DELOVNEGA LJUDSTVA LETO XXVn,ŠT.33 PTUJ, 29. AVGUSTA 1974 CENA 1 DIN Jutri pričetek VI. festivala Ptuj 74 Letni prireditveni prostor bo naslednje tri dni v znamenju VI. tradicionalnega festivala domače zabavne glasbe, kataega pokrovitelj je letos Kreditna banka Maribor in samostojna podružnica Ptuj, organi- zator pa kot vedno Radio Ptuj. Tehnično je že vse nared, morda se lahko zgodi, da bi od 25 nastopajočSi ansamblov še kateri odpovedal, za vrane paspldi niso v skrbeh, saj je naš vremenar Alojz Cestnik napovedal, da lahko pridejo ljudje vse tri prireditvene dni brez dežnikov. Upajmo, da bo tako držalo. V petek in soboto, to je prvi in drygi festivalski večer, bodo pričeli s tekmovalnim programom ob devetnajstih, v nedeljo pa bo revijski program, v katerem sodelujejo Avseniki, stekel že ob petnajstih popoldne. Sicer pa poglejmo, kako bodo potekale vse tri festivalske prireditve in koliko nagrad je pripravljenih za najboljše. Prvi večer, to je v petek, 30. avgusta, bo dobil vsak obiskovalec glasovalni listič, s katerim bo lahko izbral svoj najboljši ansambel in ocenil ostale. Slišali boste lahko vseh 25 ansamblov, od katerih bo za finale drqgi večer izbranih 12, največ 15 ansamblov, kar je pač odvisno od odločitve skupne komisije. Po sobotnem finalnem delu bo v času, ko bo komisija izbirala najboljši ansambel, nastopil oktet Gallus iz Ljubljane sprfcližno 20 minutnim programom. Za tem bo nastopa znani humorist Rado Ferlan iz Škofje Loke, od domačinov pa tamburaška sekcija pri DPD Svoboda Ptuj. Med tem časom bo komisija verjetno že končala s štetjem glasov in padla bo odločitev. Najboljši ansambel dobi bronastega Orfeja z liro, kar je že tradicionalna nagrada na tem festivalu. Sicer pa bo vs^a skupaj podeljenih 9 nggrad: prva, druga in tretja nagrada publike; prva, druga in tretja nagrada strokovne komisije (prva nagrada je Orfej), zraven t^a pa bodo podeljene tudi nagrade za najboljšega debitanta, najboljše besedilo in najboljšo instrumentalno izvedbo. V nedeljo, zadnji dan festivala se prične program že ob treh popoldne. Najprej bodo nastopili vsi nagrajeni ansambli, za tem pa povsod priljubljeni Avseniki (ver- jetno zAlfijem). Svoj program bodo izvajali polnih 45 minut, nakar bo revija ANTENA podelila nagrade za najboljši domač ansambel nasploh (ne glede na festival). To bodo 4 krošnje: ena velika, ena srednja in dve mali krošnji Letos bo obiskalo festival rekord- no število obiskovalcev. Največ bo jih gotovo v nedeljo, ko bodo nastopili Avseniki. Takrat bo na letnem prireditvenem prostoru na voljo 1500 sedežev, prostora pa bo ostalo še za okoli 3000 stojišč. Računajo, da si bo z vsani ostalimi (nastop ajočij,,progr^nsk.i delavci, in_ sodelavci) ogledalo nedeljski pro- gram okoli 5000 obiskovalcev. Program bosta prva dva večera vodila Vida Vidovič in Marjan Šneberger, na revijskem programu v nedeljo pa bo Vido zamenjala Nataša Petrovič. Za jutri je torej vse nared, edino kar pogreša organizator je, da na festivalu ni zastopana niti Dolenjska niti Pomurje. Pa nič za to, je'pa Gorenjska zastopana toliko bolj. Kaj pa gostinci, so pr?)ravljeni? Tokrat bolj kot vsa leta doslej. Vse tri dni festivala bodo odprti vsaj ti trije lokali: gostilna Halozan, pri Roziki in restavracija Grad. Ansam- bli so izrazili ždjo, da bi v teh gostilnah igrali brezplačno po uro, dve, tako da bo festivalsko vzdušje še bolj doživeto. Tudi pred vhodom na festivalski prostor bo gostinsko podjetje HaloškiBiser Ptuj postavilo tri haloške hiše, pokrite z rogozo, kjer bodo obiskovalcu na vdjo pijače in jedače. Pa letošnja scena na odru? Nič. Dovolj smo vam povedali Pridite jo pogledat, nam je zelo všeč. M. OZMEC KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ IN OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE ORGANIZIRATA SEJEM ŠOLSKIH RABLJENIH KNJIG NA ŽIVILSKEM TRGU V PTUJU OD 28. DO 31. AVGUSTA, OD 7. DO 11. URE. PROSIMO UČENCE OSNOVNIH TER DUAKE SREDNJIH ŠOL, DA PRINESEJO VELJAVNE RABLJENE KNJIGE V PRODAJO. NA SEJMU BODO UČENCI IN DIJAKI OBVEŠČENI O POTREBNIH KNJIGAH ZA Š. L. 1974 /75. Do nedelje, 8. sq)tembra 1974. Polna luna bo v nedeljo, 1. septembra ob 20.25. Od petka, 30. avgusta, do srede, 4. sq)tembra bo lepo in prav toplo vreme, občasno bo tudi vetrovno. V četrtek, 5. septembra bodo poobla- čitve, nato v petek, 6. septembra slab dež. Od sobote, 7. septembra dalje bo nekaj prav toplih dni, do 28 stop. C. Alojz Cestnik Cez 4$ let 28 milijonov Jugoslovanov Generalna skupščina Zdru- ženih narodov je leto 1974 razglasila za leto prebivalstva. V tem mesecu je bila v Bukarešti svetovna konferenca prebivalstva na nivoju vladinih predstavnikov. Na tej konferenci je sodelovala tudi naša država, na njej se je zahtevalo, da se n^dejo rešitve za narasle probleme, ki jih povzroča tako imenovana ek^lozija prd)ivalstva na področju družbenega in ekonomskega razvoja držav. V naši državi je že formiran zvezni odbor za svetovno leto prebivalstva. Odbor je sestavil delovne skupine za znanstveno raziskovanje, šolanje, planiranje družine, informiranje in za mednarodno aktivnost. Pred- sednik Zveznega odbora za svetovno leto prebivalstva je podpredsednik izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, člana sta dr. Miloš Macura in Zdenko Ha s. To je priložnost, da se pove nekaj besed o demografskem razvoju v naši državi, kot je določeno V osnovah skupne politike dolgo- ročnega razvoja SFRJ , za obdobje do 1985 leta. V obdobju preteklih 50 let, od 1920 do 1970 se je število prebivalstva v Jugoslavijo povečajo od 12,6 na 20,4 milijone, oziroma za okoli 8 milijonov ljudi, tako bo v letu 2020 v Jqgoslaviji okoli 28 milijonov prebivalcev. V zadnjih dveh desetletjih je postala reprodukcija prebivalstva bolj racionalna in bolj humana, ker večje število rojenih ostane pri življenju, srednja vrednost trajanja življenja pa je povečana. Stopnja naraščanja prebivalstva se je zmanj- šala od 15,5 (na 1000 prebivalcev) na 9,4 in se približala industrijsko razvitim državam Evrope. Počasno zmanjševanje stopnje prirodnega prirastka (navedeno je v Osnovah skupne politike) ob zadrževanju absolutn^a prirastka na nivoju 180 do 190 tisoč ljudi letno, bo dalo rezultate okoli 2,8 milijona do leta 1985. Takšen prirastek • približuje reprodukcijo prebivalstva tipu. ki prevladuje v razvitih državah. Umirjenje nara- ščanja prebivalstva bo ugodilo razvoju kmetijstva in družbenem razvoju, prineslo bo tudi pozitivne spremembe vdružini. V zvezi s porastom prebivalstva je tudi projekcija politike zaposlovanja v naši državi. V omenjenem materialu se navaja, da bi do leta 1985 zadelo sposobno prebivalstvo naraslo po stopnji 0,9, aktivno prebivalstvo po stopnji 0,6 letno (proti 1,1 oziroma 0,7 odstotkov v preteklem obdobju). Absolutni prirastek aktivnega prebivalstva bi znašal okoli 660.000 ljudi. Računa se s kvalitativnimi in strukturnimi spremembami prebi- valstva v naslednjem obdobju in v tem smislu se ocenjuje, da bo 26 odstotkov kmečkega prebivalstva in 74 odstotkov nekmečkega prebi- valstva v letu 1985, oziroma 32 odstotkov v kmetijstvu in 68 izven kmetijstva. Obs^ kmečkega prebi- valstva in nekmečkih dejavnosti se absolutno ne bi zmanjševal. Ocena je tudi, da se bo politika zaposlovanja s predvidenimi odnosi ustvarila 1985 leta, če se letno odpre okoli 140.000 novih delovnili mest. S tem bi zaposlenost rasla po stopnji 3 odstotke letno. Mislijo, d a takšen porast zaposlenosti ne bo ogrozil, temveč bo omogočil hitrejšo rast produktivnosti dela. 2 stran tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 VARČEVANJE VSEBOLJ POTREBNO Verjetno je malo znano dejstvo, da je delovni čas v naši državi izkoriščen le 60-odstotno, da so proizvajalne kapacitete premalo izkoriščene, da zgubimo okoli 20 odstotkov vrednosti investicij, okoli 8 milijard dinarjev zato, ker obdobje investicijske gradnje traja več, kot je pstrebno, itd. Posamezne analize kažejo, da bi na leto z bolj efdctnim poslovanjem lahko dobili sto. milijard novih dinarjev, kar bi bilo dovolj za zgraditev nad pol milijona stanovanj, ravno toliko, kolikor jih potrebujemo. 2^adi takšnega poslovanja, če je to sploh poslovanje, sta pred letom in pol Izvršni biro Predsedstva ZKJ in Zveza sindikatov Jugoslavije začela z akcijo družben^a varče- vanja. Toda, č^rav je od takrat preteklo mnogo časa, marsikje še delajo po starem, ne spoznajo pravega cilja in smisla za bolj efektno poslovanje in pridobivanje. Družbena akcija varčevanja nima namena afirmirati psihologije asket- skega odrekanja za nekakšne ,,čme dni" v bodočnosti, niti ne, da bi pomanjkanje dvgnila na nivo vrline socialistične družbe. Ne gre za varčevanje, katerega karakteristika bi bila reševanje, odrekanje, zat^o- vanje pasu, zniževanje delovnega in življenjskega standarda. Akcija za bolj efektno poslovanje in pridobivanje je usmerjena pred-' vsem proti razs5)avanju družbenega bogastva, proti neracionalnosti, za bolj ekonomično uporabo sredstev, za večjo produktivnost, itd. Da se nam ne zgodi, kot se je zgodilo v letu kvalitete, da izgubimo 9 odstotkov družbene proizvodnje zaradi slabe kvalitete proizvodov (kar je v družbenem sdctorju znašalo okoli 15 milijard dinarjev). Strokovrgaki so izračunali, da bi z boljšo organizacijo dela, varče- vanjem in bolj racionalnim poslo- vanjem lahko povečali stopnjo rasti produktivnoni za 50 odstotkov. Razsipavanja in neracionalnosti je bilo tudi v drugih družbenih dejavnostih, v zdravstvu, šolstvu in drijgje. -Analize kažejo, da traja študij za polovico časa predolgo. V rednem roku konča fakultete vsega 20 odstotkov študentov. Do nedav- nega je letno ponavljalo v osnovnih šolah 360 tisoč učencev, v srednjih šolah pa okoli 85 tisoč. Ko se bodo zbrala sredstva za ponovno šolanje na vseh stopnjah in temu dodalo to, kar zgubimo zaradi kasnejšega vključevanja v delo le teh študentov in učencev, je to šestina vseh sredstev za šolanje, oziroma 1,5 milijarde dinarjev letno. Družbena akcija varčevanja in bolj efektnega poslovanja je dala po- membne rezultate. V mnogfli delovnih kolektivih na prvi pogled odkrivajo ,piale rezerve", ki vodijo k zmanjševanju sredstev za surovine in energijo in dajo velike ekonomske rezultate. Na žalost ni povsod tako. Še vedno so kolektivi, kjer varčevanje ni preraslo v kaj pomembnejšega. Tudi v tem obdobju se dogaja, da dajemo devize za uvoz odpikov za industrijsko predelovanje, ker jih pri nas ne zbiramo. V letu 1973 smo iz drugili dežel uvozili za nad 15 milijonov dolarjev odpadkov. Vdiko razsipavanje je samo v nesrečo tudi tam, kjer je najmanj potrebno. Uvažamo hrano, dovo- ljujemo pa, da velike količine domače hrane propada. I.,',r.ije, na primer, zgnilo tisoč vagonov jabolk zaradi neurejenih odnosov na Uniji proizvodnja-promet-poraba. Let- no se v celi državi odvrže toliko kruha, kolikor je celotna potrošnja milijonskega Beograda ali dvoletna v Črni gori. Zaradi odnosov cen se dogaja, da poljedelci hranijo živino s kruhom, pšenico, sadjem indnigimi proizvodi za ljudsko p rdi rano. Samo v Srbiji se na leto zgubi nad 140 tisoč ton moke, ker dober del pšenice še vedno mdjejo na primitiven način. Glede na vse to je jasno, kako potrebno je, da se akcija varčevanja razvija. Najpomembnejša je, se razume, v temeljnih organizacij združenega dela. Kam vse gre samoprispevek? Ob obisku pri tajniku krajevne skupnosti Ptuj Albinu Pišeku 22. t. m. mi ta kljub dolgemu pogovoru ni uspel nakazati vseh problemov, ki se kopic go ob nalogah K S. Povedal je, da so v začetku letošnjega leta sprejeli nov program akcij (oziroma PLAN dela krajevne skupnosti Ptuj za leto 1974). Te akcije temeljijo na sredstvji, ki jih dajejo občani v obliki samopri- spevka in prispevka za mestno zemljišče ter na dodatnih sredstvih občanov (prispevki, ki jih dajejo občani po pogodbi ob določeni akciji). R)treb in ždja je vsako leto več, sredstev v krajevni skupnosti pa vse premalo. Tudi nova ustava ni določSa stalnih virov financiranja za dejavnostiKS. Problemov je torej na KS zdo vdiko, osnovni problem je vsekakor financiranje. V programu za leto 1974 je bila določena gradnja novega rekreacif sk^a centra v Ptuju (to naj bi bilo kopališče na desnem bregu Drave), za katerega ima KS, kot je dejal Albin Pišek, dva nova milijona. Do sedaj centra še niso začdi graditi, zato je tudi negodovanje občanov upravičeno. Graditev tega centra je zastavljena v občinskem merflu, zato je občina dolžna poiskati investitorja in izvajalca. Vendar, kot so mi povedali na KS, še do sed aj ni enega ne drugega Z graditvgo mislijo kljub vsemu začeti še letos; če ni to zopet le samo name a Ce ne zaradi drMgega, pa zaradi vremena. Zgodi se lahko celo to, da bi KS dobila potrebna sredstva od delov- nih organizacg in kredite, kar je za sedaj osnovni problem. Krediti bi morali biti na razpolago čimprej, saj je KS takoj pripravljena vložiti svoja sedstva Pa dovolj o centru, ki bo še verjetno lep čas objdct negodovanja. Opravljenih akcg KS je bilo več, kot so sj zastavili v programu na začetku leta. Vsak, ki ima rad naše mesto in ga pozna, bo takoj opazil novo atfaltno plast, ki je prekrila stari tlak ulic (Cankarjeva, Jadran- ska, Vošnjakova . . .). Znano je, da je Ptuj kot staro zgodovinsko mesto in kulturru spomenik, zaščiten. Vendar so potrebe po lažjem čiščenju uHc narekovale asfaltiranje le teh. Stari del bi morali diraniti, pa kaj, ko so ugotovili, da te ulice niso iz rimskih časov, da so le iz prejšnjega stoletja in tako brez zgodovinske vrednosti Kdo ve, kaj bo našel človek po letih še v starem delu mesta. Občutka preteklosti prav gotovo ne. Ulice so sedaj urejene, porodilo pa se mi je vprašanje, kaj in kako je s starimi zgradbami (tudi do 700 let imajo), s stanovanji, ki so pretesna, pretemna. Problem vzdrževanja je na žalost res velik in zgradbe propadajo, sredstev za tekoče vzdrževanje pa je premalo. Za Ptuj kot zgodovinsko mesto bi se vsekakor morala najti sredstva; na KS mislijo na dodatna sredstva republike. Toda sredstev od tam ni Cie ob 1900-letnici so nekaj dobili). Za 8000 kv. metrov asfalta je bilo treba odšteti 50 starih milijonov, od te^a so delovne organizacpe po dogovoru prispevale 20 milijonov, ostalo je dala KS iz virov, ki jih dobi iz prispevka za mestno zemljišče. Za asfaltiranje mnogih ulic (Osterčeve, Vesparianove, Linhartove, Hapt- maničeve . . .) in razširitev Zupanči- čeve uL je §0 nad 20 milijonov skupnih sredstev (katffih velik d d 90 prispevali občani sami). In ostale akcije7 KS je sofinancirala gradnjo manjših trafo postaj v Turnišču, in Budini ter cestno razsvetljavo ob glavni cesti v BudinL Občanom ob Zagrebški cesti je pomagala pri gržnji vodovoda (10 mUj.) Za letos imajo še v programu modernizacijo Volkmerjeve ulice in d d ceste v Rabelčjo vas. Veže jih tudi pogodba za uraiitev kanalizacije v naselju Vičava Na krajevne ceste pa so letos navozili 1500 kubikov gra- moza Iz prispevka za mestno zemljišče vzdržujejo zelenice na območju krajevne skupnosti, elek- trično omrežje tei plačujejo elek- (Nadaljevanje na 3. strani") Učitelji potrpežljivo čakajo Pre začetkom novega šolskega leta so se minuli ponedeljek sestali v Ormožu člani komiteja občinske konference ZKS te občine ter skupaj s predstavniki drugih družbe- nopolitičnih organizacg, ravnatelji osnovnih šol ter nekaterimi člani občinske sindkalne konference delavcev v prosveti in izobraževanju razčlenili položaj in probleme šolstva in šolnikov na območju občine Ormož. Zadovo^iva je bila ugotovitev, da se je vprašanje šolskega prostora v nekaj zadnjih letih dokaj dobro uredilo in da so šole tudi občutno povišale učne uspehe - poprečno za 10 odstotkov in tako sedq znašajo uspehi glede na šolo od 95 do 97 odstotkov. Za toliko se je zmanjšal tudi osip. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi na področju kvalitete in ako imenovane idejnosti, to je marksi- stične naravnanosti pouka. Nikakor pa že od lanskega julija ne morejo premakniti z mrtve točke prizade- vanj za bo^ še nagrajevanje učiteljev, saj so plače prosvetnih delavcev v občini Ormož, po ugotovitvah udeležencev sestanka, pod republi- škim poprečjem, oziroma zanje sploh ni več „klina na lestvici." Občinska sindikalna konferenca delavcev v prosveti in izobraževanju je že pred dvema mesecema poslala poročilo z zahtevo po ureditvi stanja na vse republiške in občinske forume, a se doslej ni premaknilo nkjer drugje razen komiteja OK ZKS Ormož /Zato so udeleženci ponedepovega razgovora sklenili poslati v republiko svoje delegate ter se podcušati ustno dogovoriti, če na . pismena poročila nihče ne odgovori. V razpravi je bila večkrat omenjena tudi ustavitev dela, kar pa so prisotni izk^učili kot možen način rešitve problema. V večini šol so že bile konference učite^skih zborov, kjer 90 se dogovorili o pričetku pouka in si razdelili delo, tako da bo pouk v ponedeljek stekel normalno, vendar učitelji čak^o na plačilo za svoje delo in trud, čakajo na družbeno priznanje za vzgojo in dcrb. Več o tem bomo poročali prihod rgič. jr POPRAVKI V našem sestavku pod naslovom ZA FESTIVAL DOMACIH VIŽ v 32. št. lEDNIKa z dne 22. avgusta 1974 je navedba, da bo nastopil na festivalu tudi ansambel bratov Hesničar. Vendar ta ansambel ni iz Avstrije, kot je v sestavku navedeno, temveč iz AvstraUje. Napačno so tudi navedene nggrade za zmegovalce. Te znašajo od 2500 do 1000 din in ne tako, kot je navedeno v sestavku. Popraviti moramo tudi število obistovalcev v sestavku ALI JE UMETNOST RES PEPELKA. Raz- stavo PRISPEVEK SLOVENJE- GORIŠKE ČETE NARODNO- OSVOBODILNEMU BOJU V LETU 1942 je obiskalo 112 obiskovalcev, ne pa 12. kot je navedeno. (Opravičujemo se piscem in bralcem zaradi teh indrigih napsk. Uredništvo Elektro Maribor, enota Ptuj, obvešča prebivalce mesta Ptuj, da je novozgrajena transformatorska postaja s pri- padajočimi visoko in nizkonapetostnimi kabli pri novem domu upokojencev v Ptuju, pod napetostjo. Vstop v transformatorsko postajo in približanje delom pod napetostjo, je nevarno za življenje. tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 stran 3 NOVI KREDITI ZA GOSPODARSTVO Na 7. seji kreditnega odbora Kreditne banke Maribor - Podruž- nice Ptuj, dne 21/8-1974 je bilo med drugim odobravanje investi- cgskSi kreditov skladno z določili sprejetega sporazuma glede pogojev kreditiranja naložb v kmetijstvu 1974-1980. Odobrenih je bilo več investicijskih kreditov za osnovna in obratna sredstva ter dodatno še nekaj stanovanjskih in kratkoročnih kreditov ob različnih pogojih. Na vprašanja ,,Tednika" je pojasnila sef oddelka za kreditiranje gozdarstva oec. Martina Korez: ,,Po predhodnem obravnavanju investicijskih programov je bilo potrebno vskladiti sedaj investicijske potrebe KK Ptuj z določili sporazuma med bankami ob pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvu in za osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji v času 1974 do 1980 ter dokončno odobriti kreditni elaborat KB Ptuj. Kmetijski kombinat Ptuj si prizadeva realizirati svoje inve- sticijske programe, ki zagotavljajo tudi uresničitev dolgoročnega pro- grama kmetgstva v SRS v obdobju 1974- 1980. Za melioracije zemljišč v dolini Pesnice, za pridelov:anje koruze, .'^a sadjarstvo, hmeljarstvo, vinogradništvo in govedorejo bo investiral letos KK Ptuj skupno po predračundci vrednosti 35,372.75 2 dia Svo^ sredstev sna 10.137.7 34 din, sicer pa si bo pomagal z bančnimi krediti 16,186.716 din in s krediti iz združenh sredstev SRS v višini6,063.356 dia Za vsako od teh investicij posebej sestavljeni kreditni eiaborat določa namen investicij, konstrukcijo finan- ciranja, kreditne pogoje in dinamiko koriščenja. Na koncu elaborata, ki je poslan tudi Kmetijski razvojni skupnosti v Ljubljani, je še prošnja za odobritev iz združenih sredstev SRS 6,063.356 din kredita k bančnim kreditom, ki znašajo za vseh šest investicij 16,186.716 din. Podjetje ,^es" Ptuj se pripravlja ria gradnjo tovarne lesne anbalaže, ki bi naj začda obratovati v II. polletju 1975. Izdelovali bodo sode iz topolovine, velikosti 25, 50, 125 in 200 1. Za osnovna in obratna sredstva bodo porabili po predra- čunu 8,510.625 dia Za nabavo strojev so že vložili 352.856 din lastnih sredstev, za obratna sredstva pa potrebujejo 1,900.000 din kredita. Po soglagu izvršilnega odbora KBM - Podružnice Ptuj bo dobilo podjetje ,4-es" na predlog kreditnega odbora 5,000.000.- din investicijsk^a kredita za izgradnjo te tovarne. Polovico kredita — 2,500.000.- din bodo letos pora- bili, diugo polovico pa v 1975 letu. Za trajna obratna sredstva jim je odobrenih 1,000.000.- din s. koriščenjem 1975. leta. Te kredite bodo plačali v poletnih anuitetah v 5 in pol letih in 10.5 % obrestih. Živilska industrija ,^etovia" Ptuj investira v povei^je kapacitet polnilnice brezalkoholnih pgač m piva Nabavili bodo polnDno linijo in gradili bodo priključek k sedanji stavbi na Bregu. Predračunska vrednost investicije znaša 4,648.946 din, od tega za gradbeni objekt 2,100.000 din in za uvoz opreme 2,548.946 din. Z gradnjo morajo pohiteti, da bi lahko začda obratovati polnilnica že maja 19 75. K lastnim sredstvom potrebujejo še 1,000.000 din investicgskega kre- dita, ki jim je odobren. Porabili ga bodo do 31. 12. 1974, vrnili pa ga bodo v 5 letih ob 10,5 % obrestm. Podjetje za PTT promet Maribor povečuje in modernizira telefonsko omrežje ter planira v letošnjem letu na ptujskem območju za 392.000.- din investicijskih vlaganj; v tem je mišljena razširitev obstoječih te- lefonskih central v Kidričevem (40 priključkov), v Juršincih (20), v Zavrču (20), Majšperku - poveča- nje (60) in pri Lovrencu na Dravskem polju (40 priključkov), ob kreditih 55.000.- do 102.000.- din na posamezne KATC. Ta investicijski kredit je odobren na 5-letno odplačilno dobo ob 10,5 % obrestih ter koriščenje 31 /12-1975. Razen investicijskih kreditov je bilo odobrenih še nekaj kreditov malemu gospodarstvu s področja osebnega dela. Iz poročila o delu kreditnega odbora je razvidno, da pomaga KB Maribor - Podružnica Ptuj gospo- darstvu, negospodarstvu in obča- nom iz razpoložljivih sredstev in varčevalne službe, iz vračanja kreditov, iz namenskih deponiranih sredstev kakor tudi iz združenih sredstev. Njihovih potreb je še mnogo in jih je mogoče upoštevati le glede na razpoložljiva sredstva. Ob tej pcmoči se smeleje in svobodneje razvga gospodarski po- tencial v občini. Kreditni odbor ima svoje pristojnosti, pri več^h zneskih pa vdja še pristojnost izvršilnega odbora s soglasjem za angažiranje sredstev za kreditiranje na prošnje koristnikov kreditov. Naslednja seja kreditn^a odbora bo verjetno septembra 19 74 glede na nove prejete vloge za razne kredite. Po tekoči problematiki v zvezi z likvidnostjo, ki močno niha v zadnjem času, je potrebno vsklajevati sprejete obveznosti z razpolož^ivini sredstvi Bančne strokovne službe seznanjajo člane kreditnega odbora z vsemi spremem- bami predpisov in s pogoji ^spodaijenja finančnih sr^stev. Člani so seznanjeni tudi z realizacijo plana kreditne bilance in z okvirom sredstev za investicijske naložbe. Zanimiva je še ugotovitev, da je dinamika koriščenja investicijskih kreditov intenzivnejša v 1974 letu, v dosedanjih mesecili, kot v preteklih letih, tako, da bo-postavljen plan dosežen verjetno še pred koncem letošnjega leta." j. v. SMRT MAISTROVEGA BORCA 21. avgusta 1974 je v starosti 78 let umrl ANTON VISENJAK iz Slomov pri Polenšaku. V njegovi hiši je bilo za čase okupacije zatočišče svobodoljubnih rodoljubov, za kar mu gre vse priznanje. Pri odprtem grobu sta se poslovila od neopaznega in zaslužn^a tovariša v imenu sodelavcev predsed- nik ZVEZE BORCEV iz GORIŠ- NICE FRIC in tajnik zveze BORCEV ZA SEVERNO MEJO DOMAJNIKO iz Ptuja. Naj mu bo lahka domača zemlja! Žalujoči vdovi in ostalim izrekamo globoko sožalje. j. d. (Nadaljevanje z 2. strani) Kam vse gre samoprispevek? trični tok za cestiio napdjavo, čistijo uhce, tige. Pri komunalnem servisu, ki opravlja vsa ta dela, je zaposlenih 18 stalnih delavcev. Zraven tega imajo še poseben servis za nego nepokret- nih bolnikov brez sorodnikov. Imajo 8 stalnih negovalk, od katerh vsaka na dan oskrbi od 4 do 8 takšnih bolnikov. Pri KS so zelo zaskrbljeni, saj je na zelenicah vedno več uničenega (tradicija ptujskih pobalinov, kot pravijo starejši). Kolesarji, mopedisti in celo avtomobilisti pasejo svoje kovinske konjičke po zelenicah. Velik problem so tudi vozniki, ki si kar sami krojijo cestne predpise na ulicah. KS je predlagala, da bi se naj formirala mestna straža, ki bi urejala in preprečevala nepravilnosti na mestnih ulicah. Morda iz tega še kaj bo. V koliki meri so sredstva občanov res racionalno izkoriščena, je Vprašanje. To največkrat vedo prav občani, ki sploh ne poznajo organiziranosti in delovanja krajevne skupnosti. Malči JELEN KARAVANA BRATSTVA in PRUATEUSTVA 1974 Občinski konferenci SZDL Ptuj in OnnQž VABITA nekdai^e stovenske izseljence v Srb^i v letih 1941-1945 in nj&ove najožje družinske člane, da se priglasijo Občinski konferenci SZDL Ptuj ali se bodo udeležili letošnje karavane bratstva in prqateljstva 1974. Nekdanp i2sel|enci in njihovi najožji družinski člani, naj se pr^lasljo pismeno ali ustno nepreklicno do ^0. septembra 1974 (jffiimek ih fflie ter naslov prebhrafišča). Pogoji priglasitve so: 1. Da je bil piriglasiteS izseljenec v Srbiji 2. ,Da ob priglasitvi vplača 60 dinarjev s prevoznim stroškom itt ža pridobitev znaka »Karavana". (Ta znesek bo lahko udeleženec na vlaku vnovčil za hrano in okrepčiUu) 3. Da ne zahteva povračila prispe^ca, če se iz kakršnihkoli poznejSh raztogov ne bi mogel udeležiti karavane. Karavana bo krenila na pot s posebnim ^dakom 11. oktobra ob 21. uri iz železniške postaje Maribor. (V primeru zadostnih pr^v bo (»ganiziran skupni odhod z avtobusom v Maribor.) Karavana se bo vrnila predvidoma 16. oktobra 1974 v Maribor. Posebne skupine udeležencev bodo^obiskale nastedi^e kraje: ARANDELOVAC, ALEKSANDROVAC, ARIUE, BRUS, CaCAK, CUPRUO, GORNJI MILANOVAC, KNiC, KOSJERIČ, KRALJEVO, KRUSEVAC, LAZAREVAC, LUCANE, MLADENOVAC, RAŠKO. SVETOZAREVO, TITOVO U2ICE, TRSTENIK, UŽICKO POŽEGO IN vrnjaCko banjo. Podrobnejši program bomo udeležencem Karavane IHravočasno pismeno sporočili. . Za navodfla se naj izseljenci obrnejo na Občindco konferenco SZDL Ptuj in Ormož. 4 stran tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 SREDIŠČE OB DRAVI IVAN HANŽELIČ - 80 LETNIK PREHODIL JE TRNOVO POT ZAVEDNEGA SLOVENCA - PREGNANCA Vlak bratstva in prijateljstva se odpravlja v Srbgo. 25 srbskih občin bo sprejelo nekdanje izsejence. Na trnjevo pot slovenskega pregnanca je pred več kot tremi desetletji stopil IVAN Hanželič na lovu tudi Ivan HanžeUč, ki je dobil v prijate^ski in bratski Srbgi ime „Jovo" iz Središča ob Dravi. Te dni je praznoval svoj 80. rojstni dan. Nekaj več kot 30 let je minulo od tistih mukotrpnih dni, ko so fašisti v že^i po čimprejšnji germanizacgi tega koščka naše ožje domovine pričeli preganjati in izse^evati naše rodo^ube predvsem v Srbgo in Hrvaško. Na tisoče zavednih Slovencev je moralo zapustiti svoje domove - izgnani so bili z družinami v neznano . . . Naš jubilant je bil rojen 13. avgusta 189t v Središču. Odrastelje v icromnih razmerah, se izučil kovance obrti in svoj poklic kot samostojni kovaški mojster oprav^al vse do upokojitve. V tem času seje m njem v njegovi delavnici izučilo covaške veščine mnogo mladih ^udi, ki so mu za njegovo mojstrstvo hvaležni. Trdo je bilo njegovo življenje, trda in žugava je bUa njegova dlan. Prav takšen kot dlan, življenje, kovaško nakovalo in železo, ki gaje koval, je bU tudi njegov značaj zavednega Slovenca. V potu svojega obraza je zgradil svoj dom v Središču. Srečujemo ga v vseh naprednih organizacgah takratnega časa. Bilje Maistrov borec in od leta 1919 delal predvsem v srediSci lovski družini. Kot tak je moral na trnovo pot slovenskega izgnanca v drugi vojni. Iz njegovega dnevnika za kto 1941 beremo: 19. aprila aretiran po gestapu in odpe^an v ptujske zapore, 5. m^a premeščen v zapor na Borlu, 2.julga odpe^an v meljsko vojašnico v Maribor, kjer je našel ženo in hčerko, 3.julija bU poslan s prvmi transportom v Srbgo v srez Gruže, 4. septembra se je z družino napotil v Beograd, kjer je po zvezah dobil službo paznika na KaUmegdanu in 6. oktobra se zaposU v tovarni štedilnikov pri podjetju „Morava". Tu je ostal od conca vojne. V Beogradu se je vk^učil tudi v odporniško gibanje, o čemer priča nešteto potrdil in drugih dokumentov. Po osvoboditvi Beograda je z še dvema delavcema izumil stroj za izdelavo podkovskih žeb^ev. Za to delo 90 bili proglašeni prvi trije udarniki in novatorji nove Jugoslavi- je ter dobili denarno nagrado v višini 10.000 takratnih dinarjev. Ko se je po osvoboditvi naš jubilant vrnil v svoj rojstni kraj, se je takoj vkjučil v obnovo porušenega Središča. Srečamo ga v odboru OF, zveze orcev, predvsem pa je svoje delovanje ^et usmeril v prizade- vanje članov „zelene bratovščine", posvetil se je vzgoji' mladih lovcev. Bil je tudi član okrajne skupščine Ptuj, obrtne zbornice v Ptuju ter sodeloval v raznih odborih in komisgah pri takratnih okrajnih forumih. Za njegovo delo gaje predsednik republflce Josip Broz Tito 25. no- vembra 1966 odlikoval z redom dela s srebrnim vencem. Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke. Motorna žaga mu je pretrgala nit življenja Kot blisk se je prejšnji četrtek raznesla po Pobrežju, Vidmu, Lancovi vasi in drugod tragična novica, po kateri je na dokjg nenavaden način izgubil življenje ANTON VINKO iz Pobrežja pri Vidmu, star kom^ 28 let. Umrl je v času, ko je poln življenja in poleta načrtoval svojo prihodnost in prihodnost svoje družine. Tone je tistega dne s težavo naprosil soseda Štefana Fridauerja, da bi mu z motorno žago razžagal nekaj drv. Komaj sta na dvorišču pričela z žaganjem, je po m^hni nepazljivosti obeh prišlo do nesreče, ki je terjala živ^enje. Tonetu je žaga v trenuflcu močno prerezala vrat na levi strani Slabo minuto po tem je mladi gospodar izdihnil ženi v naročju. Tudi takojšnja zdravniška pomoč bi bila brezuspešna. Rana na vratu je bila preveila, saj je bila prerezana glavna žila odvodnica. Ob obisku nam je žena Anica povedala, ki sicer ni mogla zadrževati solz, da sta pred dnevi kupila avtomobil. Mož pa je že imel vse urejeno ter bi ravno v četrtek, moral opraviti vozniški izpit B kategorge. Od vsega začetka, ko je pričela obratovati farma prašičev na Turnišču je bil tam zaposlen. Njegov delovodja Vlado nam je dejal, da je bil Tone zelo priden in sposoben delavec. Za vsako delo je z veseljem poprijel ter ga v redu opravil. Tone je zapustil hčerko Silvo, ki bo v kratkem dopolnila štiri leta starosti. Kot nam je njena mama povedala, se že zaveda, daje izgubila^ Anton Vinko očeta, saj je mamica dejala: „Mamica, ko bi si ata prerezal nogo, bi šel v bolnico in ne bi umrl. . ."! V tej družini je bilo že več hudih nesreč. Tone je izgubil očeta, ko mu je bilo nekaj več kot leto dni. Pred 14 dnevi sta doživela prometno nesrečo njegova mama in očim v Lancovi vasi, ko sta s konji prečkala cesto. V vprego je zape^al avtomobil. Oba sta se poškodovala. Enega konja pa so morali ustreliti, ker je imel po^codovane noge. Tudi njegova polsestra je bila poScodova- na v prometni nesreči. Toneta so pokopab na pokopa- lišču v Vidmu pri Ptuju. Številna udeležba na njegovi zadnji poti je nedvomno dokaz, da je bil med sovaščani in sodelavci priljub^en, da so ga imeli radi ter ga spoštovaU kot jrijatel^a in človeka. Naj mu bo zato ahka domača gruda pod vznožjem slikovitih vinorodnih Haloz. F. H. Čestitke slovenjevaškim gasilcem Poglejte, marsikdo nam očita, da smo ,,gasilske cajtnge", in to samo zato, ker toliko objavljamo o gasilcii. Toda nismo mi krivi, če so prav gasilci med najbolj aktivnimi družbenimi organizacijami na našem območju. V nedeljo so slavili gasilci iz Slovenje vasL Svojemu namenu so predali gasilski avtomobil, brez katerega je vsako gasilsko društvo paralizirano, pa tudi dom je olepšan, opremljal in ometaa To je torej vse. Ne izgleda veliko, kaj? Ce pa pomislite, da je bilo GD Slovenja vas ustanovljeno šele pred nekaj leti in da so v treh letih uspeli zgraditi nov gasilski dom, n^aviti gasilski avtomobil in vse to z lastnimi sredstvi, brez kakršnekoli pomoči širše družbene skupnosti, je to vse naravnost neverjetno. Na slavje v Slovenijji vasi so prišle gasilske desetine iz Bukove, Hajdoš, Gerečje vasi Ptuja, Hajdine,Prepolj ter cdo industrijsko gasilsko društvo iz Metalne. Po mimohodu ome- njenih desetin je poveljnik gasilske desetine iz Slovenje, vasi, Jakob Skaza predal predsedniku občinske gasilske zveze Janku Žnidariču poročio. Slavnostni oder 90 obsto- pili nosilci praporjev, za tem pa je povzel besedo predsednik GD Slovenja vas, Štefan Kurnik. V kratkem je orisal kratko a zelo plodno pot domačna društva ter se zahvalil vsem vaščanom in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji in dograditvi gasilskega doma ter nakupugasilsk^a avtomobila.Gasil-' cem in vaščanom je nato govoril še predsednik občindce gasilske zveze Janko Žnidarič, ter poudaril, da zaslužijo vso pohvalo, kajti vse to, kar imajo, so zgradili v izredno rekordnem času z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Nato je govoril in čestital v imenu družbenopolitičnili organizacij ptuj- ske občine Stanko Lepej, pred- sednik OK SZDL Ptuj, za njim pa še predsednik KS Hajdina, JožeVratič. Upravni odbor GD Slovenja vas je pripravil za pokrovitelje gasilskega avtomobila posebna priznanja, kijih je ob tej priložnosti podelil predsednik občinske gasilske zveze. Izmed dvajsetih pokrovitdjev je najbolj globoko segel v žep Jože Zupanič, zato so njega izbraU, da krsti avtomobil ta preria gasilskemu vozniku ključe Ta je po prevzemu avtomobil še preizkusil ter naredil z rgim častni krog po prireditvenem prostoru. Da je vse skupaj bilo še bolj svečano, je vklopil svetlobne in zvočne sgnale. Takole nekako je potekal uradni del slavja. Za tem so prišH na oder Dravski potepuhi ter z domačimi vižami naredili prijetno nedeljsko popoldne še lepše in prijetnejše. Zadišalo je po gibanicah, čevapčičh pa po vinu ... No ja, ni kaj, veselica in pol. M. OZMEC Pa še spominski posnetek botrov gasilsk^a avtomobila. Toliko jih je, da so avtomobil popolnoma zakrili. Foto: M. OZMEC tednik — Četrtek, 29. avgrusta 1974 stran 5 PTUJ V BIOGRADU Letos 500 otrok na letovanju Letos je okrog 500 morskega zraka in vode potrebnih otrok iz vseh predelov ptujske občine leto- valo v počitniškem domu občine Ptuj v Biogradu. Tudi letos se je izkazalo, da je bila pred leti v Ptuju na občini dobro pretehtana in izvedena zamisel o nakupu zemljišča in na njej obsto- ječ Ji objektov za počitniške na- mene. Vse to in še, kar je bilo pozneje dograjenega in urejenega, predstavlja danes osnovo za počit- niške možnosti otrok iz ptujske občine v Biogradu. Šolanje stanje doma resno spod- buja kljub letošnjim izboljšavam k potrebni obnovi oziroma vzdrže- vanju objektov, da bi ti obstojno in funkcionalno nanoteno služili na- menu in da bi bili še dalje Biogradu v dokaz ptujskih prizadevanj, da bi bilo tudi ptujsko letovišče enako skrbno vzdrževano kot so drugi letoviški objekti v tem kraju ob Jadranskem morju, koristnikom pa zagotovilo, da bo tudi za njimi letujoč im enako prijetno kot je sedaj letujoč im. O vsem tem še naj nekaj povedo upravnik doma in o svojih občutkih sedaj letujoči otroci iz 5. izmene od 10. do 20. avgusta 1974. Val ter Pliberšek, učitdj v Žetalah, letošnji upravnik doma v počitnicah 1974: „Letošnja 1. izmena je prispela 1. 7., 6. pa bo zapustila dom 30. 8. Letošnjih 500 otrok iz socialno zaostajajoči! družin na območju osnovnih šol v ptujski občini, od predšolcev do sr(xlnješolcev, je pre- živelo v izmenah po 10 lepih dni ob pogojih Počitniške skupnosti občine Ptuj, ki ima namen izkoriščati kapacitete doma izključno za leto- vanje otrok pod nadzorstvom peda- gogov in vodičev ter ob skrbi stalne počitniške uprave doma in v kuhinji zaposlenih. K ugodnostim počitnic v tem domu je potrebno prišteti že dopo- tovanje in vrnitev v Ptuj z avtobusi po skrajšanih cestah, po asfaltu, skozi lepe kraje čez Karlova- in Plitvice ter Zadar. V vrsti drugih Ugodnosti pa je prav gotovo plačilo 550 din za 10 dni po osebi, nadalje, da spijo vsi otroci in njihovo varstvo v sobah v 3 zgradbah, da je kopališče pri domu, da je oddaljen Biograd - center 10 minut, da se zdaj dobi vse za pripravo izdatne hrane in da je možno tudi organi- zirati krajše sprehode v okolico ter izlete na otok Pašman v KRAJ in druga naselja ter se tam pomuditi na kopanju. Upravniške posle opravlja uprav- nik Valter Pliberšek, bl^ajniške in druge posle pa blagajnik. V seda- njem primeru je to žena Zora. v kuhinji dela šefinja kuhii^e — kuharica in dve panočnici ter dve servirkL Z otroci je pedagoški vodja, sedaj Jože Ekart in 4 učiteljice ter vzgojiteljica, odvisno od števila otrok, ter medicinska sestra, za čiščenje in pranje sta zaposleni v času počitnic dve domačinkL Delo vseh je tako razdeljeno, da občutijo vsi skupaj z otroci, daje v hiši red in zadovoljstvo." ^ Kako se tukaj počutijo otroci, vam bodo sami najlepše povedali. JOŽICA IVANClC z Velikega Okiča, v 15. letu, osnovna šola Leskovec: „ffce Anton in mama Julijana sta med starši iz haloških družin, ki ne morejo z otroci na morje. Nas je 7 otrok. Med njimi sem jaz toliko srečna, da sem lahko za 10 dni v Biogradu. Z menoj je iz naše šole 8 deklic in 7 fantov. Moji sošolki Vida Zabred in Anica Bednički bosta, prav tako kot vsi drugi, odnesli od tod najlepše vtise in spomine. Nekateri tudi ,,diplomo", da so se naučili plavati, potapljati in z dna celo prinesti kamenček. Hvaležni smo vsem, ki so nam pripomogli, da nas prepeka tod sonce in da se lahko hladimo v prijetni morski vodi, da smo se mnogi medsebojno spoznali, saj so v tej 5. izmeni tudi otroci iz šol Kidričevo, Hajdina. Lovrenc, Gorišnica, Markovci in še 2 srednje- šolki iz Ptuja. To je prijetna družba v yodi, pri mizah in tudi na večernem kulturnem nastopu." SLAVKO INTIHAR, iz Gerečje vasi, sedaj v 4. razred na Hajdini: ,,Sam sem se prijavil za počitnice v Biogradu, seveda z odobritvijo staršev. Pisal sem jim že, da nam je Na plavalnem izpitu prejete diplome' zelo lepo in da se bom tukaj naučil plavati pri učitdju Jožetu Ekartu, ki je naš pedagoški vodja. Pisal sem tudi ravnatelju Janezu Pucku. Mno- go lepega bom lahko povedal v šoli in sem prepričan, da jih bo želelo drugo leto iz naše šole še več na počitnice v Biograd. Jaz sem tukaj prvič. Nekateri so bili že pred menoj in so letos zopet, da bi se bolj razvili in se potem tudi laže učili. Največ jih je iz družin, kjer manjka poleg denarja še mnogo drigega, kar potrebujejo otroci. K sreči po- skrbijo pri socialnem skrbstvu ptuj- ske občine dinarje tudi za njihove počitnice, starši pa jim dajo kak dinar, da imajo za lubenice, grozdje, sladoled in druge skromne želje, ko gremo na sprehod skozi Biograd mimo trga aU slaščičarne. Za izlet na Pašman bližnji otok, v kraj KRAJ, z motornim čolnom 20 minut, so prispevali nekateri otroci in učitelji toliko, da smo bili vsi tudi na otoku. Hitro nam mineva čas in kmalu bomo zopet izstopili v Ptuju iz avtobusa, ki nas bo popeljal skozi mnoge kraje po avtomobilov polnih cestah nazaj domov." MARINA ŠKRJANEC iz Zamu- šan 99, sedaj v 5. razred v Gorišnici: „Že 2 meseca pred odhodom z avtobusom Komunalnega podjetja Ptuj v Biograd, sem se tega zelo veselila, pa tudi tega, da bo z menoj 13 součencev iz naše šole ter učiteljica tovarišica Štefka. Mene je priporočila za počitnice na morju učiteljica Ivica Sorli in sem se ji že zahvalila. Bila sem že z mamo na morju v Izoli in Kopru, ko je delala mama v kuhinji. V sobi nas je 6 skoraj enako starih in se dobro, razumemo in smo že bile pohvaljene zaradi reda v sobi, nekatere pa smo že ,,diplomirale" v šoli plavanja v naši izmeni. Po dnevnem redu imamo dovolj časa za spanje in opoldnevni počitdc, za sprehode, za obede, zajtrke in večerje, za kopanje in tudi za kulturni program po večerji Vsak večer nastopi dri^a skupina pevcev; fantje se manj javljajo kot deklice, te pa nastopajo solo, po dve ali celo tri. Pevke iz Haloz nas presenečajo. Ob tq priložnosti slišimo tudi poučne in zabavne življenske in medvojne zgodbe. Vse doživetje prq)leta na- men, da bi nam bilo lepo." MIRAN LAZAR, iz Kidričevega, zdaj v 5. razred: „Že lani mi je rekla mama, da bom šel 19 74 jia morje. Sam sem se v šoh prijavil, plačala pa sta oče Anton, ki dela v TGA in mama Angela. Pisal sem jima že, da nam je prav lepo; vreme je ugodno, voda topla, v domu domače vzdušje, hrane dovolj. Nekaj dinarjev pora- bimo za lubenkre, grozdje, za hlajenje na izktu pa tudi sladoled. Vsako dopoldne imamo plavalne vaje. Nekaj jih že ima „diplomo" in znak delfina, drugi pa nadaljujejo z učenjem. Popoldne so izpiti: pla- vanje, potopitev in prinašanje peska ali kamenčkov z dna. S tem so izpolnjeni pogoji za „diplomo".. Okrog nas je nekaj letoviščarjev iz Ptuja, ki bivajo v Hišicah podjetij. Drugih letoviščarjev je polno okrog nas, jokavih otročičkov, nemirnih dečkov in opazujoč h deklet, z njimi pa staršev vseh starosti; tudj babice so zraven. Slišimo predvsem domačo govorico, nekaj tudi iz drugih rq)ublik, skoraj nič pa nemščine. Ti so bolj na Pašmanu. pa tudi na drugi strani Biograda. v avtokampu in dalje proti Zadru in Sibeniku. Zabavamo se na več načinov: s plavanjem, ležanjan, južinanjem. s šahom, z zbiranjem školjk itd. Nekateri radi sedijo v (Nadaljevanje na 6. strani) 6 stran tednik — Četrtek. 29. avgusta 1974 »Vojna« v Leskovcu Pomoč poškodovanim Predzadnjo nedelo so v okviru programa vaj civilne zaščite organi- zirali v I^dcovcu v Halozah praktične v^e enot in služb civilne zaščite, na kateri so sodelovale enote krajevnih skupnosti iz Leskov- ca, Vidma, Dolene, Podlehnika, Sel. Poleg tega pa še posebna gasilska četa iz Ptuja. Vsega je na vajah in v akcgah sodelovalo okrog 130 iyudi. To so predvsem ekipe, ki so izurjene za reševanje ljudi in imetja in ki bi se v primeru vojne res lahko hitro vk^ učile v reševanje ko gre največkrat za sekunde. Te ekipe so takoj po ,.zračnem napadu", ki so ga izvršila letala Aerokluba Ptuj, ko so iz letal „odvrgla" zažigaine bombe ter je bil zato Leskovec v trenutku ves v dimu in plamenih, stopile v akcgo ter poskrbela med drugim tudi za dekontamintacijo zem^išča. Takoj zatem pa so že stopile v akcijo ekipe prve pomoči, saj je bilo pri zračnem napadu ,,ranjenih" precej ^udi, ki jim je bilo treba nuditi prvo pomoč (glej sliko!) ter jih čimprej odpe^ati v bolnišnico v nada^njo oskrbo. Središče Leskovca je bilo seveda takoj vse v „plamenih". Tu pa so se izkazale posamezne gasilske čete, ki so, kar se da hitro, stopile v akcijo ter iz gorečih hiš reševale gudi, hkrati pa so že tudi zabrnele gasilne brizgalke. Iz gasilskih cevi je z močnim curkom brizgala voda po strehah hiš in tudi po cerkvenem zvoniku. Torej je bilo potrebno gasiti na več mestih hkrati. Vaja je bila prva v tem kraju je na splošno dobro uspela. Reševanje je bilo hitro ter strokovno dobro organizirano, kar je zagotovilo, da bi tudi v primeru, če bi šlo zares (kar pa si nihče ne želi!), ne bilo nič slabše. Velja še omeniti, da sije te vaje ogledalo kar precejšnje število ljudi, ki so ta dan prišli v kraj od bUzu in daleč. Po v^ah je bila potem v Leskovcu zabava s plesom. F. H. LETOS 500 OTROK NA LETOVANJU (Nadaljevanje s 5. strani) senci drugi se sončgo in mimogrede opazujejo plavalce ter motne čolne, kako drsijo po ravni, mirni modri gladini. Toliko za zdaj, več pa bom povedal doma, ko se bomo v sredo vrnili polni joda, okusa po soli in navdušenim nad vsem, kar smo lepega doživeli" MAJDA MAR, iz Formina, sedaj v 6. razred vGORlŠNICI: „Mama Marija naju je prijavila s sestrico za počitnice na morju v Biogradu, kjer sva sedaj prvič. Od trenutka dalje, ko sta nas sprejela 10. 8. tukaj upravnik in blagaj- ničarka doma Valter in Zora Pli- beršek, pa doslej, 4 dni pred koncem naše 5. izmene, nas je v domu vseh skupaj 90, šolarjev, vodstva in 2 zj^joslenih domačink. Dobro smo se privadili tudi našemu pedagoškemu vodji Jožetu Ekartu in njegovi ženi, vzgojiteljici Liziki bolniški sestri Anici Kos, učitelju- vodiču Ivanu Težaku in učiteljicam Mirandi, Vidi, Mariji in Štefki iz šol v občim, od koder so tudi učenci tukaj na letovanju. Kuharica Marica iz Oimoža in njeni pomočnici Bernarda in Majda ter servirki Jožica in Marija imajo za nas precej dela in so vse skupaj vesele, da smo zadovoljni z vsem, kar nam dobrega pripravijo iz mesa, testenin, riža in drug^a. Ri)e so nam vsem zelo tdcnile. Ce je komu premalo, lahko dobi dodatek. Naš program porabe časa in počitka je skrbno sestavljen in se ravnamo po njem veliki in mali" Tako kot imenovani bi vedeli odgovoriti na mnoga vprašanja še drugi otroci saj enako kot drugi doživljajo letošnje počitnice v Bio- gradu. Iz vseh njihovih opažanj, doživetij in vtisov pa je mogoče razbrati njihovo hvaležnost za vse, kar so jim prinesle letošnje počit- nice pa tudi ždjo, da bi bilo iz ptujske občine iz leta v leto več otrok, ki bodo 1 ahko rekli: ,.V Biogradu nam je bilo res lepo ih novo šolsko leto smo začdi veseli, voljni dela in učenja ter poslušnosti do vsega, kar slišimo privsakdanjem pouku." Tekst in slike: Jože VRABL ASFALT TUDI V ZABOVCIH Lahko bi rekli, da zadnje čase vaščani kar tdcmujego, skozi katero vas bo prq stekel asfalt. Vso pohvalo zaslužijo, saj gre večina denarja iz irjihovega Ko smo se pred kratkim namenili v Formin in Markovce, kjer nastaja nova hidro- elektrarna SD II, nas je pot zapeljala tudi skozi Zabovce. Pa skoraj nismo mogli verjeti svojin očem. Skozi vas Domačina: - Jože Vrabl med pogovorom z Vladom Korošcem: avtomobil bo sedaj lažje stdcel po asfaltu (v ozaiju). je bila čisto na sveže ^eljana asfaltna cesta. Hitro smo povprašali med ljudmi pa verjetno tega sploh ne bi bilo treba, kajti z nami je bil naš sodelavec Jože Vrabl. Zabovci so njegova rojstna vas, poznajo paga tako vsepovsod, tako da ni imd težav tudi pri mlajši generaciji kije verjetno sam še ne pozna. Takole, smo dejali, Jože Vrabl naj vprašuje, mi bomo pa zapisovali In res je bilo tako. Kaj kmalu nam je predstavil Vlada Korošca, predsednika 11-članskega gradbenega odbora. Tole nam je povedal: ,,Veste, pred dvema letoma smo začdi z akcijo zbiranja denarja za ta naš asfalt. Težko je bilo, a imeli smo in še im.amo trdno voljo, s katero smo prišli letos že tako daleč .daje skozi vas spdjan asfalt. Vsega skupaj menda 3,5 km. To so vsaj za nas ogromna sredstva, ki smo jih zbrali tako: poprečje na gospodinjstvo je okoli 350 starih tisočakov. Z vaščani smo se domenili da prispevajo kmetje 50 % od katastrskega dohodka, vsi zaposleni pa eno mesečno plačo. In pri 18 hišah v vasi smo letos zbrali toliko, da smo lahko začeli v začetku avgusta z deli Izvajalec vseh tehničnli del je bilo cestno podjetje Maribor, DE Ptuj. Bilo pa je vloženega tudi ogromno prostovolj- nega dela. Tako s strani vaščanov kot z odborniške strani. Pomislite samo, koliko dela smo imeli s pripravami in zbiranjem sredstev ter prepričevanjem ljudi Zato zaslužno prvi in dri^i vso pohvalo, zahvala pa gre tudi tajniku in predsedniku KS Markovcl Lahko bi naštel tudi nekaj posameznikov, ki so bili v odboru najbolj agilnl pa mislim, da je vsak prispeval po svoji moči in bi se lahko še kdo čutU užaljenega. Ne rečem, imeli smo tudi nekaj težav. Predvsem s prestavitvijo ograj, nekaj tudi pri določenih vaščanih glede zbiranja sredstev. Pa je že vse prešlo in sedaj smo veseU, da imamo asfalt." Da so v Zftoovcih zares pridni lahko povemo še to, da so v zadnjih treh letih speljali skozi vas vodovod, zgradili nov transfor- mator, kupili gasilski avtomobil in sedaj imajo skozi vas speljan že asfalt, tako, daje vse O. K. M. Ozmec^ SINDIKAT TGA OMOGOČIL KRVODAJALCEM IZLET Prejšnji petek je predsedstvo tovarniškega zbora sindikata tovarne glinice in aluminija ,30RIS KI- DRlC" iz Kidričevega razpravljalo o zborih delavcev, na katerih bodo sprejemali statute organizacij zdru- ženja dela. Seje delavskih svetov bodo sklicane do 11. septembra zbori delavcev pa se bodo pričdi od 18. septembra in bodo trajali do vključno 25. sept. 1974. Ob pripravah na 20-letnico obratovalna tovarne so sklenili podeliti jubilejne nagrade. Tovarniški zbor sindikata je odobril pomoč za organizacijo tridnevnega izleta krvodajalcev v Crikvenico. Izleta bo se udeležilo le 82 krvodajalcev, ker se jih več ni prijavilo. Cdotni stroški izleta bodo znašali 2,385.000 din (starih), od katerih bodo udeleženci prispevali 820.000 S din, ostanek v znesku 1,065.000 S din pa bo prispevala tovarniška sindikalna organizacija, ki meni, da je treba humano akcgo, kot je krvodajalstvo v cdoti podpreti in omogočiti krvodajalcem izlet. FRANCE MEŠKO. OBVESTILO IN VABILO ESPERANTISTOM, TEČAJNI- KOM IN PRIJATELJEM ES- PERANTA V nedeljo, 8. septembra 1.1. bomo organizirali izlet v Jeruzalem. Z vlakom se p d jemo do Ivanjkovec. Med potjo se bomo oglasili pri našem esperantskem prijatelju in vinogradniku Stamparju v Mihalov- cih. Vabljeni so tudi espaantisti iz drugih krajev. Morebitne interesente za izlet vabimo, da se oglasijo v ponedeljek, 2. septtanbra 1974 ob 19. uri v NARODNEM DOMU. Odbor esperantske sekcije tednik — Četrtek, 29. avgrusta 1974 stran 7 PROFESOR FRANJO VESEUCO: NOVA KNJIGA NAŠEGA ROJAKA (Nad a^e vanje) Ko je pisatdj bil ujet v decembru 1943, e je ta kobila po nekaj dnevSi poslovila s t^a sveta. Najprej ga je klicala z hrzanjem, potem s skopanjem s kopiti po zemlji in trganjem skorje z drevesa, ker se ni od nikoder oglasil, je skočila v globoko jano in se ubila, zvesta svojemu gospodarju. Kmalu po osvojitvi gradu Turjaka, v katerem so zajeli partizani 700 bdogardistov, so začdiNemci jesei>- skD ofenzivo. Po hribih okrog Ljubljane so goreli kresovi v čast oktobrske revolucge, proslava je bila v šoli pod Krimom v vasi Golo, ki sojo požgali že Italijani Kakor se je v Lenin- gradu rodila 1917. med grmenjem topov, tako so njeno zmago na slovenski zemlji prvi slavili parti- zanski topovi 1943. leta. , Z veliko premočjo so Nemci prodirali od (irosuj^ja in napadali s topovi tanki in letali položaje Ljubljanske in Levstikove brigade pri Krvavi peči S težkimi, krvavimi izgubami so se partizani v temi prebijali iz obkoHtve po sn^ in megli z ranjenci, ki so jih pomagali prenašati konji in mule. Pisatelj je razvrstil dogodke po kra|h Dolenjske; kakor v vojnem filmu zažive pred bralcem vaščani, )artizani, njihovi komandanti in comisarji. S pronicljivim peresom je začrtal značaje borcev, aktivistov pa tudi vernih nasprotnikov revolucije, ki je po neizprosni dialektiki sile in protisile končna zmagovalka. Natu- ralizem krute borbe je umetnik marsikje pokril s prozorno tančico smehljajoče se zm^e. Prav zabaven je .partizanski obisk belogardistične kmetije, kjer so moški zbežali ali se poskrili Pod vodstvom tovariša organizatorja ve- terinarja je prišla ekipa čez hrfce po gozdovih rano jutro s konji, z ugrabljenimi Nemci v Ribnici. Nji- hov zaščitnik je bil sneg, ki je nago sto padal in brisal sledove zasledovalcem Švabom. Ko so partizani pozdravili ,,Smrt fašizmu" so .pobožne" kmetke odzdravile: „V imenu Kristusa"! Prošnjo, da prodajo za konje sena za njih pa malico, so najprej zavrnile, nazadnje pa so se omehčale in prinesle vsega na mizo. Mlajša hči je ,,visokemu" veterinarskemu pomoč- niku za slovo naročila, naj se po vojni pri njej oglasi. Desetar je to vabilo razložil „kako se bodo iž te poroke rodili zanimivi beli otročiči, sami beli zajčki, ker sta oba svetla plavolasca." Številni, ob kapitulaciji Italije zaplenjeni konji in mule so bili že ožuljeni do kosti od samarjev, sedel, minometov in mitraljezov. Mnogi so obosdi, podkve so se jim odtrgale ali pa se jim zarastle v kopita. Ubogi štirinožni bolniki so med marši lepdli, začeli padati in z žalostnimi očmi so nemo prosili pomoči Zviti vet. pcmočnik ,,visoki , kije poznal na terenu takorekoč ,,vsako jamo in grabo ter vsakemu človeku videl v glavo", je zaslutil v trgovini padlega belogardista zalogo podkev, žebljev itd. Vdova-trgovka se je dolgo upirala in tajila, nazadnje pa ,,viso- kemu", ki ji je te podkve videl kar v glavi odprla skrivališče, češ naj jih raje dobgo partizanski konji nego nemški ali naši plašljivci, saj bodo itak izgubili vojno, ker so za rdeče že bogatini in tudi ti hudič boga- tin!" Na Travni Gori pri Ribnici so komoro, ki je z otovorjenimi konji in mulami čakala, da sledi Lev- stikovi brigadi v Gorski Kotar, nenadoma napadli Nemci in med ujetimi je bil tudi vete- rinar-organizator. Njega so slekli in sezull odvlekli k smrdci, da bi ga ustrelili Rešil se je, ko je ujeti divizijski bolničar zaklical po nem- ško: „Ne streljajte ga, to je doktor, zdravnik!" Nadaljevanje prihodnjič Delavska univerza SI. Bistrice nudi številne oblike izobraževanja Značilnosti sodobnega človeka v potrebi po kar najhitrejših oblikah pridobivanja potrebne izobrazbe, je zvdiko mero pozornosti prisluhnfla tudi Delavska univerza v Slov. Bistrici Prpravila je širok program izobraževanja za obdobje leta 1974/75, namenjen pa je odraslim kot t^idi mlaišim. ki iz različnih vzrokov svojega znanja niso uspeli dovolj izkoristiti ali si ga izpopol- niti Danes je težko najti organizacgo ah kolektiv, v katerem se ne bi na prvo mesto postav^ alo izpopol- rgevanje obstoječih kadrov in ždja po pridobivaiju novih. Pretekla leta je tudi Ddav^a univerza iz Slov. Bistrice redno spremljala potrebe po izobraževanju zaposlenih na območju občine, ki so v primerjavi z ostalimi v slovenskem merilu dokal vendar je odziv mnogo manjši od pričakovanj, za kar je razlog predvsem v premajhni zainteresira- nosti posameznkov za prkiobitev dopolnilne izobrazbe, večkrat pa so temu krive tudi kadrovske komisge v kolektivih, ki v nedovoljni meri ^odbujajo zapodene k dopolnil- nemu izobraževanju. V preteklem obdobju je bilo v bistriški občini največ zanimanja za izobraževanje v komericalni srednji šoli, ekonomski šoh, v kateri bodo tudi letos nadaljevali slušatelii, ki so v preteklem šolskem letu končali tretji letnik. V četrtem letniku ekonomske šole, ki deluje v okviru DU Slov. Bistrica bo tako po pričakovanju nadaljevalo študij 45 slušateljev. Kljub temu, da zanima- nje za dokončanje večerne osnovne šole med zaposlenimi v bistriški občini je, pa le to ne kaže prave slike potreb za pridobitev osnovno- galske izobrazbe. Odstotek zaposle- nih z nedokončano osnovno šolo je v posameznih delovnih koldctivih daleč pod slovenskim poprečjem in tudi potrebami, ki jih zahtevajo takšna delovna mesta. Delavska univerza iz Slov. Bistrice bo v šolskem letu 1974/75 nadaljevala šolanje v ekonomski srednji šoli, komercialni srednji šoli in osnovni šoli Glede na potrebe bodo organizirali tudi dri^ge oblike Izobraževanja v obliki šol, tečajev ali semi narjev. V ta namen je pred dnevi že izdala tudi obsežen program Izobraževanja za leto 1974 /75, v katerem so razen še omenjenih oblik izobraževanja vključene še organiziranje (po potrebi) poklicne administrativne šole, enoletne komercialne šole, tehniške šole strojne stroke, lesne stroke in delovodske šole strojne stroke. Razen šolskih oblik bodo organi- zirali tudi oblike družbenega izobraževanja, med njimi partijske politične šole A in B programa, sindikalno šolo za samoupravljavce, seminarje za vodstva ZKS, za novosprejete člane ZK, za vodstva sindikalnJi oiganizacij, za novo sprejete delavce, za vodstva in člane samoupravnii organov in uvajahii seminar za delegate. V okvir Izobraževanja občanov je DU vključila tudi številna preda- vanja, namenjena OOZK, politič- nem aktivu, DPM in dri^a Po potrebah, ki se bodo pokazale med šolskim letom bodo organizirali tudi oblike strokovnega izobraževanja, na primer tečaje v varstvu pri delu, za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, tečaje za skladiščnike, strojepisne tečaje, tečaje poslovne korespondence, knjigovodske tečaje in tečjge za čuvaje in vratarje in strokovna usposabljanja za določena delovna mesta. Mnogo je tudi oblik za splošno izobraževanje občanov, med njimi učenje tujih jezikov po najsodob- nejših metodah, teča| gospodarske ekonomike, krojenja in šN'anja, prometne vzgoje, kozmetike, izobra- ževanje kmetijskih proizv^alcev, šole za staiše in šole za življenje. Oblike izobraževanja v okviru Delavske univerze Slov. Bistrica pa s tem nis končane, saj je v okviru razpoložljivih predavatdjskih in drugih kadrov pripravljena organi- zirati tiste oblike, za katere se med večjim številom občanov pokaže posebno zanimanje. Viktor Horvat OBETA SE NAM BOGATA GLEDALIŠKA SEZONA Zopet se je začelo življenje na deskah gledališča v Ptuju. V petek 23. 8. so imeli gledališčniki prvo v^o za sezono 1974/75, ki bo, kot predvidevajo, zelo bogata. Prvo dek), ki ga bodo postavili na deske v tej sezoni bo Cankarjevo „POHUJSanje v dolini šent- FLORJANSKI". Kot gost ga bo režiral režiser Bojan Cebulg, ki bo v gledaliSco živ^enje našega mesta vnesel nov utrip, nekaj novega. Dolga leta je Bojan Čebu^ delal kot znani gledaliSci delavec v Jesenicah, sedaj pa je direktor lutkovnega gledališča v Mariboru. Znana je njegova režga ,,Snahe" in delo z mladimi člani kulturne skupine „Slava Klavora", s katerimi je pripravil „Samomorilca". Premiera POHUJŠANJA, ki bo dne 30. 9. 1974 v Mestnem gledališču Ptuj, bo obenem tudi zak^učna prireditev Drugih ptujskih kulturnih srečanj. Ptujsko amatersko gledahšče pa je tudi v dogovoru z RTV z režiserjem Janezom Drozgom, ki bi naj kot gost režiral Potrčevo delo „LACKO IN KREFLI". Tretjo predstavo v tej sezoni pa bi naj pripravil domač režiser (sam član društva). To bi naj bila kakšna lažja komedga. Dolga leta smo v Ptuju lahko spremjali režisersko delo Petra MALCA, ki je sedaj že v pokoju, vendar bo ob 40-letnici svojega dela pripravU Goethejevo IFIGENIJO NA TAVRIDI, ki jo prav za to priložnost prevjga profesor Janko Moder. Tako bomo ob novi postavitvi te drame dobili tudi nov prevod, ki bo verjetno prirejen za ta čas in prostor. Prav tako upajo, da bodo člani gledališke sekcge gimnazije „Dušan Kveder" pripravili tudi za letošnjo sezono kaj novega, saj je že šestletna tradicga dovo^ velJc porok, da upanje ne bo zaman. Že^o po delu v gledališču so ponovno izrazili udi dgaki ekonomdce srednje šole. Tudi pri podeželskih amaterskih odrih se obeta razgibana dejavnost, za katero skrbi režiser Marjan Kovač. Vrh bo ta dejavnost dosegla vsekakor na pomlad, ko bo v Ptuju občin^a revga amaterskih gledali- ških skupin, ki je že lani navdušila mnoge ne le iz gledaliških krogov. Ptujsko gledahšče, kot vidimo, bo vsekakor hiša, v kateri bodo gledališčniki pridno delali. Naše gledališča žejno mestno prebivalstvo pa bo vsekakor poskrbelo, da bo gledališče ob vsaki predstavi polno. MALCI JELEN POETOVlO 74 ZACETEK DELA SESTE IN OTVORITEV RAZSTAVE DEL PETE SLIKARSKE KOLONIJE V program prireditev ptujskih kulturnih srečanj spadata letos tudi ti dve prireditvi, ki iz leta v leto privabiata slovenske slikarje na Bori in njegovo okolico. Prvič smo dobili slikarje iz vse Slovence na Bori leta 1969, ob 1900-letnici mesta Ptuja. Iz leta v leto smo jih vabili v osrčje prelepih haloških gričev, letos šesto leto zapored pa smo privabili teh deset: iz Maribora Janeza Vidica, Toša Primožiča, Jožeta Polajnka, Lucija Panduija in Slavka Koresa; iz Ljub^ane Miha Maleša, Nikola Omerza in Ivana Seljaka; Karla Pečka iz Slovenj Gradca iz Tržiča pa Kamila Legata. Prejšnji četrtek so se vsi ti zbrah dcupaj z nekaterimi družbenopolitičnimi delavci na gradu Bori, kjer je domačin dr. Vladimir Bračič slovesno odprl šesto slikarsko kolonijo Poetovio '74. Zbranim je zaželel mnogo uspeha pri delu Franjo Gnilšek, dipl. inž., predsednik občindcega izvršnega sveta. Isti dan zvečer pa je dr. Vladimir Bračič odprl razstavo del, ki so jih ustvarili slikarji v lanski kolongi. Tam smo zasledili imena: Wili Uliig, Wilfried Tonner oba iz Regensburga, od Slovencev Janez Vidic, Lajči Pandur, Tošo Primožič, Ivan Kos, Karel Pečko, Štefan Galič, iz Zagreba pa Viktor Goričan in Nikola Vaško. 8 stran tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 Ob zgraditvi vodometa v Oplotnici pozabili na olcolje Nov vodomet v neurejenem okolju. Pred kratkim so v središču Oplotnice zgradili lep vodomet. To je rezultat večmesečnih razmišljanj, kako izkoristiti prazen prostor v osrčju krajevnega parka. Zgraditev vodometa je bila gotovo dobro zamišljena in uspešno izvedena akcija. Vodomet sedaj deluje. Ob težavah z vodo pa ,,oživi", če uspeš odpreti pipo. Vodomet pa semkaj ni prišd ravno ob pravem času, saj je ndcoč slovito urejeni park, ki vodometu nudi zavetišče, sedaj vse prej kot privlačnost tega kraja pod Pohor- jem. Kratek sprehod po poraščenih stezicah pripdje obiskovalca do spoznanja, da je bil nekoč počitek v tem parku pravi užitek, danes pa težava ob razmišljanju, kam bodo pravili vso nesnago, ki se iz dneva v dan zbira v pozabljenem drevesnem nasadu. Tudi romantično šumeča Oplotnica, potok, ki je sestavni del parka in okras kraja Oplotnice, je vse prej kot primer čistega pohorskega hudournika. V njem je mogoče najti ,,vzorce" sodobne civilizacije, odpadke iz, plastike, konzerve, smeti vseh v^t in še mnogo česa. Ob misli, da imajo krajevne skupnosti danes malo razpoložljivih sredstev, da bi lahko resneje posegale v preureditve svojih zdenih površin, pa je gotovo tukaj zadnji čas, da se nekaj ukrene. Mogoče ne bi bilo napak stopiti k mladinski organizaciji ali drugim krajanom v Oplotnici in sprejeti nalogo o prostovoljni delovni akciji pod motivom: Očistimo svoj kraj. V parku je tudi spomenik NOB, oboje pa je prav v središču Oplotnice, kamor prihajajo vsakodnevno ljudje iz oddaljenih krajev, med njimi tudi turisti, Ki so si pot skozi Oplotnico izbrali, da bi prišli v osrčje lep^a zelenec Pohorja. VH. Razstava I. SVETOVNA VOJNA - RAZVOJ JUGOSLOVANSKE- GA VPRAŠANJA V LJUDSKI IN ŠTUDUSKI KNJIŽNICI Ljudska in študgska knjižnica je ob šestdesetletnici ^omina na l svetovno vojno, ki je obenem mejnik od razpada Avstroogrske ter začetka skupne poti jugoslovanskih narodov, pripravila knjižno razstavo literature na to temo. Razstava je iz dveh delov in sicer literature o in ob i. svetovni vojni ter dela, ki govore o razvoju jugoslovanske misli, pa vse do poti prvega združenja v letu 1918. V 14 vitrinah si slede dela, ki z različnih vidikov obravnavajo to obdobje, od leposlovnih do znan- stvenih, od starejših do novejših, od knjig do časopisov. Razstava je odprta v prostorih študgskega oddelka nad pošto vsak dan, od 2. do 30. sept. 1974, od 7. do 19. ure in je namenjena vsem obiskovalcem. £• J • SLOV. BISTRICA 29. avgusta: it. barv. kriminalka ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA; 31. avgusta in 1. septembra: fraa barv. kriminalka SECILIJANSKI KLAN. LJUTOMER 2 9. avgusta: an. am. bar. filn DEMONI; 31. avgusta in 1. sep- tembra: an. bar. film ZADNJI DRAKULA PTUJ 29. avgusta: fr. bar. film DVOR- NE SPLETKE, ob 20. uri it. nem. bar. fflm TRIJE SUPERMANI V TOKIU; 30. avgusta: it. nem. bar. film TRIJE SUPERMANI V TO- KIU; 31. avgusta: am. bar. fibn PET DIVJIH. ,,Ali ste bili včeraj na ,,Fjgarovi svatbi"! ,,Ne, toda moj mož mu bo poslal brzojavne čestitke." „Rad bi par rokavic za ženo." ,,Katero številko, prosim? " „Ni važno! Saj jih bo itak zamenjala." Strahoten zločin v Lovniku pod Bočem ZAKONCA DEBELAK ŽRTVI 23-LETNEGA JOŽETA LOVRENČAKA, KI SI JE NA TO SODIL SAM Debelakova kmetija v Lovniku 11 pri Poljčanah je znana daleč naokrog pod Bočem in velja za eno največjih in premožnejših v bližnji okolici. V ponedeljek zjutraj je bila prizorišče velike tragedije. Gospo- dar, Janko Debelak (45) se je že okoli pete ure zjutraj odpravil k sestri v Rogaško. Tam je naložil na tovornjak nekaj ždeza. Sestri pa je povedal, da je imel v noči od sobote na nedeljo vlom v garažo ter da je zmanjkalo orodje in stvari večje vrednosti. Storilca je policija izsledila ter i^otovila, da gre za 23-letn^a Jožeta Lovrenčaka, skla- diščnega delavca iz Spodnjih Poljčan, ki je pri Dd^elakovih preživel otroštvo in tam pozneje ndcaj časa tudi delal. Janko Debelak je nato odpeljal proti domu, kjer je tovornjak z dvema pomočnikoma razložL Potem je šel v garažo po poviške za prikolico in ko je vstavljal zadnjega, je nenadoma počilo. Ura je bila okoli tri četrt na osem, ko seje Janko zgrudil, zadet v prsi z leve strani. Ustrelil ga je Jože Lovrencak, ki je baje čez noč pobegnil miličnlcom in se hotel tako maščevati. V rokah je držal puško in pištolo. Ko sta delavca videla, kaj je storil, sta začela bežati v hrib, tisti trenutek pa je že prišel h garažam oče Anton Debelak (72), ki nam je pozneje pripovedoval takole: „Dol sem priletel ves zbegan, ker sem slišal strel. Skočil sem k Janku, a je bil čisto miren. Takrat se je zadri name Lovrenčak: ,,Bežite, ustrelil bom!" Prestrašil sem se in skočil v garažo ter se zaprl. Takoj za mano pa je prihitela iz hiše tudi Slavica, in ko je videla ležati moža na tleh, seje sklonila k njemu ter mu še hotela pomagati. Lovrenčak pa se je zadri nanjo: ,,Beži, vidiš da imaš otroke, če ne te bom ustrelil!" Slavica se je za trenutek obrnila, kot da je že hotela od iti, a ji ljubezen do Jaiika tega ni dala. Sklonila se je nazaj k njemu ter odvrnfla Lovrenčaku: „Ce si nj^a, pa sedaj mene!" Takoj nato je počil strel. Slavica je padla, a ni bila smrtno zadeta, zato jo je Lovrenčak ustrelil še enkrat v glavo. Nekaj za tem sem stopil ven. , ka mi je dejal Lovrenčak, da mene ne bo ustrelil. Vse mi je razložil, kako je pobegnil policajem in kak) je že od štirih zjutraj čakal na Jarika, ,4a se mu maščuje". Rekd mi je, naj grem na policijo in povem, kaj je storil. Naj pošljejo policaje gor, on pa bo počakal tu in še kater^a ubil. Sedel sem v avto ter šel sporočit poljčanskim miličnikom, kaj se je zgodilo. Na kraj dogodka je priSo mnogo miličnikov. Bili so iz Poljčan, Šmaija, iz Rogaške, celo iz Slovenske Bistrice in Maribora so prišli. Lovrenčaka so obkolili iz vseh strani ter ga pozivali naj se preda. Tega pa ni hotel in mu je celo uspelo, da se je izmuznil iz obroča na hribu ter se zatekel do Kodričeve kleti. To je stara lesena hiša, v kateri je Lovrenčak preživel svojo otro- štvo. Zabarikadiral se je med debele lesene stene, a ko je viiel, da je položaj brezupen, sije staro vojaško puško postavil pod brado ter se ustrelil. V drami, ki je trajala vse tja do desete ure dopoldne, sta izgubila življenje Janko in Slavica Debelak, oče in mati štirih dekUc. Janica ima 14 let, Jožica enajst, Slavica šest, mala Matejka pa šele enajst mesecev. Na domačiji sta ostala le še Helena (71) in Anton Debelak, ki kmetije ne bosta mogla več voditi. Otroke imajo na skrbi sorodniki, skrb za kmetgo in za skoraj 60 ha zemlje pa je prevelika, da bi jo mogla voditi sama. Ko smo se v torek zopet oglasili na Debelakovi domačgi, je bila na dvorišču gruča ljudi, ki tako kot ostali ne bodo razumeli, zakaj sta v hiši dve sveži krsti, obkroženi s svežim cvetjem in ogromnim številom vencev. Nazaj greae smo zavili še v Spodnje Poljčane 64, kjer je doma Jože Lovrenčak, storilec krutega dejanja. Oče in mati sta nemo zrla v nas, icot da bi hotela reči: saj nisva midva kriva. V beli krsti je ležal Jože, ki si je po strahotnem zločinu sodil sam. b njem sta plamteli le dve sveči in le en sam venec je bil na njegovem vznožju. Na njem je pisalo: Ljubemu sinu Jožeku v slovo ata in mama _ M. Ozmec Družina Debelak: Nikoli več ne bodo sedli takole brezbrižno na hrib za hišo. Nikoli več ne bo materin^a objema, niti očetovega stiska, ostale bodo le še fotografije. . . xednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 stran 9 Dominik GLVŠIČ SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE 33 Nisem prenesel hudega, grozljivega vzduga. Zmuznil sem se iz obroča gestapovcev in stopil daleč v ozadje. Prisluhnil pa sem vprašanjem krvnikov ter izpovedi Satlerja in Klepača. Zazdelo se mi je, da so gestapovci uprizorili strašno igro, da bi ustrahovali množice, da nista niti Satler, še manj paKlepač bila kriva dejanj, ki so jih obem očitali. Eden od policistov je vzel iz svoje aktovke staro zarjavelo „browning" pištolo, jo pomolil pred oba, obdolžena, se obrnil h Klepaču in dejal: „Tole ste vi prodali Satletju!" Klepač je odločno zanikal, češ da ni nikoli posedoval nobenega orožja in še pristavil: „Ce kaj takega trdi Satler, laže!" „Potem ste mu jo pa podarili", je zabrusil nazaj policist. Klepač je odgovoril nekako takole: ,,Bodite no pametni, saj nisem šolar, da bi kaj takega na cesti pobral in s tem barantal. Prepričajte se na sreskem načelstvu, če me imajo zapisanega, da posedujem orožje. Cemu bi ga le imel!" Policist se je obrnil k Satlerju češ: „Kaj pravite vi na to? Kdo laže? Dejah ste, da vam je pištolo prodal Klepač? " • „Tega nisem nikoli izjavil! Iz tega klumpa, ki ga kažete, nisem nikoli niti v rokah imel. Povedal sem vam, da sem imel le službeno orožje, kadar sem nastopal kot davčni izvrševalec po vaseh ptujskega okraja. Vedno pa sem ga po opravljenem delu vrnil vodstvu pisarne." „Kakšno znamko je imela vaša službena pištola? " - je vprašal gestapovec. Vladimir Satler seje zagovarjal: „Pištolaje bila iz kragujevačke tovarne in nova, znamke „Gasser". Gestapovec je nato dejal, da njun zagovor ne drži, ker imajo zbrane trdne dokaze o njuni krivdi. PoudarUje, da Nemci vedo, kako Spodnještajerci zbirajo orožje, ki so ga najprej odvrgli. Za tem so oba osum^enca odvedli nazaj v celico, kjer pa nista ostala dolgo, kajti čez dva dni so ju odpeljali v Ce^e. Bilo je 4. septembra 1941, kjer so ju še isti dan ustrelili med desetimi talci. Satler še ni dopolnil 27 let, Klepač pa 43. Oba sta med Ptujčani uživala ugled. Vlado Satler kot prikupen in sposoben uradnik, Tomaž Klepač pa kot dober in pošten torbarski mojster. Satler je zaključil z maturo šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru. Ker ni imel dovo^ sredstev za študij na univerzi, je zaprosil za službo na davčni upravi v Ptuju. Še prej je odslužil kot pilot vojaški rok pri avijacgi. To je bilo leta 1935-1936. Njegovi starši so živeU v Mariboru. Bil je njihov edinec. Pred smrtjo je iztihotapil iz zapora poslovilno pismo svoji materi, napisano na ovoj pralnega praška „ženska hvala", ki glasi: Mamica! Morda si, mordatK)š izvedela, da sem mrtev. Bodi hrabra, kot sem luaber jaz v teh trenutkih. Bodi hladnokrvna in se zavedaj, da nisi edina, ki je izgubila to kar ji je najdražje. Milijoni so mater na svetu, ki kličejo po svojih sinovih. Umrl sem kot mož in to n^ Ti bo v ponos. Ne morem Ti vsega pisati, kar bi hotel, vedi pa eno: ni mi žal, da umrem. Kajti prihaja čas, ko bo težko biti človek in ko bo kri klicala kri. Oprosti mi vse kar sem Ti hudega naredil, če sem Te žalil ali karkoli. Živi v spominu na mene. Kmalu se vidiva ako postoji posmrtno življenje v katero v zadnjih trenutkih zaupam in verujem. Tvoj Vlado Morda je mladi ateist Vlado Satler napisal zadnje besede v svojem, pismu, da bi mater potolažil! Morda pa gaje smrtna stiska privedla k novemu upanju v posmrtno življenje. Se dolgo potem, ko smo na lepakih o ustrelitvi talcev 4. septem.bra 1941 v Ce^u, ugledali imeni Klepača in Satlerja iz Ptuja, nisem mogel pozabiti te strašne resnice. Prepričan sem bil, da sta morala umreti le zato, da bi z njuno smrtjo ustrahovali prebivalce ptujskega okraja; da bi jih odvrnili od misli na upor. Zasledovali pa so še drug smoter. Menili so, da bodo prebivalci iz strahu odslej vse orožje, ki ga bodo kje našli, prinesli Nemcem v roke. Smrt Klepača in Satlerja pa je med prebivalci rodila drugačne sadove, kakor so jih želeli Nemci. Sovraštvo do okupatorja se je poglobilo, uporniški duh pa je naraščal. Spoznal pa sem še, daje nemško nasi|e ogorčilo celo nekatere predvojne hitlerjevce v Ptuju. Tako mi je zobotehnik Reich kmalu po ustrelitvi Satlerja in Klepača dejal, ko me je na cesti srečal: „Ce bodo naši nadaljevali, kakor so začeU pri teh dveh, smo že zapečateni." Dalj^prihodnjič „Dober dan. Včeraj sem prečala tvojega moža, pa me ni videl." „Vem, mi je povedal." ,,Pomishte. ponoči sem sanjal, da^ sem snubil najlepše dekle v našem mestu!" „Ah, res? Pa s^m privolila? " vpisovanje učencev v glasbeno solo ptuj za šolsko leto 1974/75 Vpisovanje učencev v Glasbeno šolo Ptuj bo 2., 3. in 4. septembra od 9. do 11. ure in od 15. ~do 17. ure v pro- storih glasbene šole. Poučevali bomo naslednje instrumente: violino, kontrabas, klavir, trobento, rog, pozavno, kla- rinet, flavto, blokflavto in nauk o glasbi. Predšolske otroke od 5. leta dalje sprejmemo v glas- beni vrtec, učence 1. in 2. razreda osnovnih šol v pri- pravnico z blokflavto. Ravnateljstvo ELEKTRO MARIBOR, enota Ptuj obvešča prebivalce naselij Cvetkovci, Trgovišče, Velika Nedelja in druge, da je novozgrajena jamborska transformatorska postaja v Trgovgču pri gasilskem domu pod napetostjo. Plezanje po jamboru in približanje delom pod napetostjo je nevarno za življenje. 10 stran tednik — Četrtek, 29. avgusta 197^ DOTACIJE SAMO NA KONKRETNE PROGRAME Dotacje 90 bile vsa leta nazaj pereč problem za vsa društva in organizacge, ki nimajo lastnih sredstev in ki rabgo denar za uresničevanje svojih programov. Čeprav se v mnogih organizacgah in društvih odpovedujejo marsičemu, je k^ub vsemu potrebnega nekaj denarja. Do letos so društva in organizacge v KS Kidričevo (pa tudi izven rqe) dobivala dotacije od. delovnega kolektiva TGA in čeprav so n^večkrat bile precej nižje od zaprošenih zneskov, je nekako šlo. Letos pa je celotna zadeva drugačna, ker je v oblikovanju dclada skupne porabe z zakonom uvedena novost, da se sklad skupne porabe formira z zaključnim računom in se lahko v tekočem letu uporab^ajo le tolikšna sredstva, kolikšna so formirana z zaključnim računom za preteklo leto, kar pomeni, da se iz sklada lahko trosi le toliko, kolikor je v njem. S sprejemom ..sindikalne liste" v samoupravni sporazum gredo dolo- čene vrste izdatkov, ki so uvedeni s to listo, v breme sklada skupne porabe, kot so na primer jubilejne nagrade s prispevki, odpravnina s prispevki, povračilo za potne (prevozne stroške) in podobno. V TGA pa gre letos v breme tudi precejšen del stroškov aluminiade 74 ter proslave 201etnice obratova- nja tovarne. Skratica vrsta stroškov, ki bremengo dclad skupne porabe, je onemogočila, da bi ile dotacije višje od prejšnjih let - nasprotno sredstva so precej nižja zaradi česar marsikdo ne bo dobil zaprošenega zneska ali pa celo sploh nič dotacije za delovanje organizacije ali društva. Vlog za dotacge je namreč vseh dcupaj bilo za nad milgon din, česar pa prav gotovo ni moč realizirati ob mnogih drugih izdatkih in stroških in sklada skupne porabe. Svet za samoupravljanje, življenjska vpraša- nja delavcev in obveščanje je glede na to odločil, da bo dodelil dotacije osnovnim šolam, nad katerimi ima patronat in osnovni organizacigi sindikata podje^a za potrebe sindikalne organizacije in godbe s pogojem, da letos ta poskrbi za najnujnejše potrebe društev in organizacij na področju Kidričeve- ga. Tako bi naj dobila OŠ Kidričevo 9.300 din, OS Žetale 24.000 din, OS Leskovec 24.000 din sindikalna, organizacija ovame 369.700 din in godba na pihala 103.000 dinarjev. Sindikalna organizacg a tovarne naj dobi še za funkcionalne izdatke 94.700 din, za kulturno prosvetno dejavnost 30.000 din, za rekreacijo članstva 110.(X)0 din, za politične manifestacije in proslave 30.000 din, za medsebojna srečanja sindikalnih organizacg 30.000 din ter za spominska darila upokojen- cem 75.000 dinarjev. Sindikalna organizacg a pa je odgovorna za družbeno politično delo ter športno in kuhumo dejavnost, ki ga naj financira glede na konkretne programe dela posameznih društev. FRANCE MEŠKO OBVEŠČA CENJENE POTROŠNIKE GOSPODINJ- SKEGA PLINA, DA NA ZELJO VECINE POTROŠ- NIKOV PO LAZJI in DOSTOPNEJŠI PRESKRBI Z GOSPODINJSKIM PLINOM, UVAJA OD 1.9.1974 dalje nov čas prodaje pli- na In sicer: vsak delavnik, razen sobote od 14. do 16. ure ob sobotah od 12. do 14. ure. z NOVIM Časom za prodajo plina bo ZNATNO OLAJSAN NAKUP ZAPOSLENIM, KER JIM NE BO TREBA NABAVLJATI PLINA MED DELOVNIM CASOM. Kosa mu je kljub hudi vročini hitro rezala Nedavno tega smo se mudili v Gorci pri Podlehniku, kjer smo sredi vročega opoMneva zagledali v strmi rebri moža z motorno kosilnico znamke BCS. Trenutek zatem smo z njim izmenjali nekaj stavkov ter ga naposled še fotografirali. To je bU Mirko LOZINŠEK, ki ima manjšo kmetgo v Podlehniku. Njegova kmetga meri vsega 2,8 hektarjev zemfie. Ta zem^a pa rnu še zdaleč ne daje dovolj kruha, da bi lahko preživljal sebe in svojo družino. Zato si služi svoj večji kos kruha v tovarni glinice in alumingav Kidričevem. Tisti dan je delal v nočni izmeni. V jutro je malce spal, opoldne kosil, zvečer pa, kot nam je dejal, bo zopet šel počhrat vsaj tri, štiri ure, da bo tako prišel na delo spočit in svež. Nas je seveda zanimalo, če je kosihiica, ki je bila videti še čisto nova, njegova. Pritrdil je ter povedal, da je zanjo odšel kar 17.500 dinarjev. Zanjo je kar da^ časa hranil denar. Brez nje bi si dandanes res ne mogel kaj dosti pomagati na svoji kmetiji, še posebej, ker koscev ni več. Videli"smo, da mu je ,Jcosa" kljub vročini in strmini hitro rezala in ko smo se čez dobre pol ure po isti poti vračali, je bila senožet, ki se je del vidi tudi na sliki, že pokošena, kosca pa tudi ni bilo nikjer več. Kmetijska mehanizacija si torej tudi v Haloze vztrajno utira pot, kajti brez strojev, ki kmetom olajšajo delo, si kmetovanja ne moremo več zamisliti. F.B. Vojna in zločini (Odlomki iz spominov Ptujčana.) (33) Naslednje jutro so nas zopet pognali na beli dan na dvorišče. ,,Rekreacija" je bila podobna oni iz prejšnjega dne. Ko so nas nagnali nazaj v klet, so prvič povedali nekaj, kar je bilo podobno pogovoru med ljudmi. Napovedali so, da bodo dovolili nekaterim sprejeti hrano, če bi kdo od domačih kaj prinesel. Priložnost je takoj izkoristil tovariš A. in poprosil, naj mu žena, kije menda stanovala nekje blizu, prinese nekaj za pod zob. O stali smo molčali. In res, že isto opoldne je mojster prejel prvo kosilo. . . Ko je odkril lončke, je prijetno zadišalo po domači kuhinji. Pogledal je naokoli po zaporniški čumnati in dejal: „Premalo je, da bi vam vsem ponudil, z enim, ki je naj"bolj potreben, bi podelil." Seveda se ni nihče javil. Ko sogestapovski čuvaji čez kako uro prišli pogledat in so pobrali prazne lončke, so nam ostalim ponudili praznega čaja. Dan je potekal, kakor običajno. Presenetilo nas je in prizadelo, ko so nepričakovano odvedli tovariša Janka. Nehote smo vsi pomislili na najhujše. In tako se je primerilo zopet nekajparadoksn^a. Ko smo zaslišali iz sosednje celice - samice njegovo glasno stokajoče trpljenje, nam je bilo to v tolažbo, ker je bil v ton dokaz, da še živi. Naslednje opoldne so prinesli še nekaterim tovarišem kosilo. Večina pa je še vedno morala ostati pri zaporniški oskrbi Nihče v zaporu ni vedel, ali so obvestili svojce, kje smo in kako. Žena ni mogla od doma, ker so se še isto noč po moji aretaciji gestapovci naselili v ordinaciji in čakalnici in ni mogla majhnega sinčka pustiti samega. Tako ni mogla kaj več poizvedovati za mano. Običajni prijatelji, ki so sicer pogosto prihajali k nam na obiske, so bili preplašeni in niso upali k hiši Sam takoj nisem hotel ničesar ukreniti. A že naslednji dan so tudi meni prinesli kosilo iz prijateljske narodne go stilnice. RAZKRINKANI NACRTI Prihodnjega dne se je pripetil zanimiv dogodek. Mojster A., ki je ležal na enem koncu pograda ob steni, je bil ves čas videti zelo zamišljen in se še vedno ni vključil v sicer zelo skope pogovore. Začudil sem se, ko je nenadoma prisedel k meni in prosil za zaupni pogovor. Začd je šepetaje in brez ovinkov. Povedal mi je, da je že dalje časa pristaš komunizma Menil je, da to gotovo morajo vedeti tudi gestapovci, ki da so opravili podrobno hišno preiskavo in so pri tem neizbežno našli tudi dokaze za to. Potožil je, da se mu zdi čudno in nerazumljivo, kako je mogoče, da z ,,zaveznikom" - tako seje izrazil - ravnajo na tak način. Napovedal je, da namerava protestirati v tem smislu, ako bi se maltretacge še ponovile. Želel je izvedeti moje mnenje. Spravil me je v zadrgo. . . Obrazložil sem mu, da je situacija trenutno ngasna, da pa vse kaže tako, da je bolje prq3ustiti pobude sovražniku in le na njih ukrepe prevklno in primerno reagirati in nič samega sebe po nepotrebnem razkrinkavati. Zddo se mi je, da tovariš A. ni bil zadovoljen z mojim odgovorom. Pa tudi na druge se ni obrnil po nasvet. . . Že prihodnjo noč se mu je ponudila prilika, da se je razkril. V pozni noči je v našo celico prihrumela skupina pijanih gestapovcev. Po starem zgledu so se spravili na nas. Pijanci se radi pretq)ajo, zgolj iz objestne zabave so se zdivjali nad nami. Ze po prvem udarcu jim je besen zabrusil v obraz, da je tako početje z njim nedopustno in nerazumljivo spričo dejstva, da je on komunist in torej zaveznik,. . Priskočil je vodilni, ga oklofutal in zaključil: ,,Du gottverfluchtff Moskowiter". Dalje prihodrgič. tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 stran 11 PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA Novo šolsko leto prinaša staršem in šolarjem radost in vzhičenje, zraven pa tudi skrbi zaradi odgovornosti, ki jih šole naprtijo družini in šolarjem. Otrok je srečen, ker bo v novem šolskem letu hodU v starejši razred in se ponovno našel s svojimi prijatelji in profesorji, da tudi z igimi izmenja svoje bogate vtise z letovanja Za starše pa novo šolsko leto pomeni izvršitev obvez- nosti do šolarja in šole. Glavna skrb in obveznost staršev v novem šolskem letuje, da priskrbijo knjige in šolski pribor za otroka - kolikor to obveznost ne prevzame občina ali kakšna socialna ustanova V primeru, da so starši dolžni priskrbeti otroku krgige in vse ostalo, kar potrebuje za šolo, morajo to narediti korektno in pravočasno, tako da bi se otrok znašel v šoli in z uspehom sledil pouku, da se solidno uči in napreduje. Nepedagoško se obnašajo tisti starši, ki v začetku šolskega leta zagrenijo veselje šolarju z negodo- vanjem ,/da nimajo denarja za nabavo njegov Ji knjig" - ali, ^a jih bo dijak materialno uniči z nabavo dragih knjig" itd. Se slabše je, če neskrbni starši rečgo dijaku ,,zakaj naj trosimo denar za tvoje knjige, ko pa nikoli ne boš postal ne dober šolar ne pravi človek. Len si, nedelavea •. ■" Takšne in podobne kritike prizadenejo otroka, ker izgubi zaupanje v sebe in starše, opazijo, da so bolj srečni tisti dijaki, katerim starši radi kupijo knjige za šolo, da so ti otroci bolj srečni v šoli in prepričani, da so doma uvdjavljeni, da jih razumejo in jih imajo radi kot šolarje. Narobe delajo tudi tisti starši, ki ob kupovanju karajo šolarja in mu pretijo ,,če tega leta ne bo sprav dober ali odličen, se drMgo leto sploh ne nadejaj, da ti bomo kupili knjige". Najslabše pa ravnajo staiši, ki cdo dovolijo, da otrok piosi ah celo zajoče, da se oni ,.usmilijo" in mu končno nabavijo knjige in ostalo, kar potrebujejo za šolo. Res, je, da so šolske knjige drage, toda skrbni starši in z malimi osebnimi dohodki vedo, da so dolžni svojemu otroku priskrbeti knjige in ostali pribor na začetku leta, ali prej, da se lahko otroci veselijo slabi staršev, imajo bolj radi njih, šolo, znanost in svoje knjige. Potrebno je, da starši pri nakupu knjig in vsega ostalega povedo, daje to zelo dr^go, toda ne kot negodovanje, temveč tako,da otrok spozna, koliko žrtvujejo starši zanj, da se dobro uči, pazi na knjige in da v času šolanja postane neiega dne srečen in koristen član družbe. Razen nakupa knjig, morajo starši priskrbeti doma za šolarja primeren svetel delovni kotiček, kjer se bo lahko v miru učil in s požrtvovanim delom dosegel dobre razultate v šoli. Na začetku leta je potrebno, da starši doma večkrat govorijo šolarjem o šoli, njegovih tovariš h, predavateljih, o pouku, o uspehu in morebitnem neuspehu, o manjših krizah, ki spremljajo šolarje in podobno. Razen razgovorov z dijakom doma mu morajo starši nuditi nasvete, pomoč, ga bodriti, da vztraja pri delu. Živi, pozitivni primer zanimanja staršev za knjigo bo vplival na šolarja, ki bo sledil staišan, ki se vzporedno kulturno, strokovno in socialno+iuma no vzdi- gujejo. Na začetku šolskega leta morap starši določiti režim igegovega življenja; čas učenja, prosti čas, sodelovanje doma itd. Režrn je potrebno dosledno izvajati in vplivati na šolarja, da sprejme in učvrsti delovne navade, ki so pogoj solkinega učenja in uspdia doma, v šoli in v življenju. S šolarjem je potrebno doma starševsko in prijateljsko čimveč kontaktirati, ga razumeti in priprav- ljeno se srečati z rgegovimi upravičenimi zahtevami Starši mo- rajo zelo aktivno in angažirano sodelovati s šolo, se vključevati v organe in komisge šole v pogledu sodelovanja doma in šole. Ce bo imel šolar težave in probleme pri učenju, morajo starši z mnogo prijatdjskega zaupanja govoriti z otrokom in skupno najti najboljšo rešitev, da opravijo težave in napake. V težjih primerih se morajo starši obrniti tudi na šolo, oz. na predavatelja, ki da nasvet in pomoč. Seveda morajo imeti starši veliko zaupanje in spoštovanje do šole. S predavatdji morajo vzpostaviti kon- takt iskrenosti, zaupanja, spošto- vanja in sodelovanja. Samo gole zapovedi, stroge kritike, prepovedi in kazni ne bodo prinesle staršem te^a, da bi že od začetka rešili vse probleme svojega otroka v šoli, doma in v družbi Potrebno je, da starši v aktivnem sodelovanju s šolo v cdoti izvršujejo svoje obveznosti do šolarja. ,JCadar se zjutraj obrijem z novo britvico, se počutim ves dan svežega in prerojenega in najmanj za deset let mlajšega, pravi mož ženi. „0h, Jože, ah se ne bi poskusil obriti včasih zvečer? " »Verjemi mi, alkohol pgem le iz razočaranja." „In zakaj si tako razočaran? " „Ker je tako drag!" „Kakšna pa je pravzaprav tvoja novaprgateljica? " ,,Strašno varčna." „A tako? " „Pomisli, ima celo druge moške, samo da bi svojega štedila.' OSNOVNA ŠOLA „FRANC BELŠAK", GORIŠNICA RAZPISUJE PROSTA MESTA: - delavca za podaljšano bivanje (2 mesti - P, PRU ali U ali vzgojitelj) - Kuhinjsko pomočnico (polkvalificirana ali z daljšo prakso v kuhinji) Razpis velja do 2. septembra 1974. KEMIČNA CISTILNICA MARIBOR, obvešča občane Ptuja in okolice, da bo 2. septembra odprla poslovalnico za zbiranje vseh vrst oblačil, preprog in drugega tekstilnega bigga za kemično čiščenje v Ptuju,Trstertjakova uL 3. Stranke, ki bodo oddale oblačila na dan otvoritve, bodo deležne 10% popusta. Delovni čas poslovalnice bo od 8. do 12. ure in 16. do 18.30 ure. komunalno podjetje ptuj, *^ Žnidaričevo nabrežje št. 3, razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev počitniškega doma v Va- raždinskih toplicah. Izklicna cena je 600.000,00 (šeststo tisoč) ND Licitacija bo 10. septembra 1974 ob 8. uri za družbeni sektor v upravi podjetja. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne osebe. Ker zgradba stoji na zemlji SLP, ki jo upravlja bolnica za revmatične bolezni Varaždinske toplice, ima ta prednost pri nakupu. Podrobnejše informacije dobijo interesenti do licita- cije v upravi podjetja — računovodstvo. Udeleženci mo- rajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo 10 odst. od izklicne cene, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ GLASBENA ŠOLA ORMOŽ ' RAZPISUJE vpis učencev za šolsko leto 1974/75. Vpis v Ormožu bo v torek, 3. septembra 1974 dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 13. do 17. ure v prostorih Glasbene šole; v podr. oddelku Središče pa dne 4. septembra 1974 od 13. do 16. ure v Osnovni šoli Središče. Prijaviti se morajo tudi dosedanji učenci. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA PRI VZGOJNO VARSTVENEM ZAVODU PTUJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO VARUHINJE OTROK. Pogoji: končana osemletka, starost nad 18 let, veselje do dela z otroki. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje naslovite na Vzgojno varstveni zavod Ptuj, Potrčeva 9 a........ 12 stran TEDNIK — ČETRTEK, 29. avgusta 1974 DR. FRAN BRUMEN: Obolenja vegetativnega področja 5. nadaljevanje in konec Tudi DOBA ŽENSKEGA KLI- MAKTERIJA obiluje na psihove- getativni simptomatiki, ki- je lepo zaokroženo karakterizirana po zna- čilnih znakih dobro poznanega valovanja, oznojitvenih izbruhov, nenormalnih občutnih senzacij v koži, z napadi splošnega nerazpo- loženja in razdražljivosti. Meno- pauza - prenehanje mesečnega perila ali mena - nastopa običajno v največ primerih okrog 50. leta starosti. Toda že 6 do 7 let pred tem časom začne funkcija jajčnikov pešati in s tem se pojavijo prve težave začetne mene. Šele 5 d.o 6 let po končanih mendstruacgah nastopi popolno umirjenje hormalnih vpli- vov. Vsi v ta sindrom spadajoči simptomi, vključno s težavami v medeničnem predelu, dokazujejo, koliko bolj so pri ženskah med seboj povezane generativne in vegetativne funkcije. POGLAVJE NEUROVEGE- TATIVNIH MOTENJ JE V ME- DECINI MED NAJ- OBSEŽNEJŠIMI. Obenem pa je tudi med najkonfuznejšimi, ker nam manjka objektivnih simptomov. Po- vsod in vselej sta ANAMNEZA (prikaz nastanka težav) in osebni občutki NAJOSNOVNEJŠE VO- DILO pri razpoznavanju bolezni - toda nikdar in nikjer tako zdo, kot v lupini teh obolenj. V tem dejstvu pa tiči MOŽNOST VELIKIH NA- PAK, ker so prikazovanja strogo individualna in cesto lahko tudi tendenciozna. Pri razpoznavanju tdi obolenj STA VAŽNI DVE STVARI dalje časa in dobro poznati bolnika ter rgegovo okolje in imeti dovolj časa za podrobnejši pomenek s prizadetim. Zato je prav, da ob koncu še enkrat omejimo nekatere osnovne smernice v razpoznavnem ugotav- ljanju obolenja. Posebno previdni, moramo biti pri težavah, ki zadevajo SRCE IN KRVNOOBTOCNI SI- STEM. Funkcionalne živčne motnje nastajajo na tem področju povečini v 2. in 3. deceniju življenja, tedaj med 10. do 14. letom starosti. Pri podobnih težavah onstran 40. leta moramo biti že zelo previdni, ker imamo v tej dobi lahko opravka s poapnitvenimi, artffioskleroličnimi s-premembami, ki spravgo diagnozo in tarapijo v popolnoma drugačen tok. Pri takoimenovani hipertonidisre- gulaciji zvišanega krvn^a tlaka preide kasneje le kakih 20 % v bolezen habitualnega zvišanega krvnega pritisk^. Večji del teh težav se z leti in dozorevanjem umiri in ustali v mejah normalnih vrednosti. Pri v Relativno labilnem individuu so konci okončin navadno manj prekrvljeni in hladni ter vlažni - prav tako tudi koža nasploh, dočim so pri moteni funkcgi ščitnice suhi in topli. V rekonvalescenci po prebole- vanju nekaterih infektov, kot so n. pr. _gripa, nalezljiva zlatenica L p. katerih virusi izločajo močne stru- pe, opažamo cesto več mesecev trajajoče motnje v regulaciji samo- hotnega živčnega sestava Te motnje se lahko pojavljajo v različnih oblikah in celotnem vegetativnem področju. Posebno POZORNOST MORAMO POSVETfTl DEPRE- SIVNIM STANJEM, ki jih lahko napačno ocenimo in radi podob- nosti neJcaterih znakov nepravilno uvrstimo. K posamič omenjenim načinom zdravljenja še splošna pripomba. Pri ugotavljanju, posebno pa še pri zdravljenju, je potrebno ločiti stanje nekomplicirane vegetativne labil- nosti od izražene psihovegetativne bolezni. Težave prve skupine ne spadajo med bolezni in zato ne potrebujejo posebnega zdravljenja. Tako imenovane psihov^etativne sindrome pa je potrebno zdraviti po , načdih že pojasnjene psihoterapije. (Sestavek sem strokovno dopolnil po prof. dr. med. P. Christian-u). Počitnice z lopatami in krampi v Studenicah Mladi iz STudenic pri kopanju jarkov okoli doma k uhure>; Člani mladinskega aktiva v Studenicah pri Poljčanah so letošnje počitniške dneve preživeli predvsem v delovnem okolju. Ker je obdobje letnih počitnic čas, ko se mladi n^ležje sestanejo v večjem številu, so sklenili del svojega celoletnega akcgskega programa izvršiti v tem času. Kljub temu, da so mnogi med njimi nekaj svojega počitniškega razpoloženja posvetili obmorskim ali planinskim Icrajem pa so takoj po vrnitvi prijeli za delo. Aktiv ZM Studenice je že v začetku letošnjega leta programiral ureditev prostora pred Domom kulture. Posebno so zdeli urediti prostor za razna večja srečanja in športne jgre, urediti pa želijo tudi manjkajoč parkirni prostor. Ta dela opravljajo v tesnem povezovanju s kulturno umetniškim društvom v Studenicah, kljub temu pa so iz lastnih sredstev financiraU ndcatae dejavnosti pri urejanju okolja Doma kulture. Ob tej priložnosti namera- vajo urediti tudi betonski plesni prostor za bodoče zabavne prire- ditve. Aktiv ZM Studenice šteje okoli 35 članov in je doslej pri urejanju okolja kulturn^a , doma opravil blizu 1000 prostovoljnih delovnih ur, od katerih mnoge tudi ob nedeljah. Delovne akcije studeniških mladincev so tudi priložnost za izmenjavo počitniških doživetg in pogovor o pripravah na šolo ta o akcijskem programu mladinske orga- nizacije za čas do konca letošnjega leta. vh Mladinska prireditev v Cvetkovcih Mladi Oetkovčani so pričeli z rednim in organiziranim delom pred neksg manj kot dvema letoma, a že beležgo nekaj lepih uspehov. V veliko pomoč aktivu je tamkajšnje gasilsko društvo, ki jim je dalo prostor, sami pa so si ga lepo uredili in opremili. %med dejavnosti je n^več pristašev športa, zato na tem področju beležgo doslej tudi največje uspehe. Njihova ekipa je letos v okviru prireditev v mesecu mladosti zasedla prvo mesto v tekmovanju kolesarjev v občini Ormož. K rednemu delu in prizadevanjem tega mladega aktiva sodi tudi nede^sko (25. avgusta) srečanje mladine, ki ga je pripravil ta mladinski aktiv. Mladi iz ormoške in ptujske občine so se pomerili v nogometu, člani domačega aktiva pa so za gledalce in s\'oj uspeh pripravili tudi zanimiv motokros z mopedi. Tekma šestih nadebud- nežev je bila za vse zanimiva, tudi zaradi tega, ker je primerno izbran teren nudil za voznike dokaj naporno progo, za gledalce pa veliko zabave. V nogometu so zmagali mladinci iz Trgovišča pred mladino iz Pušinec in Oetkovc. Skupno je sodelovalo 8 ekip. Za najbojsega strelca nogo- metnega turnirja so proglasili Karla Tušeka iz Pušinec. V motokrosu je bil prvi .Anton Munda, 2. Jože Ozmec in 3. Stanko Hergula - vsi iz Cvetk ovc. Mladinski aktiv je za vse nastop^oče pripravil nagrade v obliki šopkov cvetja in knjig, za prvouvrščene ekipe pa udi pokale. Namen prireditve je bil utrjevanje tovarištva med mladino. Seveda pa so mladi združih koristno s prgetnim ter po tekmovanjih pripravih zabavo, ki je kljub nag£yivemu vremenu uspela. Mladin- ci so nam povedaU, da bodo izkupiček porabili za zaslužizlet na Triglavska jezera v začetku letošnje- ga septembra. jI tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 stran 13 Nova zunanjost bistriške pošte Te dni zak^učujejo zadnja manjša opravila pri urejanju zunanjega izgleda osrednjega poštnega poslopja za območje občine v Slov. Bistrici. Olepšanje zunanjega izgleda stavbe v središču mesta je bila tema razprav mnogih občanov ob pogledu na že dotrajano fasado, še posebno zato, ker so leta 1973 jeseni vložili velika sredstva za sodobneje urejeno poštno poslovanje v notranjosti zgradbe, katero je prineslo boljše delovne pogoje uslužbencem pošte in manj čakanja strankam. Z obnovo zunanjosti zgradbe so prestavili tudi vhod v zgradbo, kar bo omogočalo varnejši izhod. Dosedanji je bil vse prej kot primeren, saj je bU usmerjen na prometno cestišče ob zgradbi. Tudi občani, ki so morali v stari zgradbi čakati na telefonske pogovore, so sed^ bolj zadovoljni, saj so povečali število govorilnic, ena pa bo kmalu zgrajena ti ob vhodu v pošto. Novi svetlobni napis pa bo tudi v večernih urah hitreje opozarjal tuje obiskovalce mesta, kje je mogoče opraviti opravke na pošti. PTUJSKI ATLETI USPEŠNI TUDI V ČLANSKI KONKURENCI (MIKI PRSTEC OSVOJIL PET KOLAJN) v soboto in nedeljo, 24. in 25. avgusta je bilo v Mariboru republiško atletsko prvenstvo Slove- nce za člane in članice, ki se gaje udeležilo 12 slovenskih klubov z 213 tekmovalci, med temi tudi atleti TVD Partizan Ptuj. Čeprav je bila ptujska ekipa sestavljena v glavnem iz mlajših t^movalcev, je tudi v članski konkurenci posegla v boj za boljša mesta krajice športa v Slovengi. Največ uspeha je imel Miki Prstec, ki je osvojil republiški naslov v teku 400 m in prejel zlato odličje. Srebrni kolajni je sprejel v teku na 400 m ovire in v teku na 200 m, bronasto pa v moški štafeti 4 x 100 m in 4 x 400 m. Tatjana Butolen je osvojila srebro v teku na 100 m in bron v štafeti 4 x 100 m. V moški štafeti 4 x 100 m, ki je bila tretja so tekli še: Dušan Koren, Ljubo Cucek in Milan Žohar. Ta postava je tekla tudi v štafeti 4 x 400 m in prav tako po srditem boju dosegla tretje mesto. V ženski štafeti 4 x 100 m p so poleg Butolenove še tekle Marija in Zorka Vičar ter Irena Petek. Bronasto odličje je osvojila tudi ptujska ženska štafeta 4 x 400 m, v kateri sta tekli Nežika in Marjanca Vrabl, Milena Cestnik in Cvetka Fras. Tudi ostali tekmovalci v drugih disciplinah so tekmovali nad pričakovanji. Tako je Milanu Zoharju za las ušla druga bronasta medalja v teku na 800 m kjer je bil četrti in premagal mnogo znanih slovenskih atletov. V ekipi Ptuja so tekmovali še Miran Kerin, Zlatko Marčič, Črto Solina, Stanko Habjanič in Vlasta Mramor. To tekmovanje je prineslo Ptujča- nom osem kolajn, kar je do sedaj največji uspeh ptujske atletike. OPs, STRELSrVG Strelska družina »Jože Lacko« Ptuj šesta v SFRJ Na državnem prvenstvu z revolv jem velikega kalibra so ptujs-u strdci dosegli svoj največji letošnji uspeh. V zvezni strelski ligi so se ekipno uvrstili na šesto mesto z doseženimi 2077 krogi. Posamezno so bili najbogši Franc Tominšek in Slavko Ivanovič s po 546 krogi, solidno pa sta se uvrstila tudi Žarko Šupič z 494 krogi in Marjan Kajnih z 49 1 krogi. V tekmovanju s standardno malokalibersko pištolo je bil S. Ivanovič med posamezniki deveti v državi z doseženimi 5 32 krogi, Tominšek z doseženimi 5 18 krogi štirinajsti, Kajnih pa s 496 krogi šestindvajseti. S tem tekmovanjem se končuje redno tekmovanje ptujskih strdcev, ker bodo zaradi oddaljenosti verjetno preskočili zvezno tekmo- vanje v Kragujevcu s pištolo na 5 0 metrov. Ob tako odličnem zaključku se spomnimo, da ima na svečani plošči aržavnih dcipnih rekorderjev prvo mesto v državi Strelska družina ^Jože Lacko" Ptuj. Njeni ekipni državni rekordi z malokalibersko pištolo ,,standard" in malokali- bersko serijsko pištolo, ki so bili postavljeni na zveznem prvenstvu leta 19 72 v Ljubljani, kljubujejo zobu časa ter še naprej ostajajo državni rekordi. Samo državna reprezentanca ima v tem trenutku ava tako velika rekorda in to z malokalibersko pištolo in revoh^erjem velikega kalibra. Zraven vsega tega pa je vredno omeniti, da imajo Lackovi strdci najslabšo opremo in orožje, zato je treba tudi temu problemu posvetiti Več pozornosti. Ob izenačenih pogojih z drugimi ekipami bi bili rezultati še boBsi. SI „In zak^ se boš zdaj ločil od žene, ko sta tohko let skupaj v miru živela? " „Rekla mi je slepec." „Kako j: kaj takega le' pride na misel? " ,,Vidiš, tako je bilo: vrnil sem se s potovanja in našel pri ženi drugega. Vprašal sem jo, kaj je to, pa je rekla: če tega ne vidiš, si pa res slepec!" „Tebi manjkajo samo še rogovi in bi bil pravi osel." ,,Ampak osel vendar nima rogov!" „No, potem ti pa nič več ne manjka!" tV AVSTRIJA 1 ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA: 18.00 Pri Eskimih; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Šport; 18.55 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Težek dan za kraljico; 2 1.55 Čas v slikah; 22.00 Šport; PETEK, 6. SEPTEMBRA: 18.00 Zdravstvena oddaja; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Zdjubljen v čarov- nico; 18.5 5 Oddaja zbornice za delavce in nameščence; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Časv slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Onedin-^ 21.05 EP; 21.10 Obzorja; 22.10 Čas v slikah; 22.15 Sol in poper; SOBOTA, 7. SEPTEMBRA: 18.00 Moje mnenje je; 18.25 Otro- ška oddaja; 18.30 Kultura; 18.55 Heinz Conrads; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.14 EP; 20.20 Na tekočem traku; 2 1.5 O E P; 2 1.55 Šport; 22.35 Čas v slikah; 22.40 Beg v Teksas; NEDELJA, 8. SEPTEMBRA: 18.00 5000 karatov na dan; 18.30 Kdo zna več? 19.30 Čas v slikah; 19.45 Šport; 20.10 Kristjan danes; 20.15 Obsojen 19 10; 21.50 Časv slikah; PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA: 18.00 Keltske pesmi; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Kraljestvo živali; 18.55 EP; 19.00 Slika iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Boney; 2 1.05 Oddaja za naročnike TV A; 21.15 Šport; 22.15 Časv slikah; TOREK, 10. SEPTEMBRA: 18.00 Ai^leščina. 18.25 Otroška oddaja; 18.30 Rožnordeči panter; 18.55 EP; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Panorama; 21.15 Pismo; 22.05 Časv slikah; SREDA, 11. SEPTEMBRA: 18.00 Francoščina; 18.25 Otroška oddaja; 18.30 TV kuhinja; 18.5 5 Oddaja SPOE; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.20 Program RTV A; 19.24 EP; 19.30 Časv slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15 Večer z O. E. Hasse; 21.15 EP; 2 1.20 Prerezi; 22.20 Časv slikah; ,,Kaj je rekel oče. ko je videl tvoje zadnje spričevalo? " ,,Ali nespodobne besede lahko izpustim, gospod razrednik? " ,,Prosim, na vsak način!" ,,No, potem pravzaprav ni nič rekel." 14 stran TEDNIK — ČETRTEK, 29. avgusta 197^ NARAVNA SILA V ZELIŠČIH Zelišča niso samo pomembna za celotno floveško prehrano, temveč vsako zelišče deluje zdravilno pod različnimi okolnostmi. Lahko smo veseli, ker imamo zeliščne sokove tudi v času mirovanja rastlinstva - konzervirane zeliščne sokove. S tem smo rešili problem, kako ohraniti zeliščne sokove sveže tudi skozi dolgo zimsko obdobje. Zeliščni sokovi zdravilno ddujgo na člo- ve3ci organizem. BREZOV SOK je priljubljeno čistilno sredstvo krvi, zoper bolne ledvice, nadlogo mehurja (proti strjevanju kristalov sečne kisline). Pomaga tudi proti kožnim izpušča- jem - čisti kožo. Brezov sok dobimo tako, da navrtamo v mlada brezova drevesa 2 do 5 cm dolge luknjice. To napravimo v aprilu, preden zače- njajo drevesa poganjati liste. Iztdca- jočo tekočino zbiramo tako, da v navrtano luknjico vložimo stdcleno cevko, po Kateri teče sok v posodico, ki smo jo postavili pod cevko. Dnevni iztek se giblje med 1 do 5 litrov. Normalno lahko pustimo, da teče sok iz ene navrtane luknjice 6 do 14 dni. Sok nato segrejemo in shranimo v steklenice, ki jih zamašimo z gumijastimi kapicami. GLOGOV SOK (bdi trn) vsebuje v sebi moči, kijih potrebuje srce. Izvrstno sredstvo za zdravljenje srca in krvnega obtoka, brez skrbi, da bi prekoračili odmerjeno dozo za )omirjarije in zdravljenje srca. 'rimeren je za pomirjanje srca ljudi, ki težko delajo. Izravnava in pomirja, pri nervoznem srčnem utripu in pri nepravilnem pulzu. Glogov sok dobimo tako, da plodove (Fructus Crateegi), ki smo |h nabirali v septembru in oktobru, sočimo najbolje s sokovnikom. Sokovnik napolnimo do vrha s plodovi gloga in pustimo, da se soči ca. 50 minut. Iz 5 kg plodov dobimo ca. 2,5 do 3 litre soka. Za slajši okus lahko dodamo 30 dkg sladkorja. Glogov sok shranimo v steklenice in zam.ašimo z gumija- stimi kapicami. KOPRIVOV SOK je krvotvoren (pri malokrvnosti), pomaga pri presnovnih motnjdi, čisti kri, je ugodno zdravilo za žolč in trebušno slinavko, prebavila ter za mineralno piesnavljanje, saj vsebuje vitamin A in C. Tako kot mravljinčja kislina, kremenčeva kislina, vsebuje tudi koprivo v sok mnogo klorofila, ždeza in je tudi zelo apnat. Koprivov sok pridobivamo prav tako s pomočjo sočenja. Liste mlade koprive (Folia Urticae) dobro operemo in po potrebi zrežemo. Sočimo s pomočjo sokovnika. Cas sočenja 60 do 70 minut. Sok hranimo po postopku, ki smo ga že omenili. REDKVIN SOK je preizkušeno sredstvo za žolč in jetra, proti bolezni ledvic in pesku v mehurju, močno odvaja vodo, raztaplja sluz, je dobro sredstvo tudi proti kašlju, hripavosti, astmi, bronhialnanu katarju. Pospešuje prebavo. Redkvin sok dobimo iz črne redkvice s pomočjo sočenja v sokovniku. Črno redkev operemo in zrežemo ter damo v sokovnik. Sočenje traja 85 do 90 minut. Lahko pa sok pridobivamo tudi na ta način, da redkvico nastrgamo, stisnemo sok, ga segrejemo in damo v steklenico. Lahko mu dodamo tudi malo medu - na 1 liter redkvičin^a soka 1 malo žlico medu. REGRATOV SOK je odlično čistilno sredstvo za kri, pomaga pri presnovnih in žleznih motnjah, odličen pospeševalec jetrne^ delo- vanja, žolčnih funkcij (jetrnik, žolč ni sok) in kožnih funkcij (zoper močno delovanje kožnih peg). Regratov sok dobimo iz korenin, ki smo jih nabrali, preden začne regrat cvetetL Korenine očistimo, operemo in zrežemo na kolobarje, nato jih damo v sokovnik. Cas sočenja je ca, 60 do 70 minut. Sok shranimo v steklenicah. Skot ves dolgi večer pleše z ljubko rojakinjo. Bilo je že krepko po polnoči, ko sta zaplesala počasni valček. „Saj ste lahko kot perešček," je navdušen Skot. „Nič čudnega," očitajoče zastoka plesalka, „s^ že od včeraj opoldne nisem nič jedla!" , „France5, ti naši novi sosedi pa, kakor kaže, žive v pomanjkanju!" „Tako? Kdo pa i je povedal? " „Veš, že večkrat sem si šla tja kaj sposodit in pomisli, nflcdar niso imeli!" KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE razpisuje prosto delov- no mesto TAJNIKA. Delo je priložnostno. Plača po dogovoru. Po- goj : končana admini- strativna šola. Zaposli- tev je možna takoj ali pK> dogovoru. Kandidati-ke naj vloži- jo pismene prijave Kra- jevni skupnosti Cirku- lane do 10. 9. 1974. FARMA PRASICEV V DRAŽENCIH išče OPREMLJENO SOBO v Ptuju ali v okolici farme za kmetijskega tehnika. Ponudbe pošljite na Farmo prašičev v Dra- žencih. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA ,30RIS KIDRIČ" KIDRIČEVO objavlja prosta delovna mesta: a) za TOZD Vzdrževanje 1. ELEKTROMEHANIK I — zasedba 2 Pogoj: VKV elektromehanik z 2-letno prakso. 2. FINOMEHANIK i Pogoj: VKV finomehanik s 3-letno prakso in pozna- vanje pnevmatske regulacije in umerjanje instrumen- tov. 3. VARILEC I Pogoj: VKV varilec ali VKV ključavničar z 1-letno prakso, veljaven varilski atest. 4. VARILEC II Pogoj: KV varilec ali KV ključavničar s 3-letno prakso in veljaven atest za varilca. 5. VARILEC II Pogoj: KV varilec ali KV ključavničar s 3-letno prakso in veljaven atest za varilca. 6. KLJUČAVNIČAR II Pogoj: KV ključavničar s 3-letno prakso. 7. ELEKTROMEHANIK III — zasedba 2 Pogoj: PKV elektromehanik z 1-letno prakso. 8. FINOMEHANIK III Pogoj: PKV finomehanik s 6-mesečno prakso. 9. KLJUČAVNIČAR III — zasedba 2 Pogoj: PKV ključavničar z 1-letno prakso. 10. ADMINISTRATOR Pogoj: končana administrativna šola s 3-letno prakso, 11. FINOMEHANIK II — za določen čas Pogoj: KV finomehanik s 3-letno prakso in poznava- nje pnevmatske regulacije in umerjanje instrumen- tov. b) za TOZD Promet 1. VOZOVNI PREGLEDNIK Pogoj: KV ključavničar s 3-letno prakso na vzdrže- vanju železniških vozil. 2. KURILNIŠKI DELAVEC Pogoj: PKV delavec železniško prometne stroke. 3. TRANSPORTNI DELAVEC Pogoj: PKV transportni delavec. Pismene ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor podjetja 15 dni po objavi. V ponudbi navedite svoje oseb- ne podatke, dosedanjo zaposlitev ter šolsko in strokovno izobrazbo. RODILE SO: Marija LAZAR, Ormož, ljuto- merska 36 - dečka; Marija VOGRIN, Vičanci 26 - LjudmUo; Ana VRŠIC, Zg. Velovlak 7 - dečka; Marija MUZEK, Tržeč 31 - deklico; Ivanka BELSAK, Skoriš- njak 17 - Ernesta; Marga KLASINC, Stražgojnca 18 - Metko; Dragica KOZEL, Skorba 41/a - deklico; Silvestra KOLMANiC, Hermanci 30 - Branka; Elizabeta KVAS, Polenšak 1 - Matija; Marija STRGAR, Ptuj, Prešernova 14 - Mojco; Kristina POLANiC, Ljuto- mer, Prešernova 3 - dečka; Anica MOHORKO, Budina 48 - dečka; Nada SRAGA, Peščenica 5 - deklico; Olga HACEK, Ormož, Kolodvorska 2 - Miroslava; Ana ZAJŠEK, Stanošina 9, - deklico; Marija SKLEDAR, Ptujska gora 83 - deklico; Zofija BESAREC, Crmjenšak 12 - Brigito; Darinka KOLARiC, Ptuj, Nova cesta 1 - Jurčeka; Dragica KOSTI, Precetind 15 - deklico; Jrena PODHOSTNIK, Ptuj, Milošičeva 8 - Klavdijo; Ljudmila KOCUVAN, Slavšina 31 - Marjana. POROČILI SO SE: Anton FEGUŠ, Sedlašek 12 in Marija PODGORŠEK, Stanošina 31; Alojz SADEK, Gotna vas 50 in Darinka KOROŠEC, Budina 56; Silvo VRABL, Ptuj, Krambergerjeva 13 in Dragica STRMŠEK, Skorba 50; Božidar RUPCiC, Reka, Nasede brače Pavliniča 14 in Angela MENGINl, Bakar, Frankopanska 278; MaksimUjan ZUPANIČ, Slo- venja vas 64 in Dragica KOVACEC, Trnovski vrh 26. UMRLI SO: Janez TROP, roj. 1932 umri 18. 8. 1974, Katarina KRAJNC roj. MARINIC, roj. 1896, umrla 17. 8- 1974. tednik — Četrtek, 29. avgusta 1974 stran 15 Dober den fsen fkup no lep pozdrov Zodjič sen van pisa, kak sen exspres z Mico, hčerko no jenin mozon na morje odiša no van že opisa tudi nekaj prvli doživljojof. Ge smo že zodjič ostali? Aha, tan kak smo vutro zarana v Portorož i s petdinovin kikirikajon vstanoli, se najpret najeli no začeli prta plaži pIuvatL Jadranski sunček ba je že precik visoko, gdo sen jas v morje ^oča. Zaplusnolo je glih tak kak, da bi tank v vodo zaplava. Mojih 120 kil žive voge blo je glih tejko, da se je voda ob morski obali za en centimeter vzdignola. Malo sen po pesjen zaplava sen pa to, te pa sen žleza vun, da bi še Mico na mokro sprava. Bronla se je z vsemi štiremi - glih tak kak kdo sen enkrat bika na klavnico guna. Nazodjo sen jo le nalieca, da je najpret ta mali prst na nogi v vodo namočla, potli pa je že do kolen v vodi stala. Voda na tisten mesti glih neje globoka no sen jo zato lastnoročno v vodo porina. Naredlo je: Štrr-bunk, Nlica je zakričala, začela z rokami sen pa to mlotiti, te pa se ji Je glova naenkrat pod vodo skrila. Čuja sen še samo, kak je eno por krot naredlo ,£ut — gut — gut", te pa se je morje vmirlo. Kaj mi je preostalo drugega kak, da sen jo ša vun vločit. Z^raba sen jo za kite no jo prav pošteno skrega: „Baba frdamana, kaj si mislila, da si v vino pola, da si ga tak dugo gutala . ." Mica mi seveda neje folgala odgovarjati, saj se je fejst vode napila no smo jo najpret mogli vun stankati. Nič druga neje rekla kak; ,,Fidamana voda, kak je solena . . ." Seveda neje bilo bo- jazni, da bi se vtopila, saj je bla voda resen plitva, tqko pa je le bila globoka, da je v vodoravnen po ložo ji glovo notri podurhala. MORSKI PES, KI PA JE JEŽ BIJA Popudne se je Mica že tejko vodi navodla, da več niti vun neje htela iti Nanekrat pa se je začela dreti: „Joj, Lujs. Lujs, morski pes me za nogo grobi. . ." Ker sen ovokrot v cajtngah šteja, daje enega nemškega turista resen morski pes v Jadran- sken morji pdi nista, sen resen misla, da se je zaj tota mrcina še na mojo lubo ženo sprovla. Drgoč smo jo hitro vun z vode potegnoli no pogledali, če ji resen pul noge fali. Pa vete kaj je bilo, na podplati jo je nedužni morski ježek piča, na katerega je s svojimi stu kilami stopla. Hitro smo naredli operacijo noji bodice s podplatov vun ^ipali. Saj rečen, sama smola za prvi den našega pomorskega živleja. Prta večeri, gdo se je začelo sunce v morji vtoplati, smo pobrali šila no kopita no se odpravli v naš hotel. Med potjo smo srečali enega, ki je na štriki dalmatinsko limuzino na štirih nogah guna". Saj vete kak to zgleda no gdo to je. To je čista navodni osel, ki mu tudi magarec provimo. Mica, ki več neje na morskega psa mislila, mi je rekla: „Lujs pogledni,. toti stric pa ti brateca na štriki gunjjo, ga ne boš nič jpozdrava . . ." Jas sen se hitro znajsa no ji nazaj zabrusa: ,,Kokšni bratec, saj vidiš, daje oslica no je to tvoja sestrica no ne moj bratec . . . Malo smo se nasmejoli, provihec pa se je kumer potli začqa. Tisti stric, ki so osla gunili no meli okoli šijaka fotoaparat obešeni so nas pitali, če bi se hteja keri poleg osla ali pa gor na osli slikati. Jas, ki se na toti hec že dobro spoznan, sen mu reka: ,,Stric zlezte vi gor na osla, jas mo vas dika no na slika napisa: ,,Vidi, magare na magarcu . . ." Malo je falilo, da v jezi neje osla na mene spusta no, da mi neje fotoaparata v glavo pogna . . . Šli smo na večerjo. Resenje dobra bila, samo ne pitajte kejko je koštala. Mene to nič ne briga, saj je zet fse fkup ploča, če bi moga jas pa bi tak že drugo utro kufer spakira no makar na magarci domu v Prlekijo odjezda. Po večerji smo na terasi sedeli no poslušali nekšne butlese, ki so tak na dektrične gitare brenkali, da me še gnes viha bolflo. Tejko za gncs. Kaj fse smo še drugega na morji doživeli, mo van opisa drugi tjeden. Do tečas pa srečno. Lepo pozdrovlan Vohloča iz Ormoža, ki mi je pisa no mo pismo objava v krotken. greč no, vaš Lujs. ^NEDELJA, 1. SEPTEMBRA: I 4.30 - 8.00 Dobro jutro - Poročila - vmes ob 5.00 Poročfla; 5.30 Z vami na izletu; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročtta; 7.20 EP; 7.30 Za )kmetijske proizvajalce; 7.5 0 Z mi- krofonom v Gorenju; 8.00 Poročila - Radijski in TV ^ored; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.40 Poro- čia; 9.05 Se pomnite, tovariši; 9.55 ► EP; 10.00 Poročila; 10.05 Popevke poletja; 1.00 Poročila; 11.20 - 14.00 Poslušalci čestitajo; vmes ob 12.00 - 12.15 V nedeljo opoldne; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in I zabavna gladka; 14.00 Poročila; 14.05 Humoreska; 14.25 Lahka glasba; 14.5 0 EP; 15.00 V nedeljo I popoldne; 15.10 Reportaža; 15.30 Operne melodije; 16.00 Zabavna glasba; 16.30 - 18.12 Športno popoldne - vmes ob 17.00 Poro- čila; 18.12 Radijska igra; 19.00 Lahko noč Otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene raz^ednice; 19.25 I EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.30 Jazz; 23.00 Poročfla; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Serenadni večer; 24.00 Poročila; PONEDELEJK, 2. septembra: 14.00 Poročila; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Poslušalci česti- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Orkester Rias; 16.00 - 17.00 I Vrtfljak; vmes ob 16.45 Moda za vas; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena tribuna; 18.00 Poročila - Aktual- nosti; 18.15 Listi iz pop albumov; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Dobri znanci; 19.25 EP; 19.30 1 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročfla; 22.15 POpevke; 23.00 Poročfla; 23.05 Literarni noktumo; 23.15 Jazz; 24.00 Poro- čfla. TOREK, 3. SEPTEMBRA; 14.00 Poročfla; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Iz fil- mov in glasbenih revij; 16.00 Vrti- ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Zveneča imena; 18.00 Poročfla; 18.15 Zabavni an- sambli; 18.30 V torek nasvklenje; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Janeza Go- ršiča; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Radijska igra; 21.32 Melodije v ritmu; 22.00 Poročfla; 22.15 Po- pevke; 2 3.00 PoročUa; 23.05 Lite- rarni nokturno; 23.15 Iz oper, ki jih redno slišimo; 24.00 Poročila. SREDA, 4. SEPTEMBRA: 14.00 Poročfla; 14.10 Slovenske narodne; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Glas- beni drobiž od tu in tam; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Poročfla; 17.10 Operni koncert; 18.00 Poročfla; 18.20 Zvoki današn^h dni; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 Simfonični orke- stra-; 22.00 Poročfla; 22.15 Jazz; 23.00 Poročfla; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24^00 Poročfla. ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA: 14.00 Poročfla; 14.10 Zbori in ansambli iz vsega sveta; 14.30 Ansambel Weekend; 14.40 Me- hurčki; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 V plesnem ritmu; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Nš podlistek; 17.00 Poročfla; 17.10 Simfonični.koncert; 18.00 Poročfla; 18.15 Tipke in godala; 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč; 18.50^ Človek in zdravje; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 EP; 19.30 Radirki dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 22.00 Poročfla; 22.15 Popevke; 23.00 Poročfla; 23.05 Literarni nokturno; 2 3.15 Simfonični orkester; 24.00 Poročfla. PETEK, 6. SEPTEMBRA: 14.00 Poročfla; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter- mezzo; 15.40 Orkester Metropol; 16.00 - 17.00 Vrtiljak; vmes ob 16.05 Kam in kako na oddih; 17.00 Poročila; 17.10 Z opernih in kon- certnih odrov; 18.00 Poročfla - Aktualnosti; 18.15 Signali; 18.5 0 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 An- sambd Toneta Kmetca; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Stop- pops 15; 21.15 Oddaja o pomor- ščakih; 22.00 Poročfla; 22.15 Iz logov domačfli; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Noč ni koncert; 24.00 Poročfla. SOBOTAj^ 7. SEPTEMBRA: 14.00 Poročfla; 14.10 V novi teden; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odme- vi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Paleta melodij; 16.00 Vrti- ljak; 16.40 Majhni ansambli; 17.00 POROČILA; 17.10 Instrumenri v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.0 Poročfla - Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Ansambd bratov Avsenflc; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Radijski radar; 2 1.00 Plesni orkester; 21.15 Radijska igra; 22.00 Poročila; 22.00 Oddaja za izsdjence; 23.00 Poro- čila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročfla. 00000000000 „Kaj veste vi samec, o nas ženskah?" hoče zasmehovati neka starejša gospodična zakrknjenega samca. „Zadosti - saj zato sem ostal samec!" ji ne ostane dolžan. Ona je odbila ženitno ponudbo. Razočarano zavzdihne zavrnjeni snubec: Ce bi bil zelo bogat, gospodična, aU bi me potem lahko jubili? " ,,Ljubila ne, toda poročila bi se z vami prav gotovo." NAŠO POSLOVALNICO »orodje" v TRSTENJAKOVI ULICI smo preselili NA ORMOŠKO CESTO 3 VELIKA iZBIRA .kmetijskih strojev in .orodja UGODEN NAKUP C>OSTAVA DOMOV 00000000000