številka 8 • leto XU • cena 200 m
Celle, 26. februarla 1087
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEtITJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Družbeno varstvo
v Šmarju in
Šentjurju
Delegati celjske občinske
skupščine so prejšnji teden
že sprejeli sklep o uvedbi
ukrepa družbenega varstva
v Topru.
V torek pa sta šentjurski in
šmarski izvršni svet zaradi
neuresničevanja sanacijske-
ga programa takšen ukrep
predlagala tudi v šentjur-
skem Elegantu in Modi ter v
šmarskem tozdu Konfekcija.
V Šentjurju bodo ob tem tu-
di razrešili oba direktorja in
imenovali začasna individu-
alna poslovodna organa. O
teh predlogih obeh izvršnih
svetov bodo razpravljali de-
legati obeh občinskih
skupščin.
TC
Razpis za vpis
v časopisih Delo in Večer
je včeraj, v sredo 25. febru-
arja, izšel skupni razpis v
začetne letnike srednjega
usmerjenega izobraževanja
in v višje in visoke šole v
Sloveniji.
Mreža šol na našem ob-
močju vpisuje letos 114 od-
delkov srednjega usmerjene-
ga izobraževanja za mladino,
to je 3420 vpisnih mest, in 51
oddelkov za odrasle.
Informativni dnevi bodo
prihodnji petek in soboto na
vseh srednjih, višjih in viso-
kih šolah v Sloveniji. V pe-
tek bodo dopoldne in po-
poldne, v soboto pa samo do-
poldne. Ti so namenjeni
predvsem odraslim pa tudi
tistim učencem, ki želijo do-
biti informacije o vzgojno
izobraževalnem programu
na različnih šolah.
VVE
Smučarji za Novi tedniic
Na državnem prvenstvu na RogU, so se zbrali vsi najboljši jugoslovanski smučarji, ki so
se tudi posebej slikali za naš tednik. Žal ni zraven Bojana Križaja, ki je zaradi odpovedi
tekme že prej odpotoval z Rogle.	^ _	mASNEC
En otrok nI ovira
Kdo bo pomagal Frančku Goterju s
TremeriJ? Stran 12.
Pust, skremženih ust
Za Pusta na Celjskem ne bo prida prireditev. Stran 7.
Kako se v Celju lotevamo sanacij?
Okrogla miza Novega tednika o reševanju najbolj kritič-
nih delovnih organizacij v občini Celje. Stran Z.
Meje ustavniii sprememb naj
določi življenje
Lanske široke razprave o kritični analizi političnega
sistema in opredelitve na kongresih družbenopolitič-
nih organizacijah so nesporno pokazale, da so spre-
membe našega družbenopolitičnega sistema nujne.
Predlog, da se začne postopek za spremembo ustave
SFR Jugoslavije, je že v javni razpravi. Odločitev za ali
proti pristopu k spremembam ustave bo v Sloveniji
sprejela republiška skupščina 18. marca. Takšne odlo-
čitve morajo sprejeti tudi vse ostale republiške in
pokrajinske skupščine. Šele soglasje vseh bo pome-
nilo pričetek postopka, ki bi se naj po letu in pol javne
razprave zaključil s sprejemom sprememb.
Predlog predsedstva Jugoslavije, da se prične posto-
pek za spremembo ustave, ki so ga podprli delegati
zveznega zbora skupščine Jugoslavije, odpira posa-
mezne sklope vprašanj, ki se nanašajo na družbeno-
ekonomsko ureditev, politični sistem, odnose v Fede-
raciji, ustavnost, zakonitost in podobno. Ob že vna-
prejšnji opredelitvi, da so temelji sistema nedotakljivi,
se zato odpira vprašanje globine in pomena spre-
memb. Sedanji predlog na to ne odgovarja, saj je zgolj
začetna usmeritev za nadaljnje delo, okvir, v katerem
je možno voditi razpravo. Okvir pa je dovolj širok, tako
da je težko predvideti, kaj bo prinesla 18 mesečna
javna razprava.
Od nje pričakujemo jasno in skupno vizijo poti iz
krize in odgovornost do skupnih rešitev. Te pa morajo
biti nato v predlogu sprememb ustave sprejemljive v
enakem za vse republike in pokrajine.
Zaradi razlik, ki jih ne moremo prezreti, in zaradi
nedotakljivosti temeljev ureditve, radikalnih spre-
memb ni mogoče pričakovati - vendar so spremembe
kljub temu lahko velike. Vsekakor so priložnost, da se
izognemo prevelikemu normativizmu (če ne bomo še
bolj zabredli vanj in zmanjšamo razkorak med željami,
idejami in možnostmi za njihovo uresničitev. To dvoje
pa tudi po znanstvenih analizah delovanje sistema
danes n^bolj obremenjuje in ruši njegovo stabilnost.
Celote življenja pač ni mogoče zajeti v zakone.
MILENA B. POKLJČ
Neuspešno za gospodarstvo
Izgube so se v primerlavl s prejšnjim letom preUvIdoma
podvojile
Ugotovitev, da je regijsko
gospodarstvo lani doseglo
le skromno 0,7 odstotno rast
industrijske proizvodnje in
da je produktivnost slabša
ter izvoz manjši kot leto
prej, kaže, po oceni Med-
občinske gospodarske zbor-
nice Celje, da gospodarska
aktivnost usiha. Ocenjujejo
tudi, da se bodo izgube iz
tekočega poslovanja podvo-
jile v primerjavi s prejš-
njim letom, pri čemer bo
verjetno polovico izgub pri-
speval Lesno industrijski
kombinat Savinja.
Največji padec industrij-
ske proizvodnje je zabeležilo
celjsko, šentjursko in žalsko
gospodarstvo, ki ne dosega
predlanske ravni. Celje zao-
staja za 1,5, Žalec za 2,5 in
Šentjur za 6 odstotkov. Naj-
večjo rast pa beležijo v šmar-
ski, laški in konjiški občini,
kjer so tudi največ izvozili. V
šmarski občini so povečali
industrijsko proizvodnjo kar
za 15,6 odstotka.
S tujimi partnerji je regij-
sko gospodarstvo lani izme-
njalo za 379 milijonov dolar-
jev blaga ali za 2 odstotka
Več kot v predhodnem letu,
vendar na račun večjega
uvoza, medtem ko je bil iz-
voz za 4 odstotke manjši. S
konvertibilnim izvozom je
zaslužilo 144 milijonov do-
larjev, kar je za 15 odstotkov
manj kot leto prej. Iz konver-
tibilnega področja je regij-
sko gospodarstvo uvozilo za
131 milijonov dolarjev blaga
ali 12 odstotkov več kot v
primerjalnem letu. Pozitivni
saldo 12 milijonov dolarjev
pa predstavlja le slabo četrti-
no presežka izvoza nad uvo-
zom iz leta prej. Klirinški iz-
voz je bil večji za 38, uvoz pa
za 12 odstotkov. Suficit bla-
govne menjave s kliringom
se je tako glede na predhod-
no leto podvojil.
Slabši konvertibilni izvoz-
ni rezultati regijskega gospo-
darstva se odražajo tudi v
spremembi njene udeležbe v
slovenskem merilu. Regija je
pri konvertibilnem izvozu
udeležena z 9 odstotki, kar je
skoraj za odstotek in pol
manj kot v prejšnjem letu.
Povečal pa se je delež klirin-
škega izvoza in sicer skoraj
za 2 odstotka.
Po prvih podatkih Službe
družbenega knjigovodstva
bodo materialni stroški no-
minalno precej pod rastjo ce-
lotnega prihodka, vendar na
račun obračunskega siste-
ma. Dohodek bo dosegel
ugodno rast, kar se bo odra-
žalo v večji osebni, splošni in
skupni porabi. Polnili se bo-
do tudi skladi, vendar to ne
bo predstavljalo večje osno-
ve za naložbe, ker je gospo-
darstvo siromašno z lastnimi
obratnimi sredstvi za tekoče
poslovanje.
Po oceni Medobčinske go-
spodarske zbornice je za lan-
ske izgube regijskega gospo-
darstva v največji meri kri-
vo: vztrajanje na neakumula-
tivnih programih, velika od-
visnost od tujega denarja,
napačne poslovne odločitve,
neodgovorno izpolnjevanje
sprejetih odločitev, kadrov-
ski problemi in organizacij-
ske pomanjkljivosti. Ob tem
dajejo prve rezultate sanacij-
ski programi v Mlekarni Arja
vas, EMU Celje in Kmetij-
skem kombinatu Šmarje,
medtem ko bodo, poleg Sa-
vinje in Topra, zaradi nesti-
mulativnega izvoza, zašli v
resni težave tudi nekateri iz-
vozniki.	V. E.
Celje za zdravstveno vzgojo
Projekt, ki ga hvali In podpira tudi Svetovna zdravstvena
organizacija
v Celju so nedavno pred-
stavili projekt zdravstvene
vzgoje v družini s predšol-
skim otrokom. Nosilec pro-
jekta, prvega takšnega v
Sloveniji in Jugoslaviji, je
bil Zdravstveni center Ce-
lje oziroma referat za zdrav-
stveno vzgojo pri temeljni
organizaciji Zavod za soci-
alno medicino in higieno ob
sodelovanju komisije za
zdravstveno vzgojo Zdrav-
stvenega centra.
Projekt je namenjen otro-
kom staršem, vzgojiteljem,
učiteljem in vsem tistim, ki
se tako ali drugače ukvarjajo
z zdravstveno vzgojo. Z njim
so predvideli dejavnost
zdravstvene vzgoje za osem
občin celjskega območja.
Model, ki so ga oblikovali, že
potrjujejo v praksi. Tako so
na primer s prvim januarjem
letos v vseh občinah vzpo-
stavili koordinatorje za
zdravstveno vzgojno delo,
dogovorili pa so se že tudi za
enoten osnovni zdravstveno
vzgojni program. Ker so tudi
v vseh načrtih zdravstvenih
skupnosti kot prednost
opredelili preventivno
zdravstveno varstvo in zno-
traj tega tudi zdravstveno
vzgojo, so na območju vse
možnosti za pospešen razvoj
zdravstveno vzgojnega dela.
Predstavitev projekta in
njegovega uresničevanja v
življenju, je pritegnila stro-
kovnjake, ki se ukvarj^o
oziroma ki bi se naj ukvarjali
z zdravstveno vzgojo iz Slo-
venije in drugih republik, saj
je pot, kakršno so začrtali v
Celju, naletela na vso podpo-
ro in pohvale tudi v organih
centra za zdravstveno vzgojo
iz Kolna, sodelovala pri pri-
pravi projekta, ki ga je pod-
prl tudi Republiški komite
za zdravstveno in socialno
varstvo.
Dogovor in konkretni na-
črti povezanega zdravstveno
vzgojnega dela na celjskem
območju so vzpodbudili
tehtne razprave o preskrom-
ni razvitosti in nuji zdrav-
stvene vzgoje drugod ter o
tem, kako celjski model pre-
nesti na druga območja v
Sloveniji in izven nje.
MILENA B. POKLIČ
2. stran - novi tednik
26. februar 1987
Proti sprejemanju na pamet
Sindikati na celjskem ob-
močju izrekajo vse prizna-
nje delavcem, ki pomagajo
reševati posledice naravne
katastrofe v občini Zagorje,
organizacije združenega de-
la z območja pa so jim pri
tem pripravljene pomagati.
Pismo takšne vsebine so po-
slali člani medobčinskega
sveta zveze sindikatov za
celjsko območje v torek s
svoje letne seje medobčin-
skemu svetu zveze sindika-
tov Zasavje v Trbovljah.
Na letni seji so obširno
spregovorili o opravljenem
delu, težavah in nalogah.
Predsednik medobčinskega
sveta Ivan Kramer je ocenil,
da so s svojo aktivnostjo sin-
dikati pridobili na pomenu
kot organizacija delavcev.
Problemov so se praviloma
(ne povsod) lotevali pravo-
časno in se do njih politično
opredeljevali. Lastna stališ-
ča so na območju oblikovali
na primer o enotah enostav-
nega dela, kriterijih za višino
regresov, o prekinitvah dela
in samoupravni organizira-
nosti ter zagovaijali politiko
visokih osebnih dohodkov.
Precej skrbi so in bodo na-
menjali gospodarskim giba-
njem, še zlasti, ker je na ob-
močju očitno usihanje go-
spodarske rasti. Precej dela
in skrbi je z delovnimi orga-
nizacijami v izgubah. Preza-
poslitve delavcev iz Lik Sa-
vinja oštevajo skupna skrb
sindikatov na območju, za
reševanje v preteklosti nako-
pičenih težav Topra pa bo
potrebna še širša in bolj po-
vezana aktivnost, saj preraš-
ča regijske in republiške me-
je. Ivan Kramer je za povsem
neustrezno ocenil odločitev,
po kateri je postal predsed-
nik celjskega občinskega
sindikalnega sveta član za-
časnega kolektivnega poslo-
vodnega organa Topra, za
katerega so v Celju že uvedli
ukrep družbenega varstva.
V poročilu in razpravi so
precej pozornosti namenili
zlasti zveznemu družbene-
mu dogovoru o delitvi oseb-
nih dohodkov, saj prinaša
vrsto nalog, ki jih sindikati
sami v času do 1. julija, ko bi
se naj uveljavil že v praksi,
ne bodo mogli opraviti,
predvsem zaradi strokovne
zahtevnosti. Nemožnost vna-
prejšnjega poznavanja posle-
dic sprejetih odločitev samo
povečuje nezaupanje delav-
cev v tako sprejete doku-
mente. Sindikati ne bi smeli
dovoliti sprejemanja zako-
nov na takšen način, so deja-
li. Obširneje so spregovorili
še o problematiki zdravstve-
nega varstva, ki je v tem času
zaradi višjih prispevkov in
manjših možnosti uporabe
pravic najbolj vroča v občini
Mozirje.
MILENA B. POKLIC
Javna razprava
o samoprispevicu
Za zdravstvo. Izobraževanje In probleme
v krajevnih skupnostih
Osrednja točka petkove
tiskovne konference pri
predsedstvu celjske sociali-
stične zveze je bila izvedba
referenduma za četrti samo-
prispevek. Predlog za skup-
ni program je namreč že iz-
delan in ga bodo te dni
obravnavali na zborih kra-
janov celjskih krajevnih
skupnosti, na katerih se bo-
do krajani tudi dogovorili
katere probleme bodo reše-
vali v svojih krajevnih
skupnostih s pomočjo sred-
stev samoprispevka.
Referendum naj bi bil 7.
junija, s samoprispevkom pa
naj bi v celjski občini zbrali 3
milijarde 600 milijono'^ di-
narjev. Prispevna stopnja
naj bi znašala 1,4 odstotka in
je nižja kot za tretji samopri-
spevek. S tem denarjem naj
bi v celjski občini razreševali
probleme v zdravstvenem
varstvu in osnovnošolskem
izobraževanju, medtem ko
se bodo krajani šele odločili
katerim problemom bodo
dali prednost.
Za zdravstveno varstvo naj
bi šlo 33 odstotkov s samo-
prispevkom zbranega denar-
ja oziroma milijardo 200 mi-
lijonov din, za posodabljanje
in uvajanje nove opreme v
osnovnošolsko izobraževa-
nje pa 24 odstotkov ali 850
milijonov din. Za krajevne
skupnosti bi tako ostalo 43
odstotkov vseh zbranih sred-
stev ali milijardo 550 milijo-
nov din. Ob tem pri posodo-
bitvi zdravstvenih storitev in
opreme ne gre zgolj za mo-
dernizacijo celjske bolnišni-
ce, temveč bo pretežen del
opreme namenjen za dispan-
zerje. Kar zadeva posodobi-
tev osnovnošolskega izobra-
ževanja pa gre v prvi vrsti za
opremo za tehnični pouk.
Zapisati je treba, da so si-
cer tudi v krajevnih skupno-
stih že pripravili svoje pro-
grame, vendar socialistična
zveza hoče, da se tokrat
opredelijo zanje vsi krajani
in ne le krajevna vodstva. Ob
pripravah za uvedbo četrte-
ga samoprispevka pa je bilo
tudi že nekaj konkretnih pri-
pomb. Tako se na primer
krajani sprašujejo, koliko bo
od zbranih sredstev dobila
posamezna krajevna skup-
nost. Osnovno merilo bo, kot
je bilo rečeno na tiskovni
konferenci, dosedanje razre-
ševanje problemov v posa-
meznih krajevnih skupno-
stih. Z drugimi besedami, ti-
ste krajevne skupnosti, ki so
dobile v preteklosti več, bo-
do tokrat dobile manj.
V. E.
Podpora postopku za
spremembo ustave
o predlogu predsedstva
SFRJ za pričetek postopka
za spremembo ustave SFR
Jugoslavije so prejšnji te-
den spregovorili tudi v Ce-
lju na posvetu občinskih
konferenc socialistične zve-
ze celjskega območja.
Posveti so bili tudi na dru-
gih območjih, na njih pa so
poleg podpore za pričetek
postopka (drugih opredeli-
tev ni bilo) izrazili tudi odnos
do nakaterih vprašanj, ki bi
se naj odrazila v spremembi
ustave. Na osnovi opredeli-
tev na teh regijskih posvetih
bodo v republiki izoblikovali
poseben dokument, ki bo
povzel razpravo. Te opredeli-
tve bodo smerokaz ustavni
komisiji Slovenije pri pripra-
vi predloga sprememb repu-
bliške ustave in članom iz
Slovenije v ustavni komisiji
federacije.
Na celjskem posvetu je o
predlogu predsedstva SFRJ
govoril dr. Janez Šinkovec.
Udeleženci posveta so se si-
cer strinjali s pričetkom po-
stopka za spremembo usta-
ve, vendar so poudarjali, da
nas same spremembe ustave
ne bodo potegnile iz gospo-
darske in družbene krize.
Poudarili so, da bi tako pred
spremembami ustave kot si-
cer pri sprejemanju zakonov
morali vnaprej proučiti, ka-
ko bodo določene spremem-
be ali določila učinkovali.
Predlagane spremembe, ki
jih vsebuje predlog za priče-
tek postopka, pa so vzbudile
zaskrbljenost, da bi, takšne
kot so, lahko za seboj poteg-
nile občutno povečanje za-
poslovanja v administraciji,
zlasti v zveznih organih - od
inšpekcijskih služb, izvršne-
ga sveta, sodišč ... V predlo-
gu so tudi pogrešali določ-
nejše opredelitve pristojno-
sti občin. Ugotavljali so, da
jih im^o občine sedaj pre-
malo ter da bi jih bilo zaradi
boljšega dela potrebno pove-
čati, predvsem pa bolj opre-
deliti. MILENA B. POKLIČ
Okrogle mize o
samoupravljanju
v celjskih sindikatih
ocenjujejo, da so lanski
program družbenopoli-
tičnega usposabljanja
uresničili, z izjemo tistega
dela, kije bilo načrtovano
v okviru Kluba samo-
upravljalcev. Tako se je
občinske sindikalne šole
udeležilo 36 slušateljev,
devet pa jih je obiskovalo
republiško sindikalno šo-
lo v Radovljici.
Klub samoupravljalcev
pa se je obvezal, da bo te-
matiko samoupravljanja
v zaostrenih razmerah go-
spodarjenja spravil pod
streho že v prvem četrt-
letju letos. V torek so iz-
delali konkreten program
okroglih miz, ki se bodo
začele 3. marca in končale
26. marca. Vseh okroglih
miz bo 12, vse pa bodo ob
12. uri v različnih delov-
nih organizacijah. Pred-
sednik skupščine Kluba
samoupravljalcev Celje
Božo Skale pravi, da ne
gre za klasična predava-
nja, ampak za izmenjavo
izkušenj pri samouprav-
nem odločanju, pri čemer
bodo za eno okroglo mizo
sedli delegati večih de-
lovnih organizacij. Prva
okrogla miza bo v delovni
organizaciji EMO, na njej
pa bodo sodelovali še de-
legati Klime, Libele in
LIK Savinje.
MITJA UMNIK
KOMENTIRAMO
Krogla in medalja
Ljudje vedno stremimo k
boljšemu, k lastnemu razvo-
ju in k razvoju družbe ter
okolja v katerem delamo in
živimo. In normalno je, da
smo za takšna prizadevanja,
dosežke in prispevke tudi
nagrajeni ter da okolje to
spodbuja s podeljevanjem
najrazličnejših priznanj in
nagrad.
Zato verjetno ni naključje,
da smo v zadnji številki No-
vega tednika z dne 19. 11.
1987 lahko prebrali kar tri
razpise za najvišja priznala
in nagrade v celjski občini.
Vsi trije razpisi, za nagrade
Slavka Šlandra, za priznanje
samoupravljalcu in prizna-
nje osvobodilne fronte, opre-
deljujejo njihov namen. Na-
grade in priznanja lahko
prejmejo posamezniki ali
razne organizacije za »najviš-
je dosege, izredne stvaritve
ai vrhunske uspehe na vseh
področjih življenja in dela, ki
so splošnega pomena za ob-
čino ah prispevajo h krepitvi
njenega ugleda... za izred-
ne dosežke na področju raz-
voja samoupravljanja in de-
legatskih odnosov ter za
družbenopolitično delo, ki
prispeva k napredku sociali-
stičnih samoupravnih odno-
sov .. .za njihovo delo in pri-
spevek k dosežkom trajnej-
šega pomena pri boljšemu
gospodarjenju ...« itd. itd.
Merila in kriteriji skorajda
ne bi mogli biti boljši. In ob
njih človek podzavestno zač-
ne razmišljati o posamezni-
kih in organizacijah, ki bi si
takšna in drugačna prizna-
nja ter nagrade res zaslužili.
Sočasno pa se v mish prikra-
de realnost, s katero se so-
očamo sleherni dan, ko ome-
njena merila razpisov v prak-
si ni lahko doseči.
Neprestano se v zadnjem
obdobju srečujemo z vrsto
problemov skoraj na vseh
področjih. Pešanje razvoja je
zlasti očitno v rasti družbe-
nega proizvoda, ki v Celju
vztrajno polzi in smo pristali
že na osmem mestu v SRS.
Vzrokov takšnega stanja je
verjetno več in eden izmed
njih je prav gotovo v neza-
dostni stopnji poslovno raz-
vojne ambicioznosti in ofen-
zivnosti OZD ter družbeno-
politične skupnosti kot celo-
te. Zato je kar težko najti pri-
mere o »najvišjih dosežkih,
izredne stvaritve ah vrhun-
ske uspehe« itd., kot to nare-
kujejo merila razpisov.
Ta dejstva pa seveda ne
pomenijo negacijo potrebe
po moralni ah materialni sti-
mulaciji. Nasprotno, izjeme
so vedno prisotne. Te so ver-
' jetno tudi v naši skupnosti,
čeprav se včasih dozdeva, da
jih ni ali pa jih nočemo poi-
skati. V času, katerega živi-
mo, bi ti primeri morali biti
svetal vzor in motivacija za
širše družbeno razvojno gi-
banje. Teh stimulacij je da-
nes prej premalo kot preveč.
Zato se bodo morali predla-
gatelji resnično potruditi,
»da z vso resnostjo, sodeluje-
jo« pri iskanju takšnih izjem
(kot je zapisano v enem od
razpisov), ki izpolnjujejo na-
vedene kriterije.
Časa za zbiranje predlogov
in do podelitve priznanj je
dovolj. Zato kaže upoštevati
ta poziv, da ne bo presene-
čenj ali včasih tudi upraviče-
nega natolcevanja, da meda-
lja in krogla nikoli ne zade-
neta prava prša.
VIKI KRAJNC
Napredek terja nove naložbe
mssmmKammmmmmmammmammmmmmammmmm^mmmmmmam
¥ konjiški občini priprave na peti samoprispevek
v konjiški občini se letos
izteka četrti samoprispe-
vek, pri socialistični zvezi
pa so že zastavili aktivnosti
za pripravo petega referen-
duma za samoprispevek. S
pomočjo minulih samopri-
spevkov so v konjiški obči-
ni veliko naredili pri razvo-
ju krajevnih skupnosti in
dvigu družbenega standar-
da krajanov. Z zbranim de-
narjem so rešili vrsto pro-
blemov na socialnem, kul-
turnem, stanovanjskem,
športnem in komunalnem
področju.
Razveseljivo je, da so nalo-
ge iz programa četrtega sa-
moprispevka v konjiški ob-
čini uresničili in naredili ce-
lo več kot so bili predvideli,
za kar gre zasluga predvsem
delovnim organizacijam, ki
so še dodatno združevale de-
nar za izgradnjo objektov.
Po uspelem četrtem referen-
dumu so konjiško občino
razdelili na tri območja: na
konjiško s 17 krajevnimi
skupnostmi, zreško s štirimi
krajevnimi skupnostmi in na
obsežno krajevno skupnost
Vitanje. »Tako naj bi bilo tu-
di v prihodnje, če bodo kra-
jani tako želeli,« pravi Franjo
Adamlje, tajnik skupnosti
sklada za investicije v druž-
beni standard.
»Prvo referendumsko ob-
močje je n^večje, vendar je
večina del iz programa
opravljenih. To zlasti velja za
šolstvo. V Slovenskih Konji-
cah je zrasel prizidek k os-
novni šoli Edvard Kardelj,
obnovili smo kulturni dom,
zgradili jasli in modernizirali
več kot 60 kilometrov cest na
tem območju. Pomembna
dela smo opravili pri nape-
ljavi PTT omrežja in elektri-
fikaciji ter pri obnovi neka-
terih objektov.«
Krajani izločajo za samo-
prispevek 2 odstotka od neto
osebnih dohodkov, prav toli-
ko tudi upokojenci in obrtni-
ki ter kmetje od katastrske-
ga dohodka. To je glavni vir
sredstev, razen tega pa imajo
v občini sklenjena dva samo-
upravna sporazuma z delov-
nimi organizacijami, ki izlo-
čajo 0,60 odstotkov iz bruto
osebnih dohodkov, ki so na-
menjeni predvsem za grad-
njo komunalnih objektov in
3 odstotke iz ustvai:jenega či-
stega dohodka delovnih or-
ganizacij. S tem denarjem pa
v občini gradijo večje objek-
te v krajevnih skupnostih,
zlasti kulturne domove in
šole.
Pri socialistični zvezi v
Slovenskih Konjicah so že
prvi mesec leta povabili na
posvet predsednike svetov
krajevnih skupnosti in pred-
sednike krajevnih konferenc
socialistične zveze in se do-
govorili o pripravah na peti
referendum. V vseh krajev-
nih skupnostih bodo do sre-
dine marca pripravili osnut-
ke referendumskih progra-
mov za naslednjih pet let. Do
konca aprila bodo povsod o
njih razpravljali na zborih
krajanov. »Prav ti zbori bodo
dali pravo sliko o tem, kaj so
potrebe in kaj samo želje
krajanov,« pravi Bojan Fi-
javž, sekretar občinske kon-
ference socialistične zveze
Slovenske Konjice.
Razvoj in napredek terjajo
nove naložbe, saj v vseh kra-
jevnih skupnostih želijo sto-
pati v korak z napredkom.
Kako in na kak način, pa se
bodo s programi odločali sa-
mi, krajani pa se bodo o tem
izrekali novembra, ne refe-
rendumu.
MATEJA PODJED
Družina pralcev Nove-
ga tednikš je.vše večja.
Ste že njen redni član?
-v,- . . -i ■■ >
Moglo bi biti še boljše
ma^mmmmmmmmmmmmamBmmmm^mKmmmm
V konjiški občini se močno razrašča turizem
Prvi podatki o gospodar-
skih gibanjih v konjiški ob-
čini v minulem letu kažejo,
da vseh, z resolucijo zastav-
ljenih ciljev, v občini niso
dosegli. Fizični obseg indu-
strijske proizvodnje so
uresničili le Z,1 odstotno,
načrtovali pa so 6 odstotno
rast.
Ob tem pa je treba zapisati,
da so z rezultati gospodarje-
nja v občini zadovoljni, kar
so poudarili tudi na seji iz-
vršnega sveta, ki je bila
prejšnjo sredo. Dosegli so
namreč kakovostne premike
v strukturi proizvodnje, nje-
nem prestrukturiranju in
osvajanju novih proizvodov.
Zlasti močno so presegli iz-
voz. Predvideli so ga s sed-
mimi odstotki, dosegli pa z
več kot 19 odstotki. Po drugi
strani pa so precej več uvozi-
li kot so načrtovali, in sicer
namesto 6 kar 28 odstotkov.
Močno so presegli tudi stop-
njo zaposlovanja, namesto za
1,8 odstotka so zaposlili za
4,3 odstotkov več delavcev.
V nekaterih delovnih organi-
zacijah so zaskrbljujoče zalo-
ge, so opozorili tudi na izvrš-
nem svetu. V Uniorju, na pri-
mer, so lani naredili 2922 ton
ročnega orodja, decembra la-
ni pa ga je bilo v skladiščih
še 1700 ton, vendar v Unioiju
pravijo, da zaloge niso za-
skrbljujoče. Težav s oskrb-
ljenostjo z reprodukcijskimi
materiali delovne oranizacije
niso imele, medtem ko so
imele več problemov pri na-
ročilih za domači trg.
Ko so na izvršnem svetu
ocenjevali turistično dejav-
nost v minulem letu so meni-
li, da se je ta veja gospodar-
stva močno razrasla, na kar
opozarjajo podatki o številu
gostov in nočitev. Spodbud-
no je, da gre rezultate za ra-
zrast turizma in gostinstva
pripisati kakovostnim stori-
tvam. V konjiški občini se je
lani mudilo 32.530 gostov ali
12 odstotkov več kot leto po-
prej. Več kot 5000 jih je pri-
šlo iz tujine. V hotelih in pri
zasebnikih je prespalo 137 ti-
soč gostov ali za 17 odstot-
kov več kot leto poprej. Po-
datki kažejo tudi na večjo
rast zaposlovanja, to pa je šlo
v glavnem prav na račun no-
vih delovnih mest v turizmu
in gostinstvu, delno pa tudi v
obrti. V konjiški občini je la-
ni našlo delo 161 pripravni-
kov - 153 v gospodarstvu in
8 v negospodarstvu. Osebni
dohodki zaposlenih pa so v
konjiški občini nižji kot v re-
giji in republiki, so znova
opozorili na izvršnem svetu.
Povprečno osebni dohodek
v združenem delu je bil lani
115.616 dinarjev, oziroma v
gospodarstvu 114.030 dinar-
jev in v negospodarstvu
132.070 dinarjev.
Podrobno informacijo o
gospodarskih gibanjih v ob-
čini je, tokrat prvič, komite
za planiranje in družbeno
ekonomski razvoj pri skup-
ščini občine poslal v ved-
nost, pregled in za orientaci-
jo vsem delovnim organiza-
cijam občine.
MATEJA PODJED
26. februar 1987
novi tednik - stran 3
Večja rast
lesne
proizvodnje
Srednjeročni družbeni
plan mozirske občine bo
treba tudi spreminjati in
dopolnjevati, zlasti glede
na predvidevanja in naro-
čene študije razvoja posa-
meznih panog in dejav-
nosti.
Trenutno pripravljcuo
sporazum o združevanju
sredstev v razisiritev ptt
zmogljivosti, nedorečeno je
še načrtovano združevanje
sredstev za posodabljanje
in izgradnjo negospodar-
skih infrastrukturnih ob-
jektov in za financiranje
drugih gospodarskih infra-
strukturnih objektov. V iz-
delavi pa je tudi študija o
razvoju turističnega gospo-
darstva, medtem ko še ni
čisto jasno, kako bo >z raz-
vojem manj razvitih kr^ev-
nih skupnosti.
Na jutrišnjem zasedanju
zborov mozirske občinske
skupščine pa neg bi sprejeli
predlog resolucije o izvaja-
nju družbenega plana obči-
ne v tem letu. Pripomb na
predlog je bilo precej, osta-
jajo pa seveda nekatere
k^učne naloge. Povečati bi
morali proizvodnjo v kme-
tijstvu, pri čemer bodo več-
jo pozornost d^ali predela-
vi mleka, pospešenemu
razvoju turistične dejavno-
sti, vlaganjem v nove teh-
nologije ter seveda tudi
vključevanju gospodcirstva
na tuje trge. Industrijska
proizvodnja v mozirski ob-
čini naj bi se letos povečala
za štiri odstotke, kmetijska
za dva in pol, izvoz pa n^ bi
bil v primerjavi z lanskim
letom večji za pet odstot-
kov. V lesni industriji naj
bi bila proizvodnja za dese-
tino večja, v preostalem go-
spodarstvu pa naj bi neko-
liko upadla, medtem ko neg
bi se proizvodnja v kovin-
skopredelovalni industriji
s presktrukturiranjem po-
večala za dva in pol od-
stotka.
Prednostna naloga bo se-
veda izvoz, med izvozniki,
ki že doslej na tujih tržiščih
doseglo sorazmerno ugod-
ne rezultate, pa velja ome-
niti Gorenjevo delovno or-
ganizacijo Mali gospodinj-
ski aparati. Glin iz Nazarij,
Elkroj, Ko vinarstvo Ljub-
no, Zgornjesavinjsko kme-
tijsko zadrugo iz Mozirja,
Smreko iz Gornjega Grada
in Cinkarnin tozd Kemija v
Mozirju.JANEZ VEDENIK
Vsega v občini ni moč rešiti
MIha Ravnik na obisku v mozirski občini
»Solidarnosti nismo v ce-
loti rešili in še vedno jo poj-
mujemo v slabšem pomenu
besede, kot da gre vedno za
nekakšno prosjačenje. Vsaj
za osnovne dogovorjene
programe v družbenih de-
javnostih moramo v repu-
bliki izenačiti pogoje za vse
delovne ljudi,« je poudaril
predsednik slovenskih sin-
dikatov Miha Ravnik na po-
svetu z družbenopolitičnim
aktivom in skupščinskim
vodstvom občine Mozirje.
Ta poudarek se posebej
nanaša na izjemno težak po-
loži mozirskega zdravstva,
ko delovni ljudje te občine
plačujejo izredno visok, med
najvišjimi v Sloveniji, pri-
spevek za zdravstveno var-
stvo, storitve pa še zdaleč ni-
so ustrezne.-
Mozirjani so predsednika
slovenskih sindikatov izčrp-
no seznanili še z nekaterimi
drugimi problemi, kot je
prostorsko urejanje in varo-
vanje krajine, kar je gotovo v
širšem slovenskem družbe-
nem interesu, v okviru obči-
ne in ob pičlih finančnih in
strokovnih podlagah pa ne
morejo zagotoviti zakonsko
sprejetih zahtev in nalog.
V mozirski občini im£yo
prav gotovo ta trenutek ne-
katere prednosti, ScU njihovo
gospodarstvo ne pozna iz-
gub (razen Golt, kar se rešuje
in pokriva znotr^ sistema
sozda Merx), prav tako je
mozirsko gospodarstvo do-
bro integrirano s sistemi iz-
ven občine.
Občina praktično tudi ne
pozna problema nezaposle-
nosti, prej bi lahko trdili
obratno, da njeno gospodar-
stvo potrebuje delavce in
razmišlj^o'tudi o tem, da bi
delavce vozili od drugod. ^
Od kmetijstva in gozdar-
stva oziroma lesne predelave
živi veliko prebivalcev Gor-
nje Savinjske dohne, ki se
kot geografski pojem pokri-
va z območjem občine Mo-
zirje. Razveseljivo je, da je
bilo lani kmetijstvo tista go-
spodarska panoga, ki je bila
najbolj stabilna in je tudi be-
ležila načrtovano rast. Drugo
vprašanje je, koliko je kme-
tijstvo zase in za »svojo« ob-
čino iztržilo ob neekonom-
skih cenah kmetijskih pri-
delkov in izdelkov.
Žal so v izvozu zabeležili
občuten padec - v primerja-
vi z letom 1985 ob devetme-
sečju, je izvoz manjši za 16
odstotkov - tolažijo pa se, da
so v poslovno-gospodarski
igri nekateri obetavni proiz-
vodni programi, ki bodo po-
stali izvozni.
Miha Ravnik je v pogovo-
ru z vodilnimi ljudmi občine
Mozirje posebej podčrtal po-
men skrbi za lastna sredstva,
k^ti nesporno je, da še en-
krat več naredi lahko v raz-
vojnem in naložbenem smi-
slu tista delovna organizaci-
ja, ki ima svoj kapital, lastna
obratna in druga sredstva. Z
gostitelji pa se je strinjal, da
nekaterih vprašanj ni mogo-
če rešiti zgolj v eni občini. To
so predvsem vprašanja ure-
janja prostora in varovanja
krcgine, za kar izglasujemo
zakone v republiški skupšči-
ni, občinam pa prepustimo
na milost in nemilost kon-
kretno reševanje in vso fi-
nančno plat ureditve proble-
ma. Prav tako znotrsg občine
ni uspešno reševati vprašanj
zdravstva, šolstva in podob-
nega. Solidarnost v okviru
republike bomo morali do-
sledneje in predvsem finanč-
no dogovoriti.
MITJA UMNIK
KOmENTIRAmO
Rabimo stroicovnjaice
Vedno slabši gospodarski rezultati, ki jih dosega
žalsko gospodarstvo in prepočasno prestrukturiranje
gospodarstva sta med posledicami dejstva, da v občini
ni dosti strokovno usposobljenih kadrov, ki bi jih
potrebovalo združeno delo.
K temu je treba prišteti še samo lego občine, ki je
prometno zelo dobro povezana s celjsko in velenjsko,
kjer je zaposlenih precej strokovnjakov iz žalske
občine. Ne le, da strokovno usposobljenih kadrov v
občini manjka, celo odhajajo drugam. Vse to seveda
niso obetavne ugotovitve, posledično pa so prav
gotovo tudi rezultat prejšnjih obdobij, ko kadrovska
politika še ni v zadostni meri odigravala svoje vloge.
Žalčanom se danes seveda to krepko maščuje.
Če bodo hoteli v žalski občini imeti več strokovnih
kadrov, bo treba, seveda tako kot tudi drugod, bolj
upoštevati motivacijske oblike, možnosti večje osebne
a firmacije, boljši materialni položaj, večji osebni doho-
dek, večje možnosti za napredovanje in še bi lahko
naštevali. Trenutni polož^ gospodarstva pa daje kaj
malo možnosti za uresničitev vseh naštetih stvari.
V bodoče bo treba marsikaj spremeniti pri načrtova-
nju potreb po kadrih. Kratkoročne kadrovske rešitve
pomenijo le gašenje požarov, zato je bodočnost za
spremembo stanja na boljše le v dolgoročnem načrto-
vanju politike zaposlovanja. Tudi tako bo mogoče
izpolniti dva pogoja, ki sta med sabo povezana: doseči
ustrezno število strokovnih kadrov in njihov vpliv na
boljše gospodarjenje.	JANEZ VEDENIK
Pravočasno zaznati probleme
Letna sela OS ZSS Šmarje tuHI o kmetijstvu In turizmu
Poleg poslovno uspešnih
je v občini Šmarje pri Jel-
šah vse več takšnih organi-
zacij združenega dela v go-
spodarstvu, ki so na meji
rentabilnosti, in takih, ki so
zabredle v velike ali manjše
izgube. Takšno stanje za-
skrbljuje, s^ se krog social-
no ogroženih delavcev, ob-
čanov širi. Na to je, med
drugim, opozoril Ludvik
Kučiš, predsednik občinske
o;'ganizacije sindikata na
letni seji občinskega sveta
Zveze sindikatov Šmarje
pri Jelšah, ki je bila prete-
kli teden.
V uvodni razpravi je Kučiš
opozoril tudi na težave v de-
lovanju delegatskega siste-
ma v skupščinah samo-
upravnih interesnih skupno-
sti, kjer se, z redkimi izjema-
mi, že kar praviloma srečuje-
jo s problemom nesklepčno-
sti in delegatske pasivnosti.
Osrednjo pozornost bo letos
treba posvečati gospodarje-
nju v organizacijah združe-
nega dela oziroma osebnim
dohodkom zaposlenih. Kot
kaže sedanja praksa, je
ukrep družbenega varstva
najlažja oblika za reševanje
izgubarskih težav. Da bi ta
ne postala tudi najpogostej-
ša, pa bo treba pravočasno
zaznavati probleme in
predvsem pravočasno ukre-
pati. V akciji »zaključni ra-
čun« je treba oceniti realno
stanje, predvsem pa per-
spektivo v načrtovanem raz-
voju. V občinskem sindikal-
nem svetu Šmaije pri Jelšah
si bodo prizadevali za večjo
učinkovitost sindikalnih
skupin v okvim osnovnih or-
ganizacij sindikata, s tem nsg
bi zagotovili večjo odprtost
in demokratičnost pri uve-
ljavljanju volje in teženj de-
lavca.
V razpravi so delegati opo-
zorili na problematiko v os-
novnem šolstvu, turizmu in
kmetijstvu. Resda so s priza-
devanji v sindikatih uspeli
uskladiti osebne dohodke
prosvetnih delavcev z oseb-
nimi dohodki v gospodar-
stvu, vendar le-ti še marsikje
niso dovolj spodbujajoči,
zlasti pa ni dovolj sredstev za
uresničevanje nekaterih pro-
gramov. Tipičen primer za to
sta osnovni šoli v Podčetrt-
ku in Bistrici ob Sotli, kjer
raziskovalnemu delu in ra-
čunalništvu posvečajo iz-
jemno pozornost, vedno pa
se zatika pri denarju.
V razvoj turizma, ki je v
šmarski občini, poleg indu-
stije in kmetijstva, nosilna
gospodarska panoga, bi se
morali bolj vključevati tudi
občani, ne pa dopuščati, da
se s turizmom ukvarjajo le v
obeh zdraviliško-turističnih
delovnih organizacijah (Ro-
gaška Slatina, Podčetrtek).
Za razvoj turizma bi morali
več narediti tudi drugi nosil-
ci razvoja na tem pod^ročju.
Tudi s kmetijstvom ni vse
tako, kot bi moralo biti, so
menili delegati v razpravi, in
ocenili, da je v tej panogi
opazen korak naz^ s tem, ko
se kmetijska predelava vse
bolj seli v druge občine, do-
ma pa je skorajda ni več.
M. AGREŽ
Dnevni red je še vedno odprt
Spremljanju uresničevanja politike gospodarske stabiliza-
cije ter spremljanju uresničevala sprejetih dolgoročnih in
kratkoročnih načrtov bodo v prvi vrsti namenjene seje zborov
občinske skupščine Laško.
To pomeni, da bodo delegati v vsakem trimesečju namenili
posebno pozornost periodičnim obračunom in v zvezi z njimi
tudi gospodarskim gibanjem v občini, hkrati pa bodo sproti
ocenjevali, koliko so rezultati skladni z razvojnimi usmeritvami
in cilji.
Poleg teh temeljnih točk iz programa dela zborov občinske
skupščine, ki so ga obravnavali delegati na zadnji seji skupš-
čine, zajema program še vrsto drugih tem: spremljanje uresniče-
vanja programa iz nedavno izglasovanega občinskega samopri-
spevka, področje varstva okolja in prostorske ureditve, prenovo
vzgoje in izobraževarya, zdravstveno varstvo nasploh in posebej
borcev in vojnih ter vojaških invalidov, pa vprašanje razvoja
zasebne obrti, komunalna vprašarga in tako naprej.
Vendar program dela skupščine ni dokončen in zaprt.
Nasprotno. Dovolj je še prostora v njem, da se vanj vnesejo tista
vprašanja, ki jim bo med letom potrebno nameniti več pozorno-
sti in ki po svoji teži terjajo razpravo v zborih občinske skupš-
čine. Dnevne rede skupščin, ki se bodo letos zvrstile v laški
občini, pa nsg bi v še večji meri povezovali s programi dela
drugih družbenih dejavnikov od katerih tudi pričakujejo
pobude za vsebinske razprave o aktualnih vprašanjih.
VVE
IZJAVE.^MNENJA :.
Marjan Jeranko, z Občinskega sveta Zveze sin-
dikatov Celje o stavkah in sindikalnih poverje-
nikih:
»Osnovni problem je bil v tem, da doslej nismo znali ali
nismo hoteli zaščititi delavcev, če seje izkazalo, da so imeli
prav in sicer ne glede na to, kakšno obliko so izbrali za
izražanje svojega nezadovoljstva. Zato se bojim, da se bo
enako godilo tudi tako imenovanim sindikalnim poverjeni-
kom, ki bodo še vedno zaposleni v delovni organizaciji, v
kateri naj bi organizirali štrajk. Če jih ne bomo znali zaščititi
in če bo štr^k naperjen proti vodilnim delavcem, je skoraj
gotovo ne bodo odnesli brez sankcij. Zato se lahko vloga, ki
n^j bi jo v bodoče imeli sindikalni poverjeniki, kaj hitro
izrodi, ker se bodo le-ti bali za lastno kožo. Sicer pa je
dejstvo, da je sindikat začel razmišljati o štrajku kot takem
in ne le o tem, kaj mora storiti, da bi ga preprečil ali ublažil
njegove posledice, naletelo na dober odziv med delavci.«
Peter Schmidt, predsednik Kluba celjskih štu-
dentov o pobudi za razpis referenduma o gradnji
jedrskih elektrarn:
» V Celje smo prenesli pobudo republiške konference mla-
dine, kije postala aktualna zlasti po predlog o gradnji štirih
jedrskih elektrarn v prvi fazi v Jugoslaviji. Med argumenti,
ki govorijo proti gradnji, so ne le različne nesreče v jedrskih
elektrarnah, pač pa tudi ekonomski razlogi. Gradnja dragih
elektrarn z uvoženo tehnologijo bo onemogočila uresničitev
^ilja, da do leta 1990 zmanjšamo stopnjo zadolženosti na
^anj kot 25 odstotkov deviznega prihodka. Poleg tega ne
^szpolagamo z zadostno količino surovin, pa tudi skladišče-
'Va odpadkov nismo rešili. Podatki o ceni energije pa
kažejo, daje bila v letu 1985 cena kilovatne ure iz hidroelek-
^arne 1,4 dinarje, iz termoelektrarne 7,8 in v krški nuklearki
dinarjev. In navsezadnje, če vsi plačujemo stroške grad-
^e in delovanja jedrskih elektrarn, tudi vsi odločamo o njih.
Zadostuje, da tretjina slovenskih občin podpre pobudo o
Referendumu, vprašarje pa je, kako bo drugod po Jugosla-
Hkrati s sanacijo tudi skrb
za socialno varstvo delavcev
Sestavni del sanacije Les-
noindustrijskega kombinata
LIK Savinja je tudi kadrov-
ska sestava. Do konca tega
meseca, ko naj bi bili zaklju-
čeni razgovori s sanatorji LIK
Savinje, banko in opredeljena
ostala temeljna izhodišča na-
daljne sanacije te delovne or-
ganizacije, bo v osnovi za-
okrožen tudi načrt o potreb-
nih kadrih. Z njo pa bo tudi že
jasno, kolikšen bo takoimeno-
vani višek delavcev oziroma
koga bo potrebno prezaposliti
in kam. O tem bodo delavci
seznanjeni na zborih delav-
cev, ko bodo obravnavali za-
ključni račun.
Ze od samega začetka sana-
cije tega kolektiva pa je bilo
jasno, da bo prišlo do viška ka-
drov. Prve ocene so bile okoli
250 delavcev, sedaj naj bi jih
bilo okoli 300, čeprav se je v
tem času število, zaposlenih
zmanjšalo od 1010 v novembru
na 958 v decembru, 917 v janu-
arju in jih bo v februarju še za
kakšnih 40 manj.
Skrb za socialno varnost de-
lavcev z iskanjem možnosti za
prezaposlitev (ta je opredelje-
na tudi v zakonu o združenem
delu) so že od vsega začetka
sanacije prevzele strokovne
službe skupnosti za zaposlova-
nje Celje, izvršnega sveta obči-
ne, LIK Savinje in seveda ob-
činskega sveta zveze sindi-
katov.
Skupnost za zaposlovanje je
LIK Savinji posredovala opis
postopkov pri reševanju pro-
blema viška delavcev v organi-
zacijah združenega dela, kjer
so opredeljene zakonske pod-
lage za reševanje te problema-
tike hkrati z navodili, kako je
potrebno pristopiti k izdelavi
kadrovske bilance, finančni vi-
ri za izpeljavo postopka in ne-
nazadnje naloge skupnosti in
njena strokovna pomoč.
S tem vprašanjem so bile
seznanjene tudi vse občinske
skupnosti za zaposlovanje v re-
giji in direktorji regijskih stro-
kovnih služb, z namenom, da
se dogovorijo o enotnem vse-
binskem reševanju tega vpra-
šanja tudi za v bodoče.
Opravljeni so bili tudi razgo-
vori s kadrovskimi delavci
večjih delovnih organizacij, ki
v svojih letnih načrtih zaposlo-
vanja izkazujejo večje potrebe
po delavcih, kot so na primer
Emo, Aero, Železnica in tako
naprej. Jutri se bodo sestali še
s predstavniki dvajsetih manj-
ših delovnih organizacij, da
ugotovijo,,kakšne so še mož-
nosti za prezaposlitev delavcev
LIK Savinje v občini in regiji.
Dve uri dnevno pa v LIK Savi-
nji dela svetovalec s celjske
skupnosti za zaposlovanje.
Očitno je, da gre za občutlji-
vo področje, saj imamo opravi-
ti z ljudmi, ki so vendarle nave-
zani na ta kolektiv, na ljudi, ki
se bodo morali sprijazniti s po-
nujeno jim možnostjo prezapo-
slitve. Tega se dobro zavedlo
vsi, ki pomagajo reizreševati
kadrovska vprašanja v LIK Sa-
vinji, zato morajo z vso odgo-
vornostjo tudi določiti kriteri-
je, po katerih bo ta in ta dela-
vec opredeljen kot kadrovski
višek, hkrati pa tudi maksi-
malno uskladiti njegove delov-
ne zmožnosti, poklicno izo-
brazbo s pogoji, ki jih terja de-
lovno mesto v neki drugi de-
lovni organizaciji.
Nekaj ključnih vprašanj in
problemov pa so že rešili.
Eden prvih dogovorov ob sa-
naciji je bil ta, da morajo v Sa-
vinji ostati tisti strokovnjaki,
ki so življenjskega pomena za
nemoten delovni proces vse
dotlej, dokler ne bodo razmere
takšne, da bodo dovoljevale
normalen pretok kadrov.
Skrbno so se lotili reševanja
problemov invalidov. Zanje bi
bilo najtežje dobiti zaposlitev.
Po pričetku sanacije so opravi-
li razgovor s konzorcijem
zdravnikov in skupnostjo po-
kojninsko-invalidskega zava-
rovanja za ugotavljanje pre-
ostale delazmožnosti teh de-
lavcev. Invalidska komisija je
osemnajst delavcev spoznala
za invalide prve kategorije in
bodo odšli v invalidski pokoj.
Začasno so rešili tudi vpra-
šanje štipendistov. Imajo 106
štipendistov. Od teh je 12 osta-
lo kadrovskih štipendistov v
tozdu Energetika in vzdrževa-
nje, ker ta tozd pozitivno po-
sluje, preostali pa bodo preje-
mali štipendijo iz združenih
sredstev. To štipendijo bodo
prejemali do avgusta, nato se
bodo ponovno lahko prijavili
na nateč^ za kadrovsko šti-
pendijo. Tisti, ki se bo odločil,
da ponovno kandidira za šti-
pendista LIK Savinje, pa se bo
moral hkrati obvezati, da se po
končanem izobraževanju zapo-
sli v tej delovni organizaciji.
VIOLETA V. EINSPIELER
4. stran - novi tednik
26. februar 1987
Spet nal bi zacvetela obrt
¥saka delovna organIzacUa Ima možnost za dodaten program
študija o možnostih raz-
voja drobnega gospodar-
stva v konjiški občini, ki jo
je pripravila raziskovalna
skupnost, razkriva marsi-
katere pomanjkljivosti in
slabosti v drobnem gospo-
darstvu, a po drugi strani
ponuja tudi možne predloge
za izboljšanje položaja.
Zanimivi so podatki o te,
kako so v občini v povojnem
obdobju ukinjali enote in or-
ganizacije, ki so imele značaj
drobnega gospodarstva. Ta-
ko so na primer, v Sloven-
skih Konjicah ukinili čev-
ljarstvo, tapetništvo, mizar-
stvo, ščetkarstvo, slikarstvo
in pleskarstvo in še nekatere
druge dejavnosti. Danes jih
občani močno pogrešajo, saj
v občini po ukinitvi teh de-
lavnic niso odpirali novih,
kar je po drugi strani pome-
nilo še dodatno osiromaše-
nje drobnega gospodarstva.
Hkrati pa so bile manjše tudi
možnosti za razvoj nerazvi-
tih področij, saj so obrtne de-
lavnice ukinjali tudi po dru-
gih krajih v občini; v Zrečah,
Ločah, Zbelovem in drugod.
Danes se kažejo možnosti
za ustanavljanje novih enot
in organizacij združenega
dela drobnega gospodarstva
predvsem pri takšnih pro-
gramih, ki bi ponujali speci-
alne izdelke, izdelke v manj-
ših količinah in po naročilu,
storitvene dejavnosti in de-
javnosti, ki bi dopolnjevale
turistično ponudbo.
Tako naj bi v Slovenskih
Konjicah, predlagajo v študi-
ji, odprli delavnico za popra-
vilo avtomobilov, aktokle-
parsko in avtoličarsko obrt
in avtomobilski servis kot
delovno enoto kakšne večje
organizacije. Zreški Comet
pa naj bi v Zbelovem odprl
obrat dental programa. Prvi
razgovori v to smer so že ste-
kli. Velike možnosti za raz-
voj drobnega gospodarstva
ima tudi Kmetijska zadruga,
je nakazala študija. V okviru
zadruge bi lahko organizirali
proizvodnjo žganih pijač za
potrebe gostinstva in turiz-
ma v občini, v Zbelovem,
kjer so topli izviri; vode, pa
uredili tople grede, kjer bi
pridelovali zelenjavo in gojili
rože, prav tako za potrebe
gostinstva in turizma v do-
mači občini.
Takšnih in podobnih mož-
nosti je v občini še več. Ima
jih pravzaprav vsaka organi-
zacija združenega dela, ki naj
bi pregledala svoj obstoječi
program in našla kakšno
možnost za razvoj drobnega
gospodarstva zlasti v manj-
ših krajih.
MATEJA PODJED
Novi strežni napravi iz Libele
Celjska Libela je tudi vključena v ures-
ničevanje prestrukturiranja celjskega go-
spodarstva in v tem okviru ter po načrtih
svojega razvojno-raziskovanega dela so
pred dnevi izdelali novo strežno napravo
pri svojih tehtnicah za polnjenje vreč.
Lani so podobno napravo že izdelali in jo
pri avtomatskem polnjenju papirnatih
vrečk s tehtnicami Libele maniših nosilno-
sti že koristno uporabljajo v Žitoprometu
iz Zaječaija.
Medtem, ko je prva naprava zgrešena v
Libelino tehtnico nosilnosti do dveh kilo-
gramov, pa je zadnji prototip mogoče vgra-
diti na tehtnice nosilnosti do 50 kilo-
gramov.
V Libeli ugotavljajo, da je sedanja »dru-
žina« strežnih naprav zanje kot največjega
jugoslovanskega izdelovalca tehtnic, po-
slovna nujnost, kajti lahko se jim ustavi
prodaja, saj izjemno narašča povpraševa-
nje po tehtnicah z vgrajenimi strežnimi na-
pravami. Libeline strežne naprave temelji-
jo na sodobni pnevmatski opremi, tako v
podajalnem delu kot v delu naprave, ki
krmili strežno napravo po programatorju.
Sinhronizacija z ostalo opremo (tehtnica
in paletizator) je izvedena z lastnim razvi-
tim mikroračunalniškim sistemom in omo-
goča zanesljivo in učinkovito delovanje ce-
lotnega sistema od priprave materiala za
doziranje, tehtanje, polnjenje vreč, do tran-
sporta in paletizacije. Poudariti kaže, da
sta oba nova izdelka celjske Libele na jugo-
slovanskem trgu plod razvojno-raziskoval-
nega dela Libelinih strokovnjakov z mini-
malnim uvoznim deležem na napravah.
M. LESKOVŠEK
Izgubo nal bi zmanjšali
Gostinstvo In turizem v žalski občini v težavah
v Hmezadovi delovni or-
ganizaciji Gostinstvo-turi-
zem v Žalcu so lani pridelali
za skoraj 170 milijonov di-
narjev izgube, kar pomeni,
da je bila izguba skoraj za
tretjino večja kot leto po-
prej, delež izgube v celot-
nem prihodku pa je upadel
za 38 odstotkov in znaša se-
daj nekaj manj kot enajst
odstotkov.
Dohodek so v tej delovni
organizaciji v primerjavi z le-
tom poprej povečali za 277
odstotkov, obveznosti iz do-
hodka pa so bistveno porast-
le. Še večja je bila rast čiste-
ga dohodka (374%), vendar
ne zadošča za pokrivanje iz-
plačanih osebnih dohodkov.
Nekaj spodbudnih rezulta-
tov je prav gotovo tudi posle-
dica izvajanja sanacijskega
programa, v celoti vzeto pa
seveda poslovni rezultati ni-
so ugodni. O tem so govorili
tudi na zadnji seji izvršnega
sveta žalske občinske skupš-
čine,
Vzrokov za izgubo je več.
Načrta prodaje niso uresniči-
li tudi zaradi nizkih cen
obrokov družbene prehrane,
ki niso sledile inflaciji. Zara-
di pomanjkanja lastnih virov
sredstev so se ubadali z viso-
kimi obrestmi za obratna
sredstva, porastel pa je tudi
delež fiksnih stroškov, zlasti
energije, »žive« glasbe, na-
ložbenega in tekočega vzdr-
ževanja in drugo. Gre torej
za stvari, na katere delovna
organizacija skorajda nima
vpliva. Ne nazadnje ne gre
prezreti tudi upadanja kako-
vosti storitev, kar je posledi-
ca nizkih osebnih dohodkov
in tudi visoke fluktuacije.
V delovni organizaciji so
pripravili program ukrepov
za odpravo vzrokov izgube,
ki so jih več ali manj dobro
izvajali, v bodoče pa bo vse-
kakor treba še več storiti za
uspešnejšo prodajo. Bolj se
bo treba povezovat z organi-
zacijami združenega dela in
agencijami. To jim je lani že
začelo uspevati, saj sta bila
hotela v Preboldu in Žalcu
po zasedenosti med boljšimi
v regiji.
Ob tem je treba razmišljati
tudi o enakopravnem obrav-
navanju gostinske dejavno-
sti z drugimi dejavnostmi v
žalski občini. V planih obči-
ne Žalec pa bodo morali
konkretizirati načelne raz-
vojne opredelitve družbene
gostinsko turistične dejav-
nosti in sprejeti ustrezne
ukrepe. Ne nazadnje bi velja-
lo razmisliti o razbremenitvi
gostinstva z odstopom dela
prometnega davka.
JANEZ VEDENIK
OGLAS V ^
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU -
Z novim strojem večja zmogljivost
v Fotoliku Celje so te dni močno posodobili in povečali
svojo tiskarsko dejavnost. Dobili so namreč sodoben tiskar-
ski offset stroj, za tiskanje zahtevnih tiskovin, kot so raz-
glednice, prospekti, plakati in drugo. Zmogljivost tega
stroja je kar 12.000 izvodov na uro. Stroj, znamke Man
Roland, so kupili v ZRNemčiji in predstavlja četrtino vred-
nosti njihovih osnovnih sredstev v tiskarni. Stal je 50 milijo-
nov din, 40 odstotkov potrebnih sredstev so dobili pod
ugodnimi pogoji od banke, ostalo pa so njihova lastna sred-
stva.
Fotolik Celje je lani ustvaril 600 milijonov dinarjev celot-
nega prihodka, letos pa načrtujejo vsaj še dvakrat več. Nekaj
na račun višjih cen, z novo pridobitvijo in boljšo izrabo
ostalih strojev, pa bodo povečali tudi fizični obseg proizvod-
nje za okoli 40 odstotkov.
Prijatelji
Pilopolonice ne spijo
Prijatelji Pikapolonice ne spijo, ampak pridno zbirajo papir
in kot mladi varčevalci Ljubljanske banke Splošne banke
Celje po šolah počenjajo še vrsto drugih koristnih opravil.
Res je, da dva meseca ni bilo radijskih srečanj ob četrtkih
dopoldne, zato pa so vestni in pridni zbiratelji banko obveš-
čali o tem, koliko papirja in odpadnih surovin so že zbrali.
V banki so njihove podatke preračunali na količine, kot
odpadejo na vsakega učenca tekmujočih šol, in danes vas z
rezultati seznanjamo. Najboljši so trenutno učenci osnovne
šole Vransko, katere vsak učenec je zbral 91,14 kilograma
papirja, na drugem mestu so Radečani, ki so po učencu
zbrali 51,52 kilograma, na tretje mesto pa so se uvrstili učenci
osnovne šole Pohorski odred iz Slovenskih Konjic, ki so
zbrali po učencu 42,99 kilograma papirja.
V banki pravijo, da bodo potrdila o oddanih količinah
papirja zbirali še do 17. aprila 1987, zato dragi prijatelji
Pikapolonice, pot pod noge in po odpadni papir. Nagrade
so lahko tudi vaše.
V tekmovalni igri za lepe končne nagrade LB Splošne
banke Celje (računalnik in oprema) je še vedno 17 šol. Prve
tri smo že zapisali, po vrstnem redu pa si sledijo še osnovne
šole Zidani most, Prebold, Polzela, Andraž nad Polzelo, COŠ
Fran Roš iz Celja, Ponikva pri Žalcu, Frana Krajnca Polule,
Zreče, Braslovče, Kompole nad Štorami, Prva osnovna šola
Celje, Ivana Kovačiča-Efenka Celje, Primoža Trubarja Laško
in Veljka Vlahoviča Celje.
Pa še vesela vest! Načrtujemo še tri radijska srečanja
Prijateljev Pikapolonice In to 19. marca, 16. aprila in 21.
maja, vsakič ob 9.00 url na sporedu Radia Celje. Prisluhnite
nam, marsikaj zanimivega boste zvedeli; najprej o tekmo-
valnih dosežkih svoje šole, vmes pa o Izkušnjah pri varče-
vanju vaših sovrstnikov in njihovih šol. Prvič se slišimo na
Radiu Celje spet v četrtek, 19. marca ob 9.00 uri. Do takrat
pa lep pozdravi
Zavedajo se pomena Izvoza
Mik Iz Prebolda bo podvojil Izvoz
v preboldskem Miku so
lani izdelali 270.000 izdel-
kov, od tega 80 odstotkov
kril in ustvarili dobrih 470
milijonov dinarjev dohod-
ka. Ob tako dobrih poslov-
nih rezultatih so polovico
fizičnega obsega proizvod-
nje namenili izvozu. Res si-
cer v obliki dodelavnih po-
slov, vendar so na tujem
kljub temu ustvarili dobrih
230 milijonov dinarjev
skupnega prihodka, saj so
izvoz v primerjavi z letom
poprej povečali za 150 od-
stotkov.
Letošnji načrti izvoza so še
bolj pogumni, saj naj bi ga v
primerjavi z letom 1986 po-
večali za več kot dvakrat. V
Miku zatrjujejo, da jim izvoz
precej pomeni, zlasti pa še
sedaj, ko bodo izvozne sti-
mulacije precej okrepile
akumulacijo. Sicer pa pravi-
jo, da so izvozne načrte spre-
jeli že takrat, ko za izvozne
spodbude še niso vedeli. Za-
vedajo se pač pomena izvoza
in če bi se zmanjšala prodaja
doma, jih ne skrbi, saj so že
sedaj sposobni izključno z iz-
vozom zagotoviti socialo var-
nost svojih delavcev.
Kakovost izdelkov (tuji
kupci jo izredno cenijo), je
seveda odvisna tudi od so-
dobnih šivalnih strojev. Lani
so jih kupili trideset in to
najsodobnejših z vso potreb-
no avtomatiko. To pa je ob
raznih modnih materialih, ki
jih doma ni mogoče dobiti,
tudi vse, kar MIK uvaža in je
tako njegov izvoz še bolj
spodbuden. Valter Zupane
iz Mika pravi, da domači pro-
izvajalci metražnega blaga
danes že povsem zadovolju-
jejo potrošnike.
Pred dnevi je Mik odprl tu-
di novo, lepo urejeno trgovi-
no v Preboldu, v kateri po-
nujajo tudi modne dodatke
drugih proizvajalcev. Nalož-
ba je veljala okrog dvajset
milijonov dinaijev. Računa-
jo, da bodo v tej trgovini
ustvarili promet v višini sto
milijonov dinarjev, kar je
približno toliko, kolikor pro-
dajo svojih izdelkov v treh
največjih beograjskih mod-
nih hišah skupaj, pri tem pa
morajo trgovce podpirati še
z raznimi blagovnimi krediti
za pospeševanje prodaje in
drugim.
JANEZ VEDENIK
Ko so v Miku odpirali novo prodajalno so izžrebali tudi
kupca, ki mu ni bilo treba plačati krila. Sreča se je
nasmehnila Mariji Šuster iz Šešč. V novi, zares lepo ure-
jeni prodajalni pričakujejo letni promet v vrednosti 100
milijonov dinarjev.
Foto: UUBO KORBER
76. februar 1987
novi tednik - stran 5
mmmmmmmmmmmm
Kako se v Celju lotevamo sanacij?
Dosedanje sanacije v celjskih delovnih organizacijah večkrat niso
dale pričakovanih učinkov, ki so jih v posameznih kolektivih načrto-
vali s sanacijskimi programi. Pri sanacijah namreč naj ne bi šlo le za
to, da se posamezna delovna organizacija izvleče iz izgub, temveč naj
bi ji omogočila dolgoročno perspektivo. Zato smo skušali od sogovor-
nikov okrogle mize zvedeti, kako v celjski občini pristopajo k sana-
cijam.
Zanimalo nas je, ali so za neuspešne sanacije resnično krivi le nespo-
sobni vodilni delavci v nekaterih delovnih organizacijah, ali pa so vzroki
za težave pretežnega dela celjskega združenega dela kje drugje. Z dru-
gimi besedami; Je kriva neustrezna kadrovska politika? Prihaja do
težav v gospodarstvu predvsem zato, ker vsi pričakujejo le pomoč od
zunaj in sicer praviloma denarno, medtem ko o korenitejših posegih v
poslovanje ne razmišljajo? Je mogoče težave reševati le z družbenim
varstvom ali pa je le-ta zgolj posledica neučinkovitega predhodnega
reševanja problemov, ker je pač v naši navadi, da probleme odlagamo
do zadnjega trenutka? Na ta in druga vprašanja smo skušaU odgovoriti
izh£0£0oč iz konkretnih primerov in sicer sanacij v Emu, Topru in Lesno
industrijskem kombinatu Savinja, ki so v tem trenutku tudi najbolj
aktualne. Ob tem nas je seveda tudi zanimalo, v kakšnem položaju so
omenjeni kolektivi trenutno.
V okrogh mizi so sodelovali: Miloš Pešec, predsednik celjskega izvrš-
nega sveta, Niko Kač, podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljan-
ske banke Splošne banke Celje, Robert Ceglar, predsednik začasnega
kolektivnega poslovodnega organa Lesno industrijskega kombinata
Savinja in Franci Gazvoda, glavni direktor Ema.
Aktivno kadrovanie
sanatoriev
Ko zaide posamezna delovna or-
ganizacija v izgubo, skoraj pravilo-
ma najprej pričakuje, da ji bo po-
magala banka, kar načeloma ni nič
narobe, saj naj bi bila vsaka delov-
na organizacija komitent banke ta-
ko takrat, ko ji gre dobro, kot ta-
krat, ko ji gre slabo.
Banka se skuša pri svojih odloči-
tvah ravnati v skladu z lastno po-
slovno politiko, pri čemer je najpo-
membnejše ali zaupa v sanacijo po-
samezne delovne oganizacije ali ne.
Gre torej za varnost, kot osnovno
kategorijo bančnega poslovanja, pri
čemer pa nemalokrat ni dovolj časa
za tehtno odločitev. Banka se je od-
ločala za udeležbo pri sanacijah tudi
že pod političnim pritiskom, kar pa
je danes le še redek primer.
Kač: Ločiti je treba preventivne
od tako imenovanih pravih sanacij.
Tako je šlo pri Emu, po oceni banč-
nikov, za preventivno sanacijo, med-
tem ko gre pri Topru in Savinji za
sanaciji z rigoroznimi posegi. Ključ-
ni problem, kot ga vidimo v banki je,
da imamo pri preventivni sanaciji
čas, da se lahko umirjeno odločimo
na osnovi sanacijskega programa,
medtem ko moramo pri ostalih sana-
cijah delovati hitro. Ob tem se za-
stavlja za banko pomembno vpraša-
nje, v katerih primerih lahko banka
še naprej sodeluje s posamezno de-
lovno organizacijo oziroma kdaj se
mora poslužiti poti prek kreditno
sposobnih sanatorjev. V Emu je šlo
za verifikacijo sanacijskega progra-
ma in banka še naprej neposredno
sodeluje z delovno organizacijo,
medtem ko gre pri obeh ostalih pri-
merih za sodelovanje banke prek
kreditno sposobnih prevzemnikov
sanacije. Glavni problem pri tem je,
da so vsi sanatorji aktivno kadrova-
ni. Z drugimi besedami to pomeni,
da ni ekonomskega motiva za prev-
zem sanacije. Zato so kandidati iska-
ni in lahko temu primerno postavlja-
jo svoje pogoje, pod katerimi so pri-
pravljeni prevzeti sanacijo. V teh
primerih, tako tudi pri Topru, gre za
globalno strateško oceno, ali so ti
pogoji sprejemljivi za upravljalce
banke, čeprav bo pravi sanacijski
program šele sledil.
Sanacija s prisilno
upravo
v celjski občini so se v zelo krat-
kem času kar dvakrat odločili za
uvedbo ukrepa družbenega varstva
in sicer v Lik Savinji in v Topru.
Ob tem je za Toper to že druga
prisilna uprava, govora o možnosti
uvedbe družbenega varstva pa je bi-
lo tudi v primeru Ema, ko seje pred
dobrim letom odločalo o sanaciji te-
ga celjskega kolektiva. Zato se za-
stavlja vprašanje, ali bodo v bodoče
v celjski občini reševali problema-
tične delovne organizacije pretežno
s prisilno upravo. ,
Pešec: Ukrep družbenega varstva
poznamo kot skrajni ukrep. Če je bil
dobro pripravljen, je bil v marsikate-
rem primeru uspešen. To je trenutno
edina znana pot, da lahko družbeno-
politična skupnost pošlje nekoga v
delovno organizacijo in mu ob tem
zagotovi določena večja pooblastila,
ki jih sicer ne bi imel. Omogoči se
mu lahko tudi primerna plača za
nadpovprečen trud, ki ga mora vlo-
žiti pri sanaciji posamezne delovne
organizacije. Zato je ukrep družbe-
nega varstva v posameznih primerih
. zelo dobra rešitev. Seveda imamo
tudi primere, ko je bilo potrebno pri-
silno upravo podaljšati, zamenjati
začasni kolektivni poslovodni or-
gan, ipd. Predvsem v primeru Savi-
nje smo ugotovili, da so bila poobla-
stila dobro opredeljena in da je za-
časni kolektivni poslovodni organ
lahko doslej učinkovito delal. Ra-
zumljivo je, da rezultatov njegovega
dela v tem trenutku še ne moremo
napovedovati.
Sicer pa v Celju nimamo toliko
primerov prisilne uprave, da bi lah-
ko trdili, da to obliko sanacije stalno
prakticiramo. Kar zadeva Toper, raz-
mere po prvem ukrepu družbenega
varstva očitno niso bile dovolj sani-
rane, da bi lahko delovna organizaci-
ja zagotavljala delavcem socialno
varnost na daljši rok.
Gazvoda: Ukrep družbenega var-
stva je vsebinska oblika, vendar ko
se odločamo za prisilno upravo ali
proti njej, z namenom da bi sanirali
razmere v posamezni delovni orga-
nizaciji, mora igrati n^pomembnej-
šo vlogo pri odločitvi ugotovitev, ali
so v nekem kolektivu sposobni ra-
zrešiti in obvladati polož^ sami ali
ne. Ob tem je bolj logično in normal-
no, da rešujemo kolektive brez pri-
silne uprave. Tako je bila tudi, ko je
šlo za sanacijo Ema, osnovna debata
okrog tega, ali in koliko v celjski
občini zaupno Emu in Emovcem, da
so sposobni rešiti težave sami. Ob-
činski dejavniki so tokrat očitno pre-
sodili, da ukrep družbenega varstva
ni potreben. Da je temu tako, smo
tudi dokazali, saj smo v Emu vrsto
sprememb in ukrepov izpeljali celo
hitreje, kot so to naredile posamezne
prisilne uprave. Z drugimi beseda-
mi: Emovci smo dokazali, da smo
sposobni izpeljati sanacijo, če se
spravimo skupaj in optimalno pre-
razporedimo svoje sile, o čemer pri-
čajo tudi prvi rezultati. Ob tem zame
prisilna uprava ni le dokaz, da zna-
mo hitro in učinkovito delati, če smo
na to prisiljeni, temveč tudi dokazu-
je, da osnovni samoupravni sistem
odločanja ni učinkovit. Da bi to do-
kazovali, pa verjetno ni cilj te druž-
be, zato bi morali večkrat skušati
reševati probleme brez prisilne
uprave. Če pa se že odločimo za
ukrep družbenega varstva, mora biti
le-ta hiter in učinkovit.
Vse se začne in konča
pri kadrih
v celjski občini jih je vse več, ki
ugotavljajo, da je za težave pretež-
nega dela celjskega združenega de-
la kriva neustrezna kadrovska po-
litika.
Gre sicer za pavšalno oceno, ven-
dar je gotovo v njej vs^ drobec res-
nice. Daje temu tako, delno dokazu-
jejo tudi težave, ki so jih imeli v celj-
ski občini, ko so iskali primerne ka-
dre za začasni kolektivni poslovodni
organ v Savinji in Topru.
Pešec: Vsi podatki kažejo, da je v
Celju kadrovska struktura, v primer-
javi z drugimi občinami in sicer tako
na slovenski kot jugoslovanski rav-
ni, izredno slaba. To ima svojo zgo-
dovino, Celje je namreč star indu-
strijski center, ki v glavnem nima
novih tehnologij. Zato imamo že vsa
leta opraviti z migracijo strokovnih
kadrov, ker celjsko združeno delo
pač ni dovolj zanimivo za perspek-
tivne in ambiciozne kadre. Prav go-
tovo so ljudje tisti, Ri ustvarjeno pro-
grame, tehnologijo in na koncu kon-
cev tudi izdelke. Zato menim, daje v
osnovi pravilna trditev, da se pri ka-
drih vse začne. To spoznanje je v
zadnjih letih čedalje bolj prisotno.
Temu primerno smo začeli v celjski
občini s številnimi aktivnostmi, da
bi se najboljši učenci že v srednji šoli
opredelili za delo v posameznih or-
ganizacijah združenega dela, ki naj
bi spremljale njihovo šolanje in raz-
voj. Skratka mladim strokovnjakom
moramo omogočiti, da se ustrezno
vključijo v delovno okolje in jim na
ta način omogočiti, da bodo lahko s
svojim delom prispevali k uspešnim
poslovnim rezultatom. Poleg tega
moramo v bodoče dati pri kadrova-
nju za poslovodna dela prednost
strokovno usposobljenim in ambici-
oznim posar^.eznikom, ki so priprav-
ljeni razmere hitreje in učinkovito
spreminjati.
Celjska občina za
sanacijo Topra
če bi se Ljubljanska banka
Splošna banka Celje odločila, da ne
bo pristala na pogoje Merxa, ki naj
bi se v pol leta odločil, ali bo prev-
zel sanatorstvo oziroma presodil,
ali je priključitev Topra k sozdu
smiselna, bi ta celjski kolektiv za-
dela enaka usoda, ki po vsej verjet-
nosti čaka Lik Savinjo.
Zato sta se izvršilni odbor in svet
banke odločila, da bosta pristala na
pogoje Merxa, čeprav gre za približ-
no podobne pogoje, kot jih je pred
enim letom postavilo s sanacijskim
programom že dosedanje vodstvo
Topra. Njihovi odločitvi je botrovala
tudi ugotovitev, da gre tokrat za ce-
lovit sanacijski program, za katerim
stoji dobra ekipa in sanator, ki je
sposoben n^eta posojila tudi vrniti.
Očitno pa gre v glavnem za to, da si v
celjski občini niso mogli privoščiti,
da bi kar dve delovni organizaciji,
Savinjo in Toper, prepustili negoto-
vi usodi.
Se pa ob tem zastavlja vprašanje,
ali je imelo dosedanje vodstvo Topra
sploh možnost, da sanira razmere.
Eden osnovnih pogojev za sanacijo
Topra je bila namreč finančna utrdi-
tev kolektiva, pri čemer pa Splošna
banka Celje ni hotela sodelovati. Da
je temu tako, priča tudi podatek, da
je moral Toper lani plačati za obresti
milijardo 830 milijonov dinarjev, od
tega približno le desetino Splošni
banki Celje. Poleg tega banka ni da-
jala Topru garancij za n^emanje po-
sojil, januarja pa jim tudi ni hotela
odobriti medmesečnega posojila.
Kač: Kreditno monetarna politika,
ki določa, kam lahko banka vlaga
sredstva, nas je objektivno prisilila,
da smo se umaknili iz delovnih orga-
nizacij, ki niso imele izvoza oziroma
niso ustvarjale zadovoljive prodaje
na domačem tržišču. Tako v prime-
rih, ko so imele delovne organizacije
zaloge za neznanega kupca, nismo
vstopali. Tuje vstopil sivi trg in pov-
sod se je obič^no pojavila izguba.
Ne bi se hvalil, da je samo naše banč-
no znanje pripomoglo k temu, da
smo pravočasno umaknili sredstva
iz teh delovnih organizacij, kar nam
sicer mnogi očitajo. Kot rečeno, ob-
jektivno nismo mogli sodelovati s
tistimi delovnimi organizacijami, ki
niso imele izvoza ali domače pro-
daje.
Kar zadeva Toper, smo upoštevali
tudi merila kot so: tekoča izguba,
slabšanje rezultatov poslovanja,
zmožnost vračanja posojil, itd. Pri
Topru je bilo treba narediti carski
rez. Vedeli smo namreč, da nam To-
per medmesečnega posojila ne bo
mogel vrniti in bi, če bi se kljub
temu odločili zanj, le podaljševali
brezizhodni polož^ kolektiva. S tem
bi Toper postavil banko v nemogoč
polož^, k^ti Narodna banka nas ne-
nehno kontrolira, koliko mesečno
povišujemo posojila. Ukrepi Narod-
ne banke pa so tako ostri, da bi lah-
ko utrpelo hude posledice celotno
regijsko gospodarstvo. Tega si po-
slovodni organ in organi upravljanja
banke v nobenem primeru ne sme-
mo dovoliti.
Pešec: Izvršni svet je res potrdil
sanacijski program Topra že lani,
vendar ni v njegovi pristojnosti,
da bi pošiljal strokovnjake v posa-
mezne delovne organizacije. Gre
za osnovno voljo človeka, da se
sam odloči, kje bo združeval svoja
dela in sredstva. V Topru so sicer
sistematizirali vrsto novih delov-
nih mest, vendar so ostale vse naj-
pomembnejše funkcije, razen
glavnega direktorja, nezasedene.
Ob tem smo se s Toprom dogovo-
rili, da bomo v primeru, če najdejo
primerne strokovnjake, ki se sa-
mo zaradi slabih plač nočejo zapo-
slitr v delovni organizaciji, refon-
dirali njihove osebne dohodke. S
strani Topra ni bilo nobene pobu-
de, ker so očitno ocenjevali, da po-
ložaj obvladajo. Z uvedbo ukrepa
družbenega varstva smo tako za-
dostili nekaterim osnovnim pogo-
jem, da se razmere sploh lahko
uredijo. Rešen je problem najožje-
ga vodstva, saj bo šest ljudi oprav-
ljalo dela in naloge, ki jih je prej
opravljal samo eden. Družbeno
varstvo pa ni bilo potrebno le zara-
di slabe kadrovske strukture v To-
pru. Iluzorno je bilo pričakovati,
da bo banka odobrila Topru razne
olajšave brez predhodne kadrov-
ske izpopolnitve, sprememb v
proizvodnem programu, učinko-
vitejše prodaje, ipd. Izvršni svet
pa je ob devetmesečju potrdil sa-
nacijski program tudi zato, ker je
dobil zagotovilo, da je izgube kri-
va le neplačana realizacija in da bo
temu primerno Toper ugodno zak-
ljučil poslovno leto. Decembra se
je izkazalo, da temu ni tako, zato
smo morali ukrepati.
Pri Topru gre zdaj za celovite
ukrepe. Družbeno varstvo je le pr-
vi korak, potrebno je okrepiti stro-
kovne službe, opraviti spremem-
be v proizvodnem programu, ana-
lize posameznih stroškov, zmanj-
šati obračanje materiala in zaloge,
izpeljati tehnološko sanacijo, kajti
Toper v zadnjih letih ni bil sposo-
ben skrbeti za lastno bodočnost in
je bil temu primerno skoraj edina
slovenska tekstilna delovna orga-
nizacija, ki predlani ni izkoristila
mednarodnega posojila za poso-
dobitev. In nenazadnje, za prisilno
upravo smo se odločili tudi zato,
ker gre za razliko od Savinje za
panogo, ki je zadnja leta nosilec
razvoja in akumulacije, Toper pa
je na repu. Drugače povedano, fi-
nance so le del sanacije.
Usoda Savinje bo znana
že februarja
Splošna banka Celje in konzor-
cij sanatorjev Savinje še vedno
iščejo možno skupno pot, kajti
banka je opredelila svoje pogoje
za sodelovanje pri sanaciji, ki se
ne pokrivajo povsem s pričako-
vanji prevzemnikov sanacije.
Od tega je odvisno, ali bo morala
Savinja v stečaj ali ne. Glavni ka-
men spotike pa je v tem, da tudi
banka ne verjame, da je Lesninin
tozd Bor Laško, ki ponuja le sode-
lovanje pri poslovni sanaciji, špo-
soben prevzeti breme sanacije kar
treh Savinjinih tozdov. Kakorkoli
že, odločitev za sanacijo ali proti
njej, naj bi bila znana že konec
februarja.
Ceglar: V tem trenutku smo
vzpostavili osnovne pogoje za sa-
nacijo. Soglasje smo dosegli tudi z
upniki, ki so postaviU posebne po-
goje. S tem pa še ni gotovo, da bo
do sanacije dejansko tudi prišlo.
Konzorcij sanatorjev je sicer obli-
kovan, niso pa še povsem razčiš-
čene obveznosti, ki naj bi jih posa-
mezni sanatorji prevzeli. Nerešen
je še tudi položaj Delovne skupno-
sti skupnih služb, ki bo z vidika
prezaposlovanja delavcev pred-
stavljal ogromen problem. Za od-
ločitev, da saniramo tudi celjski
tozd Pohištvo, je več razlogov. Pr-
vič lahko Savinjo rešimo le kot
celoto. V tem trenutku si namreč
ne moremo dovoliti stečaja nobe-
nega tozda in sicer zaradi odnosov
med tozdi in zadolženosti delovne
organizacije. Drugič pa smo na os-
novi poglobljene analize ocenili,
da lahko tozd v skrčeni obliki s
50-60 zaposlenimi, pozitivno po-
sluje kot samostojna delovna or-
ganizacija. Čeprav se shši absurd-
no, bo imel ta tozd v tem trenutku
najbolj ugoden zaključni račun.
Torej prinaša najmanjše obreme-
nitve v bodočo sanacijo. Je pa
prav gotovo res, da je s tehnolo-
škega vidika ta tozd najmanj
usposobljen, kar smo ocenili že v
osnutku sanacijskega programa.
Za Bor Laško smo se odločili, ker
preprosto ni bilo velike izbire in
smo le z ogromnim angažmgjem
uspeli oglikovati konzorcij sana-
torjev, takšen kot je. Končna odlo-
čitev o sanaciji Savinje mora pasti
do 28. februarja. S sanatorji se pri-
pravljajo pogodbe o procesu sana-
cije, med delovnimi organizacija-
mi, ki prevzemajo določen tozd in
Savinjinimi tozdi. To je zahteven
dokument, ki mora iti skozi stro-
kovno in samoupravno verifikaci-
jo, tako da ne moremo pričakova-
ti, da ga bo kdorkoli podpisal kar
čez noč. Sanatorji bodo namreč s
tem aktom prevzeli zelo velike ob-
veznosti. V našem primeru gre za
sanatorje, ki jim moramo verjeti,
da so sposobni izpeljati tekočo sa-
nacijo in zagotoviti razvojno per-
spektivo novih organizacijskih
tvorb. Na vsak način mora obsta-
jati tudi pisni dokument oziroma
sanacijski program. Na osnovi na-
ših predlogov sanacijskih progra-
mov, sanatorji dodelujejo svojo
varianto sanacijskih programov,
ki morajo biti končani do konca
februarja.
Kač: Glede na možnosti je bila
udeležba Splošne banke Celje
opredeljena z milijardo dinarjev,
ki naj bi bila namenjen^, konzorci-
ju sanatorjev. Pri tem je zelo po-
membno, da bo sanacijski pro-
gram o katerem bo razpravljala
banka, predložen s strani bodočih
sanatorjev. Oni namreč prevzema-
jo obveznost, da bodo vrnili novo
najeta posojila, kakor tudi obvez-
nosti, ki so nastale s pokrivanjem
izgube. Hkrati morajo zagotoviti
denar za obratna sredstva za nor-
malno tekoče poslovanje Savinje.
Polož^ je zelo kočljiv, zlasti zato,
ker je Bor Laško ponudil le po-
slovno in ne finančne sanacije, ker
je prešibek. Bor Laško tudi po na-
ši oceni ni sposoben prevzeti kom-
pletnih obveznosti za tri tozde,
oziroma več kot polovico sedanje
delovne organizacije. Gre za iz-
jemno resno dejanje, zato se mora-
jo tako sanatorji kot banka truditi,
da ne bo nobenih odprtih vpra-
šanj. To je pomembno tudi zaradi
upnikov, ki so pristali na izredno
težke pogoje in morajo vsaj zdaj
verjeti, da bodo dobili obljubljen
denar nazaj. Če ne bo šlo drugače,
bomo morali sklicati izredni zbor
banke, v vsakem primeru pa mo-
ramo imeti v banki na razpolago
čas, da sanacijske programe pre-
verimo.
Emo se je problemov
šele lotil
Nobenega dvoma ni, da Emo ne
bi zabeležil prvih pozitivnih re-
zultatov, če Splošna banka Celje
delovni organizaciji ne bi poma-
gala, da se Hnančno utrdi.
Res pa je, da banka ni dala Emu
denarja na lepe oči, temveč so mo-
rali prej v kolektivu marsikaj spre-
meniti. K uspešnemu začetku sa-
nacije je Emu ob tem pomagal tu^
di razvojni svet, ki je bil pri tej
celjski delovni organizaciji usta-
novljen lani. Kakorkoli že, Emo še
ni izplaval iz vode, temveč je pro-
bleme šele začel razreševati.
Gazvoda: Vzroki za težave, v ka-
terih je bil Emo, kot tudi za prve
rezultate, so tako zunanji kot no-
tranji, zato nima pomena, da jih
merimo z milimetri. Da smo v ko-
lektivu veliko naredili, pričajo tu-
di štiri knjige, v katerih smo teme-
ljito analizirali položaj in perspek-
tivo Ema. Tako smo, na primer,
celovito analizirali kadrovsko
strukturo in sicer skoraj vsakega
delavca posamično. Ob tem pa ni
bil naš namen, da se izživljamo
nad posamezniki, temveč v tem,
da izdelamo dolgoročni kadrovski
program, s katerim bodo zagotovi-
li ustrezno kadrovsko strukturo.
To pa je problem usposabljanja,
štipendirar^a, motiviranja kadrov,
ipd. Emo je trenutno tam, kot je
predvideval s programom sanaci-
je v prvem letu. Ob tem pa si ne
smemo ustvariti napačne slike, ki
se je že enkrat okrog Ema ustvar-
jala. Večine problemov v kolekti-
vu še nismo rešili, temveč smo se
jih šele lotih. Dobih smo zadostno
štartno samozaupanje, kar pome-
ni, da imajo naši sicer ne najlažji
programi, ki jih bo praktično tre-
ba vse prestrukturirati, zagotov-
ljeno dolgoročno perspektivo, pod
pogojem, da bomo še dolgo trdo
delali. Smo takorekoč na začetku
razvojne preobrazbe delovne or-
ganizacije. VILI EINSPIELER
6. stran - novi tednik
26. februar 1987
Bič ekonomskih stanarin
UpokoiencI v nezavIdUlvem položaju
v konjiški občini ugotav-
ljajo, da je v zadnjih letih
precej upadel nakup druž-
benih stanovanj na račun
kreditiranja zasebne grad-
nje. Trenutno, ocenjujejo,
živi v družbenih stanova-
njih 33 odstotkov vseh ob-
čanov, 67 odstotkov pa v za-
sebnih hišah.
Zlasti Unior, Konus, Co-
met in še nekatere druge de-
lovne organizacije namenja-
jo nakupu družbenih stano-
vanj veliko skrb, je pa še vr-
sta delovnih organizacij, ki v
zadnjih desetih letih niso ku-
pile niti enega stanovanja za
svoje delavce, ampak stano-
vanjska sredstva namenjajo
za kreditiranje individualne
stanovanjske gradnje. Na to
opozarjajo tudi pri Občin-
skem sindikalnem svetu in
menijo, da nekatere organi-
zacije združenega dela na-
menjajo izdelavi letnih in
srednjeročnih načrtov za re-
ševanje stanovanjskih pro-
blemov svojih delavcev pre-
malo pozornosti.
Tudi v konjiški občini mo-
rajo v skladu z usmeritvami
vztrajati na prehodu na eko-
nomske stanarine, ki naj za-
gotovijo enostavno repro-
dukcijo stanovnjskega skla-
da do leta 1990, vendar ob
istočasnem zagotavljanju na-
domestitve stanarine. V zve-
zi s tem bodo morali v sindi-
katih narediti analizo, koliko
od tretjine občanov, ki žive v
družbenih stanovnjih, bo
ekonomska stanarina priza-
dela.
In še na nekaj opozarjajo
pri Občinskem sindikalnem
svetu, kjer so naredili anali-
zo gmotnega stanja upoko-
jencev. Ta je namreč pokaza-
la, da so le-ti v nezavidljivem
položaju. Nizke pokojnine so
odraz visoke inflacije, saj
upokojeni delavci, ki so no-
sili težo modernizacije proiz-
vodnje, dobivajo manjše po-
kojnine kot večina delavcev,
ki so se komajda zaposlili.
Ob tem se postavlja dilema
ustreznega sistema nagr^e-
vanja predvsem iz naslova
minulega dela. V organizaci-
jah združenega dela n£u bi
prav zato, da bi utrdili vez
med upokojenci in delovni-
mi organizacijami, še letos
oblikovali klube upokojen-
cev, ki naj bi bdeli nad soci-
alno varnostjo upokojencev.
MATEJA PODJED
V Nazariah zima »požira« denar
v krajevni skupnosti Na-
zarje resno razmišljajo o po-
daljšanju kr^evnega samo-
prispevka, iz katerega si
obetajo zbrati potrebna
sredstva za izgradnjo nove
telovadnice pri osnovni šoli
in mrliško vežico, ki so jo
načrtovali že pred štirimi
leti, pa so njeno gradnjo od-
lagali iz leta v leto.
Skor£y vsaka zima jim za-
radi snega dodobra osuši
blagajno krajevne skupno-
sti, pravi tajnik Milan Peter-
nel, saj je potrebno vzdrže-
vati veliko kilometrov kra-
jevnih cest. Tažave so z ora-
njem snega po naselju in v
okoliških vaseh, ki niso
majhne. Vodstvo KS Nazarje
se je dogovorilo s šestimi
kmeti za oranje in čiščenje
cest. Njihova naloga ni lah-
ka, dostikrat morajo delati
tudi ponoči, obilje snega to
zimo jim je še posebej zagod-
lo. Niti ni čudno, če je letela
kritika krajanov v Nazarjah
še posebej na račun vodstva
KS, češ, da imajo pločnike
samo za poletje.
Večino denarja, ki ga v Na-
zarjah zberejo za vzdrževa-
nje krajevnih cest, jim tako
lahko požre zima, pravi Mi-
lan Peternel, in jim za letno
vzdrževanje cest ostane bore
malo cvenka za posipanje
makadamskih cest. Sreča v
nesreči je, da imajo vehko
cest asfaltiranih.
MITJA UMNIK
Na Ložnici nov
predsednik
Tudi na Ložnici pri Žalcu so se
zbrali gasilci na občnem zboru
ter lani opravljeno delo ocenili
za dobro, saj so ob 60-letnici
društva s prostovoljnim delom
ter pomočjo gasilske zveze in
delovnih organizacij dobili ob-
novljen gasilski dom, ki služi
tudi za druge potrebe krajanov.
Ob gradnji gasilskega doma pa
niso pozabili na delo z mladimi,
pojavljajo pa se tudi na regijskih
in republiških tekmovanjih. Za
novega predsednika so izvolili
Janija Zagodeta, tudi v nasled-
njem mandatnem obdobju pa bo
poveljnik prizadevni gasilec Ivan
Antloga.
Razstava gasiik
Tudi letos bo občinska gasil-
ska zveza Celje pripravila zdaj
že drugo razstavo ročnih del, ki
so jih izdelale članice posamez-
nih gasilskih društev. Tokrat bo
razstava, kjer pričakujejo okoli
50 različnih del, v prostorih Mu-
zeja revolucije, odprta pa bo od 2.
do 7. marca in tako tudi posveče-
na dnevu žena.
TV
Žalski gasilci
v žalski občini je 37 pro-
stovoljnih in sedem indu-
strijskih gasilskih društev.
Tako kot v celjski občini so
tudi v žalski začeli z občni-
mi zbori.
Prvega so imeli 1. februar-
ja v Matkah, do danes pa še v
Vrbju, Zabukovicj, Andražu,
Lokah, Šeščah, Žalcu, Arji
vasi, Ponikvi, Grižah, Šem-
petru, Drešinji vasi, Veliki
Pirešici, Polzeli, Gomil-
skem. Prekopi, Parižljah -
Topovlje, Ločici pri Vran-
skem, Preboldu, Latkovi va-
si, Gornji vasi. Kaplji vasi,
Grobljah in Teševu. Zadnji
občni zbor bo 8. marca v Oj-
striški vasi, vsi zbori indu-
strijskih društev Juteks Ža-
lec, Tekstilna industrija Pre-
bold, Tovarna nogavic Pol-
zela, Garant Polzela, KIL Li-
boje, tozd Kemija Šempeter
in Zarja Petrovče pa bodo v
soboto, 21. marca.
V Žalcu so opravili že 106.
občni zbor, kjer so opravlje-
no delo ocenili za dobro, saj
so lani zelo ambiciozni de-
lovni program s prizadev-
nostjo članov v celoti izpelja-
li. Operativci so storili vse,
da je bila oprema vedno
takšna, da so lahko reševali
morebitne probleme. Tudi
lani je bil vehk poudarek na
delu in vzgoji mladih, saj ve-
do, daje to osnova za obnovo
gasilskih vrst. Lani je prišlo
do srečanja pionirjev gasil-
cev pobratenih mest Krušev-
ca in Žalca, ki bo letos v Žal-
cu.
V društvu je trenutno 82
aktivnih članov in članic, za
110-letnico obstoja pa želijo
tudi imeti toliko članov. La-
ni so žalski prostovoljni ga-
silci opravili petindvajset in-
tervenc, ob tem pa pripravili
še predavanja, vaje, sodelo-
vali na tekmovanjih in v suš-
nem obdobju prevažali pitno
vodo. Letos bodo posebno
skrb namenili požarnim vod-
njakom, ki jih bodo začeh
graditi tam, kjer so največje
potrebe. Vrstni red bo pri-
pravila operativa gasilskega
društva. Opozorili so tudi na
neustrezen sistem alarmira-
nja v žalski občini, ki mno-
gokrat odpove oziroma ne
deluje tako, kot bi bilo po-
trebno. Izboljšati je tudi tre-
ba povezavo z Občinsko ga-
silsko zvezo in civilno za-
ščito.
Podelili so tudi priznanja,
ki so jih dobili pionirji in
mladinci Sebastijan Videč,
Uroš Kovač, Nataša Kobula,
Mojca Cokan, Marko Vuhe-
rer, Matej Naraks, Marjeta
Bratušek. Metka Zupane,
Dragica Cepin, Danilo Vid-
majer in Darjo Marinko ter
Karel ih Vinko Jug za 40 in
Ivan Zagode, Matevž Hribe-
šek in Anton Kuhelnik za 50
let zvestobe in dela v gasilski
organizaciji.
TONE VRABL
V Taboru želijo mesnico
Krajevni samoprispevek dale sadove
Februarja lani so se tudi v
krajevni skupnosti Tabor v
Savinjski dolini krajani na
referendumu odločili za
uvedbo krajevnega samo-
prispevka.
Najpomembnejši objekt,
ki ga bodo zgradili z zbrani-
mi sredstvi, je mrliška veži-
ca. Graditi so pričeli že ko-
nec lanskega leta. Dela sedaj
dobro napredujejo (izvaja jih
celjska Obnova), mrliška ve-
žica pa bo veljala trideset mi-
lijonov dinaijev. Zgrajena bo
junija.
Seveda pa se v Taboru pri-
pravljajo tudi na uresničeva-
nje drugih nalog iz programa
samoprispevka. Čim prej se
bodo morali odločiti, kaj bo-
do storili z večnamenskim
domom, ki je povsem ne-
funkcionalen, saj ni prime-
ren niti za kulturne niti za
telesnokulturne namene.
Projektanti predlagajo zgra-
ditev novega doma, vendar
je vprašanje, kako bo z de
naijem. V Taboru pravijo, da
bi morali na pomoč priskoči-
ti kulturna in telesnokultur-
na skupnost.
Poseben problem pred-
stavlja telefonija. Po veliko-
sti tretja njuvečja Žalska kra-
jevna skupnost, ki povrhu
zavzema še dobršen del hri-
bovitega sveta, premore tre-
nutno le 44 telefonov. V tem
hipu je v tem kraju kar 250
interesentov, ki bi potrebo-
vali telefon, razgovori s PTT
pa ne dajejo nobenih pravih
rezultatov, saj vse kaže, da v
Taboru ne bodo dobili niti
enega telefona pred letom
1990.
Velikost kržuevne skupno-
sti in seveda tudi konfigura-
cija terena, povzročata kraja-
nom še kup drugih proble-
mov. Samo nekategorizira-
nih cest je sedemdeset kilo-
metrov, vprašanje pa je tudi,
kako bodo vzdrževali seda-
nje asfaltirane in druge ce-
ste, ob tem, da načrtujejo še
gradnjo nekaterih drugih no-
vih cestnih odsekov.
Trenutno pa si v kr^u naj-
bolj želijo mesnico, ki je v
kraju nekoč že bila. Celjske
Mesnine hočejo v ta namen
preurediti nekdanjo trgovi-
no, ki pa jo ima v najemu
zasebnik, le-ta pa se noče
preseliti v druge prostore.
Kot vse kaže, bo priložnost
za mesnico vsgj zaenkrat
splavala po vodi.
JANEZ VEDENIK
Berta Štravs
Berto Štravs, ki bo aprila
dopolnila 87 let, poznajo
predvsem krajani Vranske-
ga, kjer je vrsto let vzgajala
otroke, jim vcepljala ljube-
zen do vsega lepega in jih
učila redoljubnosti in do-
slednosti pri uveljavljanju
resnice in pravice. Takšne se
je spominjajo nekdanji učen-
ci, ki jih je znala prepričati,
da se ne učijo za šolo, temveč
zase. Vendar pa ni bila priza-
devna le v šoli, pač pa je nje-
no življenje bogato, pa tudi
težavno, vse od časa pred
vojno.
Rodila se je v Trbovljah v
premožni družini Plevčak, ki
pa je imela posluh za napred-
na gibanja, saj je Bertina ma-
ma dala novoustanovljeni
celici KP v Trbovljah na raz-
polago sobo. Tajnica celice
je bila Tončka Čečeva. Ko je
policija vdrla v pisarno, je
Berta Štravs prevzela zaup-
ne dokumente in rešila ile-
galne člane KP pred aretaci-
jo. Tudi nemški okupator
družini ni prizanesel, saj sta
stric in bratranec umrla kot
talca na Frankolovem, nekaj
sorodnikov so odpeljali v ta-
borišča.
Berta Štravs je po konča-
nem učiteljišču službovala
na Dobrni, leta 1937 pa so jo
premestili na Vransko. Tam
je delala do upokojitve, nato
pa honorarno kot predmetna
učiteljica. Na Vranskem je
torej živela 47 let, med oku-
pacijo pa so jo pregnali v Sr-
bijo. Po osvoboditvijo po na-
logu nove ljudske oblasti
prevzela 105 srbskih otrpk-
sirot in z njimi odšla na re-
kreacijo v Bolgarijo, Iger je
bila otrokom vzgojiteljica in
učiteljica. Po šestih mesecih
se je vrnila v Beograd, nato
pa končno v Slovenijo.
Že pred vojno je bila člani-
ca številnih organizacij. Ta-
ko je delovala kot tž^nica
AFZ, članica tajništva okraj-
nega AFŽ, kulturnoprosvet-
ni vodja mitingov, odbornica
prosvetnega sindikata ...
Ob slovesu z Vranskega je-
seni 1984 je tamkajšnji os-
novni šoh podarila bogato
knjižnico. Muzeju revolucije
pa je takrat izročila 36 origi-
nalnih dokumentov o življe-
nju izgnancev v Srbiji, med
njimi pa je tudi nekaj prigod-
nih pesmi in štiije humori-
stični listi, ki kažejo, kako so
si znali tudi v težkih časih
preganjati goije s humoijem.
Bogat slikovni material je
izročila svojemu učencu Šte-
fanu Kočarju in mu pomaga-
la identificirati tri Sirkove
portrete v Kapucinskem
totem.
Kljub temu, da živi sedaj v
Domu upokojencev, je spo-
min nanjo med kr^ani še
vedno živ, s^ so bili njenih
darov deležni vsi.
Š. K.
Mladi in
kmetijstvo
Ob koncu tedna so se v
Celju, Šentjurju in La-
škem zvrstili kvizi mla-
dih o poznavanju kmetij-
stva.
Pripravile so jih občin-
ske konference mladine v
posameznih občinah in
kmetijske zadruge. V Ce-
lju so nastopile tri ekipe,
zmagali so mladi celjske
kmetijske zadruge. V Re-
čici je bilo tekmovanje la-
ške občine, v katerem so
se pomerile štiri ekipe,
zmagali pa so mladi za-
družniki iz Rimskih To-
plic, vendar so jih diskva-
lificirali, ker so imeli v
ekipi študenta, zato se bo
regijskega tekmovaja v
Šmarju pri Jelšah udele-
žila ekipa z Vrha. V Sliv-
nici so tekmovali mladi
šentjurske občine, prvo
mesto pa so zasedli za-
družniki s Ponikve, ki so
bili med šestimi ekipami
najboljši.
TC
Številka
žlm računa " ^
za pomoč i
družinam, kHIK
le prlžaHel plaz
¥ Zagorju^
szm-msmf
Razbijajo mrtvilo
Novi vedla KUUBa Je DarI AJdnIk
Da je delo v mladinskem
klubu vse prej kot enostav-
no, so nekateri že spoznali.
Zadnji se je z zahtevno na-
logo vodenja celjskega
KLjUBa spoprijel Dari Ajd-
nik in po začetni zagnanosti
upamo, da ne bo tako hitro
obupal kot nekateri pred
njim.
Kakšno je delo v KLjUBu,
je lahko vs£y delno spoznal
že med nadomeščanji prejš-
njega vodje, vendar ugotav-
lja, da je sedsO drugače, ko je
v KLjUBu tudi dopoldne.
Takrat mora vse pripraviti za
večene prireditve, zvečer pa
nadzorovati, da vse poteka
brez težav. Torej je on tisti,
kije odgovoren za vse, kar se
v KLjUBu dogaja, zato takš-
na funkcija ni enostavna.
Dari pravi, da ni imel veli-
ko izbire. Po končani srednji
gradbeni šoli je opravil pri-
pravništvo, nato pa je ostal
brez službe. »Dvakrat sem
dobil podporo za brezposle-
ne, nato pa zagrabil prilož-
nost,« pravi Dari. Takšno de-
lo se mu zdi tudi veliko bolj
zanimivo kot pa služba v
gradbeništvu. Res da je de-
lovni čas deljen, vendar si
lahko dopoldne delo tako or-
ganizira, da popoldne le še
skrbi za red v KLjUBu. Pri
tem mu seveda pomagajo za
to posebej usposobljeni
»varnostniki«, s^ so ugoto-
vili, da brez njih ne gre.
Program KLjUBa se tudi
pod novim vodstvom ne bo
bistveno spremenil. Dari le
ugotavlja, da sedaj veliko bo-
lje sodelujejo pri pripravi
programa tudi člani sveta, ki
se sestanejo vsakih štirinegst
dni in se dogovorijo, kaj vse
bi lahko v KLjUBu pripravi-
li. Dari pa nato poskrbi, da se
predlogi uresničijo. Vedno
se to ne da, glavni razlog pa
so največkrat omejene fi-
nančne možnosti. Nekateri
nastopajoči namreč zahteva-
jo tako visoke honorarje, da
si jih mladinski klub ne mo-
re privoščiti. Tako so na pri-
mer hoteli povabiti Vide-
osex, pa so zahtevali za na-
stop več kot 20 starih milijo-
nov, pa niti v živo ne bi igra-
li. Sicer pa višino honorarja
določi svet KLjUBa, ki spro-
ti določa tudi vstopnino. Tu-
di tu se držijo načela, da so
klub za mlade in cen ne navi-
jajo, sicer pa se že tako nizke
vstopnine nekaterim še ved-
no zdijo previsoke. Z denar-
jem sicer ne morej razmeta-
vati, vendar ga je sedaj na
začetku leta nekoliko več
kot med letom, sicer pa se ne
pritožujejo.
Ko Dari razmišlja o pro-
gramu KLjUBa in zahtevah
celjske pubhke, žalostno
ugotavlja, da občinstvo nima
izdelanega glasbenega oku-
sa. Zato jim ponuj^o vsake-
ga nekaj, vendar se ne želijo
prilagagati le tistim poslušal-
cem, ki si želijo glasbe, pač
pa so letos uvedli tudi nekaj
novosti kot so na primer te-
matska predavanja. Zaveda-
jo se, da odziv publike ne bo
ravno množičen, vendar jih
skušajo na ta način tudi
vzgajati in prispevati k nji-
hovemu poznavanju proble-
mov. Za začetek so se lotili
alternativnih gibanj, preda-
vatelji pa bodo prhajali iz
Ljubljane. Novost so tudi
gledališke predstave, za ka-
tere pa je prostor zelo maj-
hen. Kljub temu sta že gosto-
vali Gledalšče čez cesto in
Glej. V Jazz Clubu, v kate-
rem so doslej predstavili ve-
čino sloveriskih jazz glasbe-
nikov, bodo letos ponudili še
zagrebško sceno. Za vse vi-
deo navdušence pa so usta-
novili video sekcijo.
Program KLjUBa bo torej
tudi v prihodnje zanimiv in
pester, v njem bo vsak mla-
dinec lahko našel nekcg zase.
Dari Ajdnik pa upa le še to,
da bo KLjUB nekoč dobil tu-
di nove prostore, s£y so seda-
nji premajhni, pa tudi lokaci-
ja ni ustrezna.
T. CVIRN
26. februar 1987
novi tednik - stran 7
Pust, skremženih ust
la Pusta na CeUskem ne tBO prida prireditev
če sodimo po programih,
lii jih za Pusta pripravljajo
v posameznih občinah celj-
skega območja, bo pustnega
veselja na ulicah mest in
krajev letos bolj malo (nič
novega). Za izjemo bodo tu-
di takrat že po tradicni po-
skrbeli v Mozirju in Šošta-
nju, po petnajstih letih pa
tudi v Žalcu, kjer priprav-
ljajo pustni Bovšji sejem,
povsod drugod pa bo živah-
no predvsem v gostinsko tu-
rističnih objektih in raznih
športnih dvoranah.
Sprehod po občinah celj-
skega območja začnimo v
Žalcu, kjer po petnc^stih le-
tih Turistično društvo Žalec
ponovno prireja večjo pust-
no prireditev. S pripravami
nanjo so pričeli že novembra
lani, prireditev pa bo na
pustno soboto, 28. februaija
na Šlandrovem trgu, na
vzporednici ceste od mesni-
ce pa do banke in SDK.
Vzporednica bo zaprta za
promet in namenjena samo
peš obiskovalcem Bovšjega
sejma, kije rdeča nit letošnje
prireditve. V ta namen bodo
odprli menjalnice Savinjske
Zal-banke, kjer bo zamenja-
va dinarjev za žalčke in sicer:
100 din za en žalček, 500 din
za 5 žalčkov itn. Menjave bo
obvezna za vse, ki bodo hote-
li kupovati na stojnicah Turi-
stičnega društva in gostin-
cev. Prodajali bodo oblačila,
obutev ter razne druge stva-
ri, obiskovalce pa bodo vabi-
li tudi pustni krofi, klobase,
vroči napitki in koktejli. Se-
jemsko razpoloženje bodo
popestrile maske posamez-
nikov in skupin, ki jih bodo
ocenjevali in jim razdelili le-
pe nagrade. Tudi v pustnem
krofu se bo našla kakšna le-
pa nagrada. Sodelovanje ob-
ljublj£uo godbeniki, otroci iz
vrtca in osnovne šole ter ko-
njeniki. Začetek sejma bo ob
10. uri dopoldan in bo tr^al
predvidoma do 16. ure. Od-
prtih bo tudi nek^ trgovin
za tiste, ki nakupujejo samo
popoldan.
Pustni karneval pripravlja
tudi turistično društvo Šo-
štanj. Karneval bo v nedeljo,
1. marca ob 14. uri, pustna
povorka motoriziranih vozil
in mask pa bo krenila od Ga-
silskega doma na Trg svobo-
de v Šoštanju, kjer bo pro-
gram s šoštanjsko kroniko.
Sicer pa bodo v velenjski ob-
čini, podobno kot drugod,
poskrbeli za pustno rajanje
predvsem gostinci. Večje
pustne prireditve, maškara-
de in pustni plesi bodo na
pustno soboto v Rdeči dvo-
rani, v vseh hotelih v občini
ter restavraciji Jezero.
V Celju pripravlja na pust-
no soboto veliko pustovanje
Zavod Golovec. Pustno raz-
položene bodo zabavali člani
anambla Oliver Twist in Sa-
vinjskih 7, odprt bo disco
klub, pripravljžOo pa še vrsto
presenečenj. V dvorani Go-
lovec bo zabavno tudi na
pustni torek, ko bo igral an-
sambel Čudežna polja in
Trim - n^ bolj še maske bodo
nagradili.
Veselo pustovanje pri-
pravljajo tudi člani amater-
skega gledališča Zelezar Što-
re. Pustovanje, ki bo^28. fe-
bruarja ob 20. uri bodo pope-
strili s kulturnim progra-
mom, za zabavo pa bo igral
ansambel Vinoteka.
Vse kaže, da letos ne bodo
imeh pustnega sprevoda ne
v Laškem ne v Radečah. Bo
pa nekco zanimivih pustnih
prireditev. Največ jih bo na
pustno soboto. V sindikal-
nem domu v Hudi Jami v
Rečici organizira pustovanje
tamk^šnja lovska družina,
rokometni klub iz Radeč pa
organizira pustovanje za čla-
ne in kr^ane v dvorani TVD
Partizana, igral bo ansambel
Jantar, prvič letos organizira
pustovanje tudi zdravilišče v
Laškem. Ples v maskah se
bo pričel ob 20.30, igral bo
ansambel Vikend. Maškara-
da za otroke iz Radeč in oko-
lice bo v ponedeljek, organi-
zira jo radeško društvo prija-
teljev mladine ob 16. uri v
telovadnici radeške osnovne
šole. Na sam pustni torek pa
bo pustovanje v prostorih
TVD Partizana v Radečah, ki
ga prav tako organizira roko-
metni klub z ansamblom
Jantar.
Na pustni torek bodo seve-
da tudi letos v Mozirju pri-
pravili pustni karneval, na
pustni torek pa bo zanimivo
že dopoldne, ko bodo s polo-
žaja vrgh župana in bo njego-
vo mesto prevzel pustni žu-
pan. Potrudil se bo, da bo
svojo vlogo dobro igral vse
tja do srede. V torek popold-
ne pa bo, kot smo že omeniU,
tudi zanimiv karneval. Sicer
pa je to le osrednja priredi-
tev v mozirski občini, kjer v.
soboto in nedeljo pripravlja-
jo pustne prireditve v mno-
gih krajih, šolah in v vrtcih, v
nedeljo popoldne pa bo v
Mozirju tudi otroška maške-
rada.
Mnogi se tudi letos odločeno za ogled bolj znanih pustnih
prireditev, tistih na Ptuju ali v Cerknici, ali pa se na pustno
soboto pod^o na pot s turističnimi agencijami, ki so tudi tokrat
pripravile neke« »pustne« turistične ponudbe.
Izletnik tako 27. februarja pripravlja trodnevni izlet v Rovinj,
na ogled karnevala, ki ga bodo letos v Rovinju popestrile tudi
maske iz nekaterih drugih evropskih dežel. Na pustno soboto
vabijo tudi na enodnevni izlet v Benetke, na ogled veselega
pustnega karnevala in vseh ostalih znamenitosti Benetk. Za
tiste, ki sta jim oba izleta predolga, pa pripravljajo izlet na
pustno r^anje pri Treh lučkah, v priznani restavraciji na Sre-
miču nad Krškim.
Globtour vabi skup^ z Nedeljskim dnevnikom na pustno
r^anje v Dolenjskih toplicah. Maske so zaželene, niso pa
obvezne. Novi »fris«, larfo ali masko pa si lahko nadenejo tudi
vsi tisti, ki se bodo udeležili enodnevnega izleta v Benetke in
Julijsko krtino, na izletu, ki ga na pustno soboto, 28. februarja
prireja Kompas.
S pustnima vlakoma pa bo agencijsko turistično ponudbo v
teh dneh popestril tudi TTG. Letos bodo sestavili dva pustna
vlaka, ki bosta 28. februarja peljala v Pulj in Lipik. Za veselo
pustno razpoložervje bodo poskrbeU že »na kolesih«.
Pohod po poteh XIV. divizije
počastiii tudi iovci
Letos so velenjski lovci pripravili že četrto tekmova-
nje v streljanju na glinaste golobe, na katerem se lovci
potegujejo za prehodni pokal XIV. divizije.
Tekmovanje so pripravili pri lovskem domu v Lokah
pri Titovem Velenju, lovci pa so naprej položili venec k
spominskemu obeležju borcem XIV. divizije v Paki. O
pomenu pohoda sta zbranim lovcem spregovorila dok-
tor Lado Lovrenčič in Ivan Lomšek, tekmovanja pa seje
kljub slabemu vremenu udeležilo tudi veliko članov
zelene bratovščine s Koroškega. V ekipriem delu tekmo-
vanja so zmagali člani Lovske družine Škale, pred lovci
iz Velenja in Slovenj Gradca, med posamezniki pa je
prvo mesto zasedel Janez Blažič pred Jožetom Škofle-
kom in Petrom Silovškom.
LOJZE OJSTERŠEK
v steklarstvu deia nikoii ne zmanjka
¥ pezdu Leskešek bodo letos odprli novo delovno enoto v Titovem ¥elenju
V steklarstvu se zadnja leta tehnologi-
ja ni veliko spremenila, res pa je, da v
Jugoslaviji zaostajamo za razvitimi de-
želami. V Jugoslovanskih standardih je
še vedno dovoljen »fiirko« sistem stekel,
ki ga uporabljajo za zasteklitev družbe-
nih in zasebnih objektov, čeprav to ste-
klo daje iznakažen odsev. V pozdu Le-
skošek pravijo, da bi morali uporabljati
»flot« steklene sisteme, ki s kristalno
sestavo stekla zagotavljajo kakovostno
zasteklitev.
Sicer pa v delavnicah pozda Leskošek,
ki so pred desetimi leti prerasle v pogod-
beno organizacijo združenega dela, oprav-
ljajo predvsem obrtniške storitve. Serij-
ske proizvodnje se ne lotev^o, približno
25 zaposlenih pa je lani ustvarilo 170 mih-
jonov dinarjev prihodka. Letos načrtujejo
za 70 milijonov dinarjev večji prihodek in
vse kaže, da so to realni načrti. Lani so
svojo storilnost povečali skor^ za 100 od-
stotkov glede na republiško povprečje so-
rodnih panog. Dobro delo pa se odraža
tudi v osebnih dohodkih, saj so delavci v
pozdu Leskošek lani v poprečju zaslužili
nad 170 tisoč dinarjev.
Dobro delo le z dobro delovno
disciplino
Za takšne poslovne rezultate se morajo
seveda potruditi prav vsi delavci. V pozdu
Leskošek to dosegajo z medsebojnim
nadzorom. Pravzaprav je to ena redkih
delovnih sredin, kjer ne poznc^o zamuja-
nja in predčasnega odhajanja z dela, pitja
alkoholnih pijač med delovnim časom in
drugih kršitev delovnega reda.
V pozdu je veliko delavcev, ki so delov-
nemu kolektivu zvesti že 20 let in ti tudi
najbolj pozitivno vplivajo na novozapo-
slene. Sicer pa imajo z mladimi delavci v
pozdu kar nekaj težav. Srednješolsko
usmerjeno izobraževanje namreč ne zago-
tavlja potrebnih kadrov, zato zadnja leta
zaposlujejo predvsem delavce s končano
osnovno šolo, ki se v pozdu potem priuči-
jo. Tisti delavci, ki ne zmorejo potrebne
delovne discipline, kolektiv sami zapusti-
jo. Ostali pa imajo v pozdu dovolj stimula-
tivnih možnosti za napredovanje in dobro
delo.
V pozdu Leskošek opravljajo zgolj
obrtniška dela v steklarstvu. Sicer pa
približno 25 delavcev, ki so v pogodbeno
organizacijo združenega dela organizi-
rani že deset let, izdeluje različne stekle-
ne konstrukcije, opravlja servisne uslu-
ge na domu, uokvirja slike, izdeluje
ogledala, brusi, gravira in pleska steklo
ter z vsemi vrstami industrijskega ste-
kla zastekluje okvirje različnih vrst.
Načrti za vnaprej
v pozdu Leskošek imajo sedaj dve
obratovalnici: v Zidanškovi ulici in v Arc-
linu. V obratovalnici Arclin bodo v pri-
hodnje nekoliko povečali obseg del in del
dejavnosti iz Zidanškove preselih v pre-
urejeno in obnovljeno obratovalnico. V
prihodnje bo v Archnu zaposlenih 10 de-
lavcev, nekaj delovnih mest pa bodo za-
polnili tudi z novo obratovalnico v Tito-
vem Velenju, ki jo nameravajo odpreti
sredi leta.
Zdaj dnevno dela na območju velenjske
občine približno šest delavcev in to pozd
Leskošek bremeni z dodatnimi stroški in
izgubo efektivnega delovnega časa. Sicer
pa o delu pozda Leskošek najbolj.e govo-
rijo številke. Lani so obračunali nek^ več
kot 12 tisoč delovnih nalogov, v admini-
straciji pa so zaposleni le trije delavci.
Poleg vodje je tukaj še računovodja, ki
skrbi tudi za finančno knjigovodstvo in
kadrovik, ki opravlja vsa ostala admini-
strativna dela.
Čeprav smo v uvodu zapisali, da se teh-
nologija v steklarstvu ne spreminja zelo
hitro, pa v pozdu Leskošek skor^ vsako
leto presenetijo potrošnike s kakšno iz-
boljšavo. Manjše inovacije v pozdu sodijo
med redne delovne naloge, delavce pa te-
mu primerno tudi nagraji^ejo z zahtev-
nejšimi delovnimi mesti. Sicer pa v kolek-
tivu skrbijo za dobro delo in to, da ne
zaostajajo za razvojem tehnologije, tudi z
obiskom vseh pomembnejših steklarskih
sejmov. Prav ob takšmh priložnostih si
namreč lahko ogledajo napredek svoje
dejavnosti in domov prinesejo kopico idej
za boljše in kakovostnejše delo.
Vodja pozda Albert Leskošek je prve
osnove steklarstva spoznal že s petnaj-
stimi leti, ko se je pričel šolati v steklar-
ski šoli v Rogaški Slatini. Sicer pa sam
pravi: »Steklo je kot zemlja. Ne moreš ga
goljufati! Iz slabega stekla nikoli ne mo-
reš narediti dobrega izdelka, čeprav pri
nas nekateri to mislijo. Tako pri nas še
vedno uporabljamo ,furko' in ,pitzburg'
sistem ravnega stekla, ki ga je zahod že
davno odpisal. Ti vrsti ravnega stekla
namreč dajeta iznakažen odsev in nista
primerni za zasteklitev družbenih in za-
sebnih objektov.«
Na ravni drobnega gospodarstva so
pozdi najuspešnejše delovne enote, mor-
da tudi zato, ker se v njih pojavlja zaseb-
na pobuda. Drugače pa poslovanje poz-
dov ureja obrtni zakon, poslujejo pa z
družbenimi sredstvi. Preprosto poveda-
no bi lahko rekli, da pozdi sodijo nekako
med obrtnike in obrtne zadruge, njihovo
finančno poslovanje pa preverja Služba
družbenega knjigovodstva.
Delavci pozda Leskošek so lani s steklenimi pulti opremili tudi vrsto hotelov v
Dubrovniku. Steklene prodajne vitrine pa lepo dopolnjujejo še konstrukcije ogle-
dal, s katerimi so obložili strop.
8. stran - novi tednik
26. februar 1987
O vsebini in poiožaju društev
Vsako leto enkrat pripra-
vi Zveza kulturnih organi-
zacij Celje za svoja kultur-
na društva, ki jih je trenut-
no 56, delovno posvetova-
nje z namenom, da bi se sez-
nanili z aktualnostmi in
problemi na tem področju
družbene ustvarjalnosti.
Letošnjega srečanja se je
udeležilo kar 58 društvenih
delavcev: predsednikov,
podpredsednikov, tajnikov,
blagajnikov, dokumentari-
stov, kronistov, skratka ti-
stih društvenih funkcionar-
jev, ki v organizacijskem po-
gledu predstavljajo motor
delovanja kulturnih društev.
Ustvarjalna sila, pa tudi šte-
vilni problemi so prav goto-
vo botrovali dobri udeležbi
na petkovem posvetovanju,
prav tako pa tudi živahni raz-
pravi.
Delo so pričeli na skup-
nem zasedanju v kongresni
dvorani hotela Dobrna, kjer
so osvetlili predvsem gmotni
in vsebinski ter organizacij-
ski položaj kulturnih dru-
štev, tako znotraj Zveze kul-
turnih organizacij, kot tudi
občinske kulturne skupno-
sti. Za skupno mizo pa so
nato sedli blagajniki ter do-
kumentaristi. Blagajniki so
se, ob pomoči strokovne
službe Zveze kulturnih orga-
nizacij Celje ter Mire Kač,
vodje kontrole gospodarstva
pri Službi družbenega knji-
govodstva Celje, seznanili z
aktualnostmi na področju
vodenja društvenih blagajn
in plačilnega prometa. Do-
kumentaristi in arhivarji pa
so se, ob strokovnem sodelo-
vanju Rudolfa Koželja, arhi-
vista Zgodovinskega arhiva
Celje, seznanili s pomenom
in načinom evidentiranja
lastnih dogodkov in shanje-
vanjem gradiva za lastno ar-
hivo, kar vse je nedvomno
pomemben člen v ohranitvi
naše nacionalne kulturne de-
diščine.
Ž. B
Z Bolho v Novi
Gorici
z uspešnico Georga
Fudoya Bolha v ušesu, je
ansambel SLG Celje mi-
nuli teden gostoval v No-
vi Gorici in navdušil,
zlasti mlado občinstvo.
V Novi Gorici je ansam-
bel proslavil tudi majhen
jubilej. Čeprav komaj 18-
članski kolektiv, je od-
igral že 60. ponovitev te
uspele predstave, s kate-
ro navduši, kamor pride.
V petih dneh so odigrali
kar devet predstav in
kljub izjemnim naporom
gre šteti gostovanje za
uspešno.
MP
ipavec v Parizu
šentjurski slikar Jože
Ipavec se je doslej predsta-
vil na mnogih razstavah do-
ma in v tujini. Ljubitelji
umetnosti poznajo tega sa-
mouka predvsem po njego-
vih oljnih pejsažih, pa tudi
po akvarelih. Z enim izmed
njih se te dni predstavlja v
Parizu.
Jože Ipavec pravi, da je
njegovo delo prišlo na raz-
stavo na podlagi knjige Kdo
je kdo, ki je lani izšla v Švici,
v njej pa so zbrani umetniki
z vsega sveta. Tako je dobilo
vabilo, da sodeluje na pari-
ški razstavi 70 umetnikov, ki
naj bi predstavljali različne
poti moderne umetnosti.
Razstava v centru Pariza bo
na ogled do 4. marca in v teh
dneh si jo bo ogledal tudi
sam Ipavec. Ob tej priložno-
sti namerava pripraviti v Pa-
rizu še eno razstavo. Kultur-
ni ataše na naši ambasadi je
namreč njegov prijatelj iz
Zagreba Davor Sosič in Jože
Ipavec računa, da bi mu z
njegovo pomočjo takšno raz-
stavo uspelo pripraviti.
Po vrnitvi iz Pariza se na-
merava ponovno predstaviti
tudi Šentjurčanom, priredi-
tev pa naj bi bila nekoliko
drugačna kot klasične raz-
stave. V obliki diskusijskega
večera bi rad predstavil svo-
je izdelke in slišal mnenja o
njih. Sicer pa je očitno, da so
njegova likovna dela ljudem
všeč, saj želijo kupiti predv-
sem oljne pejsaže Šentjurja
in okolice, kljub temu pa ne
namerava opustiti akvare-
lov, kjer je več možnosti za
eksperimentiranje, pa tudi
material je cenejši. Načrtov
torej Jožetu Ipavcu ne manj-
ka, vse to pa mu daje vital-
nost in energijo, ki mu je
kljub letom ne manjka. TC
»Raztrganci« v Veiiici Pirešici
Dvakrat, v soboto in ne-
deljo, je bila dvorana v ga-
silskem domu v Veliki Pire-
šici veliko premajhna in
hvaležno prizorišče za do-
mačo gledališko skupino.
Uprizorili so Mateja Bora
dramo »Raztrganci« pod re-
žijskim vodstvom Pavleta
Vozelja in dramaturškim in
mentorskim sodelovanjem
Štefana Žvižeja. Velikokrat
preigrana igra, ki sodi med
starejša besedila Mateja Bo-
ra, je bila primerna preizkuš-
nja mladi in še neizkušeni
gledališki skupini. Aktivi-
zem - tao svojstven in nor-
malen za leta med zadnjo
vojno - je bil zlasti tuj mla-
dim igralcem, ki pa so ga
sprejeli ob režijskem in men-
torskem posredovanju. Iz
aktivistične drame je nastala
žlahtna drama kmečkega po-
štenega človeka, ki se zave-
da, da je zdrava kmečka dru-
žina tudi pogoj za obstoj no-
ve države. Kljub začetniškim
težavam in trdemu delu je ta
osnovna misel zaživela z
odra in zvesti gledalci so ji z
vso pozornostjo tudi sledili.
Poleg resnega in kar se da
studioznega dela, je imela ta
skupina še lastnost, ki je
povsod ne najdemo: tako
pridnega kolektiva ne sreča-
mo zlepa! Kljub »žepnemu«
odru jim je uspelo pripraviti
ustrezno prizorišče in nobe-
na zahteva mentorja ni osta-
la neuresničena.	ŽŠ
Medobčinsico iutlcovno srečanje
V torek, 24. februarja, je
bilo v dvorani Pionirskega
doma »Cvetke Jerinove« v
Celju medobčinsko sreča-
nje lutkovnih skupin celj-
ske regije, ki so ga organizi-
rali Združenje gledaliških
in lutkovnih skupin Celje,
Zveza kulturnih organiza-
cij Celje ter Pionirski dom
»Cvetke Jerinove«.
Sodelovalo je pet skupin
in sicer lutkovna skupina
Prosvetnega društva »Radu-
ha« iz Luč ob Savinji, ki seje
predstavila z igrico »Zajčko-
va hišica«, v režiji Jožice
Podkrajšnik, lutkovna sku-
pina MKUD »Pedagog«
Srednje pedagoške šole Ce-
lje z živo slikanico Svetlane
Makarovič »Mačje in čuka-
ste pesmi«, v režiji Alenke
Tacol, lutkovna skupina Šol-
skega kulturnega društva
»Kudek« osnovne šole »Ed-
vard Kardelj« Slovenjske
Konjice z igrico Jane Milčin-
ski »Kdo se boji vode«, v re-
žiji Slavice Kokot, Pionirsko
lutkovno gledaišče Pionir-
skega doma »Cvetke Jerino-
ve« Celje z lutkovno igrico v
priredbi Marjana Belina
»Mojca Pokraculja«, v režiji
Vike Koch in Tatjane Vrabl
ter lutkovna skupina Pro-
svetnega društva »Savinja«
Mozirje z lutkovno igrico
Frančka Rudolfa »Marsovč-
ki hočejo na zemljo«, ki jo je
režijsko postavil Jure Re-
penšek.
Ž.B.
Slikarji za
bolnišnico
člani društva likovnih
amaterjev Celje so se že
lani odločili, da bodo or-
ganizirali akcijo oziro-
ma razstavo in izbor li-
kovnih del kot prispevek
k notranji obogatitvi
celjske bolnišnice.
Zamisel je bila med li-
kovniki dobro sprejeta,
čeprav odziv kljub vsemu
ni bil najboljši.
Stane Petrovič, pred-
sednik odbora za hkovno
dejavnost, namreč meni,
da je 15 avtorjev, kolikor
se jih je odzvalo akciji
preskromna udeležba in
da je žal težko govoriti tu-
di o kakovosti posamez-
nih del. Komisija v sesta-
vi: Avgust Lavrenčič, Pe-
ter Krivec in Milan Erič
bo seveda izbrala najbolj-
ša dela. Zna se zgoditi, da
bo to ena sama slika. Li-
kovna dela, ki bodo izbra-
na, bodo do 5. marca na
ogled v prostorih Muzeja
revolucije v Celju. Potem
pa jih bodo izročili celjski
bolnišnici.
Likovniki se zavzema-
jo, da bi'ob priložnosti po-
stavili v bolnišnici na
ogled vsa dela, ki so pri-
spela na natečaj »en avtor
- ena slika«.
Do zaključka redakcije
imena avtorjev, katerih
dela je izbrala strokovna
komisija še niso bila
znana.
MP
Spominska plošča
Ignacu Orožnu
Konec prejšnjega tedna
so na zgradbi župnišča v
Mozirju odkrili spominsko
ploščo znanemu slovenske-
mu zgodovinarju Ignacu
Orožnu.
Na krajši slovesnosti je
zbranim najprej spregovoril
predsednik odbora za kul-
turno dediščino pri Kulturni
skupnosti Mozirje Aleksan-
der Videčnik. Spomnil je, da
seje Ignac Orožen rodil 1819.
v Laškem in doštudiral za
duhovnika. S posebno nag-
njenostjo do zgodovine je ra-
ziskoval preteklost svojega
naroda. Nekaj let je bil tudi
duhovnik v Mozirju in je za-
stavil delo na župnijski kro-
niki. Lotil se je opisovanja
zgodovine 14 lavantinskih
dekanij, med njimi tudi gor-
njegrajske. Dobro je znana
tudi njegova Celjska kroni-
ka, pomemben pa je tudi nje-
gov zapis o benediktinskem
urbariju iz Gornjega grada,
ki sega v leto 1426. »Strokov-
njaki uvrščajo Ignaca Orož-
na med vidne slovenske zgo-
dovinaije 19. stoletja,« je po-
udaril Videčnik.
Spominsko ploščo, ki soje
vzidali na zgradbi župnišča v
Moziiju je odkril predsednik
OK SZDL Moziije Zdravko
Novak (na shki), Alojz Žagar,
mozirski župnik, pa se je
zahvalil vsem, ki so pripo-
mogli, da je ta pomemben
mož dobil spominsko ploš-
čo. Ob tej priložnosti je pev-
ski zbor PD Mozirje, ki ga
vodi Anton Acman, zapel ne-
kaj pesmi. T. TAVČAR
Oa bi bilo Nebeško gledališče
v celjskem Plesnem gle-
dališču načrtujejo dve no-
vosti do konca te sezone.
Mlajša skupina Packa pri-
pravlja musical Nebesno
gledališče, starejša skupina
pa plesno gledališko pred-
stavo z delovnim naslovom
»R«evolucija.
Zadnje čase smo bolj malo
slišali o tej plesni skupini. To
ni čudno, ScU so naredili
manj kot prejšnja leta, ker je
postala mamica vodja in ko-
reografinja skupine, Gorda-
na Stefanovič. V času njene
odsotnosti je vodila vaje
plesna pedagoginja Ana
Vovk Pezdir, imeli pa so tudi
vrsto uspešnih nastopov in
gostovanj. Med temi naj
omenimo dvanajst uprizori-
tev otroške plesne igrice Ni-
nine sanje in gostovanja s ce-
lovečerno predstavo Meta-
morfoze v Zdravilišču Roga-
ška Slatina, v Kopru, Izoli in
Kamniku. Načrtujejo pa še
gostovanje z Metamorfozami
v Prešernovem gledališču v
Kranju, v slovenskih narav-
nih zdraviliščih, po vsej ver-
jetnosti bodo nastopili tudi v
Zagrebu v programu priredi-
tev ob Univerziadi.
»Musical Nebeško gleda-
lišče bomo priredili po znani
radijski igri. To je zelo dina-
mična in zanimiva zgodba. V
njej nastopa vrsta oseb iz
otrokovega domišljijskega
sveta. Projekt bo zahteven.
Vendar imam v skupini pre-
cej zelo nadaijenih deklet.
Med njimi so tudi takšne, ki
obiskujejo glasbeno šolo, so
članice raznih pevskih zbo-
rov in dramskih krožkov. S
to predstavo bodo imele
možnost, da pokažejo svoje
raznovrstne sposobnosti, kar
jih bo dodatno spodbujalo k
delu,« pravi Gordana Stefa-
novič, ki je po petih mesecih
ponovno med svojimi plesal-
kami v prostorih plesnega
študija v dvorani RŠC Go-
lovec.
VVE
Kultura na mehki postelji
Se bo v Zibikl spei oglasila zborovska pesem?
Okoli osemsto občanov v
šmarski krajevni skupnosti
Zibika živi predvsem od
»domače« kulture. Krajani,
večinoma kmetje, si le red-
kokdaj lahko privoščijo
skok za kulturnimi dobri-
nami v centre, kot sta
Šmarje in Celje, zato tem-
bolj in toliko več pričakuje-
jo od kulturnega društva v
Zibiki, kjer je amaterska
dejavnost na več področjih
že dolgoletna tradicija.
Dramska skupina zibiške-
ga kulturnega društva pri-
pravi vsako leto odrsko
predstavo. Ta tudi letos ni
izostala. V nedeljo je bila v
dvorani gasilsko-kulturnega
doma vnovič premierna
predstava. Tokrat so se vneti
zibiški amaterji ogreli za ko-
medijo Oscarja Wildea z na-
slovom Glavno je, da si Ijub-
ček. Ustvarjalci predstave z
režiserjem Tonetom Gaber-
škom na čelu. so z opravlje-
nim delom zadovoljni, saj
morajo pri tem upoštevati
številne težave, s katerimi so
se srečevali, zlasti^gmotnimi
in prostorskimi. Še bolj pa
so bili s premierno predsta-
vo, kot kaže odziv, zadovolj-
ni Zibičani, ki so soustvarjal-
no sledili glavnemu sporoči-
lu omenjene komedije, to pa
je, da med ljudmi največ ve-
ljajo pristni odnosi, brez laži
in sprenevedanj. Premieri
bodo sledile predstave v so-
sednjih krajih, tam pač, kjer
jih bodo povabili v goste.
Naslednje kulturno deja-
nje v Zibiki bo osmega mar-
ca, ko bodo v kraju pripravili
akademijo v počastitev Dne-
va žena. Članom dramske
skupine kulturnega društva
se bodo pridružili tudi naj-
mlajši izvajalci, ki jih za na-
stop pripravljajo v zibiški os-
novni šoli.
Sledila bo glasbena prire-
ditev, ki bi naj v Zibiki po-
stala tradicionalna, odvijala
pa naj bi se vsako leto v času
praznovanja Dneva mlado-
sti. Gre za srečanje mladin-
skih zabavnoglasbenih sku-
pin, kjer ima pri pripravi pri-
reditve glavno besedo mla-
dinska organizacija. Lansko,
prvo srečanje, se je po oceni
organizatorjev, lepo obneslo,
zato letos ni razloga za dvo-
me okoli udeležbe in pro-
grama.
V Zibiki skrbijo, da bi nek-
danji kmečki običaji ne šli v
pozabo, zato bodo tudi letos
poleti, v sodelovanju z mla-
dimi zadružniki in Hmeza-
dovim Krnetijskim kombi-
natom v Šmarju, pripravili
kmečki praznik, kjer bodo v
tekmovalnem delu sodelova-
le žanjice. Kulturniki, gasil-
ci, mladinci, krajevni f^unkci-
onarji pa bodo, kot že toliko-
krat doslej, zopet stopili sku-
paj, ko bodo maja pripravili
posebno slavnostno priredi-
tev ob praznovanju 50-letni-
ce delovanja gas.ilskega dru-
štva Zibika.
Letošnje poletje bo v Zibi-
ki postreglo še z dvema kul-
turnima dogodkoma: 9. av-
gusta bodo odprli likovno
razstavo Janka Orača, nek-
danjega Zibičana, ki danes
živi in ustvarja v Novem me-
stu, predstaviti pa namerava
del izginjajoče kmečke arhi-
tekture Kozjanskega. Druga
prireditev bo glasbena, zopet
tradicionalna, srečanje na-
rodnozabavnih ansamblov,
ki bo v nedeljo 23. avgusta.
To bo že sedmo srečanje, pri-
reditvi na prostem pa je do-
slej vsako leto prisluhnilo
preko tisoč obiskovalcev,
kar je za majhen krs«, kot je
Zibika, izredno veliko. Pri
tem je treba še povedati, da
organizatorjem te prireditve,
kjer je v ospredju izvirnost
posameznih skladb, zadnje
čase vse več pomaga tudi
Zveza kulturnih organizacij
občine Šmarje pri Jelšah, saj
je prireditev povezana s pre-
cejšnjimi materialnimi iz-
datki.
Nekaj pa je v Zibiki, kar
greni kulturniški utrip kraja.
Nekoč glasno zborovsko pet-
je je moralo utihniti. Pevske-
ga zbora ni več, ker nimajo
pevovodje. Kljub prizadeva-
njem, da bi ta del kulturnega
življenja v kraju zopet zaži-
vel, ni odziva. Sicer pa je po-
manjkanje tovrstnih kadrov
tudi problem občine, ne le v
krajevni skupnosti Zibika.
Če bi rešili še ta problem, bi
naredili največ, kar se da za
kulturno ponudbo kraja-
nom, pravijo v kulturnem
društvu v Zibiki, kjer ima
ljubiteljska kultura zares
mehko postlano.
MARJELA AGREŽ
Osmo srečanje glasbenih šol
celjskega območja
Občina Šmarje pri Jelšah je letos gostiteljica osmega
srečanja glasbenih skupin celjskega območja. Prireditev,
ki jo pripravlja Glasbena šola Šmarje pri Jelšah, bo v
soboto ob 10. uri v kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški
Slatini.
Na reviji mlade glasbene poustvarjalnosti bo nastopilo
okoli petdeset učencev glasbenih šol. Na letošnji reviji sode-
lujejo glasbena šola »Skladateljev Ipavcev« iz Šentjurja,
glasbena šola Celje, glasbena šola Slovenske Konjice, glas-
bena šola »Risto Savin« iz Žalca, radeška glasbena šola,
glasbena šola »Fran Korun-Koželjski« iz Titovega Velenja
ter glasbena šola Šmarje pri Jelšah.
M. A.
26. februar 1987
novi tednik - stran 9
Jubilej Turističnega društva Šempeter
v Šempetru so ponosni na
svoja kiturno turistična ob-
jekta, na jamo Pekel in An-
tični park! Kako tudi ne bi
bili, saj jih iz leta v leto
obišče več domačih in tujih
gostov. Lani je jamo obiska-
lo 31 tisoč obiskovalcev, an-
tični park 17.786, novo po-
učno gozdno pot ob jami pa
več kot sedem tisoč obisko-
valcev. Razlog več torej, da
so ob skromni proslavi 25
letnice obstoja društva, ki
so jo prejšnji teden združili
z občnim zborom, prejeli tu-
di zlato plaketo Turistične
zveze Slovenije.
Na Šempetrske znameni-
tosti so ponosni tudi v obči-
ni, kjer gostom in tudi po-
slovnim partnerjem radi po-
kažejo delček naših lepot in
kulture, ki se prepleta tudi z
urejenostjo. Ncuvečkrat pa
se nihče ne vpraša, od kod
urejene poti, klopi, mostovi,
lep turistično gostinski ob-
jekt in pokošena trava, na
kateri si mnoge delovne or-
ganizacije, šole in ostali več-
krat priredijo tudi piknike.
To je plod 25 letnega dela
Turističnega društva in nje-
2[ovih članov, ki največkrat
. riskočijo na pomoč s pro-
stovoljnim delom, kakršne-
nega skoreu ne poznamo več.
Turistični delavci v Šempe-
tru so z marljivim in požrtvo-
valnim delom zgradili turi-
stične objekte trajnega zna-
čzga in tako veliko prispevali
k turistični ponudbi kr^ja in
občine pa tuHi deleže na
sončni strani Alp. Tudi zato
takšna požrtvovalnost sku-
pine amaterskih idealistov
zasluži vse priznai^e.
Šempetrski turistični de-
lavci so tudi lani opravili 800
ur prostovoljnega dela, pri
jami Pekel postavili novo
brunarico za prodajo vstop-
nic in spominkov, obnovili
klopi in mize na prireditve-
nem prostoru, pri antičnem
parku pa obnovili fasado na
objektu turističnega biroja
ter skoraj polovico ograje
okrog antičnega parka. Tudi
letos bodo neoveč skrbi po-
svetili vzdrževanju objektov,
pripravili vrsto turističnih
prireditev ob sodelovanju s
sorodnimi društvi pa pose-
bej skrbeli še za propagando.
In k^ o svojem delu pravi-
jo nekateri letošnji nagrajen-
ci in predsednik turističnega
društva?
JANKO BOŽIČ: »Redki so,
ki imsOo izkaznico iz leta
1962, ko je bilo ustanovljeno
naše turistično društvo. Jaz
jo imam in skozi vsa leta tudi
aktivno sodelujem v dru-
štvu. Lani sem prevzel
upravljanje Antičnega par-
ka. Obisk je bil za 404 obi-
skovalce večji kot leto po-
prej. Vseh vzdrževalnih del
ne bom našteval, povem n£y
le, da kljub prostovoljnem
delu naša dejavnost zahteva
precejšnja sredstva, s£y samo
zaščitna ponjava za spome-
nik stane že preko 500.000
din. Nekatere so že precej
dotrajane.«
MARTIN PIRC: »Spomi-
njam se del pri izkopavanju
grobnic, ki so blizu mojega
doma. Vseskozi rad prisko-
čim na pomoč pri delu dru-
štva, sem pa tudi član uprav-
nega odbora. Želim, da bi se
gesla TURIZEM SMO LJU-
DJE zavedali prav vsi kraja-
ni, ki bi k naši ponudbi veli-
ko prispevali tudi samo z le-
pimi cvetlicami na oknu.
Marsikatero dvorišče in oko-
lje je še vse preveč zanemar-
jeno.«
PETER SEDMINEK: »Ne
vem koliko prostovoljnih ur
sem opravil, bilo pa jih je
precej. Tudi članarino sem
pobiral in spodbujal ljudi k
naši dejavnosti, kar ni po-
sebno lahko delo. Jezi pa
me, da se naše slovesnosti ni
udeležil nihče iz krajevne
skupnosti, ScO si vendar le
imamo in moramo imeti kaj
povedati. Problem je ozka
cesta proti Peklu, telefon za
jamo, križišče v Šempetru,
slabo vzdrževane cvetlične
grede v središču ...«
SLAVKO ŠTRUCL: »Le-
tos so me ponovno izvohU za
predsednika društva in že-
lim, da bi tudi naprej zastav-
ljene cilje složno premagah.
Za cel list je točk načrta dela
za prihodnje leto in posebej
ne bi omenjal nobenega, SeU
pristopamo tudi k najmanj-
šemu delu z odgovornostjo.
Zanimai^e za naše turistične
objekte je iz leta v leto večje,
to pa zahteva nenehno do-
polnjevanje obstoječega. Ve-
sel sem, da se nam je priklju-
■ čil tudi novo ustanovljeni
podmladek na osnovni šoli
Bratov Juhart, ki bo ned-
vomno vehko pripomogel k
uresničitvi naših ciljev.
EDI MASNEC
TONE TAVČAR
Na sobotni slovesnosti ob
/45 letnici Turističnega dru-
štva Šempeter so podelili
bronasta in srebrna odličja
Turistične zveze Slovenije.
Bronasta so prejeli Magda
Štorman, Peter Sedminek,
Karolina Boc, Alojz Kline;
Srebrni pa sta prejeli Mar-
tin Pire in Janko Božič.
Podelili so tudi priznanja
za urejeno okolje in cvetli-
ce. Prejeli so jih Lojze Četi-
na, Fani Planinšek, Dragica
Kočevar, Marija Dolinar,
Vili Ograjenšek, Zdenko Tr-
žan, Cirila Ušen, Pavla Tro-
gar, Andrej Derča, Maja Ga-
beršek ter delovne organi-
zacije SIP Šempeter, AERO,
TOZD Kemija Šempeter,
stanovanjski blok 16 D, E,
F. Za urejeno kmečko oko-
Ue sta prizn^e prejela
Štefan Četina in Elica Do-
brave. Gostišče Štorman pa
je prejelo priznanje kot naj-
boljše urejen gostinski lo-
kal na področju KS Šem-
peter.
Kral nai bo iep
Braslovški turistični de-
lavci so se konec minulega
tedna zbrali na letnem obč-
nem zboru in kot je navada,
obračunali z lanskim letom
in sprejeli plan dela za le-
tošnje.
O tem nam je predsednik
društva Andrej Korošec ta-
kole povedal: »Naša najbolj
obširna akcija, v Hatero so
bili vključeni vsi člani, je bi-
la tudi lani tradicionalna pri-
reditev Dan hmeljarjev. Po-
leg tega smo izpeljali akcijo
ocenjevanja kmetij. Komisi-
ja je sklenila, da priznanja za
urejene kmetije prejmejo
Ivan Cizej iz Poljč, Franc
Marovt iz Zornjih Gorč in
Jože Rojnik iz Podvrha. Za
lepe cvetlice pa je priznanje
prejel Filip Tanjšek in Pre-
sarij. Priznanje smo podelili
tudi, Hmezadovemu obratu
na Žovneku za pomemben
prispevek pri urejanju
okolja.
Urejali smo tudi okolico
Braslovškega jezera, pri če-
mer nam je veliko pomagala
Ribiška družina iz Šempetra.
Pri urejevanju gostinskega
objekta pri jezeru smo nale-
teli na bolj ali manj gluha
ušesa, tako da še vedno lah-
ko le ugotavljamo, da je go-
stinska ponudba v našem
kraju slaba in bo treba poi-
skati ustrezne rešitve.
Letošnje naloge zajemajo
organizacijo Dneva hmeljar-
jev, nadaljevali bodo z oce-
njevanjem urejenosti doma-
čij, glavno skrb pa bodo na-
menili samemu trgu, ki je iz
leta v leto slabše urejen in
čist.
T. TAVČAR
V kraticem nov
regijski prospekt
Poslovna skupnost za tu-
rizem in Celjska turistična
zveza bosta v kratkem izda-
li nov prospekt celjskega
turističnega območja. Ne-
kaj več je o pripravah na
izdajo prospekta povedal
Slavko Sotler, direktor Po-
slovne skupnosti za turizem
iz Celja.
vV prospektu bo zastopa-
nih vseh osem občin celjske-
ga območja, ob takšnem
konceptu pa seveda ni bilo
lahko združiti vseh intere-
sov, ki jih imajo v posamez-
nih občinah, zato smo se pri
pripravah na izdajo srečevali
z mnogimi težavami. Upo-
števali smo sicer vse pripom-
be, pri snovanju novega pro-
spekta pa imeli pred očmi
predvsem to, da je prospekt
napravljen za goste, ki jih na
našem območju leihko priča-
kujemo.
Zato bo prospekt druga-
čen od tistega, ki smo ga iz-
dali pred petimi leti, kjer so
bile posebej prikazane vse
občine. Ker si ljudje danes
želijo aktivni oddih, bo ta no-
va turistično propagandna
brošura animacijska predv-
sem s te plati, s^ bodo v njej
posnetki, s katerih bodo lah-
ko potencialni gostje razbra-
li, da se tudi na našem ob-
močju nekaj dogaja, da tudi
ponujamo konkretne pro-
grame za preživljanje proste-
ga časa. Poseben poudarek
bo zato dan športu, zdravili-
škemu programu, sprostitvi,
pa tudi raznoliki pokrajini,
kulturi, kulinariki in gosto-
Ijutfju.
Posamezne občine si v
prospektu ne konkurirajo,
temveč se s programi in po-
nudbo dopolnjujejo. Poseb-
no mesto imajo v prospektu
zdravilišča, ki ustvarjajo pri
nas kar 76 otistotkpv noči-
tev, športni park v Žalcu, je-
zero z vodnimi športi v Vele-
nju, oba smučarska centra -
tudi z letno ponudbo, šport-
ni center Golovec v Celju,
Logarska dolina ter turizem
na kmetih, v ostalih hotelih
in gostinskih obratih pa kuli-
narika.
Upajmo, da bomo z novim
prospektom uspeli, da so na-
še propagandne akcije tudi
sicer uspešne, pa nam doka-
zuje število gostov, ki jih je
bilo lani na našem območju,
izraženo v odstotkih in v pri-
merjavi z letom 1985, precej
več kot v republiki in Jugo-
slaviji. Tujih za 16, domačih
pa kar za 47 odstotkov več.«
EP
Dva pohoda
že prejšnjo soboto, 14. februarja in naslednji dan, v
nedeljo 15. februarja, sta bila na našem območju dva
dobro organizirana planinska pohoda.
V	soboto je bil pohod po delu poti XIV. divizije od
Dramelj (s spominsko učno uro za uvod) čez Stražo na
Gori in Zgornje v Stare Slemene, ter preko Sojeka v dolino
k Žički kartuziji in nazaj v Dramlje. Pot je bila na križiščih
"in razpotjih za to priložnost še posebej označena z dodat-
nimi smernimi tablicami. Ob koncu pohoda smo v dra-
meljski osnovni šoli žigosali pohodne kartice, podelili pa
so tudi posebne spominske značke. Udeležencev je bilo
okrog 150, prišli pa so iz Ptuja, Maribora, od Litije do
Domžal in tudi iz Zagreba. Tretjina pohodnikov je bila iz
žalske občine. Hoje je bilo za štiri ure. Za dobro izvedbo
zasluži drameljsko planinsko društvo vso pohvalo, prav
tako pa tudi skupina mladih, ki je Jožetu Cedetu poma-
gala na cilju in med potjo.
V	nedeljo pa je bil tretji pohod po poti partizanov, kurir-
jev in terencev iz Šmartnega v Rožni dolini čez Jezerce, po
enkratni gozdni stezi na Rigelj in Veliki vrh v Lanšperk.
Pri razvalinah gradu so namestili tudi skrinjico z zvezkom
in žigom. Čez Pepelno smo se dvignili na Šentjungert, kjer
je nekdo pred kratkim odnesel žig Savinjske planinske
poti in kjer namerav^o planinci iz Galicije odpreti planin-
sko zavetišče.
Pri vseh domačijah, kjer smo se ustavili, so nas prisrčno
sprejeli, ter nam tudi na lastno pobudo postregli z doma-
čim kruhom iz krušne peči. Ustavili smo se tudi pri
Lepaču v Pepelnem, kjer so začetki turizma na kmetih.
Vse priznanje organizatorju Milanu Jezerniku in mla-
dincem, ki so vzorno pomagali pri izvedbi izleta. Žal je bilo
pohodnikov le 25, med njimi eden iz Zagreba in trije iz
Litije. Le zak^ se toliko dogovarjamo o sodelovanju med
društvi v meddruštvenem odboru, ko pa je potem ude-
ležba tako skromna? Mar res tako dobro poznamo svojo
bližnjo okolico in mar ni bila to dobra priložnost za nabira-
nje kondicije za Stol, kamor je šlo veliko več planincev z
našega območja.
S. J.
MERX Gostinsko
podjetje Celje
TOZD Majolka
vabi na
veselo pustovanje v
restavracijo PRI
MOSTU v Celju
Zabavali vas bodo ansam-
bel Griških pet in humori-
stična skupina Parodik.
Najboljše maske bodo na-
grajene.
Rezervacije sprejemamo
osebno ali po tel.: 27-306.
Vabljeni!
DNEVI_
DALIHIATINSKE KUHINJE
V HOTELU_
»TURŠKA MAČKA«
Dnevi Dalmatinske l(uhinje, tradicionalna skupna prireditev kolek-
tivov celjskega hotela »TURŠKA MAČKA« in hotelsko trgovskega
podjetja »VODIČANKA« iz Vodic postaja v Celju in okolici vse bolj
priljubljena, saj ima med tistimi, ki želijo spoznati dalmatinske
navade v prehranjevanju, vse več pristašev.
Letos prirejamo od 4. do 10. marca že šesto predstavitev Dalmatin-
ske kuhinje, tudi tokrat v režiji priznanih kuharjev in natakarjev iz
Vodic. Bogato ponudbo jedi in pijač bomo popestrili z ubrano
pesmijo priznane Mape »MARASKA« iz Zadra, ki bo zabavala goste
vsak večer od 19. ure dalje, 8. marca, ob Dnevu žena, pa bo Mapa
»MARASKA« prepevala že v opoldanskem času.
V dneh od 4. do 10. marca vam v hotelu »TURŠKA MAČKA« nudimo:
-	hladne jedi, med njimi razne ribje solate, hobotnico v solati,
dalmatinski pršut z olivami in i juti ko ter ovčji sir
-	juhe, tople predjedi, pripravljena jedila in jedila po naročilu iz
svežih morskih rib in glavonožcev. Med temi vsakodnevna ponudba
lignjev, škampov, hobotnice, školjk, salp, morskih listov, zobatca,
orade, brancina...
-	tistim, ki rib ne jedo, nudimo mesne dalmatinske jedi
-	tipične dalmatinske sladice, med njimi priznane fritule
-	tipična srednje dalmatinska vina Debit in Babič s področja srednje
Dalmacije
-	vsak večer od 19. ure dalje glasba ansambla »MARASKA«
Vabi vas kolel^tiv hotela
»TURŠKA IVIAČKA«!
10. stran - novi tednik
26. februar 1987
Usposabljanje kmetov in pospeševalcev
¥ Gornji Savinjski aollnl veliko zanimanje za strokovna predavanja
Zima je pač tisti letni čas,
ko narava dovoli kmetom
tudi nekaj predaha. Pamet-
ni ga izkoristijo za pridobi-
tev novih strokovnih spo-
znanj in izmenjavo izku-
šenj, še lepše pa je, če.se v
takšen naravni predah z or-
ganiziranimi strokovnimi
predavanji in posveti vklju-
či še kmetova zadružna or-
ganizacija, predvsem sku-
paj z vsemi svojimi kmetij-
skimi strokovnjaki-pospe-
ševalci.
Zadruge v glavnem na na-
šem območju to počno z več-
jim ali manjšim uspehom
oziroma udeležbo kmetov.
Dobro udeležbo beležijo tudi
v Zgornjesavinjski kmetijski
zadrugi Moziije, kjer so z izo-
braževanjem začeli decem-
bra lani. Najprej so se odloči-
li za strokovno temo o krom-
pirju, nam je povedal vodja
pospeševalne službe dipl.
ing. Andrej Presečnik. Pre-
davanj o krompirju so se
udeležile v glavnem kmečke
žene, zanje so bila tudi pri-
pravljena, iz česar bi bilo
mogoče sklepati, da imajo na
kmetijah Gornje Savinjske
doline ženske glavno besedo
pri krompirju. Predavanja o
krompirju so pripravili z do-
mačim strokovnjakom v 18
kr^ih, udeležilo pa se jih je
skupno 240 kmetic.
Izobraževalni program v
januarju je zsgemal vpraša-
nja o higienskem pridobiva-
nju mleka, vanj pa so v mo-
zirski zadrugi vključih vse
pridelovalce, ki so po novem
pravilniku o plačevanju mle-
ka dolžni dajati mleko v pre-
izkus mikrobiološke neopo-
rečnosti. Teh predavanj se je
udeležilo 120 mlečnih pride-
lovalcev, kar je 90 odstotkov
vseh vabljenih.
Prav te dni so končali s
predavat^i - vodi jih prof. dr,
Dolfe Cizej iz Maribora, o
ekonomiki prireje mleka in
mesa v govedoreji. Ta preda-
vanja so bila zelo odmevna,
udeleževalo se jih je od 30 do
50 kmetov po različnih kra-
jih Gornje Savinjske doline.
Marca bodo na vrsti preda-
vanja iz veterine, predavania
pa bodo izvedli strokovnjaki
Veterinarske fakultete iz
Ljubljane in sicer o uporabi
gnojevke z vidika ekologije,
o parazitozah pri živalih in
posebej pri govedu, prav ta-
ko se bodo zvrstila predava-
nja za kmečke žene o shra-
njevanju in zamrzovanju ži-
vil in podobnem.
S predavanji so zadovoljni
tako kmetje kot zadružni po-
speševalci, oboji se seznanja-
jo z zadnjimi spoznanji stro-
ke, hkrati pa pospeševalci
neposredno slišijo za proble-
me, ki kmete ta čas najbolj
žulijo. Ne nekatera njihova
vprašanja lahko takoj odgo-
vorijo, na tista, ki se tičejo
neurejenih, zlasti cenovnih
razmerij v kmetijstvu, pa bo-
do oboji najbrž še dolgo iska-
li odgovore v tekoči eko-
nomski kmetijski politiki.
• MITJA UMNIK
Zanimivo je, da je bil dr.
Dolfe Cizej v Gornji Savinj-
ski dolini eden prvih opera-
tivnih pospeševalcev in no-
silec usmeritvenih progra-
mov in zanj trdijo, da je
uspešno združil didaktične
sposobnosti prenašanja
strokovnih znanj in izku-
šenj in strokovno poznava-
nje kmetij na tem območju.
Poleg tega je opravil po de-
setih letih prvih usmeritev
temeljito analizo vseh kme-
tij in nato od lani naprej še
drugo analizo, prav tako po
naslednjih desetih letih.
Vsa ta spoznanja spretno
vključuje v sedanja preda-
vanja, njegov prispevek pa
je pomemben še posebej za-
to, ker te analize nad 80
kmetij opravi kar n^bolj
celovito, ne zgolj z pridelo-
valnega ali rejskega vidika.
Opravila v posevkih ozimnega
žita ob koncu zime
Za letošnjo zimo so značilne zelo nizke temperature
in dolgo tržO^oča snežna odeja. Tam, kjer je sneg že
skopnel, zima po prvih ocenah ni povzročila poškodb
na posevkih ozimnega žita.
Ob koncu zime moramo naprej oceniti, kako so
posevki prezimili in tem prilagoditi ukrepe. Prvi naj-
pomembnejši ukrep je dognojevanje z dušikom, saj so
rastline zaradi nezadostne prehrane oslabljene. Ob
setvi dani dušik so namreč rastline porabile že jeseni,
predvsem za oblikovanje korenin, dušika iz tal pa
zaradi mraza ali celo zmrznjenih tal ne morejo upora-
biti. Zato je takoj, ko popusti močnejši mraz in, ko se
sneg v glavnem že stopi, najprimernejši čas, da opra-
vimo prvo dognojevanje žitnih posevkov z dušikom.
Količino dušičnega gnojila določimo predvsem na
podlagi gostote posevka, pa tudi na podlagi kakovosti
tal. Ob koncu zime nsg bi bilo 400 do 450 rasthn na
kvadratni meter. Take posevke dognojimo na dobrih
tleh z okoli 55 kilogrami čistega dušika na hektar, na
slabših njivah pa z okoli 65 kilogrami na hektar. Če je
posevek redkejši, uporabimo do 75 kilogramov na hek-
tar dušika, zelo goste posevke z več kot 500 rastlinami
na kvadratni meter dognojujemo z nekoliko manjših
odmerkom dušika.
Zaradi slabše odpornosti zoper polego dognojujemo
ozimni ječmen in ozimno rž z manjšim odmerkom
dušika, to je z okoli 45 do 60 kilogrami čistega dušika
na hektar.
Praviloma dognojujemo z nitromonkalom KAN-om.
Če s predsetvenim gnojenjem posevka nismo oskrbeli
z zadostno količino fosfora in kalija, dogrtojujemo z
nitromonkalom, ki vsebuje povečano dozo dušika
(npr. 17:8:9). Količino gnojila prilagodimo potrebni
količini dušika.
Ob koncu zime se utegne pojaviti zmrzal, ko se
zaradi večdnevnega zmrzovanja in ponovnega odtaja-
nja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka. V tem
primeru posevek povaljamo, ko se tla primerno osu-
šijo. Valjamo z lažjim valjarjem tipa kembrič ali z
lesenim oziroma betonskim valjarjem, ki ga ovijemo z
verigo.
JOŽE SILC, dipl. ing. agr.
KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE
Čas za srečanja
Mladi zadružniki za znanje In kulturo
Mladi zadružniki konji-
ške občine, ki jim moralno
in gmotno pri njihovem de-
lu pomaga Kmetijska za-
druga, namenjajo v zimskih
popoldnevih in večerih ve-
liko časa izobraževanju in
tudi razvedrilu. Aktiv mla-
dih zadružnikov vodi Vilma
Topolšek.
»Mlade kmetovalke se
predvsem zanimajo za obisk
kuharskih tečajev, nekateri
člani aktiva pa uspešno dela-
jo tudi na kulturnem področ-
ju. Prav zdaj pripravljamo
enodejanko Doktor Zmede,
ob tem pa najdemo čas še za
priprave na tekmovanje Mla-
di in kmetijstvo.«
Mladi se dobivajo kar v
prostorih Kmetijske zadru-
ge, udeležba na sestankih pa
je često odvisna od vremen-
skih razmer in dela na kmeti-
ji. Tako aktiv združuje okoli
70 mladih zadružnikov, ven-
dar jih aktivno dela le kakš-
na polovica. Program dela
pa so si zastavili tako, da lah-
ko vsak mlad kmetovalec
ngjde v njem interesno po-
dročje tudi zase. Razen tega
se aktiv povezuje tudi z Ob-
činsko konferenco zveze so-
cialistične mladine, kjer so
prostočasne aktivnosti še
širše zastavljene.
Odlika konjiškega aktiva
mladih zadružnikov pa je
prav delo v kulturi. Že vrsto
let se udeležujejo srečanj in
prireditev na Naši besedi.
Pri tem so zelo samokritični:
vedo, da se ne morejo posta-
viti ob bok z nekaterimi šola-
mi, društvi in skupinami, a
se trudijo, kolikor največ
znajo in zmorejo. Domenili
so se tudi, da bodo letos pr-
vič pripravili kulturni pro-
gram za kmečke žene in upa-
jo, da bodo svojim materam
ali ženam tako najlepše pri-
kazali dejavnost aktiva mla-
dih zadružnikov.
Aktiv je imel lani za delo
na voljo 250 tisoč dinarjev in
nič se ne pritožujejo zaradi
pomanjkanja denarja, tem-
več si program dela uokviri-
jo v dane denarne možnosti.
Kadar odidejo na kakšno
strokovno ekskurzijo, te so
vselej dobro obiskane, pa ra-
de volje prispevno še kak-
šen dodaten dinar, saj jim
takšna pot predstavlja hkrati
tudi izlet, ta pa razbremeni-
tev po napornem delu na
kmetiji.
MATEJA PODJED
Škropiva ogrožajo tudi čebele
Zveza čebelarskih družin Celje povezuje tri čebelarske
družine na območju občine, vanje pa je vključenih 249
čebelarjev, ki imajo 2.560 panjev čebel. To število komaj
zadošča za opraševanje sadnega drevja.
Največje težave imajo čebelarji zaradi pretirane in nepra-
vilne uporabe škropiv iz vrst insekticidov, s katerimi na
veliko zastrupljajo tudi čebele, ne samo škodljive insekte.
Sadjarski ljubitelji slabo ali pa ne upoštevajo odredbe o
varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, ki
prepoveduje škropljenje sadnega drevja ob cvetenju in
določa, da mora vsak lastnik pred škropljenjem s škropivi,
strupenima za čebele, odstraniti cvetočo podrast pod sadnim
drevjem.
Celjska kmetijska inšpektorica je čebelarjem obljubila
letos večjo pomoč, saj bo na pravilno uporabo škropiv opo-
zorila vse kmetijske organizacije in zadrugo.	UM
DO za opravljanje poslovnih
storitev Šentjur pri Celju
Na podlagi sklepa skupščine Kulturne skupnosti
Šentjur z dne 24.12.1986 in komisije za
medsebojna delovna razmerja DO za opravljanje
poslovnih storitev Šentjur z dne 18. 2. 1987
objavlja prosta dela in naloge
Strokovnega delavca kulturne
skupnosti in ZKO Šentjur
Pogoji:
-	višješolska izobrazba družboslovne usmeritve
(glasbene, likovne usmeritve ali slavist)
-	dve leti ustreznih delovnih izkušenj
-	smisel in veselje za delo v'kulturi
-	pripravljenost za delo tudi izven delovnega časa
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s
polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim
delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite v 15. dneh po objavi na naslov: DO za opravlja-
nje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5, Šentjur.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po roku
za objavo.
Danes dodatni kupon za izlet
Do torka že 428 prijav za 15. Izlet na morje
Do zaključka redakcije v
torek opoldne smo dobili že
428 prijav žensk, ki želijo
sodelovati na jubilejnem
15. izletu 100 kmečkih žensk
na morje, ki bo 3. in 4. aprila
v hotel Punta v Piran z ogle-
dom še nekaterih drugih
krajev in njihovih znameni-
tosti.
Danes objavljamo zadnji
kupon, s katerim je možno
nadomestiti samo eno izmed
morebitnih manjkajočih šte-
vilk od ena do štiri. Zadnje
pravilno izpolnjene kupone
in nalepljene samo na dopis-
nico bomo sprejemali do
vključno 6. marca, žrebanje
pa bo v ponedeljek, 9. marca
ob 12. uri v prostorih našega
uredništva s prisotnostjo
predstavnikov vseh treh po-
kroviteljev, treh kmečkih
žensk in članov našega ured-
ništva. Prispevek za izlet bo
letos 5.000 din.
Počasi tudi urejamo vse
okoli prireditev, ki bodo po-
pestrile jubilejni izlet. Vse je
dogovorjeno, da bo na večer-
ni zabavi igral trenutno eden
najpopularnejših slovenskih
domačih ansamblov Marela
iz Mengša. Zraven bodo še
oktet Studenček pa čarovnik
in humorist, skratka dovolj
za lep obmorski večer, kate-
rega srečne izžrebanke prav
gotovo dolgo ne bodo poza-
bile.
Vodja ansambla Marela
Franc Kompare: »Resnično
smo veseli, da ste nas pova-
bili na to prijetno akcijo. Na
enem izletu sem že bil sku-
paj z ansamblom Vita Muže-
niča v Rovinju in bilo je en-
kratno. V takšni družbi smo
vedno trdi. Kmečkim žen-
skam pa napotek: želimo si
sonca, če pa bo dež, bomo
imeli s seboj poleg instru-
mentov in dobre volje tudi
marele!«
T. VRABL
Popravek
V prejšnji številki Novega
tednika smo na 10. strani po-
motoma objavili fotografijo
Marice Lesjak, namesto Zalike
Potočnik. Za napako se opra-
vičujemo.
26. februar 1987
novi tednik - stran 11
Koliko partij
imamo
v rubriki »Komentiramo«
v časopisu NOVI TEDNIK
od 19. 2. 1987 je bil objavljen
prispevek tov. Vili Einspie-
lerja »Koliko partij imamo«.
Zbor družabnikov meša-
nega podjetja »Slovenia
Bois« S.A.R.L. BANGUI,
CAR je na svoji seji dne 10.
12. 1986 sklenil, da Poslovna
skupnost za vodenje družab-
ništva »Slovenia Bois« s se-
dežem v Ljubljani sklene de-
lovno razmerje s tov. Zvon-
kom Perličem, dipl. oec, za
nedoločen čas za dela in na-
loge pri koordinaciji med
družabniki mešanega po-
djetja »Slovenia Bois« v
Ljubljani z namenom, da se
ga po prenehanju mojega
mandata v.d. direktorja Po-
slovne skupnosti s 1. apri-
lom 1987 imenuje za v.d. di-
rektorja Poslovne skupnosti.
Ker je po zboru družabnikov
in po informacijah iz dnev-
nega časopisja - tov. Perlič
bil izključen iz zveze komu-
nistov, smo takoj potem
sklenili, da ga do nadaljnega
ne imenujemo za v.d. direk-
torja Poslovne skupnosti in
da podpisani opravlja to
funkcijo do razpisa za direk-
torja Poslovne skupnosti.
Tov. Perlič opravlja teh-
nične posle koordinacije
med družabniki v skladu s
sklepom od 10. 12. 1986.
MIRKO PEČAR
Iz sklepa o sklenitvi delov-
nega razmerja je razvidno,
da ga je zbor družabnikov
imenoval za strokovnega so-
delavca koordinatorja pri
Poslovni skupnosti Slovenia
Bois. Seveda pa naziv delov-
nega mesta sam po sebi še
ničesar ne pove, kajti iz skle-
pa je povsem jasno razvidno,
da opravlja Zvonko Perlič
delovne naloge s posebnimi
odgovornostmi in pooblasti-
li. Zbor družabnikov je
Zvonka Perliča med drugim
pooblastil tudi za podpisova-
nje finančnih listin poslovne
skupnosti.
Zato je povsem brezpred-
metno pod kakšnim nazi-
vom je zbor družabnikov za-
poslil Zvonka Perliča v Po-
slovni skupnosti Slovenia
Bois. Tako menijo tudi na
Občinskem komiteju zveze
komunistov in celjski soci-
alistični zvezi, kjer še vedno
zastopajo stališče, da niti z
moralnega, niti iz politične-
ga in strokovnega stališča ni
sprejemljivo, da Zvonko
Perlič opravlja takšno odgo-
vorno delovno dolžnost.
V. E.
Hvala neznanki
20. januarja sva se s svaki-
njo pripeljali iz Sko^a. Ker
naju je pot vodila v Šoštanj,
sva presedli v Zidanem mo-
stu in še v Celju. Vlak ni imel
zamude, kar je za te čase red-
kost. Savinjčan, ki odpelje iz
Celja ob 14.25, je bil priprav-
ljen za odhod. Veselo razpo-
loženi sva vstopili, kar sem
se z grozo zavedla, da nimam
ročne torbice. V njej je bila
večja vsota denaija, osebna
izkaznica, vozniško dovolje-
nje, bančna knjižica in potni
list. Zapustili sva vlak in se
do konca potrti napotili v
prometno pisarno. Tam so
pokazali razumevanje in pri-
pravljenost, da storijo vse,
kar se v takšnem primeru da
narediti. Svetovali so mi, n^
počakam v čakalnici na
kakšno sporočilo. Čez pol
ure sem po zvočniku že sliša-
la svoje ime. S strahom in
malim upanjem sem šla v pi-
sarno, kjer pa me je čakalo
izredno veselo presenečenje.
MlzOša ženska, ki je v vlaku
opazila pozabljeno torbico,
je v Štorah izstopila, spreme-
nila smer potovanja, se vrni-
la v Celje in tam oddala mojo
torbico.
Redki so takšni primeri.
Odklonila je nagrado, ne
vem niti njenega ima. Za iz-
jemno požrtvovalno in po-
šteno dejanje se ji zato na ta
način še enkrat javno zahva-
ljujem. Prav tako se za pri-
jaznost zahvaljujem osebju v
prometni pisarni.
TEODORKA DOKUZOVA,
Štip
Nepokrita terasa
v bolnišnici sem bila že
velikokrat. Tokrat na oddel-
ku za plastiko in kirurgijo ro-
ke, kjer me je presnetil od-
nos zdravstvenega in strež-
nega osebja do bolnikov.
Res so izredno požrtvovalni
•in nesebični. Čeprav smo lju-
dje različni, eni bolj sitni,
drugi manj, jim ni nič težko.
Skratka, osebje kot si ga lah-
ko le želimo.
Toda zajec tiči v drugem
grmu. Šokiralo me je preva-
žanje bolnikov iz operacijske
sobe ali rentgena preko tera-
se. To je zares kriminalno.
Na oddelku sem bila v času,
ko je bilo snega veliko. Tera-
sa je bila vsakodnevno zas-
nežena, spodaj pa ledena.
Uboge sestre morajo vsa-
kodnevno preko te terase. Ta
povezuje interni oddelek s
plastično kirurgijo. Stopnice
so premostili s funkcional-
nim mostički, ki so široki
prav toliko kot postelja. Po-
vem vam, da na tem oddelku
ne bi delala za dve direktor-
ski plači. Samo zaradi terase
ne.
Ko so me po operaciji pe-
ljali naz^j na oddelek, me je
bilo strah, da bomo vse tri
zgrmele s terase. Ko smo pri-
šle z internega oddelka na
prvi mostiček, je sunek tež-
ke postelje z menoj vred po-
tisnil prvo sestro proti ogr^i.
Ne vem, kako jima je uspelo
vse skupaj zadržati. Menim,
da bi te sestre morali poslati
na rokoborski trening. Kje
jemljejo akrobatske sposob-
nosti za vsakokraten srečen
prevoz preko terase. No, ni
skrivnoat, da so nekaj bolni-
kov že prevrnile, na srečo
brez hudih posledic. To sem
ujela iz njihovega pogovora
in kar oddahnila sem si, ko
sem bila že v sobi.
Pravi čudež je bil zame, ko
sem opazovala, kako so pre-
važale možakarja, težkega
okoli 90 kg. Ta terasa ostaja,
kot se spomnim, že leta in
leta. Nikoli pa nisem i.-r.ela
pojma, kako izgleda zgor^.
Zraven je zrasla lepa nova
bolnišnica. Mar res ni denar-
ja, da bi to grdo teraso pokri-
li? Takšna bi bila varna za
bolnike in osebje, po drugi
plati pa bi jo lahko izrabili za
prijeten dnevni prostor bol-
nikov.
Zahvaljujem se za nesebič-
no delo osebju tega oddelka
in upam, da se bodo razmere
za njihovo delo uredile.
APOLONIJA
PETELINŠEK
Od kdaj zmrzule
nafta?
Sem dijakinja SPŠ, stara
komaj 16 let, a dovolj po-
gumna, da napišem »prijet-
no« zgodbico, ki sem jo 15.
januarja doživela na celjski
avtobusni postžoi, ko sem za-
man čakala avtobus, ki n^ bi
peljal na Začret. Že dan po-
prej je avtobus zaradi zamrz-
njenega goriva obstal nekje
ob cesti in prav verjetno seje
to zgodilo tudi ta dan, ker
avtobusa preprosto ni bilo.
Prepričana pa sem bila, da
nas tokrat ne bodo kar tako
pustili na postaji. Očitno pa
je postalo, da so pozabili, da
sploh obstojamo, k^ti avto-
busa, ki smo ga v tem mr-
zlem vremenu tako željno
čakali, ni bilo.
Odločila sem se, da koga
od odgovornih pri Izletniku
vprašam, ali niso morda uki-
nili omenjenega avtobusa in
o tem slučajno pozabili ob-
vestiti ljudi, ki ga, uporablja-
mo. Naprej sem pri okencu
za informacije, v čakalnici
nove postaje, povedala svoje
ime in takoj prešla k stvari.
Vse sem mirno pojasnila, le-
po in po vrsti, a zelo prijazen
uslužbenec me očitno sploh
ni poslušal, ker je bil močno
zatopljen v pogovor s prijate-
ljico o neki povsem zasebni
zadevi. Vse skupaj me je že
spravljalo v slabo voljo in
kljub rosni mladosti sem
uvidevno izjavila, da bo lah-
ko mojo pripoved prebral na
straneh Novega tednika. Pri-
jazno se je nasmehnil in re-
kel, da mu bo v veUko vese-
lje, če bo našel svoje ime v
časopisu, ki ga tako rad pre-
bira.
Odšla sem v upravne pro-
store Izletnika, l^er sem že-
lela govoriti o vsej stvari z
nekom, ki je odgovoren za
vse to. Poslali so me k
tov. Lužaiju, ki mi je na
vprašanja odgovoril po pri-
Č£ikovanjih. Slabo vreme in
nizke temperature so pov-
zročili, da v teh dneh gorivo
v avtobusih pogosto zamrz-
ne in je tako moten ves avto-
busni promet. A nisem še
končala. Septembra sem na-
mreč petkrat zabeležila izo-
stanek istega avtobusa. Ne-
kajkrat sem se pozanimala,
zakaj ga ni in dobila odgo-
vor, da je avtobus, na njiho-
vo žalost, v okvari.
Nekaj je torej le narobe.
Morda je imel že septembra
avtobus za Zečret težave z
zamrzovanjem goriva. Tega
nihče ne ve.
K pisanju tega pisma meje
spodbudilo mnogo stvari, ki
jim sama nisem bila kos. Ta-
ko se obračam na javnost, ki
bo morda podprla moje
mnenje o slabih točkah Izlet-
nika.
Prepričana sem tudi, da bo
tisti tovariš, ki si je želel svo-
jega imena v časopisu, zado-
voljen, da je v tej zabavni
zgodbici ostal le tovariš brez
imena in priimka.
SANDRA KOJNIK,
Trnovlje
Mučeniška pot
od liieva do
zakola
v nedeljo, 18. januarja smo
imeli priložnost, da na pr-
vem radijskem programu
poslušamo sila prepričljivo
in koristno reportažo Silva
Terška pod naslovom »OD-
KUP ŽIVINE«. Morda neka-
teri niso vzdržali do konca,
k^ti reportaža je bila več kot
dokumentarna in je govorila
prej o mučenju živine pri od-
gonu iz hleva kot pa o sa-
mem odkupu.
K^ vse pretrpi živina, ko
mora na silo zapustiti topli
domači hlev, smo lahko sli-
šali tudi iz pripovedovanja
dokaj mladih domačinov iz
bližrye ljubljanske vasi, kjer
je bila oddaja posneta. Vsak
po svoje, zlasti moški, so se
trudili, da bi bika čimpreje
spravili iz hleva na dvorišče
in kamion.
Odgon živali iz hleva je za
družino poseben dogodek. Z
žalostnim laježem gaje skozi
vso odd^o spremljal tudi
pes čuvaj. Kakšne mučilne
metode, ki se jim žival ne
more upirati, so v navadi, da
spravijo žival iz hleva, je ra-
zlagal domač fant. Odkupo-
valci opozarjajo, da živali ne
smejo poškodovati kože za-
radi odkupa. Kmet je pojas-
nil, da žival tudi za rogove ne
sme vleči, sicer jih lahko po-
škoduje ali izpuli. Če se žival
na noben način ne dš prema-
kniti, pride do enega najhuj-
ših načinov mučenja, zažiga-
nje slame pod spolovilom ži-
vali - je povedal sogovornik.
Sama vem za primere, ko
živino pretepajo po nogah, ji
zavijajo repe in ga jim celo
polomijo, jo zbadajo v
gobec...
Da se to dogaja v XX. sto-
letju in 40 let po vojni, ko vse
hiti za napredkom in ko se
vsi ustimo, kako humana
družba smo, je takšno ravna-
nje z živalmi vredno javne
graje in obsodbe.
Zakon o zdravstvenem
varstvu živali (Ur. 1. SRS, št.
40 z dne 9. decembra 1985.
člen 5) ukazuje, citiram: »Ži-
vali je dovoljeno pri naklada-
nju,' razkladanju in preklada-
nju ali če se ženejo, priganja-
ti le z električnim poganja-
čem.« Ker sama že več kot 25
let delam na takšnem pro-
jektu (tj. izdaji posebnega
Zakona proti mučenju živali
SRS) in sem sodelovala tudi
pri cit. Zakonu, se vprašu-
jem, ali so odkupovalci ozi-
roma nakladalci v takih pri-
merih opremljeni z ustrezni-
mi (seveda delujočimi in ne
zarjavelimi) električnimi oz.
baterijskimi poganjači? Kdo
nadzoruje ravnanje z živino
na sej mah in pri izgonih iz
domačih in državnih
hlevov?
Nešteto pritožb je bilo spet
slišati iz obmejnih primor-
skih predelov. Vse dneve in
noči, ko je vladal polarni
mraz, so se v snežnem mete-
žu pomikali kamioni z nepo-
krito živino. Bili so na poti
nič kohko ur.
Živina je morala iz tophh
hlevov (ca. -1-15°) na kami-
one, na mraz pri -18°, kar po-
meni temperaturno razhko
najmanj 33 stopinj. Ledeni
piš je med vožnjo tempera-
turno razliko še povečeval.
Tudi tu ukazuje Zakon o
zdravstvenem varstvu živali
v čl. 7: citiram »Za mučenje
živali se šteje prevoz v odkri-
tih tovornjakih, če živali niso
zavarovane pred padavinami
in vetrom z ustreznimi po-
njavami ali podobno.«
Zakaj so veterinarski in-
špektorji pustili take nehu-
mane in protizakonite prevo-
ze živine na tako dolgo pot v
tako kritičnih vremenskih
razmerah?
Dopuščam možnost, da je
slabo vreme tovornjake zate-
klo na sredi poti. Mučnemu
transportu bi lahko napravi-
le konec miličniške patrulje,
ki so usmerjale promet in bi
morale zahtevati, da voznik
živino takoj pokrije z ustrez-
no ponjavo.
Ves čas smo negodovali,
da nimamo ustreznih pred-
pisov s področja transporta
živali. Minili sta že 2 leti in
nek^ mesecev odkar je uza-
konjen nekoliko bolj human
transport živine, pa čeprav
tudi ti predpisi niso idealni.
Odpovedale so odgovorne
službe. Tako je spet en zakon
ostal le črka na papigu.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
VELIKO PUSTOVANJE v dvorani Golovec v
soboto, 28. 2. od 20. do 4. ure zjutraj.
Zabavala vas bosta ansambla Oliver Tvvist in
Savinjskih 7. Disco in druga presenečenja.
Torek, 3. marca od 19. do 2. ure zjutraj. Zabavala
vas bosta ansambla Čudežna polja in Trim. Disco
in druga presenečenja.
Najbolj Izvirne maske bodo nagrajene.
Predprodaja vstopnic bazen Golovec.
PLES ob Dnevu žena v petek, 6. marca ob 20. uri.
Zabavali vas bodo: ansambel GU-GU, Celjski
instrumentalni kvintet, plesna skupina Ane Zvorc,
modna revija pomlad - jesen - Vlasta Arčan-Cah.
Disco in druga presenečenja.
V ponedeljek, 9. marca ob 18. uri. Zavod Golovec
organizira v okviru Dneva žena na drsališču v
mestnem parku VELIKO RUSKO DRSALNO
REVIJO, na kateri bodo nastopili znani svetovni in
olimpijski prvaki.
Predprodaja vstopnic bazen Golovec, TTG in
blagajna drsališča Celje.	Vabljeni!
Slovensko ljudsko gledali&če Celje: V četrtek, 26. februarja
ob 16. uri Vinko Modemdorfer: PRILIKA O DOKTORJU
JOSEFU MEGELEJU, za izven na odru Herberta Griinna.
V	četrtek, 26. februarja ob 19,30. uri Friedrich Durrenmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA, za obonma četrtek in
izven.
V	petek, 27. februarja ob 18. uri Friedrich Duedmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA, za abonma Laško in
izven.
V	soboto, 28. februarja ob 17. uri Friedrich Durrenmatt:
ZAKON GOSPODA MISSISSIPPIJA, za abonma sobota
popoldan in izven.	^
V	ponedeljek, 2. in v torek 3. marca ob 10. uri O. Preussler in
S. Potisk: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ.
Dom kulture Titovo Velenje: V petek, 27. februaija ob 19,30.
uri gostuje Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki z
gledališko predstavo BITI ALI NE BITI...
Maverjeva vila Šoštanj: V petek, 27. februarja ob 19. uri
pripravljajo »Literarni večer« pesnikov in pisateljev začetni-
kov Genskega območja. Srečanje pripravlja literarni odbor
zveze kulturnih organizacij velenjske občine skupaj z republi-
ško zvezo.
Kulturni dom Nazarje: V petek, 27. februarja ob 17. uri bo
nastop učencev Glasbene šole Nazarje.
Kulturni dom Solčava: V soboto, 28. februaija ob 19. uri
pripravljajo člani domačega prosvetnega društva »Zabavni
večer«.
Kulturni dom Bočna: V nedeljo, 1. marca ob 15. uri gostu-
jejo člani gledališke skupine prosvetnega društva Nova Štifta z
Lobnikovo komedijo TRI DNI DIREKTOR.
Osnovna šola Nazarje: V ponede^ek, 2. marca ob 9. uri bodo
lutkaiji prosvetnega društva Savinja iz Moziija uprizorili
igrico MARSOVCKI HOČEJO NA ZEMLJO.
Osnovna šola Šmartno ob Dreti: V ponedeljek, 2. marca ob
11. uri bodo lutkaiji prosvetnega društva Savinja iz Moziija
uprizorili igrico MARSOVČKI HOČEJO NA ZEMLJO.
Osnovna šola Gornji Grad: V ponedeljek, 2. marca ob 13. uri
bodo lutkarji prosvetnega društva Savinja iz Moziija uprizorili
igrico MARSOVČKI HOČEJO NA ZEMLJO.
Osnovna šola Luče: V četrtek, 26. februzuja ob 9. uri bodo
amaterski gledališki igralci iz Gornjega Grada uprizorili mla-
dinsko igro Franceta Bevka PREBRISANI PA VLEK.
Osnovna šola Ljubno: V četrtek, 26. februarja ob 11. uri
bodo amaterski gledališki igralci iz Gornjega Grada uprizorili
mladinsko igro Franceta Bevka PREBRISANI PA VLEK.
Kulturni dom Slovenske Konjice: V petek, 27. februarja ob
18. uri gostujejo igralci Mestnega gledališča ljubljanskega z
delom Sama Sheparda PRAVI ZAHOD.
Gasilsko-kultumi dom Zibika: V nedeljo, 1. marca ob 14,30.
uri bo premiera gledališkega dela Oscarja Wildea: GLAVNO
JE, DA SI LJUBČEK, ki ga bodo uprizorili člani domače
amaterske gledališke skupine.
Gasilsko-kultumi dom Podčetrtek: V petek, 27. februarja
ob 17. uri bodo v Podčetrtku odprli novo knjižnico. Ob tej
priložnosti pripravljajo tudi literarni večer.
Kulturni dom Bistrica ob Sotli: V soboto, 28. februarja ob
19,30. uri bodo v Bistrici ob Sotli odprli novo knjižnico. Ob tej
priložnosti pripravljajo člani amaterske gledališke skupine iz
Virštanja satirični večer s predstavo INVENTURA V DEŽELI
NEOMEJENIH MOŽNOSTI.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V zdraviliški dvorani bo v
četrtek, 26. februarja ob 19,30. uri večer štajerske folklore, ki ga
pripravlja folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc.
V	soboto, 28. februarja ob 10. uri pa pripravljjgo revijo glas-
benih šol celjskega območja.
Muzej revolucije Celje: V razstavnih prostorih si lahko do 5.
marca ogledate razstavo »En avtor - ena slika«, razstavljena
dela bodo avtorji podarili celjski bolnišnici za opremo pro-
storov.
Likovni splon Celje: Razstavo slikarskih del in malih plastik
Karla Zelenka in Sonje Rauter Zelenko si lahko ogledate do
sobote, 28. februarja.
Knjižnica Edvarda Kardelja CeUe: Razstavo o življenju in
delu Alekssmdra Sergejeviča Puškina si lahko ogledate do 7.
marca.
Kulturni dom Mozirje: Razstava likovnih del slikaija Frana
Tratnika je na ogled do sobote, 28. februarja.
Stara grrofija Celje: Razstavo hladnega orožja iz preteklosti,
ki so jo pripravili delavci celjskega Pokrajinskega muzeja si
lahko ogledate še marca.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje: Skupno
razstavo likovnih del umetnikov iz Vmjačke Banje in Šaleške
doline si lahko ogledate do 4. marca.
Pionirski dom Cvetke Jerinove CeUe: Skupna razstava
likovnih del učencev Prve osnovne šole in osnovne šole Frana
Kranjca iz Polul je v avli Pionirskega doma odprta do sobote,
28. februarja.
Zdravilišče Laško: V četrtek, 26. februarja ob 19.30. uri bodo
člani kulturno-umetniškega društva iz Lažiš uprizorili kome-
dijo SVOJEGLAVČEK.
V	petek, 27. februarja ob 16.30. uri bo koncert harmonikar-
skega orkestra celjske glasbene šole pod vodstvom Alberta
Završnika. •
V	petek, 27. februarja ob 20. uri bo koncert Draga Mlinarca.
Mladinski kulturni center KLjUB, Celje: V četrtek, 26. febru-
arja ob 19.30. uri bo predavanje o mirovnih gibanjih.
V	soboto, 28. februarja ob 20. uri pripravljajo pustni ples s
posneto glasbo za vse maske in nemaskirane goste.
V	sredo, 4. marca ob 19.30. uri bo glasbeni večer o Ericu
Claptonu.
12. stran - novi tednik
26. februar 1987
Center za smučarje s plitkim žepom
Načrti na Kopah so usmerjeni predvsem v Izboljšanje smučišč In ostale ponudbe
»Vsa modrost je v tem, da
povežeš hrib z dolino,« me-
ni Miro Verdnik, direktor
Merxove delovne organiza-
cije Hoteli gostinstvo, ki
upravlja s smučarskim cen-
trom Kope. »Vsi, ki imajo
koristi od turizma, bi mora-
li sorazmerno temu tudi
prispevati za ta turizem, za-
kaj vseh stroškov ne more-
mo obesiti na špricer, ker je
potem ta špricer predrag.«
Merxu doslej tega ni uspe-
lo, vsaj kar se tiče smučar-
skega centra na Kopah, pač
pa jim je uspevalo, da so ne-
kako prelivali sredstva zno-
traj Radelj skega tozda, v ok-
viru katerega delajo Kope,
znotraj delovne organizacije
in tudi sozda. Tudi obetane
pomoči koroških občin ni
bilo.
»Ob prevzemu so nam ob-
ljubljali vse kaj drugega,«
pravi Miro Verdnik. »Toda
izkazalo se je, da so koroške
občine neverjetno zaprte in
nepovezane in ni ga, ki bi to
presekal. Poglejte Ravne;
gradijo nov center v svoji ob-
čini, čeprav bi bilo smotrne-
je, če bi vlagali na Kope, kjer
center že je. Podobno je z
Mežico, pa Radljami. Ostane
samo Slovenjgradec, kar pa
je premalo, da bi bile Kope
deležne ,sistemskega' denar-
ja tako kot na primer Golte.«
Cene na Kopah niso visoke
v primerjavi z drugimi smu-
čarskimi centri. Smučarska
karta stane 2.500 dinarjev, ta-
koimenovani ski paket (smu-
čarska karta in enolončnica)
pa le 2.800 dinarjev. Penzion v
Grmovškovem in Partizan-
skem domu skupaj s smučar-
sko karto stane 8.000 do 9.000
dinarjev.
Tudi povezava smučarske-
ga centra Kope z dolino ne
uspeva najbolje. Letos se je
Merx prvič tesneje povezal s
Kompasom, ki ima v Slo-
venj gradcu (napol prazen)
hotel. V primerjavi z agenci-
jami, s katerimi so sodelovali
prej, je Kompas odpovedal
na celi črti, tako da je nekaj
ležišč v obeh domovih ostalo
praznih.
Prizidek z napakami
Merx je prevzel Kope od
slovenjegraške Lesne na je-
sen leta 1982. To leto so av-
gusta začeli graditi prizidek
h Grmovškovemu domu na
Pungartu in že za Novo leo je
bila otvoritev. Gradili so res
hitro, in temu primerno na-
redili precej napak; prizidek
pa je tudi nefunkcionalno
zasnovan. Ne samo gostje,
tudi natakarji in kuharji se
še sedaj pridušajo nad nepo-
srečeno razporeditvijo pro-
storov.
»Kljub vsem pomanjklji-
vostim je prizidek velika pri-
dobitev za Kope,« meni Miro
Verdnik. »Stara koča je bila
premajhna, gneča pa preveli-
ka. Sedaj je stari del name-
njen samo penzionskim go-
stom, v novem delu pa stre-
žemo smučarjem izletnikom
in gostom v bungalovih.«
Merx je investiral tudi v
nov teptalec, ki so ga kupili
predlani, lani pa so začeli ob-
navljati prostore v Partizan-
skem domu. Že samo vzdr-
ževanje je tako drago, da za
kaj več ne ostane denarja,
prihodek pa komaj zadostu-
je za tekoče poslovanje.
Merx je pred petimi leti
dobil v upravljanje soraz-
merno dobro urejena smu-
čišča s progami za zahtevnej-
še smučarje in začetnike, pa
zelo malo nočitvenih zmog-
ljivosti: le 130 ležišč v Gr-
movškovem domu in v Par-
tizanskem domu. Gre za no-
čitvene zmogljivosti brez ho-
telskega udobja pa zato s
precej več domačnosti.
Da pa bi lahko tako velik
center zaživel in se razvijal,
je seveda potrebno več pre-
nočišč, zakaj samo na nedelj-
ske smučarje se ni zanesti.
Merx se je v nasprotju od ve-
čine žičničarjev odločil, da
bo razvijal takoimenovani
sindikalni turizem. Tveganje
je manjše, razvoj pa hitrejši.
Danes na Pungartu že stojijo
bungalovi s 450 ležišči, zani-
manje delovnih organizacij
pa je tolikšno, da naj bi bilo
čez tri leta tam že več kot
1000 postelj v bungalovih in
približno 400 postelj v več-
jem objektu z apartmani.
Tudi Kope računajo
na »sistemski«
denar
Merx doslej lastnikov bun-
galovov ni obremenjeval s
stroški za infrastrukturo, to-
da naselje se je tako poveča-
lo, da že razmišljajo tudi v tej
smeri.
»Če bi doslej obremenje-
vali lastnike bungalovov s
temi prispevki, verjetno ni-
koli ne bi zrastlo to naselje,«
meni Ivan Konečnik, direk-
tor radelj skega tozda Gostin-
stvo. »Toda sedaj je lastni-
kov že toliko, da deleži ne
bodo tako veliki. Tako bo
Merx še naprej širil gostinski
in trgovski del smučarskega
centra, lastniki počitniških
hišic pa bodo prispevali za
infrastrukturo. Sem sodi do-
končno asfaltiranje ceste na
Kope, vodovod, telefoni, pa
tudi vlečnice, ki jih še načr-
tujemo.«
Načrtov je dovolj in uprav-
Ijalci centra menijo, da ni no-
bena utopija tudi ideja o po-
vezavi Kop z ribniškim Po-
horjem. Samo dve vlečnici
bi še morali zgraditi.
Merx je z lastniki počitni-
ških hišic sklenil samouprvni
sporazum o upravljanju.
Merx tako organizira recep-
torsko službo in vzdrževanje.
Stroški upravljanja letos zna-
šajo 28.000 dinarjev za poste-
ljo, kar je manj kot so na pri-
mer stroški ležišča v počitni-
ški prikolici na morju. Prav
zato je zanimanje za nove po-
čitniške hišice na Pungartu
precejšnje.
Kratkoročno si Merx, kar
se smučišč tiče, največ obeta
od priznanega smučarskega
strokovnjaka, ki ga bodo za-
poslili spomladi. Ta je že pri-
pravil program urejanja
prog; tako naj bi progi ob
vlečnicah, ki služita za pove-
zavo med Pungartom in Ka-
štivnikom, polivali z vodo.
Sneg bi se obdržal dlje časa
tudi tam, kjer ga je doslej ve-
ter zelo hitro spihal. Prav ta-
ko naj bi uredili smučišče
Rahtel pri Slovenj gradcu.
Gre za zahtevno smučišče, ki
naj bi postalo poligon za tre-
ninge smučarjev tekmoval-
cev. Ker pa je smučišče pre-
cej nizko, i)odo morah kupiti
snežne topove, če bodo hote-
li, da bo zaživelo.
Kar se gostinskega dela ti-
če, imajo v načrtu restavraci-
jo za jedi po naročilu (poleg
sedanje saopostrežne), ure-
dili naj bi večji prireditveni
prostor pri Grmovškovem
domu in trgovino v naselju
počitniških hišic.
»Predvsem s trgovino ima-
mo težave,« pravi Miro Verd-
nik. »Naši (Merxovi) trgovci
pravijo, da se ne bi splačala.
Vendar, če ne bo šlo druga-
če, bomo morali sami najti
kakšno rešitev, zakaj če ho-
čemo razvijati sindikalni tu-
rizem, potem v naselju mora
stati trgovina.«
Uprvljalci Kop se zaveda-
jo, da ta del Pohorja ne bo
postal monden smučarski
center za smučarje z globoki-
mi žepi, zato pa lahko posta-
ne (oziroma je v veliki meri
že postal) dober smučarski
center za tiste s plitkejšimi
žepi, ki pa si vseeno želijo
dobre smuke. Temu so tudi
prilagojeni vsi načrti.
SREČKO ŠROT
Odkar se je razširilo naselje
počitniških hišic na Pungar-
tu, imajo na Kopah precej te-
žav s pitno vodo. Pozim' jo
stalno zmanjkuje, zato jo mo-
rajo dovažati v cisternah iz
doline. Takšni prevozi pa so
precej dragi, saj stane kubič-
ni meter vode kar 6.000 dinar-
jev. Gradnja novega vodovo-
da je zato toliko bolj nujna
stvar.
Miro Verdnik
Prizidek Grmovškovemu domu: lep, a nefunkcionalen.
Naselje počitniških hiš na Pungartu: poleg sedanjih 450 naj bi v naslednjih treh letih tam
zgradili še 600 postelj v počitniških hišah in 400 v apartmanih v skupnem objektu.
Vlečnica na Pungartu: prihodnje leto jo bodo zamenjali z novo, dvojno vlečnico. Sicer pa
so smučišča na Kopah, odkar so kupili nov teptalec snega, dobro urejena, letos pa so
večji del smučarske sezone delali tudi vlečnici za povezavo med Pungartom in Kaštiv-
nikom.
Ko bo katera prišla v hišo, si bo o
skrbno brani za prav posebne prih
Tudi z vodo so težave. Po kapnicoi
dan, živini je treba postreči tudi z \
treba prinesti v hlev.
Zle slutnje so se uresničile. Pozm
dne sta zaslišala težke korake okoli (
je. Čez čas pa je nekdo krepko pore
hlevskih vratih in jih odprl. Marko
listje, ki mu je pokrivalo glavo, of
proti vratom in čakal kdo se bo I
Morda so nama danes kaj bolj k
pripravili za zajtrk, sta razmišljala, j
sto dišečih žgan cev za beljenih z oc\
katerih so se jima cedile sline in ki bi
tako potrebna, se je skozi vrata najl
kazala brzostrelka. Dobro je prepozi
ški MP šmajser. Za njo pa se je pr
zeleno nemško policijsko uniformo*
mož. Z naperjenim orožjem je stopi
nost proti njima in ju kriče pozval
Rekel je še, naj se ne obotavljata, si
vedo, da sta notri, sicer bo streljal.
Izbire ni bilo, morala sta se predaii
ko sta se skobacala iz gnoja, najprej
kije ležal ob kraju, a Branka je poli<^
prišel v hlev za prvim, potegnil H
gnoju in enostavno zvaljal na sred'
Branko je opiraje se na steno in vrai
iz hleva za Markom. Policist ju je sp''
na strel pripravljenim orožjem, ter j
njal.
Svetloba jima je zableščala v oči,'
dobro videla kdo vse ju je zunaj P
novi tednik - stran 13
En otrok ni ovira
Kdo bo pomagal Frančku Goterlu s TremeriJ?
Majhen in droban. Kakor
palček iz Sneguljčice. Recimo
tretji po velikosti, ki je svojo
sedmeroglavo bratovščino za-
pustil in se naenkrat znašel v
nepravljičnem svetu. Tu pa se
nikakor ne znajde. Kot palček
je bil vajen dela v rudniku,
kjer je kopal zlato, tu pa mora
biti kmet in kmetovati. Pa še
nekaj sila nerodnega je značil-
no za našega palčka. Za palčke
iz znane pravljice se ve, da se
niso nikoli ženili, naš pa si
vztrajno išče nevesto. Tudi
druge pravljice, v kateri bi se
kakšen palček oženil, še ne po-
znamo.
Ampak tole ni pravljica. Prav-
ljice imajo ponavadi srečen ko-
nec, za junaka naše zgodbe pa
srečnega konca ni videti. Kako
in kje smo ga sploh odkrili? Oni
dan je v uredništvo poklicala
neka ženska: »Pridite si pogle-
dat, v kakšnih nemogočih pogo-
jih živi Goteijev Franci iz Tre-
merij pri Celju. Boste videli, o
njem in njegovi revščini se res
da kaj napisati. Osemintrideset
let ima in čisto sam je na ogrom-
ni zapuščeni kmetiji z veliko
zemlje. Je pa Franci tudi čuda-
ške in muhaste narave, le malo-
koga pusti blizu. Puskusite .. .•«
In smo res poskusili
Ob cesti v Tremerjih se z Edi-
jem ustaviva, stopiva do najbliž-
je hiše. »Tole tukaj, kar čez ce-
sto, je Francijevo posestvo. Če
ga ne bo v hiši, ga najdeta v
hlevu. Vedno je doma,« si od-
dahneva od bojazni, da ga bo
treba iskati v kakšnih odmak-
njenih rovtah.
Pred nama je ogromna stara
kmečka hiša, za njo še večji
hlev. Samo Francija je še treba
priklicati. Kaj če nama gosto-
ljubja ne ponudi, morda naju
celo nažene? Nič se ne ve.
Najina negotovost ni trajala
dolgo. Iz hiše stopi Franci, in še
predno naju utegne vprašati,
kaj n^u je prineslo, mu povem,
da bi se rada z njim nekaj pome-
nila, in dodam, da bi bilo pri-
kladneje, če bi stopiU v hišo,
kajti zunaj je mraz in blato. Ni
problema, smo že notri.
Hlad. Samo par stopinj
topleje
Pustota, mračnost, hlad, ki se
ga ne da meriti v stopinjah. Tudi
mrzlo je. Stara krušna peč je že
davno nehala služiti, za mizo že
dolgo ni nihče sedel. Kamor se
ozreš - prah, na debelo naložen.
Star radio »Savica«, eden prvih
tovrstnih dosežkov domače in-
dustrije je že lep čas nem. Zape-
čaten je. Na steni velika poroč-
na slika, pa še ena, družinska, in
slike hišnih prednikov. V kotu
mati božja. Velika stenska ura je
brez kazalcev in številčnice. Tu-
di ta je nema. Začutim ozračje
Dickensovih romanov.
Ne, hvala, vina pa ne
»Vam prinesem vina, doma-
čega, od moje br^de,« se poka-
že Franci gostoljubnega. Noben
abstinent nisem, ampak ob po-
misli, da bi v tem mrazu použila
še kozarec kislega vina, me kar
strese.
»Kako živiš, Franci?« ga na
začetku pobaram. In začne pri-
povedovati o svojem življenju,
tako ubogem, tako samotnem in
brezupa polnem. In ko bi priča-
kovali, da bo jadikoval zaradi
pomanjkanja občečloveških do-
brin, se pokaže, da ima naš
Franci en sam velik problem, ki
se ga loteva že poldrugo leto
dni, od takrat, ko je v bližnji
cerkvici svetega Luke zvonilo
za njegovim očetom, ki je bil
vdovec polnih enaindvajset let.
Franci bi se rad oženil.
Oče nad nevestami ni
bil navdušen
Nekaj manj kot sedemnajst
hektarov zemlje, skupaj z nek^j
gozda, meri Francijeva posest.
Večinoma so to ogromne rodo-
vitne ravnice, ki pa kaj dosti več
kot krmo za živino ne d^ejo.
Razen tistih nekzO ^iv, ki jih je
dal v najem bližnjim kmetom,
sosedom. V hlevu so štiri glave
goveje živine: krava, ki je bila
njega dni najbrž molznica, dva
telička in junček. Krava je že
zelo zelo stara. Živine Franček,
tako zatrjuje, ne bo nikoli pro-
dal, tudi za zakol ne bo. Torej bo
živina naravno smrt storila, ko
pride čas. Je pa kar lepo zaoblje-
na in sklepati je, da lakote ne
okuša, vsžg pogosto ne. Očitati
mu je le to, da živina leži in pole-
žava na predebeli, pretopli in
premehki »žimnici«. Hlevski
gnoj pa se danes kar dobro pro-
daja. »Moja živina nikoli ni lač-
na, lepo skrbim zanjo. Bolje kot
oče, ki se je nadnjo kd^ tudi
grdo znesel. Ko je oče še živel,
sva bila za delo dva. No, jaz sem
bil bolj za hlapca. V testamentu
me še omenil ni, sem pa vseeno
jaz vse to podedoval, edini sin
sem mu bil. Kdo bi rekel, da
sem bogataš, v resnici sem pa
revež. Kako n^ vse to obdelu-
jem, strojev nimam, samo dve
roki sta pri hiši.«
SžO res, Franci, zaksO se pa nisi
oženil? »Oče je bil proti poroki,
nagraje bi bil odgnal vsako, ki bi
se hiši približala. Bolj tihe sorte
sem, v družbo nisem nikoli mo-
gel iti, dekleta se ti pa sama ne
pridejo v hišo ponujat. Ampak
zd^ jo moram najti. Tako pravo,
kmečko, pridno. Ne za ljubezen,
za delo bi morala biti. Jaz z oni-
mi rečmi nimam nobenih izku-
šenj. Ampak veste, pri meni bi ji
bilo lepo. Najprej bi bilo treba
po tleh poribati, pa stene prebe-
liti. In zakurila bi v peči. Veste,
zdaj v štedilniku, ki ga imam v
kuhinji, zakurim samo dvakrat
na teden. Da pogrejem vodo za
britje. Kuha mi pa teta Cela,
moja soseda, ampak ona je že v
letih, ne vem, kako dolgo me bo
še lahko imela na hrani. Tudi ne
vem, če mi bodo sosedje še kar
naprej pomagali s stroji na mo-
jih njivah. Svojega dela imajo
vrh glave. Ženska bi morala pri-
ti k hiši,« se Franci nadeja ne-
kakšnega odrešenika v ženski
podobi, ki pa bi v vsakem pri-
meru imel le dvoje rok. Franci-
jeva hiša, gospodinjstvo, živina
in njive pa terjcoo vehko, veliko
pridnih rok.
Vsem je šlo le za
zemljo
Franci je poskusil z oglasom v
časopisu. Pa so prišle tri: ena je
imela četvero, druga petero
otrok. »Tretja pa, vssj tako se mi
je zdelo, ni bila čisto pri pravi.
Vse pa so se zanimale le za mojo
zemljo, zame prav nič. Ena je
celo rekla: zemljo že vzamem,
tebe pa ne za moža. In potem bi
se zgodilo, da bi ona kraljevala v
hiši, jaz bi pa moral spati v štali.
Figo! Ampak vas br pa vzel.«
Ponudbo iz srca prijazno odklo-
nim. Franci je namreč v oglasu
napisal: en otrok ni ovira.
Ovire, ovire
Tako je bilo pri Goterjevemu
Franciju v Tremerjih. PosloviU
smo se kot prijatelji, z obljubo,
da ga še obiščemo. Nikakor pa
mi ne more iz glave tragikomič-
ni prizor, ko je Franci pred ma-
no sklenil roki, malodane ni po-
čepnil kot pred sveto pomagav-
ko, in skoraj roteče dejal: Po-
iščite mi ženo.
Da jo bomo našli, mu nisem
mogla obljubiti, še manj lagati
mu. Takšna resnica boli. Bolj
me skrbi, kako bo s Francijem,
ko bo teta Gela omagala in ko se
bo sosedom enkrat upravičeno
zdelo preneumno, da morajo de-
lati še na njegovih njivah in
travnikih. Franci pa ni več tako
mlad, in zgaran je tudi. Ko bi
lahko prodal večino svoje zem-
lje, bi ostanek lahko sam obde-
loval in si pridelal nsOnujnejše
za življenje. Tudi nekaj denarja
bi imel pod blazino. Franci pa
zemlje ne sme razparcelirati,
prodajati, ostati mora v enem
kosu. Gre za zaščiteno knietijo
in zemljišče prve vrste, ki je z
zakonom zaščiteno.
Kdo pa bo zaščitil Francija?
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
»Ker nimam nikogar, se pogosto pogovarjam s svojo živino, ta pa, kot da me razume. Od vsakega
posebej se poslovim, ko grem izštale. Pozimi sem pa tako največ v njihovi družbi. Tukaj je toplo*,
pripoveduje Franci o njegovem sožitju z živino.
Preiskali so ju! Pri Marku so našli v žepu
italijansko ofenzivno ročno bombo, ki soji
partizani pravih »paradajzarica« zaradi nje-
ne rdeče barve, drugega pa nič. Ogledovali
so si bombo, pa je pristopil eden izmed
policistov in rekel: »Das ist scheise!« Vzel je
bombo v roke, izvlekel jeziček in jo zalučal
po cesti navzdol, kot bi metal kroglo za
balinanje. Nihče se ni sklonil ali vzel kritja,
stali so pokonci in čakali kaj bo. Marko je že
mislil, morda je to kakšna provokacija in
bodo njima pripisali posledice eksplozije
bombe ter ju obtožili, da sta nesreče ona
kriva. Bomba je pod Vrhovnikovo hišo
kmalu eksplodirala in nikomur ničesar pri-
zadejala. Nemci so se zasmejal in se pogo-
varjali. Pred hišo so se znašli tudi domačini,
posebno je bil zvedav starejši sin Poldek, ki
seje s policisti pogovarjal.
Ko so si ujeta partizana dodobra ogledali
in ugotovili, da Branko ne bo zmogel poti v
dolino, so iskali prevoz. Našli so rešitev.
Sosedovi so imeli velike ročne sani s kateri-
mi so samotež vozili po snegu les in drva v
dolino. Poslali so ponje.
Iz razgovorov je Marko spoznal, da so to
policisti iz Dobrne in med njimi tudi v poli-
cijski obleki tajnik Gemeindeamta - dobrn-
ske občine. Ta je bil tolmač in ju je po
slovensko spraševal, nato pa je prevajal
Nemcem.
Kmalu seje pojavil sosed s sanmi. Branka
so naložili nanje. Marka pa zvezali in odpra-
vili so se v dohno. Marko je stopal za sanmi,
za njim pa policist.
Tako so počasi prišli v Dobrno. Ujetnika
so odpeljali skozi vas na žandarmerijsko po-
stajo, kije bila ni^e, na južni strani Dobrne
v znani GoUovi vili. Zijala in radovedneži se
tokrat na Dobrni niso zbrah, da bi ju »priča-
kali«, kot se je to dogodilo skupini i^etih
partizanov pred nekaj dnevi, ko so jih na
Dobrni ozmerjah in vse popljuvali. Zaprli so
ju v že pripravljen zapor pri postaji.
Čez nekaj časa je v zapor prišel taisti poli-
cist, za katerega so pravili, daje tajnik nem-
škega Gemeindeamta na Dobrni in je bil
tolmač že ob zajetju. Prišel je z beležnico in
pričel z zasliševanjem. Vsakemu posebej je
postavljal vprašanja v slovenskem jeziku in
vse zapisal tako, kakor sta ujetnika poveda-
la. Zanimah so ga rojstni podatki, od kod
sta, kaj sta počela v partizanih itd. Marko je
dejal, da je v partizane prišel po razsulu
italijanske vojske, ko so ga mobilizirali in da
je bil tam navaden borec. Branko ves dro-
ban in mlad pa je povedal, daje bil »posilni*
pri komandantu. Razložiti je moral, kaj je
pravzaprav tam v tem svojstvu počel. Vse
kar sta povedala, je zasliševalec tudi zapisal.
Bil je korekten, brez običajnega nemškega
vpitja, zmerjanja ali groženj. Na odnos tega
nemškega pohcista na Dobrni do ujetih par-
tizanov Marko nima pripomb.
Mimogrede moramo povedati, kako spre-
merijen in popolnoma drugačen odnos so ti
isti nemški poUcisti na Dobrni pokazali ne-
kaj mesecev kasneje do ujetega ranjenega
partizana.
30. julija 1944 je partizanska brigada Lju-
ba Šercerja, iz katere sta bila naša februar-
ska ujetnika, napadla pohcijsko postojanko
na Dobrni. Glavna smer napada je veljala
prav tej žandarmerijski postni na Dobrni,
čeprav je bilo celotno zdravilišče spreme-
njeno v nemško vojaško bolnišnico. Gollo-
vo vilo, v kateri so bih nemški policisti, v
njej pa so spali tudi nekateri domačini, ki so
bili takrat na »urlaubu«, so partizani z mina-
mi močno načeli. Postojanke pa niso zavze-
li, ker so se policisti in vsi, ki so bih v njej,
močno branili. Na pomoč pa jim je prišla še
enota redne nemške vojske iz Zdraviliškega
doma, ki seje ta večer iznenada in nepriča-
kovano pripeljala iz Celja, da partizani niso
vedeU za njo.
Šercerjevci so se morah umakniti. Ob tem
napadu je.bil težko ranjen borec Šercerjeve
brigade Peter Nemec. Borci so ga odnesh
do kmeta pod Starim gradom. Baje ga je
tam pregledal brigadni zdravnik in ugoto-
vil, da ne bo dolgo živel. Strel je imel skozi
trebuh, da so čreva visela iz njega in mu ni
bilo pomoči. Nima smisla, da mu s prenaša-
njem povzročajo še hujše muke. OdločiU so
se, da ga pustijo pri tem kmetu, kjer naj
mimo umre, prepričani, da se ne bo več
prebudil. Zgodi pa se, da človek ne more
umreti!
Dobrnski nemški policisti so zvedeli zanj
in prišh po umirajočega rar^enca. Kmet ga
je moral naložiti na vprežni lojtrski voz in s
kravami odpeljati na Dobrno. Tam so ga
vrgU v prešo Zdravilišča. To je bila odprta
uta malo nižja od zdravihške uprave. V njej
so ga zasliševali, mučiU in na koncu ubili. O
tem zverinskem dejanju nemških policistov
na Dobrni priča spominska plošča na pre-
urejenem poslopju nekdanje preše, ki jo je
odkrila Krajevna organizacija ZZB NOV
Dobrna.
Vrnimo se sedaj k Marku in Branku, ki
čakata v zaporu dobrnske policije na nezna-
no usodo. Pozno popoldne, še istega dne, ko
sta bila zajeta, se je ustavil pred zaporom
osebni avto. Pohcista sta prišla po njiju in ju
nekako zbasala na zadnji sedež tega avto-
mobila. Poleg šoferja seje vsedel še en poli-
cist, kije naperil pištolo nazaj na ujetnika in
tako so se odpe^jah v Celje.
Na železniški postaji v Celju so čakali na
vlak za Maribor. Skupno s policistoma so
odšh v prostore namenjene za nemško voj-
sko. Na postaji je bilo polno vojske raznih
rodov, kije ujetnika radovedno ogledovala.
Posebno jim je bil s^animiv mladi dečko,
mah Branko, kije imel v desko povito nogo.
Zvedavo so ga ogledovah in vpraševah, kaj
si je naredil, in kaj je on tako mlad delal v
partizanih. Branko pa jim je pogumno in
brez zadrege odgovapal, kar so ga vprašali.
Povedal je, da je bil posilni »pucflek* pri
komandantu, čemur so se nemški vojaki
smejali in se čudih. Vprašah so, kaj imajo
tudi »banditi* take službe in moral jim je
pripovedovati, kaj dela »pucflek* pri njih!
Branko pa jim je razlagal, da čisti škornje,
prinaša komandantu hrano, mu nosi na-
hrbtnik itd. Vse to je Branko povedal tako
samoumevno, da so se vojaki zresnih in v
takem premišljevanju je vsem hitro minilo
čakanje.
Vlak za Maribor je končno prisopihal na
postajo. Zaprli soju v kupe s spremstvom in
odpeljali so se v Maribor. Odvedli so ju v
mariborske zapore.
14. stran - novi tednik
26. februar 1987
Pionirji fotografirajo
Malce smo že pogrešali naše stalne sodelavce iz osnovne šole
Anton Aškerc v Titovem Velenju, ki nam letos sploh še niso
poslali svojih izdelkov.
Zdaj pa so nas presenetili z z^etnim svežnjem fotografij.
Veliko je novih avtoijev. Med rvjimi Miran Logar, Sandi Pečarič,
Uroš Sušeč, Tomaž Kumer in drugi. Danes objavljamo posre-
čeno fotomontažo Klavdija Dragičeviča in Boštjana Abina. Gre
za izrezanega padalca, ki ga je Dušan vstavil med žice Boštjano-
vega posnetka.
V Velenju so torej pričeli delati. Menda so njihove prostore tri
mesece adaptirali. Pričakujemo torej lahko še veliko dobrih
posnetkov, ki bodo nedvomno tudi letos konkurirali za nagrado
Fotolika.
Pobiranje smeti
Ni še dolgo, ko je sneg prekri-
val polja in gore. Prekrival pa je
tudi vse tisto, kar smo odvrgli
jeseni. Bela zimska pokrajina je
bila lepa, a mnogi so pozabili, kaj
vse se skriva pod snegom. Sonce
in južni veter pa sta pred nekaj
dnevi sneg pobrala in vsi odpad-
ki so bili spet dobro vidni. To
smo opazili tudi v okolici naše
šole. Dogovorili smo se, da bomo
začeli pobirati smeti. Nekateri pa
so vzdihnili: »Oh, že spet te sme-
ti!« A so se kmalu potolažili in
začeli delati. Na koncu so pa de-
jali: »Je pa že lepše biti v lepem
in urejenem okolju, kot da leže
smeti vsepovsod.«
ALENKA TAJNIKAR, 4. a
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Aškerčeva domačija
člani literarnega krožka smo
obiskali domačijo pesnika Anto-
na Aškerca. Ta stoji lepo ohranje-
na in ponosna na hribu. Dvajset
minut je oddaljena od Rimskih
Toplic.
Tam nam je tovarišica prebrala
nekaj Aškerčevih pesmi in nam
pripovedovala o njegovi življenj-
ski poti. Pogovarjali smo se tudi
z ženo pisateljevega nečaka, ki
živi v nedogTcOeni hiši zraven te
domačije. Prav oni tudi skrbijo,
da je Aškerčeva domačija, ki so
jo odprli kot kulturni spomenik
junija lani, vedno lepo urejena.
Kupili smo značke, razglednic
žal še nimajo - in se zadovoljni
napotili na železniško postajo v
Rimske Toplice.
Vsi smo bili veseli, da smo
spoznali pesnika Aškerca še dru-
gače, kot slišimo o njem v šoli.
Vem, da bo marsikdo od nas po-
peljal tudi svoje starše in prijate-
lje v ta lepi kotiček naše dežele.
PETRA PLANKAR, 6. d
OŠ I. celjske čete
CELJE
Spomin na počitnice
Počitnice sem preživela
veselo. Prvi teden sem se ho-
dil smučat na Golovec. To je
bližnji grič nad Celjem. En-
krat sem se šel kopat v notra-
nji bazen rekreacijskega cen-
tra Golovec. Hodil sem tudi
v kino. Za en dan sem šel na
Celjsko kočo. Proga je bila
ledena pa vseeno sem se na-
smučal. V soboto pa smo
imeli koline. Počitnice sem
preživel zelo veselo.
SIMON PEČNIK, 4. b
OŠ Franja Vrunča
CELJE - HUDINJA
Maškarada, narisala Marinka Laznik, 3. r., OŠ Stranice.
Še nekaj dni in napočil bo trenutek, ko se boste
prelevili v tisto, kar ste si od nekdaj želeli biti. V šolah,
mestih in vaseh nenadoma ne bo več otrok, zato pa
bodo polna Indijancev, kavbojcev, cigank, gusarjev,
vampirjev, raznoraznih živali pa pravljičnih bitij in
kdo ve česa še. Le kdo bi se temu čudil, s^ vendar
prihaja Pust!
Nekateri se že mrzlično pripravljate na maškarado.
Mamice, babice, tete iščejo kose in koščke pisanega
blaga in pridno šivajo, očetje in dedki modro pripomi-
njajo, kako bi sami naredili vse drugače, boljše,
seveda, vi pa nestrpno pričakujete, kaj bo iz vsega
skupaj nastalo. Drugi ste prepuščeni sami sebi in svoji
iznajdljivosti': naredili si boste papirnato masko, oble-
kh očetov suknjič in že boste nekdo drug. Tretjim
bodo starši kar iz trgovine prinesli pustno masko in
obleko...
Mogoče sta mama in oče v preobilici vsakdanjih
skrbi že pozabila, kaj vam, otrokom pomeni pustno
veselje in rezanje v maskah. Poprosite ju, da vam
pomagata pri izdelavi letošnjega pustnega kostima.
Večeri, kijih boste skupaj prebili v snovanju in ustvar-
janju, bodo prav tako dragoceni in nepozabni, kot
sama maškarada.
Vaša Nadja
Spet v šoli
Minile so počitnice, ki so bile
kar prekratke. Ko smo v ponede-
ljek zopet prišli v šolo, smo si
imeli ogromno povedati.
»Kako lepo je bilo,« smo govo-
rili vsi vprek. »Škoda, da so bile
tako kratke ...«
Prvi dan drugega polletja je
minil brez spraševanja. Ure pa so
se neznansko vlekle, saj smo bili
vajeni ur na snegu, ki so tekle kot
minute.
Z drugim polletjem pa se je za-
čela borba za čim boljše ocene in
seveda uspeh, ki ti pri nadaljnem
šolanju veliko pomeni. Z uro
zemljepisa, ki je bila še najbolj
zanimiva, se je končal prvi dan
drugega polletja.
BERNARDKA
MESTINŠEK, 7. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Zobozdravniic
v šolo je prišel zobozdravnik.
Pregledal nam je zobe. Povedal
nam je, da mor2go biti zobje čisti
in redno umiti. Pokazal nam je,
kako se zobje pravilno umivajo.
Dobili smo tudi tabletke za zobe.
ŠTEFAN RAZBORŠEK, 2. r
COŠ VRH NAD LAŠKIM
Knjiga
Knjiga je moja prijateljica že
od zgodnjih otroških let. V začet-
ku sem gledal slike v slikanicah.
Spoznal sem različne živali in ve-
liko igrač. Ko sem malo zrasel,
mi je mamica brala pravljice.
Nsgraje sem poslušal pravljico o
volku in sedmih kozličkih. Zdaj
berem knjige že sam. Kadar sem
dobre volje, preberem kakšno
zgodbico tudi sestrici.
Knjiga je moja prijateljica in
me nikoli ne razočara.
GREGOR VIRANT, 3. b
OŠ Peter Šprajc-Jur
ŽALEC
O muci, ki se rada
Igra z volno
Muca se rada igra z volno. Je
koristna žival, ker lovi miši. Boji
se psa, ki je njen sovražnik. Naša
muca Pikica se zelo rada igra. Je
zelo čista, ker se vsak dan umiva
z jezičkom. Moja muca zelo rada
je meso in pije mleko. Imam jo
zelo rada.
KLAVDIJA VREČAR, 2. r
OŠ KOMPOLE
Atifina zanica
Vsota števil na vsaki trikotnikovi stranici je 13, devetica
je v tem primeru »v rezervi«, torej na sredi trikotnika. Zda)
pa števila od O do 9 premešaj in razporedi v krožce tako, da
bo vsota na vsaki stranici enaka 16!
Rešitev nariši na dopisnico in jo do torka, 3. marca 1987
pošlji na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a,
63000 CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali
nagrajenca tovarne AERO.
V prejšnji številki ste morali najti geslo, ki se pravilno
glasi UTRINKI. To je tudi naslov glasila, ki ga izdaja
novinarski krožek na OŠ Ivan Kovačič Efenka v Celju.
Nagrado pa je žreb tokrat dodelil: Dragici Lebič, Šentjun-
gert 20, 63201 Šmartno v Rožni dolini.
26. februar 1987
novi tednik - stran 15
•	v petek zvečer so mo-
rali miličniki posredovati v
Goriški ulici, kjer Jožica L.
očitno ni v najboljših odno-
sih s svojo sosedo. Jožica je
prišla v sosedino stanova-
nje in tam začela razbijati,
lotila pa se je tudi sosede.
Šele miličniki so jo uspeh
umiriti.
•	V torek zvečer se je ne-
primerno obnašal v gostilni
Culk Suvad Š. Suvad se je
na vsak način hotel prete-
pati, vendar seje gost, ki ga
je izzval, umaknil. Prišli so
niiličniki in Suvad je precej
bolj mirno odšel iz gostilne.
Toda kmalu po odhodu mi-
ličnikov se je spet vrnil in
jezen, ker so iz gostilne za-
prosili na intervencijo, raiz-
bil šipo na vhodnih vratih.
•	V sredo zvečer so mi-
ličniki pridržali do iztrezni-
tve Henrika R. iz Zaloške
gorice. Henrik je tudi to-
krat obračunaval z ženo,
ker pa to večkrat počne, so
ga mihčniki zjutraj odpelja-
li kar k sodniku za pre-
krške.
S. Š.
Za precsj nesreč sa krive tudi ceste
Celjski svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu že vrsto let ugotavlja, da
se prometna varnost v celj-
ski občini slabša. Tako je
bilo tudi lani, ko je bilo 68
nesreč več kot leto poprej.
Svet opozarja, da je poleg
subjektivnih, tudi precej ob-
jektivnih vzrokov za te ne-
sreče in, da se glede na vse
gostejši promet prepočasi
urejajo in prilagajajo pro-
metne površine.
Lani se je največ promet-
nih nezgod zgodilo na mest-
nih ulicah, Mariborski cesti
in na lokalnih cestah. Med
povzročitelji nesreč so takoj
za vozniki osebnih avtomo-
bilov vozniki koles z motor-
jem, ki zadnja leta povzroči-
jo vse več nesreč. Zaskrblju-
je pa tudi podatek milični-
kov in občinskega sodnika
za prekrške, da je vse več
voznikov vozilo pod vplivom
alkohola. Precej nevarna pa
je tudi razvada voznikov, da
ne upoštevajo rdeče luči na
semaforjih. Lani so v Celju
odkrili 420 takšnih prekr-
škov, seveda pa je število ne-
odkritih še veliko večje. Čla-
ni sveta menijo, da je za ne-
spoštovanje prometnih
predpisov in etike v prometu
v veliki meri kriva tudi slaba
prometna vzgoja odraslih
oziroma nezanimanje za te-
čaje in predavanja, ki jih pri-
pravljajo v krajevnih skup-
nostih in delovnih organiza-
cijah. Prometna vzgoja je
pravzaprav učinkovita samo
v šolah in vrtcih, zato svet za
preventivo predlaga, da bi v
programe izobraževanja v
delovnih organizacijah
vključili tudi prometno
vzgojo, v krajevnih skupno-
stih pa naj bi bila prometna
vzgoja vključena v programe
usposabljanja za splošno
ljudsko obrambo in družbe-
no samozaščito.
Svet za preventivo bo celj-
ski občinski skupščini pred-
lagal, da sprejme nekaO skle-
pov oziroma, da se realizir£yo
načrti, ki so bili zastavljeni
že pred leti. Gre za to, da bi
delovne organizacije, ki so
dolžne skrbeti za vzdrževa-
nje cest, sproti odpravljale
pomanjkljivosti na cestah in
ulicah. Poleg tega bi morali
glede na vse večje število ko-
les in koles z motorjem v Ce-
lju takoj začeti urejati kole-
sarske steze. Trenutno so za
kolesarje nsObolj nevarni od-
seki Mariborske ceste od
LIK Savinja do Šmarjete, se-
verna stran Dečkove ceste in
Cesta v Laško od Polul do
Košnice. Ob teh cestah naj bi
še letos zgradili kolesarske
steze, hkrati pa uredili tudi
shranjevalnico koles, o kate-
ri v Celju prav tako govori-
mo že nekaj let, obenem pa
ugotavljamo, da je prav zara-
di neurejenega shranjevanja
vse več tatvin koles.
V sklepih, kijih predlagajo
v sprejem skupščini, naj bi
bili tudi novi in bolj vidni
semaforji na križišču Gre-
gorčičeve in Kersnikove uli-
ce ter zgraditev parkirišč na
Glaziji in na zahodni strani
Spodnjega gradu.
S. ŠROT
Seveda pa ne gre prezreti,
menijo člani sveta za pre-
ventivo, da so za večje šte-
vilo nesreč krive tudi slabo
vzdrževane ceste, neurejene
prometne površine, pred-
vsem kolesarske steze in
steze za pešce ter križišča in
signalizacija. Težava je tudi
v tem, da je v Celju vse
manj parkirnih prostorov,
čeprav se promet gosti.
V Celju bi morali poskr-
beti tudi za varna avtobus-
na postajališča. Gre pred-
vsem za postajališča mest-
nega avtobusa, kot na pri-
mer na Kersnikovi ulici, in
tudi na nekaterih progah
primestnega avtobusa.
Milijoni (stari) v
kuverti
v petek popoldne je Milena
Hladnik iz Sodne vasi pri
Šmarju pri Jelšah v Celju našla
kuverto z večjo vsoto dena^a.
Milena je kot poštena najdite-
lj ica denar prinesla na Postajo
milice v Celju, kjer so ji že iz-
plačali 15 odstotkov zneska,
kolikor pripada najditelju. Ku-
verta s kar precejšnjim zne-
skom pa še čaka na lastnika.
Otroci na prehodu
Po Celjski cesti v Rogaški
Slatini je vozil proti Podplatu
voznik osebnega avtomobila
BOJAN KOROŠEC, 37, iz Ce-
lja. Po prehodu za pešce blizu
odcepa proti zdravstvenemu
domu, je z njegove leve strani
prečkala cestišče skupina
otrok. Korošec, ki je pripeljal
nekoliko prehitro, je sicer zavi-
ral, kljub temu pa zadel 6-letno
deklico, ki se je pri padcu huje
ranila in so jo prepeljali v celj-
sko bolnišnico.
Prehitro v ovinek
Po regionalni cesti skozi
Sodno vas se je peljal z oseb-
nim avtomobilom JOŽE TU-
ČIČ, 36, iz Kozjega. V desni
ovinek je pripeljal prehitro, za-
to ga je zaneslo v levo, kjer je
silovito trčil v sprednjo levo
stran tovornjaka, ki ga je na-
sproti pripeljal DRAGO ŠAR-
LAH, 36, iz Šentjurja. Voznik
Tučič je ob trčenju ostal vkle-
ščen v avtomobilu in so ga s
hudimi poškodbami prepeljali
v bolnišnico, njegov avto pa je
popolnoma uničen, tako da je
škode za okoli milijon in 800
tisoč dinarjev.
Nezgoda v gozdu
Zakonca Lipovšek iz Ercze
nad Laškim sta se odpravila v
bližnji gozd na delo. Medtem,
ko je mož z motorno žago od-
stranjeval veje z osemmetrske-
ga hloda, se je le-ta skotalil in
zadel ženo BERNARDO, staro
35 let, ki se je pri tem tako
hudo ranila, da je na kraju ne-
sreče umrla.
Smrt v dimu
Prejšnjo sredo dopoldne se
je v dimu v podstrešnem sta-
novanju na Titovem trgu 12 v
Slovenskih Konjicah zadušil
dveinpolletni Simon P. Si-
mon je bil v stanovanju sam.
Ko je zdravnik v sredo nekaj
po poldnevu pregledal otroka,
je ugotovil, da je mrtev že od
zjutraj. Fantek je bil doma sam
(v stanovanju je živel z mater-
jo, 23-letno Brigito P., drugega
otroka pa je vzel njen mož).
Mati Brigita je odšla od doma v
Maribor že ob pol šestih qu-
traj. Simona je pustila v otro-
ški posteljici ob kavču.
Kot so kasneje ugotovili pre-
iskovalci, je bil ob kavču pre-
cejšen nered. Med drugim je
bil tam tudi pepelnik s precej
cigaretnimi ogorki. Po vsej
verjetnosti eden izmed ogor-
kov še ni ugasnil in začelo je
tleti.
Ko se je mati Brigita nek^
po poldnevu vrnila domov, je
bila soba vsa v dimu, ko pa je
odprla vrata, se je zaradi doto-
ka zraka vnela posteljnina.
Vendar pa, kot je ugotovil
zdravnik, je bil otrok takrat že
mrtevi zadušil naj bi se že pred
deveto uro zjutraj. Sledovi pa
kažejo, da se je prebudil in
vstal, vendar pa se rešiti ni
mogel.
Ker obstaja utemeljen sum,
da je iz malomarnosti povzro-
čila smrt otroka, bodo Brigito
P. ovadili javnemu tožilcu.
s.š.
Tovarna konfekcijskih in športnih
izdelkov »TOPER« Celje
Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija
Elegant Šentjur vabi k sodelovanju nosilce za
opravljanje del in nalog
vodja maloprodaje in skladišča
Zahteve:
-	V. stopnja zahtevnosti - ekonomske ali komercial-
ne smeri
-	4 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati morajo predložiti prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
»TOPER« Celje, Teharska cesta 4, 63000 CEUE,
Kadrovsko-socialni sektor.
4 KPOR ISCE^- TA NAJDE
DO »POTROŠNIK« CELJE s svojimi
številnimi prodajalnami:
blagovnicami, marketi,
samopostrežnimi trgovinami ter
ostalimi enotami, vas vabi k nakupu.
Ob pomoči trgovskih delavcev, boste
zagotovo našli kaj zase.
Ne pozabite, približuje se 8,
MAREC, DAN ŽENA, čas za nal(up
primernih darii!
»LIKO«
Industrija kovinske opreme
Liboje - 63301 Petrovče
Delavski svet
objavlja prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa DO
Za opravljanje prostih del in nalog mora kandidat
poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
-	da je državljan SFRJ
-	da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo teh-
nične ali ekonomske smeri in 4 oziroma 5 let delov-
nih izkušenj na opravljanju odgovornih del
-	da ima druge posebne pogoje, ki jih določa druž-
beni dogovor o kadrovski politiki občine
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Interesente vabimo, da v 15. dneh od dneva objave
oglasa vložijo pisne vloge z vsemi dokazili o izpol-
njevanju pogojev na naslov »LIKO« Liboje - 63301
Petrovče.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po
poteku razpisa.
16. stran - novi tednik
26. februar 1987
Mateja zlata tudi na Rogli
Konec tedna na RogU In Golteh nova FIS tekmovanja
Prejšnji teden je bila Rogla
center najboljših jugoslovan-
skih smučarjev, ki so se po-
merili na državnem prven-
stvu v veleslalomu.
Organizatorju SK Branik iz
Maribora pa je zagodlo vreme,
tako da so tekmo v veleslalo-
mu izpeljala samo dekleta,
fantje pa ne, saj je bil prehud
snežni metež. Na Rogli so se
zbrali vsi naši najboljši smu-
čarji in škoda je, da jih ni mo-
glo videti več ljubiteljev.
Trener moške državne repre-
zentance Jože Šparovec je bil
zadovoljen, da so po daljši tur-
neji končno doma, kjer se bo-
do v miru pripravljali na zak-
ljuček svetovnega pokala v Sa-
rajevu, kjer naj bi ob ugodnih
snežnih razmerah in dobro pri-
pravljenih progah tudi nekaj
dni prej trenirali, kar bi še po-
sebej odgovarjalo Križaju, ki
se mu ponuja velika priložnost
osvojiti kristalni slalomski glo-
bus. O organizaciji na Rogli pa
samo to: bila je skromna, saj ni
bilo dovolj startnih list in dru-
gih obvestil, novinarji so se je-
zili nad pomanjkanjem tele-
fonskih kabin.
Koncem tedna bo znova ži-
vahno na naših smučiščih. V
petek, 27. februarja bo nastop
najboljših smučark na medna-
rodni FIS tekmi na Golteh v
slalomu, naslednji dan, v sobo-
to, pa se bo karavana preselila
še na Roglo, kjer bo FIS tekma
za pokal Unior v veleslalomu.
Tam bo 3. marca še moška FIS
tekma za evropski pokal v ve-
leslalomu, 28. februarja do 1.
marca pa tekaški alpski pokal.
TONE VRABL
Na Rogli so kljub neugodnim vremenskim razmeram opravila
tekmo v veleslalomu dekleta. Zbrale so se najboljše, tudi vse
članice državne reprezentance. Na sliki tri najboljše od leve
Mojca Dežman (2), Mateja Svet (1) in Katja Lesjak (3).
Foto: EDI MASNEC
KRATKO <
Šatlisti v Titovem
Velenju
Na občinskem prvenstvu Ve-
lenja je nastopilo 28 šahistov,
zmagal pa je Milan Goršek pred
Dragom Kristanom, Milanom
Matkom, Tomom Novakom itd.
Zmagala Lojzka
Pongrac
Na regijskem prvenstvu za ša-
histke je nastopilo samo pet
tekmovalk, zmagala pa je vete-
ranka Lojzka Pongrac, članica
ČŠK Celje, ki je osvojila 3,5 toč-
ke. Sledijo Suzana Urisek iz Žal-
ca, Vera Jazbinšek iz Šentjurja,
Anja Čebular iz Šmarja in Boja-
na Zorko iz Žalca. Vse tekmoval-
ke so bile nagrajene z nagradami
delovnih organizacij EMO in
KIL Liboje. Franci Pešec: »Tek-
movalke so bile izenačene, zaslu-
ženo je zmagala Lojzka Pongrac,
vendar, če bi vse pozicije izkori-
stila mlada Bojana Zorko bi lah-
ko celo ta zmagala.«
Vodi Franc Gazvoda
Na prvenstvu šahovskega klu-
ba Šentjur po 8. kolih vodi
Franc Gazvoda pred Štefanom
Arzenškom, Karlijem Janeži-
čem in Stankom Ošepom.
Vodijo strelci
Šempetra
v 5. kolu občinske lige Žalec s
serijsko zračno puško, tekmova-
nje je bilo na strelišču v Šempe-
tru, vodijo strelci Šempetra I
pred Libojami I, Šempetrom II,
Polzelo in Sipom, med posamez-
niki pa so bili najboljši Vojko
Škodnik iz Šempetra pred Pol-
dijem Valantom in Miranom
Vašem iz Liboj ter Alojzem Za-
goričnikom in Jožetom Tkav-
cem, oba iz Šempetra. Po vseh
kolih so najboljši strelci Šempe-
tra, med posamezniki pa Vojko
Škodnik. Zadnje kolo občinske
lige bo v soboto, 28. februarja na
strelišču v Šempetru.
Odlični Branko
Cimperman
v Žalcu je bilo mladinsko re-
gijsko prvenstvo v karateju. V
katah je zmajal domačin Branko
Cimperman pred članom Ingrad
Celje Tomažem Kendo. Ostali
Rezultati: super lahka kategorija
1. Branko Cimperman Žalec, pol-
srednja 1. Srečko Brumen Žalec,
sredrua 1. Nenad Krivec, težka 1.
Josip Jurak, oba Rogaška Slati-
na, medtem ko je v absolutni ka-
tegoriji znova slavil Branko Cim-
perman iz Žalca pred Tomažem
Kendo Ingrad Celje, 3.-^. mesto
pa sta si razdelila Damjan Fridrih
iz Oplotnice in Alojz Gajšek iz
Rogaške Slatine.
Silvo Marič, trener žalskih ka-
rateistov: »Največ sta pokazala
najboljša - Branko Cimperman
in Celjan Tomaž Kenda, omenje-
ni pa bodo nastopili koncem me-
seca ali v začetku marca na repu-
bliškem prvenstvu.
Videnšek in Oblak za
medalje
Na skakalnici na Predmeji
nad Ajdovščino je bilo predzad-
nje tekmovanje v skokih za po-
kal Cocte za pionirje A stare do
13 let, kjer so lep uspeh dosegli
tekmovalci klubov s celjskega
območja. O tem znani smučarki
delavec iz Braslovč Jože Oblak:
»Celjan David Videnšek je osvo-
jil odlično 2. mesto, moj Robi
Oblak četrto, Matjaž Triplat iz T.
Velenja je bil 13., Matej Oprešnik
iz Zbelovega 16., Boštjan Rednak
iz T. Velenja 17. in Boris Podkriž-
nik iz Braslovč - Andraža petin-
dvajseti.«
Zadnja tekma za pokal Cocte
za to kategorijo bo čez 14 dni na
skakalnici v Zireh. Kdo so favo-
riti?
Jože Oblak: »Zlato je oddano,
za srebro in bron pa se bodo bori-
li Videnšek iz Celja, Zupančič iz
Žirov in Oblak iz Braslovč - An-
draža. Največ možnosti ima Vi-
denšek.«
Pokal Cocte v
Založah
v soboto, 28. februarja bo na
30-metrski skakalnici v Založah
pri Polzeli tekmovanje za pokal
Cocte za pionirje B, stare do 11
let. Tekmovanje bo ob 11. uri,
organizator SK Andraž pa priča-
kuje več kot sto tekmovalcev.
Presenetil Marjan
Brezovšček
v Trzinu je bilo republiško pr-
venstvo v streljanju s standard
zračnim orožjem, kjer so velik
uspeh dosegli strelci iz Rečice
pri Laškem, Titovega Velenja in
Slovenskih Konjic. Med mladin-
kami je zmagala Helena Lavriftc
iz Rečice pri Laškem, 2. je bila
Denis Bola iz T. Velenja, 5. Le-
onida Gozdnikar in 8. Suzana Ja-
kopič, obe Rečica. Tudi med čla-
nicami je zmagala Helena La-
vrinc iz Rečice, 4. je bila Denis
Bola iz T. Velenja, 7. Leonida
Gozdnik in 11. Suzana Jakopič,
obe Rečica pri Laškem.
Pravo prijetno presenečenje je
pripravil med člani Marjan Bre-
zovšček iz SD Unior Slovenske
Konjice, ki je prvič zmagal na
tako pomembnem tekmovanju
in je bil te zmage prav gotovo
upravičeno vesel. Nastreljal je
odličnih 365 krogov-od 600 mož-
nih. V isti kategoriji je bil Janez
Stuhec iz T. Velenja tretji, Alojz
Trstenjak tudi iz T. Velenja četrti
in Vinko Lavrinc iz Rečice pri
Laškem deseti. Med mladinci sta
drugo oz. tretje mesto osvojila
Velenjčana Fortunat Legner in
Simon Veternik, z zmago pa je
presenetila med članicami s pu-
ško tudi Velenjčanka Denis Bo-
la, ki je za prvo mesto nastreljala
tudi nov republiški rekord - 382
krogov.
Uspešni smučarji
invalidi
v nedeljo je bilo na Zelenici
20. smučarsko prvenstvo invali-
dov Slovenije. Na njem so se pr-
vič pomerili tudi prizadeti s cere-
bralno paraUzo. Iz celjskega dru-
štva so sodelovali trije: Jernej Fi-
ster je zmagal v kategoriji C 5,
Polona Jakob je bila tretja v ka-
tegoriji C 7, Uroš Breznikar pa
deseti v kategoriji C 8. Sodelova-
nje na republiškem prvenstvu je
celjskim otrokom, prizadetim s
cerebralno paralizo omogočil
Merx.
MBP
Kljub zmagi Iz lige
Z devetim kolom se je konča-
lo prvenstvo v republiški strel-
ski ligi z zračnim orožjem, kjer
so v vzhodnem delu nastopile
tudi tri ekipe s celjskega ob-
močja. Žalski strelci so za odhod
iz lige dosegli sicer pomembno
zmago, ko so v gosteh z dvema
krogoma razlike premagali eno
vodilnih ekip SD Avgust Majerič
v Mariboru, kar pa jim zaradi
slabše razlike v krogih ni omogo-
čilo tudi obstoja med najboljši-
mi. Streljali so Justin Smrkolj,
Jani Pukmajster, Franc Kotnik
in Mladen Melanšek z odličnim
rezultatom 372 krogov.
Celjski strelci so doma s 33
krogi premagali Ljutomer, stre-
ljali pa so Tone Jager, Jože Je-
ram. Barbara Jager in Ervin Ser-
šen. Ekipa Kovinarja Štore pa je
doma nepričakovano izgubila s
člani SD Franc Lešnik-Vuk iz
Hotinje vasi, nastopili pa so
Franc Hočevar, Ivan Kočevar,
Jože Česnik in Branko Malec.
Ob koncu prvenstva v vzhodni
republiški ligi so strelci Celja
osvojili 4. mesto. Kovinarja peto,
Žalčani pa deveto, vendar so za-
radi razlike v krogih izpadli iz
konkurence ncgboljših sloven-
skih strelskih ekip.
Aktivnost društva
invalidov Žalec
šahovska sekcija DI Žalec je
pripravila memorialni turnir v
počastitev dveh nekdanjih ak-
tivnih članov Ivana Otavnika
in Staneta Štormana. Pobudni-
ka in organizatorja sta sedanja
člana Vlado Jager in Jože Gro-
belnik, sodelovalo je devet ekip,
glavni sodnik pa je bil Stane
Skok iz Prebolda. Zmagali so or-
ganizatorji Društvo invalidov ob-
čine Žalec pred ŠK Šempeter,
KS Lava Celje, DI T.Velenje,
DIO Žalec II, SS Vinska gora, SS
Vrbje, KS Lava Celje II itd. Po-
krovitelja turnirja sta bila KS Ža-
lec in TKS Žalec. Predsednik
DIO Žalec Franc Ribič je ob zak-
ljučku tekmovanja obljubil, da
' bo tekmovanje v spomin na nju-
na člana Otavnika in Štormana
po letošnjem začetku postal tra-
dicionalen.
J. GROBELNIK
Črepan drugi v
Avstriji
Fide mojster Marjan Črepan
iz Petrovč, član šahovskega klu-
ba Žalec, je nastopil na medna-
rodnem turnirju v Linzu v Av-
striji. Med 120 šahisti iz Avstrije,
Italije, Madžarske in Jugoslavije
je osvojil odlično drugo mesto.
Priprave za teniško
sezono
v pripravljalnem obdobju za
nastop v 1. slovenski teniški ligi
so se člani teniške sekcije pri
HDK Cinkarna Celje srečali s
TK Železničar Karlovac in igra-
li neodločeno 2:2. Veber in Mli-
narič sta dvoboja izgubila, Dimi-
trijevič in Urška Travner pa do-
bila. Zaradi časovne stiske niso
odigrali še dvobojev dvojic.
Brez najboljših na
zadnjem nastopu
V petek, 27. februarja, bo na
sporedu zadnje 5. kolo z zračno
puško v vseh treh občinskih li-
gah. Tekmovanje bo nekoliko
okrnjeno, saj na lastno željo ne
bodo nastopili tisti strelci, ki na-_
stopajo v.I. in II. republiški ligi,"
kot strelske družine Celja, Kovi-
narja Štore in Franca Štekliča iz
ŠkoQe vasi. Škoda, kar bi z njiho-
vim nastopom bilo tekmovanje
kvalitetnejše in zanimivejše.
Dvakrat prvak Milan
Šimunič
v Ljubljani in Celju je bilo
republiško prvenstvo v atletiki
v pokritih prostorih. V Ljublja-
ni je v skoku v višino osvojil dru-
go mesto Celjan Čop, ki je pre-
skočil skromnih 195 cm, v Celju
§a sta presenetila s prvimi mesti
imunič v skokih v daljavo in
troskoku ter mlada Perčeva v te-
ku na 60 metrov. Izkazali so se
tudi mladi tekmovalci kot Miro
Kocuvan mL, Kidrič, Čalasanova
in Hrenova. Celjski atleti so
osvojili na republiškem prven-
stvu osem medalj ali po eno oz.
dve več od ljubljanske Olimpije
in mariborskega Tama.
JOŽE KUZMA
Bo denar za
dvajset zmag?
Končano je prvenstvo v
medrepubliški hokejski li-
gi, kjer so po lanskem iz-,
stopu iz prve zvezne lige
nastopili tudi predstavni-
ki HDK Cinkarna Celje.
Odigrali so dvajset te-
kem, dosegli prav toliko
zmag. Že to pove dovolj, da
je bila celjska ekipa pre-
močna za slabo konkuren-
co. V zadnjem kolu so do-
ma premagali INO iz Siska
7:2, tretjine 4:0, 2:0 in 1:0,
strelci pa so bili Strašek,
Perčič, Filipovič, M. in
B. Bemjak, Kukovičič in
Žlof Zd^ ostaja odprto
najbistvenejše vprašanje:
kako v naslednji sezoni?
Bo denar ali ga ne bo? Ali
se bo dobra pot celjskega
hokeja na ledu v jubilej-
nem - štiridesetem letu -
razbila? Kako bo z objek-
tom, ki je za sedanje potre-
be ne samo hokejistov, am-
pak tudi drsalcev in predv-
sem »sindikalnih« drsal-
cev, neustrezen? Vprašanj
je veliko in odgovorov še
ni.
V HDK Cinkarna solidno
delajo. Dokaz so pionirji, ki
bodo v soboto, 28. februar-
ja, ob 12. uri igrali doma z
Jesenicami. Ce zmagajo,
bodo tretji v Sloveniji. Ob
takšnih pogojih pa je vpra-
šanje ali nadaljevati z bitko
ali popustiti in igrati v sin-
dikalni hokejski ligi. Teht-
nica glede na zadnje gdloči-
tve vleče v to smer! Žalost-
no, vendar resnično!
M. SORŠAK - TV
Uspehi kegljačev
člani kegljaškega kluba Sa-
vinja Celje so v zadnjih ted-
nih v odlični formi, saj prak-
tično ne vedo, kaj je poraz.
Tokrat so doma premagali eki-
po Hidro 5242:5152, nastopili
pa so Gm^ner, Salobir, Urh,
Brglez, Nareks in Čagalj, ki je
bil z 907 keglji n<yboljši posa-
meznik. Celjani so po 9. kolih
na 3. mestu, v 10. kolu pa go-
stujejo pri zadnje uvrščenem
Fužinarju na Ravnah na Koro-
škem, kjer po zadnjih uspeš-
nih nastopih upravičeno priča-
kujejo novo zmago. Utrditi se
je treba v vrhu lestvice zaradi
kasnejše uvrstitve v novousta-
novljeno zvezno ligo, kjer bo
nastopilo dvanajst najboljših
jugoslovanskih kegljaških
ekip.
Kegljavke Savinje Celje so
gostovale v Kranju in visoko
z 2368:2543 premagale domači
Triglav. To je tudi rekord keg-
ljišča za ženske ekipe. Za Savi-
njo Celje so nastopile: Petak
389, Razlag 395, Gobec 448,
Lesjak 426, Pečovnik 432
kot ncOboljša Jožica Šeško 453,'
Zaostalo srečanje republiške
ženske lige je Savinja Celje
odigrala v torek, 24. februarja,J
z drugouvrščeno ekipo SCT
Ljubljana ob 17. uri na kegljiš.'
ču Golovca.
V	nadaljevanju II. republj.^
ške lige vzhod v kegljanju je'
Hmezad doma premagal No-'
vo mesto 5077:4820. Za Hme-'
zad so nastopili Sivka 871,
Trost 854, Šon 837, Kompan
817, Ramšak 816 in Lešnik 880,'
ki je bil v ekipi in na dvoboju
sploh najboljši. V 11. kolu bo
Hmezad gostoval v Celju, kjer
se bo srečal z Ingradom.
V	II. republiški ženski keg.
Ijaški ligi je Hmezad doma iz-
gubil s Slovenj gradcem
2214:2394, najboljša pa je bila
Cilenškova, ki je podrla 386
kegljev. V soboto, 28. februar-
ja, bodo kegljavke Hmezada
gostovale v 11. kolu v Celju,
l^er se bodo srečale z ekipo
LIK Savinja.
Aero in Velenje v borbi za obstanelc
v soboto se nadaljuje tekmovanje v II. zvezni rokometni ligi
Celjani, igralci Aera bodo svoje srečapje proti vodeči ekipi
Zameta odigredi že v petek ob 18. uri v športni dvorani Golovec.:
Samo srečanje je vehkega pomena, k^ti točka ali dve in potemi
še zmaga proti slabši Krivaji, bi omogočila lažje nadaljev^e v tej(
konkurenci. Vsak poraz doma pe je tudi korak k dnu lestvice.
Enako velja za rokometašice Velenja, ki so prav tako na dnu
lestvice in bodo v prvem kolu igrale v gosteh proti Borovu zl
precej pomlegeno ekipo. Skratka, dve mladi ekipi Aero in Vele-
nje sta pred najtežjo sezono. Obdržati se v hgi to prvenstvo,
pomeni za mlade igralce temelj za boljši jutri.
J. KUZMA
Nov atietsicl stadion?
Osrednja točka dnevnega reda občnega zbora atletskega
društva Velenje v Titovem Velergu je bila obnova stadi-
ona. Naprave so kljub pred leti obnovljenim stezam dotra-
jane, na določenih mestih se tudi pogrelo. Za državna in
mednarodna tekmovarya bi potrebovaU osem stez, imajo
pa jih šest. Pred novim vodstvom, na čelu je Danica
Kotnik, je izredno zahtevno delo, da poleg skrbi za nadalj-
njo množično in kvalitetno rast poskrbijo tudi za sredstva,
s katerimi bi sedai\ji stadion ob velenjskem jezeru sanirjih
.cdi pa poiskah lokacijo za nov stadion. Prihodrye leto bo
dv^set let, kar v T. Velenju organizirano skrbijo za atle-
tiko in ta jubilej bi radi proslavili z dosežki svojih atletov
in atleti^ ter na posodobljenih tekmovalnih napravah.
Velenjska atletika kljub neustreznim tekmovalnim
napravam v zadnjem obdobju dosega lepe rezultate, kar
pa ni pripisati samo tistemu, kcU- je zraslo na domačem
zeljniku, ampak tudi mnogim prišlekom.
Ncgboljšima atletoma Živku Romeu in Miranu Hudaur-
niku so za uspehe in nastope v državni reprezentanci
izročili zlati klubski znački.
T. VRABL
Smučarski dvoboj Kozje - Krško
Vsa leta nazaj imajo smučarji SK Kozje dobre športne
odnose z smučarji Krškega. Tako je bilo tudi te dni, ko so
izvedli na terenih na Zečah pri Kozjem smučarski dvoboj v
veleslalomu med smučarji Kozjega in Krškega. Zmagali so
smučarji Krškega z rezultatom 62:53. V posameznih kategori-
jah so bili najboljši:
Cicibanke: Tatjana Klakočer, Krško 21,18; cicibani: Aleš
Lupše 20,21, Gregor Planine, oba Kozje 20,31; mlajše pionirke:
Katarina Ulčnik, Krško 20,58, Lidija Lupše, Kozje 22,19; mlajši
pionirji: Franci Sinkovič, Kozje 19,43, Dejan P^tler, Krško
19,49; starejše pionirke: Edita Jankovič, Krško 20,57, Tina
Kolar, Kozja 23,03; starejši pionirji: Franci Preskar 19,42,
Bogdan Bevc, otaa Kozje 20,67; mladinke: Zvonka Gomilšek,
Krško 20,24, Polona Zakošek, Kozja 21,95; mladinci: Aleš Kuž-
nik. Krško 18,52, Branko Kladnik 18,92, Rajko Lupše, oba Kozje
20,29; članice: Branka Kužnik, Krško 21,91, Erika Herman,
Kozja 25,17; člani: Franci Štros, Kozje 17,93, Rafko Zupane,
Ko?je 18,51; starejši člani: Mirko Kužnik, Krško 18,62, Slavko
Turk, Kozje 21,77.
J. KUZMA
Uspeli nastop smučarjev Kozjega
Smučarji SK Kozje so se na terenih na Zečah pri Kozjem
pomerili v prijateljskem srečanju za prehodni pokal s smu-
čarji Skomarja. Tekmovanje v veleslalomu je bilo v desetih
.starostnih kategorijah. Zmagali so smučarji Kozjega z rezul-
'tatom 51:43. V posameznih kategorijah so bili najboljši:
Cicibanke: Tatjana Jug, Kozje 30,73, Petra, Kozje 33,36; cici-
bani: Lupše Aleš, Kozje 26,91, Gregor Planine, Kozje 28,54, Rok
Žvar, Skomarje 30,12; pionirke: Janja Kovše, Skomaije 25,62,
Renata Bab, Kozje 33,91; pionirji: Franci Preskar 24,44, Gorazd
Zakošek 25,50, Boštjan Ivane, vsi Kozje 52,54; mlajše mladinke:
Darinka Arličnik, Skomaije 25,16 Polona Zakošek 28,97, Tina
Kolar, obe Ko^e 35,84; mlajši mladinci: Boris Fliser, Skomarje
20,92, Franci Š^tros 22,20, Samo Zupane, oba Kozje 23,76; čla-
nice: Vesna Kuntarič Skomaije 31,79; člani: Mirko Kunst, Kozje
21,85, Zdravko Šarlah, Kozje 23,34, Dušan Hus, Skomarje 23,82;
starejše članice: Breda Grum, 43,01, Mojca Kovše, obe Sko-
maije 48,77; starejši člani: Janez Štrubelj 26,91, Zvonko Kovše.
oba Skomarje 27,12, Slavko Turk, Kozje 27,86.
J. KUZMA
februar 1987
novi tednik - stran 17
si SO za, denarja pa m
je, da v žalski občini
^enjajo največjo pozor-
^ množičnemu športu. Res
Je tudi, da si Iju^e želijo
J boljšega in kvalitetnejše-
" vrednega sobotnega ali
Celjskega ogleda.
pa se je v zadnjem času
jjlcnilo predvsem pri dveh
ijiogah, ki sta v zadnjih letih
^gli sorazmerno lepe uspe-
,za žalsko občino. Gre za ko-
^ištvo in nogomet. Obstoja
^reč bojazen, da bosta obe
iriogi propadli. Zanju ni do-
denaija. Doslej je sicer ne-
M nnajhnega kanilo iz blagaj-
,TKS oz. ZTKO, največ pa iz
!pov zasebnikov, ki so tudi
ivdušeni športniki. Seveda
, to ne more trajati v nedo-
jd, poleg tega pa niti ne za-
itavija prave perspektive,
poglejmo nekaj dejstev: no-
iinetaši Partizana Žalec na-
opajo v vzhodni republiški h-
ob članski ekipi pa je treba
jbeti še za tri druge. Franc
irlah, veliki entuziast, je že
;or£U obupal, ker ni denaija,
i razgovori z morebitnimi
lonzoiji pa so, vsaj za zdaj,
opadli. Odšel je odlični tre-
ir Živko Stakič in igralec
irkovič, prišel je trener Ivan
luman iz Celja. Če ne bo de-
uja, bodo izstopili iz tekmo-
jya in tako bo uničeno ne-
flletno načtno delo, ki je že
dilo sadove. Razočarani bo-
) igralci, vodstvo kluba in
(jbolj-nekaj sto gledalcev, ki
je ob nedeljskih popoldne-
h imelo kam dati. Športni
irk pa bo sameval. Ali res ni
ožno n^ti nekaj razumeva-
a, da bi se ta problem rešil,
j je to trenutno edina atrak-
ma športna panoga v sicer
lortno mrtvem Žalcu, če izv-
memo šah, streljanje in keg-
iiye, ki pa ne privlačijo po
ikal sto ljudi.
IPodobno je s konjeniškim
športom v Gotovljh. Pohgon
so jim preorali, konje selijo iz
hleva v hlev po dobri volji za-
sebnikov, temeljni kamen za
njihov novi hlev je položen,
vendar je ostalo samo pri tem.
Miro Novak, Ervin Cas in
ostali razmišljajo, da bodo ovi-
ra prodali, korxje tudi in dali
slovo konjeniškemu športu,
katerega prireditev si je vsako
leto ogledalo tudi do pet tisoč
ljudi in ko so govorniki v
uvodnih nagovorih s polnim
zanosom govorili o pomenu
koryeništva! Od besed in ob-
ljub pa se ne da dolgo živeti!
Adi Vidmajer: »Mishm, da
bi moral pokroviteljstvo nad
koryeniškim klubom Gotovlje
prevzeti Hmezad. Imamo od-
lične pogoje, vendar, ker je ta
šport specifičen, ga je treba ta-
ko tudi obravnavati. Škoda,
ker se glede tega ne moremo v
občini uskladiti. Izgub ne bi
bilo, ker se ta šport lahko sam
dodatno financira, samo imeti
mora močen štab ljudi.«
Miran Vogrinec, predsednik
Partizana Žalec: »Za nogomet-
no sekcijo immo 130 starih mi-
lijonov, potrebovali bi jih še
350 za golo tekmovanje in naj-
nujnejše storške. Če se to ne
bo uredilo, bomo iz lige izsto-
pili, stadion pa naj preorjejo in
posejejo pšenico.«
Ludvik Semprimožnik,
predsednik skupščine občine
Žalec: »Problemi so in treba bo
ponovno sesti skup^ s Hmeza-
dom ter se dogovoriti za sode-
lovanje in pomoč. Če smo tako
daleč pripeljali konjeništvo in
nogomet, bi bilo škoda, da bi
propadla. Žal pa ne pridemo
skupaj: obljube so, realizacije
ne.«
Dve uspešni športni panogi
v žalski občini sta na prelomni-
ci. Škoda bi bila, da bi se v
naslednjih dneh tehnica nagni-
la k propadu obeh.
TONE VRABL
Zmagoviti sestri
Ob lepem uspehu celjskih plavalcev Klima-Neptuna, ki so
osvojili več deset medaU, sta v soboto presenetili tudi sestri
Špela in Jerneja Pere.
Starejša Jerneja Pere (desno) je na republiškem atletskem
dvoranskem prvenstvu dosegla prvo mesto v teku na 60 metrov
in najboljši rezultat - 7,70 sekunde. Na poti je naslednica Mar-
jane Lubej. Mlajša Špela Pere (levo) pa je ostala še naprej zvesta
umetnostnem drsanju, kjer je lani še nastopala in zmagovala
Jerneja. V konkurenci nad^enih pionirk »A« je z odličnim
prostim programom osvojila naslov prvakinje Slovenije.
Čestitke uspešnima sestrama!
J. KUZMA, Foto: T. TAVČAR
20GA JE OKROGLA
II. ZKL ženske: Čeprav oslabljene,
vendar vseeno z glavnimi aduti, so košar-
kcirice Korsa Rogaške klub bojazni v
Ljubljani proti Iliriji že na začetku dobro
zaigrale (21:4), vodile ob polčasu 48:37 in
na koncu tudi zmagale 92:80. K pomemb-
nima točkama, ki sta Rogaško zadržali na
delitvi prvega mesta, sta največ pripomo-
gli Virantova 35 in Pešičeva 19.
SKL moški: Tudi Libela je uspešno
gostovala pri Iliriji. Po pametni in pre-
udarni igri Pipana 30, Urbanije 21 in Gol-
ca 13 so Celjani pokazali, da znajo zaigra-
ti, če le hočejo in predvsem, če jih motivi-
ra nasprotnik. Razlika 17 točk (95:78) n^-
bolje kaže premoč Libele v tem srečanju.
Veselje v celjskem taboru bi bilo še več-
je, če vodečemu Braniku ne bi uspelo
srečno zmagati v Domžalah.
V Rogaški Slatini so domači neprijetno
presenetili, saj so zaigrali pod pričakova-
nji in prepustili točki ekipi konjiškega
Cometa, ki si je tako lepo opomogla v
borbi za obstanek 65:73, Sarajlija 21 in
Šmid 19.
V soboto bo Libela (2) gostila zadnjega
Kraškega Zidaija iz Sežane. Zanimivo bo
v Slovenjskih Konicah, kjer domači (9)
bijejo boj z ljubljansko Ježico, ki ima
poraz več in v Mariboru, kamor potujejo
Slatinčani k Braniku (I), ki so ga v prvem
delu že premagali.
SKL ženske: Košarkarice Metke so zai-
grale bledo, brez idej, s slabim metom,
gostjam iz Žirov pa je uspevalo vse. Da
razlika 61:96 ni bila premajhna sta že od
začetka skrbela še sodnika.
Konjičanke so v Mariboru vodile ob
polčasu že 34:18, a so pozneje tako moč-
no popustile, da so domačinke celo zma-
gala 63:58. Comet in Metka (8 in 9) igrata
trenutno tako brezkrvno, da od njiju ni
pričakovati izboljšanja stanja na lestvici.
2. SKL moški I: Kovinar je na Ravnah
premagal ekipo Koroške 83:79 kljub te-
mu, da razen Benčana 23, ostali igralci
prve peterke niso nastopili. V zadnjem
kolu rednega dela bo kovinar, ki si je
zagotovil vse možne točke (8) za play off,
gostil ekipo Slovenj Gradca.
II: Dramatično je bilo v Šentjuiju, kjer
so domači po vehkem naporu premagali
Polzelo 121:110. Še tri minute pred kon-
cem so gostje zaost^ali le za točko, ven-
dar so v zadnji minuti zaradi mnogih
osebnih napak (34) ostali le s tremi igralci
na parketu, kar so domači izkoristih in si
zagotovili zmago. Tekma je minila v zna-
menju dveh strelcev, pri domačih je to
bil Polutnik 42 (3 x 2), pri Polzeh pa
Turnšek 45 (2).
V Laškem, v drugem derbiju kola, so
košarkaiji Zlatoroga porazili šoštanjsko
Elektro 96:90.
Vodita ekipi Polzele in Šentjuija, poraz
več pa imajo Zlatorog, Elektra in Zagor-
je. V zadnjem kolu se nobena teh ekip ne
bo srečala med seboj in če se bo vse
izteklo po pričakovanjih, bo tretje mesto,
ki še vodi v borbo za prvaka, osvojil Zla-
torog.	DEAN ŠUSTER
Novi uspelii
ceijsicili
piavaicev
v bazenu Golovca je bilo re-
publiško prvenstvo starejših
pionirjev, mladincev in čla-
nov, kjer so znova dosegli lep
uspeh celjski plavalci, pred-
stavniki PK Klima Neptun.
Rezultati st. pioniiji ekipno
5. Klima Neptun, 12. Velenje
(štirinajst ekip), st. pionirke, 4.
Velenje, 6.Klima Neptun, sku-
paj 1. Triglav, 5. Klima Nep-
tun. 6. Velenje, uvrščenih štiri-
najst ekip. Mladinci ekipno I.
Klima Neptun, Velenjčani so
med štirinajstimi ekipami
ostali brez točk, mladinke 1.
Khma Neptun, 11. Velenjčan-
ke brez točk, skupaj 1- KUma
Neptun, II. Velenje. Člani 3.
Klima Neptun, članice 1. Kli-
ma Neptun, skupaj 1. Ljublja-
na, ki je za 38 točk prehitela
Klima Neptun na drugem me-
stu. Uvrščenih je bilo petnajst
ekip.
Za Klima Neptun so zmagali
v posameznih kategorijah Gre-
gor Jurak, Dejan Tešovič, Aleš
Zupane, Tanja Drezgič, Jure
Vračun, Tanja Fermentin, Moj-
ca Anderle, Nataša Lavrič, Sa-
ša Lavrič in nek^ štafet, med
Velenjčani pa sta zmagala Mi-
jočeva in kar petkrat Redna-
kova.
TV
Dve prvi mesti
umetnostnih
drsaicev
Delavci umetnostno drsalne
sekcije pri HDK Cinkarna Ce-
lje so vzorno pripravili republi-
ško prvenstvo v umetnostnem
drsanju, kjer je nastopilo 55 dr-
salcev iz petih klubov. Celjani
so osvojili četrto mesto, med
posamezniki pa sta zmagala
Pangerl in Perčeva.
ies\ članov ansambla Savinjskih 7
Po razpfdu ansambla Ter-
av sta Štefan Frece in Anka
ribovšek sklenila ustanovi-
nov ansambel. Zato sta
kala glasbenike po raznih
iselicah, plesih in drugih
asbenih prireditvah. Ker
ed že uveljavljenimi glasbe-
ki nista našla takih, ki bi
itrezali njunim potrebam,
1 sklenila pričeti z mladimi,
neuveljavljenimi glasbe-
ki.
Tako sta k sodelovanju po-
ibila Sandija Škofieka, Mira
linca in Vinka Freceta. Po-
agal pa je tudi kitarist Her-
n Jakončič. Prvi nastop an-
mbla, ki se je poimenoval
ivinjskih 7, je bil kar na ptuj-
festivalu narodnozabav-
n rnelodij, kjer jim je s svoji-
' glasovi priskočil na pomoč
New Swing Quartet. Ta na-
op jim je prinesel prvo priz-
inje Zlati Orfej, ki so ga po-
fn dobili še dvakrat. Istega
ta, to je 1980, so nastopili tudi
' libojski reviji narodnoza-
'vnih ansamblov, kjer je z
njimi kot gost zapel tudi Franc
Koren, ki se jim je potem tudi
pridružil.
Vodja ansambla Štefan Fre-
ce pravi, da jim je prav Franc
Koren s svojim naravnim pev-
skim talentom pokazal kakšna
mora biti narodnozabavna
glasba. Po njegovi smrti so mu
v spomin napisali tudi skladbo
Pevcu v spomin, za katero so
na ptujskem festivalu tudi pre-
jeli prvo nagrado občinstva.
V letih od 1982 do 1985 je
ansambel Savinjskih 7 več na-
stopal v tujini kot doma. Go-
stovali so v Avstriji, Italiji,
Nemčiji, Švici in Belgiji. Lani
pa so v kulturni izmenjavi na-
stopili tudi v sovjetski Beloru-
ski republiki in Italiji.
Ansambel Savinjskih 7 je
dosedaj izdal doma dve veliki
in eno malo ploščo, v tujini pa
dve veliki plošči. Glasbo za nji-
hove skladbe pišeta Štefan
Frece in Boris Kovačič, tekste
pa Ivan Šivec in Maijan Stare.
Ansambel razen narodnoza-
bavnih skladb o potrebi igra
tudi zabavno glasbo, še pose-
bej pa jim je všeč glasba Glen-
na Milleija, ki jo tudi dobro
izvajajo- Pri tem ni odveč po-
vedati, da trije glasbeniki po-
učujejo tudi v glasbenih šolah.
Vsak ansambel pri nas je
lahko ponosen na sodelovanje
z Avseniki. Kar štirje njihovi
člani pa so ali so bili tudi člani
tega priznanega ansambla (Ko-
ren, Jakončič, Balažič). Pevka
Anka Hribovšek, ki je že pred
leti nastopila na turneji z Avse-
niki, bo tudi letos kar na treh
turnejah zamenjala Jožico Ka-
lišnik, kar je seveda veliko
priznanje tako za pevko samo
kot tudi za ansambel Savinj-
skih 7.	F. P.
V ansamblu Savinjskih 7 igrajo: Sandi Škoflek - trobenta,
Rudi Toplak - klarinet, Vinko Frece - bas, bariton, Anka
' Hribovšek - pevka, Štefan Frece - harmonika, pevec in Srečko
Laubič - kitara.
Končno je izšla kaseta
Majde Petan z naslovom
I Življenje s tabo je kot pe-
sem, na ploščo pa bo tre-
ba še malo počakati • Na-
^odnozabavni ansambel
Yinoteka iz Štor bo te dni
drugič gostoval v Ber-
linu kot gost KD Sloveni-
ja • Mariborski ansambel
Čudežna polja pa je prejš-
fiji teden napravil v stu-
diu Metro deset novih
skladb za svojo novo veli-
jo ploščo • Organizatorji
^aškerade v žalskem
Hmezadu so se tako zbali
konkurence ansamblu
Slak, da so teden dni prej
odpovedali gostoljublje
SK Gozdnik, ki naj bi or-
ganiziral podobno prire-
ditev, na kateri bi igral
ansambel Savinjskih 7 •
Duo Sfmkter je dodobra
vzburil slovenske »alter-
nativne« duhove s kaseto
»Under the Liguid
Light«. Vsi, ki jim je izraz
alternativen sinonim za
neposlušljivost, so obu-
pani • Citrar Karli Gra-
dišnik je, kot gost Gospo-
darske zbornice Sloveni-
je, igral tudi na turistič-
nem sejmu v Munchnu,
prihodnji mesec pa bo na-
stopil v Ver oni (Italija) •
18. stran - novi tednik
26. februar 1987
Epafrodit je vstal, Numida je stopil h kohntskemu
stebru ob vhodu.
Star suženj je zasopel planil v sobo in zdrsnil po
kolenih pred Epafrodita.
»Izdajalec! Premogočni, izdajalec!«
Epafrodit je rahlo pobledel. Toda vpričo sužnjev je
zatajil nemir in vprašal:
»Izdajalec? Kdo je? Kje si ga videl?«
»Po morju je prišel s šajko, pa smo ga zgrabili.«
»Ali vam je utekel?«	^
»Ni, premogočni! Zvezan je in usta mu tišče, da ne
kriči.«
»Numida, ponj! Sem ga privedi!«
Sužnja sta hitro odšla, Epafrodit je hodil po mozaiku
in bobnal s prsti po čelu. »Če je izvohala moj namen,
potem je resnica, da občuje s satanom, kakor trdi ljud-
stvo. «
Samo ta misel mu je vstala v trenutku, ko je čutil,
kako sega Teodorina roka zopet po njegovem osnutku,
kako pokajo niti, kako se ovija mreža, nastavljena
despojni, krog njegovega vratu.
Nestrpno je čakal, kdo bi bil izdajalec.
Preteklo je komaj nekaj minut, ko vstopi Numida in z
njim vred - zakrinkan - evnuh Spiridion. Plašč je bil
raztrgan in na ustnicah so bile kaplje krvi.
Snel je raztlačeno krinko, katero so mu hoteli strgati
sužnji.
Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Numidi, ki je
odhajal.
»Mogočni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda
tvoji ljudje so razbojniki. Do krvi so me, poglej!«
Evnuh je pritisnil prste na krvavečo ustnico in poka-
zal madež Epafroditu.
»Zmota, grda zmota! Epafrodit plača vsako kapljico
krvi z zlatom. Zakaj si prišel po morju?«
»Prejasni, naj pravičnejši, zmršeni so tvoji lasje! Kako
hudobni so, ki te tožijo!«
Grk je dobro razumel, da je Spiridion s tem razodel,
zakaj ni prišel pri vratih do njega.
»Custodia libera, prejasni, zakaj so ljudje tako zlobni.
»Torej si nisi upal po Osrednji cesti?«
Morda je svobodna pot, morda ni, kdo ve. Iz kamna ti
zraste senca in te prime z dolgo roko za vrat. Nič se ne
vš. Zato sem šel po morju in tvegal življenje zate, samo
zate, gospod. Govori, zakaj me kliče tvoja dobrotljivost
na cesto, po kateri hodita ječa in smrt«
»Sedi, Spiridion!«
Evnuh ga je pogledal z veliko nejevero v očeh.
»Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je pravičen. Zgodila
se ti je krivica, poravnam jo.«
Evnuh je boječe sedel in se stresel vselej, kadar seje
ob plapolajoči luči zganila senca vitkih stebrov.
»Prejasnost, govori, hitro povej; zakaj ne vem, me H
učaka zora še živega.«
Evnuh seje začel še bolj tresti in plašiti. Če je začutil
zunaj šum, seje dvignil, prihulil in iskal kotička, kamor
bi skočil in se skril.
Epafrodit pa je mirno sedel. Njegove drobne oči so
počivale na Spiridionu in mu govorile: »Le igraj, le igraj,
lakomnik! Tudi to igro ti plačam.«
»Ne boj se, zadosti je prelesti v tvoji glavi! Če bi ti vrat
tičal že v zanki, izmakneš glavo, poznam te.«
»Že tiči, gospod, in zanka se zadrguje. Pomisli: custo-
dia libera! Jaz pa pri tebi opolnoči! Govori, prosim te,
sicer zbežim!«
»Dobro. Poslušaj. Storil si mi nekajkrat majhno
uslugo in se nisi kesal«
»Nisem se, gospod!«
»Storil mi boš še eno in veselil se boš življenja do
smrti. Hočeš?«
»Hočem, če ne bo že jutri konec mojega življenja.«
»Ne bo ga!«
Grk se je nagnil k evnuhu in uprl bodeče oči v njegovo
potuhnjeno lice.
»Spiridion, pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil
življenje, ker si mi naznanil, daje Iztok v ječi.«
Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda sršečega pogleda
seje ustrašil in poslušal z razprtimi ustnicami.
»Iztok je meni življenje. On me je nekoč otel roparske
roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj
otmem jaz. Zato mi pokažeš jutri ob pričetku prve straže
pot do Iztokove ječe.«
Evnuh je odskočil, kakor bi ga z bodalom sunil; spačil
je obraz, se zgrabil za glavo in zaječal:
Ne morem, ne morem! Milost, gospod! Ne ubijaj me!«
Sključil se je prav do tal, zrl izpod čela na Grka in
otresal z rokami.
»Ne moreš?« je izpregovoril Epafrodit resno.
»Ne morem! Izdahnem, tisti trenutek izgubim dušo.
O, milost, ne pogubljaj me!«
Grk ga je gledal resno, molče.
Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, postavil suhi
kazalec kvišku in izgovoril z odločnostjo, kiji ni odpora:
»Spiridion, Epafrodit ti veleva, moraš, če ne, je po
tebi!«
Skopljenec je vztrepetal in se sesedel na tlak.
»Odgovori! Zvezde hite - jutri opolnoči me počakaš
ob morju na carskem vrtu in me povedeš do Iztoka.«
Krog in krog je obrnil lakotnik glavo na dolgem vratu
in premotril ves peristil.
, »K^ mi plačaš, gospod?« Tiho, komaj razumljivo je
vprašal Spiridion.
»Tisoč zlatih bizantincev.«
Evnuhu so se posvetile oči.
»Tisoč - tisoč,« je jecljal. Njegova duša je občutila vso
slast tolikega bogastva. Prste je skrčil in jih pritisnil k
srcu, kakor bi držal zlato v roki.
»Odgovori
»Počakam te pokažem pot - in nato umrem, gospod,
vem, da umrem.«
»Prisezi na Krista!«
»Prisegam na Krista; jutri opolnoči na carskem vrtu.«
Epafrodit je hitro odšel v spalnico. Evnuh je gledal za
njim in štel s prsti: »Tisoč zlatih bizantincev, tisoč,
tisoč...«
Trgovec seje vrnil in mu izročil težko mošnjo; evnu-
hovi prsti so seje krčevito oprijeli.
»Na, to je za nocoj, mala nagrada! Plačilo dobiš jutri!«
»Toda straža je na vrtu, straža pri vratih. Mene izpusti,
tebe ne, gospod!«
»Ni tvoja skrb! Čakaj me - dohodi ključe do hodnika,
drugo izvedem sam. Pojdi in pomni prisege. Sicer -«
Epafrodit je prehodil nekajkrat peristil. V obrazu se
mu je žarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato
mu je vkovalo dušo. Privede ga do Iztoka - padle bodo
kocke opolnoči in despojna zaigra!
.c februar 1987
novi tednik - stran 19
20. stran - novi tednik
26. februar 1987
26. februar 1987
novi tednik - stran 21
22. stran - novi tednik
26. februar 19
26. februar 1987
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
26. februar 1987
Končno še drugi studio
Pomembna prlUobltev Ratila CeUe
Letošnji 20. februar je bil
pomemben dan za Radio
Celje, ki bo letos star 33 let.
Od prejšnjega petka imamo
namreč prvič dva studia.
Doslej smo v enem samem
prostoru snemali in predva-
jali vse oddaje in prispevke.
Studijske aparature so bile
obremenjene tudi po 12 in
več ur na dan. Potem, ko
smo v zadnjih dveh letih po-
sodobili Studio 1, stara me-
šalna miza, gramofoni, mag-
netofoni in druga oprema ni-
so obležah kje v kotu. Dotra-
jane dele smo zamenjali in
tako obnovljene aparature
postavili v »rezervni« Studio
2. V njem bomo lahko odslej
pripravljali oddaje in druge
prispevke tudi v času, ko na-
ša radijska postaja oddaja.
To pomeni, da bomo lahko
še aktualnejši pri objavljanju
posameznih informacij.
Pri nakupu nove opreme
in obnovi stare, so nam tudi
tokrat priskočile na pomoč
številne delovne organizaci-
je s celjskega območja. S
tem so dokazale, da se zave-
dajo pomena javnega obveš-
čanja in da jim ni vseeno, v
kakšnem gmotnem polož^u
sta Novi tednik in Radio
Celje.
Nenormalno naraščanje
cen papirja in drugih stro-
škov ter upadanje deleža
ustanoviteljev v skupnem
prihodku nam namreč že vr-
sto let onemogočata kakr-
šnokoli vlaganje v tehnično
posodabljanje. Če ne bi bilo
razumevanja združenega de-
la, bi moral Radio Celje že
zdavnaj umolkniti.
Na sliki: radijski tehniki
Janez Klanšek, Bojan Pišek
in Mitja Tatarevič ter sode-
lavca iz Ljubljane Janez Maj-
cen in Viktor Žnidaršič še
zadnjič preveijajo, ali so vse
žice pravilno zvezane.
Foto: EDI MASNEC
Obadji
piki
Nekaj je narobe. To-
pru je spodrsnilo ob
odjugi.
Naši direktorji bi
lahko velikokrat
vzkliknili EUREKA.
Toda to ne bi pomeni-
lo idejo ampak iz-
gubo.
Preveč smo učeni in
zato zadovoljni s pozi-
tivnimi ničlami. Po
kmečki logiki pa je
vsaka ničla nič.
Če bi začeli nagraje-
vati po delu, si jih ve-
liko niti ne bi »penzi-
je« zaslužilo.
Vedno težje govori-
mo o zasluženem po-
koju. Bolj nam gre iz
ust »izpolnjen pogoj
za upokojitev«.
OBAD
Velikan med
orodji
Orodje, ki ga ponavadi izde-
lujejo samo v velikih tovarni-
ških orodjarnah, je tokrat na-
stalo v delavnici mojstra Jože-
ta Pevca v Grižah. Da to ni na-
vadno orodje, nam povedo že
podatki o teži, ki je kar dve
toni in pol ter da bo vpeto v
stiskalnico, ki ima štiristo ton
stisne moči. Namenjeno je za
stiskanje šamotne obložne
opeke, ki se uporablja za obla-
ganje talilnih peči. Po trime-
sečnem trdem, zahtevnem in
preciznem delu mojstra in nje-
govih fantov, bo orodje v teh
dneh prevzel naročnik - Grad-
beno montažno podjetje
»KIP« Ljubljana, ki ga bo vpe-
ljalo v svoj proizvodnji pro-
gram. To je spet enkrat dokaz,
da ni preprek za znanje in spo-
sobnost, ki jo je dokazal moj-
ster Jože v svoji orodjarni.
L. KORBER
NOVINARJEV VSAKDAN
S košem po harmoniko
Oni dan je bil v Matkah pri Preboldu velik praznik. Zbrali
so se harmonikarji iz okoliških zaselkov in slišala se je
marsikatera že pozabljena domača pesem. Ivan Deželak sije
za to priložnost tudi kupil novo harmoniko, a kaj, ko je
zaradi slabega vremena ni mogel spraviti domov v Matke.
Pustil jo je pri znancu v »doUni« in na dan prireditve se je s
kolesom in košem odpravil po njo. Za vadbo mu je take
ostalo zelo malo časa.
Foto: EDI MASNEC
Svetla In temna stran
Politiki nam že lep čas očitajo, da vidimo vse črno,
čeprav tudi svetlih primerov ne manjka.
Sel sem vase in se odločil, da poiščem delovno orga-
nizacijo - svetel primer iz naše občine. Direktorju
obrazložim, zakaj sem si izbral njihovo delovno organi-
zacijo, pa le nejeverno zmajuje z glavo. »Le zakaj prav
našo, saj nimamo rdečih številk, celo izvoza nismo
opustili,« polglasno mrmra, bolj zase kot zame.
Dodam, da so svetel primer tudi zaradi visokih oseb-
nih dohodkov delavcev, kar je še posebno svetel pri-
mer v občini, če ne celo na območju.
Pa sem mahnil mimo kot le kaj. »A tako, saj sem
vedel, da je nekaj zadaj. O tem bi se radi razpisali, da
nam bodo potem vsi zavidali in ne bomo imeh več
nobenega miru. Nič ne bo iz tega.«
Odšel sem brez svetlega primera. Edino svetla je bila
stran v moji beležki. Bela, nepopisana. Pa tako svetel
namen sem imel.	MITJA UMNIK
4. nadaljevanje
Vsaka ped zemlje je prepojena s krvjo
partizanov. Povsod po Bosni najdeš grobo-
ve njenih najboljših sinov, borcev za njeno
svobodo. Svoboda je posijala vsem naro-
dom Jugoslavije, torej tudi v Bosni. Prine-
sla je Bosni prvo mladinsko j)rogo Brčko-
-Banoviči, gradimo progo Samac- Sara-
jevo.
Pri tem razmišljanju nas je skupina čitala
vrh hriba knjigo: »Povest o velikem načr-
tu.« Pozno je bilo, ko smo se vračali po
hribu navzdol. Utrujeni smo bili. Podali
smo se h počitku.
Nosilec prehodne zastavice je bila ta dan
3. četa.
7. april. Lep dan je. Izza gora svetli sonce.
Hitimo s samokolnicami sem in tja. Pričeh
smo z nasipom. Krepke roke vihtijo krampe
na useku, sklonjene brigadirke sipljejo zem-
ljo v samokolnice. Dobra volja vlada pov-
sod, posamezniki tekmujejo, isto se razvija
tekmovanje med četami. Bije se boj za čet-
no prehodno zastavico.
Kakor pri samokolnicah tekmujejo tudi
pri čiščenju terena. Povsod se dela z ela-
nom, z voljo, po dolini pa se razlega ves čas
dela smeh in petje brigadiijev in brigadirk.
Danes imamo lep suh teren, samo par tan-
tov dela v jarku v vodi. Pa s^ im^o škornje.
»Silva ne hiti preveč, glej da se ne preže-
neš pri delu«, svari Jožek brigadirko, katera
na vso moč vozi in polni samokolnice. Tam
ob robu nasipa pa se čisto sam naslanja na
lopato lik zabušanta. Ob močnem vzkliku:
»Dol z zabušanti« se strese. Ko pa začuje
»Dol z njimi« vrže počasi, premišljeno lopa-
to čez progo. Četvorka v sredi pri zastavah
pojoč nadaljuje svoje delo, vedno vzpodbu-
jajoč ostale k vztrajnosti.
Konec dela. Brigadirji so na umivanju.
Ravno sem prišla sem od reke Bosne od
umivanja. S porcijo v rokah pričakujem
zbora. Zanima me pogovor tovarišev. Sto-
pim bliže. Tako spoznam, da diskutirajo in
se prepirajo katera četa si je ta dan priborila
zastavo. Ta trdi prva je bila najboljša, oni se
pa seveda, potegujejo za tretjo četo. Konec
je pa seveda da zakliče dežurni zbor brigade
k spuščanju zastave.
8. april. Grmičevje in jablane cvetijo. V
toplem bosanskem vetriču se maje vsaka
bilka, vsaka vejica. Vlaki hitijo in vozijo
mimo nas.
Kakor velika kača se vlečejo za lokomoti-
vo črni vozovi. Spomnila sem se znane paro-
le »Tu se ne gradi proga sama, temveč se
gradimo tudi mi.« Res, potrebno je, da se
gradimo, da si naberemo najpotrebnejšega
znanja. Z včerajšnjim dnem so se pričela
redna predavanja. Gledati moramo sedaj na
to, da bomo pazljivo sledili predavanjem, pa
najsi bo političnim ali drugim poučnim.
Prvič so bili pohvaljeni brigadiiji in briga-
dirke kateri so se izkazali z vztrajnim in
požrtvovalnim delom. Odšla sta danes dva
tovariša v republikansko brigado katera bo
odšla na gradnjo proge v Albanijo.
9.	april. Na polju, na lepi prostrani livadi
sedijo brigadirji in brigadirke. Plave zvezke
in svinčnike imajo s seboj. Kaj neki pišejo,
se bodo morda kaj učili? Moment! Moji ra-
dovedneži. Kakor je že pred dnevi poveda-
no so prispeh absolventi učiteljišč, mladi
učitelji in učiteljice. Njih glavni namen in
naloga je, da učijo analfabete. Istih ni v naši
brigadi, zato smo se odločili in obvezali, da
se bomo učili srbo-hrvaščino. Tako vidimo
ta čas brigado pri učni uri srbo-hrvaščine.
Zavedamo se vsi važnosti, da se učimo brat-
skih jezikov, vemo da z učenjem jezika na-
ših bratov Srbov, krepimo bratstvo in edin-
stvo naših narodov.
Tekmovanje med desetinami, tekmova-
nje čet, lep, ne prevroč dan. Delo gre hitro
izpod rok. Z veseljem smo gledali na vse
čete, katere so tekmovale med seboj. Skoraj
bi se bili vsi po vrsti prevrnili na glavo, si
pobili nosove, s takšno brzino je šla motori-
zirana vojska samokolnic ena za drugo.
10.	april. Dežuje. Ne moremo na delo.
Zadržujemo se v barakah, 70 prostovoljcev,
mladincev je odšlo na delo. Izmetavali so
pesek iz vagončkov.
Ob 13. uri je bilo kosilo. Komandirji po-
strojijo svoje čete. S porcijami in žlicami v
rokah pojdejo brigadirji in brigadirke v
zbor. Za kosilo se vsak potrudi, ter so po
navadi takrat vsi zdravi in v zboru. V koloni
stopamo proti kazanu. S pesmijo čakamo,
da pridemo na vrsto. Par tovarišev in tovari-
šic nima nikoli svoje porcije. Na polici vza-
me, kar pač vidi tam, nato sledi prerekanje,
seveda, kdo pa ima tujo porcijo, se ne prika-
že pred gospodarjem iste, a posodica je po
obedu na svojem mestu.
11.	april. Kljub temu, da je bolj slabo
vreme, se dela. Še tekmovali smo med se
boj. Živahno je povsod. Brigadirka Marica
tekmuje z Žanijem, desetine tekmujejo med
seboj. Popoldan je bila zopet brigadna kon-
ferenca. Zadah smo si nove obveze in sicer v
10 dneh moramo izmetati 3000 kubikoV
zemlje. Napovedali smo tekmovanje banij-
ski brigadi.
Ob osmi uri je večerja, sedaj pa na spa*
vanje.
12.	april. Že zopet dež. Vstajanje je šele ob
6. uri. V dežju se ne bo delalo, se glasi pove-
lje tov. komandanta. Ob 8. uri so odšh pro-
stovoljci na delo na odmetavanje šodra. 2
najboljšim razpoloženjem, z dobro voljo, s
pesmijo na ustih, so odšli. Lopate so zapela
in iz vozičkov se je usul pesek. Povsod
vzpodbujanje k delu, povsod razigrana volj^
mladincev. Dež prši, ah to brigadirje praV
nič ne moti. Neumorno meče naš Ivek pC'
sek na tla. Krepke postave, neuklonljiva vo-
lja in narava vedno vztrajno in požrtvovalno
dela.