P.b. b. Jlaš tedmišš^ KuHurnojomitno „■ s v eiovnih in dom a č ih do go Okov PoStni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenlurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV. / ŠTEVILKA 49 CELOVEC, DNE 8. DECEMBRA 1966 CENA 2.- ŠILINGA -------------------jMTr.yrTrraf»TnM~TMramiirn7trwn»t7rTiTMmi»mffi!!gl«rna»»ra»mTvmiT»m»i»r»!MarMW»-iiirTTigM»nii»WMB»mrTinMT^^ ,.Rdeča garda” tudi v Macaou Hudi nemiri v portugalski koloniji V mali portugalski koloniji Macaou na obali Južne Kitajske, je prišlo ob koncu tedna do težkih izgredov rdeči Kitajski naklonjene mladine. Na demonstrante je večkrat streljala portugalska policija. Pri tem je bilo sedem mrtvih in na stotine ranjenih, magistrat mesta je popolnoma razdejan, več drugih poslopij pa močno poškodovanih. Prebivalstvo množično beži iz portugalske kolonije Macaoa in išče zavetja v angleškem Hongkongu. Studenci našega duhovnega bogastva Človek kot duhovno bitje živi svoje duhovno življenje iz idealov. Ideali pa so višje vrednote, ki se kažejo našemu duhu kot dejstva, katera zaslužijo našo ceno in zato našo žrtev; kot dejstva, ki morejo obogatiti našega duha, našo osebnost, zato so vir, studenec našega duhovnega bogastva. Med raznimi duhovnimi vrednotami je tudi narodnost. S to vrednoto je tako kakor s tolikimi drugimi: eni jo cenijo preveti, drugi premalo ali jo enostavno prezirajo kot stvar, ki nc zasluži nobene cene. Najti pravo pot vredno kristjana, je tudi tukaj težko kot povsod drugod, ko pa nas strasti in okolje zavajajo na desno in levo. Vendar, da je narodnost velika duhovna vrednota, o tem noben kristjan ne more dvomiti. Če pa je velika duhovna dobrota, potem je naravno, da kristjan ne more brezbrižno mimo nje, je ne sme omalovaževati ali celo tajiti; prav tako ne sme pretiravati in jo morda staviti na prvo mesto med duhovnimi vrednotami. So druge pred njo in višje od nje. Vendar nam danes ne gre za to, na kakšno mesto med vrednotami spada narodnost, ampak nam gre za nekaj drugega. Radi bi premislili, iz kakšnih virov raste ta vrednota, iz kakšnih studencev črpa svojo moč in moralno vrednost. Prvi studenec je narava sama, to se pravi človek, kot ga je Bog ustvaril. In ustvaril nas je različne, različne po barvi kože, po temperamentu, po spolu, po postavi in tudi po jezikih. Sveto pismo poudarja to dejstvo na najbolj preprost način, ko Pravi, da je Bog ljudem zmešal jezike, ko so zidali babilonski stolp. Različni narodi so torej nastali kot posledica naravnega razvoja človeškega rodu. To potrjuje tudi zgodovina, ko vemo, da so se iz enega ljudstva, ki je prvotno govorilo en skupen jezik, razvili različni jeziki in različni narodi. Kdor bi šel proti temu razvoju, bi šel proti naravi; kdor bi tak razvoj zanikal, bi zanikal naravo. Tako postopanje, ki ni redko v zgodovini, se je pa zmeraj maščevalo nad krivci samimi, ker nasilje uad naravo se vedno maščuje. Dingi studenec je Kristus Bog človek. Kristus je prišel, da nas uči vso resnico. Tako nas je pobeli tudi o narodnosti, da je velika vrednota. Saj je ljubil svoj narod, čeprav je prišel odrešit vse hudi in je ljubil tudi vse druge narode. Tretji studenec je nauk pokoncilske Cerkve. Na z.ulnj*-jn vatikanskem koncilu je katoliška Cerkev pregledala svoj nauk in ga vskladila z dosežki sodobne kulture in napredka. Med vrednotami, ki idi j,- človeški nemimi duh odkril in jim dal Pravi poudarek, je tudi ljudski jezik in ljudska kultura. Dočim so ves stari in srednji vek poudarjali vrednost le starih klasičnih jezikov in kul-brr, kar je doseglo višek v dobi humanizma in re-Uesanse, so poznejše dobe, zlasti še romantika, odkrile velik pomen ljudskih jezikov in ljudskih kul-tl,r ja prayi napredek in uspešno duhovno življe-nit narodov. V civilnem življenju se je to takoj Uveljavilo v gojitvi živih jezikov povsod in v razvijanju narodnih kultur. Cerkev je pa še dolgo ostala Pri starem in zlasti v liturgiji še vedno ohranila 'honopol latinščine, v duhovnem oblikovanju vernikov pa je še naprej poudarjala vrednost latinske kulture na škodo živih ljudskih kultur, kakor 'L bi vsi morali sprejeti z vero v Kristusa tudi Osnovne prvine rimskogrške kulture. Na zadnjem koncilu je to svoje stališče pregledala in ga posodobila. V liturgiji je priznala enako vrednost vsem *ivini jezikom, da se daje Bogu čast in se verniki Poučujejo v verskih resnicah. Glede kulture pa je Prvič v svoji zgodovini zavzela odgovorno Stališče v zadnjem XIII. dekretu in sicer v drugem delu, kjer govori precej na dolgo o. tem, kako je treba knlturni napredek prav razvijati. Tu najdemo ja-Sr'e načelne izjave o potrebi kulture, o njeni svo-^odi, c njenem širjenju in o njeni raznolikosti ne samo v raznih dobah, ampak tudi pri raznih na-rodih. Tudi to najdemo, kako naj se cerkveni možje Poslužujejo raznih kultur za čim bolj uspešno šir-j^nje evangelija. Volia božja in volja Cerkve je torej, da je svet raznolik tudi v jezikih in kulturah, a da pri vsem t< ,n ohrani edinost vere v Kristusa Boga-Človeka, V katerem je Bog vse prenovil (sv. Pavel), in v Vsakemu mora ibki jasno, -da so nemiri naročeni iz Pekinga in da je to posledica »kulturne revolucije«, ki jo uprizarja »rdeča garda«. Psihološko vojno proti Macaou je podprlo še -sedem kitajskih bojnih čolnov, ki patruljirajo blizu portugalske kolonije in streljanje z one strani meje Kitajske in tako še bolj pocistrujejo položaj. O strahovitih -posledicah Mao Ce Tun-gove »kulturne revolucije« na Kitajskem, je -poročal v ponedeljek tudi moskovski časopis »Sovjetska kultura«; »Poznana kitajska -dramska igralka Hung Hsi-ang Nin je izvršila samomor, skočila je skozi okno, potem, ko je proti njej »rdeča garda« uprizorila nesramno hujskanje. Napetost na sovjetsko-kitajski meji je ta- ko velika, da so sovjetske vojaške oblasti podvzele na meji potrebne ukrepe proti morebitnemu vpadu rdečekitajskih enot. V ta namen so ustanovili v dveh sovjetskih republikah posebne vojaške šole za izobrazbo mladih mož v civilni obrambi. V Tadžikistanu in Kirgiziji šolajo posebne enote mladostnikov, ki se vežbajo v artileriji, vodenju tankov in v upravljanju zna-nilnih daljnovodov. Po sovjetskih vesteh pa gre tukaj le za prostovoljce. V nekem ameriškem poročilu iz Hongkonga je rečeno, da je prva razvojna stopnja »kulturne revolucije« na Kitajskem končala verjetno s porazom obrambnega ministra Lina Piaoa in njegovih privržencev. bražene in zmožne vršiti njih postavljene naloge podržavljene industrije. Skupno je po tej »klavzuli strokovnjakov« prizadeto dvajset politikov Avstrijske ljudske in socialistične stranke. Najpomembnejša osebnost, ki mora zapustiti nadzorni svet Avstrijske industrijske upravne družbe, -je štajerski -deželni glavar Krainer. Člani nadzornega sveta Avstrijske industrijske upravne družbe lahko postanejo samo avstrijski državljani, strokovnjaki ljudskega gospodarstva, gospodarskih podjetij, tehnike in pravnih znanosti ali voditelji osebnosti praktičnega gospodarskega življenja. Razen tega ne smejo biti v nadzorni svet izvoljeni člani zakonodajnih oblasti: državnega zbora, zveznega sveta in deželnega zbora. Pismo j-e poslal v a-ti kanski državni -tajnik kardinal Cicognani apostolskemu delegatu, msgr. Sep inskemu v Jeruzalem. Vatikansko glasilo »Osservato-re Romano« je poročalo k temu dogodku v svojem prvem komentarju: »Možnosti nove žalosti, stisk in prevratov ne more sv. oče ravnodušno vzeti na znanje. Njegov poziv po popuščanju napetosti in k miru prihaja iz višjega vidika stvari, predvsem pa iz nepristra-nosti tistega, ki se čuti dolžnega, storiti uslugo vsem narodom brez razlike. Za kristjane, ki so s posebno ljubeznijo gledali na Sveto deželo, predstavlja naraščajoča kriza posebno bridkost. Pozornost sveta je te dni zmerom bolj obrnjena dogodkom na Srednjem vzhodu. Se nikoli ,po sueški krizi ni bil položaj na Srednjem vzhodu tako napet kot vprav sedaj. Zadnji 'pripetljaji na mejah Izraela, ogrožanje vladavine kralja Jordanije Huseina s strani pobesnelih palestinskiih beguncev, je privedlo -do tega, da so skoraj vse vojaške sile Srednjega vzhoda v naj-večji pripravljenosti. Nekateri opazovalci se bojijo izbruha težkih vojaških spopadov, -ki bi imeli lahko za posledico vojno na celem vzhodnem Sredozemlju. OBJAVA V soboto, 10. decembra 1966, se konča na Državni gimnaziji za Slovence prvo tromesečje. Ob 10. uri dopoldne bo v Domu glasbe (Konzerthaus) v Modri dvorani občni zbor Združenja staršev in popoldne na šoli »Dan staršev« od 13. do 16. ure. Ravnateljstvo Vietkong zopet napada Od nedelje ponoči na ponedeljek je Vietkong dvakrat v štiriindvajsetih urah napadel saigonsko vojaško letališče Tan Son Nhut. Pri prvem napadu v nedeljo takoj po polnoči je Vietkong tri ure streljal z metalci granat. Prišlo je do hudih bojev z amerikanskimi vojaškimi enotami, v katerih je padlo po ameriških vesteh osemnajst vojakov Vietkonga, šest pa so jih ujeli. V noči na ponedeljek je prišlo ponovno do bojev na robu vojaškega letališča. Pri spopadu je bilo ubitih šest komuni-stičnih sovražnih vojakov. Pri napadih na bencinska skladišča, je prišlo v petek, 2. decembra, po vesteh ameriškega vojaškega poveljstva do srdite zračne bitke, med ameriškimi letali in komunističnimi »Mig«, pri čemer pa Američani niso izgubili nobenega letala, pač pa je bila severnovietnamska protiletalska obramba uspešna in je sestrelila šest ameriških lovskih bombnikov tipa »Phantom«, ki so najhitrejša letala ameriškega vojnega letalstva; njih brzina znaša 2575 kilometrov na uro. Osma številka ,.Information" Te dni je izšla osma številka v nemškem jeziku pisanega glasila »Information«, ki ga izdaja Klub slovenskih študentov na Dunaju. Številka obsega 12 strani zanimivega gradiva iz življenja slovenske manjšine na Koroškem, naših visokošolcev na Dunaju, prinaša poročila v zvezi s kontakti Koroške in Avstrije s Slovenijo ter Jugoslavijo in druge aktualnosti. Z izdajo te številke so imeli naši študentje brezdvom-no veliko dela. Poročila in članki so skrbno izbrani ter pisani v lepi nemščini. Razna uredništva avstrijskih časopisov dobijo tako vpogled v življenje in delovanje slovenske manjšine na Koroškem. Kljub temu, da listi člankov iz »Information« ne prevzemajo, pa je važno, da so osebe, ki v odločilni meri ustvarjajo javno mnenje v Avstriji, po Slovencih pravilno informirane. 8. številka »Information« prinaša sledeče članke: »Visokošolski dom Korotan na Dunaju otvorjen«, »Volitve v Deželno kmetijsko zbornico na Koroškem«, »Zastopniki koroških Slovencev v Prekmurju«, v posebnem poročilu so nakazani kontakti z našimi sosedi. Da so posvetili naši visokošolci brošuri »Za verouk v materinščini« skoro 3 strani, kaže, kakšno važnost pripisujejo naši visokošolci temu žal doslej še nerešenemu vprašanju. V dveh člankih je obdelano delovanje Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki ima sedaj v študentu kemije Lojzetu Po-pitschu novega predsednika, od novembra naprej pa tudi svoje prostore v visokošolskem domu »Korotan«. Naslovi nadaljnjih člankov so: »Zbor Tone Tomšič na Dunaju«, »Koroška dijaška zveza v Trstu«, »Seminar profesorjev Slovenske gimnazije«, »Slovenska gimnazija v šolskem letu 1965/66«, »Umrl je stolni prošt prelat ddr. Rudolf Bliiml«, »Kulturno delo koroških Slovencev v preteklih mesecih« in »Gospodarske vezi med Koroško in Slovenijo«. Sporazum med OeVP in SPOe Strokovnjaki nadomestijo politike — Nova ureditev podržavljenih podjetij — Soglasje tudi o tržnem zakonu Avstrijska ljudska stranka in socialistična stranka sta se v ponedeljek, 5. decembra, končnoveljavno zedinili o soodločanju socialistične opozicije pri reformi podržavljene industrije. Pri tem sta obe stranki podpisali tudi sporazum. Kot protiuslugo pa se je Avstrijska socialistična stranka zavezala, da ostaneta še nadalje za dve leti kmetijski zakon in tržni zakon nespremenjena. Z 31. decembrom 1966 mora po tem sporazumu vrsta političnih osebnosti zapustiti nadzorni svet velikih podržavljenih podje- Novi zakon o OelG (Avstrijski industrijski upravni družbi), ki bo začel veljati s 1. januarjem 1967, zahteva namreč, da morajo biti v nadzornem svetu osebe, ki so v gospodarskih vprašanjih strokovno izo- Sv. oče svari pred vojno na Srednjem vzhodu Mirovna poslanica Vatikana apostolskemu delegatu v Jeruzalemu Spričo napetega položaja na Srednjem vzhodu je papež Pavel VI. v petek, 2. decembra, poslal v Jeruzalem apostolskemu delegatu mirovno poslanico. V njej je dobesedno rečeno: »Sv. oče je s skrbjo zasledoval žalostne dogodke zadnjih tednov, ki so prinesli prebivalstvu Svete dežele nove bolečine. On je vsem tistim blizu, ki trpijo v teh dneh ali se bojijo za svoja življenja.« »Prav zavoljo 'tega se sv. oče v goreči molitvi obrača k vsemogočnemu Bogu, da bi se človeštvo pomirilo po veliki skrivnosti Betlehema. Vsi ljudje, ki so blage volje, bi morali ib iti pripravljeni v svoja srca sprejeti poslanko miru, ki bo nekega dne, izhajajoča iz Svete dežele, zajela ves svet.« Cerkev, ki je božje ljudstvo nove zaveze. Vera v Kristusa pa ne zahteva, da zatajimo to, kar smo, in pripadnost Cerkvi nima za pogoj, da se odpovemo temu, kar smo dobrega s seboj prinesli iz svojega narodnega kulturnega življenja. Nasprotno, prav to, da smo Kristusovi in da pripadamo Cerkvi, nas mora nagibati, da ostanemo zvesti tudi svojemu materinemu jeziku in svojim očetu im izročilom. Samo tako bomo tudi dobri kristjani. Po „Katoliškem glasu” Politični teden Po svetu V ZAHODNI NEMČIJI IMAJO NOVEGA KANCLERJA IN NOVO VLADO Zahodnonemška krščanska demokratska in socialno demokratska stranka sta se po dramatičnih več kot mesec dni trajajočih razgovorih s socialnodemokratsko stranko sporazumeli, da bodo ustanovili skupno vlado, ali tako imenovano veliko koalicijo. Takšno koalicijo, ki je po dvajsetih letih obstoja propadla letošnjo pomlad tudi pri nas v Avstriji, Bivši član nacionalsocialistične stranke in predsednik baden-wurten-berške deželne vlade Kurt Georg Kdesinger je postal Erhardoiv naslednik, vodja socialnih demokratov Willy Brandt pa podkancler in zunanji minister. V četrtek, 1. decembra, dopoldne, so v bonnskem parlamentu tudi formalno izvolili novega kanclerja. Za kandidata krščan-skodemokratske unije Kiesingerja, ki je bil hkrati tudi edini kandidat, je glasovalo 340 poslancev krščanskodemokratske in krščanskosocialne unije ter socialdemokratske stranke. Od 496 poslancev jih je glasovalo 473. Proti Kiesingerju je glasovalo 109 poslancev, 23 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Sodijo, da je vseh 49 poslancev Mendejeve liberalne stranke glasovalo proti Kiesingerju, preostale glasove proti njemu pa so oddali v glavnem nezadovoljni socialni demokrati. Malo pred volitvami je predsednik republike Liibke dosedanjega kanclerja Erhar-da in člane njegove vlade razrešil dolžnosti. Ministri nove vlade so bili predstavljeni predsedniku ob 15. uri in dobili od njega pismena imenovanja. Kiesingerjevo vlado sestavlja 19 ministrov, katerih je 10 predstavnikov krščanske unije, 9 pa socialnih demokratov. Položaj podkanclerja in zunanjega ministra je zasedel predsednik socialdemokratske stranke Wily Brandt, resor za vsenemška vprašanja pa njegov namestnik Wehner. Med važnejšimi ministrstvi sio socialni demokrati dobili še gospodarski resor. Poleg kanclerskega položaja so krščanski demokrati obdržali najvažnejše resorje. Finančno ministrstvo je zasedel Franz Josef Strauss, obrambno ministrstvo Schroder, notranje ministrstvo Lučke. Tako imajo predstavniki krščanske unije v rokah vse ključne položaje oblasti. V nasprotju z razvojem v Bonmu so socialni demokrati v naj večji zahodnonemški pokrajini Severni Ren—Westfalija sklenili, da bodo paktirali s svobodnimi demokrati in nagnali Kiesingerjevo krščansko unijo v opozicijo. Socialni demokrati bodo skupaj iz Men-dejevo stranko ustanovili novo deželno vlado. Politiki krščanske unije v Bonnu so sprejeli to odločitev z neprikritim nezadovoljstvom in razočaranjem. Trenutno ni mogoče povedati, ali so socialni demokrati v tej deželi dobili za svojo potezo odobritev vsega osrednjega vodstva ali samo njegovega dela ali pa so to storili na svojo pest. SOVJETSKA DIPLOMATSKA OFENZIVA Sovjetska diplomacija je pričela svojevrstno jesensko »ofenzivo«. Kakor poudarjajo v Moskvi, s svojo dejavnostjo odkrito želi oslabiti tisto negativno -diplomatsko, gospodarsko in ipolitično prizadevanje, ki skuša izkoristiti trenutne težave v mednarodnih odnosih in jih speljati na mlin ožjih, pogosto le nacionalnih koristi. Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je na obisku v Parizu, namerava pa še naprej v London. V Moskvi je bil te dni zunanji minister Brotvn. Tu se je mudil kanadski zunanji minister Paul Martin. Sovjetsko-ameriški odnosi se razvijajo, četudi jih močno kali in po svoje obremenjuje vietnamska kriza. Ni naključje, da opozarjajo redni opazovalci sovjetske zunanje politike predvsem na odnose z Združenimi državami Amerike. V Moskvi ne žele prenehati prizadevanja tam, kjer sodijo, da je mogoče sovjet-gko-amerilško sodelovanje. Tu seveda ne gre za nikakršno »popuščanje pred ameriškim im p er i a 1 izmom« kot je slišati v Pekingu, temveč za trezno presojo stanja. Tudi ni naključje, da so Američani prav se- daj, ko je najmanj primeren čas za to, popustili v svoji stari politiki »embarga« (prepoved uvoza in izvoza iz dežel z zlato valuto) do Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih dežel, to je do ukrepov, ki so umetno povečevali napetost med zahodom in vzhodnoevropskimi zavezniki. Tudi tu gre za spoznanje, da so se taki ukrepi preživeli in da se zahodni zavezniki v vsakdanji praksi kaj malo ravnajo po njih. Za uspeh takih nazorov smemo oceniti tudi sovjetsko-ameriški sporazum o uvedbi neposrednih letalskih zvez Moskva—New York. Velik napredek kažejo prav zadnje mesece sovjetski stiki s Francijo, Italijo in drugimi zahodnimi deželami. To je tudi dokaz, da je čas »embarga« v gospodarskem in političnem pomenu besede zrel za arhiv in da ga ne kaže več spravljati na površje. UTANT OSTANE GLAVNI TAJNIK OZN U Tant bo ostal glavni tajnik Združenih narodov. To odločitev je sprejel po dolgem razmišljanju in potem, ko mu je varnostni svet Organizacije združenih narodov priznal veliko vlogo v boju za mir in v konstruktivnih akcijah v vznemirjajočem razvoju v raznih predelih sveta. Za to podporo in pozivom U Tantu, naj podaljša svoj mandat, so bile vse štiri velesile v Varnostnem svetu, in to je bilo odločilno za končno rešitev velike neznanke. U Tantova odločitev je rešila Organizacijo združenih narodov novih neprijetnosti in morda celo krize zaradi izvolitve nove osebnosti na ta občutljivi in važni položaj. V odgovoru varnosthemu svetu je U Tant sprejel ta priznanja oziroma spoštovanje, ki so ga izrazili do njegovih prizadevanj. U Tant je poudaril upanje, da bodo tudi odgovorne sile posvetile veliko pozornost svetovnim problemom in služile nadaljnji krepitvi Združenih narodov. S tem upanjem sprejema burmanski diplomat poziv varnostnega sveta oz. nov mandat glavnega tajnika svetovne organizacije. OTOK BARBADOS - NOVA NEODVISNA DRŽAVA Otok Barbados, ki pripada britanskim malim Antilskim otokom v Karibskem morju, je od 30. novembra neodvisen. Nekaj pred polnočjo so ob navzočnosti Kentskega vojvode kot predstavnika kraljice Elizabete ter več tisoč ljudi sneli britansko zastavo in dvignili novo zastavo neodvisnega Barbadosa modre in zlate barve. Kentski vojivoda je predal oblast ministrskemu predsedniku Errolu Barrowu ter razglasil neodvisnost otoka po 339 letih britanskega gospostva. Kentski vojvoda je začel zasedanje parlamenta ter prebral kronski govor ob navzočnosti številnih povabljenih osebnosti. Barbados je postal 26. država Gommon-tvealtha in je tretja bivša britanska kolonija. ki je letos postala neodvisna. Prvi dve sta Gvajana in Tobago. Otok meri 431 kvadratnih kilometrov ter ima 332 tisoč prebivalcev (na podlagi popisa leta 1960). Večina je črncev in mulatov ter približno 10 tisoč belcev. Glavno mesto je Bridgetown, ki ima 11.300 prebivalcev. Uradni jezik je angleški. Njegovi glavni proizvodi so rum in sladkor. Angleži so otok zasedli leta 1627. Od leta 1954 je imel otok avtonomno upravo. Velika Britanija pa je obdržala v svoji pristojnosti obrambo in zunanje zadeve. ... in pri nas v Avstriji VIHAREN ZAKLJUČEK DEBATE O OBRAMBI Množični in utemeljerni napadi socialističnih in svobodnjaških poslancev proti avstrijskemu obrambnemu ministru dr. Praderju so imeli v četrtek, 1. decembra, v zaključni parlamentarnii razpravi o proračunu zvezne vojske za posledico številna posvetovanja znotraj Avstrijske ljudske stranke. Zlasti ostro je nastopil proti dr. Praderju poslanec svobodnjaške stranke Zellimger, ki je svoje dokaze podprl še z izjavami visohih oficirjev zvezne vojske. Očital mu je zlorabljanje svoje službe, strankarsko politiko v zvezni vojski in neresnične izjave v parlamentu. Opozicija je nato zahtevala, dia mora obdolžitve proti obrambnemu ministru obravnavati preiskovalni odbor državnega zbora. Ustanovitev 'tega pa je opozicija zahtevala že julija meseca letos, ga pa še niso obravnavala, ker je bila Avstrijska ljudska stranka proti. Tudi v četrtkovi debati o proračunu za vojsko ni bila vladna stranka pripravljena zadevo rešiti, pač pa je izjavila, da stvari ne bo pozabila. Te previdne izjave dajo slutiti, da bodo na eni izmed prihodnjih sej vodstva OeVP ali na izrednem zborovanju poslanskega kluba leta 1967 le obravnavali vprašanje odpoklica obrambnega ministra dr. Praderja. Ko je imel dr. Prader svoj zaključni govor, ga je moral predsednik parlamenta dr. Maletia štirikrat opozoriti, naj bo v svojih izvajanjih stvaren. Poslanec Manvain-Schlosser (Avstrijska ljudska stranka) je podčrtal, da se mora upoštevati tudi pozitivno delo sedanjega obrambnega ministra: dolgoročna obrambna zamisel pač obstaja, začel je tudi z izgradnjo obsežne deželne obrambe in omogočil izobrazbo padalcev. Podobno je tolmačil poslanec Mayr (Avstrijska ljudska stranka). Posamezne organizacije Avstrijske ljudske stranke se prehodno trudijo pojačiti položaj spornega obrambnega ministra. Klub nižjeavstrijskih poslancev je ugotovil, da se je za časa uradovanja dr. Praderja »zamisel deželne obrambe med prebivalstvom močno ukoreninila«. Prav zategadelj je klub izrekel ministru zahvalo za njegovo uspešno delovanje v prid države. Največ razburjenja je vzbudilo pri opoziciji dejstvo, da je obrambni minister kazensko premestil polkovnika Tomaschitza v Gradec. Dan pred zaključno debato o proračunu zvezne vojske, to je 30. novembra, je dr. Prader v svojem odgovoru na napade opozicije zanikal, da bi kdaj obdolžil polkovnika Tomaschitza nezmožnosti, zaradi katere naj bi bil tudi kazensko premeščen v Gradec. Nasproti temu pa je v parlamentnih dopisih razbrati, da je obrambni minister še eno uro pred svojim odgovorom opoziciji izjavil, »da polkovnik ni izpolnil njemu postavljene naloge«. ZRAČNO NADZOROVANJE V AVSTRIJI ŠKANDALOZNO Kako sramotne razmere vladajo v nadzorovanju avstrijskega zračnega prostora, se je pokazalo v soboto, 26. novembra, ko je opoldne istega dne italijansko športno letalo vrglo na Dunaj 100 tisoč letakov, ne da bi ga pri poletu v in iz Avstrije ustavilo naše letalstvo. Letake sta vrgla iz športnega letala, ki je vzletelo z letališča v Vidmu, dva novinarja italijanskega televizijskega časopisa »TV-Ulustrazione«. Novinarja pa se imenujeta Taquiino Maiorino in Franco Fe-deli Na letakih je razbrati vljuden poziv Avstrijcem, skupno z Italijani nastopiti proti teroristom na Južnem Tirolskem in pošteno sodelovati v južnotirolskem vprašanju v smislu duha združene Evrope. Dalje se na letakih novinarja tudi oproščata zaradi nedovoljenega poleta v Avstrijo. O vsebini letakov bi lahko razpravljali, toda o metodah, kako so bili poslani v Avstrijo pa težje, so izjavili na merodajnih mestih na Dunaju. Italijansko letalo, ki je vzletelo i,z Vidma, je večkrat krožilo nad letališčem" Schwe-chata in s svojim nizkim letom (samo 50 metrov) ogrožalo človeška življenja mesta. Kakor se je izvedelo. nista opazili športnega letala niti celovška niti graška letalska opazovalnica. Tudi na Dunaju so vsa pristojna mesta trdila do poznih sobotnih popoldanskih ur, da tega letala niso videli niti slišali. Šele kasneje se je 'izvedela resnica, da je letalska opazovalnica zvezne vojske pač zaznala na radarju tuje letalo, da pa se ni hotela vmešavati v zadevo, ker je bilo to enomotomo športno letalo, ki po mednarodnem sporazumu spada v področje civilnega letalstva. Neki uradnik civilne letalske uprave pa je po vesteh avstrijske tiskovne agencije izjavil, da leta nad Schwechatom toliko ne-javljenih športnih letal, da eno samo tako letalo ne vzbuja pozornosti. Šele na podlagi ugotovitve odvrženih letakov, so obvestili državno policijo, od koder so zopet javili avstrijskemu zunanjemu ministrstvu in italijanskemu veleposlaništvu na Dunaju. Ko pa je končno iz žandarmerijske vojašnice v Maidlingu vzletel helikopter, je bilo že prepozno, kajti italijansko športno letalo je ■medtem neovirano zapustilo avstrijsko ozemlje in se srečno spustilo na letališče v Vidmu. SLOVENCI dama in pa sneta Slovenci v Argentini Kakor poročajo iz mesta Carapachaya, tam pridno deluje dramski odsek. Pred osmimi dnevi so pripravili veseloigro „Ne kliči vraga”. Poleg starih priznanih igralcev so nastopili novi mladi igralci. Veliko je vredno to, da ima mladina voljo in veselje do dramatike, saj si s tem krepi znanje materinskega jezika. Nedavno pa so ti igralci gostovali v Slovenski vasi s Cankarjevo dramo „Jakob Ruda”. Oder je to nalogo dobro rešil, saj je ta drama ena izmed najtežjih Cankarjevih deL Pod režijo Albina Peterlina so igro odlično podali. Ljubljanska Drama v Ziirichu Komedijo „Oh očka, ubogi očka ...”, ki jo igralci ljubljanske Drame uprizarjajo nepretrgoma že tretjo gledališko sezono, so ljubljanski umetniki uprizorili 1. decembra v ziiriškem Theatru am Neumarkt. To je izmenjalno gostovanje; ziiriško gledališče bo gostovalo v Ljubljani 12. decembra z dramo J. Saudersa „Vonj cvetlic”. Predstava Ko-pittove komedije, ki je doživela velik uspeh tudi na festivalu malih gledališč v Sarajevu, kjer so dobili nagrade režiser Žarko Petan in igralca Duša Počkajeva in Vinko Hrastelj, pomeni vsekakor dober izbor iz del komornega repertoarja ljubljanske Drame, s katerim so odšli Ljubljančani v goste švicarskemu občinstvu. Sestanek slovenskih zamejskih duhovnikov Pred kratkim je zasedal odbor za dušnopastirske tečaje slovenskih zamejskih duhovnikov. Navzoč je bil po en zastopnik Koroške, Goriške, Tržaške, Benečije in izseljenskih duhovnikov Zapadne Evrope. Pregledali so uspehe letošnjega tečaja v Trzi-zmu v videmski nadškofiji in potrdili — kot je bilo omenjeno na tečaju, — da bo 7. dušnopastir-ski tečaj v Trstu v dneh od 28. do 30. avgusta 1967. Po letošjem tečaju je odgovoril na vdanostni brzojav v imenu sv. očeta kardinal Cicognani: ^Slovenskim škofijskim in izseljenskim duhovnikom, zbranim na dušnopastirskem tečaju, sv. oče medtem ko se veseli njihove gorečnosti in apostolskega duha, pošilja iz srca apostolski blagoslov s prošnjo, da Bog blagoslovi njihove napore in sklepe.” SLOVENSKI LIKOVNI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO: Andrej Jemec v galeriji Evropa Slikar in grafik Andrej Jemec je razstavljal ves november v berlinski galeriji Evropa. Izbral je barvne jedkanice in akvatinte ter olja iz let 1964 do 1966. Po manjši razstavi grafik letos v avgustu v miinchenski Mali galeriji in po ugodnih kritikah* ki jih je zabeležil lokalni tisk, se je tudi druga največja galerija v zahodnem Berlinu odločila za predstavitev del nadarjenega slovenskega umetnika. Razstava kranjskih slikarjev Kranjska slikarja Henrik Marchel in Štefan Simonič sta v galeriji Prešernove hiše priredila razstavo svojih najnovejših del. Marchel prikazuje akvarele, tempere in lepljenke, Simonič pa risbe s tušem. Literarni večer Franceta Filipiča Pred dnevi je na povabilo združenja za literaturo in umetnost „Turmbund” nastopil na literarnem večeru v Innsbrucku pesnik France Fili" p i č. Avtor je prebral nekaj svojih pesmi v slovenskem izvirniku, napovedovalca radijske postajo Tito! pa sta Filipičeve pesmi prebrala v prevodih Paula Wiensa, dr. Aidsa Hergoutha, dr. Franj® Smerduja in Paula Wimmerja. Večer je vodil dr. Hermann Kuprian, ki je zastavil avtorju tudi nekaj aktualnih vprašanj v zvezi s problemi iz jugoslovanskega kulturnega življenja. Na istem večeru so prebrali tudi nekaj pesmi dunajskega pesnik® Paula Wimmerja. IZID VOLITEV NA TRŽAŠKEM Lista Slovenske skupnosti je pri volitvah v tržaški občinski in pokrajinski svet prejela 6923 glasov, s čimer je izboljšala svoj odstotek za 0,10 v primeri s pokrajinskimi volitvami leta 1964 in za 0.13 v primeri 2 deželnimi volitvami leta 1964. V pokrajinskem svetu bo tako imela enega predstavnika kot do sedaj. Če pomislimo, -da so številne druge stranke pri teh volitvah * v odstotkih nazadovale v primeri z zadnji' mi pokrajinskimi volitvami — tako je kf' ščanska demokracija nazadovala za 2,2 združeni socialisti za 0,9 in komunisti za 0,8 odstotkov — lahko upravičeno trdimo, & je Slovenska skupnost dosegla pri volitvah lep uspeh. Koroški Slovenci čestitamo. Za slovensko mladino v izseljenstvu M i S L I O B IZSELJENSKI NEDELJI Na prvo adventno nedeljo se spominjamo vseh tistih, ki so zapustili svojo rodno grudo in šli iskat kruha ali pa svobode na tuje. Za letošnjo ,.izseljensko nedeljo” smo prejeli od našega prijatelja iz Zapadite Evrope naslednji članek. Slovenci so razkropljeni po visej zapadni Evropi. Na Westfalsko v Nemčiji so prišli že pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama je gospodarska kriza v Sloveniji mnoge rojake pognala v nizozemske, belgijske in francoske rudnike. Naši Prekmurci so v tem času našli zaposlitev v francoskem poljedelstvu. Po drugi svetovni vojni so Skrvenci v množicah iskali svobode in zaščite v zapad-nem svetu. Večina je hitela v čezmorske dežele, v Severno Ameriko, Kanado, Argentino in Avstralijo; manjši del pa se je ustalil v zapadni Evropi. Švedska je odprla vrata najprej beguncem, potem pa tudi posameznikom in družinam, ki potujejo z rednimi potnimi listi. Teh zadnjih je v zadnjem času posebno veliko v Nemčiji in Avstriji. Precej poznana stvar je že, kako si ti ljudje, ki so kot kapljice v morju razkropljeni v tujem svetu, organizirajo svoje narodno, kulturno in duhovno življenje. Tu se skrivajo problemi, ki postavljajo na resno preizkušnjo našo vrednost kot posamezniki in skupnost. Moremo reči, da je slovenski izseljenec to preizkušnjo dobro prestal. V težkih okoliščinah je v morju tujine ostvaril slovenske otočiče, kjer se je človek počutil kot doma. Samo tisti, ki sam živi v izseljen- stvu, more razumeti, koliko naporov in žrtev so naši izseljenski pionirji vložili v slovensko delavnost na kulturnem, narodnem, socialnem in verskem področju. Toda s tesnobo v srcu doživljamo, kako drug za drugim pešajo in umirajo stebri slovenske skupnosti v zapadni Evropi. Kdo bo nadaljeval njihovo delo? Oči vseh so uprte v mladino. Tako smo pred najtežjim in najbolj bolečim izseljenskim problemom. Kako je z našo mladino? Ni lahko. Človek je v veliki meri otrok okolja, ki ga sestavljajo družina, šola, ulica in sploh družba. V slovenski izseljenski mladini se tedaj križajo vplivi domovine in tujine; kateri bo prevladal? Čisto jasno je, da so vplivi tujine močnejši. Otrok dolga leta presedi v tujih šolah, ki ga smotrno vzgajajo za življenje, a obenem odtujujejo vrednotam in idealom »starega sveta«. Isto vlogo vršijo tisk, radio in televizija. V šoli in na ulici dobi prijatelje, ki so nova vez s tujino. Ko otrok dorašča, začne resneje misliti na prihodnost. Njegova življenjska pot bo po vsej verjetnosti tekla v tujini. Vzgaja se v tujini za tujino. S tem se vedno bolj rahljajo vezi otrok naših izseljencev do Slovenije in tujina jim postaja domovina. Tako pada list za listom z drevesa našega naroda. Naši starši se pri tem počutijo kot koklja, ki je zlegla račke. Račke brezskrbno plavajo po vodi, koklja pa brez moči stoji na bregu in tesnobno gleda za njimi. . . Temu pojavu, se ne smemo čuditi. Naravno je namreč, da se otroci udomačijo v kraju, kjer jim potekajo brezskrbna leta. Potrebno je, da ti čim popolneje obvladajo krajevni jezik, poznajo državne zakone in ljudske običaje ter jih spoštujejo. Enako ne moremo nasprotovati temu, da • mnogi od mlajših sprejmejo tuje državljanstvo. Vse to je prav. Toda s'tem še ni rečeno, da smemo pozabiti in zatajiti svojo preteklost in prekiniti vse stike z narodom, iz katerega izhajamo. To bi bilo nenaravno in neznačajno. Narodnost in državljanstvo sta dva različna pojma. Otrok slovenskih staršev, ki je postal tuj državljan, je po narodnosti še vedno Slovenec. In tega naj se ne boji javno pokazati. Naj ne bo šleva! Kakor ima namreč tujina pravico, da jo spoštujemo, tako imamo mi pravico, da nas ona spoštuje. Samo ena pot Dolžnosti izseljenske mladine do tujine in do svojega naroda so torej združljive. A drugo je vprašanje, kako slovensko mladino v tujini navdušiti za delo za slovenske ideale. Zdi se, da k temu cilju vodi samo ena pot. Rekli smo, da je človek otrok svojega okolja. Ta naravni zakon moramo tudi mi upoštevati. Ako hočemo, da bo naša mladina imela še kaj srca za to, kar nam je drago in sveto, MORAMO POSKRBETI, DA BO TA MLADINA DORASČALA V SLOVENSKEM OKOLJU. Prvo in najbolj naravno okolje za otroke je družina. NA) BO TO OKOLfE RES SLOVENSKO! Kalko v družini na tujem ost var iti slovensko okolje? V družini naj se GOVORI in ČUTI slovensko. Iz naših domov na tujem naj diha slovensko mišljenje. Iz ureditve naših stanovanj naj odseva ljubezen do slovenske zemlje. Naša ognjišča naj bodo slovenski otočki na tujem, kjer bo slovenska knjiga na častnem mestu. V takem okolju bo prva otrokova beseda slovenska beseda in prva pesmica slovenska pesmica. Razpoloženje staršev in vzdušje doma bosta, kot vemo iz skušnje, rodila odgovarjajoč odmev v otrokovi duševnosti. Iz majhnega kričača bo začel rasti pravi Slovenec. Dolžnosti in odgovornosti staršev v tej točki ne bomo nikoli preveč poudarili. V Argentini, Kanadi, Severni Ameriki in Avstraliji priskoči staršem na pomoč slovenska šola. V zapadni Evropi je to le ma-lokje bilo mogoče uresničiti. Ljudje so preveč razkropljeni in tudi učnih moči ni, ker izseljenski duhovnik ne zmore vsega. Zelo koristni bi bili posebni učbeniki slovenskega jezika za mladino, ki obiskuje francoske, nemške in nizozemske šole. Naša društva igrajo tudi zelo važno vlogo pri ostvarjanju slovenskega okolja v izseljenstvu, a moramo potožiti, da mladini na splošno posvečajo premalo pozornosti. Kjer pa so društva imela srečno misel ustanoviti mladinske krožke, so ti rodili lepe uspehe. * Slovenci v zapadni Evropi smo v zadnjih letih dobro rešili nekaj težkih problemov. Število izseljenskih duhovnikov smo povečali, ostvarili smo lepo revijo »Našo luč«. Čas je že, da se resno lotimo tudi vprašanja naše mladine. Glavno težo te naloge bodo morali nositi starši, ostali pa bomo z veseljem pomagali. V-ko. ,,Dežela srečanj" v okviru Štajerske akademije v Gradcu Že nekaj let je navada, da se srečujejo v baročnem dvorcu Eggenberg v Gradcu, in sicer v jesenskem času umetniki in znanstveniki iz Avstrije, Švice, Jugoslavije, Zahodne in Vzhodne Nemčije. Glavni predmet srečanja letošnje jesenske Štajerske akademiije, tako se namreč te prireditve imenujejo, se je glasil »Ogrožen človekov življenjski prostor«. Zbrani znanstveniki in umetniki so proučevali duhovne in fizične življenjske možnosti človeka v sodobnem civiliziranem in tehniškem svetu in ugotovili nevarnosti, ki jih prinašajo Hiša pohištva Kaltenhauser Bleiburg-Pliberlc, Loibacher StraBe MOJI RAZSTAVNI PROSTORI VAM KAŽEJO Ave spalnice Sleepy oblazinjeno pohištvo EWE, vstavljene omare in kredence po nizkih cenah in ugodnih obrokih. BREZPLAČNA DOSTAVA IN DOBER STROKOVNI NASVET Damske, moške in otroške PLAŠČE za jesen in zimo v strokovni V. TARKANN Klagenfurt, VolkermarkterstraBe 16 telefon. 52-76 s seboj tehnične novosti, Tu je treba pomisliti na zdravstvene poškodbe, ki so posledica izpušnih plinov bencinskih in dizelskih motorjev, do vprašanj pokrajinske zaščite. Tu se je tudi izvedelo, da namerava Avstrija skupno z Italijo in Jugoslavijo urediti veliko prirodno zaščiteno ozemlje, kjer bi lahko prebivalci vseh treh dežel hodili neovirano čez meje. Univerzitetni profesor dr. Hans Koren, 'ki je tudi kulturni deželni referent in pa prireditelj teh Štajerskih jesenskih akademij, je izjavil, da so stiki med Avstrijo in Jugoslavijo zmerom boljši, in da so se zlasti še letos močno okrepili. Ob tej priliki »srečanja dežel« so priredili tudi posvetovanje avstrijskih in jugoslovanskih akade-mik o v-ge r m a n i s to v, ki so se ga udeležili zastopniki vseh univerz obeh dežel. Tu je pri otvoritvi govoril rektor graške univerze dr. Josef Moše, uvodno predavanje pa je imel danski znanstvenik univ. prof. dr. Luis Hammerich. Na jesenski Štajerski akademiji so obravnavali literarni zgodovinarji iz Vzhodne in Zapadne Nemčije, Avstrije in Švice vprašanje: »Ali obstoji nemška književnost?« Proti pričakovanju pa niso govorili le o političnih in kulturno-političnih nasprotjih, marveč tudi o bistvenih skupnih značilnostih in zavrnili besedne poizkuse, ki temelje zgolj na ugodnem gospodarskem položaju in nimajo nič skupnega z literaturo. [~'qLI:DALISCE V CFLQVČC/~~| V Mestnem gledališču bodo uprizorili od petka 9. do četrtka 15. decembra sledeča dela: V PETEK, 9. decembra, bodo igrali in peli opereto Dubarry, Carla MilURkerja-Mackebena. Predstava se prične ob 19.30. Je to 8. predstava za F-abonma in GWG-petek; 6. predstava za GWK-petek; 5. predstava za podeželski petkov abonma. V SOBOTO, 10. decembra je na sporedu Paganini, opereta Franza Lebarja; predstava se začne ob 19.30; zaključena predstava Delavske zbornice. NEDELJA, 11. decembra, ob 15. uri: Spiel im Schloss, (Igra na gradu), veseloigra Franza Molnarja; poslednjikrat. PONEDELJEK, 12. decembra, ob 19.30 je v »Gledališču na •poskusnem odru« v dvorani za vaje: »Em Flaschenreich fiir die Er de in Die Seilpenne. Zaključena predstava za šolarje. TOREK, 13. decembra, ob 19. uri: Henrik IV., drama Luigija Pirandella; 3. predstava za mladinski A-abonma. — SREDA, 14. decembra, ob 19.30, isti program kot v ponedeljek, 12. decembra; predstavo bodo igrali poslednjič. ČETRTEK, 15. decembra, ob 19.30; Hiinsel und Gretel (Janko in Metka), opera Engelberta Humperdincka; premiera. 9. predstava za D-abonma; 9. predstava za GWG-četrtek; 7. predstava za GWK-četr-tek; 6. predstava za podeželski četrtkov abonma. Bouchet*** VVeinbrand Whisky Scotch No. 10 Stock Cherry Brandy Barack Marillenbrandy Ital. Vermouth Gora beli oder dunkel Perl-Sliwowitz 40°/o ,FI-=0'71 69“ Inki. Getr.-St. 1 Fl. = 0,7 1 Inki. Getr.-St. 1 Fl. = 0,5 I Inki. Getr.-St. 0,7 1 Inki. Getr.-St. 0,71 — Flacon Inki. Getr.-St. Trocadaro Sekt Vi Fl. halbsOB inkl. Getr. St.,zuzugl.S 9,- Sdiaumvveinst. Preuz Chavalier i Fl. = o,7 l franzos. Rotwein Inki. Getr.-St. DUrnsteiner Flohhaxn i Bout. = o,7 i Gruner Veltliner 1964 Inki. Getr.-St. Cocktail-Box feines SalzgebSck 1 Pckg. Erdndsse gesalzen 200 g Dose ASO-Kaffee „Jubil3timsmischung“ in Festpackung 2 Pakete a 200 g Delikat-Salami 100 g Pralines feinst gefollt 1 Schachtel = 500 g Bonbonniere exquisite Konfektmischung ca. 430 g Feine MandelbSckerei 1 Ktn. = ca. 300 g „Selex“ Havraii-Ananasscheiben 1 Dose= 567 g „Selex“ Kalifornische Pfirsiche Vi Dose „Rex“-Seelachs (Lachsersatz) '/« club Dose Danischer Kaviar 60 g Glas A & 0-Sardinen 2 Dosen ('/< club) portug. Sardinen ohne Haut u. ohne Graten ,.SchwedenfrIlhstUck“ pikantes Fischgericht 200 g Dose Oliven mit Paprika gefollt 1 Glas = 95 g Rotar Paprikasalat 1 Glas = 385 g ..Orion^-Sardellenringe ’ 2 Dosen (Viz) A&0-Knax-Surken Vi Dose Inki. Getr.-St 0,5 I - Decanter inkl fintr-St ■ ■ 59“ 56.“ 29.90 42“ 32“ 24- 23.50 16.80 12.40 50“ 7a80 18.50 39- 19.80 8.90 10.50 7.80 14“ 10.50 8.20 9.50 9.20 5- 12.40 Unverbindlich empfohlene, niditkartellierte Richtpreise! auB-sfdsm noch; 3^ Jl&O^RABJlTT ! Dan srečanja Zveze absolventk V nedeljo, 27. novembra, je bil za nas absolventke naših gospodinjskih šol velik praznik. Obhajale smo ga prisrčno in slovesno v šentrnperški gospodinjski šoli. Lepa učilnica z velikimi svetlimi okni in s toploto iz velike peči, nas je sprejela. Poleg svetlobe dneva in gorkote sestrskega ognjišča so nas ogrevali prijetni, svetli spomin i na lepote skupnega življenja v času šale, na skupna prizadevanja, učenje in skrb in medsebojno prijateljsko žitje. Zato je v učilnici zabrnelo od pozdravov in vzklikov in razgovorov. Zdelo se ti je, da čuješ daljno muziko. Pa saj to je bila prava harmonija prisrčnosti in slavnostnega razpoloženja. Na veliki šolski tabli ob zidu za katedrom pa je bilo z veščo roko zapisano z ozaljšanimi črkami: »Svetal spomin in slava župniku Trei-berju — graditelju te šole ob 70. obletnici.« Torej je naš prvi pozdrav veljal temu idealnemu duhovniku - velikanu, dobrotni-niku in voditelju našega ljudstva. Ob dveh popoldne je zbor deklet in žena, okoli sto po Številu, burno pozdravil došle predavatelje, g. ravnatelja Slovenske gimnazije dvor. svetnika dr. Tischlerja in Lastnik JOHANN KOVAČIČ Beljak - Villach, Gerbergasse 6, tel. 5650 Okrasite s pohištvom KOVA svoj dom urednika »Vere in doma« g. Lovra Kašlja. Spored je potekal sledeče: Gospa Milka Cvelf, predsednica Zveze absolventk je pozdravila gospode predavatelje, naše šolske sestre in vsa navzoča dekleta. Sledila je deklamacija: »Pozdrav vam, absolventke«, ki jo je podala Nada Sticker iz Št. Jakoba v Rožu. Sledila je pesem, da doda pester prizvok. Nato je Milka Hartmanova izročila pozdrav in dobre želje od sestre Gon-zage, ker se težko bolna zborovanja žal ni mogla udeležiti. Sestra Gon žaga je bila in je še druša srečanj absolventk in je na bolniški postelji organizirala priprave za srečanje. » ... in v duhu bom med vami. . .!« je rekla v bridkosti in žalosti, da ne bo mogla osebno med zbrane učenke in absolventke. Oče Doniž je nato oddal pozdrav, kot nekdanji učenec ljudske šole v tej hiši. Poklonil je v zahvalo in spomin Treiberju »slava in čast mu!« in se zahvalil vsem sestram, ki so kdaj vzgajale im onim, ki vzgojno delo nadaljujejo sedaj. Sedanja gojenka - Štajerka je v izrazitem tonu podala deklamacijo »Marija, naša mati«. Gospod ravnatelj dr. Tischler je opisal pomen in veličino družine, pomembnost vzgoje v domači hiši, težo odgovornosti za besedo in dejanje in poudaril veliko poslanstvo slovenske družine za narodno občestvo. To občestvo je vsekdar slonelo in bo dalje trdno stalo le na častitljivi tradiciji dedov in babic. Zopet je povezala pesem in beseda zahvale g. govorniku, z željo, da bi dekleta in žene, matere, ponesle tople besede velikega očeta naše študirajoče mladine ravnatelja dr. Tischlerja v svoje domove, naj njegov lik postavijo mladini v posnemanje. Govornik g. Kašelj je izbral temo za svoj govor »Vero in dom«. Iz pojma vere je razpredel misli o praktičnem življenju po veri v vsakdanjosti, nedelji in prazniku. Vera v dejanju in molitvi druži člane in rodove. Modro, praktično in estetično urejen dom pa je vez in toplota, ki trajno povezuje v zdravi, močni ljubezni in trajni zvestobi. Tako ostane vera, dom in družina, v kateri prebiva domači duh in je spoštovana materina, slovenska beseda. V učilnici so žareli zadovoljni obrazi in čutilo se je utripanje dobrohotnih src, ki so sprejela s hvaležnostjo bogato seme za lepo rast v bodočnosti, za rast kulture in krščanske prosvete. Čutile smo, da — »kako lepo in prijetno je, če prebivajo sestre skupaj . . .« in ko jim kažipot v življenje postavijo modri možje, očetje in nesebične matere — sestre vzgojiteljice, ki imajo pred seboj jasen, plemenit namen in cilj. Zborovanje je zaključila pesem, nato beseda v zahvalo govornikom, lep zbogom Pohištvo KOVA Lastnik JOHANN KOVAČIČ Beljak - Villach, Gerbergasse 6, tel. 5650 Naše izložbe so najboljši dokaz za kvaliteto in primerno ceno! vsem udeleženkam in Bog lonaj dobrim sestram. Dobra, skupna malica v obednici nas je okrepčala. Nato pa je bil v hišni kapeli blagoslov z molitvijo v zahvalo Bogu za lepi dan in praznik. Da smo se tudi slikale, pa boste videli v »Veri in domu« v januarski številki. Tako hočemo ovekovečiti ta naš jubilejni praznik. ŠT. JAKOB V ROŽU Vse sveti Kot drugod je bilo tudi pri nas mnogo ljudi ob grobovih; manj jih je bilo ob večerni uri v cerkvi: po izročilu prednikov smo molili rožne vence. Medtem je bil nekdo na delu na pokopališču: ko so se verniki iz cerkve grede domov še ustavili ob grobovih, so nekateri ugotovili, da je nekdo odnesel sveče. Iskali so jih in jih našli na grobu-nemških vojakov. In spomnili smo se uradnega povpraševanja med ljudmi, kdo polaga vence na grobišče v spo- ..ELAhi-SMUČI" Iz ene najpomembnejših evropskih tovarn smuči dobite sedaj tudi v Avstriji pri ŠPORT-WERNER Villach - Beljak, Kirchplafz 1 min tu pokopanih partizanov. Kaj mislite vi, ali je zatem pobalinstvo ali kaj več? . Koncert akademskega zbora Tone Tomšič v Celovcu nas je prevzel, malo da ne oplašil, vsekakor nam je pokazal, da z neutrudljivo vajo dosega zavidljive uspehe. To naj vzpodbuja naše pevce, da v zimskih tednih žrtvujejo ure za vaje in se ne zboji jo dolgih poti in mraza. Gostovanje osmega b. razreda naše gimnazije nas je skrbelo, kaka bo udeležba, ker je pritisnil mraz, dvorana pa še nezakurjena. Fantje so bili z nami zadovoljni, mi pa z njimi. Le to so nekateri omenili, da naj bi se spored bolj enakomerno porazdelil na .posamezne; saj so vsi in vsak po svoje talentirani. Qianu> sto imiea na grob pokojnemu prelatu dr. Rudolfu Bliimlu je poslal neimenovani iz Clevelanda za revne dijake Mohorjevega dijaškega doma 500.— šilingov. SELE (Osmošolci so igrali) Še nam je v prijetnem spominu veseli nedeljski popoldan, ko so nas osmošolci VIII. b razreda z godbo, petjem, šaljivimi prizori in kupletom spravili v dobro voljo. V nedeljo, 20. novembra, pa nas je obiskala igralska skupina osmošolcev VIII. a razreda. Na vabilih je bilo napovedano, da nam hoče na odru uprizoriti komedijo »Namišljeni zdravnik«. Vajeni smo in najbolj nam ugajajo igre iz domačega kmečkega življenja. Zato smo malo nezaupljivo dvomili, ali bo predstava zgodbe, ki se godi v gosposkih krogih v daljni Ameriki, v nam tujih razmerah, ugajala in ali jo bomo lahko razumeli. A ta dvom se je razpršil. Dobili smo vsi v roke list, ki komedijo pojasnjuje: navaja med drugim nastopajoče osebe, prizorišče in kratko vsebino vseh treh dejanj.. Tako smo mogli predstavi bolje slediti in komedijo lahko razumeti. Igralci so nastopali naravno in so pristno podali svoje vloge. Vsa dejanja so potekala gladko. Nismo opazili, da bi kdaj moral glas iz šepetalskega kotička priti na pomoč. Najbolj smo občudovali Mirka Messnerja, ki je v vlogi laži-zdravnika v igri Katoliška mladina v Št. Janžu v Rožu vabi na ljudsko igro »ČRNI KRIŽ V GOZDU« v nedeljo, dne 11. decembra, ob 7. uri zvečer pri Tišlerju. Vabljeni! bil stalno na odru, razgiban in mojster v besedi. V začetku igre je tu in tam kateri igralec ali igralka govoril prehitro in premalo glasno. Naša dvorana je precej visoka in se glas izgubi, če ni jasen in govorjen v smeri proti občinstvu. Dogodljaji in zapletljaji v komediji so med vso igro do konca taki, da se moraš iz srca smejati. Geslo igralcev »smeh je zdrav« se je torej v polni meri uresničilo. Občinstvo je igralce nagradilo z burnim odobravanjem in ploskanjem. Vrlim igralkam in igralcem prisrčna hvala! Čestitamo! Želimo vsemu razredu uspehov v študiju, dobro maturo in potem prijetno maturitetno potovanje! Zdaj na zimo naj pa spet igralci prosvetnega društva pokažejo, da tudi nekaj znajo! ŽREBANJE . V prisotnosti javnega notarja je bilo dne 1. decembra 1966 v poslovnih prostorih ravnateljstva izvedeno žrebanje, pri katerem je bilo izžrebano številčno zaporedje 2 7 2 0 Vse veljavne zavarovalne pogodbe, ki so pri-puštene k žrebanju ter so stare nad 3 mesece in imajo to številčno zaporedje, so s tem dozorele za takojšnje izplačilo. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še naprej v veljavi. Naslednje žrebanje bo 1. junija 1967. JUPITER V. V. a. G. Filialdirektion tur Kamten und Ost Tirol KLAGENFURT, St. Vciter Str. 1/1. KOVIČE Dne 15. novembra smo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Bilčovsu Marijo S t r u g e r. Doma je bila v župniji Podgorje. Dolga bolezen jo je rešila trpljenja. Mnogo ljudi iz domače fare pa tudi iz Podgorij jo je spremljalo na zadnji poti. Naj počiva v miru! PLIBERK Slovensko prosvetne društvo v Pliberku vabi na PEVSKI KONCERT, ki bo v nedeljo, dne 11. decembra 1966, ob 3. uri popoldne v dvorani pri Schtvrazlu v Pliberku. Prijatelji lepega petja vabljeni! IGRE KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE Krščanska kulturna zveza naznanja, da ima za božič naslednje igre razmnožene, ki -se lahko tudi kupijo. ZA BOŽIČ: L Pastirčki pred nebeškimi vrati, božični prizorček z rajanjem. 2. Sveti trije kralji, otroški prizorček. 3. Sveta noč, božična igrica s petjem v dveh slikah. 4. Petrčkove poslednje sanje, božična povest v štirih slikah. 5. Henrik gobavi vitez, božični misterij- 6. Slava Bogu na višavah, igra v enem dejanju. 7. Pastirci in kralji, božična igra s petjem v treh dejanjih. 8. Pastirica Barbika in sv. večer, dramska igra v treh slikah. KARL ROJŠEK: Na grobovih sv. Petra in Pavla v Rimu (6. nadaljevanje) Na novi maši V torek ob deseti uri pa smo se zbrali pri cerkvi sv. Frančiška, da prisostvujemo redki slavnosti — novi maši. Saj pravi pregovor, novi maši se ne izogni, pa če bi pri tem raztrgal tudi nove čevlje!« Pohištvo KOVJ Lastnik JOHANN KOVAČIČ Beljak - Villach, Gerbergasse 6, tel. 5850 Pohištvo vam prinese veselje v hišo! Iz Mariborske škofije jih je prišlo kakšnih 140, med njimi precej duhovščine s škofom dr. Držečnikom na čelu, ki mu je tudi. pridigal. Vsaka klop je imela svoj šopek, da je bilo prav praznično. Duhovščina je spremljala svojega novega sobrata pred oltar, kjer bo bodoče njegovo delovanje. Belo oblečena deklica mu je podarila šopek s primernim nagovorom. Po sveti maši, ki jo je pel'novomašnik z lepim prijetnim glasom, je dal svoj blagoslov staršem in bratu s polaganjem rok na glavo. Ta ganljivi prizor je marsikomu orosil oči. Ni lahko biti danes duhovnik. Zato vsa čast takšnim staršem, ki se niso bali žrtev, katere zahteva študij, in požrli morda marsikatero pikro besedo modernih brezvercev na račun duhovščine. Šli so preko vsega in vztrajali, ker verujejo; da je Bog nad nami. Vam, g. Rajšp naj da. Vsemogočni moč, da boste trdno stali v vinogradu Gospodovem, kjerkoli boste pasli svoje ovčice. Popoldne nas je skrbni g. Kajžnik zopet mapregel, da ne bomo tratili časa z brez- deljem. Peljali smo se k Mariji Snežni, ki je ena izmed najstarejših bazilik, im največja Marijina cerkev v Rimu. Postaviti jo je dal pobožni rimški bogataš po imenu Janez, v sredi četrtega stoletja, posvetil pa jo je sv. papež Liberij. Na trgu pred cerkvijo stoji 41 metrov visoki granitni steber, na katerem stoji krasen Marijin kip iz pozlačenega brona. Veličastna je bazilika na zunaj, fasado pa podpirajo visoki okrogli stebri. V prostorni cerkveni veži stoji na desni strani orjaški kip španskega kralja Filipa IV., ki je tej cerkvi mnogo daroval, in zato dobil častno ime »korar«. Med štirimi vrati, ki držijo v notranjost, so tudi tukaj sveta vrata torej zazidana. Vstopili smo. Nobena knjiga, noben jezik nam ne more tega povedati, kar nam povedo oči, ki se pasejo po tej krasoti. Cela bazilika se blišči v zlatu Lastnik JOHANN KOVAČIČ Beljak - Villach, Gerbergasse 6, tel. 5656 Olepšaj si praznike s pohištvom KOVA in marmorju. Zidana je kot vse večje cerkve v podobi križa. 36 ogromnih stebrov iz belega marmorja jo deli v tri ladje; posebno srednja je bogato okrašena. Tla so iz uglajenega marmorja raznih barv, stene s° pokrite z lepimi starinskimi mozaiki. Ce1* strop je pozlačen; to je prvo zlato, katereg3 so prinesli Španci iz Amerike. Kralj Ferdinand in njegova žena Izabela sta daroval*'1 to zlato za cerkev. (Dalje prihodnjič) ...— Pri nas na PODKRNOS (t Rajmund Wang) Nemila smrt je v zadnjem novembrskem tednu zapet posegla v vrsto naših mož in pretrgala nit življenja g. Rajmundu Wan-gu, očetu č. g. Rajmunda Wanga, profesorja v Malem semenišču na Plešivcu in vodja celovškega stolnega cerkvenega zbora. Pokojni je že dalje časa nekoliko bolehal — napadla ga je zavratna bolezen —, toda kot skrben družinski oče je, kot dose-daj, hotel še kar naprej delati, da bi na ta način svoji družini zagotovil čim boljšo bodočnost. Ker pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, je odšel v začetku novembra v bolnišnico, a ni bilo več pomoči. Po vdano prenašani bolezni in dobro pripravljen za večno življenje, se je ločil iz te solzne doline. Kako je bil pokojni priljubljen, je pričal izredno lep pogreb na dan sv. Katarine; udeležili so se ga številni znanci in prijatelji in okoli 40 duhovnikov in bogo-slovcev. Pred hišo žalosti Na Bregu je opravil obrede župnik iz Žrelca č. g. Božič, ki točasno upravlja tudi podkrnoško župnijo; nato se je vil dolg žalni sprevod v podkrnoško cerkev, kjer je opravil njegov sin-duhovnik slovesno žalno službo božjo, pri kateri je lepo prepeval deški zbor s Plešiv-ca pod vodstvom č. g. prefekta Moritza (enako tudi že pred hišo žalosti in na pokopališču). Obrede pokapa je opravil ravnatelj Malega semenišča na Plešivcu insgr. Lex, ki je v svojem poslovilnem govoru prikazal pokojnikovo neutrudno skrb za svojo družino, hkrati pa tudi njegovo vedno pri-pra vij črnost, vsakemu pomagati v stiski in potrebi — od tod tudi njegova priljubljenost. Nadalje je omenil, da je bil za pokojnika eden nabolj srečnih dni takrat, ko je pred leti na domačem pragu pokrižal na čelo svojega sina Rajimunda, ki je takrat odhajal pred oltar Gospodov kot novomasnik. Skoraj nobeno oko navzočih žalnih gostov ni ob tem ganljivem slovesu ostalo brez solz. Pokojni Wangov oče naj si odpočije v večnosti po trudapolnem življenju in naj dobi pri Vsemogočnem bogato plačilo za svoja dobra dela! Zelo prizadeti družini, sinu-duhovniku Rajmundu in ostalim izrekamo iskreno sožalje! SLOVENJI PLAJBERK (40-Ietnica mežnarske službe) Dne 6. novembra smo v naši župniji obhajali izredno slovesnost. G. Gabrijel Kropivnik je praznoval 40-letnico svoje mežnarske službe. Prišli so mil. g. kanonik Aleš Zechner iz Celovca ter mu kot zastopnik g. škofa izrekli zahvalo za njegovo vestno službo, ki jo je opravljal kot cerkovnik v naši župniji. G. Gabrijel Kropivnik je bil vedno zvest tudi svoji materini besedi in kot rak vedno naročnik našega lista »Naš tednik — Kronika« ter redni član družbe sv. Mohorja. Zato mu želimo, da bi ostal še dolgo srečen in zdrav med nami, zvest Bogu m narodu. ŠT. JAKOB V ROŽU (Poroke in pogrebi) Zaključili smo hojsetno sezono. Kajžni-kov Jozej Fugger na Hodnini se je v ro-ntarski cerkve pri Gospe Sveti poročil z Etiko Jarz iz Tal v podgorski fari. jozej Schenvitzl je v nedeljo, 25. septembra, pripeljal Mici Laurič v cerkev v Št. Pe-ttu in jo nato odpeljal na novi dom v no-Vem št. Petru. Ervin Velikogne se je poročil z Renato Samec v župmiški kapeli v nedeljo, 16. oktobra. Pri Kropivniku v Podgorjah so se svatje zbrali k svatovski pojedini. Žaglnova Zofija Sit ter je odšla v Malniče, kjer bo gospodinjila Jakobu Graberju in 1,1 n pomagala na domači kmetiji. Poroka je bila 22. oktobra v ženinovi farni cerkvi Pečnici. Kavčič Andrej iz Svatan si je izbral Hil-('° Klančnik v nedeljo, 23. oktobra, sta obrala svoje goste h cerkveni poroki iz Kota v cerkvi sv. Uršule v Svatnah, k hojsetne-111 omizju pa pri Amrušu. ^ Žverceva Mici Hafner v Kotu se je 30. '"štobra v Ločah poročila s Pepijem Erla-choni v Dobju, kjer bo pomagala v zina-neni mesarskem obratu. V soboto, 5. novembra, sta se na tihem poročila Jeroličev Karl Worenz in Trav-oikarjeva Anni Arbeiter. Odšla sta v Be-jak in si v Miklavževi cerkvi obljubila Zvestobo do smrti. Svoj poročni dan sta Koroškem -.—... zaključila v krogu sosedov na domu pri Travnikarju na Tešinji. Satlerjeva Rozi Kaufmann iz Reke se je tudi odločila za zakonski stan in se je namenila, da osreči Willija Tumnitza iz šmar-jete pri Reichenau. V podružni cerkvi v Ščedmu ju je poročil g. dr. Kolarič. Pri Antoniču na Reki so se svatje in sosedje zbrali k veseli gostiji. Godci so poskrbeli za ples in kratek čas. Vsem obilo sreče, njih otrokom pa modrega vodstva sedaj še deloma mladoletnih staršev! POTOČE PRI LABOTU (Poroka) Pri Klemenjaku se je pred okroglo dvajsetimi leti rodila zakoncema Florijanu in Katarini Potočnik majhna deklica. Trčni-kov ata in mama sta jo nesla h krstu in želela, da bo nosila ime Marija. Mici je rastla v veselje cele družine. Pa vsaj vsak sam najbolje ve, kako čas naglo mine, in že je Micej postala brhko dekle. Skrbni starši so jo poslali še v gospodinjsko šolo v Št. Rupert pri Velikovcu, da bi si tam pridobila srčne izobrazbe in tudi izpopolnila v gospodinjstvu. Pa kaj bi skrivali, če vabijo sestre in gojenke gospodinjskih šol na kako prireditev, tja kaj radi pogledajo tudi naši fantje, ki iščejo svoj »ideal«, ali bolje povedano nevesto. Tako je tudi Štefaničev Hanzej iz Novega sela pri Kotmari vesi precenjeval in ogledoval čedna dekleta na odru, in na eno ni mogel več pozabiti. Bila je to naša-Micej. In posledice? V nedeljo, dne 13. novembra, je prišel Hanzej kot ženin v spremstvu staršev prijateljev in godcev iz Slove-njega Plajberka po svojo izvoljenko. Pred Bogom in ljudmi sta si v domači cerkvi obljubila zvestobo in medsebojno ljubezen do konca življenja. Pri Ponkarju je bila nato kratka, a prisrčno vesela svatba, šterci (tatovi) so se cel večer trudili, da bi ukradli nevesto, pa ženin jo je s tako ljubosumnostjo čuval, da se jim nakana ni posrečila. Proti jutru je Hanzej dokončno odpeljal svojo mlado ženo na svoj dom. Gotovo se mu je odvalil težek kamen od srca, ker tako daleč hoditi »v ves« res niso bile mačje solze. Draga novoporočenca! Zdaj gospodarita in gospodinjita v vajinem lepem domu. Naj vama bodo svete lepe besede našega gospoda župnika, ki jih je vama dal na življenjsko pot, preden sta izrekla svoj odločilni ,ja’. Bodita dobra oskrbnika lepega doma, katerega so vama izročili starši. Dobra čuvaja naše vere, katera vama bodi luč, in materine besede, katera vam bodi ključ do prave srčne kulture. Na' mnoga srečna leta! PECI in štedilnike znamke Tirolia v najboljši kvaliteti in največji izbiri! PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA BRATJE RUTAR & Co. DOBRLA VES - EBERNDORE A 9141 Tel 04236-281 SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 11. decembra: 6.15 Duhovni nago vor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 12. decembra: 14.15 Poročila, neme, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. Beremo za vas — 20. (J. Jurčič: Deseti brat) — 18.00 Ura pesmi (Dragiša Ognjanovič, bas) — TOREK, 13. decembra: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Koroški kulturni pregled. — SRE DA, 14. decembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 15. decembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. Žena in dom. Kaj pravite k temu? — 14. (Prof. M. Rus: Je mogoče pozabiti?) — PETEK, 16. decembra: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Cerkev in svet. Beremo za vas. — 21. (J. Jurčič: Deseti brat). — SOBOTA, 17. decembra: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Af/sid^ska tefavidia PETEK, 9. decembra: 10.00 Televizija v šoli: Skrivnostni netopirji. Oddaja s H. A. Traberjem — 11.00 Program za delavce: Kratka poročila — 11.03 Kardinal iz Španije - 18.30 Kratka poročila -18.35 Z besedo in dejanjem. Posvetovalna oddaja za kmete — 19.00 Potrošnik. Aktualni potrošniški pregled — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Časovni ventil. Kabaretna skupina — 21.40 Večerna poročila in v žarometu „Se-dem dni svetovnih dogodkov” — 22.10 Dovolite: Plesni tečaj z zakoncema Fem. SOBOTA, 10. decembra: 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za družino: Knjižna polica — 17.30 Novo za žino. Aktualni magazin — 17.55 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.00 Dovolite. Plesni tečaj z zakoncema Fern - 18.30 Kratka poročila — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzem Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki - 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Bernardova uprizoritev, švicarski doprinos v Mentreuxu 1966 — 20.55 Predstava iz gledališča i. d. Josef-stadt: „Das altere Fach” (Starejša stroka), veseloigra - 21.55 čas v sliki — 22.15 Naša nočna oddaja: .,Rdeča Lola”, kriminalni film. NEDELJA, 11. decembra: 17.00 Kratka poročila - 17.03 Za otroke od 11. leta dalje: Salkraken: Počitnice na Vranjem otoku — 17.20 Mladinski svet - 17.55 Film za tebe. Pregled priporočljivih filmov — 18.25 Kaj bi rad postal? Socialni poklici: Druga izobraževalna pot — 18.55 Naša lahko noč oddaja za otroke - 19.30 Aktualni na poročila — 20.20 Prody na Du-naju. Z Marcelom Prawyjem — športni pregled - 20.10 1. večer-21.25 Kristjan v času — 21.45 Kakor so videli drugi. Doprinos k sodobni znanosti — 22.15 Evrovi-zija iz Haaga (Holandija): Evropsko plesno tekmovanje profesionalcev. PONEDELJEK, 12. decembra: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma: Tečaj francoskega jezika - 18.55 Nepozabni svet. Tat iz Lao Tsia — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki filmski mozaik — 20.15 Enaindvajset. Quiz za vse - 21.00 Mai-gret in anarhisti. Kriminalna igra 21.55 Poslanec in njegovi volivci — 22.55 Čas v sliki — 23.15 Dovolite.'' Plesni tečaj z zakoncema Fern. TOREK, 13. decembra: 18.30 Kratka poročila - 18.35 Tečaj angleškega jezika - 19.00 Razmišljanje prinaša obresti — 19.23 Zabeleženo za vas - 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki filmski mozik - 20.15 Obzorja, razgledi, poizvedovanja, pojasnila — 21.00 ,,Pravljica”, televizijska igra po drami Arthura Schnitzlerja - 23.00 Čas v sliki. SREDA, 14. decembra: 10.00 Televizija v šoli - 11.00 Program za delavce - 11.03 Maigret in anarhisti - 11.55 Obzorja — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Risarska umetnost - 17.30 „Peter in volk”. Lutkovno gledališče iz Švice — 17.45 Življenje o čebelnjaku — 18.10 Otroška oddaja za lahko noč — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj francoščine - 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki fibnski mozaik — 20.15 Veliki in mali svet. Družbena komedija -21.55 Čas v sliki - 22.15 Inozemski odmevi. Razprava z inozemskimi novinarji. ČETRTEK, 15. decembra: 11.00 Televizija: Kratka poročila — 11.03 Okoli gore Kilimandžaro — 12.00 Komentar k časovnim dogodkom — 13.00 Kratka poročila — 18.35 Tečaj italijanščine za začetnike — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Aktualni pregled iz opere, drame in operete — 21.00 „Tunel” (Predor), utopistični fibn po romanu Bernharda Kellerman-na - 22.15 čas v sUki - 22.35 Plesni tečaj z zakoncema Fern. 1. oAo 5jr. ..••J Damen-Perlonun terkleider mit schoner Spitzc ..................29.80 Damen-Flanellnachthemden geblumt ........................, 65.90 Damen-Waschcgarnitur Hemd und Hose........................29.80 Damen-Mako-Pyjama inollig warm.........................98,— Perlon-Schlafrocke in BIumen-Dessins....................129.— Herren-Gloriette-Flanellhemd mit Reservekragen......................79.— Herren-GIoriette-Popelinehemd mit Reservekragen......................99,— Herren-Shetland-Pullover ...............136.90 Herren-Rollkragen-Sporthemd biigelfrei ............ , . 119.80 Trevira-Modekravvatten....................31.90 Kinder-Schihosen, prima Qualitat, Kindcr-Sportflanellhemden ab 178.90 Markenvvare . ab 39.80 Kinder-Krauselstrumpfhoscn . . . ab 26.90 Kinder-Shetland-Pullover . . . . ab 63.90 Kinder-Schipullover SS2L&V,. .:: .. _ .. ,.-L . ab 99.80 Geschirrtucher Halbieinen ......... 5.90 Frottier-Handtucher, 100X50 . . . . 14.50 Flanell-Leintucher Marken-Quali'tat ....................... 38.— Sciden-Brcckat-Steppdecken Vlies-Fiillung..........................158.— IVasche-FIanelle reine Baumvvolle ....................... 9.80 cAd KAUFHAUS SANONIG VILLACH AM SAMONIG-ECK Z A MLADINO IN PROSVETO Prav je! da Nekdo je pod plaščem umetnosti prebral pesmi, v kateri se norčuje iz dekliške •in fantovske nedolžnosti, oziroma iz čistega življenja. Mladi so to zapazili in so nastopili. Nekateri mu niso hoteli ploskati, drugi so se pritožili. Prav je tako. Prav je, da so nastopili. Kajti mladi morajo biti čuvarji vsega, kar je lepo, kar je plemenito, kar je junaško, torej tudi čistosti in neomadeževanosti. Neomadeževanost fanta je v tem, da v sebi odklanja nečiste misli in skušnjave, ki se mu vzbujajo. Izogiblje se umazanega govorjenja in namigavanja. Brez potrebe se ne podaja v grešne priložnosti. Do drugega spola se vede vedno s spoštovanjem. Za dekliško čast in- za dekliško čistost se vedno odločno postavi. Vztrajno prosi Boga za zmago v svojih mladostnih bojih. Zakaj se postavlja za dekliško čast? Zato, ker gleda v dekletu ženo, ki ji je Bog Važen mejnik v slovenski slovstveni in politični zgodovini je leto 1848, ko so Slovenci po padcu absolutistične vladavine na Dunaju postavili svoj program Zedinjene Slovenije. Tedaj so dobili slovenščino v šole in urade in tako se je pričela nova doba za slovensko književno ustvarjanje. Po letu 1861 so po vseh večjih krajih ustanavljali čitalnice, ljudstvo pa se je zbiralo na mogočne tabore. Leta 1863 je bila ustanovljena v Ljubljani tudi založba »Slovenska Matica«. Najvidnejša osebnost v 2. polovici preteklega stoletja je bil pač Fran Levstik (1831—1887), kmečki sin iz Retij pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal in zato ni mogel na univerzo. Vendar se je kot velikan dvignil iz nižav slovenskega slovstvenega ustvarjanja. Zaoral je globoke brazde na treh področjih. V pesništvu ni toliko poznan, ker veliko pesmi ni objavljal in tudi ne vedno pod svojim lastnim imenom. V mladosti so nastale njegove ljubezenske pesmi do kmečkega dekleta Zidarjeve Tone, v zreli moški dobi {Vi še danes naj lepše slo venske ljubezenske pesmi do Franje Koširjeve. Ko je v srednji šoli izdal svoje pesmi, jih je mladina navdušeno sprejela in deklamirala. Jezik teh pesmi je zdrava in sočna ljudska govorica. Polagoma je prešel na pripovedno in znanstveno prozo. S svojimi spisi »Potovanje od Litije do Čateža«, »Martin Karpan« in »Napake slovenskega pisanja« je postavil temelje slovenskemu slovstvu. Z Martinom Krpanom je dal primer, kako naj pisatelj snov za literarna dela jemlje iz so nastopili v življenju naroda in družbe zaupal veliko in pomembno življenjsko nalogo. Zato, ker hoče svojemu narodu dobro in družbi srečo. Te pa ni brez velikodušnih, požrtvovalnih deklet in žena. Vlačuge, hinavke, prešuštnice, strastem vdane žene so velika nesreča za narod. Vsled tega prepričanja katoliški fant pokaže povsod s svojim zadržanjem in govorjenjem, da želi, da ostane dekle čisto, pošteno in plemenito. Zato je do dekleta res fant, mož, brez gizdalin-stva, brez namigavanj in brez varanja. Ljubezen med fantom in dekletom smatra za nekaj velikega in življenjsko usodnega. Zato je ne začenja, dokler niso pri njem in pri njej dani osnovni pogoji za možnost družinskega življenja. Vedenje deklet bo do fantov plemenito in prežeto z zavestjo, da je Bog ustvaril ženo za čuvarico moralnih vrednot v družbi. Zato je do fanta odločna in poštena, brez izzivanja in -zapeljevanja. ljudstva in jo preoblikuje tako, da bo razumljiva kmetu in izobražencu. Slovenski pesnik in pisatelj morata podrobno poznati narod in njegov jezik. Kot jezikoslovec je pričel boj za čistost slovenskega jezika in za nepristransko literarno kritiko. Leta 1863 je postal urednik časopisa »Naprej«, v katerem se je potegoval za pravice slovenskega jezika, za resnico in poštenost v politiki. Uredil je Prešernove pesmi za izdajo, prav tako tudi Vodnikove. Mnogo pisateljev je sprejelo njegove nasvete, tako na primer Jurčič. Levstik je umrl po dolgi in hudi bolezni kot skrip-tor ljubljanske licejske knjižnice. Pesnik slovenske narodne himne Sorško polje na Gorenjskem nam je dalo pesnika Simona Jenka (1835—1869). Stopil je v bogoslovje, a je izstopil in potem študiral za advokata na Dunaju. Njegove gimnazijske pesmi so narodno buditeljske. Poznejše so zrelejše. Pozna se jim Prešernov in Levstikov vpliv. Rad je posnemal tudi narodno pesem. Svojo pesniško zbirko je izdal v Gradcu, ker je bilo v Ljubljani preveč odpora proti njegovim pesmim. Mnoge so preveč otožne, pač zaradi njegovega težkega življenja. Iskrene in tople so njegove domoljubne pesmi. Pesem »Naprej« je postala slovenska narodna himna. Posebnost v Jenkovi zbirki so pesmi »Obrazi«, polne razmišljanja. Čeprav so njegove pesmi nedograjene, so pa blizu ljudski duši in so mnoge uglasbene in jih je težko ločiti od narodne pesmi. Slovenska zemlja Na globusu najdemo Slovenijo nekako na sredi severnega zmernega pasu, približno enako daleč od ekvatorja kot od tečaja. Od tega sta odvisna zmerna moč sončnih žarkov in enakomerna menjava letnih časov. Slovenija leži v zemljepisno zelo izpostavljenem položaju na severozahodnem koncu jadranskega morja, kjer so glavni prehodi iz Srednje Evrope na jug, in iz zahodne Evrope v vzhodno. Skoznjo drže glavne poti k Jadranu in v Italijo ter na Balkan. Zarinjena je med ozemlja Furlanov, Italijanov, avstrijskih Nemcev in Madžarov. Za odmor med pevsko vajo Slavni komik Grock je nekoč srečal neprijetnega kolega, ki ga je takoj nagovoril: »Servus, servus, to je pa res sijajno; takoj zgodaj zjutraj srečam že tako prijetnega dečka, kot si ti!« Nakar je Grock z nasmehom odgovorni: »Ti imaš pač vedno več sreče kot jaz!« * V londonskih glasbenih krogih kroži o trmastem dirigentu, siru Thomasu Beecha-mu tale zgodbica: Pri orkestralni skušnji si je dal sir Thomas določen odlomek vedno znova ponoviti. Nekaj pač po njegovem ni bilo v redu. Končno je razkačeno potrkal s palico po pultu in zagrmel: »Prva pozavna je preglasna!« Pogumen flavtist si je upal pripomniti: »Sir, saj prvega pozavnista še sploh ni tu!« # »No, dobro,« je odvrnil sir Thomas, »če pa pride, mu sporočite, da je preglasen!« Jonathan Swi£t, pisec »Gulliverjevih potovanj«, je bil povabljen pri lady Ballv-cores. Gospodinja je imela navado, da se je venomer opravičevala zaradi skromnih jedi, ki niso v skladu s položajem njenega moža. Pri tem je bil obed nad vse odličen. Swifta je to govorjenje počasi začelo dražiti. Na lepem je vstal in dejal: Mylady, nočem vas spraviti v zadrego s tem, da 'bi moral poskusiti vaše neužitne jedi, ikot pravite. Grem že rajši domov in pojem tam kos kruha s slanikom!« In je odšel iz presenečene družbe. O ženskah za ženske Znani pregovor: »Zaljubi se pogosto, zaroči se redko, ne poroči se nikoli!« so si očividno vzeli k srcu Irci. Kot kažejo statistike, si namreč Irci temeljito premislijo, preden stopijo v zakon. Tako statistiko je objavil »Population Reforence Bureau« v Washingtonu. Iz nje pa je tudi razvidno, da se najraje in najhitreje ženijo Indijci. # Na poročnem uradu v San Franciscu v Združenih državah izročijo mladoporočeni ženi takoimenovano »Amorjevo knjižico«, ki vsebuje kuhinjske recepte in praktične namige za gospodinjstvo. Ženska društva v San Franciscu so sedaj predložila, naj podobno knjižico dobijo po poroki tudi mladi zakonski možje. Predlagale so ta dva naslova: »Kako zabavam svojo ženo?« in »Kako prihranim svoji ženi jezo?« # Brazilski državni predsednik Ouadros je pred leti prepovedal ženam in dekletom svoje dežele, da bi se na tekmah lepotic kazale v kopalnih kostumih. Odlok so izdali v okviru programa za dvig morale v Braziliji. V tem okviru je Quadro>s že prej prepovedal petelinje boje in ukinil konjske dirke ob delavnikih. * Ker ji je delodajalec umrl, se je 101 leto stara Mary Smith zglasila v Toledu v Ameriki pri delovnem uradu, kjer je prosila za novo službo gospodinje. Gospa Mary je dokazala, da je nad 70 let služila kot gospodinja pri isti družini, najprej pri starših in nato pri sinu. Kljub temu ženi niso mogli najti nove službe. Pač pa je še čilo starko sprejel starostni dom, kjer bo pomagala v kuhinji. Ta jezik šteje le nekaj sto besed: ne pozna nobene slovnice, nobenega pravopisa in je brez navlake. Ljudje, ki 'bi bili radi uglednejši, se oprijamljejo nanovo ustvarjene indonezijiščine. Ker je to umeten jezik, ima silno enostavno slovnico in so mu kake izjeme povsem neznane. Naučiti se tega jezika človeku, ki se je kdaj ubijal s francoščino ali celo z nemščino, je otročje lahko. B. ZA NAŠE MALE Xilt) zna? Mačka stika okrog hiše, miška v luknjo jo po . . . Petelinček putko čaka, koklja v gnezdu koko ... Kužek zdirja preko praga, goska na ves glas za . . . Krotka golobica gruli, nikdar siti pujsek . .. Račka v luži hrano išče, vrabcev polno je dvo . .. V hlevu rezgeta konjiček, buta v vrata mlad koz .. . Naša Meta v hlev pokuka, lačna kravica za . .. Gospodinja žgance kuha, v sobi spita dva le ... (Prva čitanka) JHedaed 'ul jadlu e Prilezel je jazbec iz svojega brloga, zagledal medveda in ga pobaral: »Bog daj, kosmatin! Ali bo dež, kali?« Medved je pogledal v nebo, povohal na levo in desno in zamomljal: »Menda bo res.« Prisedel je k jazbecu, ki je zdaj zaupal medvedu. »Prošnjo imam do tebe. Dobro znaš plezati, jaz ne znam. Vem za tepko, bogato je obrodila. Kaj, če bi zlezel nanjo in jo otresel. Prva polovica bo tvoja, druga pa moja.« »Velja,« je prikimal medved. In sta šla in prišla do hruške. Medved na tepko, jazbec pod njo in je čakal. Kosmatinu so hruške prijale, pa je na mile viže jedel in hrustal in pozabil na prijatelja, ki je pod njim žalostno zavijal oči. »Ali ne bo nič?« je vprašal končno jazbec. »Bo, toda tvoja polovica še ni zrela,« se je namuznil kosmatin. »Ukanil si me!« mu je očital jazbec. »Poglej,« je goltal medved, odtrgal par nezrelih, piškavih plodov in drugega za drugim zabrusil jazbecu na hrbet. Jazbec je vsakokrat zastokal. »Ali zdaj verjameš?« se je norčeval medved. »Verjamem, verjamem,« se je odmikal jazbec. Opazil je bil kmetiča, ki se je s puško v roki bližal tepki, pa je, da bi preslepil nehvaležnega medveda, še pristavil: »Grem. Se mi zdi, da še svoje polovice ne boš obral do kraja, kaj šele mojo!« »Kar pojdi, budalo!« je zagodrnjal medved. Jazbec se skrije med listje; medtem pride kmetič pod tepko in je počilo enkrat in dvakrat in že se je zvrnil medved na tla. Adam Milkovič r()puu(mla »Kam pa so lastovke, mama, zletele?« »Tja, kjer je sonce premagalo mraz.« »Mama, pa bodo nazaj priletele?« »Kajpada, sinko moj, kadar bo čas.« »Mamica, kaj so čebele pomrle?« »Ne, le v ulnjak so vse morale — spat.« »Pa bodo še kdaj ulnjak odprle?« »Kajpada, sinko moj, ko bo pomlad!« »Mama, zakaj pa je zima snežena?« »Glej ga! Zato, da se zemlja naspi!« »Kam pa potlej gre odeja snežena?« »Sonce jo v bistre potoke stali.« UGANKA Rdeče hlače, belo meso, črna duša — kaj je to? (ospopef) Otok lovcev na glave O Borneu smo se učili v šoli, da spada med velike Sundske otoke. Od 1. 1947 pripada večji južni del, ki ga razpolavlja ekvator, Indonezijski republiki. Imenuje se Ka-limantan. Še to smo se učili, da je nagosto porasel z malarično džunglo —- in da v tej džungli živijo edini domačini, strah zbujajoči »lovci na človeške glave«. Odkar so to ogromno, 535 tisoč kvadratnih kilometrov veliko kolonijo pred 14 leti zgubili Holandci, le redko kak Evropejec še stopi na južni Borneo. Ako vas pot le zanese tja, se vam zdi prvi hip, da je podnebje nebeško: ne prevroče ne premrzlo. Kmalu pa spoznate, da je največja pokora tiste prostrane tropske dežele vlaga. Holandci so na svoj Borneo zanesli evropsko civilizacijo. AH tam, kjer so nekoč med drevoredi tekle asfaltirane ceste, se danes režijo kotanje, tudi pol metra globoke, in iz njih sili rumen pesek. Dež, ta neusmiljeni dar ekvatorja, ima lahko delo, ko enkrat predre asfalt. Zaman domačini zasipavajo luknje v cesti: tropski dež vrta vanje in spravlja na dan tisti rumeni pesek. Podobno kot tista cesta izginjajo tudi druga dela, ki pričajo o pridnosti, znanju in spretnosti Holandcev - in pragozd, ki so ga oni odrinili, se zopet vrača. Domačini še mu nič ne ustavljajo; celo prav jim je, da izginja vse, kar jih še spominja na kolonizatorje. V džunglah po Borneu ne boste videli 8 metrov dolgih kač, pljuskajočih krokodilov, kričečih opic in žgolečih ptic. Džungla molči. Tisti pragozd nima nobenih velikih živali, nič tigrov ali slonov — in tudi krokodilov ne; ti živijo po sosednih otokih. Zanj je značilna pravzaprav le neka 6 cm dolga krotka mravlja. Dajaki, nekdanji »lovci na človeške glave«, ki vas bodo spremljali z dolgimi noži in nezaupnimi očmi, so najnedolžnejši ljudje: pripravljeni pomagati, sramežljivi in ljubeznivi. Smejejo se Evropejcu, ki se preplašen otresa tistih mravelj. Toda če se vsa družba znajde v močvirju, ki se vdira do kolen, domačini pobegnejo, tujci pa se otepajo drobcenih os, ki jih napadejo v gostih rojih in enako urno spet izginejo. Na Borneu govori vsak rod svoj jezik — dn vendar se ljudje med seboj razumejo. Kako to? Veže jih nekaka »tržna malajšči-čina, pasarmalay. Ta jezik razumejo domačini po vsem tistem otočju, raztreseni na površini, ki ni manjša od Evrope. Levstikova doba P 00 j 00 S 00 OC f\j OO (3 * B 00 R 00 /\ 00 N 00 J 00 E RIMSKE LEGIJE V stoletjih okrog Kristusovega rojstva so doživljali prebivaloi. naših pokrajin — Iliri in Kelti — burne čase. Iz tistih krajev, kjer isonce zahaja, so prihajali v deželo tuji ljudje. Niso bile to roparske tolpe, ki pridejo nenadoma, divjaj o,po naselbinah, moreč in planeč, in potem spet odidejo, — prihajajoče čete so se v redu pomikale od vasi do vasi. Ti vojaki so nosili luski n a st e železne oklepe, na glavi so imeli bleščeče čelade. Vsi so bili enako oblečeni in tudi orožje so imeli enako: vsak je nosil sulico, meč in ščit. In čudno — kakor da se jim nikamor ne mudi, so korakali v vrsti in se ustavili le, če je zadonelo rezko povelje njihovega častnika. Zgodilo pa se je, da so nekoč tako urejeno četo napadli domačini. Ko so korakali'vojaki po ozki dolini, so z obeh bregov zasičale mednje ostre puščice. Eden izmed njih je omahnil mrtev, dva, trije so se ranjeni opotekli. In glej, kakor bi trenil se je četa razdelila na levo in desno, vojaki so v trenutku obrnili svoje ščite,proti sovražniku in z naperjenimi sulicami čakali, kdaj se pokaže iz zasede. Se nekaj puščic je priletelo, pa so se odbile ob ščitih. Domačini, nevajeni takega 'bojevanja, so zbežali v gore in se skrili. Tako je prišlo, da so rimske legije v nekaj desetletjih polagoma zasedle deželo. Res, da so se jim domačini tu pa tam v večjem številu postavili v bran, a dobro oboroženi in izurjeni rimski vojski niso bili kos. Še zadnja utrjena gradišča po naših krajih so se morala vdati in v deželi so zagospodovali Rimljani. Iz teh predelov SO' napravili Rimljani rimsko pokrajino (provinco), ustanavljali tu mesta (Tergeste — Trst, Emona — Ljubljana, Celeja — Celje, Petovio — Ptuj), vojaške tabore (kastele), pošiljali sem kmetovalce, ki so zasajali nove koristne rastline, in gradili ceste. NA RIMSKI CESTI Kakor bleščeč trak se vije bela kamnita rimska cesta med žitnimi polji, zavije včasih v gozd, nato se izogne v velikem loku močvirju in že se v lahni strmini po pne na gorsko sedlo. Marsikod se zagrize v živo skalo in pelje nad temnimi prepadi. Vsakih tisoč dvojnih korakov stoji ob cestnem robu kamen miljnik. Razdalja med dvema miljnikoma se imenuje milja (v današnjem merilu 1500 m). Ta cesta drži iz Italije v Tergeste, Emono, Cdejo, Petovio in dalje proti severu do Donave, kjer je meja rimske države. Spomini TRATNIKOVEGA OČETA NiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii S to številko začenjamo objavljati spomine iz mladostnih let g. Franca Resmana, po domače Tratnika v Ledincah. Gospod Resman je za Zgornji Rož ter okolico Raškega jezera ena naših najmarkantnejših osebnosti slovenskega narodnega življenja. Kot javni in kulturni delavec, zadružnik, dolgoletni ob-činsfisi odbornik, vzoren gospodar in družinski oče pomeni g. Resman v življenju slovenske narodnostne skupine na Koroškem steber, ki ga tudi najhujše zatiranje in ponižanje v teku druge svetovne vojne, ko je bil on in njegova družina izseljena, ni oma-jalo. Veselimo se, da moremo nuditi bravcem z objavo „Sponiinov Tratnikovega očeta” vsaj skromen vpogled v življenje rodoljuba, ki mu je vedno bil in je edini cilj: blagor slovenskega sjudstva na Koroškem. Uredništvo m Rodil sem se na cvetni petek leta 1889 pri Tratniku v Ledincah (blizu Baškega jezera) ali, kakor tudi pravijo, na Trati. ''Rti mi je bila Neža, roj. Triesnig (po do-■bače Kopankova), oče pa Franc Resman, P- d. Tratnik. Otrok nas je bilo šest. Pred hienoj sta bila že Matevž in Katrej, za me-boj pa Hajnžek, Jozej in Martin. Naša kajža je imela takrat, kakor skoraj Vse na Trati, 12 birnjev (birenj = 2000 kvadratnih metrov) njiv in travnikov. Re-cWi smo pet do šest goved in še par ovac, so dale volno za družino. Čez leto se Je živina seveda morala preredki v gozdu ab na pašnikih, vmes pa za kratek čas tubi na planini Borovščici. Gozda je bilo Po cesti koralka rimski vojak. Vrača se iz Rima, kamor je spremljal trumo gotskih ujetnikov, k svoji četi v Petovio. Truden, lačen, žejen in ves prašen je. Šteje miljnike in računa, koliko poti ima še pred seboj. Že vidi v daljavi z jelševjem obraslo Dravino strugo. »Hvala bogovom!« pravi sam pri sebi, »ni več daleč Petovio.« Pri Mitrovem-svetišču, skoro pred vrati Petovija, se mu s steze pridruži človek z otovorjenim oslom. »Pozdravljen, legionar!« nagovori tovornik vojaka, »vidim, da si truden in potreben okrepčila. Sediva v senco! In tu — krepko potegni iz čutare!« S temi besedami mu ponudi steklenico z vinom. »Zdaj pa povej kaj novic! Gotovo prihajaš od daleč, nemara iz Rima?« »Iz Rima se vračam. Ej, dragec, mnogo bi ti vedel pripovedovati o cesarsikem Rimu. Slaven in ponosen je. Vse ceste vodijo v Rim in po njih teče vanj vse bogastvo sveta: kožuhovina iz Germanije, žlahtne rude iz Galije, žito in živina iz Panonije. Afriška Kartagina in Egipt sta mu pokorna, Mala Azija in Palestina .. . Tuje kralje vodi cesar v triumfu (slavnostnem sprevodu) po rimskih ulicah, uklenjene in ponižane kot najzadnje sužnje. Ej, da vidiš, -/Rimljani v dragec, marmor rimskih palač in stebrov^ da vidiš borilce v cirkusu, da vidiš divje leve, ki jih spuščajo na kristjane ... »Leve ... na kristjane . ..?« se čudi tovornik. »Saj imamo tudi pri nas že kristjane. To so ljudje, ki oznanjajo, da moramo ljubiti vse ljudi, tudi sovražnike. Njihov Bog se imenuje Kristus. Snoči sem prvič poslušal njihov nauk. V vinogradih ptujskega mestnega carinarja Flavija v Halozah so se zbrali, da bi bili bolj sami. Njihov svečenik Viktorin govori bolje kakor advokat na mestnem forumu v Petoviju. Pripoveduje, da smo pred Bogom vsi enaki in da nas bo sodil le po naših delih. Zaničljivo govori o slavi in bogastvu tega sveta in pravi, da bodo reveži laže prišli v raj kakor bogatim. Od dne do dne narašča število kristjanov. Skoro vsi haloški viničarji verujejo v Krista in tudi nekateri kmetje na Polju. Pravijo, da celo mestni poveljnik v Petoviju drži s kristjani.« Še dolgo se pogovarjata vojak in tovornik. Sonce že zahaja in v večernem hladu se vračajo delavci in tovorniki. Po trdem okoli 20 johov; napravljali smo v njem nastilj za živino an drva za dom. Včasih pasmo prodali tudi kako smreko ali borovec. Za denar je bilo takrat zelo hudo, zato smo živeli res zelo skromno, brez vsakršnih večjih zahtev. * Oče je prevzel posestvo od deda, očeta moje babice, ki se je pisal Kircher in je živel čez 90 let. Moj ded je bil Resmanov v Malencah. Tam so imeli v najemu mlin ■(»mutni mlin«) in žago, ki ju je gonil krotki potok Reka že od konca 16. stoletja naprej. Ded je bil po poiklicu mlinar in, ko je oženil mojo babico pri Tratnikovih, je vzel v najem mlin v vasi Reka pri št. Jakobu. Tam se je rodil moj oče in še trije -otroci. Pozneje je ded kupil Hahnerjevo kmetijo v isti vasi, ki jo je oddal mlajšemu bratu Štefanu, da se je ta oprostil na ta način vojaščine. Nato je vzel v najem velik mlin v Borovljah, kjer pa je obubožal ter zbolel. Vrnil se je z vso družino k Tratniku in tam še mlad umrl. Babica je s težavo spravljala otroke naprej, podpiral jo je tudi njen oče, ki se je pa po 20-letnem vdovstvu spet oženil. Ta mačeha pa je bila prava šiba za mater s tolikimi otroki. Bila je to majhna, a huda ženska. Ko je šel ded nekoč z njo na Sveto goro pri Gorici, mu je med potjo opešala. On pa jo je pobasal na hrbet in jo ponesel po strmi gori k cerkvi. Tam pa je imel nesrečo, da je prišel ravno pred Kopankove-ga deda, očeta moje matere, ki je bil tudi ravno tam, vendar s konjem. Ta je ta dogodek povedal doma in kmalu se je govorilo po celi dolini, kako je Tratnik nesel svojo ženo štuporamo na Sveto goro pri Gorici, najbrž za pokoro. tlaku ropočejo težko obloženi vozovi z raznimi pridelki. Vojaki korakajo s kampa (vežbališče) v vojašnico. Tudi naša znanca se vzdigneta in pohitita v mesto. HUNI, HUNI! Mogočno rimsko cesarstvo se je streslo pod ikopiti tujih jezdecev. Divje roparsko ljudstvo Hunov se je vzdignilo z azijskih step in napadlo vzhodne meje rimske države. Z bliskovitimi naskoki so zavzeli Huni vojaške kastele ob Donavi, Dravi in Savi, nato so se njihove tolpe moreč, pleneč in požigajoč razlile po Italiji. Prišli so pred vrata samega Rima. šele tu so se vdali prošnji papeža Leona I. im prizanesli mestu. Kako se je moglo zgoditi, da je ta urejena država postala plen roparskih Azijatov? Rimski plemiči so kopičili bogastvo in živeli čedalje bolj mehkužno in zapravljivo, sužnjem in drugemu delovnemu ljudstvu, kakor kmetom, rokodelcem in vojakom, pa je začelo primanjkovati najpotreb-nejšega. Kdor je mogel, se je izognil napornega, slabo plačanega dela. Ker je bilo malo delavcev, je bilo tudi manj živeža in drugih življenjskih potrebščin. Rodovitna polja, vrtove in vinograde je preraščal plevel, delavnice sta prekrila prah in pajče- naših krajih- vina. Slaba prehrana, nalezljive bolezni in krvavi upori so povzročili, da se je skrčilo število prebivalcev rimske države na polovico. Prišlo je tako daleč, da so oblastniki začeli zanemarjati obrambo in pustili meje nezavarovane. % Hladen poznojesenski dan je. Mesto Petovio ždi zadremano okrog svojega kastela. Še se blešči na visokem drogu nad mestnimi vrati pozlačen rimski orel, znamenje rimske moči, a v mestu ni več tistega življenja kakor nekoč. Mnogi bogati trgovci in visoki uradmilki so odpotovali proti jugu, kakor bi slutili nevarnost. Ostali so le rokodelci, delavci in krščanski duhovniki. Najbolj zapuščen je kastel nad mestom. Po njegovem obzidju ne odmevajo več enakomerni koraki rimskih stražnikov in ne pobliskavajo v soncu vojaški oklepi in čelade. Malo vojakov je ostalo v Petoviju in še ti popivajo v mestni taberni (gostilni). Na tratah pod kastelom pasejo pastirji živino in si kurijo, ker je hladno. Zdajci Kot sem že omenil, je bila moja mati Kopankova. Tam je bilo večje posestvo. Redili so do 40 glav živine in trop ovac. Temu kmetu prej ni bilo treba delati tlake. Oddajali so na grad Bekštanj žito v vrečah in tudi nekaj drobnice (ovce ali koze). Imeli so pa pravico, da so lahko pasli svojo živino do gradu v Podrožčioi in jo tam lahko tudi napajali pri javnem koritu. Na to kmetijo so hodili dolinski kajžar-ji pomagat kosit, ko jih je kmet poklical. Bilo jih je 12 in med temi tudi moj oče in njegovi predniki. In prišli so tako za gotovo, da je vsak kosec vsako leto kosil isto red. Dobili so na dan 30 krajcarjev in dobro hrano. Ko je bila košnja dokončana, je vsak dobil še po dva voza sena in tudi vole za oranje, če jih sam ni imel. To je šele prenehalo okrog 1890. Čas se je izačel spreminjati in z njim tudi način dela. Mati je tam zagospodinjila po rani smrti moje babice. Ded pa je posestvo kmalu oddal mojemu stricu; oče je babico nato pripeljal k Tratniku. Vendar tudi jaz še pomnim, ko je oče hodil vsako leto gor h K opank n kosit. # Kirchnerji so se svoj čas pisali Arih. Ti so tudi bili že pred letom 1848 svobodnjaki. Izvirali pa so iz Stokenboja. Zadnji Arih je umrl leta 1740. Ta ali že njegovi predniki so svojo zemljo razdelili svojim sinovom. Tako je nastal v Ledincah kmet Jok, Tomele in prvi Tratnik, ki je hotel imeti svojo kajžo poleg pašnika, da bo krave lahko kar iz hleva spustil na pašo. V poznejši dobi so pašnike razdelili in Tratniku je ostalo le ime. Stal je na sredi polja ter moral voditi živino na pašo v si eden izmed njih zasloni z rokami oči, se zazre proti vzhodu in vzklikne: »Glejte, tam daleč, na polju sivo črto! Tako se pregiblje kakor roj kobilic!« In že pritisne drugi pastir uho k zemlji: »Konjski topot slišim, to so jezdeci!« Najstarejši pastir spleza na kastelsko obzidje im začne zaleglo trobiti v svoj rog. Tudi z drugih višin in slednjič celo v me-stu so opazili bližajočo se konjenico. Od povsod odmevajo prestrašeni glasovi: »Huni, Huni! Zaprite mestna vrata! Vojaki na obzidje! Ženske in otroci, bežite! Rešite se! Živino v gozdove!« Mesto je naenkrat postalo podobno mravljišču, ki podrezaš vanj s palico. Ljudje begajo sem in 'tja, nihče ne ve, kaj naj stori. Maloštevilni rimski vojaki pobite na kastel; pa kaj bo ta peščica proti sovražnemu navalu, ki prihaja bliže in bliže! Hunska konjenica je že tako blizu, da slišijo meščani divje krike urnih jezdecev in vidijo na nizkih konjih naprej sklonjena polnaga telesa. Že so se približali na streljaj. Jezdeci so napeli svoje loke in prve sikajoče strelice zlete proti mestu. Pod obzidjem se ustavi sovražni val, pa ne za dolgo. Zrak se strese od krikov in konjskega hrzanja. Huni naskočijo obzidje, pristavljajo surovo stesane lestve, ki so jih privlekli s seboj, spodkppujejo zidovje, spuščajo v mesto goreče puščice. Meščani za obzidjem mečejo na sovražnika kamenje, prebadajo plezalce s sulicami, maloštevilni vojaki v kastelu pa premišljeno natezajo tetive na svojih lokih, hladnokrvno merijo in vsak njihov strel prevrne sovražnika s konja. Pa kaj vse to pomaga! Od zadaj pritiskalo nove trume. Čez kupe svojih mrtvih tovarišev in konj silijo nove tolpe na obzidje. Vse junaštvo branilcev ne bo kos sovražniku. Medtem so zanetile hunske puščice v mestu požar. Ogenj prasketa iznad streh, dušeč dim se plazi nad mestom. Žvenket orožja, stokanje ranjencev in bojni krik Hunov udarja na ušesa. Več kakor polovica branilcev je padlo, drugi omagujejo. Hunom se posreči na nekem mestu podreti zid. Kakor hudournik se poženejo slkozi odprtino v mesto, po kratkem boju posekajo še zadnjo četico meščanov, iki se jim je Obupno postavila v bran, nato divjajo po mestnih ulicah, umore vsakega, ki jim pride pod nož, in ne nehajo prej, dolkler ne uničijo lepega mesta. Ko se približa večer, štrli le še ožgano tramovje in podrto zidovje žalostno v nebo in nemo priča, da je tu stal zjutraj nekoč nepremagljivi, ponosni Petovio. VI. K-č gozd. Sele ko je železnica Podrožčica—Beljak prerezala dolino, je bilo posestvo aron- . dirano in je dobilo prijaznejše lice. Arihova hiša v Ledincah je bila ena naj-starejših stavb Zgornjega Roža. Bila je enonadstropna, zgoraj lesena, s ,banki’ na vseh štirih straneh. V pritličju so bile prizidane velike kašče, s starimi slikami na vratih. Zraven je stal skedenj, ki je bil že zelo star, med skednjem in hišo pa izrezljan mostič, ki ga je bilo lepo pogledati, a nevarno po njem hoditi. Tega so kot prvega odstranili, za njim pa eno kaščo za drugo. Za časa nemške zasedbe (po 1. 1939) so podrli stari sikedenj, po zadnji vojni pa še hišo in l njo zadnjo pričo starih časov v naši hkolici. Prva pot od doma Ko sem dobil komaj prve hlače, me je teta Mojca vzela s seboj v Malence. Teta Franca je bila namreč omožena pri Mlinarju in njena sestra (torej moja teta) Mojca je šla k njej za deklo. Stric Mlinar je bil močan mož, rojen leta 1830 (kot cesar Franc Jožef). Imel je mlin 'ter 'trgoval tudi z lesom oz. žagal na svoji žagi hlode in prodajal deske Lahom. Bil je za naše razmere trden kmet, ki je redil do 10 glav živine, konja in lepo število svinj. Gospodarsko poslopje je bilo v dobrem stanju. Eliša je bila deloma lesena, deloma zidana; prizidal je bil mlin, ki je imel prvo nadstropje iz desk. Potok pa je tekel pod vežo, kjer so se vrtela vodna kolesa in pod kamrami, kjer smo poleti spali, so se vrteli mlinski kamni. (Dalje prihodnjič) ES WIRD IHNEN FREUDE MACHEN sich davon zu iiberzeugen, daB die Angebofe In unserem Prospekt nicht nur au! dem Papier stehen, sondern in unseren Kauf-hausern fiir Sle bereitgehaSten werden, AUSWAHL - PREIS - OUAUTAT ein Dreiklang, der die Harmonie zwischen Kundschalt u. Warmuth von jeher gebildet hat. JETZT- Nicht erst zuietzt! Weihnacht3geschenke sollten in Ruhe und mit Dbcrlegung rechtzeitig • besorgt v/erden. © ® Heuer empfiehlt sich, ein praktischcs • F. R. C. - M O B E L S T tj C K aus eigener Erzeugung zu Fabriks-]»reisen zu schenken. • Unsere F.R.C.-Mobelhauser in Karnten • !)ieten eine reiche Auswahl foimschoner Klcinmbbel, wie: Biumenstander, Fau- • teuils, Servierwagen, Schuhkasten, Fern-£ sehtischchen, Radio- und Fernsehboxen, A Drehbars ... und preisgiinstigc Wohn- und Schlaf-® zinnner aus eigener Erzeugung. © Erleichtertes Schenken durch Gevvahrung — von 24 Monatsraten! F.R.C..MOBELFABRIK s&SgtS-Mi t- ‘ FERC N ER & CIE • VILLACH 1 Z Š L A J E Družinska pratika 1967 KUPITE JO ! ZNAMKA ZAUPANJA Kiagenfurt - Celovec WieRergasse 10 (Promenadna cona) V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo TELEVIZIJSKI IN RADIJSKI APARAT od domače fvrdke Johan Lomšek Št. Lipš, Tihoja, p. Dabrla ves Zelo ugodni plačilni obroki! Teievizija Ljubljana PETEK, 9. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 10.35 Tečaj angleščine — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 15.45 Tečaj angleščine — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.55 Poročila — 18.00 25 minut iz... — oddaja za otroke — 18.25 Televizijska obzornik — 18.45 Glasbeni magazin — 19.30 Čopič in dleto — oddaja Človek in kultura — 20.00 Telivizijski dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Celovečerni film — 22.00 Zadnja poročila. SOBOTA. 10. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 16.25 Stockholm: Podelitev Nobelovih nagrad — 17.50 Ob dnevu človečanskih pravic — prenos iz Slovenje-gradca — 19.10 Zbor Lomonosov — II. del — 19.40 Cikcak — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Ekspedicija — serijski film — 21.00 Humoristična oddaja — 22.00 Po sledovih plesnih korakov — HI. oddaja — 22.15 Bonauza — serijski 'film — 23.05 Zadnja poročila. NEDELJA, 11. novembra: 9.05 Poročila — 9.10 Disneyev svet — serijski film — 10.00 Koncert slovenskega okteta — prenos iz Slovenjgradca — 10.45 Kmetijska oddaja — 11.30 Združenje radovednežev — oddaja za otroke — 12.15 Tomek in pes — serijski film — 12.50 Film za otroke — 12.45 Nedeljska televizijska konferenca — športno popoldne in ponavljamo za vas — 18.30 Poročila — 18.35 Karavana — reportaža — 19.05 Ime in priimek — mladinska igra — 19.40 Rezerviran čas — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.45 Cikcak — 20.50 Televizijski magazin — zabavno glasbena oddaja — 21.50 Zgodbe za vas — serijski film — 22.00 Poročila. PONEDELJEK, 12. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 10.40 Tečaj ruščine — 11.40 Televizija v šoli: Od drevesa do papirja — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 15.50 Tečaj ruščine — ponovitev — 16.50 Poročila — 16.55 Tečaj angleščine — 17.25 Darila dedka Mraza — propagandna oddaja — 17.35 Disneyev svet — serijski film — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Otrok in zdravje: Slabokrvnosti — 19.05 Za danes in jutri — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.40 Televizijska pošta — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Televizijska drama — 21.30 Biseri glasbene literature: Pesmi Vlaste Peričiča poje Miroslav Cangalovič — 21.45 Lirika — oddaja postaja Titograd — 22.00 Televizijski dnevnik. TOREK, 13. decembra: 18.40 Tisočletja črnske umetnosti — kulturna reportaža — 19.00 Svet na zaslonu — 19.40 Televizijski obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama — 22.21 Zadnja poročila. SREDA, 14. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 10.35 Tečaj angleščine — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 15.45 Tečaj angleščine — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.55 Glasbeni pouk — 17.35 Poročila — 17.40 Tiktak: Zrcalce — 17.55 Slike sveta — otroški filmski žumal — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Reportaža — 19.05 Pet notnih črt za popevko — zabavno glasbena oddaja — 19.35 Mozaik kratkega filma — 20.00 Televizijski dnevnik — KMET ima več uspeha pri svinjah, če pujske dobro goji, pri /krmljenju prav porabi različne odpadke, če vnaprej prepreči razne bolezni in če je treba, nudi živalim pravilno prvo pomoč. Vse to in še mnogo drugega se naučiš iz knjige »Hvgiene des Schweines«, ki jo naročiš pri živinozdrav-niku Matevžu Maroltu, 9855 Spittal/Drau, Ponauerstr. 27a. Broširana stane 70.— šil. 20.30 Cikcak — 20.35 J. Massenet: Don Kihot, operna predstava mariborske Opere — 22.20 Zadnja poročila. ČETRTEK, 15. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 11.00 Tečaj angleščine — ponovitev — 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 16.10 Televizija v šoli: Od drevesa do papirja — 17.35 Poročila — 17.40 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Rdeči signal — 19.10 Glasbeni četrtek — 19.40 Cikcak — 19.54 Medigra — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Rezerviran čas — 21.15 V smeri kažipota: Novi Sad — 22.15 Televizijski dnevnik. PETEK, 16. decembra: 9.40 Televizija v šoli — — 10.40 Tečaj angleščine — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 15.50 Tečaj angleščine — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — 17.35 Poročila — 17.40 Vaša križanka — oddaja za otroke — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 Filmski pregled — 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Celovečerni film — 22.00 Zadnja poročila. SOBOTA, 17. decembra: 9.40 Televizija v šoli — 14.50 Televizija v šoli — ponovitev — 17.10 Poročila — 17.15 Drejček in trije Marsovčki — lutke — 17.35 Kje je, kaj je — 17.50 Reportaža studia Titograd — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Televizijski obzornik — 18.45 S kamero po svetu — 19.10 Operna scena — 19.40 Cikcak — 20.00 Televizijski dnevnik — 20.39 Ekspedicija — serijski film — 21.00 Humoristična oddaja — 22.00 Bonanza — serijski film — 22.50 Zadnja poročila. UsUwm sklad sa davovati: Eržen Jurij, Toronto —1,— dolar. — Po S 20.—: g. Demšar Ciril, Dvor; neimenovani, Podroščica; Koncilja Jože, Rove/St. Ilj. — Po S 11.—: Robič Pavla, Zusalče; Lukan Pavel, Zgornje Jezerce. — Po S 10.—: Mischkulnik Mihael, Branča ves; Mečina Jožef, Gora; Wurzer Johana, Drevlje. Velika zaloga perila blaga in volne za moške, ženske in otroke L Klagenfurt, filter Platz 35 Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredni štva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2,— f. sterl., za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Totmajer, Ra diše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družb' sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš tednik ičcanika