• C E L J F> 22. AVGUSTA 1958 I L. IX. STEV. 33 C CENA 15 DIN g TITO MED NAMI Velika množica Celjanov Je pozdravila visokega gosta — Po sprejemu v Velenju Je v torek predsednik Tito obiskal nekatere kraje na Koroškem in Maribor — V sredo dopoldne si Je ogledal še tovarno avtomobilov in tovarno aluminija v Kidričevem — Popoldne pa je svojega predsednika sprejelo Celje, ovito v zastave in z ogromno množico ljudi — Po- vsod so ga prisrčno pozdravljali in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja — V spremstvu predsednika Republike so bili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka, predsednik Ljudje skupščine LRS Miha Marinko, član Izvršnega sveta LRS Tone Bole in drugi — Po dve- urnem prisrčnem bivanju v Celju Je predsednik nadaljeval pot proti LJubljani — Spoto- ma se je poklonil še pred spomenikom padlih borcev na Šlandrovem trgu V Šaleški dolini so zaplapolale zastave z bliskovito naglico se je v ponede- ljek popoldne po šaleški dolini raznesla vest, da bo cvetoče naselje rudarskega središča Velenje prvikrat obiskal pred- sednik republike Josip Broz Tito. Dol- goletna želja, da bi lahko v svoji sredi- ni pozdravili ljubljenega tovariša Tita, se je prebivalcem Šaleške doline izpol- nila v torek dopoldne. Posebno pa so se maršalovega obiska radovali priza- devni velenjski rudarji, ki so komaj čakali, da pokažejo vrhovnemu vodji naših narodov proizvodne uspehe, ki so jih dosegli v zadnjih nekaj letih. Pa ne samo to — prebivalci Velenja in Šo- štanja so bili ponosni tudi na to, da bo- do svojemu maršalu lahko pokazali še druge sadove svojega požrtvovalnega udarniškega dela: cvetoče naselje, mo- deren stadion. Velenjsko jezero in še kaj. Z največjo pozornostjo in seveda, tu- di z naglico, so se prebivalci Velenja in Šoštanja pripravili za visoki obisk. Kar čez noč je naselje spremenilo svo- je lice. Skoraj z vseh hiš vzdolž velenj- ske ceste so zaplapolale državne zasta- ve, ki so slednjega prebivalca bližnje in dalnje okolice opozarjale, da se lepo mestece pripravlja na pomemben in svečan dogodek. Na cesti, ki vodi do rudarskega na- selja, so se v torek dopoldne že zgodaj pred napovedano uro obiska zbrale več tisočglave množice prebivalstva. Vse, mlado in staro je ta dopoldan hotelo pozdraviti maršala Tita — in verjetno so domovi Velenja in Šoštanja ostali v teh urah prazni, saj si na cestah srečal celo betežne starčke in matere z do- jenčki v naročju. Pred vhod(Hn v novi jašek so bili postavljeni slavoloki. Gost špalir uni- formiranih rudarjev je kot temna stra- ža seval na svetoče obraze šolske mla- dine, ki se je postavila pred njihove vrste. S šopki rož v naročju so nestrpni otroci komaj komaj čakali, da zasujejo dragega maršala s cvetjem. Počasi, pre- počasi "1 ♦"kip minute tudi drugim, čakajf V ospredju na zbirnem prostoru so maršala Tita pričakovali zastopniki oblasti, JLA, množičnih organizacij in delovnih kolektivov — med njimi smo opazili člana IS tovariša Franca Les- koška—Luko, sekretarja okrajnega ko- miteja ZKS, tov. Franca Simoniča, oredsednika okrajnega ljudskega odbo- Pred spomenikom na Šlandrovem trgu so predsednika Tita pozdravili tudi pionirji in mu izročili šopek cvetja ra Celje, tov. Rika Jermana, zastopni- ke šoštanjske komune, vodilne usluž- bence industrijskih in gospodarskih podjetij in druge. Kmalu po deseti uri so pripeljale ko- lone avtomobilov. V enem izmed njih je ljudstvo takoj spoznalo maršala Ti- ta, ki se je pripeljal v spremstvu pred- sednika LRS, tov. Mihe Marinka in tov. Toneta Boleta, člana republiškega Izvršnega sveta. Na tisoče ljudi je vzkliknilo Titu dobrodošlico. Velenjska »Svoboda« je zaigrala državno himno, za njo pa še dolgo ni prenehalo nav- dušeno vzklikanje »Tito—partija, Tit« —Tito«. Najprej je Tita iskreno pozdravil član IS, tov. Leskošek in mu predsta- vil predstavnike političnih in gospodar- skih organizacij celjskega okraja in šoštanjske občine ter vodilno osebje velenjskega rudnika in šmtanjske ter- moelektrarne. V imenu velenjskih ru- darjev je Titu izrekel dobrodošlico ru- dar Tone Močilnik, ki je v svojem po- zdravu dejal, da bo obisk maršala Tita velenjske rudarje vzpodbudil k še us- pešnejšemu delu pri izpolnjevanju planskih nalog. Tita so nato pozdravili Se pionirčki in cicibani, ki so po svoji mali zastopnici s škakazuje veliki vzornik. Ves nasmejan in očividno vzhičen nad tako iskrenim 8prejema le izvrši obračun. Vzrok temu je pred- vsem pomanjkanje sposobnih kadrov po zadrugah. Da bi takšno stanje odpravili, bodo v vseh občinah celjskega okraja sejme odpravili in organizirali zadružne do- gone. Seveda se bodo morali o tem ,po- govaniiti .tudi s sosednjimi okraji, da bodo uvedli isti režim, sicer bodo živi- norejci v obrobnih predelih okraja gna- li živino na sejme tja. Ce bo vpeljan takšen red in če ibodo tržne inšpekcije bdele pri odkupu živine, ki ibo šel iz- ključno preko zadrug, ne bo več pri- merov, kot so bili v Podčetrtku in na Planini, da so plačevali mesarji živino po 150 in celo 170 din, medtem ko je dogovorjena cena nižja. Okrajna zadružna zveza, poslovne zveze in t^ne inšpekcije bodo morale urediti pri kmetij sikih zadrugah tehni- ko odkupa živine tako, da bo odkup v redu potekal ter da bo živinorejec do- bil svoje blago hitro in v redu izplača- no skladno s predpisi. Kmetovalci pa bodo morali razumeti, da je živina po obstoječi uredbi v redu plačana. Na posvetu so sklenili, da bodo mo- rale tržne inšpekcije dosledno nadzo- rovati izvajanje uredbe glede odkupa živine, še posebej pa uredbe o prepo- vedi klanja teleit. Se preden je ta ured- ba stopila v veljavo, so marsikje nam- reč govorili, da ne odgovarja za prilike pri nas, ker ni pogojev za pitanje mla- de živine ter da bo zaradi tega veliko črnih zakolov. Tako mnenje je seveda zgrešeno, saj bo šele praksa pokazala morebiitne pomanjkljivosti. Občinski ljudski odbori bodo mora^ spremljati, kako se izrečene kazni izvajajo. To velja predvsem glede prekrškov pri od- kupu živine. Ne sme se več dogajati, da bi kazen posameznika prevalili na ipod- jetje, kar gre pravzaprav v škodo po- trošnika. Kazen mora občutiti oseba, ki je prekršek napravila, v hujših prime- rih ipa bi bilo prav, da se .takim ljudem prepove začasno opravljanje poklica. Odkup živine je naj^bolje organiziran v Zg. Savinjski dolini, pr^vsem pa v mozirski občini, kjer mesarja do kme- tov sploh ne pridejo. Glavno delo opravljajo kmetijske zadruge, ki vodijo seznam živine po kvaliteti. Ko je živi- ne za prodajo dovolj, zadruge javijo po- slovni zveizi, nakar organizirajo dogone. V razpravi je sekretar Okrajnega od- bora SZDL tov. Stane Sotler med dru- gim poudaril, da morajo v vseh obči- nah dosledno izvajarti uredbe, kršitelje pa strogo kaznovati. Take ljudi, pre- kupčevalce, ki gledajo le na svoj žep, kvečjemu še na kmetovalca, za jKjtroš- nika pa jim ni mar, je treba javiti tudi občinskim političnim forumom, saj gre za javno obsodibo nesocialističnih poja- vov, ki jih je treba v naši družba v kali zatreti. Obsodili so itudi nekatere kmetijske zadruge, ki zaračunavajo pri živini naj- višjo maržo 8 din po kg, ne glede na kv^iteto živine. Osem din je namreč najvišja dopustna marža in s tem še ni rečeno, da to velja za odkup vse živine ne oziraje se na kvaliteto. Da bi odpra- vili pomanjikljivostd in organizirali za- družne dogone, se bodo morali ,po ob- činah čim prej temedjiito pogovoriiti o vseh (teih problemih s predsedniki kane- tijskih zadrug. Te sesitanke naj ibi orga- nizirala OZZ in iposlovne zveze, na njih pa bodo povabili tudi okrajne in tržne inšpekcije ter zastopnike tgovinske zbornice. -ma- Z OBISKA VASKE ORGANIZACIJE SZDL V STRMCU Delo je treba poživeti - nalog ]e dovolj Nedavno smo pisali o ugotovitvah komisije Glavnega odbora t>z,DL Slo- venije, ki je obiskala nekaj osnovnin organizacij SZDL. v celjski in žalski občini. Te ugotovitve so bile v glav- nem zadovoljive. Kljub nekaterim po- manjkljivostim v teh organizacijah. Tokrat pa objavljamo nekaj vtisov z bežnega ooiSKa vasKega oauoia is^^us^ v Strmcu pri Vojniku. Ni naš namen, da bi področno ananziraii aeiO tega oa- bora, niti izrekli kritiko, saj čas, ki smo ga prebili v pogovoru s citiiiom odbora te organizacije, je oii prekrateK, da bi lahko podan doKončno oceno o delu te organizacije. Kljub temu ne moramo mimo neKaterin dejstev, ki niso nič kaj razveseljiva ter jih nava- jamo, da bi na ta način skušali poma- gati nekaterim vaškim organizacijam SZDL, ki se še ne znajdejo v svojem delu in več ali manj capljajo na repu dogodkov, namesto da bi bile pobudnik in usmerjevalec vseh političnih akcij, ki jih na našem podeželju pri ustvar- janju novih odnosov na vasi nikdar ne zmanjka. Devetčlanski vaški odbo':- SZDL v Strmcu je sestavljen pretežno iz sta- rejših možakarjev. Mladih ljudi v od- boru sploh ni. Ze ta ugotovitev kaže, da v odboru, kjer ni mladine, ki je polna poleta, ne more biti delo pre- več razgibano. In kako je bilo s sestanki? Zadnji zbor volivcev je bil ob priliki volitev, od takrat pa je preteklo že precej časa, vendar kljub kopici problemov in sklepov, ki so jih na tem zboru spre- jeli, se do danes članstvo ni sestalo na množičnem sestanku. Sestanka član- stva tudi v času predvolilnih priprav ni bilo. Sklepi, ki so jih takrat sprejeli, so bili konkretni in za tamkajšnje ljudi vabljivi, saj bi, če bi jih realizirali, lahko rešili vrsto drobnih, toda za tam- kajšnje volivce važnih vprašanj. Takrat so sklenili, da se bodo lotili popravila vaških cest in poti, popravili šolsko po- slopje, da bodo uredili vodovod, naba- vili kinoprojektor in ustanovili turi- stično društvo. V ta namen so že iz- volili tudi iniciativni odbor, vendar je ostalo le pri sklepih?! Kaj pa naloge na vasi? Te so velike, za njihovo izvedbo bi bila potrebna prav politična pomoč SZDL. Te pa ni bilo. Saj o teh važnih vprašanjih, s ka- terimi skušamo na vasi uveljavljati no- ve odnose v korist družbe in posamez- nih kmetovalcev, da bi bolje gospoda- rili in tako tudi več imeli, niso še raz- pravljali na nobenem sestanku. Sode- lovanja s kmetijsko zadrugo ni bilo. Namesto, da bi odbor SZDL in kmetij- ske zadruge skupno proučili kmetijsko problematiko in zadružne načrte, se je s tem več ali manj ubadala le kmetij- ska zadruga seveda le bolj »strokovno« in »gospodarsko«. To pa ni dovolj, saj je vsaka akcija na vasi, čeprav še tako strokovna ali gospodarska, tudi poli- tična in brez pravilnega tolmačenja ni pričakovati takšnih uspehov kot bi bili, če bi ljudem vsako stvar tudi pravilno ponazorili. Povezave med odborom SZDL in KZ ni bilo, ker so v zadrugi verjetno menili, da je zadružništvo le stvar kmetijske zadruge, vaški odbor SZDL pa ni bil dovolj odločen, da bi z zadružnim vodstvom stopil v stik in ga prepričal o koristnosti sodelovanja. Tako ni bilo skupnega sodelovanja in skupnih akcij. Večje sodelovanje v tej vasi je opaziti med tamkajšnjo or- ganizacijo Rdečega križa in prostovolj- no gasilsko četo. To prihaja do izraza predvsem pri organizaciji kulturnopro- svetnih prireditev. V tej vasi je delo na prosvetnem področju še najbolj raz- vito, saj se s pomočjo učitelj stva uspešno uveljavlja ženski pevski zbor, v načrtu pa imajo, da bodo v novozgra- jeni sušilnici za hmelj uredili oder, na katerem bodo vadili in igrali. To je zaenkrat tudi vse, vendar veliko pre- malo za delo organizacije SZDL na vasi, kjer je toliko hvaležnega in pe- strega dela. Za zaključek naj omenimo, da bi vsaj v jesenskem obdobju bilo treba delo poživiti. Zato v kratkem nekaj smernic. Predvsem bo potrebno urediti evidenco članstva, vključiti v članstvo vse, ki imajo za to pogoje, poživiti delo odbora in zainteresirati članstvo za probleme na vasi: sodelovanje zadruž- nikov s kmetijsko zadrugo, zadružni programi, volitve v zadružne svete, se- tev italijanskih vrst pšenice, p^-izade- vanje za sodobnejše oblike kmetovanja itd. Vaški odbor SZDL bi moral skupaj s krajevnim odborom proučiti, kako bi uresničili sklepe na komunalnem pod- ročju, ki so jih sprejeli na zadnjem zboru volivcev. Zanimanje ljudi za ta- ke akcije, posebno še, če občinski ljud- ski odbor nudi pri tem gmotno po- moč, je veliko, le začeti je treba z de- lom. Z dobro voljo vse gre. Občinski odbor SZDL pa bi pri tem delu moral nuditi vaški organizaciji svojo pomoč ter dajati smernice za čim plodnejše delo. -ma- TVD Partizan Šempeter v Sav. dolini se pripravlja na svoj jubilej TVD Partizan Šempeter v Savinjski dolini proslavlja letos dve pomembni obletnici: 30-letnico svojega obstoja in 20-letnico last- nega društvenega doma. V počastitev tega dvojnega društvenega jubileja sta okrajna in občinska zvez« Partizan sklenila prirediti v Šempetru 7. septembra telovadni nastop v ob- činskem merilu, na katerem bo poleg domače- ga društva sodelovalo še članstvo vseh društev Partizan žalskega okrožja, V soboto, 6. sep- tembra bodo v sindikalni sobi Elektro v Do- berteši vasi otvorili razstavo s prikazom te- lesnovzgojne dejavnosti vseh društev žalskega okrožja, zvečer tega dne pa bo akademija na prostem. Prireditev je okenem posvečena tudi spominu 90-letnice tabora v 2alcu. TVD Partizan Šempeter ima že dalj časa polne roke dela, da bi prireditev čim dostoj- neje izpadla. Obširno zemljišče poleg doma, ki je bilo doslej že nekaj let navadna ledina, po- staja lep stadion s stezo za tek, urejujejo poseben prostor za odbojko, košarko in roko- met. Okrog stadiona je napis, na katerem bo v nekaj letih zrasla živa meja. Vse to ne bo v korist in okras le domačemu društvu in kra- ju, temveč bo lahko služilo tudi raznim drugim namenom. v nedeljo, 7. septembra dopoldne bodo tekme in vaje za telovadni nastop, ki bo popoldne tega dne. Pred nastopom bo razvitje društve- nega prapora. Vse te številne priprave zahtevajo mnogo osebnega truda in finančnih sredstev. Občina 2alec nam je nudila znatno pomoč, vendar ta sredstva še ne bodo zadoščala. NOVE KNJIGE VRETENČARJI SLOVENIJE V založbi »kmečke knjige« v Ljubljani je iz- •šla knjiga, kakršne Slovenci še nismo imeli. Je to življenjsko delo pok. prof. dr. Stanka Bevka VRETENČARJI SLOVENIJE, Glavna na- loga knjige je po izjavi avtorja samega, omo- gočiti vsakemu ljubitelju narave, da se seznani z značilnostmi vretenčarjev, ki živijo v naši repul)likL da spozna najvažnejše pojave iz nji- hovega življenja in da jim more določiti nji- hovo ime (vrsto), V določevalne ključe v knjigi so prevzeti vsi vretenčarji, ki se nahajajo v Sloveniji, razen teh pa so opisani tudi tisti iz sosednjih dežel, ki bi se m(^li kakor koli raz- širiti na naše ozemlje. Knjiga ima 292 strani in več kakor 150 risb, ki jih je avtor sam .narisal. Opisane so vse vrste vretenčarjev: dvoživke (krkoni), plazilci, ribe, ptice in sesalci. Uvod knjigi je napisala dr. An- gela Piskernik, Na koncu j« 14 strani stvar- nega indeksa z več kakor 1400 slovenskimi in latinskimi imeni v knjigi opisanih vretenčarjev, knjiga bo v prvi vrsti dobrodošla vsem šolam in Svet za šolstvo jo je priporočil kot pomožno učno knjigo za vse šole v Sloveniji. Poleg tega je knjiga zanimiva tudi za lovce in ribiče ter sploh za vse prijatelje živali in žjve prirode sploh. Knj go dobite v vseh knjigarnah in pri za- ložbah ter stane vezana v polplatno 406 din. PRED VOLITVAMI V ZADRUŽNE SVETE Krepitev zadružnih skladov — važna naloga zadružnih svetov (Intervju s predsednikom Glav- ne zaidiTJžne zveze Jiiigosdavije Paskom Romcem) V zadrugah doslej niso imeli družbenih organov upravljanja, kar se je odražalo v delu dn r^- voju družbenih organizacij. Uva- janje družbenega upravljanja preko zadružnih svetov bo omo- Igoailo hiitreijši irazivto|j zadružni- štva. Prav zdaj so v teku pripra- ve za voliitve prvih zadružnih svetov, pa smo zaiprosili tovariša Paška Romea, predsednika Glav- ne zadružne zveze Jugoslavije, da za naše bralce pove nekaj o naLoigaih zadružnih svetov. V naših zadrugah obstaja za- družna svojina in se je zato po- kazala jpotreba, da se v njih iz- volijo organi družbenega oiprav- Ijanja, ki bodo sposobni uprav- ljati z družbenimi sredstvi in vo- diiti zadruge tako, da ibo za za- drugo in družbo najbolj koristno. To funkcijo bo prevzel nase zadružni svet. Zato je zelo važno, da bodo zadružniki izvolila v za- družne svete najiboljše ljudi na vasi, ipri katerih je najbolj raz- vit čut za isociailisitično družbo. To je itreba poudariti zaradi tega, ker na vasi so še vedno pojavi, da vsak kmetovalec vleče na svo- jo stran, gleda izključno na svoj interes, medtem ko ga interes družbe ne zanima. Ni. bilo malo primerov, da so člani upravnih odborov v ijadrugah z^tevati naj zad^ružni trakitorjd orjejo I>redvsem njiim dn ceneje kot drugim. Razen tega so težili, da bi prodali svoje blago dražje, od zadruge pa kupili industrijsko blago ceneje itd. Iz tega je očLtno, da so bile in da so še vedno različne deforma-. cije glede upravljanja sredstev v zadrugah. Čas je, da se tako prakso v interesu družbe in sa- mih proizvajalcev prepreči. Pro- izvajalci naj vedo, da je njihovo boljše življenje odvisno od eko- nomske moči zadruge, nikakor pa ne v item, da |se ^idružna sredstva čim bolj razvlečejo. Na- 'loga zadružnih svetov ibo torej skrb za krepitev in pravilno usmerjanje zadružnih skladov, hkrati s tem pa tudi za boljše ekonomsko življenje samih pro- izvajalcev. Naša skupnost si danes veliko prizadeva, da toi oskrbela 'pre- bivalce z mesom, kruhom in dru- gimi kmetijskimi pridelki. Zara- di razdrobljenosti našega kme- tijstva pa lahko to nalogo uspeš- no opravimo le preko kmetij- skih zadrug. Letos je že veliko število zadrug organiziralo so- dobno kmetijsko proizvodnjo. Zadruge so v donosih pšenice, koruze in drugih kultur dosegle že takšne rezultate, ki se močno približujejo donosom najbolj uglednih kmetijskih posestev. To potrjuje, da je naš kurz glede pospeševanja kmetijstva in za- družništva pravilen. Zato bo po- itrebno v tej smeri nadaljevati in organizirati sodobno kmetijsko iproizvodnjo na čim širšii fronta preko kmetijskih zadrug. Ra- zumljivo je, da je to odvisno od tega, s koliko in kakšnimi sred- stvi za proizvodnjo razpolagamo. Zato bo treba vložiti vse napore, da se obstoječa sosedstva do mak- simuma izkoristijo. Nahajamo se v obdobju, ko v zadrugah p pravljajo akcijske programe zf jkonomsko 1958 in 1959. leto. P tem je treba prou- čiti vse mož.xOsti za čim širšo ko- operacijo med iDroizvajalci in za- drugo. Zadružni sveti .bodo mo- rali i>ri tem od;igrati zelo važno vlogo. Zadružne organizacije iso še pred eno zelo važno nalogo, ka- tero ijim je zaupala družba — preskrba tržišča s kmetijskimi pridelki in oskrba surovin za prehranbeno industrijo. To so prav gotovo velike in odgovorne naloge, bližamo se pa času, ko bodo zadiruge dobile še važnejše naloge. Vse to terja, je zaključil tov. Paško Romac, od zadružnih organizacij velike napore, orga- nizacijske priprave in akcijske podjetnosti. Pri tem velikem delu pa bodo zadrugam v veliko oporo zadružni sveti, ki jih bodo za- družniki volili v jeseni. Konec embarga z Vzhodom — Angleški EMBARGO se potaplja. — Saj se bo tudi naš. TITO MED NAMI pripeljal v predmestje Celja. Delavsko Gaberje je bilo vse na nogah. Iz ne- štetih grl ob cesti je donel en sam klic: »Tito«, špalir ljudi ob ulicah v Celju je bil vedno bolj strnjen in ne- šteto rok se je dvigalo v pozdrav. Pred postajo je igrala godba. Ploskanje in vzklikanje predsedniku se dolgo ni po- leglo niti potem, ko se je kolona avto- mobilov zaustavila pri hotelu Evropa in ko je predsednik vstopil v vrtno dvorano, kjer se je približno dve uri prisrčno pogovarjal s predstavniki oblasti in političnih forumov v Celju. Tokrat so Celjani svojega ljubljene- ga predsednika videli tretjič. Prvič je tovariš Tito obiskal Celje 1945. leta, takoj po osvoboditvi, nato je bil pred leti na Ostrožnem. In sedaj se je iz- nenada uresničila želja Celjanov — zopet je prišel med nje. Kdo bi ga ne želel videti in pozdraviti? Saj mu mno- go dolgujemo. Kdor ga je že kdaj vi- del, si ga zopet želi videti. Njegov skle- san in energičen obraz vojaka in držav- nika, hkrati pa njegov vedno prisrčen in topel nasmeh, prijaznost. Vse to vzbuja v človeku, ki ga sreča, visoko spoštovanje in zavest, da se je srečal z velikim državnikom in hrabrim voja- Avto s predsednikom Titom in Miho Marinkom se je le s težavo prebijal skozi gost špalir navdušene množice po velenjskih ulicah. Vihamo pozdravljeni od prebivalcev rudarskega revirja korakajo visoki gostje proti velenjskemu novemu jašku. kom, hkrati pa s človekom, ki je izšel iz ljudstva. Ves je tako preprost in domač. Zato ga tudi tako visoko ceni- mo, spoštujemo in ljubimo. V sredo, nekaj po tretji uri popol- dan, sta predsednika Tita pred vrtom hotela Evrope pozdravila predsednik okraja Riko Jerman in predsednik SZDL Franc Simonič. Predsednik okraja Riko Jerman je izročil tovarišu Titu prisrčne pozdrave v imenu prebivalcev okraja ter hkrati v njihovem imenu obljubil, da bo pred- sednikov obisk Ceiju še večja vzpod- buda delovnim ljudem celjskega okra- ja pri uresničevanju smotrov naše so- cialistične skupnosti. Tudi pionirji so zaželeli ljubljenemu predsedniku dobrodošlico in mu poklo- nili šopek cvetja. Na vrtu hotela Evrope, kjer so se zbrali oblastni in politični predstavni- ki okraja, celjske občine, ljudski po- slanci ter predstavniki celjskih delov- nih kolektivov, JLA in kultumo-prosvet- nih ustanov, sta nasmejanega predsed- nika pozdravila predsednik celjske ob- čine Andrej Svetek in predsednik občinskega odbora SZDL Cveto Pelko. Nato se je napotil k zbranim predstav- nikom iz celjskih delovnih kolektivov ter se z vsakim posebej prisrčno roko- val. Tokrat so imeli posebno srečo čas- nikarji, ker je naključje hotelo, da je njim najprej stisnil roko. Zatem je visoki gost odšel v vrtno dvorano, kjer mu je bila prirejena za- kuska ter se zadržal s svojim sprem- stvom približno dve uri v prijetnem pogovoru s predstavniki oblasti, poli- tičnih organizacij in delovnih kolekti- vov v Celju. Pogovor je tekel o vsem, predvsem pa o prilikah v celjskem okraju, kar je predsednika najbolj za- nimalo. Nekaj po peti uri se je predsednik Tito prisrčno poslovil od zbranih in stopil v avtomobil. Množica na ulici je valovala, klicala in ploskala. Tudi iz hiš so mu mahali v pozdrav. Vsakdo je Franc Leskošek-Luka predstavlja ob prihodu v Velenje predsedniku Titu ob- lastne in politične predstavnike celjskega okraja in šoštanjske občine. želel še enkrat pozdraviti svojega pred- sednika. Tovariš Tito, ves nasmejan, je dolgo odzdravljal množici, ženam in otrokom, ki so stegovali roke proti nje- mu v pozdrav. Nato se je predsednik s svojim spremstvom odpeljal po celj- skih ulicah na šlandrov trg, kjer se je poklonil pred spomenikom padlih bor- cev. špalir ji na pločnikih ulic, po kate- rih se je predsednik peljal, so oživeli. Množica je ploskala in klicala: »Tito, Tito«. Mahanje rok in od ginjenosti pretrgani vzkliki ljubljenemu pred- sedniku so povedali več, kot bi kopica besed. Ogromna množica ljudi, zbranih na Šlandrovem trgu, je kar valovala od navdušenja, ko je predsednik pri- stopil k spomeniku, pionirji pa so mu ob tej priliki poklonili šopke cvetja. Po krajšem obstanku je predsednik republike s svojim spremstvom nada- ljeval pot proti Ljubljani. Množice lju- di so se razhajale s celjskih ulic, sreč- ne in zadovoljne, polne najlepših ob- čutkov, ker so videle človeka, ki ga ta- ko visoko spoštujejo in cenijo. Bil je to zares lep, nepozaben trenutek za nas vse. -ma- Perspektive žalske občine Predlog petletnega perspektivnega plana v občini Žalec Je dan v razpravo PREDILNICA ,JUTE IN SE KAJ.j.. Te dni se začenja širša razpava o načelnih smernicah predloga petletne- ga plana gospodarskega razvoja žalske občine. S področja industrije in rudarsitva predvideva ta i>redlog med drugim ra- ziskovanje novih ležišč ,premoga v se- verni kadunji zabukovškega rudnika. V lesni indus^trji se positavlja zahteva po specializaciji obratov in po koope- raciji z LIP »Savinja« Celje, kot je to predvideno že z okrajnim pers.p€ktiv- nim iplanom. Po tem predlogu naj bi LIP Šempeter izdeloval le stavbno po- hištvo, Tovarna pohiišitva Polzela pa sicer pohištvo, vendar le določene tipe. Za realizacijo tega predloga pa je po- trebna rajonizacija lesne industrije v vsem celjskem okraju kar bi se naj čim .prej izvedlo. V tekstilni industriji je predvidena predilnica jute v Žalcu in dokončanje rekonstrukcije v Tovar- ni nogarvdc Polzela, kjer se bo tudi vrednost in obseg proizvodnje zelo dvig- nil. Končno je v obdobju do 1961. leta še predvidena rekonsitrukcija Tovarne opeke na Ložnici pri Žalcu. SKUPNI CILJ: DVIG HEKTARSKIH DONOSOV Razumljivo je, da je itežišče perspek- itivnega razvoja v kmetijstvu zlasti v ipovečanju Ihmeljskih površin, vzpo- redno s tem pa bodo šli napori za pri- dobivanje novih kmetijskih površin z regulacijs'kimi in melioracijskimi deli. Končno sta živinoreja in krmska baza tudi temeljito obdelani. Skupni cilj v vseh kmetijskih i>anogaih je dvig hek- tCarstoih donosov, povečanje proizvod- nosti živine in čim širša kooperacija med kmetijskimi zadrugami in njihovi- mi člani. Edino grad/beno podjetje v oibčini naj bi delalo v tolikšnem obsegu, kot ga je doseglo v letošnjem letu, le da si bo moralo še dopolniti mehanizacijo. Od obrtniških obratov gradbene stroke pa je omeniti preboldski »Remont« ki je v zadnjih dveh letih povečal obseg svo- jega poslovanja. Vkljub temu pa pred- log plana ni osvojil sugestije »Remon- ta«, da bi se povečal do gradbenega podjetja, ker zato ni bilo p>otebe, niti pogoji niso ugodni. — V tej zvezi je omeniti potrebo, da se eden izmed obeh t gradibenih obratov usposobi tudi za strokovno izvajanje komunalnih del, t ; j. gradnjo ccst, polaganje kanalizacij- »skega omrežja, drenažna dela itdu ^ TRGOVINO ORGANIZACIJSKO UČVRSTITI Na področju trgovine ni predvideno posebno razširjenje trgovske mreže, ipač pa bi se naj z us.treznimi ukirepi poja- čale trgovske gospodarske organizacije v organizacijskem pogledu. Tu velja omeniiti zil'asti smernico, da je opustatbi sedanji sistem razdrobljenih malih tr- govinskih gospodarskih organizacij in vse prodajalne na področju občine zajeti s 4 — 5 trgovinskimi ipodjetji. GLAVNA SKRB: DRUŽBENA PREHRANA Število gostinskih obratov v občini bi še zadoščalo, če ne ibi bilo tol^iko obra- tov, ki točijo le pijače. V letih do 1961. bo zato glavna skrb posvečena obratom družbene x>rehrane, zlasti še v Žalcu, Libojah in Zabukovci, pa tudi gostin- skim obratom v turističnih krajih, tako glede nudenja penzionskih iislug, kakor tudi glede povečanja nočitvenih kapa- citet. Predvidena je gradnja manjšega hotelskega obrata paviljonskega tipa v Žalcu, v ostalem pa izboljšanje obsto- ječih gostinskih kapacitet. RAZVOJ TURIZMA PREDVSEM V PREBOLDU IN DOBROVLJAH Na .področju turizma je osnovno te- žišče v Preboldu. Dokončna ureditev koi>ališča in bifeja, gradnja dolimke pregrade in vireditev pensionskega go- stinskega obrata so glavne značilnosti predvidevanj za Prebold. Na Dobrov- Ijah bi se naj do 1961. leta začel razvi- jati turizem v manjšem obsegu in to zlasti izletniški. Poleg dugega pa se po- sveča primerna pozornost kraškim po- javom, zato je predvideno financiranje raziskav, ki naj bi dale odgovor na razna vprašanja, med drugim tudi na to, ali je v Dobrovijah podzemno jezero, ali so podzemeljski slapovi, ki jih je včasiih čuiti, odkod ob nalivih v izviru Tmavce črne riibe z okrnjenim vidom itd. Vsekakor obširen načrt z zelo raz- nolikimi nalogami. STANOVANJA, VODOVOD, KANALIZACIJA, ELEKTRIFIKACIJA Na področju obrtništva so upoštevane sugestije celjske obrtne zbornice, ki je aktualno problematiko s svojega ix>- dročja dela temeljito obdelala. Načrt pa obsega tudi negospodarski del, ki je zlasti za gospodarstvo občine posebno zanimiv. Sem spadajo komu- nala z vrsto negospodarskih investicij, stanovanjska izgradnja in poslovanje stanovanjske skupnosti, končno pa še šolstvo in zdravstvo. Skupna ugotovitev je ta, da razpolo- žljiva dena;ma sredstva nikakor ne za- doščajo, da bi se do 1961. leta izvršila prav vsa dela, ki bi bila potrebna ali i>a zaželena. Na področju šolstva naj bi ibile v tem obdobju dokončane vse adapcije šolskiih .poslopij, enako tudi vse pre- ureditve in zlasti obnovljena vsa stara in dotrajana oprema učilnic. Na ipodnočju zdravstva je omeniti do- graditev zdravstvene postaje na Pol- zeOiL in razširitev oibs.toječega zdrav- stvenega doma v Žalcu. Na področju komunalnih del ibo dokončana cesta, ki bo vezala novi most čez Savinjo pri Seščah s cestnim omrežjem, dokončana bodo dela na polaganju kanalizacije v vseh večjih krajih, dograjen .bo »Sa- vinjski vodovod«, urejena cestna raz- svetljava v vseh večjih krajih, v manj- ših pa tudi na nepreglednih mestih, po- sebno na ikrižiščih. Končno naj bi se do takrat rešila naj^bolj .pereča vprašanja eleiktrifikacije osamljenih zaselkov. Bi- stvena značilnost je v tem, da v prihod- njih letih ni možno računati na same dotacije, temveč bo treba — zlasti za edektriEijkacijo in manjše vodovode — misliti na financiranje iz investicijskega sklada. V tem ipetletnem obdobju je pred- videna dograditev 150 novih stanovanj. To je po eni strani — gledano s sta- lišča razpoložljivih denarnih sredstev — dokaj šen uspeh, s stališča stanovanj- skih ipotreb pa ta številka nikakor ne obeta bistvenega zmanjšanja stano- vanjske krize. Teh nekaj navedb torej kaže,da se pritisk na proračunska sred- stva v žalski občini tudi v prihodnjih letih ne bo ,prav nič zmanjšal. St Mrmimi dom r Laškem brez potrebnih prostorov DELO v NJEM JE IZ DNEVA V DAN TEŽJE — NUJNA ADAPTACIJA POSLOPJA — VSI MERODAJNI SE STRINJAJO, DA SO PROSTORI PRETESNI, LE DENARJA NI — KAKO BODO SKUSALI NAJTI IZ- HOD IZ TEŽAV? — V PROSTORNIH IN SODOBNO UREJENIH PRO- STORIH BI ZDRAVSTVENI DELAVCI LAŽJE DELALI Pred dnevi je upravni odbor Zdrav- stvenega doma v Laškem imel sejo. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o nujnosti razširitve prosto- rov zdravstvenega doma, ki že zdav- naj ne ustreza pot^^ebam današnjega časa. Prostori so v stari zgradbi, v ka- teri ima stanovanje tudi upravnik do- ma in so pretesni za tako širok zdrav- stveni okoliš. Ni prostora za najnujnej- še delo, v eni sobi se drenjajo včasih kar trije zdravniki. To pa prav go- tovo ne gre v prid zdravstvenemu oseb- ju, še manj pa pacientom, da o intim- nosti pregledov, ki so včasih tudi po- trebni v takem okolju sploh ne go- vorimo. Za adaptacijo zdravstvenega doma v Laškem bi bilo potrebno okoli 2,5 milijonov din, denarja pa zaenkrat ni. Zavod za socialno zavarovanja je sicer ponudil pomoč, vendar le v primeru, če bi prispevala tudi laška občina svoj delež. Merodajni ljudje p^-i občinskem ljudskem odboru tudi kažejo razume- vanje, vendar zaenkrat ni na razpolago potrebnega denarja v to svrho. Zato je upravni odbor zaprosil za primerno subvencijo laška podjetja, ki so sicer pripravljena pomagati, vendar tudi ta nimajo trenutno denarja, razen Pivo- varne, ki je pripravljena dati vsaj ne- kaj denarja. Upravni odbor je podrobno in hkrati zaskrbljujoče razpravljal o tem pro- blemu in hkrati prišel do zaključka, da bi bilo z združenimi sredstvi in z do- bro voljo vendar mogoče vsaj za silo rešiti to vprašanje, ki je v Laškem eno med najbolj perečimi. Na podlagi te- meljite razprave članov upravnega od- bora bi bila perspektiva naslednja: Stanovanje zdravnika — upravnika doma, ki ga gradi Občinski odbor Rde- čega križa, bo zgrajeno v dveh mese- cih. Tako bodo v zdravstvenem domu prosti prostori v pritličju, ki bi jih bilo treba preurediti potrebam zdrav- stvene službe. S tem bi pridobili do- volj prostorov; v eni sobi bi bila po- svetovalnica za matere in otroke, v drugi intimna ordinacija, dalje labora- torij za zobno ambulanto, rentgen itd. Se posebej je treba poudariti, da bi bile v takih okoliščinah možne tudi manjše operacije, predvsem operacije mandeljnov. Tedensko bi lahko napra- vili štiri take operacije. Na ta način bi prihranili Zavodu za socialno zava,ko- vanje lepe denarce, saj danes te ope- racije opravljajo v celjski bolnišnici, kjer je dnevna oskrba dokaj draga, hkrati pa bi skrajšali takim pacientom zdravljenje. Ker na gradnjo novega, sodobno ure- jenega doma zaenkrat še ni misliti, me- ni upravni odbor, da je adaptacija se- danjega poslopja edina realna rešitev. Čeprav to ni najboljši izhod, bi tako obnovljen zdravstveni dom vendarle služil svojim potrebam še 20 let. Uprav- ni odbor je zato sklenil čim prej do- biti načrte za adaptacijo in finančna sredstva. Ce bi šlo vse po sreči, bo do konca leta dom že obnovljen. Hkrati bi seveda uredili tudi stranišča, vodovod, pralnico in po možnosti centralno kur- javo. Tako bi bilo tudi prav in skrajni čas, saj so sedaj prostori več kot pre- tesni. Se večja potreba pa se bo po- kazala drugo leto, ko bo z zdravstve- nim zavarovanjem kmečkega življa šte- vilo pacientov še bolj naraslo. Do ta- krat bo nujno potrebno zdravstveno službo v Laškem izboljšati. -ma- Obračun plač po novem načinu — Koliko si dobil plače? — En meter. Problemi celjskega gledališča o splošnem značaju in o idejnoestet- «kih načelih Slovenskega ljudskega gle- dališča v Celju se je že toliko pisalo, da ne kaže obnavljati obče znanih dej- stev in misli, še manj polemizirati in zavračati osamljene dvome v zvezi z določenimi detajli kulturne politike celjskega gledališča. Neutemeljene iz- jave, češ da gostovanja poklicnega gle- dališča hromijo delo amaterskih sku- pin, in podobno, izvirajo iz zgrešenih pogledov na naloge in kulturno poslan- stvo poklicnega teatra. Resnica je se- veda ravno nasprotna. Celjsko gleda- lišče je moglo docela upravičiti svoj obstoj s tem, ker ni ostalo v ozkih me- jah mestnega območja, marveč je z go- stovanji razširilo svoje delovanje na ves okraj in še preko njegovih meja. V pretekli sezoni je dalo 11 premier in dve rep^izi iz prejšnje sezone, v ce- loti 219 predstav; od teh 121 v Celju in 98 na gostovanjih; v celoti 18 pred- stav več kot v sezoni 1956-57. Člani umetniškega zbora SGL so sodelovali pri številnih prireditvah prosvetnih društev in Svobod kot režiserji in in- štruktorji in kot recitatorji na raz- ličnih akademijah in spominskih pro- slavah. Umetniško vodstvo je v raznih krajih prirejalo gledališke tečaje, šte- vilne EK)deželske amaterske skupine, šolska vodstva in družbene organizacije pa so si v celjski hiši sposojale gle- dališke tekste, garderobo in odrsko opremo. Ze ti skopi podatki dovolj jas- no kažejo, da novi naziv celjskega gle- gališča — Slovensko ljudsko gledališče — ni zgolj zunanji privesek, marveč označuje resnično bistvo te kulturne in prosvetne ustanove. Velika težava, s katero se bori vod- stvo celjskega gledališča že vsa leta, odkar je postalo poklicno, in ki še do današnjega dne ni rešena, je pomanj- kanje prostorov in to predvsem pro- storov za gledališke delavnice in kuli- sarne. Zasilni prostori v Kajuhovem domu, kjer se začasno nahajata mizar- ska delavnica in shramba za odrsko opremo, so bili s prvim julijem letoš- njega leta odpovedani. Nič manjši pro- blem niso prostori za vzporedni študij v hiši. V pretekli sezoni so to vpra- šanje rešili z ukinitvijo gledališkega muzeja, ki zanj kljub obljubam še do današnjega dne niso mogli najti pri- mernega zatočišča izven gledališkega poslopja. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev bo po vsej priliki v prihodnji sezoni prenehal izhajati Gledališki list. To dejstvo je tem bolj boleče, ker velja danes Celjski gledališki list po vsej pravici za najboljšo strokovno gleda- liško revijo v naši državi. Nedvomno bi se za to pereče vprašanje morala najti nekakšna rešitev, saj bo z Gle- dališkim listom zamrl edini periodični kulturni tisk, ki ga v Celju sploh ima- mo. H koncu še nekaj misli o gledališki kritiki. Kje leži vzr^ok, da Celje ne pre- more strokovno izobraženega gledali- škega kritika? Kajti vse kaže, da ga zares ne premore. V pretekli sezoni je nekaj priložnostnih piscev bolj ali manj prizadevno ocenilo nekaj premier, raz- mišljalo pravzaprav večji del o dramah, o režiji in igri, se pravi o poglavitnem p^-edmetu teatrske kritike, pa je pove- dalo komaj kaj več kot nekaj splošnih oznak, ki so v obči rabi pri dnevnem časopisju. Poleg tega niso bdle ocenjene niti vse premiere. -b- Založniško dejovnost Sveto zo prosveto in huitupo oiipojo Celje Za razliko od dosedanjih let, ko za- ložniiška dejavnosit celjskih kulturnih in javnih delavcev, organizirana pod okriljem okrajnega sveta za kulturo in prosveto, izkazuje le dva Celjska zbor- nika 1951 in 1957 deloma tudi Ašker- čev zbornik 1957, bomo letos deležni iz istega založniškega kroga istočasno 2, verjetno pa celo tri edicije. Po vrstnem redu grafičnega nastajanja so to: dok- torska disertacija za dosego znastvene- ga doktorata Celjana, sedaj slovenj- graškega zdravnika dr. Iva Rajšpa, za- tem III. Celjski zbornik z letnico 1958, kot tretja pa Janeza Zmavca dramska epizoda »V pristanu so orehove lupine«. V okviru naše kulturne beležke lah- ko posredujemo v zveza z omenjeno za- ložniško dejavnostjo še tele podrob- nosti: Kakor vse dosedanje izdaje bodo tu- di letošnje izšle s .podporo iz družbenih sredstev. Razumevanje in zavzetost na tem mes.tu so najboljša vzpodbuda na- šim lokalnim javnim, kulturnim, ipro- svetnim in socialnim delavcem, inže- nirjem ter ekonomiistam za nadaljnje strokovno in znanstveno delo. Najak- tualnejša in najzanimivejša dela bodo kot priče današnjega razvoja, napredka ali .prizadevanja za napr^ek našega dela domovine, vedno našla svoje me- sto tudi v izdajah, ki jih omogoča naš okrajni svet za prosveto in kulturo. Tak primer je ravno znanstveno delo mladega Celjana, znanstvenika in zdravnika dr. Iva Rajšpa. Kakor pri vseh dosedanjih in bodočih izdajah si izdajatelj tudi pri tej izdaji ne obeta komercialnega efekta. Izdaja bo pred- vsem dokument prizadevanj našega so- dobnega delovnega nteligenta ter vzpodbuda za nadaljnje delo. Isto velja tudi za že pripravljeni -tret- ji Celjski zbornik. Zbornik, ki po ob- segu ne bo bistveno odstopal od dose- danjih dveh, bo prinesel članke in raz- prave v glavnem iz treh strokovnih področij: kulturna zgodovina,, arheolo- gija dn ekonomika. Na čelu kultumo- zgodovioiskega dela in s tem na čelu zbornika je sestavek prof. Ivacna Mli- narja »150 let celjske gimnazije«. Uredništvo je namireč sklenilo dati poudarka temu kulturnemu jubileju, ki po svojem političnem in prosvetnem pomenu presega celjske mesitne meje. Ostali avtorji prvega dela zbornika pa so še Banano Hartman, Janko Orožen, Vlado Novak, Božena Orožen, Rasto Pustoslemšek, Fran Roš dn Herbert Grun. Z arheološkega področja, ki zav- zema srednji del zbornika, so v besedi in sliki prispevali svoja dognanja univ. prof. dr. Josip Klemene, Vera in Tone Kolšek ter Jože Curk. Na področje lo- kalne ekonomike in socialne politike, ki mu je posvečen .tetji del zbornika, posegajo članki pravnika Rudija Mar- koviča, geologa Janeza Rihteršiča, in- ženirja Frana Laha, pravnika Aleksan- dra Hrašovca, zdravnika dr. Ivana Kopača, ekonom,isita Ludvika Rebeuška ter profesorja Janka Orožna. Natanč- nejše poročilo o vsebina zbornika smo odložili za drugo priložnost. Tretja izdaja iz založništva SPK celj- skega okraja pa kani biti Zmavčevo dramsko delo »V pristanu so orehove lupine«. Delo je v uprizoritvi ljubljan- ske Drame doživelo priznanje Sterdji- nega pozorja na letošnjem gledališkem festivalu v Novem Sadu. S tem zvez- nim priznanjem obdarjeno slovensko delo nedvomno zasluži da izide v knjiž- ni obliki v svojem rojstnem kraju. Ce dodamo, da so ix) dedu že povpraševali iz Francije in Cehoslovaške, je odlo- čitev založnika še toliko bolj umestna. Toda kdaj bomo najavljena dela lahko uvrstili na našo knjižno polico, je sedaj odvisno le še od tiskarne. Tokrat hoprodakciia z Vzhodom... Po številnih koprodukcijah z zahod- nimi deželami, predvsem z Nemci, Ita- lijani, Francozi in celo Grki, so po- sneli tudi sovjetsko-jugoslovanski film o junaku oktobrske revolucije, Aleksu Dundiču, ki se je v bojih proslavil na čelu svojega srbskega oddelka. Ta film nam odkriva del"neštetih vezi z veliko revolucijo med našimi in sovjetskimi narodi. Film je bil posnet v Jugoslaviji in je po razmerju glavnih vlog enako poraz- deljen med jugoslovanske in sovjetske igralce. Pri množičnih scenah so so- delovali pripadniki JLA, ki dajej(^ fil- mu epsko širino. " Spričo tolikih razočaranj pri kopro- dukcijah nas močno zanima kakšna je bila sreča tokrat... Bilo je 13. avgusta 1942. leta ... Dež je rosil, ko se je po gozdni poti počasi premikala kolona partizanov. Bilo jih je kakih 120. Ce bi jih kdo vprašal, kdo so in kam gredo, bi mu odgovorili: »Stanetovi smo partizani! Na poti smo iz Dolenjske. Včeraj smo iz Jelovice prišli čez Savo, a sinoči smo odšli iz Uden Borsta, da bi danes čez Krvavec prišli bližje cilju — Štajerski.« Tzmučeni smo in tudi v želodcih nam nekaj »ropoče«. Saj že tri dni nismo okusili dobrot partizanskega kotla! Vse pogosteje postavljamo vprašanja dvema kokrškima partizanoma, ki sta nas vo- dila: »Bomo kaj kmalu pri Sv. Am- brožu?« »Se uro ali pa dve, pa smo tam, tam, kjer bo tudi belih zabeljenih žgancev za vsakega na pretek!« Naš Stane, vedno dobre volje, počasi premikajoč cigareto v ustih, je pri- pomnil: »Da ne bi ti polni magazini in zabeljeni beli žganci bili... Nemci?« »Ti na Krvavec sploh ne pridejo in smo popolnoma brez skrbi. Celo gamse lahko streljamo za zabavo.« Zbijajoč šale na račun žgancev in gamsov, smo šli naprej. Malo pred osmo uro smo imeli počitek. »Se malo, še kakšne pol ^''e, pa smo na današnjem cilju,« so trdili Kokrčani. Radiotelegrafist Franta, je kot na- vadno tudi tokrat pripravil radiospre- jemnik in ob osmi uri smo poslušali radijska poročila. Neumoren komisar Tomaž pa je tudi to priliko izkoristil za kratko politično uro. Stane je poslal naprej v predhodnico dva Kok^-čana in našega mitraljezca s pomočnikom. »Da boste pripravili do- ber sprejem pri Kokrški četi! Pa tudi na bele zabeljene žgance ne pozabite!« jim je še naročal ob odhodu. Počivali smo, ko je nenadoma kra- tek rafal in nekaj strelov v smeri, ka- mor je odšla patrulja, presekalo ozrač- je. V trenutku smo bili pripravljeni na borbo. Napeto smo poslušali. Ali nič reč se ni oglasilo... Nič reč... Vse je bUo tiho... »To je gotovo naša patrulja streljala na gamse, da bi imeli tudi kos divja*- čine za priboljšek,« je dejal vedno na- smejani Tomaž. Tudi Stanetu se je lice razjasnilo. In poslušali smo naprej po- ročila. Dež je vedno bolj padal. »Odhod!« smo zaslišali Stanetov glas in že smo krenili, zliti v kolono po eden in zaviti v šotorska krila. Srečali smo pastirja, ki je gnal živino. Ne- kam začuden nas je opazoval. Veselo smo ga pozdravljali, a Tomaž ga je celo malo »politično obdelal«. »Da nas ne bo izdal!« je rekel To- maž, ko je dohitel kolono. Nekaj sto metrov od tega srečanja smo prišli na malo planoto, na južnem pobočju Krvavca. Pot se je v obliki črke S vila navkreber na d''ugi rob planote. Levo od nas je bila vzpetina, posejana z gostimi skalami do roba hoste, a na desno velika zelena strmina v grapo. »Mislim, da smo že skoraj tam,« mi reče šef OC Miselj. »Upam, da,« sem mu odgovoril. Sli smo počasi in precej zbito sku- paj. Počutili smo se vame, saj je pa- trulja pred nami, ki je celo gamse streljala. Predhodnica kolone je že zavila v gozd, a prednji del kolone je bil še kakih 20 metrov oddaljen od roba ho- ste. Glavnina kolone pa je bila na poti po sredini planote. Marok, ki je šel p^ed menoj, se je naenkrat malo zaustavil, ostro pogle- dal proti gostemu robu hoste in rekel: »Poglej, zdi se mi, da nekdo leži za skalo!« in s prstom pokazal v tisto smer. A ta je koj pripomnil: »To je Kokrčan, saj je v civilu.« Toda glas mu je postal malce nervozen. Ozrl sem se v pokazano smer in na- pel oči. Kakšnih 30 metrov pred nami je res ležal nekdo. Kokrčan? Ze sem odprl usta, da potrdim njegove besede, čeprav je v meni vstajala čudna slut- nja. Zakaj naj bi se Kokrčani skrivali pred nami? Da ni mogoče kakšna nji- hova zaseda na tem položaju? Ali ni bilo več časa... V tem trenutka eo je Tsula na nas (S pohoda II. Grupe odredov na Štajersko) od vseh strani prava toča sviiičenk, po- mešana z eksplozijami bomb. Nemci so zahrbtno udarili v živo. Iskali smo za- klona na tej čistini, toda nismo ga mogli najti. Svinčeni ogenj, za skalami dobro skritih Nemcev, je sipal med na- še vrste. »Nazaj!« je zaklical Stane. V dolgih skokih smo se premetavali nazaj na spodnji rob poti od koder smo prišli. Obležal sem na spodnjem robu poti ob Maroku skupaj še z ne- katerimi tovariši. yŽločinci so se preoblekli, da bi nas laže prevarili! Toda to nam bodo dra- go plačali!« je dejal Marok in v tem trenutku podrl Nemca, ko je izza skale pomolil svoj obraz. Tudi drugi smo iskali cilje, čeprav so bili dobro skriti za skalami. Nekaj metrov pred nami je na poti obležal tovariš, zadet v noge, a že je skočil Marok, in ga ob spremstvu toče svinčenk spravil na varno za rob. »Krijmo umik ostalim!« je mirno re- kel Marok, Pred nami na zgornjem delu poti so ležali ranjeni tovariši. Čeprav je toča svinčenk in bomb naše vrste razred- čila, vendar nismo mogli verjeti, da bi ti, ki ležijo 20 do 30 metrov pred nami, bili mrtvi... Toda bila je resnica. Ob- ležalo je 29 mrtvih in težko ranjenih tovarišev. Da bi jih rešili iz krempljev sovražnika, v tej situaciji ni bUo mo- goče. Skupina kakih 15 borcev se je kmalu z Marokom morala umakniti po strmi- ni navzdol z dvema ranjencema. Naj- večji del naših, skupaj s Stanetom, se je umaknil po poti, od koder smo prišli. Bili smo razbiti v dve, tri skupine. Sovražnik je triumfiral: »Štajerce smo uničili in jih razbili, da nikdar več ne bodo videli Štajerske!« Zmotili so se! Za Stanetove partiza- ne ni bilo poti nazaj, ampak samo na- prej, naprej na Štajersko, katero je okupator proglasil za zemljo nemškega raj ha. Bilo je težko. Zvez in vodičev nismo imeli, pa tudi teren nismo poznali. »V tej smeri bo nekje Sv. Ambrož in pa tudi kokrška četa mora biti , tu ne- kje,« smo ugibali. »Tam se bomo go- tovo sešli s Stanetom in ostalimi,« je rekel Marok in pokazal na rzhod. In šli smo naprej. Plazili smo se po skalah in čez kakšni dve uri prišli na greben. Pred seboj smo zagledali cer- kev in nekaj osamljenih hiš. »To bo gotovo Sv. Ambrož,« reče Marok. »Grem poiskat zvezo,« sem dejal Ma- roku, moleč mu puško. Pokimal je in jaz sem šel, trdno sti- skajoč pištolo v roki. Na robu hoste sem si ogledoval teren. O Nemcih, ni- kjer sledu. Spustil sem se do prve hiše ob robu hoste. Tam sem našel staro ženico, ki me je začudeno in s strahom pogledala. »Dober dan mama,« sem jo pozdravil. »Nič se ne bojte, partizan sem!« »Daj, da bi bil!« je dejala in me ogledovala od vseh strani. No, ko je videla moje, od strelov preluknjane in raztrgane hlače, se ji je lice razjasnilo. »Si bil tudi ti tam, kjer je tako po- kalo? Ali se vas je kaj rešilo?« je vprašala. Povedal sem ji, kako smo padli ▼ zasedo. Ponudila mi jo kislega mleka In kru- ha in mi obljubila, da bo takoj skuhala tudi za ostale, da se bodo najedli, če- prav ni imela dosti. Za ranjence mi je dala steklenico žganja. Vprašal sem jo, če kaj ve, kje je Kokrška četa. Pokazala mi je na eno izmed hiš v dolini. »Tam jih boš go- tovo našel!« Počasi in previdno sem se vračal r gozd, da vse sporočim Maroku. Takrat sem zapazil, da se med grmovjem proti hiši nekdo premika. Pripravil sem pi- štolo in bombe in poiskal zaklon. Toda obojega nisem rabil. Bil je Bob, Sta- netov kurir. V trenutku sva bila sku- paj. Povedal mi je, da se Stane z enim delom naših nahaja na g''ebenu nad na- ma ter da so tudi Tomaža videli, da prihaja s svojimi v tej smeri. Ves vesel, da sem do- bil zvezo z ostalimi sku- pinami sem ga napotil do Maroka, sam pa ta- koj odhitel v dolino. Pri- šel sem do hiše. Pred hišo sta bili dve dekleti. Ko sem jih povprašal za Kokrško četo, sta me z nezaupanjem gledali. Vendar pokazale so mi hrib, na katerem naj bi bili. Naenkrat je v štali nekaj zašumelo. »Stoj, kdo je tam?« sem zaslišal odločen glas in skozi okno se je prikazala puškina cev. Skočil sem v hipu za vogal hiše in se pripra- vil na strel. »Obveščevalec Luka, a kdo je tam?« sem vprašal. »Janko« ... »Hura, Štajerska!« in že sva se objela. Bil je skupaj s Koki^-čani, kamor je od- šel pred nami kot oficir za zvezo. Ko smo se v gozdu, kmalu za tem zopet zbrali, smo se prešteli. Bilo nas je za četrtino manj. Težko nas je za- dela smrt naših ^agih tovarišev. Toda od cilja nismo odstopili! Se istega dne smo nadaljevali pot. Se nekaj borb in prišli smo na cilj — na Štajersko — z visoko dvignjeno zasta- vo upora... Tisočero smo maščevali padle tovariše... Tlakar Ivan — Luka enooH Življenje na naši vasi Ebonomshi pomen italijanshih vrst pšenicc ^iB-^ I HIII ■ ■imiii IIMIIIIH ■ * Povsod pri nas so v teku priprave za množično setev italijanskih vrst pšeni- >«e. Poleg zadružnih in drugih kmetij- skih organizacij bi se morale v to akci- jo vključiti tudi druge politične in mno- žične organizacije, saj ima ta akcija zelo velik ekonomski značaj za naše kmetijstvo. Italijanske vrste pšenice so znane po •aelo visokih donosih, mnogo večjih kot «mo jih dosegli pri pšenici, ki smo jo •doslej pri nas gojili. Letos so se donosi italijanskih vrst pšenic gibali povpreč- no okoli 40 metrskih stotov, medtem ko ♦o pri nekaterih kmetijskih posestvih in kmetijskih zadrugah dosegli tudi 70 •do 80 metrskih stotov na hektar. Do- mače vrste pa so dajale v najboljšem primeru 25 do 30 metrskih stotov, ve- činoma pa so se ti donosi gi^bali okoli 15 metrskih stotov. Doslej so sejali pri nas italijanske ▼rste pšenice na razmeroma malih po- vršinah. To ,predvsem zaradi .pomanj- kanja semena in potrebnih izkušenj glede možnosti uspevanja te pšenice v našem podnebju in zemlji. Sedaj, ko •mo v preteklih dveh letih proizvedli zadostne količnie semena in stekli do- volj izkiišenj, bomo sejali italijanske vrste .pšenice na zelo velikih površinah. I>rugo leto bo italijanska pšenica zase- jana že na 360.000 hektarjih. To je pri- bližno ena tretjina vseh površin, ki so ■doslej bile posejane s pšenico. Širjenje italijanskih vrst pšenice ima aelo velik ekonomski pomen za naše kmetijstvo. Predvsem je treba poudari- te, da so pri nas po vojni potrebe po pšenici zelo narasle, ker se prebivalci veliko bolj kot nekdaj hranijo spšenič- nim kruhom, hkrati se pa število pre- bivalcev hitro veča, saj je letos v drža- vi okoli 3 milijone več prebivalcev kot jih je bilo tik pred vojno. V naslednjih letih je pričakovati še večji porast pre- bivalcev in osebne x>otrošnje, skladno s tem pa seveda večja potrošnja pšenice tn dirugih kmetijskih pridelkov. Ce ne bi nič pokrenili za hitrejše povečanje proizvodnje, bi naša država bila glede prehrane še bolj odvisna od inozemstva kot je bila v zadnjih letih. Povečanje kmetijske proizvodnje m možno doseči z razširitvijo kmetijskih površin, ker so možnosti v .tem pogledu skoraj že izkoriščene. Zato je treba iskati izhod v povečanju donosov na že obstoječih površinah. To se pa lahko doseže le z izpopolnjevanjem agroteh- nike ali z izbiro vrst kult^ur, ki dajejo večje donose, ali v idealnem iMrimeru s kombinacijo obeh principov. Za čim večjo proizvodnjo pšenice je najbolj enostavna in hitra rešitev, da čim prej preidemo na setev italijanskih vrst. Poleg tega, da ibomo s tem dobili veliko več pšenice kot doslej, ima seja- nje italijanske pšenice še eno dobro stran. Na ta način bomo pridobili dokaj površin za setev industrijskih kultur in krme za živino, ki jo pri nas primanj- kuje. V nekaj letih bi na ta način pri- dobili okoli 200 do 300 tisoč hektarjev takih površin. Tako bomo nudili pre- delovalni industriji dovolj surovin, živi- norejo pa izboljšali. Z razširitvijo italijanskih sort pšenice ne bomo le razbremenili deviznega sklada, ki se je doslej trosil za nakup pšenice v inozemstvu, temveč bo to ko- ristilo tudi samim proizvajalcem. Naj- več naših kmečkih gospodarstev pose- duje namreč le 3 do 5 hektarjev obde- lovalne zemlje. Vsa ita gospodarstva so doslej komaj krila lastne potrebe po pšenici in mnogokje so morali kruh kupovati. S setvijo italijanskih sort pše- nic pa bodo ta gospodarstva na manj- ših površinah pridelala več pšenice kot doslej, nekaj preostale zemlje pa bodo lahko uporabila za p^-idobivanje živin- ske krme. Samo po sebi je razimiljivo, da bo na ta način porastel tudi doho- dek vsakega kmetij^ega gospodarstva. D. L. V Kostpoju dobro gospodarijo DELAVCI S PRAKTIČNIMI PREDLOGI VELIKO PRIPOMOREJO Člani delovnega kolektiva tovar- ne usnjarskih in čevljarskih strojev KOSTROJ v Slov. Konjicah so na skup- nem sestanku pregledali bilanco svo- jega dela v prvi polovici letošnjega leta. O delu v podjetju so poročali sindi- kalni odborniki, predsednik upravnega odbora in predsednik mladinske orga- nizacije. Za to podjetje je zlasti razve- seljivo, da je svoj polletni plan pro- izvodnje preseglo za več milijonov di- narjev, čeravno je nekoliko višji od lanskega. Kljub temu pa menijo, da bo- do presegli tudi letošnjega. V razpravi je bilo podanih tudi več predlogov, ka- ko kvaliteto izdelkov in organizacijo dela še izboljšati. Zelo važno pri tem podjetju je to, da je edino te vrste v Jugoslaviji, ki iz- deluje že več usnjarskih strojev in opravlja generalna popravila. V okviru podjetja so ustanovili dru- štvo ljudske tehnike. Tu pa lahko čla- ni kolektiva preizkušajo svoje zamisli, izdelujejo različne prototipe in s tem seveda razširjajo izbor izdelkov pod- jetja. Tako jim je uspelo izdelati neka- tere stvari, ki so popolnoma nove in so se pri novo izdelanih strojih dobro ob- nesle. Vsekakor pa je to ena izmed ob- lik, p^-eko katere lahko zaposleni de- lavci s praktičnimi predlogi mnogo pri- pomorejo k večjemu izboru v proizvod- nji, saj smo morali še pred nekaj leti vrsto teh strojev ali posameznih delov uvažati. Spričo takega stanja podjetja torej ni čudno, če ima vedno dosti naročil, ki jih niti ne more sproti in v določenih rokih realizirati. Na zboru so precej go- vonli tudi o delovnih normah, ki so v celoti sicer dobre, menijo pa, da bi jih kazalo postaviti po skupinah ali celo posamezno. Precej pereč problem za podjetje so tudi strokovni kadri. Kljub temu, da se je v zadnjih letih v tem podjetju izučilo raznih kovinskih po- klicev že preko 20 mladih ljudi, pa se to dosti še ne pozna. Večina od teh je namreč na odslužen ju vojaškega roka in se bodo šele pričeli vračati nazaj v podjetje. V letošnjem letu pa bodo vzeli v uk kar 12 mladih fantov, ki še bodo izučili za strugarje, ključavni- čarje, rezkarje itd. Poleg tega pa je de- lavski svet pred nedavnim sklenil, da si bodo nabavali nov lastni avtobus za p^-evoz tistih strokovnih delavcev, ki so podjetju potrebni, stanujejo pa v od- daljenih krajih. L. V. Motiv iz okolice Vitanja Kdo se ne bi vzradostil ob pogledu na valovito zemljo, s težkimi ži+nimi stopi in razgibanimi oblaki, z gozdičem v ozadju in žitnim poljem, ki se lesk«> če v toplem poletnem soncu? Tabor pod lelšingradom r NAD VRSTO ŠOTOROV VIHRA ZASTAVA. 256 KMEČKIH MLADINCEV ■ V UNIFORMAH. VSA DESETINA PROSTOVOLJNO NA GRADNJO AVTOCESTE Rahlo so se stisnile platnene strehe k živi meji pod J elšingradom. Ze na prvi pogled je videti strogo urejenost. Šotori se vrstijo v premi črti in pravem kotu, pot je ravna in v lepi simetriji se nad vhodnim obokom nagibata sloven- ski zastavi, sredi taborišča pa na vi- sokem drogu vihra velika jugoslovan- ska zastava. To je tabor obveznikov predvojaške vzgoje iz občin Šmarje, Kozje in Rogaška Slatina ter izostan- karjev iz Žalca. ' Ob vhodu je v uniformi stal dežurni. Mlad kmečki fant je bil. Nezaupljivo je pogledoval, ko sem se mu bližal in nekako samozavestno strog obraz je skušal napraviti, morda vojaški, če- prav je njegova drža bila še nekoliko mahedrava.. Pokazal mi je pot v štab. Tam sem našel komandanta tabora, ka- petana Sivca iz Šmarja, ki mi je pri- jazno pokazal tabor. To je že letošnja druga izmena kmeč- kih mladincev. Prilagodili so se voja- škemu načinu življenja in po čistoči in vedenju je bilo videti, da je disciplina na višku. Pa kako ne bi bila? Zaup- ljivo nekako sem zvedel, da je šmarski tabor predvojaške vzgoje v preteklem letu bil najboljši tabor v Jugoslaviji. In ko sem zvedel, da ni niti enega pri- mera obolenja, da se je 10 mladincev takoj jprvi dan prijavilo za dvomesečno delovno akcijo na cesto Bratstva in edinstva, da ni bilo še niti enega po- membnejšega prekrška, sem zaslutil, da tudi letos ne bodo popustili in hočejo lansko priznanje ohraniti neomadeže- vano. Lansko leto so imeli sicer glede stanovanja ugodnejše pogoje, ker so zasedli Jelšingrad, letos pa se stiskajo pod šotori, toda tudi tako jim je lepo. Hrana prijetno diši, oh večerih zapojo, čez dan pa se ure taktičnega pouka me- njavajo s teoretičnimi predavanji, kar je komandni kader zelo primerno ure- dil, čeprav je tako bolj obremenjen, vendar je za mladince laže. Pred ne- davnim so naredili pohod h grobnici 17 padlih borcev na Vinskem vrhu; major Ivanuš.evič, soudeleženec bitke na Sutjeski je pripovedoval doživljaje, ki so mladince dobesedno pretresli, zdaj so sodelovali pri »napadu« na Šmarje in tako poteka življenje v taboru hitro in polno dogodivščin. Posebno zanimivo pa je streljanje. Nekateri so se puške še bali, toda Čukov Albin in Fermetov Alojz sta se izkazala kot izvrstna strel- ca in obenem tudi kot najboljša mla- dinca pri predvojaški vzgoji. Sotelski Pred otvoritvifo IV. med- narodnega vinskega sejma od 29. Vili. do 7. IX. v Ljubljani LJUBLJANA — NAJVEČJA VINSKA KLET NAJBOLJŠIH VIN VSEGA SVETA Ze skoraj pred 3 tisočletji so na na- glem ozemlju gojili vinsko trto in kva- litetna vina naše zemlje so bila že v dobi Rimljanov znana daleč po vsem rimskem imperiju. , Prav nič čudno ni, da je Ljubljana postala tako znano mednarodno sredi- šče vinske trgovine in da so se tukaj prirejali že pred stoletji posebni vin- ski sejmi, ki so ponesli slavo naših vin žirom po svetu. Tudi po osvoboditvi «o kmalu začeli s prirejanjem vinskih razstav, ki so takoj prerasle v med- narodne. Med mednarodnimi sejmi je bil zlasti znamenit lanski, ki je bil združeri s plenarnim zasedanjem Med- narodnega urada za vino. To je bilo najvišje priznanje kvaliteti naših vin in najvidnejši tuji vinski strokovnjaki »o dali ob tej priložnosti najbolj laska- ve izjave. Tukaj navajamo samo nekaj odlomkov: »Slovenija je s sistematičnim goje- njem, standardnih vin dosegla prvo me- «to. Postala je prava šola za negovanje kvalitetnih belih vin, ki imajo svetovni ■loves. Vedno bom propagator takih mednarodnih manifestacij kot so med- narodni vinski sejmi v Ljubljani.« Dr. Richard Telscher iz Londona »Izcedno smo zadovoljni s 37. ple- jaarnim zasedanjem Mednarodnega ura- da za vino ter III. mednarodnim vin- skim sejmom v Ljubljani. V tem času •mo se seznanili z najboljšimi vini vse- ga sveta. Zlasti nas veseli, da smo lahko temeljitejše spoznali jugoslovansko vi- nogradništvo, kletarstvo ter razne zna- menitosti, kulturne spomenike in na- ravne krasote te lepe dežele. Prof. Mihajlo Gerasimov iz Moskve »Veseli me, da sem kot vinski stro- kovnjak lahko preizkusil najboljša vi- na z vsega sveta. Prijetno me je pre- senetil izredni uspeh belih slovenskih vin, ki so izredno dob,"-o šolana. Ing. Georgi Celakov iz Sofije »Jugoslovanska vina, zlasti bela slo- venska vina so v ostri mednarodni konkurenci odlično prestala svojo pre- izkušnjo. Zaradi tega dajemo vse pri- znanje enologom te dežele. Prof. Luis Cincinnato de Gosta iz Lizbone »Dejansko služi Ljubljanski velese- jem za vez med Vzhodom in Zahodom. Mnenja smo, da bi morali sejem še bolj spopolniti z vinogradniškimi stroji in z opremo za kletarstvo.« Ing. Ramon Estemela iz Pariza Naj nekaj teh izjav zadostuje kot do- kaz mnenja, ki so ga ponesli s seboj tuji strokovnjaki e>o lanskem III. med- narodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Vsekakor smo lahko ponosni na dose- žene uspehe, ki bodo omogočili, da se bodo naša vina še laže uveljavljala na mednarodnih težiščih. '^i*d6m*družina*žena*dom*družiDB Morje skriva {mnoge nevarnosti Poleg morskih psov, o katerih smo pred kratkim pisali v našem listu, pre- žijo na kopalce v morjih tudi druge nevarnosti. Malo vemo na primer o nekaterih strupenih morskih rastlinah. V naših morjih naletimo na posebne alge, ki ob dotike izzovejo trioglate ma- le ranice na koži, vendar kopalec te nevšečnosti' lahko prenese brez hujših posledic. Kopalcem v morju se zlasti v me- secu avgustu rado dogaja, da v svoji bližini opazijo v prozorni vodi neke čudovite prozorne oblike v raznih bar- vah, ki spominjajo na razcvetele rože. Te pestre gmote pa takoj razpadejo, če se jih dotaknemo. Malokateri kopalec ve, da so te nežne »rože« lahko za člo- veka zelo škodljive. Ce se jih kopalec dotakne z roko ali nogo, izzovejo na koži zastrupljen j a, ki jih je mogoče pozdraviti šele po nekaj mesecih. Največjo neft'"ijetnost za naše kopalce na morjih pa predstavljajo morski ježi. Tudi na našem Jadranu jih je mnogo, posebno po stenah, kjer niso stalne plaže. Kopalec naleti nanje z boso no- go in ker so ježeve bodice precej krat- ke, se zalomijo v meso in izzovejo pre- cejšnje bolečine, dokler se ne zagnoje. Zato je treba biti pri vhodu v morje zelo oprejten Sn se Szogn/iti temnim okroglinam. Drugače pa morski ježi predstavljajo za nekatere narode kot mp^-ske specialitete posebno poslastico. Ljudje jedo njihove spolne žleze, ki so posebnega okusa in se v njih občuti jod. Nepoučeni kopalci se na morjih pla- šijo tudi hobotnic, toda te živalce ne- navadnega in jezovitega izgleda niso prav nič nevarne. Poleg tega pa ho- botnica sama rada beži od človeka, ki se ji približa. V našem morju ni ho- botnic, ki bi bile večje, odnosno težje od treh kilogramov. Taka hobotnica ne more predstavljati nikake nevarnosti za človeka, ker se ni bati, da bi tako »slabotno bitje« s tipalkami lahko ovilo človeka in ga potopilo. To bi lahko napravila samo stokilogramska hobot- nica, katerih pa v našem morju ni. (Največji doslej ulovljeni primeri so tehtali 30 kilogramov.) K morskim nevarnostim lahko pri- števamo tudi morske školjke, posebno one večje, ki merijo do dva metra. Ce taka školjka nenadoma zapre oklep nad nekim plenom, ni sile, ki bi ga mogla ponovno odpreti. Seveda takih školjk ni v našem Jadranu, saj so naj- večje dolge do 1 m. Potapljači, ki lovijo školjke, morajo biti zelo previdni, ker školjka z neverjetno silo in naglico zapre svoj oklep, čim se je dotaknemo. Kopalci našega Jadrana pa seveda poznajo kot največjo nevarnost edinole morskega psa. Vendar se je tej nevar- nosti lahko izogniti s tem, da pač ne zaplavamo v nad 20 metrsko globino morja. Telečji djuveč z ohrovtom v poletni vročini se malokateri go- spodinji ljubi pripravljati »kom- pletna« kosila. Nekaj hitrega in do- brega, jo navadno priganja družina, ki se ji mudi na kopanje. Izdatno, dobro in hitro pripravljeno kosilo bo na mizi, če si boste omislili telečji djuveč z ohrovtom. Rabite (za 4 do 5 oseb) 2 dkg masti, 3 dkg čebule, paprika, K kg teletine ali mastne govedine, vodo, glavico ohrovta, žlico paradižnikove mezge in sol. ' Na vroči masti opražimo sesekljano čebulo in papriko, dodamo na kocke zrezano teletino ali govedino, osoKmo, zalijemo z vodo ali juho in dušimo. Ko je meso že na pol mehko, dodamo na široke rezance narezan poparjen ohrovt ter pokrito dušimo dalje, da postane mehko. Z mesom lahko dušimo tudi 2 ali 3 paradižnike ali pa damo v že gotovo jed žlico paradižnikove mezge ter še enkrat vse prevremo. Ce po tej jedi servirate še kako sad- je, je kosilo kar »-kompletno«. »Kdor spi, ta je« pravi kitajski pregovor. Čeprav ga ne smemo jemati dobesedno, nas vendar opozarja, da je spanje tako potrebno kakor hrana. O pravilnem spanju so različna mnenja, toda znanstvene iz- kušnje in dognanja nam povedo marsi- kaj zanimivega. Na primer: da se posledice spanja prav nič ne spremenijo, če spimo na levem ali des- nem boku; da zadostuje spanje ene noči, da na- domestimo prečuto noč; da, če spimo samo 6 ur namesto 8, moramo telesu podnevi dovajati 25% več kalorij kot za osemumo spanje; da ni res, da bi nam prvi del spanja najbolj koristil; da nam topla pijača ne omili spanja in da je bolje, da ne pijemo preveč, preden gremo spat; da nam spanje po kosilu pripomore do večje aktivnosti. Ce hočemo torej dobro in mimo spa- ti, se lizo^ibajmo težkih jedi in ne pijmo nobene pijače, preden ležemo. Priporočljivo pa je pred spanjem umi- vanje z mlačno voda DROBNI NASVETI Morda še ne veste, da mastni madeži izg'inejo, če jih takoj posipate z drobno soljo. Madeže od črnila pa boste od- stranile z volnene tkanine, če jih na- mažete z glicerinoan, pozneje pa izpe- rete v mlačni milnici. Rimiene madeže od prevročega likalnika pa boste odpra- Tile, če jih boste takoj zmočile, potresle 2 djK>hEK> BOiUo to dale a« ooKce. Keramična industrija Uboje pri Celju sprejme 1. več knjigovodskih uslužbencev s srednjo šolsko izobrazbo ali nepopolno srednjo šolo z najmanj 3-letno prakso v knjigovodstvu; 2. strojepisko; 3. šoferja D ali C kategorije; 4. nekvalificirane delavce (moške). Ponudbe pošljite sekretariatu podjetjal ZA STANOVANJE GRE... Dognati pravico ali krivico je po- glavje za sebe. Imeti prav je lahko zelo enositransiko in kriviično, ker vsak človek gleda svoj ali tuj pro- blem skozi očala lastne osebnositi, ne glede na to, kje je pravica in kje krivica. Naš namen v tej fotorepocrtaži je prikazati klavmost takega primera, kljub vsem stanovanjskim in dru- gim problemom^ Zfveti v miru dn si ustvariti lastno gnezdeče je velika želja mladih lju- di, ki se poroče. Imeti nekaj svojega, ,po lastnem okusu in želji, je člove- ško in razumljivo. Vsi imamo te žer Ije in zato ne moremo zameriti dve- ma zakoncema, da sta se posluždla vsega, kar je bilo mogoče, z eno sa- mo in edino željo: imeti lastno sta- novanje. V tej borbi za stanovanje se človek poslužuje vsega, ker je treba, ne samo zairadi lepih želja, temveč za obstoj tričlanske družine dobiti življenjski .prostor. Nujnost samovoljnega početja je, da prideš navzkriž z obstoječim redom in za- koni. Takrat pa pride do sodne od- povedi stanovanja, v katerega si pri- šel kot podnajemnik. Dati pismeno odpoved je stvar papirja, mnogo težje je to tudi dzvesito. (In izvedli so jo po vseh predpisih, ki jih dolo- ča zakon.) Potem so se on, ona in otrok znaki na hodniku hiše in tudi tam obstali. Od tu naprej ni bilo ni- kogar, ki bi se temeljito zavzel za- nje, in 'pomagal tem Ijiadem, da se rešijo iz stiske. Se danes so tam. Po- gled na to revno in nečloveško pre- bivališče v veži Kocenove ulice lah- ko vsakega neprijetno presune. Otrok, skoraj še dojenček, mora biti na prepihu ali ležati v postelji, da se ne prehladi. Toda vedno ne more ležati in zato mu mati da na tla papir, da se lahko na njem igra. Po- tem postane otrok lačen in iz sosed- njega lokala prinese mati skromno kosilce, da zavžijejo vsaj. nekaj to- plega. Tu ni kuhinje, niti električne- ga kuhalnika, tu ni vode in še mar- jsdkaj drugega manjka. Popoldan pri- de domov oče in vsi skupaj pazijo na ipohištvo, na zaprta vrata in pri- čakujejo r^itev. Vsi se zgražajo, vsem se smilijo, to ,pa je >tudd vse. Nikogar ni, ki bi se resnično zavzel in jim kot sočlovek pomagal. Vsa humanost in človeikodjubje se odvi- jata samo okoli xist, pa čeprav je ob istem času, v isti hiši tisto istanova- nje nezasedeno. Človek se mora res čuditi tej neolovekoljubnosti in nehumanosiU. Vse skupaj izveni popolnoma neprizadeto in nevredno obravnave. Mnenje hišnega sveta in urgence posameznikov padejo v vodo spričo birokrat- skega odnosa tistih, ki jim je to službena, da ne rečemo, človeška dolž- nost. Zamislite si sebe v takem položaju, ko imate vso družino na pre- pihu v hodniku in hodijo ob vsakem času mimo ljudje, ki gledajo vašo revščino 'in nemoč. Kam naj gredo? Tam, kjer so ibili prej, je nemogoče. Osem ljudi v dveh majhnih prostorih pa ne more živeli. Takšno življenje je nevredno človeka in vsakemu lahko pri popustijo živci. Čakajo, uporno čakajo, ker verujejo v to, da se bo našel prostor tudi za njdh. Ne morete j im zameriti, če skoraj izsiljujejo prostor za sebe, verjetno bi vsak storil isto. Celje je vel^iko, vse polno hiš je in ni vrag, da se ne bi našel nekje mali prostor, kjer bi lahko ta družina odložila svoje skrbd in si enkrat skuhala kosilo pri svojem ognišču. Kdo more trditi, da v celem Celju zares ni nobenega odvečnega prostora, kljub veliki stanovanjski stiski? Le več humanosti in čuta do sočloveka bi bdio treba! In vendar nakljiič- je hotelo, da se je končno le našla soba za to družino. Spet nervoza ob nakupu šolskih knjig Naši šolniki, starši in dijaki so že kar navajeni, da v začetku šolskega leta ne bodo mogli nabaviti vseh šolskih učnih knjig, ker se mnoge od teh tiska- jo še v ,pozne jesenske ali celo v zimske mesece. Letos smo pravzaprav lahko še kar zadovoljni in je razburjanje ob knjižnih pultih naših knjigarn neopra- vičljivo. Lansko leto je bilo v tem po- gledu stanje mnogo bolj obupno, saj za nekate^^e gimnazijske razrede ob za- četku šolskega leta sploh ni bilo moč nabaviti nikakih učnih knjig. Te dni — ko nas še le kratek čas loči od začetka šolskega leta — opažamo v celjskih knjigarnah precejšen naval kupcev šolskih knjig. Skrbni starši in prizadevni dijaki so postali previdni in je kar prav, da si pravočasno oskrbe šolske potrebščine, saj jih vzpodbuja že nekajletna praksa »bolje drži, kakor lovi«. Pri Mladinski knjigi v Stanetovi ulici kjer je promet te dni posebno živahen, so nam povedali, da je letos šolskih zvezkov, dnevnikov in drugih šolskih pripomočkov dovolj, Rrecej učnih knjig pa je še v tisku in predvidevajo, da bo- do dotiskane vsaj do oktobra meseca. Tako je za osnovno šolo prvi razred v tisku I. berilo, za III. razred računica, za 4. razred so vse knjige, za peti je v tisku srbohrvatska vadnica, za 6., 7. in 8. razred osemletke pa so že vse knjige v prodaji. Za višje razrede gimnazij bomo ob začetku šolskega leta pof^^-ešali še pre- cej knjig. Tako je še v tisku nemška vadnica, V. del, aritmetika in algebra za 5., 6. in 8 razred, trigonometrija, osnova opisne geometrije, fizika za viš- je razrede, zemljepis za 8. razred, go- spodarska geografija, geologija in mi- neralogija ter anorganska kemija. Tudi historijski atlas se šele tiska in si ga bodo dijaki lahko nabavili šele ix)zneje. Za strokovne šole so večinoma vse knjige na razpolago, razen učnih knjig gospodarsko računstvo in knjigovod- stvo v proizvodnji. Kot vidimo, bo le še precej knjig ob začetku šolskega leta manjkalo in star- ši kar težko razumejo to vsakoletno za- kasnitev pri tiskanju šolskih knjig. Laže pa bomo to pomanjkljivost razu- meli, če bomo upoštevali preobreme- njenost naših tiskarn, ki spričo zasta- relega strojnega parka kom.aj zmoguje- jo najnujnejše naloge. oNaj se torej starši in dijaki tolažijo s tem, da če že danes ne morejo kupiti potrebne šolske knjige, bodo jo gotovo lahko kupili mesec ali dva pozneje. Drobne iz Slov* Konjic To nedeljo so gasilci konjiške občine imeli v svoji bližini kar dve večji pri- reditvi. Večja gasilska vaja je bila v Ločah, prav tako pa tudi v sosednji Oplotnici, kjer so istočasno imeli še otvoritev novega gasilskega doma. Ker so eni kot drugi blizu, so nekatera dru- štva šla v Loče, druga pa v Oplotnico. Minulo nedeljo so v Oplotnici pri Slov. Konjicah odprli nov gasilski dom. V okviru prireditev so bile večje ga- silske vaje, pri katerih so razen do- mačih sodelovali tudi gasUci iz ne- katerih okoliških krajev. Slavju je pri- sostvovalo veliko število ljudi iz vse bližnje okolice in iz pohorskega pre- dela. - o - Ljudski odbor konjiške občine je na seji obeh zborov razpravljal o števil- nih tekočih vprašanjih iz svoje pri- stojnosti. Na dnevnem redu je bilo veČ PISMO UREDNIŠTVU PO ODNOSU DO BOLNIH SE PRESOJA KULTURA KOLEKTIVA Ta naslov prav gotovo velja za ko- lektiv Kovinotehna v Celju, ki je omo- gočil vsem delavcem in uslužbencem 14-dnevni oddih na morju po dokaj nizki ceni. Štirje bolni člani, med katerimi sem tudi jaz, pa so uživali letni dopust brezplačno. Presenetilo me je tudi to, da sem si lahko sama izbrala kraj od- diha — morje ali planine. Odločila sem se za Logarsko dolino, kjer sem pre- živela nekaj nepozabnih dni, Rozika Herman, Celje CELJSKI ŽIVILSKI TRG V TEM TEDNU ^ Spričo povečane .ponudbe v zadnjem času cene živilom iz dneva v dan pada- jo. Posebno dobro je celjski živilski trg založen z vsakovrstnim sadjem, ven- dar potrošniki smatrajo, da bi zaradi izredno dobre sadne letine v letošnjem letu lahko bile cene sadju še nižje. Sicer pa je prav pri sadju opaziti, da socialističnni sektor uspešno tekmuje z zasebnimi prodajalci, ki včasih pri svojih jabolkih, slivah in hruškah kar trmasto vztrajajo pri ceni, ki se razli- kuje tudi po več desetakov. Po enajsti uri nekateri zasebni prodajalci celo raje odnašajo domov ipolne nahrbtnike sadja, kot da bi ga dali po nižji ceni. Sočivja in zelenjave je na trgu v zadostnih količinah, izbire so pestre in .si gospodinje lahko zberejo kvalitetno blago. Zadnje dni se je na trgu poja- vila tudi že prav lepa zimska solata, ki kar radi segamo po njej, saj lepe, glav- nate solate letos skorajda nismo po- znali. Gospodinje se razveselijo redkih dni, ko so na celjskem trgu v prodaji tudi/ ribe. Zelo bi bilo zaželeno, če Iji bili taki >ribji dnevi« vsaj dvakrat v ted- nu, posebno še v teh mesecih, ko lahko jričakujemo, da bo primanjkovalo te- ečjega mesa v mesnicah. vprašanj iz gospodarstva, prosvete in drugih področij. Med najvažnejšimi točkami je bila vsekakor razprava o uvedbi dodatnega proračunskega pri- spevka. Na seji so sklepali še o usta- novitvi dveh osemletk v Slov. Konjicah, o delovanju gradbenega podjetja itd. L. V. RABSKIM ŽRTVAM SO SE POKLONILI Ferialci-pionirji in mladina obeh osemletk iz Rogaške Slatine, ki je le- tovala v Medveji pri Opatiji, se je spomnila tudi množičnega groba slo- venskih internirancev na Rabu. Na Rab so ix)slali delegacijo, ki je položila ve- nec ob spomenik žrtvam. B. B. VOJNIK Strelski šport si med mladino v voj- niški občini nago utira pot. Zaživele so organizacije vt Dobrni in v Frankolovem; najmočnejša družina pa je vsekakor v Vojniku. Članstvo pridobivajo preko zanimivih tekmovanj, ki jih organizi- rajo posamezne družine. Tako so pre- teklo nedeljo v Dobrni izvedli nagradno družinsko tekmovanje, pridobljena de- narna sredstva pa je strelska družina porabila za nabavo pušk. Podobno tek- movanje namerava orgnizirati tudi strelska družina v Frankolovem. Aktualna lema Dopolnilna stanovanjska najemnina Ljudski odbori in volivci kažejo zad- nje čase zelo veliko zanimanje za pro- bleme s stanovanjskega področja. Na zadnjih zborih volivcev v celjski ob- čini je prišlo to jasno do izraza. Pred- vsem pa so volivci pozdravili uvedbo dopolnilne najemnine, ki jo predvideva čl. 10 Osnutka odloka o splošnih pogo- jih stanovanjske izgradnje, o katerem so med drugim volivci celjske občine razpravljali pred dnevi. Ker problematika s tega področja go- tovo zanima širšo javnost, navajamo nekaj značilnosti iz načrta zveznega za- kona glede dopolnilnih najemnin. Potrebo po uvajanju dopolnilne na- jemnine narekuje predvsem višek sta- novanjskih prostorov, kar bo predvsem v bodočnosti prišlo do izraza prav za- radi tega, ker zakonski načrti utirajo poti novim, »svobodnejšim« stanovanj- skim odnosom. Osonvna koncepcija je, da stanovanjski odnosi ne smejo biti prisilni. Regulirali se bodo z ekonom- skimi instrumenti, s povečanjem števila stanovanj in s svobodno voljo stano- valcev. Takrat bo normalen pojav, da bo najemnik stanovanja lahko odklonil sprejem podnajemnika. Ce ne bo želel imeti podnajemnika, mu z nobenim ad- ministrativnim posegom ne bo možno podnajemnika vsiliti. V tem primeru pa se bo seveda, če so osnove za to ugotovil višek stanovanjskih prosto- rov. Za takšen višek (n. pr. ena soba) zakonski načrt p^-edvideva trikrat več- jo najemnino. V načrtu zakona o upravljanju sta- novanjskih zgradb se nahaja ta defini- cija: »Višek stanovanjskega prostora je smatrati tedaj, ko nosilec stanovanjskih pravic uporablja večje število stano- vanjskih prostorov kot je potrebno, da bi se stanovanjski prostor racionalno izkoristil.« Izjema b^o le znanstveni delavci, književniki, umetniki in drugi vidni javni delavci in strokovnjaki, ki bodo imeli pravico na poseben prostor za delo. Kako se bo ugotavljal višek stano- vanjskih prostorov? O tem bodo izšli posebni predpisi. Ko bo na podlagi teh predpisov stanovanj- ski organ občine ugotovil višek stano- vanjskega prostora, bo postavil nosilcu stanovanjskih pravic rok dveh mesecev, da odda odvečne prostore (ali da jih na drug način racionalno izkoristi). Po preteku tega roka bo koristnik stano- vanja plačali za vfišek stanovanjskih prostorov trik^^atno najemnino. So še tudi drugi primeri, ki bodo vplivali na odmero doFK)lnilne najem- ' nine. Na primer, če se stanovanje upo- rablja za izvrševanje poslovnih dolž- nosti. Takšna dopolnilna najemnina ne bo manjša od 50% skupne najemnine, ne bo pa smela biti večja od najemnine za celo stanovanje. Načrt zakona prav tako predlaga po- višano najemnino tudi za stanovanja, ki nudijo »izjemno udobnost«. Sem spadajo stanovanja z nenavadno opre- mo, kot so hladilniki, bojlerji, električ- ne peči ter stanovanja, ki so zgrajena luksuzno in so izven predpisanih ka- tegorij. Pri odmerjanju višine najem- nine za taka stanovanja bo treba upo- števati poleg stroškov za vzdrževanje in popravila zgradbe še odplačilo opre- me, ki omogoča »izjemno udobnost«. Posebno nadomestilo bodo plačali tudi koristniki vrtov in parkov. V takih primerih naj bi občina predpisala vi- šino nadomestila skladno s kvaliteto zemljišča. Namen dopolnilne stanovanjske na- jemnine je predvsem, da bi odpravili anomalije- pri najemninah, saj so bili prime^^i, da so koristniki v novih sta- novanjih s posebno opremo plačali manjšo najemnino kot stanovalci v sta- rih stanovanjih. P. S. k-r O i.:;, . 3 sr e č Pri padcu si je zlomil roko Jože Ju- hart iz Smartna v Rožni dolini. Delavca Ilija Cijana je v kamnolomu pri Podčetrtku za^ kanuen v hrbet in ga poškodoval. Z vilami se je pičila v nogo Jožefa Gaber iz Zgornjih Tmovelj, Z motorjem je padel in si poškodoval nogo Ivan Pintar iz Arcldna pri Voj- niku. Franc Lesnika iz Ponikve je padel z voza in si poškodoval hrbtenico. Enoietnd Fildp Seles iz Levca je pri- šel do petroleja in ga pil. 'Prepeljali so ga v ibolnišnico. Marija Žužek iz Galicije je padla s hmeljske sušilnice. Poškodovala si je glavo dn roke. ^ib j/'obivalstvr:. v času od 9, do 16, avj;usta 1958 je bilo rojenih 26 dečkov in 26 deklic. POROČILI SO SE: Alojz Hauko, poštni uslužbenec iz Sodišinc in Danica Šestir, poštna uslužbenka iz Vrbja. Jožef Lončarič, stroj, ključavničar in Fran- čiška Rozman, nameščenka, oba iz Stor. Josip Podgorelec, delavec in Frančiška Kokolč, de- lavka, oba iz Začreta, Martin Lednik, delavec in Karolina Planinšek, torbarka, oba iz Celja. Josip Slapnik, živinor. tehnik z Lave in Leo- polda Dravinec, kuharska pomočnica iz Koš- nice. Oto Tajnšek, stroj, ključavničar in Vera Debevc, bolničarka, oba iz Celja. Dr, Andrej Ločniškar, zdravnik iz 2alca in Lidija—Ivana Zdolšek, višja med. sestra iz Celja. Vekoslav Kremenšek, kustos iz Ljubljane in Marija Glavač, profesorica iz Celja. UMRLI: Majda Sevnik, otrok iz Zabukovce, stara 3 mesece, Dragutin Cvikl, upokojenec iz Celja, star 59 let, Ludvik Zakošek, posestnik iz Pod- peei pri Planini, star 59 let. Tatjana Amšek, otrok iz Trnovelj, stara i mesec, Vincenc Pere, preužitkar iz Vrenske gorce, star 85 let. Marija Slag, gospodinja iz Pečovnika, stara 73 let. Jožef Vivod, šofer iz Laz, star 38 let, Franc Golavšek, obrtnik iz Šempetra, star 57 let. TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA« ŠENTJUR PRI CELJU sprejme 3 TRGOVSKE POMOČNIKE-CE ZA POSLOVALNICE V ŠENTJURJU Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. 22. AVGUSTA — gTEV. 33 ^^STRAN Šport * šport ^ šport * šport»šport Velik podvig tvaierpoUstov Neptuna Lepo število ftledulcev je v zadnjem tednu prisostvovalo zaključnemu delu prvenstva Slo- venije v Materpolu, ki se je vršilo v celjskem plavalnem bazenu. Trdimo lahko, da smo bili presenečeni nad prikazanim znanjem mladih celjskih wuterpolistov, tembolj, ker ta igra v našem mestu še nima določene tradicije in preživlja šele svoja »otroška« leta. Viden napredek je vsekakor odraz solidne in vztrajne vadbe poPfaff< in pisalno mizo. Naslov v upravi lista. PRODAM tri nove hrastove kadi po 350 litrov. Škorjanc Ignac, Žalec 22. PRODAM stavbno parcelo v Celju. Zasidalni okoliš Ložnica, med Ljubljansko cesto in Sa- vinjo. Ponudbe z navedbo cene pod šifro »840 kv. metrovc. PRODAM ugodno motorno kolo NSU 200 ccm. Podpečan, Dečkova 61, Celje. PRODAM vilo v Celju s trosobiiim vseljivim s-tanovanjcm, lep vrt. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni manjši lokal v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM motorno kolo Jawa 250, prevoženih "750 km. Ogled dne 23. in 24. avgusta 1958 v Celju, Ljubljanska c. 30, od 10. do 18. ure. KUPIM voz pšenične slame. Dremelj Alojz, Trnov- Ije 229, p. Celje. KUPIM stanovanje primerno za dve osebi v Celju ali v bližini. Naslov v upravi lista. KUPIM enostanovanjsko hišico, vseljivo, z nekaj zemlje v okolici Celja ali v Savinjski dolini. Ponudbe pod šifro »Ilišicac. SPREJMEM dijakinjo na stanovanje. Naslov v upravi lista. ŠTUDENTKA ekonomskega tehnikama išče so- bo pri družini brez otrok. Naslov v upravi lista. ZAKONCA brez otrok, oba v službi, iščeta praz- no sobo za šest mesecev. Nudita nagrado ali plačata vnaprej. Naslov v upravi lista. MIRNA uslužbenka, ves dan odsotna, išče prazno sobo. Da nagrado. Naslov v upravi lista. DAM nagrado 23.000 din tistemu, ki mi preskrbi večjo sobo ali sobo in kuhinjo. Naslov v upra- vi lista. »SINGERf šivalni stroj v vrednosti 60.000 din dam za nagrado tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje v mestu ali v bližini. Naslov t upravi lista. PREKLICU JEM klevete proti Dohler Greti in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopka. Kovač Frida Tekmovanje sindikalnih nogometnih moštev v konjiški občini Tekmovanje sindikalnih nogometnih moštev v konjiški občini je v glavnem zaključeno. Prijavilo se je skupaj šest ekip, cd tega pet iz Slov. Konjic, ena pa iz Zreč. Ker so bile raz- deljene po skupinah, je imela vsaka po tri moštva. Zmagovalca obeh skupin, to je KO- STROJ in obrtniki sta se to nedeljo pomerila na novem stadionu za naslov zmagovalca in prejemnika prehodnega pokala občinskega sin- dikalnega sveta. Zmagalo je moštvo obrtnikov s tesnim rezultatom 2:1 (polčas 1:0). Igra je bila dokaj dobra in je v zadnjih minutah ob močnem, toda ne dovolj učinkovitem napadu igralcev KOSTROJ-a že kazalo, da bodo izena- čili. Reči je treba, da je bila to res ena izmed lepih in dobrih tekem, kjer je vsako moštvo dalo od sebe vse, čeprav je bilo med njimi kar lepo število takih igralcev, ki redno ne igrajo. S tem je moštvo obrtnikov tudi prejelo prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta skupaj z diplomo, moštvo KOSTROJ-a kot dru- go pa je dobilo le diplomo. Med tednom se bosta za tretje in četrto mesto pomerili še ekipi KONUS in trgovcev, medtem ko so igral- ci iz TKO Zreče in občine že poprej izpadli, iz vsake skupine po eno. V predtekmi pa so nastopili nogometaši KONUS-a, ki so imeli v gosteh ekipo Kovinar- ja iz Štor. Gostje so zmagali z rezultatom 4:1 (3:0). Upajmo, da se bodo KONUS-ovi no- gometaši v povratni tekmi oddolžili za ta poraz v Štorah. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU RAZPIS UPRAVNI ODBOR TOVARNE PERILA, KONFEKCIJE, PRESITIH ODEJ IN PLETENIN »TOPER CELJE« razpisuje po sklepu seje z dne 8. avgusta 1958 2 ŠTIPENDIJI ZA ŠOLANJE NA SREDNJETEHNICNI SOLI V ZAGREBU — ODSEK KONFEKCIJE Pogoji: 1. izučen krojač, star do 18 let, da z letom 1958-95 neprekinjeno na- daljuje šolanje; 2. da ima veselje do prikrojevalno-konfekcijskega dela; 3. da izpolnjuje splošne pogoje o štipendiranju, delno znanje srbohrvaščine. Višdna štipendije po Odredbi o štipendiranju, Uradni list FLRJ, 22-58. Rok prijave najkasneje do 30. avgusta 1958 pismeno z lastnoročno pisano prošnjo, življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom. Pri- poroča se mnenje učnega mojstra in šole. Dne 30. avgusta ob 8. uri se naj vsi interesenti zglasijo v upravi podjetja, prednost imajo kandidati iz Celja in Šoštanja. MESTO SKLADIŠČNIKA Pogoj: Izučen trgovski pomočnik s primerno prakso v galanterijski ali tekstilni stroki. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti vabljeni na pogovor najkasneje do 30. avgusta 1958. 4 UČNA MESTA PLETILNE STROKE Pogoj: Uspešno končani 4 fazredi gimnazije ali osemletka, splošni pogoji za uk, stanovanje v Celju, lastnoročno pisana prošnja, življenjepis. Prednost imajo učenci iz Celja. Osebno se javite dne 30. avgusta 1958 ob 10. uri. TOPER CELJE Nedelja, 24. avgusta 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 25. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.05 Športni tednik 17.15 Koncert mladinskega pevskega zbora II. gimnazije pod vod. Jurčka Vrežeta 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 26. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže igra trio Edvarda Goršiča, pojo: Stanka, Volodja in Mirko 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 27. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Glasbeni mozaik 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 28. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Pojo pevski zbori z Vranskega 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 29. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Od melodije do melodije 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 30. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Šolska vrata se bodo kmau odprla . . . 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave OGLAS V ČASOPISU je najboljša reklama radio 202m Vsem cenjenim potrošnikom! s 1. seplembrom 1958 uvedemo 5 do 10 V00 ristorno za vse potrošnike, ki so v obdobju od 1. 9. do 31. 12. 1958 nakupili v našem podjetju blaga v vrednosti nad 3000 din in s posameznimi paragonskimi bloki nad 300 din. Delež potrošnikom se bo delil v skladu s pravili podjetja in s sklepom pristojnega potrošniškega sveta po potrditvi zaključnega računa za leto 1958 od strani oblastnega organa. Ristorno se bo obračunaval v okviru gornjega promila od doseženega celo- kupnega prometa za navedeno razdobje. Podjetje zaradi tega ne bo zvišalo cen, temveč je delitev doseženega do- hodka med potrošnike možna zaradi iz leta v leto rastočega prometa. POTROŠNIKI! OBISKUJTE NAS IN KUPUJTE V NAŠI TRGOVINI, SAJ BO TO V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO. SHRANJUJTE OD 1. 9. PARA- GONSKE BLOKE Z VREDNOSTJO NAD 300 DIN IN JIH S SKUPNO VRED- NOSTJO NAD 3.000 DIN ODDAJTE PO 31. 12. 1958 V NAŠEM PODJETJU DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Volna CELJE Kina* kino * kino * kino KINO UNION, CEL JE Od 21. do 24. 8.: >MODRA TENCICAc, ameriški barvni film Od 25. do 29. 8.: >DOBRO JUTRO GOSPODIČ- NA DOVE«, ameriški barvni, cinemascop film KINO METROPOI,. CETJE Od 21. do 24. 8.: >KONTE MAX<. italijanski film Od 23. do 28. 8.: »USODNA NEZNANKAc, ameriški film I.FTNI KINO. CEME Od 21, 8: »V7TIODNO ODRAJAc, ameriški barvni film Od 26. do 2R. &.: »DALJNA OBZORJA«, ameriški barvni film Od 29. 8. do 1. 9.: »JUŽNO OD SAHARE«, ameriški barvni film li lepim postovam tudi več pameti Poleg lepotnih tekmovanj, na katerih febi^-ajo kraljice lepote najprej po dr- žavah, potem po kontinentih in konč- ■o za naslov »Miss Universum«, so take prireditve začeli zganjati tudi že klo- basičarji, peki, dimnikarji in kdo ve kaj vse. V Portlandu so nedavno volili prin- ceso rož. Med dekleti, ki pa ne pro- dajajo rožic po trgih in restavracijah, je bila ostra konkurenca, preden so eni med njimi posadili diadem v ob- liki krone na glavo. Toda, ko so preiz- kusili, kaj vse tiči skrito v njihovih lepih glavicah, so osuplo ugotovili, da bi jim bilo treba vsaj nekaj več osnov- nošolskega znanja. REŠITEV FOTOUGANKE V prejšnji številki smo objavili foto- mganko. Moramo priznati, da je bila zelo težka. In kaj je predstavljala fo- tografija? Dva cigaretna ogorka t pe- pelniku Kdo ve, so v Ameriki kdaj slišali za slovensko prispodobo: »Lepa je, kot mati božja, toda ko usta odpre, je bog pomagaj...?« PROTIATOMSKI LAK ... Učenjaki v Harwellu so iznašli neke vrste lak, ki brani radioaktivnim žar- kom prodiranje v razne predmete, kot les pohištva, tal in drugih stvari, s katerimi imajo ljudje največ stika. Lak je sestavljen iz neke vrste plastičnega voska, ki je proti atomskim žarkom zelo odporen. Atomska nevarnost spravlja učenjake na najrazličnejše eksperimente, katerih cilj je, da bi zaščitili ljudi in predmete pred grozečo nevarnostjo. Ne bo se nam treba čuditi, če bo na lepem v prodaji kakšna »Narta krema« z odlikami zaščitnega sredstva proti atomski nevarnosti... Tudi za to je potrebna diploma Elektronsko oko usmerja avtomobilski promet Promet v Londonu bo skoraj usmer- jalo elektronsko oko, ki bo po mnenju strokovnjakov pomenilo pravo revolu- cijo p'"i upravljanju avtomobilskega prometa v velikih mestih. Elektronski sistem kontrolira vozila, ki vozijo po ulici. Elektronske kamere, postavljene na določenih mestih ulice pa spreje- majo od vsakega vozila poseben signal, nakar avtomatično prenašajo centrali podatke o mestu, na katerem se v tem trenutku vozilo nahaja in v kakšni smeri se giblje. Rib;e oči so presadili zamorčkoma Neki japonski zdravnik je izjavil na tiskovni konferenci, da je uspešno pre- sadil mrežnico ribjega očesa v oko po- polnoma slepega zamorčka. Ta drzna in revolucionarna operacija ni prva, ki jo je izvršil ta zdravnik. Odločil se je namreč, da bo o svojem uspehu se- znanil javnost šele potem, ko mu bo desetkrat uspelo izvršiti uspešno trans- plantacijo mrežnice iz ribjega očesa na zamorčke. Njegov zadnji pacient, do nedavnega popolnoma slep zamorček, vidi sedaj zelo dobro. Kljub temu pa japonski znanstvenik meni, da je še vedno prezgodaj govoriti, da bi podob- ne operacije pri ljudeh imele isti uspeh. Cmci Južne Rodezije, ki žele popiti samo kozarček evropskih alkoholnih pijač, se morajo legitimirati in pokazati dokumente, iz katerih je razvidno, da imajo vsaj eno akademsko titulo, kar pomeni, da so končali univerzo. To je prvič v zgodovini univerz, da je diplo- ma postala propustnica za kavarne. TRAKTOR BREZ UPRAVLJAVCA Neka tvrdka iz Friedrichshafena v Nemčiji je izdelala robota, ki upravlja traktor. S pomočjo tega robota se traktor sam začne gibati; menja smer in zaustavi. Vendar se ne more premikati popolnoma samostojno, brez prisotnosti človeka: oseba, ki z njim upravlja, ko- raka poleg ali za vozilom. Sklopko in volan upravlja na hidravličen način. Samomor kune belice Nesrečna ljubezen? Dolgovi? Gospo- darski kriminal? Melanholija? Nikakor ne. Gre namreč za samomor iz lakom- nosti. Privatni detektiv tov. Trdonja je skrbni analizi okoliščin rekon- struiral nenavdni primer takole: Kuna se je ponoči odpravila na ro- parski pohod po vasi. Bržkone je bila močno lačna. Plazila se je vzdolž spe- čih hiš, kar nenadoma zasliši z bližnje sti-ehe šimi perja. Ptič je otresal roso. Roparica ni pomišljala niti trenutek. Z bliskovito naglico je splezala na- vzgor, šinila neslišno preko strehe in se pognala na železen električni drog. Hlastnila je za ptičem — toda žrtev je še v pravem času odfrčala, kunini zob- je so popadli morilsko žico in kdor dru- gemu jamo koplje, sam vanjo pade... Roparica je negibno obvisela, kakor kaže slika. bodice ♦bodtiee> bodice SAVINJSKI VLAK Da vrne se s savinjskim vlakom, dejal je ženi, ko je šel. In čakala je na postaji, da spet jo srečen bo objel. Ze prišumel je vlak savinjski z vagoni prav različnih vrst. In gledala je, kje izstopi njen dragi možek, zdrav in čitrst. Glej! Iz živinskega vagona prikaže se nazadnje on! Le kakšen to naj bo turizem, ki nudi tak ljudem vagon! »Ti vendar nisi še govedo, da voziš se na tak način!< A mož se je nasmehnil mirnm: »Vagon mi bil je dosti fin! Saj ni še dolgo, kar si rekla mi osel, jazbec, dromedar! In vozil sam se pač primemo. Ne jezi se zato nikar!« Sladak poljubček mu je dala in skupaj pivo pit sta šla in rekla je: »Odslej boš zame le ljubček mojega srca!* VSEBINA IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK: Ubežnik Lojz, ki je t Franciji prišel t roke agentom tujske legije in bil poslan t Alžirijo, se s prijateljem konč- otrese legionarske suknje in zbeži k upornikom. Tu se s prijateljem lo- čita. Lojz potuje v področni štab, kamor je bil poslan in spotoma v gorovju doživi prvo bitko med uporniki in Masnjevimi padalci. Ker so Francozi na- padali z letalstvom in artilerijo, so se uporniki poslužili običajne taktike, borbe iz prs v prsa, da jim je težko orožje bilo neškodljivo. Razoroženi Lojz se je dokopal do orožja in y boju sodeloval. . . Obroč je bil p^-ebit tam, kjer so Francozi najmanj pričakovali. Preden so padalci mogli spremeniti načrt zasede, so se uporniki prebili v zavito dolino. Lojz jo je nemudoma ubral za njimi. Ob njem je tekel fantič, ki se je opomogel od strahu prve bitke in potoma pobral drugo brzostrelko ob truplu ubitega Francoza. Lojz je spotoma razmišljal o sreči, ki so jo imeli, da so jih padalci na- padli na večer in da jim zdaj, ko se je naglo mračilo, niso mogli več do živega. Presenečeni Francozi so imeli dovolj opravka s svo- jimi ranjenci in mrtvaki, zato niso zasledovali upornikov, letala in helikopterji pa bi v temi ne opravili dosti, čeprav so jih nad- letavali in streljali tjavdan. Dve uri so potem v okrilju teme nenehno hodili in izmenoma nosili ranjence. Ob postanku je Lojz zvedel, da jih je v tisti ruš- nati pasti obležalo za vedno pet. Poleg sedmih ranjencev je bila izguba majhna spričo zanesljivega sklepa Francozov, da uporniško enoto uničijo do zadnjega. Komandir enote, Mehmed, je Lojzu spotoma takole pripove- doval: — Za nagle vpade, za borbo iz prs v p^a in naglo premikanje •mo bolje oboroženi kot Francozi sami. Toda težko orožje, ki bi ga sicer tudi lahko dobili, bi nam bilo samo v breme. Zato se vedno, kadarkoli pride do bitke, spustimo v boj od blizu, da nam letalstvo in težko orožje ne more škodovati... Gotovo vas zanima, od kod nam orožje. Veliko ga dobimo, kot so ga vaši partizani, od sovražnika v bitkah. Mnogo pa ga dobimo od naših rodoljubov, ki po vsem širnem svetu plačujejo neke vrste osvobodilni davek. Vsak po zmožnostih prispeva del plače, ta denar se zbira v naših bazah za nakup o^^ožja, streliva, oblek, hrane, zdravil in podobnega. Več vam o tem nisem pripravljen povedati, toda če boste dlje časa med nami, boste zvedeli tudi marsikatero i}odrobnost... Z a šmenta, kdo je bil to?!, je Mehmed srdito vzkliknil. Nekje med sedečimi postavami je zablisnil vžigalnik in nekdo je v tem trenutku otrnil cegareto. Poročnik je planil k skupini. Lojz ni mogel razu- meti pridige, ki jo je nesrečni neprevidnež doživel. Opreznost je bila opravičljiva, saj dobri dve uri od sovražnika, ki je imel na razpolago letalstvo, še ni bila razdalja zanesljive varnosti. Ce ne drugega, bi tak plamenček lahko odkril smer njihovega imiika. Lojz je vprašal fantiča, ki se ga je poslej držal kot klop, kaj besede v arabščini pomen j io. — Poročnik je tistega, ki je kadil, pošteno oštel in mu za kazen naložil, da tri dni ne sme spregovoriti z nikomer, isto pa je naročil vsem ostalim, da z grešnikom ne spregovorijo nobene besede. — Lojz se je zamislil nad nenavadno kaznijo in se spomnil ne- srečnega Švicarja, ki mu je odredni narednik Ku^-t na strelišču v Saidi privezal na gola pleča velik kamen z bodečo žico. In vendar «e mu je zdela kazen v obliki prepovedi občevanja s tovariši na Bvoj način hujša. V tem molku, ki ne rodi sovraštva in up>omosti, temveč le obžalovanje, ima vsak dovolj prilike, da razmisli o de- janju, ki ga je zgrešil. Blizu njega je bolničarka Kerima prevezovala lažjemu ranjen- cu roko. Lojza je obšla hudomušna misel, pa je vprašal: — Sestra (sestra in brat sta besedi, s katerimi se uporniki •govarjajo), je vas že kdaj doletela kazen molka? — — Je, zakaj vprašujete, brat? — Ste zdržali? je nadaljeval, ko da bi preslišal vprašanje. — Mislite zato, ker sem ženska. Mislim, da vas bodo arabska dekleta presenetila še s čisto drugačnimi dejanji, kot je nekaj dni držati jezik za zobmi. Lojzu je bilo žal, da je napletel tako neslano šalo. Toda ni imel dolgo časa, da bi se grajal, kajti spet so se dvignili na pohod... V zemljanki področnega štaba so Lojzu dnevi enolično mine- vali. Pomagal je pri sestavljanju načrtov za spomladansko ofen- zivo in na vojaški specialki kolikor mogoče točno vrisal položaje legije v Saidi, odkoder je pred mesecem pobegnil. Spoznal je, da so uporniki tudi sami dobro obveščeni in da jim je lahko le mal« neznanega povedal. Zato se je lotil koristnejšega opravila. Ker je bil vešč francoščine in je poznal mentaliteto Francozov, zlasti pa legionarjev, je zanje sestavljal propagandne letake in pisal pisma raznim osebnostim. Med drugimi je pisal pismo tudi komandantu legije v Saidi in mu si>oročil, da je njihov teror nad Alžirci jalov. Pisal je tudi svojemu naredniku, nadutemu Kurtu. Naravnost užival je, ko mu je pisal, kaj si o njem misli, da je čisto navadno govedo brez možgan, da je fašist in krvnik in da ga močno veseli, da ga je lahko tako močno razočaral. V duhu je videl, kako se zagovednež peni od jeze in prisega stotero smrt temu prekletemu Balkancu, v katerega vdanost in vojaško strumnost je tako lahko- verno verjel. Polagoma je spoznal tudi uporniško gibanje. Med uporniki so bili ljudje raznih političnih prepričanj, toda odložili so politične debate za poznejši čas. Vsem je bila osvoboditev Alžirije najvaž- nejši cilj. Čeprav so bili tu zdniženi nacionalisti, socialisti, gotov® tudi komunisti, pripadniki verskih strank, zmernejši liberalci, radikalno usmerjeni ekstremisti vseh barv, do nesoglasja med njimi ni nikoli prišlo. Občudoval je starce, ki bi se lahko umaknili bodisi v Timis ali pa v Maroco, toda Alžirije, ki je krvavela, niso hoteli zapustiti. Številne žene in dekleta, ki so, z enako vnemo in pod enakimi pogoji kot moški, nosile breme osvobodilnega boja, so eno zmago že dokončale — priborile so si pK)polno enako- pravnost. V tem času je prišlo prvo pismo od doma. Lojz se ga je raz- veselil kot otrok. Od jeseni, ko je zašel v tisto nesrečno pivnico, odkoder so ga zvlekli v legijo, ni dobil nobene pošte iz domovine. Pismo, ki je po zavitih poteh dospelo v njegove roke, je povečalo njegovo željo, da bi čim prej odšel. Zato je svoje misli razkrU ko- mandantu, ki mu je prijazno ustregel, rekoč: — Prej ali slej bi se tako morali ijosloviti. Ce bi ne prišli na to sami, bi vas opomnili mi, ravno jutri pojde skupina z ranjenci v Maroco. Imam za vas priporočilno pismo za naše prijatelje on- stran meje, ki vam bodo pomagali, da se čim vrnete domov. Bili smo zadovoljni z vami in želimo, da poveste resnico o nas v Titovi državi. — Slovo je bilo vojaško kratko, toda prisrčno. Lojz se je pri- pravil za odhod in legel k počitku. Toda ni mogel zaspati. Občutki v njem so se prepletali. Slovo od ljudi, ki so mu postali pri- jatelji, je bilo boleče, toda želja, da se vrne k svojim, je bila kot plamen. Poleg tega pa se ga je polaščal nemir, kajti pot, na katero se je namenil, je bila vse prej kot sprehod brez vsake nevarnosti... Zarana se je čudna karavana dvignila na pot. Zdravi bo^-ci so posedli v sedla na iskre konjiče. Vodiči velblodov so vzpodbodli živali, da so mahedravo vstale. Na vsaki strani so na grbo prive- zana visela nosila z ranjenci. Ko so se oddaljili od področnih zem- ljank, so se skupine borcev razkropile v izvidnice. Pri karavani so ostali zgolj vodiči, nekaj mitraljezcev in bolničarke, ki so jahale zdaj ob koloni gor, zdaj dol in med ježo stregle ranjencem. Lojz, ki je jezdil ob komandirju odprave na čelu kolone, je opravljal zadnjo dolžnost v službi upornikov. S karto in kompasom v rokah je skrbel, da je karavana šla po začrtani maršruti. Sonce je bilo v zenitu, ko so se bližali oazi, kjer je bilo prebivalstvo do kraja naklonjeno uporu. Le-tam so se nameravali odpočiti, obedovati in nakrmiti ter napojiti živali. Toda še preden so prišli na greben, od koder bi bila oaza vidna, se je vrnila čelna patrulja. Koman- dirju so prinesli očividno vznemirljivo novico. Lojz, ki je ulovil le redke znane besede, je uganil, da gre za nesrečo. 2e je hotel vprašati, ko mu je komandir suho dejal: — Pojdite z nami. Ne bo odveč, če pred odhodom iz Alžirije vidite tudi nekaj takega. — Zapovedal je, da naj nadaljuje karavana pot do nenaseljene oaze proti zapadu in se tam ustavi. Potem se je s čelno patruljo pognal v smeri vasi. Lojz je vzpodbodel konja za njimi. To kar je slutil, so Lojzu oči potrdile že od daleč. Nekaj minut poprej je pričakoval zeleno oazo z belimi hišicami v senci palm, med njimi pa polno knčočih otrok in radovednih domačinov. Toda to, kar je v diru videl, je bilo obratno. Palme so bile ožgane, bele hiše z ravnimi strehami vse črne od dima, med hišami pa nit4 giba živega bitja. Ko so prispeli do prvih hiš, je od groze pogledal proč...