo.
Bojan Flanmšek, predstavnik TKS Ce-
lje, je omenil predvsem okostenelost
prejšnjega modela, zato prehaje^jo na no-
ve prednostne programe. Razlika je v
tem, da se bo izvajanje programov pre-
verjalo! To pomeni, da bodo društva
predložila dolgoročne programe svojega
dela in tudi etapno doseganje ciljev, kar
naj bi preverjali in ovrednotili. Posamez-
na društva sicer lahko kandidirajo za pr-
vi program, vendar je vprašanje, če ga
bodo vsi dosegli. Vlado Gobec, sekretar
TKS Celje, je opozoril, da bodo velike
težave, koga preusmeriti iz prve v drugo
skupino. Panog sicer nimamo preveč, je
pa preveč želja po uvrstitvi v n^višji ra-
zred. Denarja je dovolj za pet, šest vrhun-
skih panog in dogovoriti se moramo, kaj
ne^ bi bil za Celjane resnično vrhunski
šport.
Dejstvo je, da smo v zadnjih letih dose-
gli napredek v pionirskih in mladinskih
kategorijah, potem pa nastane nerazum-
ljiv vakuum, ker s častnimi izjemami vr-
hunskih dosežkov naši športniki, žal, ne
dosegajo. Vzrokov za to je več, morda
tudi v stroki sami, življenjskih pogojih,
ambicijah posameznikov, društvenih de-
lavcih itd.
Bojimo se, da bomo znova preveč go-
vorili in v prazno filozofirali, kar pa pona-
vadi ne da dobrih in željenih rezultatov.
Morda bi bila potrebna odločnejša bese-
da vodilnih v telesni kulturi in se odločiti
za tiste, za katere smatramo, da im^o
možnost povrniti športno slavo Celju. Ce
se bomo tudi v bodoče vrteli okoli ozko-
sti posameznih klubskih uprav bo želja
po novem modelu žal jalova. To pa bi
morali najprej uvideti tisti, ki so po klu-
bih in se sprijazniti z realnostjo, ne pa
živeti na stari slavi ter z ambicijami v
oblakih.
TONE VRABL
KOMENTIRAMO
izbirno atietsico
teicmovanje v Ceiju
v dvorani AD Kladivar je bilo v ponedeljek prvo
državno zimsko dvoransko atletsko prvenstvo. Atleti iz
štirinajstih jugoslovanskih klubov so pomerili moči,
najboljši pa so si priborili pravico nastopiti v troboju, ki
bo 31. januarja na Dunaju. Pomerile se bodo reprezen-
tance Jugoslavije, Avstrije in Nemške demokratične
republike. Že včeraj pa je v Celje pripotovala celotna
državna reprezentanca, ki bo v Celju ostala do odhoda
na Dunaj.
Rezultati ženske 60 m: 1. Šinkovič (Crvena zvezda) 7,58,
2. Fl^šman (Sloboda Varaždin) 7,60 3. Ištvanovič (Crvena
zvezda) 7,75, 6. Pere (Kladivar) 7,94, 60 m ovire: 1. Papič
(Dinamo) 8,98, 2. Čotrič (Crvena zvezda) 9,04, 3. Burazero-
vič (Sarajevo) 9,08 6. Čalasan (Kladivar) 9,27. Daljava:
Vrkič (Slavonija) 574 cm, 2. Živanovič (Radnički) 569 cm 3.
Šešerko (Ptuj) 567 cm, 4. Čalasan (Kladivar) 541 cm.
Moški 60 m: 1. Rudež (Triglav) 6,91, 2. Jovanovič (Kladi-
var) 6,92, 3. Bogdanovič (Partizan) 6,99. 60 m ovire: L. Ko-
lar (Olimpija) 8,37, 2. Grabušič (Mladost) 8,38, 3. Krpan
(Partizan) 8,42. Daljava: 1. Petrovič (Mladost) 742 cm, 2.
Despotovič (Partizan) 736, 3. Karan (Partizan) 717 cm. Tro-
skok: 1. Balatinec (Mladost) 15,86 m, 2. Šimunič (Kladivar)
15,85 m, 3. Obradovič (Radnički) 14,73 m.
N. G.
NA KRATKO
Bron za Stanka
Anderleta
v Alžiru je bilo veliko medna-
rodno tekmovanje v judu, kjer
je v jugoslovanski reprezentan-
ci nastopil tudi član judo kluba
Ivo Reya iz Celja Stanko Ander-
le, ki je v kategoriji nad 95 kg
osvojil 3. mesto in s tem brona-
sto medaljo.
Najbollša brata
Mlačnik
Na regijskem prvenstvu za
slepe in slabovidne v Celju je
nastopilo več šahistov, zmagala
sta brata Mlačnik, tretji pa je
bil Žnuderl, vsi že vrsto let eni
najbolj aktivnih športnikov v
tem društvu.
Smučarske vesti
Andraž: smučarski delavci v
Andražu so pripravili dve tekmi.
Dopoldne je nastopilo 30 pionir-
jev C na novi 12 m skakalnici, ki
je tako tudi prestala slovesno
otvoritev. Med seboj so se pome-
rili tekmovalci celjske regije, tek-
movanje pa je štelo tudi za pokal
Cocte. Zmagal je Matej Karliček
iz T. Velenja pred Benjaminom
Mešičem Braslovče-Andraž, Ma-
tejem Satlerjem (TV), Zorna-
mom Luknerjem (B-a), Goraz-
dom Groharjem Ljubno itd.
Popoldne so se smučaiji ska-
kalci pomerili še na 50 m skakal-
nici za pokal Andraža. Pri pionir-
jih so bili najboljši Robi Oblak,
Boris Podkrižnik ^ Jure Jer-
man, (vsi B-A), med^mladinci je
slavil Joško Kugler (B-A) pred
Zoranom Cvelferjem iz Zbelove-
ga in Zvonetom Vidmarjem iz
Celja ter med člani Janez Tanj-
šek, Srečko Klančnik in Miran
Pršek (vsi B-A),
Ljubljana: pionirji A do 13 let
so nastopili za pokal Cocte, s celj-
skega območja pa so osvojili na-
slednja vidnejša mesta: 4. Robi
Oblak (B-A), 5. Boštjan Rednjak
(TV), 7. David Videnšek (Celje),
15. Matjaž Triplat (TV), 16. Jani
Tumšek (Celje) in 18. Matej
Oprešnik (Zbelovo).
Starejši mladinci so nastopili
na 65 m skakalnici na prvenstvu
Slovenije. 5. mesto je osvojil Bo-
ris Pušnik, 8. Roman Tamše, 14.
Gorazd Pogorelčnik (vsi TV), 20.
Joško Kugler (B-A), nastopilo pa
je 41 tekmovalcev.
Kranj: tu so nastopili pionirji
C za pokal Cocte, zmagal je Matej
Karhček (TV), drugi je bU Benja-
min Mešič (B-A), 5. Tomaž Ko-
demja (Celje), 7. Zoran Lukner
(B-A) itd.
Žiri: na državnem prvenstvu za
mladince so bili uspešni smučar-
ji skakalci iz T. Velenja: 4. Puš-
nik, 9. Tamše. Na republiškem
prvenstvu pa je bil Pušnik drugi,
Mihelič šesti in Golob štirinajsti
(vsi TV).
Logatec: za pokal Cocte na 50 m
skakalnici za pionirje do 15 let je
zmagal Pogorelčnik iz T. Ve-
lenja.
TV
Nepriznan državni
rekord
v 7. kolu republiške lige
vzhod z zračno puško je bil der-
bi v Štorah, kjer so strelci Kovi-
narja premagali Celjane. Pri
zmagovalcih sta bila odlična
Branko Malec, kije s 380 krogi za
en krog neuradno popravil svoj
državni rekord (za rekord štejejo
samo republiška in državna pr-
venstva) in veteran Franc Hoče-
var 370, sodelovala pa sta še Ivan
Kočevar in Vili Dečman (oba
358), za Celje pa so nastopili Jože
Jeram 370, Barbara Jager 363,
Tone Jager 359 in Ervin Seršen
364. ■
Pomembno zmago v boju za
obstanek so na domačem streliš-
ču zabeležili strelci Žalca, ko so
premagali SD F. Lešnik - Vuk iz
Hotinje vasi pri Mariboru. Nasto-
pili so: Jani Pukmajster 354, Ju-
stin Smrkolj 362 ter Franc Kot-
nik in Mladen Melanšek oba po
364 krogov. Do konca tekmova-
nja v ligi, kjer nastopa deset ekip,
sta ostali še dve koli upamo pa,
da bodo vse tri ekipe s celjskega
območja Kovinar, Celje in Žalec
v njej tudi ostale.
TJ
Strelci v Škofji vasi
v 7. kolu II. republiške lige
vzhod so strelci SD F. Šteklič iz
Škofje vasi doma premagali SD
Rogatec 1411:1400. Pri zmago-
valcih je bil najboljši Lamut 357,
pri poražencih pa Artič 358.
Nova zmaga H.
Lavrinc
v Beogradu je bilo četrto po-
zivno zvezno tekmovanje s stan-
dard zračnim orožjem, kjer so
nastopili tudi strelci iz Rečice
pri Laškem in T. Velenja. Med
mladinkami je zmagala Helena
Lavrinc iz Rečice pred Denis Bo-
la iz T. Velenja, osma je bila Le-
onida Gozdnikar iz Rečice, med
mladinci pa je bil 4. Fortunat
Legner iz T. Velenja. Lavrinc,
Bola in Legner so v ožjem krogu
za sestavo državne reprezentan-
ce za bližnje domače in medna-
rodne nastope.
Za zlato puščico
V soboto, 31. januarja bo strel-
ska družina D. Poženel pripravi-
la družinsko tekmovanje z zrač-
no puško za zlato puščico. Tek-
movanje se bo začelo ob 11. uri
dopoldne, vsi ki bodo izpolnili
norme pa se bodo uvrstili na ob-
činsko prvenstvo.
VINKO LAVRINC
KaratelstI na
pripravah
V	Tuhinjskih toplicah so bile
enotedenske priprave jugoslo-
vanskih karateistov, kandida-
tov za nastop v državni repre-
zentanci, vodil jih je selektor
Dušan Dačič. S celjskega ob-
močja so bili prisotni trije - iz
Celja Tomaž Kenda in Igor Ašič
ter Žalca Branko Cimperman, ki
je v svoji kategoriji do 60 kg
osvojil 3. mesto in tako lahko upa
na poziv za nastop v državni re-
prezentanci na bližnjih tekmova-
ryih.
Pomembna zmaga
kegliačev Hmezada
V	nadaljevanju II. republiške
lige vzhod so kegljači Hmezada
v Žalcu dosegli pomembno zma-
go, ko so z neverjetnim rezulta-
tom 5095:1591 premagali eno vo-
dilnih ekip mariborskega Bra-
nika. Bertl Ramšak: »Gostje so
nast<^ili samo z dvema igralce-
ma Slosaijem 800 in Vreclom
791, ker ostali štirje na zahtevo
delegata niso imeli ustrezno po-
trjenih dokumentov. Poleg me-
ne, ki sem tokrat podrl 853 keg-
ljev, so še nastopih Lešnik 839,
Trost 866, Rotar 825, Sivka 876 in
Kompan 825.«
Zmagala je tudi ženska ekipa
Hmezada, ko je doma premag^a
LIK Savinjo 2300:2217. Hmezad:
Štampar, Cilenšek, Birsa, Simič,
Metličar in najboljša Vrabec 419,
LIK Savinja Snoj, Šlogar, sestri
Šalamon, Grušovnik in najboljša
Jurše 403.
Dve zmagi nad
Konstruktorjem
V	6. kolu 1. republiške lige so
bili predstavniki kegljaškega
kluba Savinja iz Celja dvakrat
uspešni. Moški so premagali
Konstruktor 5291:5137, kegljali
pa so Gmajnar, Salobir, Cagalj,
Brglez, Urh in Nareks, najboljša
pa sta bila Čagalj 909 in Brglez
916. Celjani so trenutno na odlič-
nem tretjem mestu. Še boljše so
predstavnice Savinje, ki so tudi
doma premagale Konstruktor na
čelu s svetovno prvakinjo Mari-
ko Nagy 2504:2425. Savinja: Les-
Grobelnik, Gobec, Petak,
Seško in Pečovnik največ 448.
Ženska ekipa Savinje še vedno
vodi brez poraza, v 7. kolu pa
bodo tako moški kot ženske KK
Savinja gostovali pri Tekstini.
Smučarski tek v
Žalcu
, SK Gozdnik je na stadionu v
Zalcu pripravil odprto klubsko
prvenstvo v smučarskih tekih,
katerega se je udeležilo 50 tek-
movalcev. Pri članih je zmagal
Urankar (Tabor), pionirjih Kala-
fatič, veteranih Cilenšek (oba
Griže) in članicah Urankarjeva
(Tabor). Tekli so na 10 in 5 km
dobro pripravljenih progah.
TT
Najboljši rokometni
kolektivi v Sloveniji
Tudi za lansko leto so progla-
sili najboljše rokometne kolek-
tive v Sloveniji. Predstavniki
Aera so osvojili drugo mesto za
Dinos Slovanom iz Ljubljane,
Šoštanj je sedmi in Minerva de-
vetnajsta, pri ženskah pa so dru-
ge Velenjčanke za ljubljansko
Belinko-Olimpijo.
Šah na Lavi
šahovska sekcija v krajevni
skupnosti Lava je pripravila tri
srečai^a. Na hitropoteznem tur-
nirju je zmagal Kurtič pred Ko-
vačem, Krkom, Voduškom in
Ahtikom, v ekipnem dvoboju pa
so premagali ekipo DU Celje
29,5 : 19,5 in Vojnik 13 : 5.
JK
Smučarji upokojenci
na Celjski koči
že tretjič bosta ZTKO Celje in
Društvo upokojencev občine
Celje pripravila odprto prven-
stvo smučarjev upokojencev v
veleslalomu, ki bo tudi tokrat
za predstavnike občine Celje,
Žalec, Laško, Šentjur, Slovenske
Konjice in Šmarje na terenih
pri Celjski koči. Tekmovanje bo
v četrtek, 12. februarja, prijave
organizator sprejema do 9. febru-
arja, žrebanje pa bo 10. februarja.
Pokrovitelj je občinski sindikal-
ni svet Celje. Najboljši s tega tek-
movanja bodo dobili pravico na-
stopa na republiškem prvenstvu,
ki bo tokrat tudi na celjskem ob-
močju in sicer v sredo, 18. febru-
arja na Rogli.
Smučarlja na Brezah
oživela
Na Brezah je postalo tradici-
onalno tekmovanje med mladimi
v slalomu, smuku in skokih za
izbor najboljšega smučarja v kra-
jevni skupnosti. Doslej so pripra-
vili že dve tekmi, na njih pa je
največ točk osvojil Zvonko
Kocman.
V nedeljo bodo pripravili pred-
zadnjo tekmovanje v zaselku Ma-
la Breza. Za naslov najboljšega
smučarja se poteguje okrog tri-
deset smučarjev. Zapisati velja,
da so si organizatorji dobili tudi
pokrovitelja nad tekmami m si-
cer delovno organizacijo Alposi
Šentjur, TOZD Cevarna.
V nedeljo so po zaključku tek-i
movanja pripravili družabno po-
poldne v mladinskem klubu,
kjer so razglasili najboljšega
športnika v krajevni skupnosti
za lani. Naslov je dobil Danijel
Jed, ki je dosegel največje števi-
lo točk na vseh tekmovanjih, ki
so bila organizirana v krajevni
skupnosti.
Prva Helena Videč
Strelska družina Mala Breza je
pripravila družinsko prvenstvo
po kategorijah v streljanju z zrač-
no puško. Med članicami je bila
prva Helena Videč s 340 krogi,
pri mladinkah Marija Hrastnik
304, pri članih Cveto Privšek 339
in mladinci Ignac Vodišek 242.
Tekmovanja se je udeležilo 23
članov. Vsi prvaki bodo nastopili
na občinskem prvenstvu, po vsej
verjetnosti pa tudi celotna žen-
ska ekipa. Občinsko prvenstvo
bo v nedeljo.
VMj
Uspehi celjskih
drsalcev
Celjski drsalci, ki se te dni
pripravljajo na letošnje repu-
bliško prvenstvo, ki bo prihod-
nji mesec v Celju, so na zadnjih
tekmovanjih dosegli nekaj le-
pih uspehov. Na državnem pr-
venstvu za člane v Sarajevu je bil
Matej Pangerl tretji, Lea Vodu-
šek osma, Mateja Grenko pa
enajsta.
Na republiškem mladinskem
prvenstvu za mladince, ki je bilo
prejšnjo soboto, je bila Barbara
Grenko šesta. Istočasno pa je bi-
lo tudi selekcijsko tekmovanje za
ekipo za pokal republik in pokra-
jin, ki bo letos v Novem Sadu.
Izkazali sta se Špela Pere, ki je
bila prva v skupini pionirke A, in
Polona Berlinc, kije bila najbolj-
ša med pionirkami B. g g
Zmaga celjskih
šahistov
Na regijskem hitropoteznem
ekipnem turnirju je nastopilo
enajst ekip, zmagali so šahisti
Celja 34 točk v postavi Štucl,
Pešec, M. Mikac in Pertinač, sle-
dijo Šempeter in Žalec po 27,
ŠŠK Velenje 25, Griže 22,5, Inva-
hdi Žalec 19,5, Šoštanj in Slov.
Konjice po 17, Rog. Slatina 14, :
Laško 12,5 in mladinci Žalca 4 |
točke.	I
Delovno med šahisti
v Šempetru
v Šempetru je bil občni zbor
šahistov ŠK Savinjčan, katere-
ga se je udeležilo 40 članov, za
predsednika so ponovno izvolili
Staneta Skoka, tehnični vodja
ekipe bo Martin Štorman, bla-
gajnik Vinko Kisič in gospodar
Daniel Prašiček. Ocenili so do-
bro opravljeno delo, kjer so še
posebej ponosni na delo s pionir-
ji in mladinci, ki jih prizadevno
vodi Jože Peternel. Pri svojem
delu pa pogrešajo glasilo šahov-
ske zveze Slovenije Vestnik, ki
jim je tvl v dragoceno pomoč.
Tako od osrednje zveze nimajo
druge pomoči kot obveznost pla-
čevanja članarine. Želja za letos
pa je krepitev sodelovanja s ša-
hovskimi klubi po Savinjski do-
lini in celjski regiji.
JOŽE GROBELNIK
Uspešno podira keglje
Andre! Flderšek obetaven mladi kegUač
Maja bo v Ingolstadtu
(ZRN) svetovno mladin-
sko prvenstvo v kegljanju.
Že sedaj pa potekajo kvali-
fikacijska tekmovanja, na
katerih bo zvezni selektor
Alfred Lederhas izbral se-
dem najboljših. Med kan-
didati je tudi osemnajst-
letni celjski kegljač An-
drej Fideršek.
»S kegljanjem sem se pri-
čel ukvaijati pred petimi
leti. Za to je zaslužen oče,
ki se je tudi sam rekreativ-
no ukvaijal s tem športom.
Začel sem nastopati za eki-
po Izletnika v II. občinski
ligi, ko pa so me spoznali
celjski treneiji, sem pričel
nastopati za kegljaški klub
Savinja.«
Andrej je najprej treniral
le enkrat do dvakrat teden-
sko, sedaj, ko nastopa za
Savinjo, pa štirikrat. Tako
dosega tudi vedno boljše
rezultate. »Viden napredek
je bil v sezoni, saj sem na-
predoval kar za štirideset
kegljev.«
Andrej se lahko pohvali
že z nekaj dobrimi uvrsti-
tvami. Tako je na občin-
skem tekmovanju leta 1985
zasedel prvo mesto, lani pa
drugo. Na mladinskem pr-
venstvu Slovenije je bil pe-
ti, sedmo mesto pa je osvo-
jil na državnem prvenstvu
v Beogradu.
Prepričanje, da je za keg-
ljanje potrebno precej fizič-
ne moči, mi je Andrej kar
hitro izbil iz glave. »Trikrat
na teden imamo kegljanje,
enkrat pa so kondicijske
priprave. Pred treningom
imamo dv^set minut ogre-
vanja, po njem pa še tride-
set minut vaj za moč. Vsi
treningi so pod strokovnim
nadzorstvom. Kegljanje ni
fizičen šport, ampak je po-
trebna zanj psihična moč.
Misli je treba uskladiti z gi-
bi telesa. Večjo kondicijsko
pripravo kot imam, lažje se
koncentriram.«
Andrej si najprej želi uvr-
stitve v državno reprezen-
tanco za svetovno prven-
stvo drugače pa . .. Čaka ga
še služenje vojaškega roka,
nato pa se bo podal v Ljub-
ljano, kjer bo študiral. Toda
kegljanja tudi takrat ne bo
opustil. Sicer pa: kegljači
dosegajo n^ bolj še rezulta-
te šele okoli petintridesete-
ga leta starosti, do takrat pa
ima Andrej še dovolj časa.
NATAŠA GERKEŠ
Štirinajsta zmaga
lioliejistov
Tudi v 14. kolu medrepubliške
lige so hokejisti Cinkarne Celje za-
beležili že štirinajsto zmago, kar
pomeni, da so še vedno brez poraza
v vodstvu.
Premagali so ekipo Mladosti iz
Zagreba 14:1 (5:0, 5:1, 4:0), strelci pa
so bili Grabler 4, Marčec 2, Štante 2,
Žlof, Ostrožnik, Kuczynski, Strašek
in Perčič vsak po en gol. V soboto,
31. januarja, bodo celjski hokejisti
gostovali v Šisku pri INI.
Pionirji in mladinci Cinkarne Ce-
lje tokrat niso oddigrali tekem zara-
di turnirja, ki ga je v Ljubljani pri-
pravil Kompas Ohmpija. Koncem
tedna bodo pionirji gostovali v Za-
logu, kjer se bodo srečali s Slavijo,
mladinci pa bodo tokrat prosti.
2. kolo sindikalne občinske ho-
kejske hge: Grofija - Zlatarna 1:9 in
Libela - Opekarna 5:0, medtem ko
je bila Kovinotehna prosta, 3. kolo:
Grofija - Libela in Kovinotehna -
Zlatarna, prosta pa bo ekipa Ope-
karne.
MARJAN SORŠAK
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Osmič v finalu
Odkar prirejajo mladinska
^Kipna državna prvenstva,
Iger nastopajo prvaki repu-
l,lik in pokrajin, bi težko na-
šli uspešnejšo ekipo od Aera
Celje, ki je v flnalu igrala kar
osemkrat, pri tem pa po štiri-
krat zmagala oz. bila druga.
Zadnjič se je v flnale uvrstila
v Banja Luki, kjer je po zma-
gah nad Napredkom iz Kru-
§evca in Viazminijem (47:10!)
ter porazu z Mornarjem iz Ba-
ra zaradi boljše razlike v go-
lih uvrstila v finale. Tam so
mladi celjski rokometaši na-
leteli na domačina Borca, za
katerega že zdaj igra sedem
mladincev v članski ekipi v 1.
zvezni ligi.
Domače igrišče in kvaliteten
nasprotnik ni obetal nič dobre-
ga, vendar prišlo je do presene-
čenja. Celjani, ki v predtekmo-
vanju niso blesteli, so v fmalu
zaigrali kot prerojeni ter vodili
vse do štirih minut pred kon-
cem. Domači vratar je ubranil
sedmerec Celjanov, na sceno
sta stopila tudi sodnika, ki sta
se borila z A listo, kar pomeni
sojenje v zvezni ligi, Celjani so
se zmedli in doživeli poraz
17:16. Trener Tone Tiselj po
povratku v Celje: »Pričakovali
smo visoko uvrstitev, vendar
takšno ne, saj smo igrali v me-
stu, ki je pojem za jugoslovan-
ski rokomet. Nisem bil preveč
razpoložen po uvodnih tek-
mah, vendar s takšno finalno
igro bi na vsakem drugem
igrišču prav gotovo zmagali,
^d^j nas čakajo nove obvezno-
sti. 28. februarja se začne spo-
mladanski del v II. zvezni ligi
za katerega moramo biti najbo-
lje pripravljeni. Ta teden smo
skoraj kompletni na pripravah
v Poreču v hotelu Delfin. Ob
koncu bomo tudi odigrali tek-
mo z Istraturistom iz Umaga.
4al imam za člansko ekipo še
^'edno preozek izbor kvalitet-
nih igralcev, tako da bo breme
v težkem prvenstvu nosila sa-
mo skupina rokometašev. Vr-
nimo se v Banja Luko. Da smo
dobri priča podatek, da seje na
spisku za kadetsko in mladin-
sko državno reprezentanco na-
šlo kar šest naših igralcev.«
Zadnji uspeh v Banja Luki je
nov dokaz neizčrpnega vira
mladih rokometnih talentov in
dobrega dela z njimi v Celju.
Žal pa je prehod v višje kvali-
tete s tem neprimerljiv.
TONE VRABL
Rokometni
drobci iz Banja
Lulce
Mladi igralci Celja so bili
zadovoljni z žrebom v svoji
skupini, kjer so bili tudi pr-
vak Črne gore Mornar iz Ba-
ra, prvak Srbije Napredak iz
Kruševca in prvak Kosova
Vlažnimi iz Djakovice. Kot
ničkolikokrat pa se je izkaza-
lo, da ne gre precenjevati svo-
jih sposobnosti, saj so v prvi
tekmi s težavo uganil Napre-
dek 23:22. Ni bilo prave volje,
pri nektarih se je pojavila ce-
lo muhavost in rezultat z Mor-
narjem neugoden 20:21. To je
vse skupaj streznilo. Za vstop
v Hnale jih lahko reši le ču-
dež, ki naj bi se izrazil predv-
sem z drugačno igro proti
Vlaznimiju in zmago Napred-
ka nad Mornarjem.
Slabših nasprotnikov iz Ko-
sova igralci Aera niso podce-
njevali, borili so se kot levi in
rezultat neverjeten 47:10. V
drugem polčasu so gostje dali
le 2 gola. Zaradi ugovarjanja
sta bila v isti minuti izključena
oba gostujoča vratarja in kar je
še najbolj neverjetno, Celjani
so takrat dali te en sam gol.
Neizmerno veselje šele zadnjo
sekundo srečanja, ko so Kru-
ševčani premagali Mornarja.
Celjani so v finalu.
Športna hala osnovnošol-
skega centra, kjer so se vse
tekme odigrale, je bila blizu
hotela Internacional, 4 km iz-
ven središča mesta. Natrpan
progrma ni omogočal ogleda
Banja Luke. Nedelja ob 12. uri
pa že veliki finale Aero Celje
in domačini Borac iz Banja
Luke. Dvorana (kakšnih 1000
gledalcev) pa nabito polna.
Dolg aplavz je namenjen Ce-
ljanom, ko prejemao pokal za
osvojeno drugo mesto. Tako je
bilo tudi, ko je Tomaž Čater
prejel pokal za najboljšega
strelca. Tako je bilo tudi, ko je
vratar Aleš Anžič prej^el pokal
kot najboljši vratar. Žvižgi so
se slišali le, ko je domačin pre-
jel pokal za najboljšega igralca,
vsi pa so bili prepričani, da bo
to temnopolti Celjan Banfro.
Nekaj jim je kot najboljšim
pač moralo ostati.
Po tekmi je mnogo roko-
metnih strokovnjakov in
predvsem gledalcev stisnilo
roko Banfru. Ganljiv je bil
prizor pred slačilnico, ko je
nekdo zahteval tega igralca
in ga je vodstvo Aero poklica-
lo. Stisnil mu je neko knjigo o
Bjelovarju, ga objel in rekel,
Banfro, ti si najboljši.
Vlak, ki bi naj odpeljal Celja-
ne domov, je bil že v Banja
Luki natrpan do zadnjega ko-
tička. S postaje do postaje pa
je bil še bolj poln in izmučeni
igralci so po sedmih urah sta-
nja na hodniku, kjer se niso
mogli premakniti, prispeli poz-
no zvečer v Celje. Na držav-
nem prvenstvu so nastopili:
Anžič, Šafarič, Cvetka Oblak,
Privšek, Jeršič, Sušterič,
Franc, Goršič, Čater, Strašek,
Banfro, Matovič in Pun-
gartnik.
Tekst in foto:
EDI MASNEC
Reprezentant Saračevič je ekipi Aera Celje čestital za osvojeno 2. mesto in izročil priznanje.
S finalne tekme * Borcem, od leve v temmb
dresih Celjana, Privšek in r akciji Jeršič.
Najboljša igralca turnirja Banfro (v akciji), ob
njem domačin Maglajlija, ki je ob koncu
»zmagal*.
'Nev/ Swing Quartet so
uspešno nastopil v Zer-
mattu v Švici, kjer je pri
CH Records izdal veliko
ploščo in kaseto The best
of NSQ s 14 posnetki črn-
ske duhovne glasbe. Pri
firmi Sony pa so izdali
CD (compact disk) ploščo
• Pri narodnozabavnem
ansamblu Braneta Klav-
žarja je prišlo do spre-
membe zasedbe; namesto
Milana in Darka Butinar-
je zdaj igra bas kitaro in
poje Ivan Korošec (Veseli
hmeljarji) • To soboto
bosta v Kljubu nastopila
ansambla Maskar in Cen-
ter za dehumanizacijo •
Ansambel Cmok je dobil
ponudbo, da bi za Radio
Maribor posnel nekaj
svojih skladb • Nočna iz-
mena teško pričakuje no-
vo ozvočenje znamke
Electrovoice, jakosti ne-
kaj več kot 2000 W. • Za-
bavni ansabel Candy za-
bava goste v Merxovi re-
stavraciji v Gorici pri Ti-
tovem Velenju •
Marko Brecelj f KLIUBu
Marka Breclja, ki je konec
prejšnjega tedna nastopil v
celjskem KLjUBu tudi v Celju
dobro poznajo. Njegov delež
pri skupini Buldožer, kakor tu-
di njegovi samostojni LP-ji,
namreč niso ostali neopazni.
Toda od kar je zapustil sku-
pino Buldožer in se odločil za
samostojno glasbeno kariero,
ni več tisti, ki se ga radi spomi-
njamo.
Čeprav dober vokalist, svo-
jih sposobnosti vsaj na nasto-
pu v KLjUBu ni pokazal. Ome-
jil se je z deklamacijo oziroma
z interpretacijo tekstov ob
glasbeni spremljavi. Vse sku-
paj je delovalo provokativno.
kar je česti pojav med današ-
njimi glasbeniki in je pogosto
posledica njihove ustv^alne
nemoči ali zagrenjenosti.
Tokrat sta ob Marku Breclju
igrala člana celjske skupine
Lokalna televizija, ki je bolj
znana v sosednji Italiji; sakso-
fonist Primož Schmidt ter ba-
sist Aleš Jošt. Njuno muzicira-
nje je bilo omejeno na ponav-
ljanje dolgočasnih ritmov, kar
je sicer sodilo v Brecljev kon-
cept nastopa, vendar to vseka-
kor ni bil prikaz njunih spo-
sobnosti.
Brecelj sam ni silil v ospre-
dje. Zavedal se je, da to občin-
stvo od njega pričakuje, ven-
dar se je ravno zaradi tega za-
drževal. Smisel vsega nastopa
naj bi bil ravno v tem. Celjsko
glasbeno občinstvo pa takšne
provokacije ni bilo pripravlje-
no sprejeti, čeprav le-ta ni bila
zgolj sama sebi namen.
Svoje nezadovoljstvo je veči-
na izrazila tako, da je zapustila
nastop, spet drugi pa niso sko-
parili z raznimi dovtipi. Naj je
Marko Brecelj brenkal po kita-
ri ali raztegoval harmoniko,
kljubski prostor se je občutno
praznil. Na ta način so mu dali
vedeti, da so od njega pričako-
vali več in da koncentrira ob
polni dvorani le zavoljo stare
slave.
EDO EINSPIELER
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SEMPRE, SEMPRE - AL BANO IN ROMINA POVVER
2.	HUMAN - HUMAN LEAGUE
3.	BABY GOODBV-RENDEZ-VOUS
4.	YOU CAN CALL ME ALL - PAUL SIMON
5.	DONT GET ME VVRONG - PRETENDERS
6.	KUDA IDU IZGUBUENE DJEVOJKE - BORIS
7.	ALIENS - RADIORAMA
8.	PUT PUTUJEM - MAGAZIN
9.	RIMLJANI - BAJAGA
10. WALK LIKE AN EDVPTIAN - THE BANGLES
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	SREČNO ŠOFERJI - SAVINJSKIH 7
2.	BELI JUNAKI - MARELA
3.	ZELENI MOŽICI - HENČEK
4.	LE TEBE BOM UUBIL - SLOVENIJA
5.	SREČNO DEKLE - AVSENIK
6.	NAŠA POLKA - ALPSKI KVINTET
7.	KO MISLIM NATE - DOVŽAN
8 MLADOST JE KOT VETER - SLOVENSKI MUZIKANTJE
9. OSTAL JE LE SPOMIN - MIHELIČ
10. PRIJETNI VEČERI - ROGAŠKI INSTRUMENT. KVINTET
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec__
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Brigita Cmok, Razdelj 6 a, Strmec
Vanja Slapnik, Varpolje 46, Rečica ob Savinji
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada-velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
Radio Celje odslej popoldne
že od 14.00 naprej!
Deset let Hmeljarsicega instrumentalnega icvinteta
v Savinjski dolini že deset let odmevajo veseli zvoki Hmeljarskega instrumentalnega kvinteta,
ki zadnje leto igra v sestavi: Maijan Šertl kitara, Branko Pernovšek harmonika, Franc Kramer
bariton, Andrej Križan klarinet in Martin Krajnc trobenta. Prepevata pa Metka Bračko in
Radovan Reja. Ansamble nastopa predvsem v celjski regiji, čeprav so igrali tudi že čez mejo,
predvsem v Avstriji. Nastopajo tudi na revijah in festivalih. Tako so na lanskem Ptujskem
festivalu prejeli priznanje bronasti Orfej za pesem Gremo v planine, ki je bila tudi tri mesece na
lestvici Radia Celje.
Glasbo za njihove skladbe piše Martin Krajnc, pri čemer mu pomagajo tudi ostali člani. Večina
besedil pa prihaja izpod peresa Milene Jurgec, stike pa navezujejo tudi z znanim tekstopiscem
Ivanom Sivcem. Tako že pripravljajo material za kaseto. Če člane Hmeljarskega instrumental-
nega kvinteta vprašaš kje so vzroki, da jih občinstvo povsod lepo sprejme, pravijo na pol v šali na
pol zares, da so sami »fejst« fantje in da imcgo simpatično pevko.
N. G., Foto: LJUBO KORBER
18. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Tako je ogovoril konja; ta je zarezgetal in zdirjal iz
gradišča.
»Kaj mu je, kaj mu je, Ljubinic^? Si ga ti razžalila?
Govori, otrok! Naš gost je bil - in gosta razžaliti! Bogovi
se razsrdijo.«
»Oče, nisem ga žalila. Postregla sem mu, rekla sem, da
ostanem pri tebi do smrti, samo pri tebi.«
Svarun jo je pogledal s široko razprtimi očmi.
»Mar je zahteval... govori, otrok!«
»Ne vem, nisem razumela. Čudenje bil njegov govor.«
Oče in hči sta molčala. Na srce so jima padale težke
slutnje.
Vtem sta prišla resnično Bojan in Velegost. Z lic jima
je sevala bridkost.
»Govorita, brata, kakšno poslanstvo!«
»Žalost, žalost velika, Svarune! Pot zaman. Med brati
divja boj, lomijo se kopja, sekire frče, črede davijo
volčje, ker ni pastirjev. Izbruhnila je vojska, kakor
ognjen vihar divja od Dombrovice do Črnega morja.
Samo naše gradišče še miruje. Ali na obod naše zadruge
že pljuskajo valovi, krik hrumi, narod je zbegan.«
»Sramota, sramota! Bratje zoper brate, kri zoper kri! -
Morana, zatisni mi oči, da ne vidim!«
Starec se je zvil na travi v klobko, zaril prste skozi
dolgo brado inječal, da seje stresalo upognjeno telo.
Ljubinica je dvignila starčevo glavo v svoje naročje,
poljubljala njegovo čelo in gladila z mehko dlanjo bele
očetove kodre. Velegost in Bojan sta pokleknila k staro-
sti in z modrimi besedami tolažila bridkost v njegovi
duši.
Tedaj pa je doli v soteski zagledal truden popotnik
Tunjušev vihrajoči plašč, ki je plahutal za bežečim
konjem. Zona je izpreletela potnika, kri se mu je strdila
v žilah.
Padel je v visoko travo in se po trebuhu plazil v gosto
grmovje.
»Bogovi, bogovi!« je šepetal. »Pet jagnjet, debelih in
mastnih tebi, Svetovit, če me prikriješ. Pet - usliši me in
odvrni Morano!«
Tunjušje vihral sklonjen na konjskem vratu, kakor bi
ga gonili vedomci, in potnika ni opazil. Od srda so mu
zakrvavele oči, zaripelo lice. Škripajoč z zobmi je ponav-
ljal prisego, katero je bil prisegel na zlato krsto Atilovo
in na njegovo najlepšo ženo Kerko tedaj, ko se mu je
izmaličil napad na Epafrodita zaradi Slovenov Rado-
vana in Iztoka. »Teče, že teče kri! Pa mora še v večjih
potokih - tudi zaradi nje!«
»Kakor hudič - krščanski,« je zašepetal potnik, ko se
je drevil mimo njega Hun. Oddahnil se je in zlezel iz
grma ter naglo ubral pot proti gradišču.
Prihajal je potnik Radovan iz Bizanca, da bi izročil
pozdraxfe očetu Svarunu od sina Iztoka.
In tako se je zgodilo, da Radovan čez nekaj dni ni
nesel Iztoku v Bizanc samo žalostnih pozdravov hirajo-
čega očeta Svaruna in po njem koprneče sestre Ljubi-
mce - ponesel je tudi novico o bratomornem boju in
očetovo naročilo, naj se brez odlašanja vrne domov.
Prišel pa je - prepozno.
Drugo poglavje
Nad Bizancem je noč. Zvezde na gosto, nebo blizu. S
forov so odšli zadnji igralci. Hladen mir povsod. Le iz
tabern ob Zlatem rogu blizu Kampa še doni krik in
petje, strune in babenčki. Toda Kamp je daleč, ob Zla-
tem rogu je pusto. Patricijevpo zlatih palačah ne moti
hrup pijanih vojakov in proletarcev. Vsa okna spe.
V carski palači pa bedi veliko okno. Železni Upravda
ne pozna pokoja.
Sam, brez tajnika, je zakopan v grmade aktov in zapis-
nikov. Od vseh koncev cesarstva se stekajo perga-
mentni svaljki in z njimi dežujejo milijoni v prazno
blagajno, odkar je vdahnila božja Milost veliki despojni
duhovito misel: svila - monopol!
U pravda je pričel naj prvo razgrinjati zapiske o bizan-
tinskih trgovcih. Vse večje in odličnejše je poznal
osebno ali vsaj po imenu. Zgražal se je, ko je bral vred-
nostne številke. Da je toliko bogastva samo v Bizancu
vtkanega in zapredenega v svilo, se mu še sanjalo ni.
Trgovci, o katerih je sodil da so berači, reveži, ki so
hodili peš in ob vojski tarnali, da niti davka ne zmorejo,
ti hinavci so morah izročiti kvestorjem ogromno boga-
stvo v državno blagajno. Justinijanu je bilo lice vedro, iz
oči mu je sijala radost. Kadarkoli je očaran obstal pri
velikih številkah, vselej seje ozrl skozi okno na stavbo
kupole Hagie Sofie in zamrmral zahvalo Bogu, daje po
njegovi ženi, veliki despojni, tako poskrbel za drago-
ceno stavbo.
Hipoma pa se zmrači despotu lice. Pred njim je bil
majhen zapisnik, kije nosil naslov: Trgovec Epafrodit.
Nobene številke, nič o svili, nič bogastva. Suha izjava
kvestorjeva: »Epafrodit opustil trgovino^ s svilo. Vse
preiskano, vse prazno. Statve so razdejane, niti
zapredka niti krpice svile ni več pri njem.«
Epafrodit, najbogatejši, po vsem carstvu hvaljeni
bogataš, najuglednejši trgovec s svilo ni dal ničesar, ni
izročil carski blagajni niti kosmiča. Ni mogoče, tu tiči
prevara; Grk meje osleparil
Justinijan je pogledal še enkrat na pergament. Morda
se je zmotil To bo drug trgovec istega imena. Ne. ne
moti se; jasno je naslovljeno: posestnik vile, lastnik
pristanišča, v prečni ulici od Osr^nje ceste. On je, znani
Epafrodit! Spodaj je opazka. Pisana je z drobno pisavo.
Justinijan se je moral nagniti k svetilki, da je mogel
prebrati. »Epafroditova izjava,« je naslovil kvestor
opazko.
»Če bi imel cele gore svile, bi je nikdar krpice ne
prodal vsemogočnemu despotu -« Upravda je grozno
namrščil obrvi »Njemu Epafrodit ni prodajal doslej in
ne bo prodajal poslej.«
Despot je krčevito stisnil pergament in izrekel glasno:
»Imaš prav, dobro si povedal ne boš prodajal zakaj
despot ti - vzame. Upravda ti vzame, predrznež!« Nato
je bral dalje. »Despotu zvesti hlapec - o tem pričajo
caričin prstan, despotov pergament in še kaj drugega,
kar je moja last - Epafrodit despotu samo poklanja in je
srečen, če doseže z revnim darom, da za trenutek obsije
žarek radosti lice največjega despota vseh vekov.«
Car ni izpustil pergamenta iz rok. Lice se mu ni zjas-
nilo. »Kaj je to? Grška prevara ali vdana zvestoba?
Zares, trošilje mnogo, prispeval v hipodromu, v vojski,
a svile je vendar imel, neizmerno imel Če meje ukanil?
Graeca fldes. Despojni povem, modrejša je od mene.«
Roka mu je segla po novih aktih.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
ZDRAVILNE RASTLINE
PIrnica
Pirnica (Agropyrum repens) ali pirika je plevel z
belkasto, plazečo koreniko, iz katere poganja veliko
podzemnih živic in jih je zelo težko zatreti. Zraste do
80 cm visoko, je sorodnik pšenice. Steblo je okroglo,
pokončno, gladko in navadno golo, bil, ki nosi ozke,
zelene, ploščate in nekoliko kosmate liste ter cvete,
zbrane v dvorednem, do 10 cm dolgem klasu, ki spo-
minja na ljulkine klase. Rastlina cveti od junija do
avgusta in raste po njivah, potih, grobljah in vrtovih
kot nadležni plevel.
Pri pirnici so zdravilne korenike in jih izkopavamo
spomladi in jeseni oziroma jih pobiramo med oranjem.
Korenike moramo skrbno oprati in jih nato posušiti na
soncu na prepihu, da so krhke. Pri tem moramo paziti,
da ne splesnijo, ker so takšne neuporabne.
Droga je sladkobnega pustega okusa in brez poseb-
nega vonja. Vsebuje ogljikov hidrat triticin, kije podo-
ben inulinu, sladni sladkor, saponine, sluzi, gume, ino-
zitol, heterozide, malo eteričnega olja, veliko rudnin-
skih soli kalija, kalcija in železa, kremenčevo kislino,
organske kisline, vitamin A in B. Zanimivo je eterično
olje, ki vsebuje agropyren, snov, ki ima antibiotične
lastnosti.
Čeprav je pirnica škodljiv prevel, je to zelo zdravilna
rastlina zlasti glede njegovega delovanja na jetra, žolč
in žolčne poti. Droga deluje kot holagog ter služi za
zdravljenje jeter in žolča, deluje pa tudi na ledvica kot
diuretik in ima tudi blago odvajalni učinek. Zato je
korenika pirnice sestavni del čajev, ki čistijo kri,
pospešujejo delovanje ledvic, jeter, pospešujejo pote-
nje. Takšne čajne mešanice so priporočljive spomladi,
da se z rednim pitjem rešimo žhndre, ki seje nabrala v
našem telesu čez zimo.
Ljudsko zdravilstvo priporoča pitje čaja proti jetr-
nim boleznim, če zastaja voda v telesu, če je padla
splošna telesna odpornost, pa tudi proti težavam, ki
spremljajo kronične katarje dihal, pri kataiju želodca
in črevesja, proti revmi in protinu, kamnih v sečevodih
in pri raznih kožnih boleznih. Pri kožnih obolenjih
priporočam mešanico iz enakih delov pirničnih kore-
nik, listov grenkuljipe, bezgovega cvetja, kilavca in
regratovih korenin. Žlico te mešanice prelijemo s pol
litra mrzle vode in vse skupaj segrejemo do vretja.
Odstavimo in ohladimo in pijemo čaj večkrat na dan
po skodelico ali dve.
Za tiste, ki jih muči zapeka, pa priporočam čaj iz
enakih delov pirničnih korenik, lubja krhhke, janeže-
vih plodov, kamihc in mete ter vzamemo po eno veliko
žlico na pol litra vrele vode, nakar se to ohladi in
precedi ter pije polovico gutrjg in polovico zvečer
pred jedjo.
Predolgo uživanje pirničnega čsua pa ni zdravo, ker
ga preveč dobro ne prenaš^ ledvice. To povzročajo
prisotni saponini.
B. J.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Iz temno sivega volnene-
ga blaga bi rada imela spo-
mladanski kostim. Všeč so
mi nekoliko oprijeti ele-
gantni modeli, vendar ne
prestrogi. Stara sem 40 let,
visoka 171 cm. Imam ozek
pas in nekoliko širše, ne
preveč lepo oblikovane bo-
ke, ki bi jih rada skrila. Kaj
mi predlagate?
Elica iz Celja
Čeprav nam zima še nekaj
časa ne bo prizanašala, pa je
neksg novosti za prihajsoočo
sezono že znanih.
Kot kaže kar precej p^
membnih modnih smernic
za letoSnjo pomlad, bo moč-
no pouds^ena ženskost pri
kostimih in oblekah, kije ak-
tualna že od lanske pomladi,
le nekoliko popustila. Še
vedno bo moden oprijet stil,
ki spominja na filme iz pet-
desetih let, pa vendar bo
manj utesnjen. Govorili bo-
mo o modni klasiki z rahUm
podeželskim navdihom.
Takšna modela sem narisala
na skici in sta primerna tudi
za vas. Oba segata čez boke,
v pasu pa sta ozka. Prvi se
zapenja asimetrično z zadr-
go, drugi je krojen kot reden-
got s našitimi dvojnimi žepi
in oprijetim krilom.
Ce imate močnejše tudi
noge, vam ozko krilo odsve-
tujem. Rioe ga ukrojite neko-
liko navzven ali pa spredsg
ob strani položite nekso gub.
NEDEUA, 1. 2. 1987
8.25-13.05 in 14.25-22.25 TELETEKST RTV UUBUANA
8.40 POROČILA, OTROŠKA MATINEJA; 8.45 ŽIV ŽAV; 9.40 LUTKE IN LUTKi
9.45 DUNJA, otroški film; 10.15 DEMPSEX IN MAKEPAEACE, ponovitev 3. deb
angleške nanizanke, 11.05 VEČER SLOVENSKE NARODNO ZABAVA
GLASBE NA BLEDU; 11.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 11,50 Crans Montans
SP V SMUČANJU - SMUK (Ž), prenos; 13.00 POROČILA (do 13.05); U^j
MALU, I., del brazilske nadaljevanke; 15.30 POLJUB SMRTI, ameriški film (ČBi
17,05 POROČILA; 17.10 PROPAGANDNA ODDAJA, 17.15 EX LIBRIS; 18 ll
SLOVENCI V ZAMEJSTVU; 18,45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJa
19.00 DANES: KINO, TURISTIČNI NAGELJ - NEŽA; 19.26 VREME; 19.30 TV
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20,00 PODARIM-DOBIM; 201|
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 M. Krleža-I. Štivičič: POTOVANJE V VUČJAK
I,	del nadaljevanke TV Zagreb; 21.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20 JAZZ N*
EKRANU: DAVE HOLLAND, dokumentarna oddaja; 21.50 ŠPORTNI PREGLED
22.20 POROČILA
PONEDEUEK, 2. 2. 1987
POČITNIŠKI SPORED: 9,20 PERISKOP: Gradovi; 9.55 ŠPORTNIK BU.LY, amerj.
ška risana nanizanka; 10.20 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10 30 E)(
LIBRIS; 11.30 RISANKA; 11.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 11.50 Crans Mon-I
tana: SP V SMUČANJU - SUPERVELESLALOM (M), prenos (do 13 00)
15.55-22.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.10 ŠOLA SMUČANJA: Tek na
smučeh, I. del; 16.25 ZRCALO TEDNA; 16.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 16 55
SP V SMUČANJU. - SUPERVELESLALOM, posnetek iz Crans Montane 17 25
POROČILA, SPORED ZA OTROKE IN MLADE: 17.30 MAVEC; 17.45 NE DAJ SE
FLOKI, 4. del nanizanke TV Zagreb; 18.15 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE
86, 5. oddaja; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES
OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.00 P. Scott: DRAGULJ V KRONI, 6. del angleške nadaljevanke
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 AKTUALNO; 21.35 D. Božič: KRALJ
LEAR, operna predstava SNG Maribor; 22.35 TV DNEVNIK
TOREK, 3. 2. 1987
POČITNIŠKI SPORED: 9.25 PERISKOP: Vojska; 10.00 ŠPORTNIK BILLY, ameri-
ška risana nanizanka; 10.25 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10.35 EX
LIBRIS; 11.35 RISANKA; 11.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 11.50 Crans Mon-
tana: SP V SMUČANČJU - SUPERVELESLALOM (Ž), prenos (do 13.15)
16.26-22.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.40 ŠOLA SMUČANJA: Tek na
smučeh II. del; 16.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.55 SP V SMUČANJU -
SUPERVELESLALOM (Ž), posnetek iz Crans Montane; 17.25 POROČILA, SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 17.30 MITI IN LEGENDE: IZ NOVE ZAVEZE
Kristusovo vstajenje; 17.45 TEDENSKI ZABAVNIK, oddaja TV SA, I. del; 18 45
RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 F. Miličin-
ski-A. Gogala-I. Prah: ZLOČINCI, drama; 20.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45
ČLOVEK IN GLASBA: Glasba na dvoru kralja Ludvika XIV., 2. oddaja; 21.45
PRISRČNO POZDRAVUENI, PRIJATEUI, reportaža ob Tednu beloruske kul-
ture v Sloveniji; 22.40 TV DNEVNIK
Oddajniki II. TV mreže:
16.15 TEST; 16.30 Skopje: DP V KOŠARKI (M) - MZT: ŠIBENKA, prenos (slov,
kom.), v odmoru ...; 18.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 18.30 PREMOR (samo
za U 2); 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.00 TV KOLEDAR; 19.10 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK; 19.55 Sarajevo: EP V UMETNOSTNEM DRSANJU, otvoritev,
prenos (slov. kom ); 20.30 KO SE KORENIN ZAVEMO: Pred viharjem, dokumen-
tarna serija (samo za U 2); 21.30 ŽREBANJE LOTA (samo za U 2); 21.35
UMETNIŠKI VEČER: Alternativno gledališče; 23.05 KRONIKA FESTA (do 00.05)
SREDA, 4. 2. 1987
POČITNIŠKI SPORED: 8.25 PERISKOP: Lutke; 9.00 KAM. KJE, KAKO MED
POČITN^AMI; 9.10 EX LIBRIS; 10.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.20 Crans
Montana: SP V SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos I. teka; 11.15
BUSTROV SVET, ameriški film; 12.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.50 Crans
Montana: SP V SMUČANJU - VELESLALOM (M), prenos II. teka (do 13.45);
14.50-22.50 TELETEKST RTV UUDUANA; 15.05 ŠOLA SMUČANJA: Turno
smučanje; 15.20 T. Partljič: ŠČUKE PA NE, ŠČUKE PA NI, 7. zadnji del
nadaljevanke; 16.15 MOSTOVI, ponovitev; 16.45 PROPAGANDNA ODDAJA;
16.55 SP v SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnetek iz Crans Montane: 17.25
POROČILA; SPORED ZA OTROKE: 17.30 Vijavaja: Josip Jurčič, 3. oddaja (ČB);
18.45 DOBA TELEVIZUE: Globalna zavest; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA; VINCENT, PAUL
FRANCOlS IN OSTALI, francosko-italijanski film; 21.50 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.55 TV DNEVNIK; 22.10 SVET NA ZASLONU;
ČETRTEK, 5. 2. 1987
POČITNIŠKI SPORED: 8.20 PERISKOP: Maska; 9.05 KAM, KJE, KAKO MED
POČITNICAMI; 9.15 EX LIBRIS; 10.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 10.20 Crans
Montana: SP V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos I. teka; 11.15 ŠPORT-
NIK BILLV, ameriška risana nanizanka; 11.35 RISANKA; 11.45 PROPAGANDNA
ODDAJA; 12.50 Crans Montana: SP V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž) prenos
II.	teka (do 13.40); 16.45-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.00 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 17.05 SP V SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), posnetek iz
Crans Montane; 17.35 POROČILA; 17.40 K. Brenkova: MAVRICA PISANA: 17.55
BILO JE ...; 18.25 ZELENA STRAŽA; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK 19 55
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 VEGETINA KUHINJA IN PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.10 J, Austen: MANSFIELD PARK. 5. del angleške
nadaljevanke; 22.00 TV DNEVNIK; 22,15 MIR IN RAZOROŽITEV: MOSTOVI DO
MIRU (Irska), dokumentarna serija OZN
PETEK, 6. 2. 1987 "
POČITNIŠKI SPORED: 9.00 PERISKOP: Kulinarika; 9.50 ŠPORTNIK BILLV,
ameriška risana nanizanka; 10.15 KAM, KJE, KAKO MED POČITNICAMI; 10 25
EX LIBRIS; 11.25 RISANKA; 11.30 BENJI, ameriški film (do 12.50); 16.15-00.25
TELETEKST RTV LJUBUANA; 16.30 TEDNIK; 17.30 POROČILA, SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: 17.35 A. Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO, 4. del nadaljevanke
TV Zagreb; 17.50 SNEŽAKI, češkoslovaški film; 18.15 IZKUŠNJE IN PREIZKUŠ-
NJE: Dva bloka in mi. dokumentarna serija; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 19.00 DANES: OBZORNIK, JEZIKOVNI UTRINKI; 19.26
VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 E. Anhalt:
PETER VELIKI, I. del ameriško-sovjetske nadaljevanke; 20.50 PROPAGANDNA
ODDAJA; 20.55 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE; 21.40
PETER S POP SHOW; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 VROČINA IN PRAH (delovni
naslov), angleški film
SOBOTA, 7. 2. 1987
7.40 - TELETEKST RTV UUBUANA; 7.55 POROČILA, OTROŠKA MATINEJA:
8.00 NE DAJ SE FLOKI, 4. del nanizanke TV Zagreb; 8.30 MITI IN LEGENDE - IZ
NOVE ZAVEZE: Kristusovo vstajenje; 8.45 TEDENSKI ZABAVNIK, I. del oddaje
TV Sarajevo; 9.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 9.50 Crans Montana: SP V SMU-
ČANJU - SLALOM (Ž), prenos I. teka; 11.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE
MUZEJJE IN GALERIJE: Pokrajinski muzej Koper; 11.45 MIR IN RAZOROŽITEV-
Mostovi miru (Irska); 12.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.20 Crans Montana:
SP V SMUČANJU - SLALOM (Ž), prenos II. teka; 13.15 ČLOVEK IN GLASBA,
ponovitev I. dela (do 14.10); 14.55 POROČILA; 15.00 PERINBABA (delovni
naslov), nemško-češkoslovaški film; 16.30 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: Živ-
ljenje na mehkem dnu; 17.00 DP V KOŠARKI (M) - PARTIZAN : CIBONA,
prenos, v odmoru .. .; 18.25 NA VEZI; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA
ODDAJA; 19 00 DANES: KNJIGA; 19.26 VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD, pre-
nos; 21.00 ZRCALO TEDNA; 21.20 ODDAJA IZ KULTURE; 21.50 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.55 TV DNEVNIK; 22.10 DEMPSEV IN MAKEPEACE, 4. del
angleške nanizanke; 23.00 FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE - San Remo 87,
vključitev v prenos
Oddajniki II. TV mreže:
12.30 KAKO BITI SKUPAJ; 13.00 VOLKODLAK TOM, sovjetski mladinski film;
14.30 BEOGRAJSKE ZGODBE, ponovitev; 15.30 Sarajevo; EP V UMETNOST-
NEM DRSANJU - ženske, prenos (slov. kom,); 17.30 otroška predstava; 18.40
DALLAS, ameriška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK IN MAGAZIN 21.15 DNEVI
JAZZA; 20.45 POROČILA; 20.50 ODDAJA IZ KULTURE; 21.20 GLASBENI
VEČER; 22.50 KRONIKA FESTA; 23.50 NOČ Z VAMI - vključitev v spored TV
Beograd (do 02.20)
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Pomen sonca, zraka in vode za rastline
Sončna svetloba pogojuje živ-
ljenje na zemlji. Zelene rastline s
pomočjo svetlobe vgrajujejo sno-
vi iz tal in zraka. Rastline so v
minulih tisočletjih zbrale v celi-
cah toliko sončne energije, da jo
danes izkoriščamo v najrazličnej-
še namene. N^bolj pomembna sta
mineralno olje in premog. Svetlo-
ba je torej najpomembnejši po-
srednik rasti. Tudi najbolj senčna
in vlažna oziroma suha področja
niso ostala prazna. Rastline, ki
uspevajo v senci imajo orjaško
listje, da lahko sprejmejo čimveč
svetlobe za normalno rast.
Nasprotno pa im^o rastline, ki
rastejo v hribovitih predelih, raje
sonce. Pred vplivom premočnega
osvetljevanja se zavarujejo s pritli-
kavo rastjo in razmeroma majhni-
mi listi, ki so često pokriti z majhni-
mi dlačicami. Najbolj značilen pri-
mer so kakteje. Najbolj cenjene so
vrste z belimi ali rumenimi lasmi,
šele nato sledijo vrste z okrasnimi
bodicami. Beli ali rumeni lasje, bo-
dice ter dlačice so zaščita pred pre-
komernim izhlapevanjem vode. Če
pa te rastline v sobi, kjer ni tako
močne svetlobe preveč zalivamo,
pričnejo zelo hitro rasti, lasje, dlači-
ce in bodice postanejo redkejši,
rastline pa manj zanimive. V tem
primeru se rasthnam ni potrebno
zavarovati pred premočnim son-
cem in izhlapevanjem vode, ker jim
preskrbna človeška roka odvzame
naravne pogoje rasti.
Poznamo pa številne drobne rasth-
nice, ki prav tako uspevajo v senci.
Sobna hpa ima na primer orjaško hst-
je in hoče biti v senci. Še bolj skrom-
na glede svetlobe pa je Tradescantia,
čeprav ima razmeroma majhne liste.
Veliko temno zeleno in mehko listje
je zanesljivo znamenje, da rastlina
uspeva v senci. Listna površina se
močno poveča, če je nagubana. Mno-
ge rastline, ki imajo dlačice na spod-
nji strani listov, odbijajo svetlobo, ki
pa se odbija v zelene dele listja. Pri-
mer takšnih rastlin sta cinerarija in
glaksinija. Teh rastlin poleti ne sme-
mo privajati na vroče sonce. Rastline,
ki uspevajo v senci, nim^o obramb-
nih mehanizmov, ki bi jih varovale
pred sončnimi žarki.
(se nadaljuje)
RECEPT TEDNA
Jetrna ponev
Potrebujemo: 500 g telečjih jeter,
50 g moke, dve čebuli, pet žlic olja,
pol litra mesne juhe, žličko soli, no-
ževo konico črnega popra, 300 g
krompirja in 250 g jabolk.
Jetra nasolimo, pustimo, počivati
pol ure, nato jih razrežemo na tanke
rezine, kijih povaljamo v moki. Čebu-
h olupimo in ju reizrežemo na obroč-
ke. V ponvi razgrejemo olje, na ryem
med nenehnim mešanjem svetlo rja-
vo prepražimo jetra in čebulo. Nato
vzamemo jetra iz ponve in jih zložimo
v nepregorno posodo. Ostalo moko
na olju zarumenimo, postopoma prih-
vamo mesno juho in prevremo, da
omaka postane kremasta, nato pa so-
limo in popramo. Krompir olupimo
in narežemo na rezine. Jabolka olupi-
mo, jih razrežemo na četrtinke, izreže-
mo peščišče in narežemo na rezine.
Krompirjeve in jabolčne rezine nalo-
žimo na jetra, vse prelijemo z omako
in ponev pokrijemo. Vse skupaj peče-
mo v pečici pri 180° uro in pol. Zraven
ponudimo zeleno solato in kozarec
piva.
Četrtek, 29. 1,: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Srečarye
z leti, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda,
informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Če-
stitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo,
18.00 Zaključek.
Petek, 30.1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Pet-
kov mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer,
11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, infor-
macije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.20 Šport ob koncu tedna, 17.00
Kronika, 18.00 Zaključek.
Sobota, 31. 1.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Dopoldne z vami, 9.15 Kuharski kotiček, 10.15
Koledar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi,
11.00 Zaključek, 14.00 Napoved sporeda, infor-
macije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav-
ne glasbe, 18.00 Zaključek.
Nedelja, 1. 2.: 9.00 Poročila, 9.30 Obvestila,
10.00 Onkr^ srebrne črte, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni utrinki,
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05
Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek.
Ponedeljek, 2. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaklju-
ček, 14.00 Napoved sporeda, informacije, 15.00
Poročila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Le-
stvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00
Zaključek.
Torek, 3. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz
sveta glasbe, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek,
14.00 Napoved sporeda, informacije, 15.00 Poro-
čila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori,
18.00 Zaključek.
Sreda, 4. 2.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Po-
kličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar
prireditev, 11.00 Zaključek, 14.00 Napoved spo-
reda, informacije, 15.00 Poročila, obvestila,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas,
17.00 Kronika, 18.00 Zaključek.
29. JANUAR 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
9q. januar 1987
novi tednik - stran 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
29. JANUAR 1987
Vse le v božjih roicaii
Medtem ko si v marsikateri turistično-gostinski
organizaciji na vse kriplje prizadevajo, da bi bila
njihova ponudba čim bolj pestra in mikavna, so pri
nas še takšne, ki jim je figo mar, kako se gost pri njih
počuti.
S polno odgovornostjo lahko zapišem, da o gostu in
njegovem vtisu, v osrednjem gostišču Šmarski hram
v središču Šmarja, ne razmišljajo kaj dosti. Kako bi
si sicer razlagala še danes vse zasneženo parkirišče
pred hotelom, ko mora gost z avtomobilom manevri-
rati med kupi snega in brozgo. Če bi imela v ponede-
ljek dopoldne pri roki lopato, bi se s sveto jezo lotila
odmetavanja snega kar sama, pa še krajša rekreacija
bi mi dobro dela. Iz neuradnih logov pa sem izvedela,
da bi se čiščenja parkirišča z veseljem lotili pri kra-
jevni skupnosti Šmarje, pa se v Hramu niti toliko ne
potrudijo, da bi jim poslali naročilnico. Sneg pa bo,
ali sam skopnel, ali pa na novo zapadel. Vse je
odvisno od onih zgoraj!
MARJELA AGREŽ
Taicšnega »duroica« pa še ne
N"a sliki je vse, kar je še ostalo od najtežjega prašiča, kar so
jih zaklali v laški klavnici. Dvoletni ameriški »durok« je bil
iz hleva Staneta Zavška kooperanta KZ Laško iz Arje vasi.
Ob zakolu je tehtal 395 kilogramov, mesa je za okoli 250
kilogramov. Povprečna teža prašičev za zakol v laški
zadrugi je 120 kilogramov. Vrhunska teža prašičev pa je
lahko tudi do 450 kilogramov in ta iz Zavškovega hleva prav
gotovo sodi mednje.
Pietenje pri
potili ietiii
v ponedeljek sta v naše
uredništvo pokukali dve
dekhci. Naravnost iz Pod-
plata ju je pripeljal očka.
Tamara in Karmen Kle-
novšek sta s seboj imeli
pletenje in zagotavljali,
da znata že plesti.
In k^ je tu nenavadne-
ga? Tamari je šele pet let,
Karmen pa jih šteje že se-
dem. Plesti ju je naučila
stara mama, mala Tama-
ra, ki je imela pletilke v
rokah že, ko ji je bilo šele
tri leta, pa je tako vneta,
da zleze ponoči v posteljo
k stari mami in nato ple-
teta do zgodnjih jutranjih
ur, dokler oči ne premaga
spanec. V svoje izdelke
oblači predvsem punčke,
toda kdo ve, če ne bo pri-
čela že kmalu plesti jopi-
ce in puloverje zase, pa za
starše...
N. G.
foto: EDI MASNEC
Bodice
Imam občutek, da bomo v bodoče
morali tudi vodilne l(adre opremiti z
garancijsiiimi listi.
Največ liozmetilie porabijo tisti, ki jim
smrdi delo.
Zakonske zveze bi bile bolj trdne ko bi
nekateri s takšno vnemo prali posodo in
perilo, kot perejo sodelavcem možgane.
Tudi administracija bi lahko imela svoj
zaščitni znak - kameleona.
Žal tudi letošnja zima ni prišla do živega
politiki cen.
Mnoge uslužbence v občinski in državni
administraciji bi lahko imenovali diplo-
mirani papirologi.
Kot kaže, si mnogi odgovorni domi-
šljajo, da se gospodarski uspeh ocenjuje
po številu črnih mercedesov.
MARJAN BRADAČ
Le predi, dekle predi
v prostorih knjižnice v Titovem Velenju je pred dnevi Kulturni center Ivan Napotnik
pripravil večer pod naslovom Le predi, dekle, predi. Nastopile so žene, pevke iz društva
upokojencev kot nekoč v davnih časih, ko so si z lepimi slovenskimi pesmimi krajšali dolge
zimske večere po kmečkih domačijah. Na mizi je bilo seveda vedno kaj za pod zob: suho
sadje, orehi, domač kruh in domače vino ali jabolčnik.
Prav takšen večer so obudile članice pevskega društva velenjskih upokojencev. Nastop
pa je povezovala Tajda Lekše iz Šoštanja. Na citrah je pevke spremljal Rado Kokalj.
LO
Obredna kava
Na koncu prisostvujemo
še tradicionalnemu obredu
pitja kave ali yagone. Ker je
ta obred še danes živ med
ljudmi, nas vodič prosi za
popolno tišino. Člani druži-
ne posedejo na tla, ženske in
otroci na eno stran, moški pa
okoli posode, v kateri se ta
pijača pripravlja. Na drugo
stran sede častni gost, poleg
njega pa mojster ceremonije.
Ob petju žensk in igranju na
razne instrumente, da moj-
ster povelje in eden od mo-
ških zlije iz steklenice, kije v
bistvu bambusova palica,
okrašena z zelenjem, v veli-
ko posodo, v kateri je že pra-
šek yagone, malo vode. Dru-
gi moški to malo premeša, in
če mojster misli, da je treba
še malo vode, da povelje. Ko
je yagona pripravljena, jo
eden od moških servira v po-
lovico kokosove lupine. Naj-
prej jo ponudi častnemu go-
stu, nato pa še mojstru. Pija-
ča je na pogled podobna
blatni vodi in že v najmanj-
ših kohčinah deluje kot ne-
k*akšno mamilo, ki povzroči
vrtoglavico. Kot sem že v za-
četku povedala, se prašek
yagone dobi iz posušenih ko-
reninic posebnega drevesa,
ki se posadi hčeram za doto
in dozori v šestih letih.
Vsakdo, ki obišče Fidži,
obvezno sliši za pleme Sa-
wau, katerega člani imajo
posebno moč, da lahko hodi-
jo po razbeljenih kamnih, ki
jih predhodno ure in ure se-
grevajo v ognju. Kako, da
jim ob tem noge ostanejo po-
polnoma nepoškodovane, ne
ve nihče. Legenda pravi, da
je v davnih časih mladi po-
glavar tega plemena šel lovit
jegulje. Namesto jegulje pa
je ujel škrata, v katerem je
prepoznal Boga duhov. Ta
mu je v zameno za svoje živ-
ljenje ponujal marsikaj, ven-
dar je mladi poglavar vse od-
klonil. Na koncu pa mu je
ponudil moč nad ognjem za
vse njegovo pleme in njiho-
ve potomce, kar je poglavar
sprejel.
Popoldne se vreme zvedri
in odpraviva se na ogled me-
sta, ki je precej veliko in po-
polnoma različno od ostalih
prestolnic Pacifika. Ob viso-
kih modernih zgradbah in ši-
rokih asfaltiranih cestah ima
človek občutek, da se počasi
vrača nazaj v civilizacijo.
Sprašujem se, kako to, da se
je v tako deževni klimi razvi-
lo tolikšno mesto. Odgovor
mi da lepo naravno prista-
nišče, kjer lahko pristajajo
največje ladje. Suva je ob-
vezna postaja vseh lukzuz-
nih ladij, ki vozijo petične tu-
riste na križarjenje po Pacifi-
ku. Mesto slovi po »duty
free« trgovinah, v katerih je
po sorazmerno nizkih cenah
moč kupiti najnovejša čuda
moderne tehnike. V turistič-
nih publikacijah čitam, da v
dneh, ko je tu zasidrana
kakšna ladja s turisti, ni var-
no kupovati, saj trgovci svo-
je kupce dobesedno odirajo.
Po dosti višjih cenah ponuja-
jo v glavnem manj vredno
blago, saj bo ladja zvečer iz-
plula in nesrečni kupec se
nima nikomur pritožiti.
Poleg moderne bolnišnice,
kamor sprejemno težje bol-
nike z vseh otoških držav,
ima Suva tudi svojo univer-
zo in tako postaja ekonom-
ski, politični in kulturni cen-
ter južnega Pacifika.
Nazai domov
Najino bivanje na Fidžiju
se počasi izteka. Ostane na-
ma samo še potovanje z avto-
busom od Suve do letališča v
Nandiju, to pa je okoli
215 km. Ta pot nam vzame 6
ur, saj je cesta asfaltirana sa-
mo v bližini obeh omenjenih
mest, vmes pa je makadam,
po katerem se vidi, da je tu-
kaj dosti dežja. Pokrajina je
precej razgibana; celo pot se
menjujejo krasne plaže, hri-
bi in doline. V planinskem
predelu mrgoli hudourni-
kov, cesta pa je na nekaterih
delih kar pošteno načeta. V
dolini vidimo, da vsi prebi-
valci žive v šotorih, ker jim je
huda poplava pred pol leta
podrla lesena bivališča. Iz
dolinskega dela zopet pride-
mo na gričke, ki so kilometre
in kilometre daleč zasajeni z
borovci. Šele zadnji dan to-
rej ugotoviva, kaj sva gledala
iz letala. Te plantaže borov-
cev so se tako dobro obnesle,
da je lesna industrija vedno
močnejša in počasi že pre-
rašča industrijo sladkornega
trsa. Ker avtobus pobira pot-
nike za letalo, oblezemo vse
hotele, ki jih ni malo in pot
postaja že kar utrudljiva.
Kljub temu pa imava v Nan-
diju pred poletom aviona še
nekaj časa in odpraviva se na
kratek sprehod po bližnjih
poljih. Tam naletiva na sku-
pino delavcev, ki nalagajo
sladkorni trs na vagončke. Iz
pogovora izveva, da traja že-
tev šest mesecev in v tem
času si morajo prislužiti do-
volj denarja za celo leto. To
je eno najbolj težaških del in
delavci v tisti vročini delajo
tudi po 12 ur na dan. Ko se
posloviva od njih, nama po-
nudijo olupljen kos trsa in
povedo, da ga je treba zgristi,
posesasti sok, kar ostane, pa
izpljuniti. Počasi odkoraka-
va proti letališki stavbi in
pridno žvečiva sladkorni trs;
ob tem pa ugotavljava, da
nama po celodnevnem cijaz-
jenju z avtobusom pravzprav
kar tekne, saj je zelo sočen in
osvežilen.
Potrošnikova kritika v
naših trgovinah še vedno
ne odmeva tako, kot hi bilo
prav, zato je mah človek -
potrošnik toliko bolj prese-
nečen, da ne rečem, kako
se mu enako stori, če kdaj v
kakšni trgovini slišijo nje-
gov glas.
Ob različnih preuredi-
tvah med posameznimi od-
delki, so si marsikje omisli-
li osrednjo blagajno tako,
da pri vsakem pultu proda-
jalke ne kasirajo. Tako so
naredili pred časom tudi v
Potrošnikovi blagovnici
Nova vas, pa pri tem poza-
bili vs^ na skromen pultek
ob s steklom zavarovani
blagajni, da bi na njem
kupci lahko napisali ček.
Kupci smo izrazih kon-
struktivno kritiko in pred-
lagali montažo poličko ob
blagajni - in glej ga vraga,
ni minil mesec dni, ko so
ob blagajno montirali še
poličko, na kateri je sed^j
mogoče z veseljem pisati
čeke in plačevati vsali dan
večje račune. Rekli boste,
malenkost. Res je, ampak
s^ se vsakdanje življenje
vendarle sestoji v glavnem
iz malenkosti, mar ne?
MITJA UMNIK