St. 245 Poeemezna številka 20 cent Letnik KLVIll — Oflul te ft L 9l — Edinosti, v Trata, *fca trn tfcdnlflhra ta MM 11« Naša kalvariia Kalvarija našega naroda v zadnjih letih se da priraerj&ti edinole s trpljenjem sorodnih nam Slovakov pod Madžarskim jarmom fja do konca svetovne vojne, toda tudi njih trpljenje zaostaja daleč za našim. Naša bol je neprimerno večja, ker so udarci proti nam hujši, ker nimamo nikjer nobenega zaščitnika in zagovornika in ker je zavest krivice, ki se nam godi, veliko bolj globoka in živa; Kar mora sedaj trpeti nas narod, je potrpel slovaški narod do pred kratkim, dasi ne v tako hudi in grozni obliki kakor zri. Trpljenje Slovakov opisuje v kričečih barvah tudi član tistega naroda, ki sedaj izvršuje enako nasilje nad našim narodom. Hda je obsodba postopanja Madžarov proti Slovakom- V it^ecezniku «L'Europa Orieniale», ki ga izdaja <-Istituto per 1 Europa orientale» v Riaia, je izšla razprava Tržač&na Gianija otcparicha o <-Slovak*h». Razprava je izšla tudi kot posebna knjižica in je ponatisnjena tudi v drugi izdaji njegove knjige «La nazioue c£ca». Stuparich opisuje preganjanja Slovakov in končuje s šolsko politiko Madžarov oapram Slovakom. «Že!ezni obroč se je zaključil s šolsko politiko. Madžari so imeli prečuden pojm o državni šoli. Ta poj m označujejo najlepše besede, ki jih je Izrekel ob neki priliki visok ogrski dos/ojanstvenik: Madžarska šola je silen stroj: na enem koncu se vrže vanj na stolne slovaških otrok, na drugem koncu se prikaže ravnotoliko Madžarov. Ne smemo se torej čuditi, ako je ta državna šola raztezala svoje lovke na vse strani in da je ustvarila čim dalje bolj gosto m režo, ki je postala končno prava mrtvaška rjuha, pod katero je umirala narodna duša slovaškega naroda. V izključno slovaškem ozemlju so prevladovale madžarske ljudske šole nad slovaškimi v razmerju 2 proti i. To je v resnici pomenjalo, da so bili slovaški otroci po veliki večini prisiljeni pohajati šolo, koje učnega jezika niso razumeli. Moralno trpljenje slovaških učencev in njihovih naj bo 1 j £ i h učiteljev se mora šteti med najhujšezločine, kijihjezagre-š i 1 madžarski narod proti pravicam človeštva; V primeru s tem niso tako hndi zločini, s katerimi se je sicer omadeževal madžarski narod, bodisi z gospodarskim tlačenjem, s krivičnimi procesi in z najrazličnejšimi p e r 3 e k u c i j a m i.» Naše trpljenje pa je stokrat hujše. Ne dve tretjine, vse naše šole, tudi v izključno slovenskem ozemlju naj bi bile italijanske; celo one, ki jih mi sami vzdržujemo, kakor naia zasebna šola pri Sv. Jakob«. In ta preobrat se ne Trii počasi kakor na Madžarskem, temveč z brutalno silo od dnei na jutri. Zločin, kigazagreiajonad nami italijanska vlada, je hujši kakor najhnjSi zločin Madžarov proti Slovakom. In kako so reagirali Slovaki proti Madžarskemu nasilju. Stuparich piše: «Slovaki so se zgraditi pod težo svoje boli; bolj sorodni kakor Čehi ruskemu značaju so sprejeli prokletstvo, ne da bi reagirali; krčevito so se držali one male tolažbe, ki jim je preosta-jala v okviru gotovih lokalnih običajev in v cerkvi, v kolikor ni ta služila politični gonji Madžarov, največkrat pa v beznicah, kjer so našli pozabljenje. Kakor je bilo ubogo in žalostno njih duševno življenje, tako neznatno in nboano je bilo tudi materialno življenje velike večine onih malih kmetov, ki so se o&leževali z dolgovi in ki so postajali sužnji židovskih oderuhov, ki so prišli iz Galicije sledeč svojemu šakalskem vohu». Ni5 položaj je še bolj težaven in grozen« Zdi se, kakor da bi bila italijanska vlada do plčice proučila besede, ki jih je pisal Stuparich. Kaiti dan za dnem slišimo pesem, da je naše ljudstvo mirno in indiferentno, da ga pa hujskajo njegovi voditelji. Ta pesem naj uspava naše ljudstvo, naj se z resignacijo uda svoji usodi kakor Slovaki. Pri tem pa so mu že vnaprej odtegnili vse, kjer bi lahko naiel vsaj trohico tolažbe. Prepovedana je slovenska pesem, prepovedana je slovenska beseda v zbrani družbi, da celo okinčan «maj» je lahko državi nevaren in znamenje veieizdajs/va. Tudi iz ceikve izganjajo naš jezik in slovenski duhovnik mora zapustiti svoje vernike in jih prepustiti tujcu, Id bo govoril ljudstvu v neznanem mu jeziku. Preostaja mu torej edino le še beznica, V alkoholu naj išče pozabljanja in — smrti. Res je, da zapirajo oblasti krčme z motivacijo, da jih je preveč. Zapirajo jih sicer, ako je krčmar naš človek, istočasno pa dajo dovoljenje za gostilno tujcu. Od umirajočega slovenskega ijudsfva naj žtvi in se obogati tujec. Naše ljudstvo naj bi umrlo, duševno in gospodarsko. In k o^lačsjo Šakali- Zavohali so mrhovino. Povsod trkajo na vrata agent je tujih denarnih zavodov in skoro vsiljujejo nevednemu kmetu posojilo Usoda, ki se nam obeta, ako se udarno z resignacijo, je grozna. Usojeno nam je ali umreti ali postati sužnji <— ščavi Ali odgovarja pesem, ki jo pojejo o nas Italijani, resnici? Ali bo res tudi naše ljudstvo postopalo enako kakor Slovaki'1 Na to bo odgovorilo ljudstvo samo. ki so bile otvorjene v zadnjih mesecih z oči vidnim namenom, da bi se novi odlok prehitel z ustvaritvijo »gotovega dejstva*. Istotako na predlog ministra za narodno gospodarstvo so bili odobreni odloki, ki se nanašajo na upravo državnih gozdov. Tozadevni ukrepi se delijo v glavnem na dva dela. V prvi del spadajo oni, ki se tičejo pokrajinskih gozdarjev, v drugega pa ukrepi o skrčenju števila osobja. Ti odloki vsebujejo tudi posebne določbe glede osobja in uradovanja v novih pokrajinah. Nadalje je bil na predlog ministra Cor-bino odobren odlok o zaščiti tipičnih vin proti ponarejevanju v Italiji in v inozemstvu. V isti namen je bil predložen zbornici poseben zakonski načrt že L 1921. Senat je sklenil nekoliko^ izprememb, vsled česar'je bil zakonski načrt zopet predložen poslanski zbornici dne 1& maja 1922. Politične razmere v zadnjih mesecih lanskega leta niso dovolile zbornici, da bi zakon končno odobrila, in ker se na drugi strani ne more predvidevati, kdaj se bo zopet vršila razprava o tej zadevi, se je vlada čutila prisiljeno, da izda zakon v obliki kr, odloka. Naio je ministrski svet odobril odlok obrtnih nadaljevalnih šol, odiok o izpremembi carinskega postopanja glede kamenega olja in končno odlok o boljši ureditvi in upravi potovalnih kmetijskih šol. Še vedno na predlog ministra Corbino je ministrski svet sklenil naio, da bo obstojalo v Italiji pet živinozdravniških visokih šol, in sicer v Milanu, Bologni, Pisi, Messini in Sassari. Ti dve poslednji se imata šele ustanoviti. Na predlog ministra za javna dela Car-nazza je ministrski svet odobril več ukrepov, ki se tičejo vpraianj, spadajočih v področje javnih del. Prvi odlok, ki je bil odobren, ureja gmotni m juridični položaj osobja, ki je uslužbeno pri javnih prevoznih podjetjih v zakupu. Dalje je bil odobren odlok o delovnem urniku in vrstitivi osobja javnih prevoznih podjetij v zakupu, odlok o znižanju železniških tarif za prevoz žvepla; odlok z določbami o socijalnem skrbstvu za osobje stranskih železnic, ki ni vpisano pri pokojninskem skladu, in odlok o avtomobilskih zvezah. Nato so bili odobreni še nekateri ukrepi, ki jih je predlagal minister za pošto in brzojav, nakar je ministrski predsednik zaključil sejo. Z današnjo sejo je bilo obenem zaključeno oktobrsko zasedanje ministrskega sveta, kateri je imel v enem letu 60 sej. »An« fiiistoKtl net preklical Izključitev Hauimi Rccca sirskega sveta Ukrepi & upravi kolonij — Upravne volitve v novih pokrajinah odSožene za nove tri masece — Discipliniranje hranilnic RIM, 13. Danes predpoldne ob 10. uri se je sestal ministrski svet k seji, katere so se udeležili vsi ministri, in sicer Diaz, Tliaon de Revel, Federzoni, De Štefani, Carnazza, Oviglio, Di Cesaro, Gentile, Corbino, komisar za trgovinsko mornarico Ciano in podminister v ministrskem predsedstvu Acerbo. Ministrski svet je najprej razpravljal o ukrepih, ki se tičejo italijanskih kolonij. Na predlog ministra za kolonije Federzonija sta bila odobrena dva odloka, katerih eden ureja gmotni položaj civilnih uradnikov, ki službujejo v kolonijah, drugi pa gmotni položaj oseb, ki vršijo po kolonijah vojaško službo. Dalje je ministrski svet sklenil na predlog istega ministra, da se dovoli 10 milijonov lir za vzpostavitev Mas-sane in drugih krajev v Eritreji, ki so bili poškodovani po potresu 1. 1921. Končno je bil odobren odlok, s katerim se zakon o rln«ce. RIM, 13. Včeraj se je sestal pod predsedstvom ministrskega predsednika Mus-solinija veliki fašistovskl svet. Takoj je prišla v razpravo zadeva Massima Rocca. Veliki svet je vzel na znanje ostavko izvršilnega odbora ter je nato preklical izključitev Massima Rocca iz stranke in jo iz-premenil v odstavitev od vsakega javnega delovanja v fašizmu za dobo treh mesecev. Nato je govoril Mussolini o načelnih smernicah, ki jih je veliki svet odobril. SmodniiDlco v Varfort zletela v zrak VARŠAVA, 13. Danes predpoldne ob 9. uri in pol je zletela v zrak smodnišnica, ki se je nahajala v gradu na severnoza-padnem robu Varšave. Mnogo oseb je bilo ubitih, število ranjenih je velikansko, gmotna škoda ogromna. Izjava romunske vlade o zaroti BUKAREŠTA, 13. Neka uradna nota izjavlja, da romunska vlada ne smatra zarote proti članom vlade kot manifestacijo kakega resnega gibanja. Novi nemiri ▼ Ponuja. Enajst mrtvih v Solin genu PARIZ, 13. Agencija Havas ima sledečo vest iz Dtisseldona: V Solingenu je prišlo do novih nemirov, v katerih je našlo smrt 11 oseb; 35 pa jih je bilo ranjenih. Mnogo skladišč je bilo oropanih. Angleške zased-bene čete niso še posredovale. V Hoechstu se je zbralo kakih 2000 brezposelnih delavcev pred občinsko hišo. Policija jih je razgnala, pri Čemer je bil en delavec mrtev in 10 ranjenih. Tudi iz Kolna in Hamborna prihajajo vesti o nemirih. V okrožju Es-sena je bilo oplenjenih več skladišč. Policija je rabila orožje. Po ulicah v Diissel-dorfu krožijo neprestano številne vojaške patrule na konjih in bicikljih. Nemčija vterjafe davke na alati podlagi BERLIN, 13. Nek odlok, ki bo stopil jutri v veljavo, določa, da se bodo plačila davkov, zapadlih od 1. septembra, naprej morala izvršiti na podlagi odgovarjajoče vrednosti v zlatu. Odlok ima obenem določbe, ki greda za tem, da se davčni sistem poenostavi, j Pooblastilu zakon sprejet BERLIN; 13. Poslanska zbornica je odobrila z večino 316 glasov proti 24 pooblastim zakon. Za sklepčno glasovanje e bila potrebna prisotnost 305 poslancev. Zoseđffiije iDgoslovenske skupštine zaključeno Seja ministrskega sveta — Protič proti Pašiču ' BEOGRAD, 13. Narodna skupščina je včeraj razpravljala o predlogu vlade, kako naj se tolmači § 30. zakona o sodnikih, ki se tiče starostne meje sodnikov v Srbiji Vladni predlog je bil sprejet. Nato je skupščina prešla na prošnje in pritožbe, na kar je predsednik izjavil, da je delovni program izčrpan ter se parlament odgodi do 19. oktobra. Prihodnja seja bo sklicana primernim potom. Snoči od 17.30 do 20.30 se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo izključno o notranjepolitični situaciji Pašić je zaslišal mnenje vseh ministrov, kako stališče bodo zavzele posamezne skupine v novem parlamentarnem zasedanju. Diskutiralo se je o vseh možnih slučajih grupiranja današnje opozicije. Vlada še ni na jasnem, ali bodo Radićevci prišli v Beograd. Prevladuje mnenje, da ne pridejo. Danes popoldne ob 4. uri bo ime! ministrski svet zopet sejo, na kateri bo razpravljal uredbo o razvrščanju uradnikov v kategorije. Kakor poroča «Tribuna», je predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič te dni posetil Stojana Protiča. Poset je trajal neobičajno dolgo. «Tribuna» izjavlja, da more soditi, da Ljuba Jovanovič Protiću m bil poslan s pooblaščenjem Nikole Pa-šiča, temveč je delal na svojo roko, pri čemer je hotel doznati, pogoje, pod katerimi bi se Protič vrnil v radikalno stranko. . Včerajšnje «Novosti» objavljajo izjavo Stojana Protiča v zvezi z vestmi, da se namerava vrniti v radikalno stranko. Protič izjavlja, da* si Pašič o tem naj ne razbija glave m ne plaši. Pašič je med seboj in njim zažgal vse mostove in da Protič nima mesta v radikalni stranki, dokler je v njej Pašič in dokler bo radikalna stranka vodila tako škandalozno politiko, kakor jo danes uganja vodstvo stranke. Pašič torej popolnoma mirno lahko piše, predlaga in izvede zakon o Panteonu, ki mu je oči-vidno tako priraste! na srce, da ga pri rupcija in režim dvoličnosti, kateremu tako dostojno predseduje. — Protičeva izjava je napravila v javnosti veliko senzacijo. Dr. Korošec pri kralju BEOGRAD, 13. Sinoči je bil od 7. do pol 8. v avdijenci pri kralju posl. Korošec. Minister Peleš v Zagrebu in Ljubljani BEOGRAD, 13. Minister socijalne poli-tike dr. Peleš je snoči odpotoval v Zagreb in Ljubljano. Zatrjuje se, da ima dr. Peleš misijo, da v Zagrebu izve. ali bodo Radićevci prišli v narodno skupščino, v Ljubljani pa, da poskusi izmiriti radikale, ki so se razcepili. Krst jugoslovenskega prestolonaslednika BEOGRAD, 13. Vlada je dobila obvestilo, da odpotuje kum prestolonaslednika vojvoda York s soprogo 18. t. m. iz Londona, kamor se vrne 23. Povodom krsta bo imenovanih mnogo višjih oficirjev, 30 polkovnikov pa za generale. Včeraj so na dvoru praznovali rojstni dan grške kraljice Elizabete. Angleški tisk o vsedržavni konferenci LONDON, 13. Diplomatični sotrudnik lista <'Daiiy Telgraph» je mnenja, da se bo državna konferenca zopet bavila z dogodki v Janini in na Krfu. V tem primeru bi utegnil biti sprejet kak predlog, tičoć se Društva narodov. List «Morning Post* piše v svojem uvodnem članku: Naše prijateljstvo z Italijo je eden temeljnih kame-nov naše zunanje politike in mi ne vidimo, da bi bil lord Robert Ceci! v svojem četrtkovem govoru na državni konferenci dovoljno upošteval ta britanski interes. «Morning Post* zaključuje, da je velike važnosti za Anglijo, da vzdrži najboljše odnosaje z velikim narodom, ki je bil vedno dober prijatelj Velike Britanske iti ki bo to, kakor je upati, tudi v bodoče. Proti doseljevanju v severni del Zedin jenih držav PORTLAND (Oregon), 12. Kongres delavske zveze je sprejel predlog, kateri zahteva od vlade, naj izda bolj stroge zakone tem ne moti niti reško vprašanje niti ko-'proti doseljevanju. Proglas novega odbora Političnega društva „Edinosti" v Gorici rlrjičfva «Edi- >d naslovom NutI UJLV,. ^otiH*, nost» v Gorici je izdal po< «Pozdrav novega odbora® proglas, v katerem razvija program svojega bodočega delovanja. Proglas je mestoma polemičen. Naglaševanje, da «brez enotnega in popolnoma složnega duha voditeljev goriškega društva je v današnjih razmerah vsako uspešno, koristno in plodovito delo izključeno», bi gotovo imelo med našim ljudstvom popolnoma drugačen učinek nego ga more imeti po dogodkih na zadnjem občnem zboru goriškega društva. Ravno tako so polemična mesta, kjer se govori o ^pozabljanju* in «nedoslednem izvajanju štirih osnovnih programatičnih misli. To povdarjanje vsebuje očitek, ki mora biti naperjen proti tej ali oni strani. Mi pa je ne vidimo, ki bi ga zaslužila. Teh pripomb nismo zapisali iz kakega borbenega razpoloženja proti komurkoli, temveč v prepričanju, da pridemo v našem političnem življenju zopet do onih trdnih in zdravih razmer, ki so nam z ozirom na naš veleresni položaj neobhodno potrebne, le po gladki poti, ki bo prosta vsakih očitkov in na-sprotstev. To je pot, ki pripelje do «enot-nega in popolnoma složnega duha» v najširšem pomenu te beđede vse naše ljudstvo. Združitev vseh naših sil v tako enotnem in složnem duhu je, kar potrebujemo v sedanjih resnih razmerah, ki jih preživlja naše ljudstvo. V naslednjem priobčujemo proglas v celoti s še to pripombo, da se z njim — razen z omenjenim in še par drugimi polemičnimi mesti — popolnoma strinjamo. Proglas se glasi: je v današnjih razmerah kc~ Vprašanje ogrskega posojila pred repara-cijsko komisijo PARIZ, 13. V začetku prihodnjega tedna >o reparacijska komisija proučila vprašanje, tičoče se ogrskega posojila. — O dogovorih z ruhrskimi industrijci glede zo-petnega pričetka dela in dajatev premoga ni reparacijska komisija prejela še nika-icega obvestila. Pozdrav novega odbora! «Novi odbor političnega društva «Edi-nosti» v Gorici prevzema vodstvo političnega življenja dežele v zelo burnih in resnih časih. Ko pošilja goriškemu ljudstvu svoj prvi pozdrav, se zaveda v polni meri težke odgovornosti, ki jo je vzel ob izvolitvi nase. Kajti slovensko ljudstvo koraka skozi najtežjo in najnevarnejšo dobo svojega povojnega življenja. Kar so naši očetje v dolgih in napornih bojih in z neštetimi žrtvami sebi in nam priborili, je danes ogroženo in se pod težkimi udarci vladne politike maja že v svojih temeljih. Kakor še nikdar prej je danes potrebno, da strnejo goriški Slovenci vse svoje sile in branijo v nezlomljivih enotnih vrstah svojo narodno in kulturno posest. Trenutki, ki jih doživljamo, so zgodovinske važnosti, slovensko ljudstvo prestaja veliko krizo svojega narodnega življenja. V teh dneh preizkušnje se bo izkazalo, koliko moralne sile, koliko požrtvovalnosti in možatosti tiči v goriških Slovencih. Izid vsiljene nam borbe je odvisen od zrelobe in brezpogojne discipline ljudstva, odvisen je pa tudi od poštene in pravilne politike njegovega vodstva. Možje, ki stoje v teh resnih časih na Čelu politične organizacije goriških Slovencev, morajo vedeti, kaj hočejo, imeti morajo jasen in določen program, ki ga je treba z enotnim duhom ener-I gično izvajati Brez enotnega in popolnoma • složnega duha voditeljev goriškega društva ,vsako uspešno, OriSiuu m pluUuvtiv jtiu ---- Kaj je s programom novega odbora? Novi odbor izjavlja, da stoji odločno in nespremenjeno na programatičnem stališču, ki so ga sprejele vse primorske stranke leta 1920. v «Narodnem domu* v Trstu, ko so se zedinile k skupnemu političnemu delu v novi državi. Narodna, krščanska, socialna in demokratična misel, ki je združila v tistem zgodovinskem trenutku vse predvojne stranke v enoto, je program, katerega se hoče novi odbor trdno in dosledno držati v vsem svojem delovanju. Štiri velike smernice, katere so se začrtale leta 1920. javnemu življenju primorskih Slovanov, so novemu odboru svete in nedotakljive. Te štiri programatične misli, ki so se večkrat pozabljale in se mnogokrat niso dosledno izvajale, tvorijo neločljivo živo enoto, od katere se ne more odtrgati in zanemarjati noben del, ako nočemo škodovati ljudstvu in ogrožati bodočnost naroda. Novi odbor nima k tem štirim smernicam nič dodati, od njih ne more nič odvzeti, njegova naloga je le, da jih izvaja. Narodna misel Slovenska narodnost je najbolj očitna, najbolj mogočna vez, ki druži naše ljudstvo. Ista kri se pretaka po žilah in se preliva v srcih vsega naroda. V razumnikih in preprostih ljudeh, v gospodarjih in delavcih, v starcih in otrocih, v duhovnikih in kmetih, v uradnikih in obrtnikih, v možeh in ženah, fantih in dekletih, v bogatinih in revežih, v vseh valuje slovenska kri in utriplje slovensko srce. Radi slovenske narodnosti ves boj proti nam. Slovenski kulturi, brez katere bi nehali biti narod, se ne moremo in ne smemo odpovedati. Nalogo, katero moramo izpolniti v zgodovini človeštva, moremo vršiti le kot Slovenci, ker nas je Bog poslal v zgodovino kot Slovence. Le v svojem jeziku so ljudstva ustvarjala kulturo, le v svojem jeziku so živela in se razvijala, brez njega so vsa brez izjeme umrla. Zato smatra odbor političnega društva «Edinosti» v Gorici obrambo slovenskega jezika in slovenske narodnosti za problem življenja in smrti našega ljudstva. V mnogih stvareh je mogoče popuščanje, je mogoč kompromis, v vprašanju kulturnega obstanka polmili-jonskega naroda je kompromis izključen. Zato bo politična organizacija goriških Slovencev branila pravice slovenskega jezika v uradih in vseh javnem življenju, branila bo predvsem slovensko ljudsko šjIo, od katere ne more niti za las pod nobenim pogojem odstopiti. To je smernica, katere se moramo držati brez ozira na žrtve in nevarnosti, ki grozijo nam in narodu. Za pošten rod! Druga velika smernica, proglašena leta 1920. v Trstu, je krščanska družina in krščanska vzgoja novih rodov. Kako plodovita in silna je bila ta misel« uvidevamo vedno jasnejše in globlje, čim Pisme iz JugostevHB Ljubljana, dne 11. oktobra 1923. Radikalnemu režimu gre dobro, nepričakovano dobro. Kljub temu, da ima radikalna vlada v skupščini za seboj samo 126 poslancev, 187 pa proti sebi, je vendarle skupičina brez večjih nepriHk dovršila ves od vlade ji postavljeni program in celo skrajno nepopularen zakon o novih taksah je bil srečno izglasovan. Pravilno je konstatiral poslanec Divac. da je to tudi krivda opozicije, zlasti Radičeve stranke, ki v tujini protestira proti režimu, mesto da bi ga vrgla v Beogradu. Izgledalo je sicer, da ne bo šlo vse tako gladko in zlasti demokratsko časopisje se je ■a vso moč trudilo, da to mnenje kolikor mogoče razširi, toda končno je radikalna vlada, in pripominjam, da niti ne s prevelikim trudom, premagala vse težkoče. Pomirila je kmetske oponente v radikalnem klubu in žrtvovala ministra Lazo Markoviča, proti kateremu je bilo med srbskimi kmeti največje Ogorčenje. Čisto naravno. Markovič je bil minister pravde in je kot tak upravljal vojno odškodnino. Znano pa je, da naša država dobila dosedaj na račun vojne odškodnine skoraj le materjalne dobave in le nekaj nad 200.000 zlatih mark v denarju. Srbski kmetje so dobivali za to mesto denarja le obveznice, s katerimi pa jim je bilo vsled raznih oderuhov in sleparjev le malo pomagano. O Lazi MarkoviČu pa pišejo beograjski listi, da je sedaj trideset kraten milijonar, pa čeprav zapravi v eni noči preko 10.000 Din. Iz teg£ je nastala asocijacija, da se bogati minister na račun kmetov, kar so seveda opozi-cijonalne stranke pridno uporabljale^ Sedaj pa se vračajo kmetski radikalni poslanci, na čelu jim Rankovič domov kot oni junaki, ki so vrgli Markoviča. Kaj ne bi glasovali za takse, če je pa za to ceno vržen glavni nasprotnik kmetov, pa se morejo slaviti kot zmagovalci korupcije in ko so poleg tega dosegli, da je srbjanski kmet oproščen od večine taks. Premagan pa je bil srečno tudi odpor Dže-mijeta. Kaj so dobili turški poslanci za svojo podporo vlade, se natančno ne ve, ker imajo džemijetski poslanci to lepo lastnost, da ne tratijo v skupščini časa z govorjenjem. Med njimi ni namreč nobenega posebno zmožnega poslanca in niti ne skromnega govornika. Poskusil je sicer nekoč eden izmed njih govoriti, pa je bila njegovi sestri vsled v tihotapljenja naložena kazen 10 milijonov dinarjev odpuščena. Pomoč ostalih Turkov pa bo najbrže plačala agrarna reforma v južni Srbiji, ki bo izvedena tako, da se bodo turški begi oddahnili. ^H ^^H BH ^H Tudi Nemci so pridno frondirali in storili so pitev ljudstva. V prvi vrsti pa mora iti, vse da SWOJO pomoč dražje prodajo. Ope-pomoč najrevnejšim, najbolj zanemarjenim tovano so glasovali proti vladi, ali se absenti- 1 slavnejše in obupnejse postajajo razmere tM naše ljudstvo. V naši deželi se je utrdilo FpJoČDo prepričanje, da more le pošten in [□oralno krepak roa prenašati velike krize rroje zgodovine. Kjer ni poštene in resne irzgoje, kjer ni trdnih in nepodkupljivih tnačajev, tam ni zvestobe, tam ni odpora, lam ni žrtev in ni idealizma ne v osebnem fn ne v narodnem oziru. Naše ljudstvo se mora duševno preroditi, biti mora zdravo do svojih temeljev, ako boče obstati. Novi odbor izjavlja, da so plo venske družine korenike, iz katerih raste in se razvija narod. Če so gnile korenike, je gnilo drevo, so gnile veje, so gnili ysi sadovi. Kakršna družina, taka vas, taka fležela, tak narod. Pri ognjiščih slovenskih Hružin se kuje usoda našega naroda. Z železno doslednostjo moramo delati na to, da oživi med našim ljudstvom ideal poštene in značajne krščanske družine, ideal moralno zdravega in duševno krepkega slovenskega pokolenja. Pri tej priliki izjavlja novi odbor, da živimo v časih, v katerih se mora ljudstvo v polni meri zavedati svojih dolžnosti. Resen čas zahteva resnih ljudi. Zato moramo napovedati boj pijančevanju, brezumnemu zapravljanju in veseljačenju, voditi moramo neizprosno borbo proti plesni kugi, ki je moralni, gospodarski in narodni grob našega ljudstva. Le trezni, varčni in resni narodi so se vzdržali, vsi drugi so propadli. Treznost, .varčnost, značajnost in poštenost so ideali, ki naj svetijo našemu ljudstvu. _ Socialna misel Tretja smernica skupnega programa primorskih strank je bila socialna ideja. Ni treba mnogo razpravljati o življenskem pomenu socialnega gibanja za naše ljudstvo, Kakor je vsako narodno delo brezuspešno, ako ni ljudstvo moralno krepko, ako ni zdravo in značajno, tako je tudi narod zapisan pogubi, ako ni gospodarsko trden in samostojen. Ljudstva, ki ječe v gospodarski odvisnosti, so nesposobna za resen politični in kulturni napredek. Kjer je revščina, tam ni samozavesti, tam ni odločnosti, tam ni kulture. Zato je dolžnost vsake politične organizacije Slovencev, da dela z vsemi silami na gospodarsko okre- iti veniji nobenega mandata in ravno razvijajoči se operetni boj radikalnih slovenskih prvakov jim jemlje upanje, da bi si v prihodnjih volitvah priborih mandat. Tcda iz državnih ozirov je ta korak radikalov skrajno škodljiv, ker po nepotrebnem tira večino slovenskega naroda v skrajno opozicijo. Enako zgrešena je tudi druga dalekosežna namera radOcalov, da se imenujejo tudi za avtonomna prestolna mesta veliki župani. Brez potrebe se s tem izziva odpor. Se nekaj o Radiču. Njegova londonska pisma so izostala in sicer ravno v času, ko bi bila njegova pojasnila najbolj potrebna. Beograjsko «Vreme» poroča namreč, da je doživel Radič v Londonu popolen neuspeh in da je tista «ne- ka» diplomatka, ki da se je zavzela zanj, me-tresa urednika Ste eda. Jugoslo venom je ta rojena Italijanka v slabem spominu, ker so za časa mirovnih pogajanj njene intrige zelo škodovale jugoslovenskemu stališču. « Vreme* pripoveduje dalje, da se je Radič predstavljal v Londonu kot predbojevnik jugoslovanskih katolikov. Pa ga je bivši poslanik dr. širarak v angleških katoliških listih temeljito demontiral in pojasnil « katoličanstvo* Radiča, ki je postavil kot ideal države ono državo, v kateri se bo vladalo «bez fara ižandara». Rastejo radikali — pada Radič, strankar nadomešča strankarja, kdaj pride vrsta na pa-triotičnega državnika! O. P. DNEVNE VESTI in zapuščenim delom naroda, ker so oni predvsem podpore potrebni. Premožnejši sloji ne potrebujejo te pomoči in si znajo sami pomagati. Zato izjavlja novi odbor političnega društva «Edinostih v Gorici, da smatra za eno svojih prvih dolžnosti podpirati delovne stanove dežele: kmeta, delavca, obrtnika in uradnika. Premožni stanovi morajo v interesu narodne celote te težnje podpirati. Socialna ideja je pri Slovencih temeljni predpogoj gospodarskega napredka, ker je slovenski narod skoro v svoji celoti narod rali v kritični situaciji s sej, toda v odločilnih trenutkih so šli vedno z vlado. Ko je opozicija zaradi tega Nemce napadla in jim je poslanec Pucelj očital, da je nečastno za nemški narod, da za par paralelk predajajo sebe vladi, je vprašal poslancc Moser, če jim preskrbi on paralelke. Bistvo vse nemške politike je namreč v utrditvi nemške nacijonalne misli. Bo-jgati vojvodinski in zemunski kmetje, dalje Proti kulturnemu nasilju nad našo šolo Oftas ljudstva Is S v. Križ a pri Trst u je prejel urad našega političnega društva naslednji protest, naslovljen na kr. prefekturo in podpisan od 60 očetov: Slovenski starši šoloobveznih otrok iz St. Križa pri Trsta ogorčeno protesta jemo proti nezaslišanemu kulturnemu nasilju, ki se hoče izvršiti nad našo slovensko deco s tem, da se v našo slovensko šolo hoče uvesti splošen italijanski pouk! Nikakor ne nasprotujemo temu, da se v slovenskih razredih poučuje tudi italijanski jezik kot predmet, toda pouk naj ostane na podlagi materinega jezika, kajti le na ta način je mogoče, da služi šola svojemu vzvišenemu namenu in doseže najboljših uspehov. Svoje otroke smo vpisali v slovensko šolo. Zato tudi zahtevamo, da ostanejo v slovenskih razredih in da poučujejo v teh slovenski učitelji! Ne moremo dovoliti, da nam kratite nase svete pravice, ki nam gredo po božjem, naravnem in človeškem zakonu! Vox populi, Dei! vox Dajte nam, kar le dala ram Krivična Avstrija!! razrednica, ta je 2e italijanska; dvorazrednica ,bo k letu itd. Saj se da to tako enostavno pre-računiti. Kaj se tedaj nasajate? Slovanske učitelje, da preganjamo, pravite. Saj ni res! Vi vendar nc boste zahtevali, da nastavimo v ital. razredih (kakor so letos vaši prvi in bodo k letu drugi itd.) slovanske učitelje! Mi teh tudi nismo odslovili, (šol. skrbništvo je to vest kategorično zanikalo!), samo plač jim nismo nakazali s prvim tega meseca. Ljubi Slovenci, kdo bo pač plačal človeka, ki ne dela, ker nima več dela? Če so odšli, je njihova stvar. Slovenskih srednjih šol vam nismo zaprli. Te se bodo same ob sebi uničile, ko ne bo več slov. ljudskih šol. Judi to se da z lahkoto preračunati. Torej, kaj se nasajate, da smo vpeljali ital. 'učni jezik v vaše iole- Saj ni res! Le v prve razrede smo ga uvedli, in to je vendar malenkost! Kdor je bebec, bo to razumeli Res pa je, da bo sedaj dobremu slov. ljudstvu, ko polagoma izginejo slov. učitelji, nekaj manjkalo. rIn to so dobri duhovniki! O dobroti duhovnika smemo soditi le mi in ne ljudstvo in ne cerkvena oblast. Zato bomo posvečali od sedaj naprej, ko se otresemo tako zlepa slov. učiteljev, posebno pažnjo dušnim pastirjem med vami, ljubi Slovenci. Oj, kolika je naša skrb za vas! Pa še godrnjate, da vam ni dobro, da gre vse narobe! Dober duhovnik v prvi vrsti ne sme biti slovanskega rodu; slov. duhovnik je zver v ovčji koži, ki vas bo prej ali pozneje raztrgala. Tega pa mi ne dopuščamo. Veste li, kakšen bodi vzoren dušni pastir? Niste li še nič čuli o Don Abbondiju («Promessi sposi»). Vidite, ta je bil pravi «p!evan^>, ki se v strahu za svojo kožo ni nikoli potegoval za dušno in gmotno dobrobit svojih ovčic. Vidite, takih duhovnikov vam res manjka! Pa sc bo tudi to kmalu obrnilo na bolje. Najprej je seveda nujno potrebna korenita sprememba na Ali živimo v prcsvitljenem veku? Ali živimo v kulturni državi? AK smo svobodni državljani? Boril sem se za svobodo in prostost skupno z italijsnsko vojsko — a kakšno ----- , , ^ , svobodo imamo jmz in moja družina, j goriški naaškofovski stohci. Slovenskega nad- T Julijski ; škofa homo odstranili in Če ne dobimo drugega. pa prevzame njegovo čast kak član našega uredništva. (Na njegovo veroizpoved ne bomo vpričo velike nevarnosti ravno natanko gle- Šolski rop se nadaljuje Kakor smo poročali o Skednju, tako se je dogodilo, v kolikor imamo jaforcnaciie, v ljudskih šolah v Barkovljah, Rojanu, Sv. Ivanu, Katinar- in Trebčah; Otroci slovenskega prvega razreda so bili uvrščeni v vrste dva po dva ter odvedeni v italijanski šolo. Ta «reforma» se je izvršila na podlagi pisanih odlokov, katere so dobili Sol-i ski voditelji v roke. Ljudstvo je povsod skrajno ogorčeno nad tem nezaslišanim postopanjem, ter drži otroke doma; noče jih pošiljati v šolo. Pri Sv. Ivanu sc je gor? označena «reforma» izvršila predvčerajšnjim, v petek. Ko so matere za to zvedele, so pritekle v šolo ter jokaje prosile, naj se jim vrnejo otroci. Neka mati je šib k voditelju italijanske šole ter zahtevala izročitev svojega otroka povdarjajoč, da ga je vpisala v slovensko šolo in da ji pravice nad otrokom ne sme nihče kratiti. Šolski voditelj ji je nato cinično odgovoril, če hoče pošiljati otroka v slovensko šolo, naj gre v Jugoslavijo. Žena, okoličanka, je na* to protestirala, da je tu doma, da so njeni dedje in pradedje od davnih časov tu živeli; tedaj jo je dal šolski voditelj kratko- . malo odstraniti. — In pri takih dogodkih prihaja «Picco!o» s farizejskim vprašanjem; Čemu se Slovenci jezite, saj gre le za reformo šolstva, ki bo izvedeno v vsej Ita-liji? Dokler gre za tehnično reiormo, smo pripravljeni POTRPETI skupno z — italijanskimi stuiši. Toda pri naših otrocih ne gre za reformo, gre za kulturen rop! In tu se «PiccoIo» čudi, če protestiramo. Lc barbar se more temu čuditi! — F adi kronike omenjamo junaštvo italijanskega učitelja v Barkovljab Belgrano (ex Oblak). Prišel je v višji slovenski razred, v katerem se je bil pred njegovo uro vrši! slovenski pouk. Neki učenec je imel še slovensko knjigo na klopi- Ko je Belgrano io opazil, je pograbil knjigo ter jo zalučal po razredu, tako da so listi leteli po vsem razredu. Krasna slika za nedolžne otročiče. Lepo jih vzgajate. Kje je tisfn pesem o zbližanju plemen, o pobratenju, h kateremu ste Vi; gospoda na£i gospodarji, baje tako pripravljeni? Junaška silita je to: odrasel človek, ki zahteva zase naslev omikane a, ki je zaščiten od naučnega nu- revnlh stanov. Naš socialni in narodni Ho« tvorita enoto, ki se ne more, ne sme m ne da ločiti. Demokracija To je četrta smernica, sklenjena leta 1920. v Narodnem domu v Trstu. Ideja demokracije je pognala globoke korenine v našem ljudstvu, prekvasila popolnoma nemški inleligenti, industrijalci in trgovci so sigurno s to politiko zadovoljni, ker so kapitalistični krogi običajno pač za vsako vlado, samo če jih ta sprejme. Drugo vprašanje pa je, če so s to politiko zadovoljne tudi široke mase nemiLod* ----. j'11 ^V3^ tako v zmoti, ko se je odločil, da izdaja ^Slobodni Dom* tudi v nemški izdaji. Prav verjetno je, da bo njegov *Freies Heim» pomagal lomiti nemško enotnost. Na ta način bi vršili radikali, kakor se to čudno sliši, s svojo zvezo z Nemci protinemško politiko. Pa ne samo v skupščini, tudi drugače imajo ________ _______f r_________________ radikali srečo. Bolgarska, ki stoji stalno tik __________^____________ slovensko dušo in'se*^spojila z našo zgodo- 'pred revolucijo, ni v stanu vznemirjati Jugo- ^ pokorimo. AH nas hočete nagraditi za vino. Politični in kulturni razmah sloven- j sfavije. Številni bolgarski zemljedelski in ko- f naJc vr|CJ^e državljanskih dol- skega narodase je zvršil istoča^o z raz- ^~ mahom demokratične misli v Srednji Evro- maked;nslvujuščim. Bolgarska je izgubila pri-pi. Ko je demokracija v Srednji ilvropi na- Yjaino moč in to je eden vzrokov, da nastopa nredovaia, so z njo Slovenci napredovali, prebivalstvo z vedno večjo odločnostjo proti ko je nazadovala, so z njo nazadovali četašem in da doživljajo ti poraz za porazom. Slovenci. Demokratična misel je postala Južna Srbija, najbolj ranljiva točka srbskega režima se tako polagoma urejuje, pa čeprav le kakšno svobodo imajo moji rojaki v Julijski Krajini? Italija&i so nam obljubljali ob okupaciji na velikih slovenskih letakih več svobode in več pravic, kakor nam jih je delila Avstrija. Ali ste pozabili na tiste obljube? Kje so naše pravice? Državljani v vseh državah imajo pravice in delžnosti. Mi Slovenci v Julijski Krajini pa naj bi postali popolnoma brezpravni. Kaj hočejo dragega, ko nas pač itamfrmnn nroiuiti pr» vice, pravice do slovenske šole za naše otroke. Nimamo zakonitih pravic in dolžnosti, temveč edinole dolžnosti. Zato nismo državljani, temveč le raja trpinčenih pod-ložnikov. Plačujemo davke in naši mladeniči služijo kralju, vsem ukazom, vsem odredbam sestaven del našega kulturnega življenja. Primorske stranke so ravnale leta 1920. v duhu slovenske zgodovine, ko so proglasile demokratično misel za eden izmed temeljev našega javnega življenja. Te smernice se hoče novi odbor dosledno in zvesto držati. Zanj pomeni demokracija načelno enakopravnost vseh članov našega naroda. Naj bo gospod ali revež, izobražen ali neizobražen: vsi imajo enako pravico odločevali v našem javnem življenju. Vsak nasvet, vsak pameten predlog, naj pride odkoder koli, se mora vpoštevati. Demokracija pomeni oblast in kontrolo ljudstva nad svojimi političnimi organizacijami, pomeni brezpogojno disciplino m pokorščino voditeljev, pomeni vzgajanje naroda k politični zrelosti, da postane gospodar svoje usode, ki samostojno urejuje in vodi svoje življenje. ,. - - Poziv goriškim Slovencem! ~ To so programatične misli, na katerih mora graditi novi odbor svoje delo. Te v skromnih mejah Sicer pravijo Bolgari, da ni niti njihov namen izvajati proti Jugoslaviji kakršnekoli sovražnosti. Tako je dejal ministrski predsednik Cankcv ob priliki zopetne otvoritve bolgarsko-jugoslovenskih pogajanj v Sofiji, da se mora v Nišu započeto zbližanje med kraljevino SHS in Bolgarsko v Sofiji dokončati in to vsled ideje balkanskega slovenstva. Vseeno je, če so bile te besede bolj izraz diplomatične vljudnosti, ko pa resničnega prepričanja. Besede so padle in ozadje ideje balkanskega slovanstva je tako bogato, tako ^jasno, da mora ta ideja stalno pridobivati na pristaših. Pa še v enem oziru imajo radikali brez dvoma srečo. Dobrega finančnega ministra imajo in deflacijska politika Dr. Srojadinoviča je najboljši agitator za radikalno stranko. Zlasti pa še, ko propagirajo njihovi glavni nasprotniki, demokrati, politiko tiskanja novih bankovcev. Ali se je to zgodilo iz samega opozacijonaliz-ma, ali iz sramu pred fiaskom PiavšiČeve va-lutarne politike, ali pa vsled vpliva prečanskih bankirskih krogov, o tem nočem razpravljati. Brez dvoma pa je, da je demokratska ataka na ideje koreninijo v ljudstvu, so vzraslle iz j finančno poliiiko radikalov brez učinka in ra- __' — -r —___" " „_! Z - - 1 _ ! a n i-. U ćr> ' J "1___1 _ __ — A m a «* L 11 «-1 «T» 1/1 lr rnrfi nnn A njegovega življenja, iz njegovih potreb, iz njegovega značaja in njegove zgodovine. Nedeljena enota teh idej tvori narodni program primorskih Slovencev. Novi odbor izjavlja, da se bo narodnega programa zvesto držal in ga dosledne izvajal. Toda vse njegovo delo bo brezuspešno, ako ga ne bo podpirala živa požrtvovalnost goriškega ljudstva. Zato ne dela novi odber ob svojem nastopu nobenih javnih obljub. Od vas, goriški Slovenci, je odvisen uspeh, napredek in procvit naše politične organizacije. * Pozivamo vas, da se oklenete v teh burnih časih z vsem srcem političnega društva »Edinosti* v Gorici, da se zvesto držite edine legitimne politične organizacije goriškega ljudstva in ne omagate v teh težkih dneh. Duh discipline, duh zvestobe, duh ljubezni naj nas strne v krepko enoto, kljubujočo vsem viharjem usode. Tebi, goriško ljudstvo, pošiljamo ob nastopu svoj prvi pozdrav! Odbor političnega društva «Edinosti« v Gorici Roiaki! Ne zabite ne Šolsko društvo! dikalom samo v korist, zakaj široki krogi bodo šli vedno s tistim, ki ne ustreza bankirjem. Zlasti pa vse pairijotično uradnišivo, ki ve, da ;nore edino Ic dvig val:;ic povzročiti padec cen, kar je predpogoj zboljšanj njihovega ma-terijalnega položaja. Radikalom gre iorej dobro in izgleda, da jim je sreča stopila v glavo. Njihove odredbe niso več tako previdne, ko prej in brezobzirno izvajajo načrte, kakor da bi hoteli poostriti položaj V tej meri, da bodo edini izhod — nove volitve. Izgleda, da o novih volitvah radikali resno premišljujejo. Na eni strani raste razdvojenost v demokratskih vrstah tako zelo, da mislijo radikali, da je prišel že tisti čas, ko bodo mogli pri prvih volitvah popolnoma zmagati demokrate in pomnožiti število svojih poslan-pev na 150. Še iz drugega vzroka morajo biti radikali za skorajšnje volitve. Po njihovem mnenju se morajo vršiti volitve, predno so zem-ljoradniki v stanu organizirati sebe tako, da prično odločilno borbo z radikali. Visoka starost Pašiča je končno zadnji argument za skorajšnje volitve. Jasno je torej, da niso radikali tako slabi politiki, da bi šli v volitve, potem ko je skupSčina izglasovala samo neprijetne zakone. Ko bo skupičina dala tudi nekaj medu. potem je podlaga za prelom storjena in nove volitve bodo odločile o nadaljnjih bodočnostih radikalnega režima. Ti računi bo morebiti vzrok, da so radikali 1 sklenili opustitev ljubljanske teološke in medi- znosti z dekreti in zakoni, ki nam ukazujejo, naj izvršimo samomor?! Plačujemo davke tudi za lole — a šole nam zapirajo! Ali naj plačujemo Šolski davek zato, da bo šola jemala naSim otrokom njihov jezik? Ali je vaše početje človeško? Ali je vaše početje krščansko? Ali je vaše početje vzgojno? — Odgovorite, vi, ld hočete biti pripadniki kulturnega naroda! Vse smo mirno prenašali, trpeli smo in upali v bodoče dni Ali svojih sol ne damo, svoje duše ne prodamo! Vi ste napadali Avstrijo — bila vam je krivična. Ali niste imeli ljudske, meščanske in srednje šole? Zahtevali ste še univerzo, ki vam je bila v načelu tudi že priznana. Bodite z nami tako krivični, kakor je bila krivična Avstrija z vami! Dolžnosti imamo, dajte nam tudi svečano obljubljene pravice!! Dajte nam vsaj to, kar je dala vam krivična Avstrija!!! _ . Oče. Kal pa rolIlte7$aT»anj ni sile! To je zaključek dolge postne iuhe, ki nam jo je po dolgem molčanju skuhal «Picco!o» minulega petka ter nam jo zabelil s tako hinavskim zavijanjem, da mu moramo priznati: Takrat si sam sebe prekosil, bratec v Abrahamovem imenu! Ce bi zadeva ne bila tako resna, kakor je žalibog, bi dejali, da je «Pic-colova» hinavščina celo sila zabavna. Kratka vsebina tega »Piccolovega* članka je sledeča: «Kaj pa cvilite, ljubi Slovenci, punčica mojega očesa, in čemu delate tako zgago, da govori o tem že ves svet. Tako vedenje je vendar škandal in tudi narodno (slovensko narodno) ni, saj vendar s tem protestiranjem mečete polena pod noge svojim bratom Srbom in jih ovirate pri raznih pogajanjih. Pa tudi Slovence onkraj meje vznemirjate čisto po nepotrebnem. Tedaj molčite vsaj iz teh razlogov. Sicer pa, kakšna sila se vam godi? Vaše šolstvo hočemo zatreti, pravite. 1 o vendar ni res! Mi slovanskih ljudskih šol nismo taknili. Res je, da smo poitalijančili vse vaše prve razrede in kjer se da, smo jih priključili italijanskim Šolam. Vendar se bodo (!) nekateri predmeti (gotovo ne važnejši kakor branje in pisanje) poučevali tudi v slovenščini. Dosedaj se to šcer ae vraj ie, ali morda se bo vendarle kdaj. Drugih razredov vam nismo taknili; ti so še vedno slovenski, oz. hrvatski. Seveda za to ne moremo nič, če vaši otroci odraščajo —~«aj to ae vrši naravnim potom —-ter da bo slov. razredov vedno manj v deželi in jih -Trff*fr v 5 letih ae bo več. Ker, ljubi Slovenci, tega vendar ne boste zahtevali, da j>ojdejo k letu otroci iz sedaj povsem ital, prvih ffzredov v slovanske druge razrede! Vsa j cinske fakultete. V strankarskem oziru jim to | zadeva se bo vršila povsem avtomatično, brez končno ne more Škodovati. Saj nimajo v Slo- nadaljnlh odredb in bolečin. Kjer je danes eno- dali). Potem postane tudi «Piccolo» svetohlinsko pismo in — meglio di cosi non potr a andare...» Taka je približno vsebina *PiccoIovega» članka, ako lepim frazam tudi dosiavimo po-tajeni, vendar zelo pozorni namen udušiti naš živelj čim prej. Ali pa bo vse to res doseglo čedni namen? Vraga, Slovenci so tako trda ko«t, da moramo žal priznati. sc nc bo vse tako zvršilo. — Slomftk o naši materinščini ' Ne bodi vas sram, da ste Slovenci; to naj bo vaša čast. * Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik. * Kar je krščanski občim zvona mili glas, to je naroda materin jezik, po kojem naznanjamo občutke srca, žalostne io vesele. * Povej ljudem, kaj materin jezik velja, da ga bo tudi ljudstvo spoštovalo. * Držimo ae z obema rokama slovenščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim! Po omiki in oliki sc navadno človek in ljudstvo časii. Jezik je nažiahtBejša telesni dar božji; pismo našega roda, po kojem se spoznamo in spoštujemo. • Terjamo svoje pravice, pa po modrosti in pravi meri; naj slovenščina v ljudski šoli ostane in se ji po malem izboljša potrebna olika. * Branimo se n&padov naših nasprotnikov, pa brez vsega srda in brez praznega pričkanja. Naše orožje bodi beseda večne resnice, ki uči: Quod tibi non vis fieri, cec alteri ieceris (= Česar sam stfbl ne želiš, glej, da tudi drugemu ne storiš!) To je edino, za zlato pravilo narodne enakopravnosti. * Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materin jezik najljubši biti. m Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo zadobili od svojih starih; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. * Oj, ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sesa prvič svojo ljubeznivo znamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika Častil — tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih staršev, hvaležno spoštovati in ohraniti; za tvojo čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti; v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre, Slovence, najrajši učiti; želim, kakorhv a-ležen sin svoje ljube matere, da kakorjemoja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo. Zbral Primorec. Mož Je vreden — nagrade Te dni je priobčila graška «Tagespost» neko poročilo o položaju v Trstu. Vse je oživelo, tu valovi razveseljivo gospodarsko snovanje. Trst je zopet pridobil ves svoj prejšnji hinter-land (zaledje) in je sedaj v polnem gospodarskem procvitu. Na tem razveseljivem prevratu da ima sedanja vlada neutajljivo zaslugo! — Nekateri so se zakrohotali, ko so prečitali to potvarjanje resnice, nam pa je bilo grenko pri duši, ker ni tako, kakor slika ta bržkone najeti slikar. Vsak tukajšnji trgovec in obrtnik bi ga gotovo — če bi tega slikarja dobil pred-se — najrajše pljusknil v obraz. Ali pa bi mu privoščil nagrado, ki bi jo ta krivotvorac občutil na svojem — hinter-landnl larčka! Umita mm yalaričea spomeniK! Svcjo osveto radi pretvezne oskrunitve vojaškega spom nika na Krnu so preganjalci našega ljudstva žalostno zapečatili s porušitvijo spomenika slovenskega kulturnega delavca, uzornega učitelja in najblažjega človeka, ki je — sam plemenit v svojem čustvovanju —• vzgajal ljudstvo k vsemu, kar yc blago in lepo, k milini mišljenja in dobrobitnosti srca, ki je bil apostol ljubezni med ljudmi. In kar je najbolj peklu, je bilo dejstvo, da so morali zaupniki ni predstavniki ljudstva v svečani obliki prisostvovati tistemu činu krutega žaljenja ljudske duše in ponižanja njegovega narodnega dostojanstva! — Nebo nam je dalo sedaj zadoščenje. Pokazalo je, kako krivično so klevetali, sramotili in kaznovali naše ljudstvo. Če ie duše v njih, če jim ni povsem zamrl čut pravičnosti, pa tudi radi svojega lastnega ugleda pred našo javnostjo, naj tudi oni popravijo storjeno krivico vsaj v toliko, da povrnejo Volaričev spomenik na trg v Kobaridu! Vsaj to zadoščenje naj dado našemu ljudstvu tisti, ki so ga tako krvave žalili in po krivici preganjali! __ Kolo se vrti Vsem bo gotovo še v živem spominu besni napad italijanske *Soc. Alpina delle Giulie» proti »Slov. planinskemu društvu*- v Trstu. Pisali so tedaj italijanski listi: Sramota je za odrešeno zemljo, da morajo člani našega društva, ki napravljajo izlete na italijanski Kras in v naše jame na Krasu, prositi slovenske kmete dovoljenja, da si lahko ogledajo kako jamo. (Kdo je spravil slov?nske kmete na italijanski Kras, ni znano). In na tem Krasu morajo gledati razne markacije S. P. D.f ki so napravljene po nalogu iz Ljubljane le v to svrho, da bodo nekd?.j kazale pot zmagovitemu pohodu fanatičnih jugoslovenskih im-perijalistov na slovenski Trst. Pisec nadaljuje v tem tonu in zaključuje: Dovolj, dovolj je tega, ker nadaljevanje napolnjuje človeka z bolestjo in sramoto, v du*i vstaja plamen ogorčenja in stida. Sramota in bolest, ker v osvobojeni Italiji posedujejo še vedno slovenski kmetje naše najlepše naravno krasote. Ampak vlada naj zna, da ni naša navada moledovati in jokati! Ne! Alpina se zna bojevati, rodila se je za boj, in bojevala se bo do zmage. Ljudje, ki so Fe ves čas bojevali proti komunistom, ki so hoteli vse razlastiti, so postali naenkrat sami komunisti. Dol z zakonom, privatna lastnina ne — obstoja več. Kar je vaše je naše in samo naše, to je njih geslo. Vendar vlada, katera brani zakon, ni mogla biti njih mišljenja ter jim pomagati. In tudi kmetje, ki s krvavim potom obdelujejo svojo revno zemljo, znajo, da je ta edino-le njihova in božja. Ljubijo jo in znali so jo vedno varovati. Nekdaj so tudi umirali zanjo. L'Alpina combattera! In videli smo jo na delu. V nedeljo, dne 16. septembra je prišlo v neko gostilno v Materiji okolu deset ^alpinccv® iz Trsta. Rekli so tam, da gredo v Podgrad. Sli pa so v Markovščino, selo, ki lezi par minut od slivske jame skladišču. VABILO Mreiini iMtskHttsrsltt putnima ti hranilnice u tržtfki oMIca registrov ana zadruga z omej. ut. v Barkovljah ki se bo vršil dne 28. oktobra 11123., ob 10. uri, v uradnih prostorih v Barkovljah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila udeležencev, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje. 558) NAČELNIŠTVO. GIUSEPPE SPECHAR TRST Via S.Caterina št. 7 (vogal Via Mazzini) TRST naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel veliko iz-bero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO inseflraitt o „Edinosti" Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl MIMDILNICO na Guardiella-Scoglietto 158 katero sem preskrbel s šipami, pripravljenimi barvami, žeblji, vrvmi in sploh z vsemi v to stroko spadajočimi potrebščinami. Točna postrežba. Priporočam se udani 56» MARIO JELLERS1TZ. PODLISTEK -judmila Pivko va: KRIMINAL <9) 7. »Postite vse nade...!» In zopet sem sama. Kaj naj delam? Doma je tej- dobi treba tako hiteti: deca se odpravlja Solo, Kita išče, kdo bi jo vzel na roke, Vera se koplje. Jaz pa moram biti ttikaj brez posla. Spomini na deco me pomirjujejo. Hodim in ogledujem si sobo. Na vratih, na prizidku, kjer je skrit kloset, je polno raznih napisov. Veči-noma imena, dati, potem razni reki in gesla. iKnogo jih svedoči o bujnosti ljudi. Ni- sem se zanimala nikdar za dogodke iz življenja drugih ljudi, ako se je o njih govorilo: bil je zaprt. Tega ni zmogla moja domiselnost« a mislim, da je tako pri večini ljudi. Tako tem si predstavlajla, da so med temi zidovi živeli svoje nadepolne dni nekaki mladi Študentje ali uredniki. Nekdo je zapisal tam Dantejev pesimistsiki rek v laškem jeziku: «Lasciate ogni speranza...» pustite vse nade, ki vstopate sem I Kako uničevalno se me fe dojmilo tol Pustite nade — in moje temne slutnje, proti caterim sem abirala vsako svetlo misel, bi bi >ila zmožna, da jo postavim v bojno črto zoper poSast «brezapnosti», sedečo mi v duiif — Nek humorist je pripisal: -Kaj se mi mo* diti? Avstrijski državljan sem — kaj me more . kor bolniku pred težko operacijo, zabavajo^ hujšega srečati na svetu?» Dasi je bil dobre čemu se s šaljivimi opazkami, ki jih je pisajj volje ta, ki je to pripisal, vendar ni mogel operator. ugladiti v meni pesimistiškega dojma. Bilo mi je tako, da sem zopet legla na ležišče, sedaj čisto — in preplakavala spomine na deco. Ne vem, kako dolgo sem ležala. Ta dan je trajalo vobče vse dolgo. Spomnila sem se, da bi mogli priti pome k zaslišanju — vstala sem in se iz-kušala dostojno pripraviti. Pregledala sem pe-"jcivo-buhte, ki mi jih je bila dala sestra, a ni mi bilo možno pogoltniti grižljaja. Zunaj je bilo tudi tako žalostno. Meglen dež, sivo obzorje se dotika streh, ki jih vidim skozi okna pri stropu. Nekaj je zaropotalo na hodniku. Jeli so kuriti. Peč je zunaj in železne cevi privajajo toploto v celice. Zopet hodim gor in doL Dolga je ta doba. Ko bi imela kako delo! Priilo mi je na misel, da poprosim za nekaj. Saj hodi paznik po hodniku. Potrkala sem na vrata — takoj so se odprla in na mojo skromno prošnjo, au bi ne mogla dobiti kake knjige, mi je laskavo ponudil knjižico, katero je sam čital. Hvaležno sem jo vzela, bila je . Kdor čuii v sebi veselje do plesa, ki je tudi lahka telovadba, naj se javi pri kakem odborniku, kjer bo dobil natančnejše podatke. ^ M. P. D. - Sv. Jakob. Jutri ob navadni uri sestanek s predavanjem *0 boleznih». — Dne 28. t. m. se bo vršil izredni občni zbor s sledečim dnevnTm redom: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) pregledovalcev računov, 3. volitev novega odbora, 4. slučajnosti. Po občnem zboru skupno slikanje. — Predsednik. Pevsko društvo «Kolo». Opozarjamo vnovič vse člane na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 2\. t. m. v društvenih prostorih. Danes ob 9. važna odborova seja. — Odbor. Loterijske šiaviSke izžrebane dne 13. oktobra 1923: Bari 12 52 13 27 39 Firenze 25 6 86 24 68 iMiiano 50 87 6 64 25 Na pol i 43 53 3 31 ^ Palermo 74 72 44 83 47 Roma 8 9 5 66 32 Torino 58 2 50 22 74 Venezia 55 72 76 86 17 i llltifllltlćlliiilllB2aII>iI19IIIIMIilIllillIitUUlll4ilBllIISIIUStltBJiilllIltlUI#Bf illVStnif^IHliltltllllfnilil itlflMIHHIII^ SiailllfM!I11!irTl!!HliHMHlHti!ll es Vesti z G©rlšfeega Bilje. Tamburaški zbor v Biijah priredi danes, v nedeljo, 14. t. m. «Vinsko trgatev;> s šaljivo pošto in bogatim srečolovom. Na sporedu so solospevi in šaljivi nastopi. — Kdor hoče za urice tri pozabiti bridkosti sveta, naj se potrudi do nas, da vidi našega «Samomo-rilca •, ki ne more umreti. Začetek ob 16. v dvorani g. Uršule Nemec v Biijah. K obilni udeležbi vabi — Odbor. Iz Sebrelj. Včeraj se je poročil v Lokavcu na Vipavskem naš priljubljeni gospod učitelj Hubert Močnik z g.čno Mimi Slokar in Slo-karjev. Bilo jima srečno! Kobarid. (Čudni nazori o pravičnosti). Ko-bariški dopisnik omenja v torkovem -sGior-nale d i Udine», da je v Kobaridu približno 40 javnih lokalov, število, ki je v velikem nesorazmerju s številom prebivalstva, ter prihaja do zaključka, da je Ireba to Število temeljito skrčiti. V nadaljnem izraža željo, da naj se pri tem krčenju postopa po fašistovsko, t. j. nepristransko: pri izbiranju ne smejo biii me-rodajne osebne simpatije, ampak oblast mora postopati previdno in odločno, kajti pristransko postopanje bo imelo za posledico proteste, spletke, ne voščljivost, ki bi škodovale ugledu državne oblasti. Ne sme se namreč pozabiti, da se dobe še vedno slavofilski poglavarji, ki bi radi v tajnem netili že napol pogasli ogenj slovanskega iredentizma ter izkoristili nezadovoljnost za podkrepljenj^ svoje akcije. Do iu bi bila izvajanja dopisnika izvzemši poslednji stavek docela pravilna in odobravanja vredna, kajti nesporno je, da izziva samovoljno in pristransko postopanje oblasti veliko nezadovoljnost v našem ljudstvu. Toda šele r.adaljna izvajanja nam nudijo pravo sliko, kako si dopisnik predstavlja pravičnost in objektivnost. «Opozarjamo, — pravi — da naj se pri izbiranju upošteva in iz lahko razumljivih razlogov da prednost onim javnim lokalom, ki jih upravljajo Italijani. Prepričani smo, da to delavno ljudstvo, ko bo videlo, da je pravično upravljano in trdo vladano, ne bo več mislilo na iredentizem, ker bo dobro razumelo, da ga mesto dobrot, ki mu jih prinese iskreno sodelovanje z nami in poslušnost k zakonom dr-Eave, čaka v nasprotnem slučaju naše odkrito nezaupanje. Privandrani kobariški dopisnik misli torej, da je pravično in da bo utrdilo ugled državne uprave, če odvzamejo koncesije večini domačinov, ki naj gredo po svetu s trebuhom za kruhom, pustijo pa naj se koncesije nedomači-nom, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom. So to one dobrote, ki jih prinaša iskreno sodelovanje. Škofovsko posvećenje. Danes se vrši v goriški stolni cerkvi velika cerkvena slavnost. Goriški knezonadškof bo posvetil novega tržaškega škofa dr. Alojzija Fogar-ja ob asistenci poreškega škofa dr. Pederzolli-ja in bivšega tržaškega škofa Bartolomasi-ja. Slovesnost so prične ob 9. zjutraj. Vesel pogreb. V torek je umrl v videmski bolnici 45-letni brivec Luigi Salvadori, veseljak in humorist, kateremu tudi dolgotrajna bolezen ni zamogla pregnati njegove dobre volje in dovtipnosti. Tudi koščeni obraz smrti ga ni preplašil ampak zafrknil jo je s sledečo :>poroko: »Podpisani, zdrav na duhu in na... telesu, želim, da me spremlja na moji poslednji poti slavno-znana godba Jazz-Band-Pignat». Godba Jazz-Band-Pignat je neke, vrste cšra-mel», obstoječ iz harmonike* in raznih drugih originalnih instrumentov, in igra samo po-sk očne komade. In res, v sredo se je vršil veseli pogreb ve* -■clega brivca in Jazz-Band mu je svirala na njegovi poslednji poti najposkočnejše pesmi, kakor *la belU di no t te*. «o ce biel cisciel da Udin* i. dr. Pignat, kapelnik godbe, je vihtel mesto dirigentske palice mal zvonček. Ni čuda, da je bil grohot pri pogrebu velikanski, smejal pe je duhovnik, smejali so sc sorodniki pokojnika, ki je bil samec, in smejalo se je tisoč-glavo občinstvo. Tako je veseli brivec brit šale ne samo v življenju, ampak tudi v smrti. Bogsigavedi, kaj mu neki poreče sv. Peter, ko mu pripleše pred vrata nebeškega kraljestva. Se vedno granate. Ko je 27-letni Speconia Domenico praznil v Sovodnjah ptinovo granato, mu je eksplodirala ter ga težko ranila na roki in na nogah. 33-letni Trotti Pietro si je, ker brez posla, preganjal dolg čas s tem, da je ^študiral konstrukcijo* projektila (spoletta), ki ga je slučajno našel, ki pa je med ^Studiranjem« eksplodiral ter ga precej težko ranil na obeh rokah Oba ranjenca so prepeljali v "»oriško bolni-kko, --fci "'-J1 daje lepo svetlost čevljem, jih ohrani mehke In vedno kakor nove. fiffllKniHlllllUlimitlllllllMHHM^ Vesti iz Istre Mačkovi je. Naše bralno in pevsko društvo «Primorsko« praznuje letos 25 letnico svojega obstanka. Ne moremo trditi, da so bila vsa leta plodovita, ker nam je primanjkovalo sposobnih voditeljev, vendar je društvo po razmerah, v katerih živimo, skrbelo da zadosti svoji nalogi. Društvo je predvsem skrbelo za izobrazbo svojih članov s čtivom, predavanji in petjem ter priredilo številne zabave, veselice z dramatičnimi predstavami. Zlasti je pod svoje okrilje zbiralo mladino. Skromno, kakor razmere dopuščajo, hoče društvo «Primorsko» praznovati 25-letnico svojega obstanka prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. na prostem. Spored slavnosti obsega petje in dramatične predstave. Uverjeni smo, da nas bo cenj. občinstvo ta dan obiskalo v obilnem številu. DAROVI Gosp. Peter 2ele, Prestranek, daruje L 2 za «Šolsko društvoSrčna hvala! Za svetoivansko podružnico «Sol. dr.» so darovali prepirajoči se balinarji župan s Fe-drigovca, Hjicel Riko in Marjo L 4, g. Franc U., ker je imel boljši vid od Zupančiča pa 1 srebrno krono, Andrei Kosovel L 5. Idrijski abiturijenti nabrali ob priliki poslovilnega plesnega večera L 50 za «Dijaško Matico*. — Denar hrani uprava. Mehanična in kleparska delavnica Napeljava vode in plina IGNACIJ ZAKOVŠEK zapriseženi izvedenec MUGGIA prt TRSTU. bfelmit lazmiroi za naroki pili, po lastim izmiijnifl sisttL Sestava soiiiia. • \i\\\Um lateraMI eksphziji. Faskiniia- S satna brtz pre-Iktv. lajfenf trsili. - Hii takrat Eilfea. -Svttleft sMfortela ia sina. \iii\im\i cen za psfi. žleta, lm\-rikflLMvMi stres. latsaasifBa Eaiaaje. Ssa-iokavJelo.lazpofiljaDje ia vse kraje Jal. Kraji«. Borzna ooroCil«, Valuta na tržaška« trtfn. Trst, dne 13. oktobra 1923. . 012 0*14 . 0.0307V, 0.0315 A 65.20 65-fiO . 25.40.— 25.60 10.50 10.— .....31.85 .....132.50 ogrske krone , » » , avstrijske krone . češkoslovaške krone dinarji 9 • leji ............... 10.— marke« • •••••• za m ili ar d o 4*-- dolarji • • • < francoski franki • • . * • • • • • • • Švicarski franki • ■ • angleški funti papirnati • • • 392*— # . . 99-50 21.97'/■ 183,— 395.— 9JH15 Poslano*) Ob priliki svojega odhoda v Ameriko se poslavljam tem potom od vseh svojih so-lodnikov, prijateljev, znancev in odjemalcev ter se zahvaljujem tem poslednjim za izkazano mi naklonjenost. Macarol Josip, mizarski mojster, (560) Križ - Šepulje. IZJAVA. Podpisani Anton Pečar pok. Martina, posestnik v Gropadi št. 10, javno obžalujem, da sem popolnoma 'neutemeljeno žalil dne 23. septembra 1923, v gostilni Ivana Verša, gospodične Frančiško Mil* kovic pok. Blaža št. 88, Zorko Kak; od Antona št. 23 in Rozino Grgič od Štefana št. 79, vse iz Gropade. Preklicujem tem polom vse žalitve in prosim oproščenja. Trst, dne 6. oktobra 1923. (561) Anton Pečar. *) Za flhak« pod tem m »lovom odgovarja aifltvo U toliko kolikor mu sakoa veleva. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita Um mal £ UzM — Lastu palala. Dctaftka Klavnico te runnntf aakfatf K C. Si. 2*5,000.00» Izvrtaj« kutatiit m Mm it uajMim trarakej*. = Uradno uro od f-13 == KUPUJEM Prodam EbuMoseop sistem Vidal-Malli-gand, za ugotovitev gradacije vina, (z jamstvom) L 140.—. Giusto Hirsch, ' autorizirani optik. Via (545) Mazzini 36, Trst Ma prilika! Šivalni stroji »Sloger* s petletnim jamstvom poL 350.—, s centralno ladjico 500.—, za-klopnl stroji* najfinejše vrste L 700,—. Pošiljatve na deželo. (57 Delavnica CervriM, Trst Ha vašari 17. ■—"—"—" " 11 1 Steklene šipe vsake vrste In mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. II 31 3C Ziana Hrifta tvrtka ElilA ČUK v GORICI St- • naznanja Um prejela zastopstvo najboljših in svetov. slav. občinstvu, alnih strojev „I u u " Se toplo priporoča IL1M ČUK, sodni izvedenec Piazza Cavour 9. Suhe gobe, nove Me, drobno rezone kupuje 11 Sever & Comp., Trfeste Via Machiavelli 13. Prihodnje dni odpretje ZAL0G6 USNJA MARCO¥i€H * M — m XXX ottotre 15. Q100AtlHl SFERZA Trst Via t Froncesto d'fisslsl 6. Zaloga in izdalovainica msjolKalii in iefeznlh peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljala peči in štedilnikov. (50) Zn ana slovenska tvrdka Josip Kenevoni cona - stolni u jih. 9 Meno) - sobica mehanik, puškar In trgovec m priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original Mundloa nemških to varen, katero jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk ▼ nmetnem vezenju, krpanju in Šivanja. — Imam v zalogi tudi najboljša đvokolesa znamke Colambia ameriških to varen, za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in pnlkarsko stroko. (55) . Dalavnka in popravljalnics. Gorica, Stolni trg Stev. 5 ■ ■ = r i i i Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 3 uosol um Vflitirivo n — uio 30 ottobre 11 IzvrSuJe vse banCne posle. Kapuje in prodaja raznovrstne tuje valute* — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje pr po 3 3|4 °lo neftto Vloge na tekoče račune po 4,|2°|0 Vtsane vlog« obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metković Novlsad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glavnica Dinarjev 25,000.00.— Rezerve: Dinarjev 20,000.000.— Tet. št 5-18, 22-98. Uraduje od 9 do 1272 in od 141/, do 16. tngMjj