GLASILO OBČINE IG LETNIK XVIII • februar 2012 • Številka: 1 Zadnja stran Investicije Občine Ig v letu 2012 Šota ali barjanski premog 15. Podkrimski pustni karneval pred vrati MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 Spoštovani bralci in IraJUkA Mostiščar začenja novo leto februarja s pregledom prazničnega dogajanja in napovedjo novega velikega dogodka v naši občini - podkrim-skega pustnega karnevala, ki se bo letos po središču Iga vil že petnajsto leto zapored. December pa za občinske svetnike ni bil samo v znamenju praznovanja, ampak so na zadnji seji lanskega leta sprejeli proračun za leto 2012, iz katerega vam predstavljamo večje občinske investicije, ki se bodo začele v tem letu. Obilo novic nam pošiljajo tudi s hribov, kjer so letos ambiciozno zastavili vrsto dogodkov, ki bodo potekali v organizaciji njihovih društev in vaških skupnosti. Vrhunec dogajanj bo dobrodelni koncert v maju, namenjen zbiranju sredstev za ureditev otroških igrišč. Društva pišejo o svojih aktivnostih, veliko je bilo tudi kulturnega dogajanja, zlasti nastopov pevskih zborov, kar dokazuje priljubljenost pevske kulture na Ižanskem. Občinska revija pevskih zborov, ki smo je bili vajeni v zimskih mesecih, pa bo letos potekala aprila. Geolog nam podrobno predstavlja t. i. barjanski premog - šoto, ki je še pred sto leti prinašala zaslužek prebivalcem Ljubljanskega barja, do danes pa je je ostalo tako malo, da je njeno nabiranje strogo prepovedano. O načrtih za letošnje leto pišejo s Krajinskega parka Ljubljansko barje. Pregled celoletnega dela nam je pripravila Gasilska zveza Ig, katere prostovoljna gasilska društva so lani opravila 32 intervencij. Na športnih straneh objavljamo šahovske novice, po dolgem času pa svojo dejavnost predstavljajo tudi strelci, zbrani v Strelskem društvu Iška vas. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja KOLEDAR IZDAJ MOSTIŠČARJA V LETU 2012 Mesec Rok za oddajo člankov Predviden izid Januar / Mostiščar ne izide Februar 25.1.2012 10. 2. 2012 Marec 22. 2. 2012 9.3.2012 April 28. 3. 2012 13. 4. 2012 Maj 25. 4. 2012 18. 5. 2012 Junij 30. 5. 2012 15. 6. 212 Julij / Mostiščar ne izide Avgust / Mostiščar ne izide September 22. 8. 2012 7.9.2012 Oktober 26. 9. 2012 12. 10. 2012 November 24.10. 2012 16. 11. 2012 December 28.11.2012 14. 12. 2012 Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesečne podatke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostiščarju. Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Prihodnja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 9. marca 2011. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 22. februar 2011. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Koledar prireditev ponedeljek, 13. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig 27. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig torek, 14. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica MKL - Knjižnica Ig sreda, 15. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična urica v angleškem jeziku MKL - Knjižnica Ig četrtek, 16. februar, ob 18. uri, dvorana Centra Ig Hrana je vrt za uživanje Mule, društvo za celostno bivanje četrtek, 16. februar, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Predavanje Barje, ali te poznam Društvo Fran Govekar Ig sobota, 18. februar, ob 14. uri, središče Iga 15. Podkrimski pustni karneval Občina Ig sreda, 22. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična urica MKL - Knjižnica Ig petek, 24. februar, ob 18. uri, Iška (križišče za Gornji Ig) Matijev nočni pohod SVS Iška sobota, 25. februar, ob 10. uri, Mladinski dom Ig Otroška delavnica Društvo Fran Govekar Ig torek, 28. februar, ob 19. uri, Mladinski dom Ig Potopisno predavanje Društvo Fran Govekar Ig sreda, 29. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka MKL - Knjižnica Ig MOSTIŠČAR ЈЕ URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Andreja Zdravje Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Katarina Mihelič Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Matjaž Zupan Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. www.obcina-ig.si 2 novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2012 MOSTIŠČAR Ponovoletno srečanje z županom Konec starega in začetek novega leta je po navadi priložnost za pogovor o tem, kaj vse smo realizirali in kaj vse še imamo v načrtu za naprej. Je tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, da so se načrti izpeljali tako, kot so bili zastavljeni. In tako je župan občine tudi letos povabil na prijetno vsakoletno druženje predstavnike podjetij, javnih zavodov in posameznike, s katerimi sodeluje Občina Ig. Tradicionalno ponovoletno srečanje je bilo v četrtek, 12. januarja. Glavni namen srečanja je bil, da smo se v družabnem in prijetnem vzdušju ozrli na preteklo leto, hkrati pa smo sproščeno izmenjali poglede, stališča in izkušnje na delo, ki ga opravljamo. Uvod v druženje je popestril učenec OŠ Ig Jure Piškur, ki nam je zaigral na saksofon. Hvala vsem za udeležbo, veliko poslovnih uspehov in nasvi-denje prihodnje leto! Marica Zupan, občinska uprava Foto: Andreja Zdravje ft «Г V \ Decembrska seja občinskega sveta Svetniki občinskega sveta Občine Ig so se 14. 12. 2011 zbrali na 9. redni seji, kjer je bila na dnevnem redu najpomembnejša točka sprejem proračuna za leto 2012. Veliko prahu je dvignil predlagani pravilnik o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov. Na proračun, ki je bil pred tem v javni razpravi, ni prišel noben nov predlog. Svetnike je pred glasovanjem zanimalo več podrobnosti, Alenko Jeraj(SDS), kako je s cenikom uporabe občinskih dvoran (župan je pojasnil, da je ta v pripravi in bo predstavljen na eni prihodnjih sej). Franca Tonija (21. marec) je zanimalo, kako je z dokončno ureditvijo parkirišča v središču Iga, na kar je župan odgovoril, da je to sicer nujno potrebno, ampak da ima občina namen sredstva za to pridobiti pri skladu za urejanje vaških jeder. Zdravka Grmeka (Izziv 2010) je zanimalo, kako je z gradnjo pločnika v Iški vasi. Župan je povedal, da pločnik predviden od šole do gasilskega doma. Svetnike SDS-a je zanimalo še, kako je z razmerjem sredstev, namenjenih turističnim društvom (10.000 evrov) in pustnemu karnevalu (15.000 evrov). Župan je pojasnil, da gre pri karnevalu za promocijo občine, društva pa, da imajo možnost prijavljati se na različne razpise. Proračun so svetniki po koncu razprave soglasno potrdili. Za tiste, ki vas zanimajo podrobnosti v proračunu, naj vas napotimo na spletno stran občine, kjer je proračun v celoti objavljen (uradna objava v Uradnem listu RS št. 106/2011 z dne 27.12. 2011). Sledila je točka o načrtih z ravnanjem s stvarnim premoženjem občine v letu 2012, ki so jo svetniki soglasno potrdili. Veliko vznemirjenja je prinesla naslednja točka - obravnava in potrditev Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Ig. Zataknilo se je pri tem, da bi morali gostinci za odobritev izrednega podaljšanega delovnega časa (to bi lahko vložili šestkrat v enem letu) pridobiti soglasje sosedov v oddaljenosti 50 metrov od lokala. Marica Zupan se je svetnikom trudila razložiti, da je Pravilnik usklajen z Zakonom o gostinstvu, vendar je župan na koncu to točko dnevnega reda prekinil - na občini bodo Pravilnik še enkrat proučili ter popravljenega ponovno obravnavali na eni prihodnjih sej. Svetniki so na koncu potrdili še Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Ig za leto 2012 ter Sklep o določitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Občini Ig za leto 2012. Maja Zupančič Opozorilo Prebivalce Občine Ig obveščamo, da se je na terenu pojavila oseba, ki se predstavlja kot patronažna medicinska sestra. Pod pretvezo delovanja v zdravstvu se poskuša okoristiti s tujim premoženjem. Mateja Berčan www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 Poročili nadzornega odbora Občine Ig Zakon o lokalni samoupravi, statut Občine Ig in poslovnik nadzornega odbora Občine Ig določajo, da je delo nadzornega odbora javno, zato objavljamo povzetka poročil dveh naših nadzornic -prvega o nakupu zemljišča Centra Ig, ki ga je opravila Špela Žagar, in drugo o nakupu zemljišča od Kmetijske zadruge Ig, ki ga je izvedla nadzornica Martina Uršič. Nakup zemljišča Center Ig Pri nadzoru postopkov priprave investicijske dokumentacije pred odločitvijo o nakupu zemljišča Center Ig ni bil pripravljen dokument identifikacije investicijskega projekta niti investicijski program. Oba dokumenta bi morala biti uvrščena v načrt razvojnih programov Občine Ig. Občina Ig tudi ni sprejela posamičnega programa za nakup tega zemljišča, ampak ga je združila z letnim programom, ki pa ne vsebuje vseh elementov, ki so predvideni za posamični program. Zaradi te pomanjkljivosti ni bilo mogoče primerjati skladnosti izvedenih postopkov s postopki, predvidenimi v posameznem programu. Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Ig, ki predlaga Občinskemu svetu v sprejem letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ni ugotovila, ali obstajajo vsi pravno-formalni pogoji za uvrstitev konkretnega zemljišča v letni načrt, kot tudi ne izvedbe nadaljnjih postopkov, ki imajo podlago, v tem primeru v manjkajoči zgoraj opisani dokumentaciji. Nadzorni odbor opozarja, da se mora pri izvajanju postopkov spoštovati določbe vseh relevantnih predpisov, to je zakone in podzakonske pravne akte. V nadzorovanem primeru so bila ugotovljena neskladja s predpisi, ki narekujejo ustrezno ukrepanje. Postopki v zvezi z nakupom zemljišča Center Ig so potekali od septembra leta 2007 do maja 2010, ko je bila med Občino Ig in lastnikom zemljišča sklenjena kupoprodajna pogodba za nakup 2.376 m2 zemljišča po ceni 250 EUR za m2, to je v vrednosti 594.000 EUR. Iz preverjene dokumentacije je bilo razvidno, da je dogovarjanje potekalo predvsem med odvetniki obeh strank in prek sodišča. Predviden je bil tudi postopek raz- lastitve, od katerega pa je Občina Ig odstopila, ker še ni sprejet prostorski red občine, ki naj bi bil pogoj za razlastitev. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v postopku kot tudi zaradi opustitve dolžnega strokovnega ravnanja, predvsem v začetni fazi izvajanja postopka nakupa zemljišča, nadzorni odbor priporoča: - Da se jasno opredeli vloga in naloge komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja v smislu vsebinske presoje predlaganih gradiv in pravilnosti vodenja postopkov ob spoštovanju vseh relevantnih predpisov. - Da je pred podpisom pogodb potreben njihov pravni pregled. - Da se sistem notranjih kontrol dopolni z dodatno kontrolno točko 'pravni in finančni pregled pravilnosti postopkov in dokumentov', ki se ustrezno dokumentira z datumom in podpisom izvajalcev na prever-jani listini. - Da občinska uprava dopolni oziroma razširi poročilo župana občinskemu svetu glede izvajanja investicije v Center Ig (nerealizirano priporočilo nadzornega odbora iz preteklih let v zvezi s poslovnim odnosom SGP Tehnika) in tako celovito poroča o izvedbi investicije. Nadzorni odbor ugotavlja, da ne more presojati gospodarnosti porabe proračunskih sredstev, saj bi za to potreboval dodatne podatke, kar pa v tem primeru bistveno presega namen te naloge. Zato nadzorni odbor priporoča, da se opravi presoja, katere faze postopka niso bile korektno izvedene, ali so zaposleni na Občini Ig kot tudi zunanji strokovnjaki ravnali strokovno pravilno ter ugotovi odgovornost. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti naj se ustrezno dopolnijo obstoječi interni akti ali naj se pripravi nov akt ter se ustrezno ukrepa. Nakup zemljišča od KZ Ig Pri nadzoru spoštovanja predpisov, ki se nanašajo na postopke pred nakupom nepremičnin, je bilo ugotovljeno nekajpomanj-kljivosti v zvezi s programom ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Nadzorni odbor je občinsko upravo opomnil, da program ustrezno dopolni, tako da bo skladen s predpisi. V nadaljevanju so bili preverjeni postopki ob nakupu zemljišča od Kmetijske zadruge Ig. Zemljišče predstavlja v naravi, cesto. V letu 2008 je bila med Občino Ig in Kmetijsko zadrugo Ig sklenjena pogodba o prenosu lastninske pravice, v kateri je bil dogovorjen brezplačni prenos lastninske pravice omenjenega zemljišča na Občino Ig. Občina Ig pa se je zavezala, da bo uredila zunanji kompleks zemljišč ki so ostala v lasti Kmetijske zadruge, po projektu AG inženiring. Projekt AG inženiring naj bi bil obvezna priloga k pogodbi. Nadzorni odbor te priloge kljub zaprosilu ni dobil na vpogled. Leta 2010 je bila med istima strankama za isto zemljišče sklenjena kupoprodajna pogodba. V tej pogodbi je bil dogovorjen nakup zemljišča v izmeri 2.542 m2 po nakupni ceni 257.276,00 EUR, kar je približno 101 EUR za m2. Pogodbeni stranki sta se tudi dogovorili, da se pogodba, sklenjena leta 2008, v celoti razveljavi. Občina Ig se je zavezala, da bo Kmetijsko zadrugo Ig oprostila plačila komunalnega prispevka v višini 49.944,00 EUR. Ker ji je bil komunalni prispevek z odločbo odmerjen že v letu 2008, je izdala odločbo o oprostitvi plačila. Za oprostitev plačila komunalnega prispevka ni osnove v predpisih niti v internih aktih Občine Ig. Po določilih 3. odstavka 83. člena zakona o prostorskem načrtovanju občina lahko predpiše oprostitev komunalnega prispevka za gradnjo vseh vrst nestanovanj-skih objektov, vendar mora v tem primeru oproščena sredstva nadomestiti v enaki višini iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna, oprostitev pa mora biti sprejeta po ustreznem postopku in izkazana v občinskem odloku. Teh določb Občina Ig v nadzoro- vanem primeru ni spoštovala. Nadzorni odbor iz predložene dokumentacije ni mogel ugotoviti, zakajpogodba iz leta 2008 ni bila realizirana. Po pojasnilu občinske uprave Občina Ig tistega dela pogodbe, ki se je nanašal na ureditev zemljišč kmetijske zadruge, ni mogla izvesti, ker lahko izvaja investicije samo na svojem lastništvu. Nadzorni odbor zaradi manjkajoče priloge k pogodbi iz leta 2008, to je projekt AG inženiringa, ni imel možnosti primerjave, katera od pogodb je bila za občino ugodnejša. Pogajanja med obema strankama od leta 2008 do leta 2010 niso bila zabeležena, torej ni pisne sledi o pogovorih. Nadzorni odbor glede na ugotovitve, da je bila sklenjena pogodba, katere določil ni bilo mogoče v celoti realizirati, da k pogodbi ni bil priložen dokument, za katerega je v pogodbi določeno, da je obvezen sestavni del pogodbe, da pogajanja niso bila zapisana ter da pogodba ni bila sklenjena skladno s predpisi in pooblastili, ki jih ima podpisnik, predlaga: - da je pred podpisom pogodb potreben pravni pregled, da se pozneje ne bi ugotovilo, da se določil pogodbe ne da realizirati. - da so dokumenti, ki so obvezna priloga k sklenjenim pogodbam, priloženi in ustrezno arhivirani. - da se ob pogajanjih in dogovarjanjih pišejo zapisniki o sklepih. - da so pogodbe, sklenjene skladno s predpisi in pooblastili, ki jih ima podpisnik, saj je treba pri pogodbah, kjer se razpolaga s premoženjem in prihodki občine, gospodariti kot dober gospodar, kar predpisujeta zakon o lokalni samoupravi in Statut Občine Ig. - nadzorni odbor predlaga tudi, da se poleg pravnega pregleda pravilnosti postopkov in dokumentov uvede tudi finančni pregled, kar potrdita na dokumentu s podpisom in datumom pregleda. Celotni poročili sta v vpogled na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6,Ig. Angelca Kuralt, predsednica nadzornega odbora 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • februar 2012 MOSTIŠČAR Investicije Občine Ig v letu 2012 Konec lanskega leta so občinski svetniki potrdili proračun za leto 2012, katerega del je tudi opis investicij, ki jih Občina Ig načrtuje za letošnje leto. Poleg nadaljevanja izgradnje in izboljšav prometne in komunalne infrastrukture, vlaganja v opremo šole in vrtca je pred nami začetek triletnega projekta dolgo pričakovane kulturne dvorane na Igu. Kulturna dvorana na Igu Na Igu bomo predvidoma čez tri leta dobili kulturno dvorano, katere lokacija je znana že dalj časa - podobno kot na Golem in v Iški vasi bo tudi tu dvorana del gasilskega doma. Načrtovana je večnamenska dvorana v prvem nadstropju. V letošnjem letu sta mdr. načrtovani ureditev projektne dokumentacije in izvedba nekaterih gradbenih del, skupaj v vrednosti 50 tisoč evrov. Kot omenjeno, naj bi bil projekt končan leta 2014. Oprema šole in vrtca V letošnjem letu so predvideni zamenjava oken na podružnični šoli Tomšelj, novo pohištvo za fizikalno učilnico, nakup treh interaktivnih tabel za učilnico angleškega jezika ter učilnici na podružničnih šolah Golo in Tomišelj. V vrtcu pa bodo mdr. zamenjali napravo za javljanje požarov, dogradili igrišče pri enoti Mavrica ter kupili nekaj računalniške opreme. Skupaj sta obe investiciji vredni 35.400 evrov. Ceste, pločniki in razsvetljava Javno razsvetljavo bodo dobili v Tomišlju (pri šoli), kjer bi se dela lahko začela v mesecu maju in bila končala do konca leta. Vrednost investicije je 1.860 evrov. Javna razsvetljava bo urejena tudi na Igu (Zabrv), v Tomišlju (križišče) in v Škrilju (Mali vrhek in Krajček) -vrednost 77.800 evrov. Načrtovana je rekonstrukcija cest na Igu (Na Pungart), Golem (Gora) ter v Škrilju (Mali vrhek in Petretič) v skupni vrednosti 110 tisoč evrov. Novi pločniki so pred- videni na Igu (Zabrv), v Tomišlju (križišče) in Iški vasi (pri šoli) - skupaj v vrednosti 209 tisoč evrov. Obnova kanalizacije na Golem Sanacija meteorne kanalizacije v dolžini 100 metrov bo potekala na odseku glavne ceste med trgovino in naseljem Škrilje. Začetek del je predviden za april, dela pa naj bi bila končana do konca leta. Predvidena vrednost investicije je 6.500 evrov. Obnova vodovoda v Zapotoku Obnova vodovodnega omrežja v Zapotoku (Brezje, Zaurbanca) je nujna zaradi zmanjševanja vodnih izgub na omrežju, kar je predvsem opazno v sušnem obdobju, ter zaradi zmanjševanja stroškov popravil na cevovodih. Vrednost projekta je malo več kot 78 tisoč evrov. Dela naj bi se začela v maju ter končala julija, tako da bi vodovod v avgustu že deloval. Pri klorni postaji Zapotok na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok je predvidena izgradnja avtomatske filtrirne naprave. Na oskrbovalnem območju se namreč ob večjih nalivih ali dolgotrajnem deževju pojavlja kalje-nost vode. Na sistemu se avtomatsko izvaja dezinfekcija s klorovim dioksidom, ki pa ni učinkovita ob pojavljanju kaljenja vode. Zaradi zagotovitve ustrezne kakovosti pitne vode za uporabnike in uporabe količine vode, ki jo je možno odvzeti na podlagi vodnega dovoljenja iz zajetja Šumnik, je nujno na sistemu izvesti izboljšavo, in sicer s filtirirno napravo. Projekt je vreden 88.800 evrov. Dela naj bi stekla spomladi, maja pa naj bila končana. Več podrobnosti najdete v Proračunu Občine Ig za leto 2012, o izvedbi posameznih investicij pa bomo tudi sproti poročali v Mostiščarju. Maja Zupančič Občina Ig se pridružuje akciji Očistimo Slovenijo 2012 Letos bo vseslovenska čistilna akcija hkrati tudi čistilna akcija Občine Ig, ki bo v soboto, 24. marca 2012. V preteklosti je bila vseslovenska čistilna akcija zelo uspešna, saj se je v projekt vključilo skupaj več kot 270 tisoč prostovoljcev, kar je okoli 13,5 % prebivalcev. Projekt Očistimo Slovenijo 2012 je največji okoljski prostovoljski projekt. Pozivamo vsa društva naše občine in vaške svete, da se v čim večjem številu odzovete vabilu na čistilno akcijo in tako odstranimo divja odlagališča ter smeti, ki onesnažujejo naše okolje. Pričakujemo udeležbo vseh društev in vaških svetov, katerih programi ali delovanje se financirajo s strani Občine Ig. Zaradi čim bolj kakovostne izvedbe čiščenja in nabiranja smeti je priporočljivo, da se formirajo skupine in določijo področje (naselje, ulico, predel ...), ki ga bodo očistile. Število udeležencev čiščenja iz vsakega društva ali vaškega sveta ter področje čiščenja prosim sporočite koordinatorju akcije Občine Ig na elektronski naslov: ciber.joze@gmail.com ali na tel.: 041/704-203 ali na andreja.zdravje@obcina-ig.si ali na tel.: 041/400-660. Vrečke in PVC-rokavice boste prejeli na podlagi prijave na Občini Ig. Več o akciji boste izvedeli v prihodnji številki Mostiščarja in na spletni strani Občine Ig, lahko pa si ogledate tudi na spletni strani: www.ocistimo.si Andreja Zdravje, občinska uprava VRTEC IG na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (UL RS št. 100/2005 in št. 25/2008) objavlja VPIS NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2012/2013 zbiramo do 31. 3. 2012. Če bo dospelih vlog več, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2012/2013, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec VLOGA ZA SPREJEM V VRTEC IG je dosegljiv na spletni strani vrtca: www.vrtec-ig.si, lahko pa jo dobite tudi v vseh enotah vrtca ter v tajništvu vrtca (Troštova 21, Ig). Izpolnjeno vlogo lahko osebno oddate v tajništvu vrtca, lahko pa jo pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Troštova 21, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2012/2013 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvrščeni na čakalne liste že v šolskem letu 2011/2012, pa v vrtec niso bili vključeni. www.obcina-ig.si 5 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 Obvestila Režijskega obrata Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem visok znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje števca ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Kako opravite reklamacijo računa? Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok reklamacije. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si • osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Kako uredite spremembo plačnika storitve? Informacijo o spremembi lastništva lahko posredujete na obrazcu: po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, po faksu: 01/280-23-22, po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si ali osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Sprememba mora vsebovati: - verodostojno listino, ki izkazuje lastništvo (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep o dedovanju, zemljiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev), - stanje obračunskega vodomera ob primopredaji. Poravnane morajo biti vse zapadle obveznosti do primopredaje. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur je zmrzal pogost krivec za poškodbe na vodomeru. Kot upravljavci vodovodnega omrežja ne prevzemamo odgovornosti za tovrstne poškodbe, zato vas opozarjamo, da sami poskrbite za preventivno zaščito za vgrajene vodomere, saj ste stroške zamenjave v takšnih primerih dolžni poravnati sami. Kaj je potrebno za zaščito pred zmrzaljo: - dovolj globoki vodomerni jaški z izoliranim pokrovom, - dodatna zaščita nad vodomerom z izolacijskimi materiali. Priklopi na kanalizacijsko omrežje Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Po pregledu evidenc je bilo ugotovljeno, da nekateri objekti, čeprav imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, še niso priključeni. Lastnikom objektom smo začeli pošiljati dopise s pozivom na priključitev skladno z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (UL RS, št. 41/2009). Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega tudi praznjenje greznic in malih čistilnih naprav. Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v nepretočne greznica ali male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri dovajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oz. male čistilne naprave prazniti upravljavec s posebnimi vozili za praznjenje. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav se izvaja po načrtu enkrat na štiri leta, na podlagi naročila uporabnikov pa tudi večkrat. Uporabniki morajo dopustiti dostop do greznic oz. čistilnih naprav s specialnimi vozili. (22. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ig, UL RS, št. 41/2009.) Večina obstoječih nepretočnih greznic je velikosti 5 m3. Po pregledu zaračunane porabe vode ugotavljamo, da je povprečna mesečna poraba na objekt v občini 5 m3 ali več, naročil praznjenj greznic pa je zelo malo. Kam potem odteka komunalna odpadna voda iz objektov, če so greznice velikosti 5 m3? Še posebej nas mora skrbeti prepustnost/nepre-pustnost greznic v hribovitem delu občine, saj se komunalne odpadne vode ne zadržuje na površju. Pri praznjenju greznic in malih čistilnih naprav ne gre za zaslužek podjetja, ki opravlja to storitev, temveč gre za ohranjanje čiste narave, še posebej vode. Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav lahko naročite od 7. do 16. ure pogodbenemu izvajalcu podjetju Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, na telefon 041/344-523 ali 01/7818-100. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/2802-314 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/2802-312 (Uroš Čuden) 6 www.obcina-ig.si OBČINA IG št. 1/2012 februar 2012 Uradne objave Na podlagi 7. člena Statuta Občine Ig (UL RS, št. 129/06) ter na podlagi 40. člena Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Ig (UL RS, št. 113/2002, 93/05) je Občinski svet na svoji 9. redni seji, dne, 14. 12. 2011 sprejel SKLEP o določitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Občini Ig za leto 2012 1. člen Cena najema grobov na pokopališčih, ki jih ureja Občina Ig, za leto 2012 znašajo: Vrsta grobnega mesta Pokopališča Golo, Ig, Tomišelj Pokopališče Kurešček Enojni 21,00 18,00 Dvojni 42,00 36,00 Trojni 63,00 51,00 Žarni 13,50 10,80 2. člen Cena najema mrliških vežic na pokopališčih Ig, Tomišelj in Golo za leto 2012 znaša 85,00 EUR brez DDV. 3. člen Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občinskega glasila Mostiščar, uporablja pa se za leto 2012. Datum: 14. 12. 2011 Številka: 3546/ 034 /2011 Cene so v EUR z DDV. Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. Občina Ig na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/04, UO št. 2/06), objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za ŠPORTNIKA, ŠPORTNICO IN EKIPO LETA 2011 1. Skladno z Merili za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, Uradne objave št. 3/04, UO št. 2/06), lahko prejme priznanje Občine Ig za športne uspehe posamezni športnik, športnica ali ekipa. 2. Pogoji za dodelitev tega priznanja so: - nastop v mladinski ali državni reprezentanci; - osvojitev medalje na državnem prvenstvu; - odmeven mednarodni dosežek; - drug pomemben športni dosežek; - dolgoletno delo na športnem področju. 3. Predlagatelji morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na internetni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upoštevali. Obvezna priloga je potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja. 4. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »Javni razpis-športnik/ekipa leta«. 5. Izbor bo opravil Odbor za šport. 6. Rok za prijavo na razpis je 21. 2. 2012. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 7. Naziv športnik in ekipa za leto 2011 bo podeljen na prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 30. 1. 2012 Župan Občine Ig Številka: 67101/001/2012 Janez Cimperman l. r. št. 1/2012 februar 2012 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, UL RS, št. 94/2007, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 51/2010) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (UL RS, št. 129/2006) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v občini Ig PREDMET RAZPISA Občina Ig s tem razpisom sofinancira programe neprofitnih organizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju Občine Ig, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane občine Ig in so v interesu Občine Ig, ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. točki razpisa, ki: • so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Ig • so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delovanja društva v občini Ig • imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto • imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine • imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov • je njihova dejavnost neprofitna • pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov • poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. VIŠINA SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem razpisu je a) na proračunski postavki 1104010 - razpisi prireditve 6.000 EUR Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2012. VSEBINA PRIJAVE Vlagatelji morajo oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v razpisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji od objave razpisa dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur in na spletni strani www.obcina-ig.si Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu komisija ne bo upoštevala. ROK ODDAJE IN OBVEŠČANJE Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis-prireditve 2012«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je ponedeljek 19. marec 2012. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril, ki so priloga pravilnika. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. Z izvajalci, ki bodo upravičeni do sofinanciranja prireditev bodo podpisane pogodbe. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/2802-318, e-pošta marica.zupan@obcina-ig.si. Datum: 24. 1. 2012 Številka: 21501/001/2012 Župan Občine Ig Janez Cimperman l. r. ■ OBČANOV KOTIČEK Še k članku Praznovali smo tretjič ■ I1JIII.1MIM LjiibdtL Min.Ml.lt.', ЈихадГЦ! Ц|Ј[Н|Ц JIKI'UltJt-l ^UjVtLMJA V novembrski številki smo objavili prispevek o srečanju sošolcev, na katerega se je v decembrski številki odzvala Breda Rožič, češ da na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja na Igu še ni bilo osemletne osnovne šole. Pri zadnjem je bilo na koncu še zapisano, da OŠ Ig avtorici članka ni dovolila vpogleda v arhiv. Takoj po tem, ko smo članek prejeli v uredništvu Mostiščarja - še pred njegovo objavo -, je šola Bredi Rožič omogočila vpogled v svoje arhive. V zvezi z napisanim v decembrski številki se je v imenu sošolcev oglasila Silva Dolinšek in nam v dokaz, da so res obiskovali osemletno šolo, poslali kopijo enega izmed njihovih šolskih spričeval, ki je datirano v leto 1953, na njem pa piše Osemletna šola Ig. Hkrati sporočajo ge. Rožič, da ji je zagotovljen tudi vpogled v njihovo dokumentacijo. Pogosto se izkaže, da so dogodki polpretekle zgodovine veliko manj jasni kot tisti iz starejše zgodovine. Za vse, ki vas zanima razvoj šolstva na Ižanskem, pa v branje priporočamo še prispevek Staneta Okoliša, sodelavca Šolskega muzeja Slovenije, Iz zgodovine šolstva na Ižanskem, objavljen v Zborniku Občine Ig, v katerem opisuje zgodovino šolstva na Ižanskem pred drugo svetovno vojno. Povojna zgodovina šolstva na Ižanskem pa očitno še čaka na resnejšo strokovno obravnavo. Uredništvo Mostiščarja ■o. iUx "I" 1i ћ, _______■ tr.r. . _- 'Lt J ■i", M Ua 'r-!..i I H, V* j T ~ h Liri J ^ГТ-Г. 1.14" , - KIF1IT Ml H a 1 r ,.. ____ ^J drfcjL, L... , ,- L.l.*,,!* tahm O.I.. ^Сп-.-л^л^ i-i f fc адК*^ ■ t. : p' I '1 / *J , iz življenja vaških svetov LZ7" GLASILO OBČINE IG • februar 2 01^ MOSTIŠČAR Dobrodelni koncert na Golem za nakup otroških igral Ob vse večjem zavedanju mladih o njihovih zadovoljitvah osnovnih družbenih potreb in pereči problematiki v zvezi s tem se je pokazala volja za uresničitev njihovih želja. Vsakdanje težave ter vse večje zahteve in pritiski z vseh strani na vseh področjih, čedalje več ljudi, otrok, mladih, mladih družin in želja ter težnja po napredku in razvoju po boljši in lepši prihodnosti mladih, da ima tudi mladina svoj prostor pod soncem, kjer se lahko zbirajo, konkretno preživijo svoj čas, so v tem letu privedli k nakupu parcele za igrišče na Golem, s čimer se uresničujejo njihove najbolj skrite želje. A kljub vsemu v mladih ostaja praznina, ki jo želijo zapolniti ter dokazati svojim staršem, da imajo tudi mladi še vrednote in da jim ni vseeno za prihodnost. Iz nesebičnosti, zavedanja in skrbi za prihodnost naših malčkov in da ne bi tudi najmlajši morali skozi vse to, kar so preživeli sami, se je med mladimi med 13. in 35. letom starosti v mesecu novembru 2011 porodila ideja o organizaciji dobrodelnega koncerta za zbiranje sredstev za nakup petih otroških igral za hribovske vasi. Na našem rednem srečanju vseh vasi in društev v mesecu decembru 2011 smo vsi vaški sveti skupaj z njimi konkretizirali to idejo. Na predlog in njihovo pobudo smo jim na pomoč priskočili vsi štirje sveti vaških skupnosti - Škrilje, Golo-Selnik, Visoko-Rogatec in Zapotok. Pobuda in predlog mladine sta dala energijo in zagon in tako so stvari preprosto stekle - priprave, organizacija in pogovori. Začele so se premikati meje in padati drzne ideje, predlogi, želje, sugestije, koga povabiti, kako pritegniti poslušalce in zadovoljiti njihove želje, glasbene okuse, kako se čim bolje predstaviti ipd. Mladi si želijo organizirati tak dogodek s čim več akcijami, različnimi aktivnostmi, predstavitvami, načini sodelovanja pri skupnem projektu, ki združuje vse ljudi. Želimo si, da jim prisluhnete tudi vi, dragi občani in občanke, ter otrokom in mladini poka-žete, da tudi vam ni vseeno za našo skupno prihodnost, s tem da se udeležite vseh načrtovanih dogodkov, ki bodo organizirani v ta namen. Poleg vseh aktivnosti, ki bodo potekale, bodo svoje aktivnosti izvajala tudi društva in jim tako nesebično priskočila na pomoč s svojimi prireditvami. Tako ste med drugim lahko že med prvimi, ki jim pomagate in se udeležite praznovanja ob krajevnem prazniku, ki bo 17. marca v Kulturni dvorani na Golem. Poleg tega pa ste vabljeni, da se nam pridružite na naslednjih prireditvah društev, na katerih lahko s svojimi prispevki pomagate čim hitreje doseči zastavljen cilj mladih. - 14. april - V svetu zdravilnih zelišč - delavnice v naravi (Društvo Zapotok) - 21. april - pohod na Mokrc (KD Mokrc) - 27. april - Pohod od Rašice do Kureščka (TD Kurešček) - 28. april - Dan upora proti okupatorju in praznik dela - pohod na Mokrc in v partizanski Spominski park Petelinove doline (Društvo Odmev Mokrca) - 30. april - prvomajski kres Zapotok (Društvo Zapotok) Če na prireditve ne uspete priti, pa imate vsekakor še eno možnost, da prispevate tudi vi in se nam 26. maja 2012 pridružite na Golem na dobrodelnem koncertu, kjer bomo s skupnimi močmi dokazali, da smo še vedno ljudje, ki imamo posluh za našo mladino, otroke in prihodnost. Torejuresničimo rek: Otroci so naše največje bogastvo! Potrdite in dokažite to s svojo udeležbo na prireditvah in osrednjem dogodku - dobrodelnem koncertu 19. maja 2012 na Golem. Dragi starši, mladina, občani in občanke, če imate kakršenkoli predlog, pobudo ali ste nam pripravljeni kakorkoli pomagati, nam pišite na: svsdrustvo@gmail. com. Veseli bomo vsakega predloga, pobude, ideje. Če ste podjetje, obrtnik, javna ali zasebna ustanova, zavod ali društvo in bi nam radi pomagali ali si želite pomagati s svojimi prispevki, da hitreje dosežemo zastavljeni cilj, ste toplo in vljudno vabljeni, da se nam pridružite vsak prvi torek v mesecu ob 19.30 uri v Kulturni dvorani na Golem ter prispevate po svojih močeh in zmožnostih - naj bo to sponzorstvo, donacija, kompenzacija, storitev, karkoli. S tem korakom so mladi dokazali, da ste starši dobro vzgojili svoje otroke in kljub časom, v katerih živimo, živi še naprej kolektivni duh zavedanja skrbi za prihodnost in socialne vrednote, ki jih danes še kako redko doživi-mo. A v naših mladih še živijo! Barbara Močan Iz vaške skupnosti Visoko-Rogatec Že je naokoli eno leto delovanja vaškega sveta. V tem letu smo se predvsem srečevali ter se spoznavali z našo vaško in občinsko problematiko. Soočali smo se z velikim problemom javnega skupnega zunanjega in notranjega prostora, ki bi omogočal spontano srečevanje in povezovanje. Žal ga ni, a zaradi naraščajočega števila otrok (samo predšolskih je v naši vaški skupnosti okoli 30, kaj šele vseh skupaj do 18 leta) bo zanje nujno najti (najeti? odkupiti?) prostor, kjer se bodo lahko igrali, se ukvarjali s športom in srečevali. A ne le otroci in mladostniki, vedno več je ljudi, ki so se doselili in iščejo poti za vključitev v skupnost. Prav zaradi tega smo začeli s projektom Šport na vasi, ki zajema dve športni srečanji v dvorani v Zapotoku in dve zunanji športni srečanji, kar vsaj delno ublaži situacijo s prostorom. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo SVS Zapotok in Društvu Zapotok za prostor in strokovno podporo ter Vitu Čehovinu, pobudniku in organizatorju. Seveda je tudi domačinom včasih zahtevno sprejeti vse te nove sovaščane, a verjamem, da ob pravem izzivu, projektu lahko najdemo pot skupnega sodelovanja in druženja - morda za začetek na najetem prostoru urediti igrišče, ki bi ga lahko ustvarili skupaj, saj je v naši vasi veliko mojstrov različnih poklicev. V tem času smo dobili v občini mestni avtobus 19I in veliko pogostejše avtobusne povezave do naše vasi, kar daje našim kra- jem čisto novo dimenzijo - veliko večjo fleksibilnost. Seveda se vozni redi še usklajujejo. Vsekakor se da še veliko narediti pri izbiri ur in pogostosti, ki bi omogočala staršem prihod in odhod iz vrtca tudi brez avta. Seveda ne moremo mimo grbin in zgodb, povezanih z njimi, ter mimo vodovoda, narejene povezave našega vodovoda z vodovodom Golo-Zapotok, ki je marsikoga spravila v skrb. Seveda pa povečan promet potegne za www.obcina-ig.si 9 »o iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 seboj še večje potrebe po ureditvi prometnih oznak - nujno bo urediti postajališča avtobusa pri Raju nad mestom, kjer pozimi zjutraj v temi čakajo otroci - potrebovali bi cestno luč in oznake na cesti, da poskrbimo za njihovo varnost. Eden od nevarnih odsekov pri nas je odcep za Visoko, ker tako iz smeri Zapotok kot Golo ni oznake, da je tam križišče! Dobili smo še dodaten ekološki otok pri Raju nad mestom, zdaj ga bo treba pridobiti še v Rogatcu. Tu so še potrebe po cestni razsvetljavi od odcepa za Visoko do vasi, saj le redki avtobusi peljejo do vasi, ne tako kot v Zapotoku, ko vsi peljejo v center vasi. Morda bi bilo treba pogledati, ali je smiselno Naredili smo tudi uvod v leto 2012. V Škriljah imamo po novem letu tradicionalno srečanje vašča-nov in nekaterih gostov. Zadeva se je pred leti začela s pobudo PGD Škrilje, ki je organizirala srečanje članov in članic društva PGD Škrilje. Vedno je bilo veselo in lepo smo se imeli. Letos smo se odločili, da zadevo združimo in jo organiziramo z gasilskim dru- še kakšen avtobus preusmeriti do vasi; vsaj tiste okoli 17h in 18h, ko se srednješolci in študentje vračajo domov. Čaka nas obnova kapelice. Dogovarjamo se za obisk odgovorne osebe za našo vas, da dobimo napotke za strokovno obnovo, čeprav kapelica ni spomeniško zaščitena. Ker ni skupnega prostora, so težave z obveščanjem. Treba bo izdelati nove dodatne oglasne deske. Prav zato, da bi vsi vaščani dobili obvestila, smo dali kopije vabil pošti na Igu razdeliti vašča-nom in vaščankam naše vaške skupnosti, da bi se lahko udeležili prednovoletnega srečanja, ki smo štvom in svetom vaške skupnosti. Odločili smo se, da srečanje razširimo za vse vaščane, ki so jih naši gasilci s svojih obiskom ob izreku novoletnega voščila povabili na omenjeno srečanje. In res se je na povabilo odzvalo veliko vaščanov. Vedno ste vabljeni tudi vsi, ki se naših srečanj še niste udeležili, kajti še bodo takšne priložnosti in škoda jih je ga organizirali v soboto, 17. 12., v dvorani v Zapotoku. Želeli smo, da bi bilo dovolj prostora za vse, sajsmo se na srečanju januarja 2011 zelo drenjali na Kmečkem turizmu Petek, kjer so nas lepo sprejeli. Zelo mi je žal, kajti pozneje smo ugotovili, da kar veliko ljudi ni dobilo tega obvestila, možno je tudi, da se je zgubilo med tonami novoletnih reklam. Kakorkoli, iščemo poti in načine, da se začnemo srečevati, sodelovati, soustvarjati. Ena od takih možnosti bi bila tudi v okviru projekta Leader obnoviti stare vaške veščine izdelovanja žlic in zobotrebcev, da bi tisti, ki to še znajo, prenesli na tiste, ki bi jih veselilo to spoznati in znati. Kmalu zamuditi. Ker nas čas in obveznosti vseskozi nekam priganjajo, je srečanje namenjeno druženju, kjer srečaš soseda, kolega, prijatelja, z njim pokramljaš in nazdraviš ter se tudi zavrtiš, ko Tone in Jože raztegneta meh. Napisali smo že v vabilo, da ne bomo ob praznih mizah - mize so bile polne sladkih in slanih dobrot, ki so jih prispevale mojstrice za peciva. Čeprav smo se jim za njihove prispevke z malimi pozornostmi že zahvalil na srečanju, bi se rada za njihov trud in pripravljenost zahvalila še enkrat. Nepogrešljiv je tudi kuhar, ki nam napolni želodč-ke, zato se tudi njemu še enkrat zahvaljujemo za pripravljenost in sodelovanje ter se kot vedno priporočamo še za naprej. bo pomlad in ljudje se bodo želeli sprehajati; upam, da se bomo uspeli dogovoriti z vaško skupnostjo Zapotok in obema društvoma, da očistimo in obnovimo pot med Visokim in Zapotokom, kot so že lani predlagali v Turističnem društvu Kurešček. Poiskali bomo pot, da bodo informacije prišle pravočasno do vseh, kar je pogoj za možnost druženja in povezovanja. Poleg pošte se bomo še bolj posluževali objav v Mostiščarju in oglasnih tabel. Jožica Amadea Demšar, SVS Visoko-Rogatec Organizatorji srečanja smo bili prijetno presenečeni nad obiskom novih obrazov oziroma vaščanov, ki so novo priseljeni v vasi in zaselkih. Nad srečanjem so bili navdušeni, ker so ob tem spoznali sosede oziroma daljne ali bližnje vaščane in v pogovoru našli skupne točke. V življenju je tako, da nam prijetne stvari hitro minejo, in tako se je tudi čas našega sobotnega srečanja prevesil v nedeljo. Domov smo odhajali z lepimi in prijetnimi občutki, ki smo jih delili med seboj. Dragi vaščani, kolegi in prijatelji, naj tako ostane do naslednjega druženja. Marina Plantan, SVS Škrilje Dogajanje v Škriljah Dragi vaščani, kolegi in prijatelji, naslov članka je malo suhoparen, vsekakor pa ni bilo takšno naše druženje, ki smo ga imeli sredi januarja. Včasih razmišljam, kakšen naj bo naslov članka. Ko se pogovarjam z vami, ki prebirate Mostiščarja, imam občutek, da med članki iščete tistega, ki je povezan z vami in je nekje v njegovem naslovu skrito ime Škrilje. Da bo to lažje za vas in zame, bomo poenotili naslove naših člankov v Mostiščarju, zato sem se odločila, da bodo vse novice, obvestila, pohvale in graje vedno zapisane pod naslovom Dogajanje v Škriljah. Uvod v članek je torej narejen. Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 \± Občina Ig, Govekarjeva cesta 6,1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 10 www.obcina-ig.si Čas po volitvah v državnem zboru Poslansko pisarno bom imela kot v prejšnjem mandatu v Mladinskem domu na Igu (Troštova ulica 15, Ig). Zahvaljujem se podjetju KIG, d. d., in direktorju Vojku Kraševcu, ki to omogoča. Vabim vas na odprtje poslanske pisarne v mandatu 2011-2015 v ponedeljek, 20. februarja 2012, ob 17.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kakšno vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-99-82 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko bi zapisala, da se v DZ vsak dan zgodi kajnovega, kaj presenetljivega, zato je kar nehvaležno nekajnapisati, kar morda takrat, ko bo Mostiščar prišel v vaše domove, ne bo več držalo. Še v decembru 2011 je bil Državni zbor konstituiran in napovedovala se je koalicija levosredinskih strank, ki naj bi oblikovala prihodnjo vlado. Če bi bili zlobni, bi lahko rekli, da je relativni zmagovalec volitev Zoran Janković s svojo aroganco in neupoštevanjem bodočih partnerjev ter uveljavljanjem svojih interesov izgubil že dobljeno igro. Naš pravni red v nadaljevanju pravi, da ima dru-gouvrščeni na volitvah možnost oblikovati koalicijo oz. postane mandatar tisti, ki je sposoben sestaviti koalicijo. Če pade kandidat, ki ga je predlagal predsednik države, lahko tega ali koga drugega ponovno predlaga, predlog pa Tako kot leto prej je tudi lani celoten obred potekal na Ranču Zapotok pri Matjažu Brišniku in tako so se na dan sv. Štefana, sicer precej hladnem zimskem dnevu, ko se je ura bližala proti 10, začeli zbirati konjeniki z vseh strani. Prišli so lepo urejeni konji in jahači z Golega, Sarskega, Zapotoka in drugih koncev našega kraja. Zbralo se je 21 konj z dobro razpoloženimi konjarji. Pričakali so jih že zbrani obiskovalci kot tudi predsednik društva Vukosavljević, župnik Anton Košir in Matjaž Brišnik. Po krajšem in lepem pozdravnem govoru predsednika je vajeti lahko vloži tudi deset poslank in poslancev. Ko to pišem, se dejansko dogaja, da je pet strank oz. 50 poslancev predlagalo za mandatarja Janeza Janšo, ki je že vodil Vlado RS v mandatu 2004-2008. To je bila tudi edina vlada v zgodovini Slovenije, ki je zdržala ves mandat. Zdajlahko v relativno kratkem času pridemo do vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje, da se sprejmejo nujni ukrepi, ki bi stabilizirali državo. Nova koalicija je že napovedala zmanjšanje porabe v javnem sektorju in pripravila predlog rebalansa, ki bo na odhodkovni strani za 800 mio eur nižji, kot je bil sprejet proračun. Gre za nujno potezo, saj smo zadnja tri leta vsako leto potrošili skoraj dve milijardi več, kot smo ustvarili, kar je povzročilo visoko zadolževanje države, posledice pa so znižanja bonitetnih ocen prevzel gospod župnik in lepo nagovoril vse prisotne ter blagoslovil vsakega konja in konjenika. Vsak konj je dobil spominsko medaljo. Ker je bilo vreme res neprijazno, so konjeniki kot pravi ljubitelji najprejposkrbeli za konje in seveda potem še za sebe. Člani turističnega društva so v toplo zakurjenih prostorih ranča poskrbeli tudi za nas. Dišalo je po klobasah, kuhanem vinu in čaju, mize pa so se šibile pod odličnim pecivom. Za dobro vzdušje je poskrbela glasbena skupina pod 'komando' Borisa Žagarja. Tako smo v pogovorih o konjih in načrtih za letošnje leto prijetno pričakali večer ter se razšli ipd. Leto 2012 je zelo pomembno, sajbo treba doseči soglasja na vseh ravneh za nujne ukrepe, ki bi Slovenijo postopno spet dvignili na raven stabilnih in finančno vzdržnih držav, da se ne znajdemo na seznamu problematičnih držav, kot so Grčija, Irska in Italija, smo pa bili na tej poti. Vsem nam DRUŠTVA zadovoljni in polni vtisov tistega dne. Prizadevanje organizatorjev je ohranjanje in obujanje starih običajev, krepiti narodno zavest in bogatiti družabno življenje na vasi ter turistično ponudbo kraja. Zelo smo bili zadovoljni, da je bilo na obredu veliko obiskovalcev iz vseh vasi našega kraja. želim veliko modrih odločitev in odgovornih dejanj, sama pa se bom trudila, da v Državnem zboru sprejmemo najboljše odločitve. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije m Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Koširju za lepo opravljen obred, članom turističnega društva ter Matjažu Brišniku v upanju, da se v letošnjem letu vidimo v še večjem številu. TD Kurešček Žegnanje konj pod Kureščkom na ranču Zapotok Dan po božiču (26. 12.) je praznik sv. Štefana. Štefan sodi med najstarejše svetnike, ki naj bi že v zgodnjem srednjem veku prevzel skrb za živino, zlasti za konje, in tako nadomestil nekdanjega slovanskega boga čred in živine Velesa in Volosa. Dediščina praznovanja sv. Štefana se je ohranila vse do danes. To je praznik, ki so ga v zadnjih letih začeli praznovati po različnih delih Slovenije, saj odkar živimo v samostojni državi, god sv. Štefana sovpada z dnevom samostojnosti. Župnik Anton Košir med opravljanjem blagoslova konj. www.obcina-ig.si 11 Veseli december pod Krimom KRIM TURISTIČNO DRUŠTVO Miklavževanje Pravijo, da je bil Nikolaj (Miklavž) sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi in tudi pod Krimom, je sveti Miklavž tisti, ki obdaruje pridne (in malo manj pridne) otroke in starejše. To se je v Vrbljenu in Strahomerju zgodilo v noči na 6. december, ko je vse naštete obiskal na domu. Oblečen je bil v škofovska oblačila, na glavi je imel mitro, v roki pa škofovsko palico. Spremljali so ga angelčki in par-keljni, ki pa so bili v dobrih odnosih, saj je Miklavžu sam hudič pomagal nositi koš z darili. Po končanem obdarovanju pa je društvo ves sprevod (17 oseb) pogostil s picami iz picerije MM iz Bresta. Jaslice v naravni velikosti Janez Bogataj je v zborniku o razstavi jaslic v Veržeju pred leti napisal: »Na Slovenskem je med oblikami praznovanja Božiča zelo razširjeno postavljanje jaslic. Ta miniaturna prizorišča s prikazom Kristusovega rojstva danes množično postavljajo na domovih, v mestih in vaseh, prav tako tudi v cerkvah, kjer pa se je ta običaj tudi začel. Kljub temu, da se je jasličarstvo pričelo v drugi polovici 16. stoletja pri jezuitih na Portugalskem, se je do danes razvilo v pravo ustvarjalno gibanje z mnogimi tipi jaslic in načini aran-žiranja prizorišč tudi v Sloveniji. Poleg miniaturnih jaslic poznamo tudi primere jaslic s figurami v naravni velikosti, kar pa je manj razširjeno.« Prav take jaslice postavljamo člani TD Krim že od ustanovitve društva naprej. Vsako leto poskušamo v jaslicah kaj spremeniti oziroma jim kaj dodati. Tako smo letos poleg barvne osvetlitve kupili tudi sedem novih figur, dva odrasla in pet otrok. Jaslice smo postavljali dva tedna, skoraj vsak dan po nekaj ur. Čeprav letošnja zima ni 'zimska', je prišlo na ogled jaslic kar lepo število obiskovalcev. Žegnanje konj na hipodromu Vrbljene Dan po božiču, na dan samostojnosti, ki je tudi državni praznik in dela prosti dan, je že kar nekaj let namenjen tudi blagoslovitvam domače živmHlinRHOOTRJOHI ob godovanju svetega Štefana -zavetnika teh plemenitih živali. S širitvijo rejcev konj, ki pa jih redijo predvsem za svojo dušo ali pa v športne namene, na ta dan organizirajo blagoslov že v prenekateri fari tako na podeželju kakor na obrobjih mest. Tako sta bila tudi v majhni ižanski občini dva blagoslova na isti dan, o čemer pa zdaj ne bomo govorili, kot je na pozdravu ob blagoslovu poudaril župan občine Ig Janez Cimperman. Torej, letos je bil blagoslov že 17. po vrsti, skupaj ga organizirata Turistično društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim ob pokroviteljstvu Občine Ig. Letos so rejci pripeljali kar 67 konjtako iz naše kakor tudi iz sosednjih občin do Grosuplja (Šentjurij). Prireditev se je začela z Zdravljico, ki jo je zapel mešani cerkveni pevski zbor domače župnije iz Tomišlja, ki je pozneje v programu zapel tudi nekaj božičnih pesmi, blagoslov konj pa je opravil domači župnik Srečko Golob. Vse navzoče je pozdravil in jim zaželel vesele praznike župan Janez Cimperman. Župnik Srečko Golob je najprej opravil obred blagoslova ljudi, živali, vode in soli za zdravje pri živini, nato pa je vsem živalim kruha. Po blagoslovu konjpa je blagoslovil še postavljene jaslice, ki jih člani TD Krim postavljamo prav tako že 17 let. Konjerejsko društvo je vsem sodelujočim na prireditvi podelilo spominske obeske, člani TD Krim pa smo pripravili pečenico z zeljem, čaj in kuhano vino, da so se obiskovalci in sodelujoči ob prazničnem klepetu lahko pogreli. Za vse navedene dogodke si lahko ogledate fotografije na naši novi spletni strani http://www.td-krim.si/. Naj se v imenu Turističnega društva Krim zahvalim prav vsem, ki ste pomagali pri vseh naših prireditvah, ki so potekale v mesecu decembru. Če ne bi bilo toliko pridnih rok, se takih prireditev ne da pripraviti. Zato še enkrat lepa hvala vsem! Janez Modic, TD Krim Z^ IG r 4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Občina Ig in Društvo upokojencev Ig vabita na SREČANJE ČLANOV DU IG IN VSEH OBČANOV, STAREJŠIH OD 75 LET, v soboto, 17. marca 2012, ob 13. uri v Športno dvorano na Igu. Podrobnejša navodila v zvezi s prireditvijo bodo v vabilih, ki jih vsi člani DU in drugi starejši občani prejmejo na dom. Za udeležbo je potrebna predhodna potrditev. Vljudno vabljeni! 12 www.obcina-ig.si 2. nočni Stojkov pohod Čeprav smo že v novem letu, prav trdno še nismo stopili vanj. Vsaj na področju političnega dogajanja je naš korak precej mlahav. Nekateri se v teh dneh ozirajo v nebo, morda za pomoč, ki bi nam bila dobrodošla. Mnogo bi si jih želelo le malo snega, ki bi pobelil in prekril sivino naše dežele. Udeležencem 2. Stojkovega pohoda pa 7. januarja 2012 ni bilo mar za politične zdrahe. Tudi snega niso potrebovali, v nebo so se ozirali le po zvezdah in polni luni. Polna luna naravo in človeka vedno nekoliko spremeni. Narava postane bolj idilična, človek pa ... Poleg tega, da včasih luna koga nosi, ima tudi mnogo pozitivnih učinkov. Ti so prav gotovo vplivali na vseh 140 udeležencev pohoda, ki so smelo zakorakali na pot. Vpliv polne lune Že lansko leto smo si obljubili, da bomo Stojkove pohode izvedli takoj po novem letu, na januarsko polno luno, ko smo še pod vtisom prazničnih dni in nas vsakodnevne obveznosti tako močno ne zgrabijo v svoj primež. Tudi kakšen kilogram si pridelamo zaradi prazničnih dobrot, ki pa ga na pohodu zlahka pokurimo. Pohod ob polni luni je lahko spodbuda in začetek kure, saj je vsem znana resnica, da se velja v času polne lune lotiti hujšanja in postenja. Lepota in čar polne lune je že od nekdaj fascinirala ljudi, zato so do nje gojili posebno spošto- vanje. Že sam pogled nanjo je čudovit, romantičen ter hkrati poln skrivnosti. Je svetla, saj sonce nanjo sveti z vso svojo močjo. V tem času doseže luna vrhunec svoje kozmične moči, ki na večino bitij deluje pozitivno in blagodejno. Na Zemlji je prisoten vrhunec energičnosti in aktivnosti med vsemi živimi bitji. Je čas navdušenja, igrivega, ljubezenskega in erotičnega razpoloženja. Smo pa ljudje ob polni luni tudi izjemno občutljivi in nagnjeni k razkrivanju resnic, skrivnosti, novic ... kar ima lahko tako negativne kot pozitivne učinke, a polna luna stvari pač pospešuje in jih potiska čez rob. Za sprostitev in razvedritev je v takšnih trenutkih primerna hoja ali tek. Namen je bil dosežen Seveda se na pohod nismo podali samo zaradi luninih učinkov. Na začetku nora ideja, nočni pohod in ob vsakem vremenu, bo upamo prešla v tradicionalno. Že lansko leto so bili udeleženci nad pohodom navdušeni in zadovoljni. Letos so polni dobrega razpoloženja spet prišli in se ponovno srečali. Pa ne samo lanskoletni, prišli so tudi novi, posamezniki, v parih in v skupinah, v okviru različnih društev. Tako velika skupina je že kar težko obvladljiva in preden smo na startu ožigosali vseh 140 evidenčnih kartončkov, so se na pot nekateri podali kar individualno. Stojkov pohod je tudi letos dosegel svojnamen. Veseli nas, da je zanimanje za pohodništvo med vsemi generacijami. Pohod ni zahteven, udeleži se ga lahko praktično vsak. Osnovni namen je telesna dejavnost ter hkrati psihična sprostitev ter druženje. Tudi pozitivni učinki smeha ter petja, ki ga je bilo med udeleženci mnogo, učinkujejo tako na telesno kot duševno zdravje. Naše pozitivne namere so se zelo hitro uresničile. Ohranjati stik z naravo in jo spoštovati ter pohodništvo kot rekreacijsko dejavnost sprejeti za vrednoto, to je tisto, kar nas radosti in nam bogati življenje. Od organizatorjev pohoda pa terja odgovornost, da bo tudi v prihodnje poskrbljeno za varen korak, za čajček in dobro joto, da bodo udeleženci lahko v prihodnjih letih spet merili svoje moči iz želimeljske doline v naš hribovski kraj. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 13 Š L kultura MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 Koncert upokojencev v prazničnem decembru V dvorani doma krajanov v Iški vasi je bil 16. decembra 2011 koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig z gosti. Lep praznični večer smo pripravili v sodelovanju s svetom vaške skupnosti Iška vas. Slovene je rad vesel. Kaj, da ne bi pel? Njemu pesmi iz srea teko. Tako je zapisano v verzih in tako mislijo tudi pevci zbora DU Ig. Druži jih pesem, ki ponuja nešteto novega, lepega in prijetnega ter osmišlja dneve v pokoju. Sedem let so peli pod vodstvom Mire Gantar, v sezoni 2011/2012 pa je taktirko prevzel zborovodja Klemen Jerinc. Pod njegovim vodstvom so se nam predstavili prvič. Trema in bojazen, ali bo zapeto dobro tudi za kritična ušesa, sta se na odru razblinili. Zazvenele so pesmi, lepe slovenske narodne. Le kdo jim ne prisluhne rad! Pevci so se nam predstavili v treh delih. Vmes so nastopili gostje. Anej Zore je zapel ob spremljavi kitare. Miha Grmek je zaigral na harmoniko. Z Laro Janželj so zvenele citre, njena sestrica Nika je igrala na flavto in zapela tisto lepo Sem deklica mlada, vesela. Srečen rod, katerega otroci pojejo njegove pesmi! Mi smo jih slišali. Zapel je zborček učencev podružnične šole Iška vas ob spremljavi harmonike učiteljice Marjane Pšeničnik. S pesmijo so obogatili večer tudi gostje, pevci Moškega zbora KUD Oton Župančič iz Sore. Spet so ubrano zvenele slovenske narodne. Res je, pesem nas druži. Prireditev se je iztekla v veselo druženje vseh, nastopajočih in obiskovalcev. Gostoljubne članice društva upokojencev so obložile mize z dobrotami, ki so jih same pripravile. Sproščenega Zborček podružnične šole Iška vas druženja ni hotelo biti konec. Tudi zapeli smo. Bil je en lep večer! Posebej lep, ker petje ni zvenelo v prazno dvorano. Bila je čisto polna. Hvala vsem, ki ste prišli. Posebna hvala predsedniku SVS Iška vas Janezu Žagarju za pobudo o skupni prireditvi. Spet smo dokazali, kako uspešno je lahko sodelovanje. Darinka Mazi Batagelj Foto: Janez Vrhovec »U IG 4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG ^ ? * el I I fl S S ^ ђ v H lJ p I (* ' f J Zbor DU Ig z zborovodjo Klemnom Jerincem Gostje iz Sore pri Medvodah 17. Občinska revija pevskih zborov Spoštovani zborovodje, spoštovane pevke in pevci, 17. Občinska revija pevskih zborov je pred vrati. V upanju, da že pridno vadite, vas obveščamo, da bo letos občinska revija pevskih zborov v soboto, 14. aprila. V naši občini je pevska kultura izredno močna, pesem je namreč najboljneposreden, vsakomur razumljiv jezik povezovanja. S prijavnico pozivamo vse zbore, ki delujejo v naši občini, da se prijavijo v čim večjem številu, kajti želimo si, da bi lepa zborovska pesem še dolgo zvenela pod vznožjem Krima, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Postopek prijave je enak kot vsa leta do zdaj. Prijavnice bomo vsem zborom poslali po pošti, dobite pa jo tudi na naši spletni strani www.obcina-ig.si. Prijave zbiramo do ponedeljka, 26. marca 2012. Želimo vam uspešno pripravo na revijo in čim boljši nastop! Marica Zupan, občinska uprava 14 www.obcina-ig.si kultura_ GLASILO OBČINE IG • februar 2012 I MOSTIŠČAR Tradicionalni koncert Partizanskega pevskega zbora / ODMEV MOKRCA V soboto, 17. decembra 2011, smo se člani društva Odmev Mokrca in ljubitelji partizanske pesmi zbrali v kulturni dvorani na Golem, kjer je v poznih popoldanskih urah potekal koncert Partizanskega pevskega zbora. Popestrili pa so ga tudi domači gostje, ženski pevski zbor Žene in dekleta dveh vasi ter nova glasbena skupinica Eva Mavec ter Roman in Tristan Povše. Koncert je začel Partizanski pevski zbor pod vodstvom profesorja Franca Gornika. Partizanski pevski zbor, ki je bil ustanovljen leta 1944, danes sestavlja 40 pevcev, s svojim petjem pa razveseljujejo ljudi po vsej Sloveniji. Tudi nas je njihova izvedba dvanajstih partizanskih pesmi navdušila. Nekatere pesmi so bile vsem poznane in so k petju pritegnile tudi občinstvo, na primer Hej tovariši ali Komandant Stane, spomin na nekatere pesmi pa je obudila šele mojstrska izvedba Partizanskega zbora. Kot solista sta nastopila Tone Lovec in Pavle Zidar, z orglicami nas je očaral Tone Zaletel, na harmoniki pa jih je vdano spremljal Branko Sladič. Takojpo prvi pesmi je zbrane pozdravil dolgoletni predsednik društva Odmev Mokrca Jože Vozny. Šele čez nekaj tednov se je izkazalo, da je bil to njegov zadnji udarni govor, ki so ga navdihnili aktualni dogodki in novice. S svojim žametnim glasom je zbrane nagovoril z neusahljivo energijo in entuziazmom. Tistega decem- brskega večera se je oglasil še dvakrat, takojpo nastopu ženskega pevskega zbora, ko se jim je zahvalil za čudovito izvedbo in jih povabil k nadaljnjemu sodelovanju, ter tik pred iztekom koncerta, ko se je s stiskom roke in prijazno besedo poslovil od vseh nastopajočih. Njegove prijazne in spodbudne besede so polepšale naš večer. Približno na polovici koncerta je Partizanski pevski zbor oder prepustil domačinkam, ženskemu pevskemu zboru Žene in dekleta dveh vasi, ki so zapele štiri zimzelena besedila pod vodstvom zborovodkinje Klementine Mikec Korpič. Z vrhunsko izvedbo so se brez težav postavile ob bok usklajenim moškim glasovom partizanskega zbora. Tudi Eva Mavec je ob spremljavi Romana in Tristana Povšeta s svojim glasom obudila spomine na čudovite slovenske pesmi. Koncert je končal partizanski pevski zbor, ki so ga gledalci z navdušenim aplavzom prepričali, da je zapel tudi nekajpesmi, ki jih niso predvideli v koncertnem repertoarju. Prireditev je povezovala Mojca Poredoš, ki je ob koncu koncerta zbrane v imenu Društva Odmev Mokrca povabila k prijetnemu druženju ob dobrotah, ki so jih pripravili člani. Prijateljski pogovor in smeh je odmeval vse do večera, spomini na prelep večer pa bodo ostali živi vsaj do naslednjega tradicionalnega novoletnega koncerta. Mojca Poredoš, Društvo Odmev Mokrca Foto: Jurij Kogej Utrinki s prireditve 4. literarni večer v galeriji Društva likovnikov Ljubljana Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 let to —' DRUŽTVO ^ FRAN GOVEKAR IG Pod okriljem Društva likovnikov Ljubljana (DLL) tri leta deluje literarna sekcija, v kateri delujejo slikarke in slikarji, ki se ukvarjajo tudi z ustvarjanjem na literarnem področju. Literarna sekcija je organizirala 4. literarni večer 14. 12. 2011 v prostorih galerije na Dunajski 405 v Ljubljani. K sodelovanju so bili vabljeni že tretje leto tudi literati, člani Društva Fran Govekar Ig. Zaradi obveznosti sta se opravičila naša stalna gosta iz Društva Fran Govekar Ig, predsednica in pesnica Alenka Jerajter pravljičar in pesnik Jurij Marussig, povabilu pa se je že drugič odzval pesnik Tomaž Simetinger iz Ljubljane. Na literarnem večeru so svoje pesnitve predstavili še člani literarne sekcije DLL: Slavica Štirn z Britofa, Anka Marzidovšek iz Radovljice, Maksimiljan Nezman s Frankolovega in Zdenka Vinšek z Iga. V imenu Zveze kulturnih društev Slovenije in Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljubljana je uvodoma navzoče nagovorila predsednica DLL Erika Železnik z Golega. Obiskovalci so užili prijetno predstavitev pesnitev nastopajočih. Nekatere pesnitve so zazve-nele s humorno tematiko, druge pesmi so v nas prebudile željo po obisku gora in narave, nekatere pesmi so nas zanesle v intimne spomine skrivnostnih ljubezenskih občutij, te so v nas vzbudile kanček zavedanja potrebe posameznika po sobivanju in sožitju. Po eni uri srečanja ni nihče od poslušalcev nemudoma vstal ali spregovoril, razmišljujočo tišino je premaknilo v aktivnost medsebojno sporočilo, da smo doživeli skupajsvečan, čustven večer, in zaželeli smo si, da se podoben večer kaj kmalu spet zgodi. Zdenka Vinšek, vodja literarne sekcije Društva likovnikov Ljubljana in članica Društva Fran Govekar Ig _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • februar 2012 3. 4. Mule, društvo za celostno bivanje, razpisuje likovno-literarni natečaj z naslovom: HRANA JE VRT ZA UŽIVANJE 1. Mule, društvo za celostno bivanje, v okviru projekta Hrana je vrt za uživanje (F.I.G.E. Food is garden edible) razpisuje javni anonimni likovno-literarni natečaj za izdelavo motivacijskih razglednic na temo hrana je vrt za uživanje. 2. Sodelovanje na natečaju je brezplačno in prostovoljno. S sodelovanjem na natečaju sodelujete v projektu F.I.G.E., ki je mednarodni projekt v okviru programa EU Vseživljenjskega učenja Grundtvig. Natečaj je razpisan za izdelavo motivacijskih razglednic. Razglednica mora izražati namen in poslanstvo projekta (asoci-irati spodbujanje k pridelavi hrane, širiti znanje, sodelovanje na vrtovih, priprava shrankov). Zmagovalna in izbrana dela bodo objavljena tudi na spletni strani društva www.mule.si in projekta F.I.G.E. ( http://figele-arning.wordpress.com/). Nagrajena in izbrana dela bo zadržal organizator, ki si pridržuje pravico do njihove uporabe, z obvezno navedbo avtorja. Predvidevamo potujočo razstavo po Sloveniji in tudi v partnerskih državah Nemčiji, Veliki Britaniji in na Irskem. 5. Izdelki naj bodo izdelani na papirju formata razglednice (16,5 x 11,5 cm) v poljubnih tehnikah. Lahko so narejeni tudi z računalniškimi orodji - dostavljeni na CD v PDF- ali JPG-formatu. Na natečaju izdelate samo sprednjo stran razglednice. Lahko je samo likovna ali literarna ali kombinacija besedila in slike. Upoštevajte, da bomo izbrane predloge tiskali. 6. Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečaju z največ tremi (3) deli. Dovoljena so izključno še neobjavljena dela. 7. Dela morajo biti dostavljena v primerni varni embalaži, ki naj bo opremljena z oznako 'Javni natečaj: Hrana je vrt za uživanje.' K vsakemu izdelku priložite zaprto kuverto, označeno s šifro, ki naj bo napisana tudi na hrbtni strani izdelka. V kuverti naj bodo podatki: ime in priimek avtorja, naslov, telefon in e-pošta avtorja dela ter status (upokojenec, brezposelni, zaposleni ...). 8. Sodelujoči morajo dela poslati po pošti na naslov: Mule, društvo za celostno bivanje, Iška 51, 1292 Ig. Upoštevali bomo dela, ki bodo prispela na naslov do vključno torka, 21. februarja 2012. 9. Društvo bo zagotovilo največjo možno skrb za prejeta dela in z njimi ravnalo skrajno pazljivo, ne bo pa prevzelo odgovornosti za morebitne poškodbe. 10. Na natečaju ne morejo sodelovati člani društva Mule, osebe, ki niso polnoletne, študentje in druge osebe, ki so vključenie v katerikoli sistem rednega izobraževanja, ter osebe, ki niso državljani Slovenije. 11. Dela bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo upoštevala tehnično dovršenost, uporabnost, namen, poslanstvo in originalnost razglednice ter estetska merila. Del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem, komisija ne bo ocenjevala. Odločitev komisije je dokončna in nepreklicna. 12. Nagrajena bodo 3 (tri) posamezna dela, ki pa ne morejo biti od istega avtorja. Nagrade so naslednje: 1., 2. in 3. nagrada: udeležba na eni od delavnic, ki jih organizirajo partnerske države (Irska, Velika Britanija, Nemčija) v času projekta do junija 2013. Organizacija nagrajencem krije stroške prevoza, bivanja in prehrane ter so po 107. členu ZDoh oproščeni dohodnine. 13. Nagrade bodo podeljene na odprtju razstave najboljših predlogov v marcu 2012. Nagrajeni avtor se odpoveduje kakršnimkoli drugim dodatnim nadomestilom (finančnim zahtevkom) s tega naslova. 14. Sodelujoče bomo o rezultatih razpisa obvestili po navadni pošti ali e-pošti, rezultati pa bodo objavljeni tudi na spletni strani društva. Vsak avtor je lahko dobitnik samo ene nagrade. 15. Sodelovanje na natečaju zahteva brezpogojno sprejemanje razpisnih pogojev. Nagrajenci ob prevzemu nagrade podpišejo pogodbo o sodelovanju na delavnici v tujini z izbrano partnersko državo pod pogoji, ki veljajo za projekte vseživljenjskega učenja - Grundtvig - Učna partnerstva 2011, ker je projekt financiran iz virov EU za vseživljenjsko učenje - Grundtvig. Komisija si pridržuje pravico, da določi, na katero delavnico lahko posamezen nagrajenec potuje in kako. Vsekakor pa bomo poskusili izbor uskladiti z željami nagrajencev. 16. Vračanje del: osebni prevzem izdelkov ali proti vračilu stroškov pakiranja in poštnine po pošti v roku, ki bo določen dodatno in objavljen na spletni strani društva. 17. Društvo si pridržuje pravico do morebitnih sprememb natečaja. 18. Dodatne informacije dobite po telefonu 051/314-515 - Nataša Bučar Draksler, po elektronski pošti mule.drustvo@gmail.com in na spletni strani http://www.mule.si/. 19. Koledar: 1. sprejem natečajnih izdelkov do vključno 21. februarja 2012 2. pregled in izbor: do 1. marca 2012 3. razglasitev rezultatov na spletni strani in po elektronski pošti: 5. marec 2012 4. 1. razstava natečajnih izdelkov po izboru komisije in podelitev nagrad: marec 2012, Ig 5. Potujoča razstava po Sloveniji in partnerskih državah od marca 2012 do julija 2013 Iška, 15. 1. 2012 &D lWhi*ffVM|f Bitihgri ümrdtvtj Projekt je sofinanciran iz dotacije EU Programa za vseživljenjsko učenje Grundtvig Učna partnerstva. Za vsebino natečajnega gradiva je izključno odgovoren organizator. Evropska komisija ni odgovorna za morebitno uporabo informacije. 16 www.obcina-ig.si Dedek mraz obiskal Golo V petkovi noči je hribe nad Igom pobelil sneg in v soboto, 17. 12., na obisk pripeljal zadnjega od treh dobrih mož. V kulturni dvorani Golo so se zbrali otroci in starši iz vaških skupnosti Zapotok, Golo-Selnik in Škrilje. Otroci so se v plesni pravljici Na goro kdovekam pridružili dogodivščinam treh smešnih možicljev. Popeljali so se čez širno morje prav do Amerike, zaplesali v Indiji in poleteli na luno. Ker pa je luna daleč in možiclji niso našli poti domov, so skupaj z otroki poskušali priklicati pomoč. Le kdo lahko sliši klice tako daleč? Seveda, dedek mraz. A klici niso pomagali, zato so otroci skupajz možiclji zapeli pesmico. Zaslišalo se je zvo-njenje kraguljčkov in skozi vrata je vstopil dedek mraz. Pozdravil je otroke, jih povprašal, ali so bili pridni, skrbeli za zdravje in se pridno učili. Seveda so bili! Skupaj so malo peli pesmice, računali in se smejali. Dedek mraz je najprejk sebi povabil najmlajše, nato pa so se zvrstili tudi vsi drugi. Za vsakega je imel darilo. Potem se je poslovil, obljubil, pride na obisk čez leto dni, in se odpravil na pot še k drugim otrokom. Za vso podporo in pomoč se zahvaljujemo Odmevu Mokerc ter Vaškim skupnostim Zapotok, Golo-Selnik in Škrilje. Urška Vrtačnik, SVS Golo - Selnik Foto: Urška Vrtačnik Prišel, prišel je med nas ... Miklavževanje v Iški vasi Poklicni dan v Iški vasi Tudi v Iški vasi, Iški in Gornjem Igu imamo pridne otroke, zato nas je tudi letos v Domu krajanov obiskal Miklavž v spremstvu angelčkov in parkeljnov. Letos so otroci uživali v lutkovni predstavi Rdeča kokoška, ki so jo pripravili igralci TD Iška vas. Po predstavi pa smo skupaj priklicali Miklavža in njegove spremljevalce. Najbolj pogumni so se z Miklavžem tudi fotografirali, vsi pa obljubili, da bodo pridni še naprej. Meta Jelen, TD Iška vas Miklavž je obdaroval otroke. Na naš 'poklicni dan' v ponedeljek, 23. 1., so nam svoje poklice prišli predstavit Zalin očka, Jerčina mami in Ajdin ati, potem pa smo še mi obiskali proizvodni obrat. Preberite si našo pesmico: Ko sta ogenj ali voda do vašega praga, s sodelavci oči vam Zalin pomaga. Če pa, ojoj, bi prišla še kaj čez, opremljeni skočijo tudi tja vmes! Divjo službo ima Jerčina mam i, leve in tigre in opice hrani. Peresa za nas so dale ji ptice, ježevec, au, pa dal je bodice. Veste, kaj zna Ajdin ati? Računalnikom misli brati! Med delom mora malo vstat, da ga ne bi bolel vrat. Trgovine potrebujejo stojala in police, bolnišnice pa razne košarice iz žice. Vse to jim vrli mojstri iz KOŽAG hitro naredijo, obenem pa še nam pokažejo in razložijo. Lepo smo jih poslušali, gledali, ubogali in nikamor - bilo bi res nevarno - nismo vtikali rok, pa nam je prijazna gospa vodja dala kar obeske, bonbone in sok. To je bil en krasen poklicni dan! Zdaj pa vprašanje nam v glavah rase, kako naj izmed vseh zanimivih poklicev izberemo pravega zase? Učenci s podružnične šole Iška vas www.obcina-ig.si 17 Mali princ na naši šoli V sklopu preventivnega programa, ki ga delno sofinancira tudi Občina Ig, smo v decembru za del razredne stopnje pripravili lutkovno igrico Mali princ in preventivne delavnice za 4. in 5. razrede naše šole. Z igro in vodenjem delavnic so nas navdušili člani Društva za boljši svet. Tematika delavnic je bila prijateljstvo, medsebojni odnosi in to, kako beseda večkrat udari močneje kot pest. Aleš Holc Da je zgodba pustila sledi, pričajo zanimiva razmišljanja učencev. Mali princ govori o odnosih med ljudmi. Po predstavi smo imeli v učilnici delavnico. Podajali smo si srček prijateljstva in tako pokazali drug drugemu, da želimo biti z njim. Pogovarjali smo se o tem, da so nekateri ljudje dru- gačni in ne zmorejo vsega sami. Učili smo se, kako jim pomagamo. Spoznali smo, da je prijateljstvo zelo pomembno za medsebojne odnose. Bilo mi je všeč. Isa Zaninović, 4. c Ko sem gledala predstavo Mali princ, sem veliko doživljala. Ni prav gledati le zunanjosti. Ne smeš se ozirati na lepoto, zmago, denar in podobno. Če se važiš, te ljudje ne marajo, na koncu ostaneš sam. Če si sam, se ne počutiš dobro. V računalniških igricah imaš prijatelje, ki sploh ne obstajajo. Če pa imaš prave prijatelje, te lahko potolažijo, če si žalosten. Katja Potočnik, 4. c Iz zgodbe Mali princ smo se naučili, da ne smeš soditi ljudi po zunanjosti, ampak po srcu. Le tako lahko vidiš, kako znajo biti ljudje dobri in modri. Šli smo se igrico, kako vodiš nekoga, ki ima telesno okvaro. Dogovorili smo se, da se ni lepo norčevati iz ljudi, ki so kakorkoli drugačni. Miha Grmek, 4. c Mali princ me je naučil, da je dobrosrčnost zelo pomembna. Ne smeš gledati samo nase, temveč tudi na druge, jim pomagati v stiski. Tako dobiš prijatelje. Ni prav, da bogati ne podarijo česa revnim. Lepo je, če si prijazen do vseh. Tristan Bevc, 4. b Po ogledu igrice Mali princ sem razmišljala o tem, kdo sploh je pravi prijatelj. To je tisti, ki te posluša, mu zaupaš, ni zahrbten in ti je vedno pripravljen pomagati. Zame je to Nataša. Ima vse te lastnosti. Kdor misli, da se prijatelji nikoli ne skregajo, se zelo moti. Skregajo se, a svoje napake popravijo. Zagotovo pa ni pravi prijatelj tisti, ki ima veliko denarja, a revno srce. Nina Mlekuž, 5. b Z veseljem sem ugotovila, da imam tako prijateljico, kot jo je imel Mali princ, tudi sama. To je moja soseda Milena. Je gospa z bogatimi izkušnjami in ženska, ki ve, kako živeti življenje. Zame je druga mama. Prijazna je, predvsem pa zna pomagati v težkih trenutkih. Pomagala mi je, ko je umrla moja prababica, ko sta se ločila moja starša, ko mi je poginila psička. Tudi nekaj drugih težav sva rešili skupaj. Povedala mi je veliko zanimivih zgodb, da sem pozabila na žalost in bolečino. Včasih jo prosim za nasvet pri domači nalogi. Poveva si skrivnosti, nato pa se zgražava ali zabavava. Gledava oddaje o naravi in bereva knjige. Milena mi pripoveduje zgodbe iz njenega otroštva. Zaupam ji čisto vse. Če se skregava, se takoj spet pobotava. Želim si, da bova vedno prijateljici. Zoja Manček Pali, 5. b Skupina Kapljice v decembru Septembra smo prestopili prag vrtca Mavrica. Na začetku nam je bilo malo hudo, vendar smo se kmalu navadili na novo okolje ter vzgojiteljici Majo in Marinelo. Ker je bilo veliko lepega vremena, smo hodili vsak dan na sprehod. Nekaj nas še ni hodilo, zato smo se peljali kar z vozički. Ob vodi smo hranili račke, obiskovali konje ter si ogledovali okolico vrtca. In kmalu je bil tukaj veseli december, ki se je pri nas začel s peko piškotov. S piškoti smo pogostili starše na zimski delavnici. Na delavnici smo skupaj izdelovali dekoracijo za našo igralnico. V decembru smo veliko rajali, poslušali ter peli pesmi s praznično in zimsko vsebino, izdelovali okraske za smrečico in jo tudi okrasili. Vsak otrok je izdelal novoletno voščilnico za starše. Decembra nas je obiskal tudi božiček in nam poleg igrač podaril tudi ogled lutkovne predstave z naslovom Egon. Na predstavi smo zelo uživali. Konec veselega decembra nam je prinesel novo leto, zato vam otroci iz skupine Kapljice z vzgojiteljicama želimo SREČNO 2012. Kapljice iz enote Mavrica Izdelava piškotov Decembrsko ustvarjanje 18 www.obcina-ig.si Obisk lovca pri Pikapolonicah V mesecu decembru sta skupino Pikapolonice obiskala lovca - očka in dedek ene naših deklic. S seboj sta prinesla precej zanimivih reči, ki smo si jih z zanimanjem ogledali. Z obiskovalcema smo se še pogovorili o tem, kako lovci poskrbijo za živali, še posebej pozimi. Obisk smo končali tako, da je eden izmed njiju raztegnil svoj meh - bili smo navdušeni in z veseljem smo z njima zapeli ter zaplesali. Lovca, zahvaljujemo se vama za obisk! Skupina Pikapolonice Ob obisku lovcev smo zaplesali. Lovec se predstavi. Božično-novoletna delavnica pri Medvedkih Letos smo imeli prav posebno delavnico, polno presenečenj, ki so nam jih pripravili palčki. Ne verjamete več v palčke? O, mi pa, saj so nam z vrvico prepletli vrata, pripravili naloge in medene hiške. Vsaka hiška je imela napisano ime in poiskati smo morali svojo, kar pa za nas ni bilo težko, saj že vsi prepoznamo zapis svojega imena. Potem pa smo te hišice skupaj s starši okrasili s pisanimi bomboni, pisanimi mrvicami in belim ledom. Če kateri od bombonov ni hotel obstati na strehi , smo ga brž ponesli v usta. Svoje hiške smo zelo lepo okrasili in gotovo bi bile všeč tudi Janku in Metki. Na koncu delavnice smo dobili za božično darilo plišaste medvedke. Preživeli smo lepo in sladko popoldne, po poti domov pa smo si svetili z lučkami. Hvala, palčki! Medvedki iz enote Krimček Ustvarjanje medenih hišk Nastale so čudovite pisane hiške. www.obcina-ig.si 19 Šola v naravi za 8. razred Gorenje nad Zrečami V Gorenju mi je bilo zelo všeč, sajsmo ves teden na koncu novembra in v začetku decembra preživeli v naravi brez pouka, kjer smo se ukvarjali s športom, saj sem bolj športni tip. Imeli smo lokostrelstvo, plezanje, jutranjo telovadbo, hodili smo na pohode, kar mi ni bilo preveč všeč, ker smo hodili vedno po istih poteh. Imeli smo tudi izbirne vsebine, pod katere so spadali lokostrelstvo in plezanje. Vmes je bilo tudi veliko prostega časa, kjer smo igrali nogomet, odbojko ali pa smo bili v naših sobah. Od izbirnih vsebin mi je bilo plezanje bolj všeč kot lokostrelstvo. Posedli smo se na tla telovadnice, kjer nas je pričakala učiteljica plezanja. Predstavila se je ter nam povedala nekaj o splošnih pravilih in o varnosti pri plezanju na notranjo plezalno steno. Na začetku je moral vsak preplezati dve majhni steni, nato pa še veliko steno, ki je segala do vrha telovadnice. Seveda vsem ni uspelo, ampak meni je. Nekateri so se želeli hitro spustiti na tla in so si odrgnili roke. Po končanem plezanju smo še malo igrali odbojko in se nato odpravili na naslednjo aktivnost, ki smo jo imeli na urniku. V šoli v naravi smo se imeli zelo lepo in škoda, da se je tako hitro končala. Katja Dulmin, 8. a V ponedeljek, 28. 11. 2011, smo se zjutraj odpravili v Zreče. Tam smo se zabavali, jezili, smejali, se utrujeni vračali s pohodov ... Podnevi so bili pohodi dolgi in dolgočasni, bili smo utrujeni, vroče nam je bilo in najraje bi se obrnili ter odšli nazaj v dom. Nočni pohod pa je bil zanimiv, svetili smo si s petrolejkami, se spotikali, cvilili in se zabavali. V Zrečah smo se tudi veliko novega naučili in zmeraj smo bili zelo zaposleni. Plezali smo, hodili na pohode, streljali z lokom, raziskovali reko in živali v njej, plavali, igrali odbojko in nogomet ter še veliko drugega. Na zaključnem večeru je vsaka skupina nekaj zaigrala ali zapela in potem smo imeli žurko, na kateri smo se zelo naplesali. Bilo nam je zelo lepo in svež zrak, lepo vreme, čudovit razgled in šolski premor so nam dobro deli. 2. 12. 2011 pa je prišel dan za odhod in polni energije ter novosti smo veseli odšli nazaj domov. Janja Jurjevič, 8. a Zimski pohod v Drago V sredo, 17. januarja, smo skupini Čebelice in Medvedki povabili na skupen pohod v Drago Polžke in Ježke iz enote Hribček. Bilo je hladno dopoldne, a mi se nismo ustrašili mraza, saj smo se ogreli s hojo. Šli smo do prvega bajerja, do velike ribe. Ob njej smo se okrepčali s toplim čajem in dobrotami iz nahrbtnika. Z varne razdalje smo opazovali zaledenelo površino bajerja in račjo hišico, vendar račk ni bilo doma. Polžki, Ježki, Čebelice in Medvedki ti meilna knJiJ Ilitđ Ijubljjna DRAGI OTROCI! V SREDO, 22. FEBRUARJA, OB 17. URI, STE VABLJENI V KNJIŽNICO IG NA PRAVLJIČNO URICO. Pravljičarka Nataša nam bo pripovedovala pravljico VELIKI LOV NA POŠAST. mMllđ I I i.nhlni(.đ I ■ ljubljen A KNJIŽNICA IG VABI OTROKE NA USTVARJALNO DELAVNICO V TOREK, 14. FEBRUARJA, OB 17. URI. 14. februar - znanilec pomladi, sveti Valentin prinese ključe do korenin. Mi pa bomo izdelali pustne maske in skupaj s svetim Valentinom pregnali zimo. Februarska otroška delavnica Na tokratni delavnici bomo izdelali to DRUŠTVO V 25. februarja ob 10.00 uri v Mladinskem domu na Igu. Delavnica je brezplačna. Kontakt: Simona (051/430-402) ali Alenka (051/374-475) Vabljeni! družabno igro človek, ne jezi se! Delavnica bo ti knlllittii Ijubljm KNJIŽNICA IG VABI NA PRAVLJIČNO URO V ANGLEŠKEM JEZIKU DREAM IN ENGLISH V SREDO, 15. FEBRUARJA, OB 17. URI Guess How Much I Love You, zgodbica Sama McBratneya o malem in velikem zajcu nas bo spomnila, kako prijetno je, ko znamo deliti in si pokazati ljubečo naklonjenost. Vse do meseca in nazaj. Interaktivno pravljično dogodivščino v angleščini za otroke od 3 do 8 let vodi Špela Podkoritnik Mokorel. ГГ računa knjjltnrka IjubljMU Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na lutkovno predstavo Zvezdica ^aspanka V SREDO, 29. FEBRUARJA, OB 17. URI. Zvezdica Zaspanka, najmlajša zvezda na nebu, zamuja v službo in s tem povzroči na Zemlji pravo zmedo. Za kazen jo Mesec pošlje na Zemljo, kjer pomaga razbojniku Ceferinu spet začutiti svoje srce. Zgodbo o zaspani zvezdici bodo zaigrali člani lutkovne skupine Društva Fran Govekar. www.obcina-ig.si 21 zgodovina naših krajev MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG • februar 2012 Geološka dediščina Ljubljanskega barja Šota ali barjanski premog Namen tega prispevka je predstaviti nekaj osnovnih informacij o šoti, kot so njena razširjenost, stratigrafska lega, glavne značilnosti, sestava, nastanek, izvorne materije ter njeno pridobivanje in uporaba, saj gre za eno od najbolj svojstvenih in nekoč tudi gospodarsko najpomembnejših sedimentnih tvorb Ljubljanskega barja. Osrednji del Slovenije ima številne zanimive geološke oziroma naravne danosti, med katere sodi tudiLjubljansko barjessvojo zapleteno tektonsko zgradbo in sedi-mentacijo. Ljubljansko barje leži v najjužnejšem delu Ljubljanske kotline med Posavskimi gubami na severu, notranjsko-dolenj-skim krasom na jugu in vzhodu ter Polhograjskim hribovjem na zahodu. Naše največje barje obsega 163 km2 skorajravne površine med kraji Ljubljana, Vrhnika, Ig in Škofljica ter pripada občinam Ljubljana, Log-Dragomer, Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Ig in Škofljica. Razvilo se je iz holo-censkega (mlajši kvartar) močvirja. Na prvotnem barju so uspevali šotni mahovi, ki so kisali tla. Steljke teh mahov so vpijale vodo, rasle, odmirale in ustvarjale šoto, ki v okolju brez dostopa kisika ni strohnela. Površje barja se je zaradi kopičenja šote dvigalo, še najbolj v sredini močvirja in najmanj na njegovem robu, in hkrati zgubljalo povezavo s talno vodo. Postalo je odvisno le od padavin. Na nizkem barju je torejnasta-lo visoko barje, ki je precejbolj kislo od nizkega, sestavlja pa ga šota. Na šoti in črni barjanski prsti so številni njive, travniki, pašniki, polja ter gozdički breze, jelše in rdečega bora. Na Ljubljanskem barju se stikata dve veliki geotektonski enoti: Dinaridi in Alpe. Mlada tektonska udorina Ljubljansko barje se je izoblikovala ob prelomih s smerjo severozahod-jugovzhod, seve-rovzhod-jugozahod in zahod-vzhod. Domačini imenujejo Ljubljansko barje tudi marost ali mah. Nastalo je z neprekinjenim in dokajneenakomernim ugre-zanjem ob omenjenih prelomih ter zasipavanjem rek in potokov s klastičnim materialom (prod, pesek, mulj) v predkvartarni in kvartarni dobi. Za sedimentacijo Ljubljanskega barja je značilno menjavanje peščenih in prodnatih plasti z glinenimi, ki jih končuje vrhnje zaporedje svetle jezerske krede polžarice, šote in prav na vrhu za južni del Ljubljanske kotline zelo značilne črne barjanske prsti. Med najbolj tipične sedimente Ljubljanskega barja uvrščamo šoto, ali kakor so jo poimenovali domačini v 19. stoletju, da bi poudarili njen pomen za takratno gospodarstvo - barjanski premog. Kaj je šota? Šota je usedlina barja rastlinskega izvora. Material za njen nastanek je dala odmrla barjanska vegetacija. Je pravzaprav najzgodnejša stopnja karbonizacije, tj. pretvorbe prepleta odmrlih rastlin in/ali rastlinskih delov v premog. Zaporedje členov omenjene metamorfoze je: šota, lignit, rjavi premog, črni premog, antracit. Sicer pa je šota zelo slabo stisnjena do polzgoščena organska usedlina visokega barja, sestavljena iz napol pooglenelih rastlinskih ostankov v okolju, ki je bilo zelo zasičeno z vodo, kot so mokrišča, močvirja in barja. Gre za preplet ošotenelih močvirskih rastlin, tj. šotnih mahov, drugih mahov, trav, resja, ruševja ter drugih rastlin in rastlinskih delov. Odmrle barjanske rastline zaradi pomanjkanja kisika ne razpadejo, temveč se kopičijo in šotenijo, tako da se šotna plast počasi, a vztrajno debeli. Šota je po drugi strani organsko gorivo iz delno pooglenelih produktov razkroja odmrlih organskih, zlasti rastlinskih ostankov. Nahajališča šote doma in v svetu Šota se na svetu pojavlja predvsem v zmernem in tropskem podnebnem pasu. Najdemo jo na planinskih visokih barjih, v kotlinah, dolinah velikih rek kot sta Ganges v Indiji in Amazonka v Južni Ameriki, ter na območju rečnih delt. Najboljso raziskana šotišča v zmernem pasu severne Evrope, Azije in Severne Amerike (Kanada). Kot smo že omenili, so šotišča v Evropi razporejena predvsem v njenem severnem delu. Pas prostranih šotišč se vleče od Irske prek Škotske, severne Nemčije na Poljsko in Finsko ter v Rusijo (Sibirija). Na naštetih območjih šoto še danes na veliko izkoriščajo in uporabljajo kot ceneno in kakovostno kurivo, precej pa jo tudi izvažajo predvsem v Evropo za kurjavo ter za potrebe vrtnarstva in medicine. V Sloveniji je bilo nekdajnajvečje šotišče Ljubljansko barje, ki pa je žal že povsem izčrpano. Precej številna, a po zalogah sorazmerno majhna so šotišča na slovenskih visokih planotah. Na območju Slovenije je okoli sto znanih barij, ki so posejana na Pokljuki, Jelovici, Olševi in na Pohorju. Zaloge šote na Ljubljanskem barju so zdaj tako majhne, da so zakonsko zaščitene, tako da šoto v Sloveniji danes omenjamo predvsem kot naravno znamenitost oziroma geološko vrednoto. Stratigrafska lega šote Šota je nastajala v zamočvirjenem oziroma barjanskem okolju. V ugrezajoči se kotlini Ljubljanskega barja so bili ugodni pogoji za nastajanje različnih usedlin. Tokrat nas ne zanima celotno zaporedje usedlin tega dela Ljubljanskega barja, temveč kje v tem zaporedju sedimentov leži šota. Zanima nas torej predvsem njena stratigrafska lega oziroma njen položaj v zaporedju barjanskih usedlin. To bomo najprejugotovili na vertikalnem preseku ali geološkem profilu Ljubljanskega barja, če gremo od zgorajnavzdol. Prav na površju Ljubljanskega barja je tanka plast črne pretežno organske barjanske prsti, pod njo je šota, pod šoto pa leži svetla, skoraj bela jezerska kreda, znana kot 'polžarica', to pa zato, ker je sestavljena iz velikanskega števila drobnih polžkov, ki jih med seboj veže v srednje kompaktno sedimentno kamenino bolj ali manj zaglinjen kalcijev karbonat (CaCO3). Barjanska črna prst je torej krovnina šote, svetla kreda polžarica pa njena talnina. Jezerska kreda doseže debelino do 15 metrov. Če izvzamemo vrhnjo plast črne barjanske prsti, je šota potemtakem najmlajši sediment Ljubljanskega barja. Vrste šote Po barvi, organski sestavi in stra-tigrafski legi razlikujemo dve vrsti šote: belo (svetlo rjavo) in črno (temno rjavo). Iz zgoraj omenjenega sledi, da se obe vrsti šote že na prvi pogled razlikujeta po barvi, na katero najbolj vplivata njena organska in mineralna sestava. V superpozicijskem pogledu, to je v vrstnem zaporedju, v katerem 22 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • februar 2012 MOSTIŠČAR so bili sedimenti odlagani v plasti drug nad drugim, je črna šota vedno spodaj, bela pa leži na njej. Fosili in starost šote V dobro namočeni barjanski šoti je zelo malo kisika, zato je razpadanje organskih snovi zelo upočasnjeno in zanemarljivo majhno. Tako so v evropskih barjih do zdaj našli v šoti več sto odlično ohranjenih človeških trupel, ki so stara več tisoč let. Zanimivo je, da so v šoti egipčanskih šotišč odkrili več tisoč let stare mumije, ki so bile mnogo bolj ohranjene kot profesionalno in tehnološko preparirane. Če upoštevamo podatka, da je letni prirastek šote 1 mm na leto in da je šotna plast na Ljubljanskem barju debela od 2 do 6 metrov, je šota tega dela Slovenije stara od dva do šest tisoč let. Glede na podatke, da je šotna plast Ljubljanskega barja ponekod dosegla debelino devet ali celo deset metrov, pa je ta organska tvorba ponekod na tem barju nastajala celo deset tisoč let. Na podlagi pelodnih analiz se da ugotoviti, katere rastline so rasle na barju v kvartarni dobi, glede na združbe rastlin in globino v barjanski kadunji, na kateri so pelodni vzorci vzeti, pa se s palinološko metodo in primerjalnimi metodami da dovolj natančno sklepati o starosti rastlin in barja. Rezultati pelodnih analiz so pokazali, da je slovenska šota stara od štiri do deset tisoč let. Glavne značilnosti šote Splošno. Barjanska šota ima vrsto lastnosti, ki so jih ljudje v mnogo primerih znali s pridom uporabiti. Prva njena značilnost je, da ima suha šota neverjetno veliko sposobnost vpijanja vode. To lahko potrdimo s podatkom, da sveža barjanska šota vsebuje do 95 % in po nekaterih podatkih celo 98 % vode, s sušenjem pa se količina vode v njejzmanjša celo na vsega 15 %. Sveža naravna šota je masivna do zelo slabo plastnata, precej stisljiva ter slabo strnjena oziroma kompaktna. Šota po sušenju močno očvrsti ter postane prav trda in veliko lažja. Precejšnja razlika v čvrstosti oziroma trdoti obstaja tudi med surovo belo in črno šoto. Kurilna vrednost šote se giblje okrog 3.500 cal/kg, tako da je v tem pogledu primerljiva s slabšim lesom. Črna barjanska šota ima večjo kurilno vrednost kot bela. Barjanska šota je precej do zelo kisla usedlina (ph vrednost od 4 do 6). Poudariti je treba, da šota ni trajno obstojna materija. Ob dostopu zraka (kisika) je močno podvržena hitremu razpadanju vse do uprašitve. Kemična in organska sestava šote. Material za nastajanje šote dajejo močvirske rastline. Močvirski rastlinski material je sestavljen iz različnih kemičnih elementov, med katerimi prevladujejo ogljik (C), vodik (H), kisik (O) in dušik (N), v manjših količinah pa se pojavljajo še fosfor (P), kalcij (Ca), žveplo (S), železo (Fe) in magnezij (Mg). Za primerjavo vsebuje les do 49,5 % ogljika, šota 55,5 %, rjavi premog 73 %, črni premog 84 %, antracit 93,5 % in grafit 100 % ogljika. Zadnji ne pripada več premogu. Najpomembnejše organske snovi pri rastlinah so celuloza, lignin, beljakovine, maščobe, voski in smole. Znano je, da šota zelo dobro zadržuje vlago in toploto, zato jo uporabljamo za toplotno izolacijo, ter da se zlahka meša z različnimi vrstami prsti in drugimi materijami, kar je pomembno zlasti v vrtnarstvu. (se nadaljuje) Stevo Dozet Stevo Dozet je doktor geoloških znanosti upokojeni sodelavec Geološkega zavoda Slovenije, avtor več znanstvenih člankov. TURIZEM - Turizem in prosti čas Za nas je bil ta sejem nekaj posebnega, saj se je Občina Ig prvič predstavila skupaj z drugimi občinami kot Regija Osrednja Slovenija pod okriljem in delovanjem Regijske destinacijske organizacije (RDO) na območju Osrednjeslovenske regije, ki obsega skupaj z Ljubljano 26 občin, ki tvorijo Ljubljansko urbano regijo. Predstavitev je bila tematsko obarvana. Tako se je ižanska občina skupaj z občinami Borovnica, Logatec, Vrhnika, Log Dragomer, Brezovica, Horjul in Dobrova Polhov Gradec predstavila v soboto, 28. januarja, v Stekleni dvorani GR. V programu, ki je imel temo Potovanje skozi pokrajino in čas - Ljubljansko barje z okolico, so našo občino zastopale skupina Afrohtarji in Podkrimski falotje iz TD Krim ter ličkarici iz TD Iška vas, Marija Rupert in Marija Kozin. Iz Lavrice pa je imel za društvo Fran Govekar Ig gospod Sever delavnico - izdelovanje najstarejšega voza. Obiskovalcem smo nudili tudi vse informacije o občini in reklamni material, ki ga ima občina. Program sta popestrila voditelja Maša Bratina in Matjaž Martinšek z nagradnimi kvizi ter vožnjo s starim kolesom. Druge občine iz LUR pa so se predstavile nekatere v petek na temo Nesnovna dediščina zelenega zaledja Ljubljane, druge pa v nedeljo na temo Jame in gradovi. Prvi dan sejma, v četrtek, sta obiskovalce na predstavitvenem prostoru regije Osrednja Slovenija na dvonadstropnem avtobusu Veseli Janez zabavala ansambel Pustotniki ter pestra predstavitev regije - turistične ponudbe 26 občin. Potrebo po regijskem združevanju je poudaril tudi dr. Wolfgang Platzer, generalni sekretar Delovne skupnosti regije Alpe-Jadran, ki je na slovesni otvoritvi prvi dan sejma med drugim izjavil: »Ponovno poudarjam - in ne bom nehal, dokler ne dosežemo cilja -, da moramo našo skupno regijo na zanimivih turističnih trgih po svetu oglaševati skupaj.« Marica Zupan, občinska uprava Sejem Alpe-Adria Sejem s področja turizma, ki nosi od lani ime Alpe-Adria, je uradni turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje deset posamičnih regij Avstrije, Italije, Madžarske, Slovenije in Hrvaške. Na sejmu se je v štirih dneh, od 26. do 29. januarja, predstavilo več kot 300 ponudnikov turističnih storitev iz 12 držav in 16 navtičnih podjetij iz regije pa tudi iz bolj oddaljenih smeri, kot so Turčija, Maroko, Tunizija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija ter Italija in Madžarska v celoti. Obiskalo ga je več kot 16 tisoč obiskovalcev. Mariji iz TD Iška vas sta prikazali izdelavo predpražnikov iz ličkanja www.obcina-ig.si 23 Azijska kolesarska turneja V torek, 20. septembra, sem prispel v glavno in največje mesto Malezije Kuala Lumpur, ki šteje 1,8 milijona prebivalcev, s širšo okolico pa sedem milijonov. Ogledal sem si največjo znamenitost velemesta, Petronasova dvojčka. S 452 m je bila to nekoč najvišja zgradba na svetu, še vedno pa sta najvišja dvojčka - stolpa. Začel sem kolesarsko pot po Malajskem polotoku in zapustil Kuala Lumpur, ko sem jo ubral po avtocesti. Zvečer sem prikolesaril v pristaniško, zgodovinsko in turistično mesto Melaka. Naslednji dan sem obiskal park zgodovine, kjer so me prijazni domačini povabili na zabavo z glasbo in pogostitvijo, ki je bila brezplačna za vsakogar, ki je prišel mimo. Ravno tiste dni je Malezija praznovala 54 let samostojnosti in v ta namen so po vsej državi pripravili slovesnosti. V nedeljo, 25. septembra, sem zapustil celinski del Malezije in kolesaril čez most na otok ter v državo Singapur. Prikolesaril sem v istoimensko petmilijonsko mesto. Znašel sem se v marini, kjer je bila zvečer dirka formule 1. To je bila zame 13. dirka na samem kraju in prva nočna, sicer pa 30. športna prireditev v tujini, kamor sem prikolesaril. Z akreditacijo Giro di Italia 2009, ki sem jo imel s seboj, sem prišel na dirko. Po polovici dirke sem želel na VIP-tribuno, a varnostniki so le videli, da vstopnica ni prava in ena od varno-stnic me je pospremila do izhoda. Na vsak način sem jo želel prepričati, da bi ostal, a se ni dala. Zunaj nisem ostal dolgo. Proti koncu dirke so nekateri že zapuščali prizorišče in eden od pomembnežev mi je podaril pravo VIP-vstopnico. V zadnjem krogu sem se vrnil na prostor za tribunami in si konec ogledal na velikem zaslonu, ko je slavil Nemec Vettel. Poletel sem v mesto Pontianak v Indoneziji, na zahodni del otoka Borneo, ki je tretji največji otok na svetu, in tam obiskal obeležje na črti ekvatorja. Sobota, 1. oktobra, je bila zame popolna. Ko sem v restavraciji obedoval ter zaradi visokih temperatur in vlage veliko popil, mi je domači policist v civilu plačal vse stroške. Pozneje so me ob cesti ustavile srednješolke in se z mano fotografirale ter me kakšnih pet kilometrov do kraja Sosok pospremile na motorjih. V kraju so mi najprej na policijski postaji prinesli nekaj pijače, le nekaj sto metrov naprej pa sem se ustavil ob množici ljudi. Povabili so me na svatbo in v kolesarskih čevljih ter preznojenem dresu sem stopil mednje. Seveda so mi dali jesti in piti. Pristopil sem do mladoporočencev in jima čestital ter zaželel srečo. Po približno dveh urah sem svatbo zapustil in poiskal hotel, a je bil poln. Okoli desete zvečer sem prikolesaril do cerkve, kjer me je prijazni župnik Dioniz lepo sprejel in mi ponudil prenočišče. V nedeljo dopoldne sem odšel k maši, proti koncu pa me je oče Dioniz povabil za govorniški oder, kjer sem v nekaj minutah odgovoril na njegova vprašanja v italijanščini in angleščini, on pa jih je prevedel v indonezijski jezik. Sosok sem zapustil v lepem spominu in po štirih dneh tudi Indonezijo. Spet sem kolesaril po Maleziji, tokrat po severnem delu otoka Borneo. Razmere so bile težke ob temperaturah nad 30 stopinj in veliki vlagi, včasih se je ulil dež. Zadnji dan v Maleziji sem tik pred mejo z Brunejem obiskal farmo s približno 30 krokodili in okusil tudi njihovo meso. 19. dan sem začel kolesariti po državici Brunei, ki je po površini približno štirikrat manjša od Slovenije, a gospodarsko zelo razvita zaradi naftnih črpališč. Eden najbogatejših ljudi na svetu je sultan Hassanal Bolkiah, ki je tudi predsednik vlade. Včasih sem se okopal na lepih, a samotnih plažah. 11. oktobra sem prikolesaril v prestolnico Bandar Seri Begawan in si le od daleč ogledal sultanovo palačo. Še isto noč sem Brunei in tudi Borneo zapustil ter poletel na Filipine na otok Luzon. Zjutraj sem od letališča pri Manili, ki je glavno in največje filipinsko mesto, ob kaotičnem prometu 14-milijon-skega velemesta kolesaril proti severu. Po 120 km sem prikolesaril v mesto Angeles, kjer me je sprejel slovenski prijatelj Aleš s spremljevalko Meliso. Naslednjih šest dni sem bil njun gost. Na poti proti domu sem poletel na Arabski polotok v Dubai, ki je s 3,5 milijona prebivalcev največje mesto ZAE. Želel sem kolesariti v prestolnico Abu Dhabi, a mi je uspelo skozi arabsko puščavo le do pol poti, nato sem se zaradi časovne stiske vrnil nazaj, tudi po štirinajstpasovni avtocesti, in vseeno za seboj pustil 130 km. Skupaj sem na vsejenomesečni turneji po Aziji prekolesaril 2.200 km. Drugi in zadnji dan obiska ZAE sem se okopal v toplem Perzijskem zalivu in si za konec ogledal najvišjo zgradbo na svetu, Burj Khalifa, visoko 828 m. Še več o tem vam bom povedal na potopisnem predavanju, ki bo v torek, 28. februarja, ob 19. uri v Mladinskem domu na Igu. Vabljeni! Aleš Juvanc KMETIJSTVO Obvestila Kmetijsko svetovalne službe Zbirne vloge EIV 2012 Letošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2012 (EIV 2012) se bo začela 27. 2. 2012 in bo trajala do vključno 6. 5. 2012. Novost je, da se letos predtiska zbirnih vlog ne bo pošiljalo, podatki bodo objavljeni le na spletu. Naročanje za vnos subvencijskih vlog na tel. št.: 01/290-94-62 in 041/310-196 KSS (Zlatko Krasnič), Enota Ig. Pred prihodom uredite GERK-e, letos je veliko sprememb. Pokličite na tel. št. Upravne enote Vič: 01/306-37-07, 01/306-37-15 in preverite stanje. Klavni odpadki Ker je zdaj aktualen čas kolin in ker mogoče odprema klavnih odpadkov ponekod s strani veterinarske službe ni urejena, sporočam: Vsak posameznik lahko sam preda klavne ali druge organske odpadke družbi KOTO, ki je pooblaščena organizacija za zbiranje in ima pri večjih količinah v klavnicah zbiralne zabojnike, manjše količine pa prevzemajo na sedežu: KOTO, Agrokombinatska c. 80, Ljubljana Zalog. Pred odvozom odpadkov v Zalog pokličite na tel: 01/587-82-15 (KOTO), da pripravijo pogodbo za prevzem. Predavanje Gnojenje rastlin skladno s smernicami dobre kmetijske prakse in uredbo o vnosu nevarnih snovi na območju Ljubljanskega barja - VVO (velja tudi za tiste, ki ste v KOP-u) in krajše predavanje z naslovom: Varstvo in prehrana poljščin bo v sredo, 29. februarja 2012, ob 9. uri v prostorih Gasilskega doma Vrbljene,Vrbljene 51. Vljudno vabljeni! Zlatko Krasnič 24 www.obcina-ig.si Roke, ki odpravljajo bolečine! Brez čudežev ali neželenih učinkov - z znanjem, izkušnjami in vrhunskimi terapevti lahko naravno zmanjšate in odpravite bolečine. Vas bolita hrbet ali vrat? Imate bolečine v križu? Išiasne težave ali glavobole? Ste poskusili že vsa mogoča mazila, tablete in naredili vse mogoče preiskave, a težave ostajajo? Hiter tempo življenja in vsakdanji stres zaradi nenehnega sproščanja stresnih hormonov spreminjata biokemično sliko organizma. Posledice so zategnjene mišice, stisnjeni živci, bolečine v hrbtu, porušeno ravnovesje vegetativnega živčnega sistema ... Naša hrbtenica je naš živčni in energetski kanal. Težave v tem predelu lahko vplivajo praktično na celo telo. Kadar so mišice (npr. zaradi prevelike in nenehne količine stresnih hormonov, določenih obolenj, napačne drže ...) zelo zategnjene in v krču, začnejo vretenca ali sklepe vleči skupaj in jih dobesedno narivati drugega na drugega ter jih vleči iz naravne lege. Posledice so bolečine (včasih zelo močne) in spekter težav. V specializiranem terapevtskem centru Aria na Brezovici z manual-nimi protibolečinskimi terapijami, magnetnoresonančno stimulacijo, vrhunsko refleksnoconsko terapijo ter bioterapijo po svetovno znani metodi Zdenka Domančiča že dve generaciji vrhunskih terapevtov z velikim uspehom lajšata in odpravljata različne težave in bolečinska stanja. Do konca meseca aprila imate bralci Mostiščarja (ob plačilu to omenite terapevtki) poseben 25-odstotni popust na njihovo protibolečinsko terapijo Aria (terapevtska masaža + aromatič- na olja + magnetno resonančna sitimulacija ... pribl. 80 min) ob zakupu osmih terapij pa vam deveto podarijo. Vse informacije na št.: 031/353560. Terapevtski Center Aria TELO IN OBRAZ STA KOT VRT, NASA VOLJA PA VRTNAR MLADOSTEN KORAK -po 60. letu starosti Razgibajte in revitalizirajte telo in duha. Spodbudite uravnovešeno delovanje vseh procesov v telesu, aktivirajte skrite notranje moči,okrepite svojo življenjsko energijo. Vaje so izjemno učinkovite, prijetno naporne, prilagojene zmožnostim posameznikov. Potrebujete samo udobno oblačilo. Pridete lahko v dvoje ali sami. Vadba bo enkrat tedensko ob sredah ob 17.30 uri v RTC Zapotok. ZDRAVA IN LEPA -od 25. leta dalje SPOZNAJTE DIMENZIJE RESNIČNEGA POMLAJEVANJA TRENING OBRAZNIH MIŠIC, NOTRANJIH ORGANOV IN ŽLEZ Pomladite telo in obraz. Aktivirajte in poglobite notranjo in zunanjo lepoto. Vaje za telo in obraz učinkujejo tudi na fiziologijo notranjih organov, hormonsko ravnovesje in dobro počutje. Potrebujete samo udobno oblačilo in podlogo. Srečanja bodo enkrat tedensko ob sredah ob 18.30 uri v RTC Zapotok. ZA PRVIH 10 PRIJAVLJENIH NIZKE PROMOCIJSKE CENE Informacije in prijave na tel.: 041/397-789, Darinka; 041/222-312, Darja Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Vaja za pozitivnost Nekaj trenutkov ostanite v občutku notranjega miru in v tišini zapolnite svojčas tako, da si zamislite sebe, celo svojo podobo in celo svojo bit. Raziščite in poiščete še tako skrite kotičke, in ko zaznate še tako malenkostno šibkost, jo preobrazite v svoj največji talent, uporabite moč misli. Naj to postane vaš nov način na poti vašega osebnega uspeha. Vzemite si čas. Prevetrite vse situacije. Vedno, ko boste želeli, so vam te pozitivne energije na voljo. Tako obnovljeni in prenovljeni si dovolite še globok vdih in daljši, počasnejši izdih. Trikrat ponovite. Zazehajte, se nasmehnite, zahvalite in prenovljeni v nov dan pohitite. Lahko pa se nam pridružite še vedno ob torkih ob 18.30 uri v mali telovadnici Osnovne šole Ig Skupaj bomo prevetrili marsikatero težavo. Še vedno pa bom odgovarjala na vaša elektronska vprašanja. Zato hvala vsem, da lahko delimo mnenja med seboj, in naj vam dobra volja služi ter pomaga še naprej. Najbo vaša avra napolnjena z mirom, na nove poti se podajte z nasmehom! Samo en trenutek je pomemben in vse se nam lahko spremeni! Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka Tel: 041/745-363 www.obcina-ig.si 25 Načrti Krajinskega parka Ljubljansko barje za leto 2012 Z novim letom smo v javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje pripravili program dela in aktivnosti v letu 2012. Tudi letos smo pripravili vsebinsko bogat in obsežen program, ki ga bo mogoče v celoti izpeljati, le če bo javni zavod ustrezno finančno, kadrovsko in tudi moralno podprt kot institucija, ki ji je bila zaupana naloga izvajanja javnega interesa ohranjanja narave. Zaradi finančnih omejitev in okrnjene kadrovske zasedbe (tri zaposlitve) se moramo na račun varovanja kulturne dediščine, urejanja voda in turizma osredotočiti na naloge, ki so nam predpisane v Uredbi in Zakonu o ohranjanja narave. Prioritetno mora zavod v letu 2012 izvesti naloge za pripravo desetletnega načrta upravljanja KP Ljubljansko barje, naloge za sodelovanje, usklajevanje in informiranje deležnikov na območju ter naloge ozaveščanja javnosti, okolijskega izobraževanja in predstavljanje parka. Glavne aktivnosti pri pripravi dokumenta načrta upravljanja bodo usmerjene na področje kmetijstva, in sicer priprava predlogov za ukrepe v smislu ohranitve naravi in okolju sprejemljivih oblik kmetovanj. Poleg kmetijstva je za Ljubljansko barje in njegovo ohranitev vitalnega pomena dogovor o načinu upravljanja z vodami, ki so temeljni element mokrišča. Še posebej je ta tematika izpostavljena zaradi poplav 2010, katerih posledice odpirajo številna vprašanja in sprožajo pritiske za čimprejšnje netrajno-stne oblike protipoplavnih ukrepov. Pridobili bomo podatke o habitatnih tipih pomembnejših travniških vrst ptic in o stanju voda z vidika habitata naslednjih osebkov: kačji pastirji in vodne živali. V letu 2012 bomo tako kot v letu 2011 še naprejspremljali stanje ohranjenosti biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Prav tako bomo v letu 2012 začeli triletni projekt ugotavljanja območja razširjenosti glavnih tujerodnih rastlinskih vrst znotraj krajinskega parka (rozge, dresnika in nedotike). Načrtujemo različne aktivnosti za ozaveščanje o pomenu biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine v zavarovanem in vplivnem območju Ljubljanskega barja kakor tudi aktivnosti promocije in trženja. Pripravili bomo ponatis zloženke o koliščarjih, izdajo prenovljene in dopolnjene izletniške karte ter izdajo zloženk o posameznih zanimivostih Ljubljanskega barja, oblikovali in natisnili bomo tudi program izleta za šolske skupine skupaj z učnimi listi. V sodelovanju s strokovnjaki bomo pripravili koledar mesečnih strokovnih vodenj, prek katerih bomo predstavljali posamezne vsebine Ljubljanskega barja. Namen teh vodenj je dvig zavesti javnosti o pomenu in ekološki ter ekosistemski vrednosti Ljubljanskega barja. Organizirali bomo predavanja oziroma predstavitve, vezane na problematiko ohranitve narave in kulturne dediščine Ljubljanskega barja. Pripravili bomo razstavo in zloženko Življenje na Barju na starih fotografijah, na katerih je zabeleženo življenje, delo in okolje prebivalcev Barja od začetka do sedemdesetih let 20. stoletja. Z razstavo o vseh najpomembnejših značilnostih in znamenitostih Ljubljanskega barja bomo tudi v letu 2012 gostovali ob najrazličnejših priložnostih. Januarja smo se v okviru Regionalne destinacij-ske organizacije (RDO) Ljubljana Ljubljansko barje •- KRAJINSKI PARK-• - Osrednja Slovenija predstavili skupajz lokalnimi skupnostmi z Ljubljanskega barja na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Na preostalih dveh pomembnejših sejmih za zavarovana območja: Kmetijski sejem v Gornji Radgoni AGRA ter Narava in zdravje v Ljubljani pa se bomo predstavili skupaj z drugimi zavarovanimi območji Slovenije. Ker lokalne skupnosti prepoznavajo KP Ljubljansko barje tudi kot pomembnega deležnika pri oblikovanju in promociji ponudbe za obiskovalce, smo na naši spletni strani vzpostavili koledar dogodkov na Ljubljanskem barju. Pozivamo društva in različne organizacije, ki na tem območju pripravljate različne dogodke in prireditve, da nas o njih obvestite, mi pa jih bomo objavili na našem spletnem koledarju. Krajinski park Ljubljansko barje Širjenje plinovodnega omrežja v Občini Ig Javno podjetje Energetika Ljubljana v letu 2012 načrtuje povezavo plinovodnega omrežja od Matene do Bresta. Hkrati bosta potekali hkratna gradnja plinovoda in druga komunalna gradnja v naselju Tomišelj. Pripravljena je tudi investicijska dokumentacija za gradnjo plinovodnega omrežja KIG in izvedba gradnje Zabrv. 150 let oskrbe z energijo Leto 2011 sta v Energetiki Ljubljana zaznamovali dve pomembni obletnici; 150-letni-ca oskrbe s plinom in 50-letnica oskrbe s toploto v Ljubljani. Oba jubileja potrjujeta dejstvo, da je Energetika Ljubljana pravi partner za celovite energetske rešitve in zaupanja vredna družba, kar dokazuje že več kot 60 tisoč odjemalcev zemeljskega plina ter več kot 25 tisoč odjemalcev toplote. Po razsežnosti sistemov in izkoriščenosti plinovodnega omrežja za zemeljski plin in vro-čevodnega omrežja za toploto sodi Energetika Ljubljana med boljrazvite oskrbovalne sisteme v srednji Evropi. 150 let za nas, 150 m3 plina za vas Ob okrogli obletnici je smo pripravili tudi ugodnosti za naše nove odjemalce zemeljskega plina. Prvim 300 novim odjemalcem, ki jim bomo brezplačno svetovali, omogočili kredit po ugodnih obrestnih merah in možnost izdelave projektne dokumentaci- je po konkurenčnih cenah, bomo podarili 150 m3 zemeljskega plina. Do vseh akcijskih ugodnosti so upravičeni tisti, ki že imajo zgrajene priključne plinovode na obstoječem plinovodnem omrežju oz. bodo te gradili v času trajanja akcije in se bodo najpozneje do konca januarja 2012 prijavili in do septembra 2012 podpisali pogodbo o dobavi plina. Več: Klicni center na št. 080 2882 ali www.energetika-lj.si. NOVO - SMS-sporočanje stanja plinomera Za vse naše obstoječe odjemalce smo razširili načine sporočanja stanja plinomera. Stanje plinomera lahko sporočate zadnje tri dni v mesecu prek interneta, klicne- ga centra na št. 080 2882 ali po novem tudi SMS-a na št. 041 782 -882 (odjemno mesto/presledek/ stanje, primer: 123456 3333). Več na www.energetika-lj.si. V letu, ki prihaja, vas bo Energetika Ljubljana še naprej oskrbovala s pozitivno energijo -izkoristite jo za uspešno in zdravo leto 2012. Kontakt: Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. Verovškova 62, Ljubljana T: 080 2882, 01/588-90-00 E: www.energetika-lj.si 26 www.obcina-ig.si Antonova nedelja v Tomišlju Tudi letos smo v Tomišlju praznovali praznik sv. Antona puščavnika. Najprej smo se farani in romarji udeležili slovesne maše, ki jo je vodil Jože Pozderec, po maši pa je sledila licitacija krač, ki ima v naši župniji že dolgo tradicijo in privablja tudi ljudi od drugod. Kmetje so v košaro, ki jih je čakala ob vhodu v cerkev, Licitacija krač položili domače krače, klobase in salame. Košaro smo nato odnesli pred župnišče, kjer je sledila licitacija darovanih mesnin. Zanimanje za izdelke je bilo veliko in košara je bila hitro prazna. Tako se je nabralo nekaj denarja za potrebe domače župnije. Sv. Anton je bil sin bogatih staršev, ki so mu prav mlademu umrli. Pred približno 1750 leti je vstopil v kapelo, kjer je slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj.« Anton je tako naredil. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in šel v puščavo. V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazlič- nejšimi hudimi skušnjavami. Proti skušnjavam se je boril s postom in molitvijo. Nekoč je Bogu rekel: »Gospod, kje si bil, ko mi je bilo najhuje?« Bog mu je odgovoril: »Takrat sem te vzel v naročje in te nosil.« Na stara leta se je umaknil na gorsko polico in umrl star 105 let. Andrej Kuralt Popravek V prispevku Predstavitev glasbenega dogajanja ob praznovanju župnije Ig, objavljenem v prejšnji številki Mostiščarja, sem napačno navedel flavtistko, ki je igrala na praznovanju 300-letni-ce. Na flavto ni igrala Manca Hribar, ampak Maruša Mazej. Igor Kovačič PLANINSKI KOTIČEK Sedmi božični nočni pohod na Planinco (550 m) Planinsko društvo Krim je sedmi božični pohod organiziralo skupaj s Kulturnim društvom Izviri Tomišelj. To prvo skupno sodelovanje je izredno lepo uspelo, saj je bila udeležba rekordna (okoli sto pohodnikov). Zbrali smo se v lovski koči na Planinci. Za vse ni bilo prostora v dvorani, zato so bili nekateri kar na hodniku oziroma zunaj. Pohodniki so prišli ne samo iz ižanske občine, ampak tudi iz Ljubljane, Brezovice in celo iz Velikih Lašč ter od drugod. Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali na avtobusnem postajališču v Podkraju pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika na božični dan, 25. 12.2011, ob 17. uri. Nekateri so prišli peš kar od doma iz Bresta, Vrbljena in Strahomerja. Za ples in veselo razpoloženje je poskrbel domači ansambel Podkrimski falotje, ki je igral in prepeval pozno v noč. Hrano in druge dobrote je vsak prinesel s seboj v nahrbtniku, za odličen planinski čaj pa je poskrbel oskrbnik koče Milan Koren. Kot organizator pohoda sem pred mikrofon povabil, da se predstavijo in spregovorijo nekaj besed, predsednika Planinskega društva Krim Boštjana Gačnika, predsednico Kulturnega društva Izviri Tomišelj Majdo Suhadolnik in predsednika Turističnega društva Krim Janeza Modica ter druge. Okoli 23. ure smo se začeli vračati proti domu. Med potjo smo si tudi letos ogledali lepe jaslice v obcestni votlini, ki jih je tudi tokrat postavila predsednica SVS Podkraj Darja Perme. Razmišljamo o tem, da bi te lepe jaslice simbolizirale božične nočne pohode na Planinco. Vsi smo se srečno vrnili v dolino ter si ob slovesu drug drugemu zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto 2012 z mislijo, da se drugo leto ponovno vidimo na osmem božičnem nočnem pohodu. Planinsko društvo Krim zdaj šteje že 120 članov in bili bi zelo veseli, da se včlanite vsi tisti, ki imate radi naravo in pohode. Doživite z nami prijetne trenutke in jih izkoristite za oddih, nabiranje novih moči ter odkrivanje lepot naše domovine. Jože Krašovec, načelnik odseka za planinska pota PD Krim Foto: Feliks Golob Planinsko društvo Krim vabi na četrti redni zbor članov svoje člane in druge simpatizerje v četrtek, 22. marca 2012, ob 19. uri v gasilskem domu v Vrbljenu ob hipodromu. Še pred tem v soboto, 17. marca pa na planinski izlet na Slavnik. Informacije: janko.purkat@gmail.com www.obcina-ig.si 27 Gasilske intervencije v letu 2011 Končalo se je leto 2011, zato je lepo, da spet napišemo, kolikokrat je bilo treba ukrepati gasilcem gasilskih društev Gasilske zveze Ig v Občini Ig. JANUAR-MAREC 14. 1. 2011 ob 8.46 Dimniški požar v Iški vasi - aktivirano PGD Iška vas 28. 1. 2011 ob 6.48 Gorela lesena stena ob dimniku v Iški - aktivirano PGD Iška vas 8. 2. 2011 ob 23.48 Tehnična intervencija, odpiranje vrat na Igu - aktivirano PGD Ig 11. 2. 2011 ob 3.44 Podrto drevo čez cesto na Golem - aktivirano PGD Golo 12. 2. 2011 ob 19.03 Travniški požar; gorela trava in podrast ob Matenki - aktivirano PGD Matena 13. 2. 2011 ob 16.00 Dimniški požar na Visokem - aktivirano PGD Golo 11. 3. 2011 ob 18.06 Travniški požar; gorela trava in podrast ob cesti Ig-Škofljica -aktivirano PGD Ig 12. 3. 2011 ob 16.06 Travniški požar; gorela trava ob cesti Ig-Škofljica - aktivirano PGD Ig 12. 3. 2011 ob 18.30 Travniški požar; gorela trava ob cesti Ig-Škofljica - aktivirano PGD Ig 12. 3. 2011 ob 19.06 Travniški požar v Tomišlju ob ptičjem rezervatu; gorela trava in podrast - aktivirano PGD Tomišelj 24. 3. 2011 ob 19.16 Travniški požar v Tomišlju; gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Tomišelj 26. 3. 2011 ob 22.01 Travniški požar ob cesti Ig-Škofljica; gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Ig 28. 3. 2011 ob 11.22 Travniški požar - lažni alarm APRIL-JUNIJ 3. 4. 2011 ob 21.54 Travniški požar ob cesti Ižanka-Matena; gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Matena 3. 4. 2011 ob 22.54 Travniški požar ob Ižanki, smer Ljubljana, desna stran, gorita trava in grmičevje - aktivirano PGD Ig 7. 4. 2011 ob 20.00 Travniški požar v Kozlarjevi gošči; gorela trava in bale posušenega sena - aktivirano PGD Brest 23. 4. 2011 ob 18.14 Travniški požar v Podkraju; gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Brest 24. 4. 2011 ob 19.20 Travniški požar v Mahu; gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Ig 25. 4. 2011 ob 10.15 Požar v stanovanju; gorel notranji domofon v stanovanju na Igu -aktivirano PGD Ig 25. 4. 2011 ob 11.30 Travniški požar ob cesti Ig-Škofljica; gorelo grmičevje in podrast - aktivirano PGD Ig 18. 5. 2011 ob 21.30 Požar na prometnih sredstvih - gorelo osebno vozilo v strugi Iške v Tomišlju - aktivirano PGD Tomišelj 7. 6. 2011 ob 18.00 Črpanje vode iz objekta v Škriljah - aktivirano PGD Škrilje 13. 6. 2011 ob 17.15 Požar komunalnega zabojnika (kontejnerja) v Iškem vintgarju -aktivirano PGD Iška vas JULIJ-SEPTEMBER 22. 7. 2011 ob 5.30 Tehnična intervencija - zapiranje vode na vodovodni cevi v Iški vasi - aktivirano PGD Iška vas 12. 8. 2011 ob 21.45 Lažni alarm 31. 8. 2011 ob 8.00 Tehnična intervencija - odstranjevanje sršenjega gnezda na Visokem - aktivirano PGD Golo 13. 9. 2011 ob 7.00 Iskanje pogrešane osebe, ki se je končalo srečno - aktivirano PGD Golo, Policija, Gorska reševalna z reševalnimi psi 19. 9. 2011 ob 21.03 Požari v naravi gorela šota v Mateni - aktivirano PGD Matena 22. 9. 2011 ob 12.10 Tehnična nesreča - odstranjevanje os na Igu - aktivirano PGD Ig OKTOBER-DECEMBER 20.10. 2011 ob 10.00 uri Tehnična nesreča - odpiranje vrat - aktivirano PGD Ig 14. 11. 2011 ob 1.49 Požar na prometnih sredstvih -gorela so tri osebna vozila na Igu - aktivirano PGD Ig 29. 12. 2011 ob 1.17 Travniški požar ob cesti Ižanka - Matena gorela trava in grmičevje - aktivirano PGD Matena To so vse intervencije v letu 2011 - bilo jih je 32, od tega dve lažni. Vse so zabeležene tudi na ReCO Ljubljana ali tel. 112. Franc Bukovec VGČII st, poveljnik GZ Ig ŠPORT Izjemni dosežki SD Iška vas v preteklem letu Člani strelskega društva Iška vas nikakor ne počivamo. Poleg tedenskih rednih treningov se udeležujemo še mnogih tekmovanj, na katerih dosegamo izvrstne rezultate. Redno se udeležujemo tekmovanj v pionirski strelski ligi, v III. državni ligi v streljanju z zračno puško - Ljubljanska regija (v ekipni postavi: Miha Dimec, Marko Sterle in Jana Glavan), regijskem tekmovanju s serijsko zračno puško (v postavi Mile Jurič, Marko Sterle in Ljubiša Pavlovič) in redna udeležba v Amaterskem Državnem prvenstvu z ostrostrel-sko puško. In ravno ekipa v stre- ljanju z ostrostrelnim orožjem je v preteklem letu prinesla največje uspehe, tako posamezno kot ekipno. Ekipo sestavljajo naslednji strelci: Marko Sterle, Miran Šmarčan, Boro Ličina, Jani Šivc, Tomaž Gregorc, Mile Jurič, Gregor Kastelic in Luka Štern. Čeprav ima naše društvo iz meseca v mesec več članov, v svoje vrste vabimo vse interesente, ki se želijo ob strokovni pomoči preizkusiti v streljanju z zračno puško. Naši treningi potekajo ob sredah in petkih od 18. ure dalje. Jana Glavan Foto: Tomaž Jamnik 28 www.obcina-ig.si Ižanski šahisti uspešno končali leto 2011 Za ižanskimi šahisti, večinoma združenimi v ŠK Ig, je uspešno leto. Ob ponovni osvojitvi naslova državnih mladinskih ekipnih prvakov, ponovni osvojitvi prvega mesta na mednarodnem mladinskem turnirju Alpe-Adria v Avstriji, 12. mestu mešane ekipe na festivalu iger v čeških Pardubicah ter uspešnih nastopih posameznikov (Tim Janželj se je kvalificiral in nastopil na Evropskem mladinskem prvenstvu fantov do 18 let v Bolgariji, Samo Rožič pa je kot član mladinske reprezentance zastopal barve Slovenije na Evropskem ekipnem mladinskem prvenstvu v Romuniji) so ekipa in posamezniki dosegli nekaj odmevnih rezultatov tudi v novembru in decembru preteklega leta. V preteklih letih so kadetske in mladinske ekipe ŠK IG dosegle najvišje možne naslove na državni ravni. Zato smo se odločili za preskok v člansko konkurenco in se novembra prijavili za nastop v najvišji možni odprti članski ligi na državni ravni - to je 3. liga zahod. Za nastop v tej ligi se lahko prijavijo ekipe registri- 3. članska liga-zahod 2011 Kočevje, 19.-27. 11. 2011) točke po dvobojih vse točke 1. ŠD Koper 12 23 2. ŠK Ig 14 22.5 3. ŠK Medija 9 16.5 4. ŠD Jesenice 1 8 16 5. ŠK Val-mladi 8 15 6. ŠD Izola 7 15 7. ŠK Kolektor Idrija 9 14.5 8. KPŠRD Karel Jeraj Ljubljana 6 14 9. ŠD Jesenice 2 7 13.5 10. ŠS Tomo Zupan 1 7 13.5 11. ŠK KRKA NM 2 6 13 12. ŠK KRKA NM 1 5 13 13.ŠKVal 5 12.5 14. ŠS Tomo Zupan 2 6 11.5 15. ŠD Kočevje-mladi 1 3 6.5 16. ŠD Kočevje-mladi 2 0 4 ranih šahovskih društev zahodne Slovenije, prvouvrščena ekipa se kvalificira v 2. ligo - zahod, iz katere izpade zadnjeuvrščena ekipa. Ekipo sestavljajo 4 igralci in rezerve. Ligo smo igrali v Kočevju, v dveh vikendih smo odigrali 7 krogov. Naša pričakovanja so bila uvrstitev z zgornjo polovico razpredelnice, končni rezultat pa je bilo osvojeno 2. mesto in povabilo Šahovske zveze Slovenije za nastop v 2. ligi - zahod v letu 2012 (zaradi zapolnitve 10 mest smo se kot drugouvrščena ekipa kvalificirali v višjo ligo). Za osvojitev 2. mesta so zaslužni prav vsi igralci, saj so bili kar trije (Samo, Domen in Jan) najboljši na svojih deskah. Osvojili smo več ekipnih zmag in meč točk kot prvak, ki smo ga v medsebojnem dvoboju tudi presenetljivo premagali, vendar smo na žalost zbrali manj posameznih šahovskih točk. V začetku decembra so se trije mladinci ŠK Ig udeležili srednješolskega šahovskega prvenstva Slovenije. V močni konkurenci 45 dijakov je naslov prvaka ubranil naš član Samo Rožič, odlično četrto mesto je osvojil Tim Janželj, šesto pa Domen Hiti. Konec decembra v Sloveniji tradicionalno poteka prireditev Slovenija šahira v spomin na velemojstra Vasjo Pirca. Na 19. 12. 2011 so se izvedle kvalifikacije po večjih slovenskih mestih in zmagovalci posameznih kategorij so se uvrstili na finalni turnir Pirčev memorial, ki poteka vsako leto 26. decembra v Mariboru. Določeno število šahistov prireditelji povabijo po posebnem ključu - Vesna Rožič je bila povabljena kot članica ženske državne reprezentance, Lara in Tim Janželj pa kot četrtou-vrščena iz mladinskega državnega prvenstva. Na finalni turnir sta se iz ljubljanskih kvalifikacij, ki so najmočnejše, uvrstila Jan Župec kot članski zmagovalec in Samo Rožič kot mladinski zmagovalec. Finalni turnir je v vsaki kategoriji štel tudi za državno hitropote-zno prvenstvo. Dvoboji so bili zelo napeti, v članski konkurenci se je odigralo 29 partij. Jan Župec je dosegel 6 častnih točk proti težki konkurenci in se mnogo naučil. V konkurenci mladink se je častno z 2,5 točke odrezala Lara Janželj. Seveda smo več pričakovali v ženski in mladinski konkurenci, kjer se je odigralo 13 oziroma 15 krogov. Vesna Rožič je po slabem začetku v 5. krogu vzela vajeti v svoje roke, suvereno vodila in na koncu postala državna prvakinja v hitro-poteznem šahu. Tako je naslov državne prvakinje v hitropote-znem šahu za leto 2012 ponovno odšel na Ig. V mladinski konkurenci je do dveh zadnjih krogov pred koncem najbolje kazalo Timu, Samo pa se je po slabem začetku zbral in vztrajno napredoval po lestvici proti vrhu. Končni rezultat je bilo 2. mesto Sama Rožiča in 3. mesto Tima Janžlja na hitropote-znem državnem prvenstvu mladincev Slovenije. V decembru so se izkazali tudi najmlajši šahisti. OŠ Ig je gostila regijske kvalifikacije za osnovnošolsko prvenstvo. Nastopilo je 18 igralcev iz OŠ Ig in iz vsake kategorije se je naš predstavnik uvrstil na državno osnovnošolsko prvenstvo. Jaka Čop, Lara Janželj in Urška Jakič v kategorijo do 15 let, Miha Jelen, Maruša Čop in Nika Janželjpa v kategorijo do 12 let. Posebno pohvalo zasluži mladi Žan Bergant, ki je zmagal v svoji kvalifikacijski skupini do 9 let (iz najmlajše kategorije se ni mogoče uvrstiti na državno osnovnošolsko prvenstvo). Dobro so se odrezali tudi drugi udeleženci: Martin Debevec, Patrik Djuzič, Jan Salobir, Anže Kavčič, Rok Zupan, Jakob Miklavž Merzel, Peter Jamnik, Barbara in Maja Krajzel ter Manca in Urša Črnič. Nekaterim je le malo manjkalo do uvrstitve na državno prvenstvo. Ker za lepe želje ni nikoli prepozno, vsem bralcem, uredništvu Mostiščarja, županu in občinski ekipi, sodelavcem in učencem OŠ Ig ter vsem podpornikom ŠK Ig želimo kar najlepše leto 2012, mnogo delovnih in športnih uspehov ter mirno in radostno zasebno življenje. Adrijan Rožič Samo Rožič (na sredini) je že drugič zapored postal srednješolski prvak Slovenije. ŠK Ig v Kočevju: od desne sedijo Tim Janželj, Samo Rožič, Domen Hiti in Jan Župec. www.obcina-ig.si 29 Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 let to —" DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IS Vabimo na 27. Govekarjev večer v ponedeljek, 13. februarja 2012, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Ob 10-letnici delovanja se bo predstavilo Likovno društvo 2002 iz Škofljice. Odprli bomo razstavo slik članic in članov društva z naslovom Likovna pot. Razstava bo na ogled do 10. marca 2012. Vabljeni! Ste kdaj pomislili, kaj privlači ljudi na vrtovih? Mule, društvo za celostno bivanje, nas bo popeljalo na vrtove v Nemčijo, Veliko Britanijo in na Irsko. Predstavitev projekta F.I.G.E. (Food is garden edible) HRANA JE VRT ZA UŽIVANJE bo v četrtek, 16. februarja, ob 18. uri v dvorani Center Studenec na Igu. Vstopnine ni, ne bomo pa se branile prostovoljnih prispevkov za delo društva! Na nas je, da vas povežemo,na vas pa, da negujete rastline in človeške odnose. Mule, društvo za celostno bivanje 051 314 515 www.mule.si Projekt F.I.G.E. je sofinanciran iz EU-programa za Vseživljenjsko učenje Grundtvig v času 2011-2013. Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 let to ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Spoštovani ljubitelji Ljubljanskega barja! V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vabimo na predavanje PRVE PRAZGODOVINSKE JAMSKE RISBE PRI NAS Predavatelj: dr. Anton Velušček (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) PREDAVANJE BO 16. februarja 2012 ob 19. uri v Mladinskem domu na Igu. Vabljeni! SVS Iška in Občina Ig vas vabita na 10 • tradicionalni MATIJEV NOČNI POHOD NA KRIM v petek, 24. 2. 2012, ob 18. uri. Zbirno mesto: križišče za Gornji Ig (Iška). Obvezna oprema: pohodniška oprema, naglavna svetilka in DOBRA VOLJA. Več informacij na tel.: 041/507-373 (Roman). Pohod je na lastno odgovornost. Vljudno vabljeni! 30 www.obcina-ig.si ALBA - bela duhovniška halja, segajoča skoraj do tal, LIZANDER - špartanski vojaški poveljnik, ki je odločil izid peloponeške vojne z Atenci, SOUSA, John Philip - ameriški skladatelj koračnic, po katerem se imenuje tubi podobno trobilo suzafon Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 31 MALI OGLASI Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Velikost Cena z DDV Oglas - cela stran čb 19 cm x 27 cm 240 € Oglas - cela stran barvni 360 € Oglas - pol strani čb 19 cm x 13,5 cm 130 € Oglas - pol strani barvni 200 € Oglas - tretjina strani čb 19 cm x 9 cm 90 € Oglas - četrtina strani čb 9 cm x 13 cm 75 € Oglas - osmina strani čb 9 cm x 6,5 cm 40 € Mali oglas brezplačno Zahvala/čestitka 15 € Cena številke 1,80 € Organiziram kreativne OTROŠKE ROJSTNODNEVNE ZABAVE po vaši in otrokovi želji, pri vas doma ali drugje. Pokličite 040/2929-75 in skupaj bomo priredili nepozabne trenutke za vašega otroka. Prodam bukova drva, cena 55 €. Telefon: 040/498-738 Kakovostne inštrukcije nemščine in angleščine nudi izkušena profesorica. Telefon: 051/312-001 Nudim pomoč in delo na domu ali kmetiji. Tudi varovanje starejših ali invalidov. Sem vitalen 62-letnik, pošten in dobrih delovnih navad. Tel. 08/160 79 61 in 041 339 132 (Lojze). Nudim varstvo otrok v Brestu pri Igu! Za dodatne informacije me lahko pokličete na 041/ 660-136 ali mi pišete na petra. voncina@gmail.com! Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 22. februar 2012. Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. W Občina Ig, Govekarjeva cesta 6,1292 Ig Župan 01 280 23 02 Direktor občinske uprave 01 280 23 04 Sprejemna pisarna 01 280 23 00 Družbene dejavnosti 01 280 23 10 Komunalne dejavnosti 01 280 23 12 Gospodarske dejavnosti 01 280 23 08 Kmetijstvo 01 280 23 24 Požarna varnost in zaščita 01 280 23 24 Turizem 01 280 23 18 Finančno-računovodska služba 01 280 23 06 Urbanizem 01 280 23 16 Režijski obrat 01 280 23 14 Medobčinski inšpektorat 01 360 16 24 FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P. Škrilje 129, Mali Vrhek Naročanje: 041/680-657 VLJUDNO VABLJENI! SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. 0.0. v Vam nudi: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si 32 www.obcina-ig.si I fl Ji ^ % I \ obvestila - zahvale GLASILO OBČINE IG • februar 2012 MOSTIŠČAR Društvo Fran Govekar Ig 1992-2012 PVA) let DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Turistično informacijska pisarna Društva Fran Govekar Ig v dvorani Mladinskega doma na Igu (nasproti cerkve sv. Martina). ZIMSKI ODPIRALNI ČAS (1. november do 31. marec) torek in četrtek od 16.00 do 19.00, sobota in nedelja od 9.00 do 12.00. Ste si vedno želeli kaj več zvedeti o koliščarjih in zgodovini naših krajev? Pa o Franu Govekarju in drugih, ki so zaznamovali življenje na Ižanskem? NOVO - maketa koliščarskega naselja Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuši, te srce nemo kliče, zakaj te, mami, več med nami ni! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tašče in tete TEREZIJE MATJAŽ iz Vrbljena 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, gospodu Vrhovcu za opravljene pogrebne storitve, gospodu Feliksu Golobu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru Tomišelj za zapete pesmi, predsedniku društva upokojencev Ig gospodu Kobalu za lepe besede slovesa in skrbnici pokopališča gospe Jožefi Anzeljc. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali in našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, pa vas nismo posebej imenovali. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi in jo bomo ohranili v večnem spominu SLIKOVNO GRADIVO -navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob slovesu od FRANCA GLAVANA iz Strahomerja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za pogrebno mašo, gasilskemu društvu Vrbljene-Strahomer, gospe Anzeljc in Pogrebnim storitvam Vrhovec za opravljeno pogrebno slovesnost. Vsi njegovi Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica IVANA REGINA iz Iške Loke 17. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se tudi zdravnici Mariji Štefančič Gašperšič, gospodu župniku Jožetu Pozdercu za lepo opravljen poslovilni obred, kaplanu Janezu 2erovniku, pevcem, gospodu Vrhovcu, gospe Silvi Dolinšek in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni www.obcina-ig.si 33 IN MEMORIAM Skupaj s starim letom nas je zapustil dolgoletni predsednik društva Odmev Mokrca in znani slovenski režiser Jože Vozny. V društvu Odmev Mokrca ga bomo močno pogrešali, saj je za seboj pustil vrzel, ki jo bo nemogoče zapolniti, kajti ravno on je bil tisti, ki je predlagal, da se je krajevna organizacija zveze združenj borcev preimenovala v Domoljubno društvo za ohranjanje izročil in vrednot narodno osvobodilne borbe in osamosvojitve Odmev Mokrca. Hkrati pa je kulturnim prireditvam vdihnil nov, umetniško dovršen duh, ki je vedno znova privabljal številne obiskovalce. Bil je srce in duša kulturnega delovanja! Z neustavljivo energijo in notranjo močjo je k delovanju spodbujal množico ljudi, ki smo ga poznali. S čudovitim glasom je bodril, opogumljal in opominjal ljudi na dogodke, ki so jih pozabili. Jasno je izražal svoje mnenje, a je to počel na svojevrsten in nevsiljiv način. Nikolini bil do ljudi neprijazen, nikoli ni o nikomer izrekel žal besede ali mu škodoval. Bil je moški širokega srca in delovanja, saj je bil dejaven tako na lokalni ravni kot na ravni države. Bil je produktiven režiser in mentor številnim mladim gledališčnikom ter recitatorjem. Bil je razgledan in daljnoviden, pogosto pobudnik številnih dejavnosti, ki so pod njegovim bodnim očesom hitro obrodile sadove. Kamorkoli je prišel, je pustil neizbrisen pečat. Največjega in najbolj trajnega pa je pustil v srcih ljudi, ki smo ga poznali. Jože Vozny je bil velik človek! Nikoli se ni vdal! Živel je pokončno in s častjo, ki jo imajo danes le redki. Bil je velik kulturnik in učitelj, a za člane društva Odmev Mokrca je bil še več, bil je naš prijatelj! Dragi Jože, počivaj v miru. Mojca Poredoš Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odr( - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam ZAHVALA Ob smrti naše mame JOŽEFE LIKOVIČ iz Vrbljena se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem, gospodu župniku, gospe Anzeljc in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa gre tudi vsem zaposlenim v domu starejših občanov iz Logatca, ki so našo mamo dolga leta negovali in skrbeli zanjo. Vsi njeni ZAHVALA 13. 1. 2012 smo se na ižanskem pokopališču poslovili od MARIJE JURIČKI rojene Grimšič, po domače Pavlinove Mici iz Iške vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in dober namen. Zahvala velja gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, kakor tudi ge. Silvi Dolinšek in pogrebnemu zavodu Vrhovec ter pevcem za čuteče zapete pesmi. Posebna zahvala velja njeni osebni zdravnici dr. Mariji Štefančič Gašperšič in sestri Sonji. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V 72. letu starosti nas se 12. decembra 2011 po hudi bolezni zapustila naša draga mama, žena, babica, sestra in tašča ANKA GREGORIČ z Golega. Iskrena hvala vsem, ki ste se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in vsa izrečena sožalja. Zahvala vsem gasilcem, g. Jožetu Virantu za poslovilne besede, g. župniku Janezu Drnovšku, g. Vrhovcu in pevcem. Zahvala pa še pevkam za ureditev prostora in g. Albertu Ponikvarju, ml., za postrežbo po pogrebu. Vsi njeni ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 34 www.obcina-ig.si fotoreportaža е GLASILO OBČINE IG • februar 2012 MOSTIŠČAR Občina Ig na sejmu Turizem in prosti čas Sejem je obiskalo blizu 16.000 ljudi. Obiskovalci so se z zanimanjem ustavljali na naši stojnici. S svojimi izdelki in dejavnostmi se je predstavilo Društvo Zapotok. Na sejmu je sodelovalo tudi Turistično društvo Kurešček. Foto: Mateja Kregar Gliha, Marica Zupan, Darja Mlakar www.obcina-ig.si I w sobota, 18. februar 2012, ob 14. uri. Program v šotoru pred Občino Ig od 11. do 14. ure poslikava obraza • izdelava pustnih mask * plesna delavnica s plesno šolo Zebra od 16. ure dalje Podkrimski falotje \ OBČINA IG ČK RP m