® r-*- r - * -

* ^sicSNgpi


Največji slovenski dnevnik < v ZedinjeniK državah v
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
GLAS NARODA
The largest Slovenian daily HI - the United States
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Uwed every (by except Sonda*, and Legal Holidays, 50,000 Readers
TELEFON 4687 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. YM under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 161. — ŠTEV. 161.
NEW YORK. THURSDAY, JULY 11, 1918. — ČETRTEK, 11. JULIJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
NEODVISNA SIBIRIJA
--—< >00-
ČEHO SLOVAKI SO PROGLASILI NEODVISNOST SIBIRIJE. — SKLICANA JE NARODNA SKUPŠČI NA. — VLADIVOSTOK JE PRESTOLICA. — SPRE JETA JE ZASTAVA. — OBLJUBLJENA JE SPLOŠ NA VOLILNA PRAVICA. — NAROD PODPIJtA TO
GIBANJE.
AMERICAN SOLDIERS READY TO ADVANCE TO THE FRONT

Tru'
trn Delation fil»ii with the i«*! iiia-u-r at New York. S.
i'.M a* re^uireO b* tliv A. t of «X'tob»T 6, 1917
V. on July 11,
London, 10. julija. — Vest i iz Tokio in Pekinga. ki naznanjajo v^tvarjenje nove neodvisne sibirske države, ki ima namen boriti s«* proti centralnim državam, nazna-jajo nove izpremembe v ]>oložaju na Daljnem Iztoku. — Oni, ki so dobro po ure ni v ruskih zadevali, trdijo, da je namen <\'ho-Slovakov jasen, namreč, dospeti do Vladi-vostoka, da se dovoli članom njihove organizacije, ki se nahajajo na zapadni sibirski fronti, da odpotujejo iz te dežele.
Je pa Še drug položaj, ki se mora pomisliti.
Katerikoli armadi v Sibiriji se posreči dobiti nmni-eijo in skladišča v Vladivostoku, bo imela vso oblast.
Tokio, 10. julija. — Poročilo na list Asahi iz Vladi-	_
vostoka pravi, da je bila vstanovljena nova provizorična j šolski otro.i pobirajo drevesno
vlada Sibirije v Vladivostoku. Namen nove vlade je, po-j listje za konjsko krmo._Na Sa-
staviti narodno skupščino in vstanovitev jiostave.	škem morajo nabrati 200 tisoč ton.
Nova vlada je sprejela tudi zastavo, ki sestoji i z Zlomljena stavka hamburške bor. dveh barv: bele in zelene. Bela jxniieni sneg, k: poki iva obširne planjave Sibirije, zelana pa velikanske zelene sibirske irozde.
L i AMERJCAN TfeOOPS AWAIT I N<x CALL TO Tufe nRT)!\rr
AMERIŠKI VOJAKI SE PRIPRAVLJAJO NA NAPAD.
Iz Nemčije
ze. — Ostre debate v državnem zboru. — Vojaki s f ronte se pritožujejo pri poslancih zaradi ravnanja.
True translation tfiletl with the jK»st	* ina.stiT at New York. X. V. on July 11.
191Š. MS required by the Act of October	*
U. ll»17.	1
Haag, Nizozemski). 10. juliju. — 2 Militarizem .i*4 zlomil stavko liatn- 5 Iburgke borze. Poveljujoči general J krajevne armade je >.dal pove- 1 11 je. v katerem j,- jrrozil vsem opro ^ jšeeuim uradnikom. da bodo takoj ! : vpokliram, ako ne prevzamejo ta. 1 1 ko j prometa. To je imelo za posle- ' dieo. da su vsi borzni agenti \ Hamburgu glasova!!. da se tako-priene z delom na borzi.
O kurjozni vojaški odredbi se ! poroča iz Draždan. Vojaške obla i^ti sa«ke vlade so odredile, da šol- ' sk. otroci te dežele ne bodo ruiei poletnih počitnic, ki se prično 1?». julija, ako prostovoljno ne na be rejo L'00 tisoč ton listja kot na domestild [Ersatz ■ krme za voja- J ške kouje.	i'
Vojaške itt eivilne oblasti so po več tednov pritiskale na šolske o-troke, da bi prostovoljno de'ali ' seno. toda rezultat je bil prese-1 nctljivo ufajhen: vsled r-esar je. ;bla izdana ta drastična odredba j ako ne napravijo zahtevane množine k t me. Ta vojaška odredba je obenem dokaz velikanskega pomanjkanja delavskih moči za i Upravljanje letine.	j
| Ik-bata v državnem zbom o vojnem praračunu pa je odkrila Še druge zanimive točke militari-j zma. Vojni minister je opetovano obžaloval dalekosežne obljube, ki so bile dane državnemu zboru, ki so pa povzročile glasne pr tožbe, i ko jih ni bilo mogoče držati. Ne-| izpolnjene obljube, na katere je" Stein namiga val. vsebujejo obljubo. da bodo odpuščeui i/, vojske) najstarejši vojaki črne vojske in ravno tako preživeli sinovi dru. žin. kj so j h že izgubile več. j I Liberalni poslanec Mueller iz." [ j Memingena je izjavil, da vlada i i velika nezadovoljnost v širokih j vojaških krogih zaradi ne zmerno 1 velikega števila obsodb nedolžnih vojakov, ki nimajo na razpolago' n i kakega priziva proti obsodbam : na bojnem polju.	J
Debate o vojnem proračunu so », na fronti poslušali z veliko pazlji-| j' vos t j o. Kadarkoli bere tisoče pisem, k: prihajajo poslancem a t. bojnega polja. ve. kako demora-, jlizujoee je postopanje, o katerem I se tu razpravlja, na želje voja-j kov. ki so osiveli na bojišču, .i Vprašal je vojnega ministra ako imajo pravice dopisovati s poslanci, kar pa je izzvalo medklic 1 med poslanci; ''Čakali bodete dol-. go ua odgovor.'
Mueller je povedal, da yojaki. ki p Se jo poslancem, vedno in. vedno prosijo, da se naj njihova ime*
Pomoč Amerike
Angleži hvalijo našo pomoč pri zakladanju zaveznikov z živili. — Posebna hvala za 80,000,000 baši je v pšenice.
True translation filed with the post master <it New York, N. Y. ou July 11, 1918, as required by the Aet of October (i, 1917.
London, Anglija, 10. julija. — Narod Združenih držav j« s prostovoljnim omejevanjem porabe živil v veliki meri pripomogel, da \ se je dobavljalo živila za evropske! zaveznike. Sir Wdliam Uoode. po-| sredovalni zastopnik ministrstva /a živila pri ameriški živilski ad- ^ ministraciji. je objavil Številko. ' ki kažejo obse«; ameriške samo-požrtvovalnosti in sicer pri nekem nagovoru pred Consumer's Couu- 11 oil..—
Od julija 1917 pa do aprila-11 1918 so Združene države ekspor-tirale zaveznikom 80.000.000 bu sijev pšeuičiiih izdelkov, — je re- T kel Sir William Herbert Hoover 1 ameriški živilski administrator, je;', ugotovil, da je 50.000.000 tega * predstavljalo prostovoljno žrtev * ameriškega naroda.	1
Ameriški eksporti svinjskih! produktov v marcu 1918 so znašali 1 308,000,000 funtov. To se je dose- * glo z dnevi brez svinjine ter z ne- ' prestano produkc jo svinjine \ Združenih državah.	i
— V januarju, — tako je na- i daljeval Sir William, — so napro- i sili zavezniki Mr. Hooverja za i 70,000,000 funtov zmrznjenega govejega mesa »a mesec skozi tri ■ mesece. V marcu se je odposlalo (
000,000 funtov te zmrznjene go- < ivedine. To je bilo pripisovati sko- j ro v polnem obsegu dnevom brez mesa v Združenih državah.	;
i Bombardiranje Carigrada.
True translation filed ^iihthe post master at New York. X. Y. on July 11. 1918, as required by the Act of October ' |	6. 1917.	i
| Carigrad, Turčija, (preko Lon- i dona), 10. julija. — Turški vojni urad poroča danes: j "Danes zjutraj je pet sovraž- ■ nih aeroplanov bombardiralo Carigrad. Škode ni.bilo."
' na ne izdajo. Rekel je. da prevladuje med vojaki na fronti velika nezadovoljnots, ter se je red železnega križa razdelil med vso višjo vojaško birokracijo, deloma |tudi nevojaški birokraciji in celo birokraciji za fronto. | *'To se čuti kot udarec z bičem moža na fronti", je rekel. | Vojni mmister je izjavil, da "so ujetniki iz Rusije naravno obvezani, da se vsak čas, vporabijo v armadi ter dodal, da pismena obljuba, katero so dali nemški u- ( jetniki v Rusiji angleškim in franj coskim častnikom, ni obvezna." |
Neko poročilo iz Monakovega pravi;
"Prva skupina osmih žensk je bila obsojena v gorenji Bavarski zaradi nemoralnega obnašanja ? vojnimi ujetniki na zapor od enega do dveh mesecev in na pol le-ta."	I
Boljševiški
kongres
V Moskvi se je pričel sovjetov kongres. — Pri otvoritvi je bil navzoč tudi pozneje umorjene nemški poslanik grof Mirbach.
BALKAN V OGNJU
-ooo-
FRANCOSKO-ITALIJANSKE PRIDOBITVE. — SO VRAŽNIK JE BIL PRISILJEN UMAKNITI SE IZ DOLINE TOMORICE. — AVSTRIJSKI NAPAD SE JE IZJALOVIL. — BOLGARI OGROŽENI. BOLGAR SKE ČETE SO ZBEGANE. — ZAVEZNIŠKI CILJ JE STARA CESTA V BIZANC.
-QOO-
True trauslfltioD filed with the postmaster at New York. N 1918. as required by tlie Act of October a. 1917.
Y. on July 11,
True translation filed with the ]>ost master at New York. N. Y. on July 11, 191*. as required by the Act of October G, 1!»17.
Stockholm, Švedska. 10. julija Ru>ki listi, ki so prišli tu-sem. vsebujejo zanimive podrobnosti o se i datljem sovjetovem kongresu v Moskvi. Kongres je bil otvorjei. -i. julija. Zastopniki so razdeljeni sledeče: (57S boljševikov, 27t? soc ja!n h revolueijouarjey, 30 maksima listov in ti hiternacijona-l isto v.
V eni loži so bili zastopniki entente. med temi angleški generat ni konzul Lockhard. V drugi loži pa so se nahajali zastopniki, nem-
!škega poslaništva, tned temi grof Mirbach, ki je bil dva dni pozneje u mor jen.
Opazilo se je, da so se socijalni revolueijonarji držali proč oo boljševikov in so ž vahno razpravljali v svojem krogu.
Potem k-j je pozdravil predsednik navzoče, je pričel govoriti delegat iz Ukrajine Aleksandrov. Navdušeno je bil pozdravljen in J*
rekel ;
•Prihajam s tajuega kongresa v deželi kjer vlada buržuazija in od Nemcev podpirani '.Skoropad-skv. prihajam iz dežele delavcev in kmetov. Tukaj pa se pogaja vlada s Skoropodskym in trpi svoji sredini nemškega imperjali-sta grofa Mirbacha.''
To je povzročilo od strani seel jalnih revolucionarjev gromovV to odobravanje. Nato je govornik popisal javno mnenje v Ukrajini ter je prosil za pomoč4 da se ovr že jarem brest-litovskega miru Ta jc izjava je izzvala aplavz so-eijalnih revolucijonarjev-in protest boljševikov. Socijalni .revolueijonarji so klicali: "Doli z Brest Litovskim!" 'Doli z Mirbachom'
Ko je bil zopet, napravljen-mir je govoril Troeki o . ofro^ujočih simptomih od strani rdee? garde katere del je na ukrajinski fron ti pr.čel ofenzivo proti Nemcem navzlic natančnim poveljem. Nato je omenil Čeho-Slovake in dogod ke v Sibiriji. 4,Kerensky je za klical nek delegati. "Izvršil je vojlo buržuazije."' Troeki pa je odvrnil: 4,0n in vi ste izvrš.ii voljo Mirbachu.''
StM-ijalni revolueijonarji so kričali. Nato pa je govoril vj>dja te stranke Kamrov:	, f}
"Na ukrajinski fronti ni provo-katerjev", je rekel, "niti pijanih čet. temveč so lojalisti, ki se ntf bodo umaknili. Glejte, kako te proklete kanalje streljajo našt brate v Ukrajini."
Ko je to izgovoril, je obrnil svoje oči v ložo, kjer je sedel nemški poslanik. Boljievjfci ao protesti-
Rim, Italija, 10. julija. — Danes jt? ruiznanil vojni arad, da italijanske eete, ki se nahajajo v ofenzivi, napredujejo. Sovražnik je bil v včerajšnjih bojih na obeh straneh reke Osunia odbit.
Oficijelno poročilo se glasi:
44V Albaniji naše eete, ko so dospele na ozemlje za-padno od dolenje-srednje Semini in razširile svoje pridobitve a višine koncem doline Tomorice, prodirajo dalje ter so odbile sovražnika v eentrumu ob Osmim".
London, Anglija, 10. julija. — Uspehi, katere so dosegle zavezniške eete v Albaniji, bodo povečali avstrijske zmešnjave. Doseženi so bili s svežo, odločno akcijo na balkanskem ozemlju, kjer mora vsak vojaški uspeh imeti vedno takojšnjo in izdatno politično reakcijo.
Črta, ob kateri se vrše sedanji boji, teče od reke De-voli do Jadrana, razdalja nad 60 milj. Poleg francoskih in italijaskili čet, ki so zapletene v te boje, se bojujejo proti Avstrijcem tudi albanske čete pod Essad pašo in ker dobro poznajo deželo, so v položaju, da dajejo zelo izdatno pomoč.
Dasiravno se nahaja ozemlje zavezniškega prodiranja 70 milj od Soluna, se vendar že opaža med sovražnimi četami v tej okolici znake zmedenosti. Prodiranje v Albaniji je nevarno ogrožanje desnega krila bolgarske armade v okolici Bitolja. To je jasno spoznal tudi sovražnik in imelo bo za posledico, da bodo prišli na stran zaveznikov mnogi rodovi z gorovja, ki se prištevajo med najboljše jojevnike na svetu. Vsak nov uspeh zaveznikov bo osrčil jugoslovanske narodnosti, ki se že nahajajo v revoluciji »roti avstrijskim vladarjem.
Nadaljni uspeh bo do vedel zaveznike do Berata. ki je glavno mesto južne Albanije in značilno je, da avstrijsko oficijelno poročilo priznava napredek Francozov in Italijanov.
Dezertacije iz bolgarske armade na macedonski fronti zelo naraščajo.
Vsi dezerterji pripovedujejo, da razmer ni mogoče več prenašati in da izginja upanje na konečno zmago. Nepokorščini se je pojavila v bolgarski armadi in mnogi oddelki se v zadnjem času niso hoteli pokoriti povelju za napad.
Pariz, Francija, 10. julija. — Oficijelno poročilo o operacijah na Balkanu z dne 9. julija pravi:
Zapadno od Vardarja so bili artilerijski in patrolni boji. Navzlic temu, da je bil včeraj sovražnik v koleno Črne z dragimi žrtvami vstavljen, je vendar danes poslal svoje napadalne čete proti našim postojankam severno od Bitolja ter je bil zopet z velikimi izgubami odbit. Južno od reke Devoli so naše čete skupno z italijanskimi četami nadaljevale s svojim prodiranjem in so zavzele Cafa Guri-prere, ki je najvišja točka plemena Kosnice, ki teče v smeri proti severozapadu od Bofnije. Avstrijci so se po hudem odporu prejšnjih dni v neredu umaknili v dolino Tomriga, kamor smo jim sledili. Zajeli smo 210 avstrijskih ujetnikov in materijah Izstreljena sta bila dva sovražna aeroplana.
Dunaj, Avstrija, 10. julija. — (Preko Londona). — Naslednje oficijelno poročilo o operacijah v Albaniji je bilo izdano:
Vsled pritiska močne sovražne sile smo našo južno albansko črto mnaknili čez Berat-Fieri črto. Od včeraj zjutraj so bili tamošnji boji zelo zmerni.
Nemčija brez mil«.
True translation file<i with the (Kwt master at New York. N- Y: on July 11. It)18, as required by the Act oI \ Hrtober 6, 1917.
Fnska prof i hrane.
Nova vlada ima tudi v svojem načrtu osvobodili Si hirijo bolj>eviškega pritiska, ogniti se, ako je le inogo-. ee, tuje intervencije, postaviti provinc jalni sovjet in de -j \ lavski urad. razdeliti zemljo med one. kinimajo nobene in j kontrolirati ekonomsko delovanje.
Nova vlada tudi namerava vjieljati splošno volilno| pruviro, zaratli tejra sklieiije narodno skupščino.	,
S tem bo Sibirija prva demokratična država v ruski zgodovini ter obnovitev velike Rusije potom tujcev. De- 1 lujoe j mm l Takimi prineipi. bo nova vlada nadaljevala voj-j i.o proti centralnim državam.
Narod do zadnjega moža podpira novo vlado. Vsled vojaške akeije velike češke armade, ki je pre-j vzela 2R junija kontrolo nad ]>ristaniščem. je general Dietriebs poslal boljševikom ultimatum, v katerem je zahteval, da se boljseviki v 30 minutah razo rože. Ker ni jasno, ako j«- sovjet razorožil, vse kaže. da boljseviki nimajo sovražnim namenov in da so Cehi zasedli boljševiški glavni stan.
Poznejše vesti naznanjajo, da je večina boljševikov odpotovala iz Vladivostoka, da se postavijo proti prodiranju generala Prlova, ki poveljuje protiboljševikom. Vidi se, da so Cehi porabili priliko, da so postali gospodarji položaja z namenom prisiliti boljševike, da dovolijo prosto i>ot proti vzhodu tisočim Čehov, ki so zadržani na več mestih ob transsibirski železnici.
Izkrcal se je majhen oddelek ameriških mornarjev,' ^ eeji oddelek pa z neke križarke pod japonskim poveljnikom in so pozvali bojujoči se stranki, da se naj zdrže hoja na nevtralni zemlji. Dne 29. junija so Čehi izgubili v boju tri vojake, ki so bili ubiti, nekaj pa jih je bilo! ujetih. Boljseviki pa so izgubili na mrtvili 129 mož in 49; na ujetnikih.
Osvobojen je Sibirije zavzema tri točke: 1. — Prebivalstvo moramo zalagati s potrebščinami za življenje: — pripraviti se moramo proti preteči lakoti potom organizacije kdt je Rdeči Križ; 3. — dobiti se morajo sredstva za transport, da se prepelje moštvo in materjal.
Da se morejo izvesti ti ukrepi, morajo zavezniki poslati armado, ki bo dovolj močna, da bo dobila zaupanje pri protiboljševikih in da bo varovala materjal in žclezni-ce. Priiiodnje poletje bo brezdvomno izbruhnila lakota. Za to domnevanje sta dva zadostna povoda: 1. — Kmetje so zaradi nekoristnih političnih demonstracij opustili elelo; 2. — zmanjšanje pridelkov se je zmanjšalo vsled naraščaja v prebivalstvu, kar so povzročili nemški vojni ujetniki, katerih je samo v Sibiriji 135 tisoč.
Zdaj pa pride vprašanje zadnjega sibirskega stališča. Naši državniki le počasi izražajo svoje mnenje. Nova država ima namen postati odporna država, da se upre nemškemu prodiranju na Dalnji Iztok v namenu, da bi podjarmila sledeče narode: rusko buržoazijo, ki zdaj živi v Sibiriji, ruske begunce in vse druge te vrste, ki žele ubežati zatiranju od strani nemške vlade.
Zaradi lega mora biti ta odporna država neodvisna, iz katere bodo nemški ujetniki izločeni in katerim se nio-^ ra zabraniti, da bi ji prisegli podaništvo. Nemčija mora izločena, organizirati se mora armada, ki bo strmo-dla boljševike, ki so samo sužnji Hunov. Za dosego mora dati Japonska svojo pomoč.
.,»" 4 i---*


True translation filed with the post master at New York. N. Y. on July II. 1918. as required by the Act ir October 6. 1917.
Stockholm, Švedska. 10. julija Danes je poveljnik finskih vladnih čet jrcneral MannTheim obiskal ameriškega poslanika na Švedskem Morri.sa in jra je vprašal. ako ima Finska prilo/nost. da .'bi dobila od ententnih držav ži
Amsterdam, Nizozemsko, 10. julija. — Nova bolezen, ki se je m zadjnem ča.s-mi pojavila v Nemčiji je vzrok pomanjkanja mila.
Do zdaj nemške zdravniške o-blasti niso mogle najti sredstvr proti bolezni, ki jo "menujejo "tri-e^>fita? in se loti kože in fas.
rail, toda socijalni revolueijonarji so se dvignili ter kričali: "Doli z morilei!" "Vrzite jih ven!'? -'Do li z Mirbaohom!"
Po mnogih govorih je bila predlagana resolucija, ki stavlja vprašanja vse ruskemu sovjetove mu kongresu glede vojne in mira Kamrov je izjavil, da se socijaln revolueijonarji ne bodo vledežil j^MiH mwk >o sapustili kongres
veza.
General je sl.kal živilske razmere na Finskem v najtemnejših barvah.
Ameriški poslanik mu je povedal. da ima Finska le malo upa-
»
nja, da bi dobila hrane, dokler, -ima Nemčija svojo kontrolo nad Ito deželo.
"GLAS NARODA"4
■ LOVEJTIQ PUBLISHING P O MP AN T
(Slovenian Daily.) '	Owned and published by tfe*
{I corporation.)
fKANK SAKSEH. Prndrtwit_LOUIS BENKPUK. Trfjnrr.
FUrc of Bo&ineaa of the corporation and addresses of above officer«i
82 Cortlandt Street, Borongfa of Manhattan. New York City, N. T.
Ea celo leto velja llat m Amerike Za celo leto za mesto New Tork 15.00
to Canado.—	|3.fi0 Za pol leta aa mesto New York.. 3.0ft	s
Ea pol let*	2.00 Za Četrt leta za mesto New York 150	'
Za £etrt leta.................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... <.00	.
"GLAS NARODA" Izhaja vsak dan lzvz^mM nedelj ln praznikov.	tj
-6LA8 NABODV	t
("Voice of the People")	.
fmwtd irfry day except Sunday« and Holidays	(
_Subscription yearly |3.B0.	<
Advertisement on agreement. -
Doplst brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo.
Denar naj ae blagovoli poftlljatl po — Money Order.	,
Pri ^ii— ■!>! kraja naroCaitov prosimo, da ae nam tudi prsJflnjA HeallVBs (
naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS N&BODi"	,
C? r-ortlandt Bt..	Wew York City.
Telefon: 'JS7« Cortlandt.
I;
_"^SkŽg'**_-_
Kmetje in boljseviki	i
'	--r*f j:
(Cliarles Ozols v "Xew York Times".)	1
____________ < f
True translation filed vltb the posinui*t«*r ;«t New York. V V ««u July 11. master at New York, N. Y. iu July 'J, 6», 1917.
Amerika pozna že precejšnjo vrsto let ruskega izse- ! Ijciica. in povprečni Amerikanee je slišal že precej raz- l ii i h neznanih stvari glede Rusije.
Pred kratkim časom se je pa seznanil tudi s tako-zvano rusko inteligenco, z ruskimi političnimi voditelji. 1 ki reprezentirajo vse strani javnega mnenja, ter z ruskimi umetniki in pisatelji.
Boljseviki vztrajajo na stališču, da je takozvana ruska inteligeiicija ter da so vsi znanienitejši ruski soci-jalisti — člani buržuazije ter potemtakem pravi sovražniki ruskega naroda, to je delavcev in kmetov.
Oni vstrajajo na stališču, da je inteligencija uespo-sobna za produktivno delo. da so edinole oni, to je bolj->eviki. pravi prijatelji ruskega naroda ter da stopata žnjimi ruski delavski in kmečki razred roko v roki.
Res je. da je gotovi del ruske inteligenci je uesposo-l.eii vsakega produktivnega dela.
Nadalje imajo tudi boljseviki prav. če trdijo, da je bil Kcrcnskijev kabinet zato strmoglavljen. ker se ni zavedal svoje zgodovin sk e naloge.
Toda jaz odločno protestiram proti trditvi boljševi-kov. da so žnjimi mase ruskih delavcev, posebno pa rusk kmetov.
Ljudje v tej deželi so me že večkrat vprašali, kaj nii^li pravzaprva ruski kmet. čegavili idej se oprijemlje, idej Kerenskijevc vlade ali boljševiškib!
\ sled tega bi rad povedal ameriškemu narodu nekaj «► ruskih kmetih, posebno onih iz baltiških provinc, katere zastopam. Po mojem mnenju je to najbolj važno vprašanje tega časa.
Kmetje iz baltiških provinc so trpeli bolj kot kateri drugi pod pestjo avtokratičuega nemškega barona. Ruski posestniki in trgovci so ga imeli v svojih rokah in je veliko pretrpel od boljševiškib eksperimentov izza revolucije leta llHio. Ko se je njihovo delo izkazalo kot ni-• evo, so ušli ter prepustili kmeta usmiljenju žandarov starega režima.
Baltiški kmet je simbol revščine in pomanjkanja.
V	svojem težkem življenju je ]>c^tal potrpežljiv. — vsi rajen. veren iu pošten. On zaupa v boljšo bodočnost in ravno to upanje ga bodri in vzdržuje. Nekaj kmetov se tudi lahko vidi v vrstah takozvane inteligence. Oni so m- junaško borili za svojo prostost ter vstrajali pri svojih zahtevah.
Ko so zakričali boljseviki. da so žnjimi kmečke mase. ko se je bil zbral del 10.000 boljševikov in pacifistov v Madison Square Garden seji. ko so pozivali vlado, naj jih prizna, češ, da podpirajo težnje delavcev, jim povem, da je bilo to njihovo govorenje — gorostasna laž.
.laz sem prepričan, da bi vse letsko prebivalstvo, ki šteje dva miljona duš, katerega kultura in politično stanje j«- priznano po vsej Evropi, ki pa mora. molčati pod nemškim pritiskom, ponovilo moje besede ter vzkliknilo:
—	To je laž! To je laž!
Niti v najtemnejših dnevih absolutizma, niti v svetlejših dnevih revolucije ni bil ruski delavski razred za. boljševike.
Kmetje ne morejo iti žnjimi in nikdar ne bodo šli.
Ni še dolgo tega. ko je kmečki razred baltiških pro-vine združil vse svoje napore, da bi se začelo gibanje let-skili kmetov. Kil je Cronvvald Ate. kmet po rojstvu, ki je pustil svoje življenje v boju za svobodo, v boju zoper nemški upliv.
Y	njegov nagrobni spomenik so vklesane sledeče besede:
—	Naša dežela in naša svoboda sta največji zakladnici zemlje. —
Kmetje baltiških provinc žrtvujejo svoja življenja za te ideje, ne pa za ideje boljševikov. ki so sramotno prodali svojo deželo svojemu smrtnemu sovražniku.
■ ■ -	------M - .. --- T. r, , -
ROJAKI, NAKOPAJTE SE NA "GLAS NARODA", |W NAJVEČJI SLQVSMB&I DWQOK V Z&R. DVŽJLVAM.
AAAdta**	— —^ —__>> ^-m-^ —_______—
Nikdo >i ne divne dolžiti pred- , sodnika. da je deloval prenugljc J no. Z bre/.priinerno potrpežljivo.>t-, jo je čak;il. dokler ni prišel čas,j ida so postali ideali, prizadeti pri te;n, tako jawni, da so zahtevali združeno podporo vseh pravih A-merdkaneev koterejrakoli plemena.I <Jn pa bi moral vsled tega tudi imeti v s\ojih rokah kot prosto-, voljni prispevek za novo dobo pol-; no podporo vsakega Amerikanea. ti's za debate je že davno minili. V moči vsakega državljana je. skušati preprečiti uvel javi jen je, kake postaxe. a kakorhitro »e je| f postavo sprejelo* z njegovim gla-j
(som ali brez ujega, j<* postava zanj: tako obvezua kot za moža ki jo j vi j sestavil ter se ji sme upirali le na jsvojo nevarnost. Slava hi hila pod-jpirati stvar dežele in stvar eivili-izaciji- iz vaše proste volj;?. Podpi-[rati pa jo je treba, ali se. pa izgubi pravieo do slavnega imena Amerik anea. Oni. ki niso voljni boriti v /.a "pravice narodov*" se zavzemajo za stvar, katero predstavlja Nemčija in katero nam na žalosten način kiiže lVlgjja. Voljni pa bi morali prevzeti dolžnosti; katere se jim nalaga kol prijateljem pruseštva.
i
Idealistično pokolcnjc.
Vsak. Kdor pozna zgodovin«* te dežele, ve, da nismo še :ui\dar v katerikoli veliki kri/i v naši zgodovini bili pripravljeni, niti duševno. niti telesno. Do sorazmerno pr..vi kratkim časom pa s:.:o se veselici sijajne duševne pripravlj«*-uosti. — darila ideali-iičnih pred nikov ter posledice gotove skupnosti krvi. tJostoljubnost stindese-j lili let. s katero se je to deželo na široko odprlo zatiranim vseh na-J rodov, pa nas j.- oropala lega sknpj nega ozadja. X;u«hI j«' narod le v j razmerju ko misli in čustvuje kot! narod.	•
Danes pa je na nesrečo veliko) -kupin v tej deželi, ki mislijo in j sanjajo na način, ki ni naš način.j tej* na temelju idealov, ki nis»o id'--! ali Amerike. Topilni lom • ni vse-1 »a stopil in krivde se ne sme po-
•	ložiti pred vrata našega z-maj rojenega preliva 1stva. Krivda je naša lastna. Xisnio si izmislili strojev, ki i.i l»ili primerni za !taŠL
' probleme. Nismo ustvarili si-teana ' vzgoje lu l>i bi! primeren z« pouk miljonov Tujcev glede onih j priprostih idealov in aspiraeij ter1 glede politi«*!)ih teorij, ki so v stanu. kakorhitro so jih razume, iz-pivmeuiti ljudi vseh rodov in je-
-	ikov v Amerikanee — v duševne . potouiee Washington;., l.ineolna , in drugih velikih voditeljev našega idealizima.
Niiša kampanja patriotizma potom vzgoje je poskus, da se zopet
-	ustanovi naše izgubljeno ozadje, r da se naše velike vire izrabi in da r bo tnje-rojeuo prebivalstvo spoznalo. da je njega bi Mlečnost ame-
1 riška. ne pa ona starega sveta: d:« " je njega sreča ter ona njegovih otrok odvisna vprašanja, čo s»* . napravi iz njih prave Amerikanee.
T'-ga ni mojroči* storili p.tt-r.;
. lutbenejr:«. poziva na kri. ne potoni i .
•	poziva na plemenske predsodke.
•	ne potom poziva ria ve"s'-e razli ke. na tradicije a!i animoziinsti.
i To j«- edinole moiročc -teriti j o-l«uii irotovih pro<*esov mišljenj;* . pot«»m najfinejšega sodelovanja idealističnih dtihov. ki so edinole : v stanu razlagati prave, srce Amerike. Hismarek j«- rekel ii'*k«H* : — _ < V hočete kaj v državi, voorate j s4>mA*iti t«« uajj>rvo v š<>':-. — l»is-maivk j<* bilreakeijonaj;ec Filozofija iVmiiireka je bl!a le odsev fi-
-	l«>zofije I*Vi«le' i!" i Pnisk.-g:u — fi-
-	!«»zi»fija. !.i je oropabi n -k^laj ide-_ alistični nemški narod njegove du
■ še ter stavila na ujeiio me.-to srce iz kr«;ii!ena. Ni* sm^nio onialo-
f*
važevati dejstva, da uspešna zlo-laba kakega uistrmentii *>d strani
-	Nemčije, podle it* perver/.iie kot .j«-, šr ne žado- tujf zavržen je t« g:« in^tr^nicnta od strani eivili ziranega sveta.
1	Odpomoč je v izobrazbi.
Nemčija j«- p«>kaxala_ ^la je iu«»-goee uporabiti vzgojne metode na način da bo celi narod vrjel v lai. in da bo sledil napačnim nogo-| voiu. Naša stvar je uporabiti isto mogočno orodje vzgoje. da st- s » tem pripravi naš narod do tega L. da misli na enakomeren ;«ačiu glede praviee, mednarodne časti } * ter nesebičnosti. Skoti generacije
ie nemški sistem vzg«>je. pcenieie-
10	zasnovan, osredotoča' duše i najhnih otrok v Nemčiji na pra-
• ieo Nemčije.# da vlada, svetu. -M i i >a nismo bili <ia enaki način n-ipttni, da osredotočimo duše naših majhnih na pravieo sveta, da k lada samemu sebi. — na pravico vsakega moža iu vsake ženske, da u izbere svoja lastna pota življenja. in pokornosti.
Kampanja patriotizma potoni izgoje naj bi zapoeela gibanje. ' potom katerega Jiaj bi veliki I vzgojni sistem« Amorike .-.avršili nalogo življenskega jwmcua. I či- | Lelji v Ameriki naj bi bili najbolj * mogočno orodje za propagando vjj tej deželi. — za projiagaado. k*»j*- • ^ namen je pripraviti Ameriko na nalogo, ki niuui aiobene primere v ( ^etoviti zgodovini. — na nalog«*, j da m.* d;i izraza onim priprostisi; | kiijam. ki so. individualno izraže- j ne. napravile iuus velikim in sreč- j tlim. 1'čitelji Amerike morajo iz- , uriti geimraeijo, I*«> ponied<na- [ i-ounila Deklaracije nooih isno^« i ; in ki bo provedla doktrino o pra- | rieali moža v jvy.ik družine naro- , lov. Da je nivi^oče storiti 1<». je | tniba razširiti obzorje. Potem ko . -e jii* je izurilo, tla mislijo o	;
11	v smislu vaških oliein. jih je, treba, naučiti setlaj in hilro. «l:t'j mislijo glede \z«^ov ••tuislu «•'•-[ legti ame-riškega nar;xla ler \ raz-j morju Amerike proti drugim na i rotlom sveta.	:s
Dočim se je nadalje .-Ju > tem j. J"lem t«*r se nadaljuje z boji na i j bobnih iron lah Kvrope n.tj Iti -ej, J<»nml jub«*u Amerikane«' ve«lno;. spoudnjal na to. tla j - 1 el»;i na- j StnKovali v^.-.keiiui n.-n.^h'-Min vjllivu v tej deželi. Vsakdo na.t tri-sprotuje nemški detinieiji ku!iai*o. { ki s«* »rlasi: — Kultura i«- duševna organiza«ija, ki ne izključuje kr- , vavega. divjašiva. Dna tlvij-.i .ie-i ii ««n st v o «J«> vzviš«'iiost i. <*'ia stoji ( nad mt>r:"'lo. pametjo in znaum st.n».
C'e bi Nemčija dobila te v^jne n«-. r-«* bi je n«' i".gi)bila konično :in zaključno, bi s«- pritisiiii«> pečat uspeha na tfroriz.m. imalova-ževanje pogodb ter >ploš;i«> mednarodno nečast. Vojn«, katere !><«-| do morali izvoiovati na>i otroci | bodo mnogoštevilne in rtraŠne Nemčija ne luutv zmagati, vendar j je stvar \merike gletlati na 1«» | kako bo izgubila vojno, pop iln in kompletno. Nato pa h«« poznal svet vzrok. — ker si je upaia Hp-i tati "pravice narodov".
Avstrijske izgube
Madžari pravijo, da so njihove izgube velikanske. — Poslanci pravijo, da so Avstrijci žrtvovali Ma t džare ob Pijavi. — Uničenih je bi | lo pet polkov.
True "translation filed witli ti««- p««>t | uiaswr al NVw Y«»rk. N. Y. «>n July 11. ! lt>18, as required l«y the A«-t if Oi tober
G, iai7.
Milan, Itujjja. IU. julija. — Listi v Budimpešti, ki so danes prišli tu-sein, so v objavi parlamentarnih poročil priznali strahovite madžarske izgube v bitki 1*1-jftvi. Ti jrovori. ki pridejo tu v poste v. so bili v dunajskih listih zaplenjen: o»[ avstrijskega celi. zorja.	£
Po.slanee Abraham je rekel:
"Izgube, katere v tem času izgubile ogrske čete. so velikan-« "«ke. Zauesljive informacij«* kažei j««, «la so Madžari tvf»rili lis <n|-:stotkov vseh naših >il na italjan-iski fronti, medtem ko hi morain biti naše dolžno razmerje samo 2U «>dstotkov. Postopanje	p«)
! veljstva tekom vojne >«* j«* izkaza s
h», da je vedno delovalo za popolno uničenje ogrskih polkov. V o-! kraju, v katerem so naseljeni Sz«*-| kli Madžarom »ličen r«»«l v Tran-islivaniji ni najti moških -pod *»0. j letom. Naša vojna bi morala bit, ! defenzivna in morali bi se izogibati pustolo?»kili napadov .ki raz-I vije jo v nesrečo."
"C'esark'di m* posluži «lomo-
j bran »ki mini»ter. «la bi zmanjša, dejstva", je rt-kcl }>oslaiiee Fen-nves". jc »e«.laj dokazano, da so tekom bojev oh Pijavi ogrski polki doživeli velikanske izgube, v kolikor ui»o bili dobesedno uničeni. Resnica je zelo različna od tega. kar nam ponuja vlada, da bi vrjeli. Želeaniee prevažajo na .tisoče, ranjencev v bolnišnice za
] Potne"noge |
niso samo neprijetno razočaranje' p ampak so tudi zelo škodljive zdrav-.K ju. Potenje dela ramreč noge bo- P leče. da človek težko hodi; poleg p tega pa dela potenje nog tudi hud in C zopern smrad. Čemu bi si torej ne I pomagali v tej zadevi, ko imate zato* p lepo oriUko in hitro odpemeš? Ku- C pite si	™ j
Several \\ Foot Powder l|
(Severov Prašek za. r.oge). Umijte P j si noge vsako noč z gorko vodo, p zjutraj si pa nadrgrute s tem pras- p J kom po nogah, podpiatih. petah in P , med prsti. Denite neke i tega praš- ■ j ka tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za P noge, če se vr.m potijo, če vas boli- p ' jo. srbijo, če so otekle in utrujene, p
ITa prašek dela. da so r.oge. čevlji P in nogavice suhe. Prodaja se v p vseh lekarnah. Cena 25 centov. K*
•-—--i
j Donavo in celo bolnišnice v pre-jstoliei so prenapolnjene z bolniki 1 Častniki in vojaki, ki prihajajo od 1'ijaw in nimajo nikak 'ga za j nimauja v tem, «la bi lagali, po | trjujejo brez tuuahovanja, da s««' bili :?!». 44. 46, in Gi>. polki popolnoma uničeni. < > 11 i vojaki, k ni»o liili mrtvi, »o l»ili puščeui im-njeui na bojnem polju, ali |>a jim j<» reka oilr»'zaIa p«»t in so bili brc/ hrani- in muuieije. Dunaj mor.J dobro \ideti. «la ma«lžar»ki narod naglo gin«'. Moške najti sam«, š«' po uo'»*tili : vasi so docela zapuščene."	| I (Joviinv o prcjštij' dob; vojne je prvoinienovani poslanec rekel; j i " Dobrdol.tska planota, gora »v. i Mihaela in l rzs<*k so vsi peklo za jMa.i/.are, Al generali, ki so šli «•«•!«. tako daleč, da so vi»ok«» j stavili na svoje zboi e. javno ibahaje, «la želijo žrtvovati kar j na j ver je število »\ojili mož. Djrr— ska ojačenja vi n -pr«'»tano odha-Ijala na fronto, k«»t bi bila Dgr»k;. stmleu«*!- bf«'z dna. Hi" »mo ve.In « tab«iriš«-e monarhij«-. \" Scrbacu \ '"ertiji je bila jtušecna j>«dovi«-a vojak-iv Semogy-polka na ln»ji-ščn. \ <le«l krivd«' vojaškega poveljnika naše č«*te v Calieiji ikomaj st««p i 1 i/ vlakov, ko jih je prijela »«j\ražna artiierija ii iekoni bitke pri Lutsku j«- bil uni-1 čen si. transilvanski pešpnlk." Oba poslanca »ta zahtevala, da
•	izda ministrski predsednik grof
•	Weckerle o»tre odredbe, da »«• za-
•	i trotovi razdelitev Madžarov v pr-j vi vr»f i v ra/iuerju ceh-ga prebi> ival»tva madžarske narodnost:.
Jugoslovansko edinstvo.
I
i
True traii>lati.m fil«-.l with tin- j.»t master al New York. N. Y. •. 11 July It. U'lv a» re«|Utre«l In tla* A<-1 of <h p.tn-r ii. r.»17.
Kakor s«- razvi«li iz budinipe-š-tauskih I i»t o v. i<- bilo na So. Sta-. jerskem 111 na Kranjskem v zad-jnjen! čiisti /«.pe? silno niiMi<r.» iz-)ja\' za jugoslovansko deklaracijo, kar nam ni nič novega, a!i Madža re je silno ugrizi o za srce lo. «ia j so sedaj jugo»l«»vauski >.oeija!i>t: t | odločim »i<«j.ili na sj,j-;U1 jng'»sb, . j van.sK«- «h-klaraei.je in njenih za-i* h t «• ^ za samo; 1>»in'i drž;tvo ter »« ]»«ivsod iK javlja jo solidarnim z ju-gosh i v a nsk i i • i i i ufcei j ona 1 ist i,
■^r^^^HMI^ A'.'^kh
■K
n t	T. Sf. Food A'lniini'trai: i.
I)| Arter de wis" ol*	spit or
: bait he say. s*z ee—"I swine t'r
i t-prize you u!I w if? rt-.^-.-s« t '.
f 'cause you alls mu.-' siivo de m'-:it
II	<-n t al sumpiii' t-l.se in»u.! <. n	^it
- i out dat ol* pame ba-_' en rtUi!- it j work, -too," S'-z «>e. D« n be U'.icH '* a '»c ash an>l	wz "i-lnxM—
t-l»oot-l-sii(i—li-i'K><." vz '■( W'rn
lie ; a v dat h- means da:	v..ti
I- alls Uiike ri>. '»i.-- j v -	■
I 'em—mm me.:i ter .-u e vrh.-ut
I'.utr icr dc sojera. ■i ' -:
Pozor rojaki!
It	Kadar ste namenjeni ku-
piti hišo. lot ali farmo, ogla-o site se pri meni predno boste . kupili. Jaz zavarujem tudi
V hišo proti ognju.
j. Lu&nr,
d	prodajalec zemljišč
a	1065 E. 66th Street,
a	CkvctodfOhiO.
Roosevelt o ameriških vojnih ciljih v
True translation filed vith the postiiuister at New York. X. Y. on July It, IMS, as required by tbe Act of October l», 11117.
Passaic, X. J.. •">. julija. — V clonui generalu Bird. W. Npeneeru je poclal Col. Tli. Koosevelt sledeče poročilo o -ojiiih ciljih Amerike. (Jovoril je pi*i kosilu in .sicer prej, »redilo je general v svojem nagovoril razpravljal o praz-luvanju 4. julija.
Njegov govor se glasi:
— Pred seboj imamo delo, ki je življeiiske važnosti, n sicer povspešiti to vojno, izvesti v polni meri vojaško ime tega naroda in to z vso moejo v najkrajšem času. X«-smemo prej odnehati, dokler ne bo naša armada v Fran-•i j i več ja kot so vse francoske in angleške armade skupaj.
Anglija. Francija in Italija so tekom dveh let in pol •ranile našo nevtralnost ter tekom enega in pol leta šči-iile naše pripravljanje.
In še več! — Mi se moramo bojevati toliko časa. (Inkier ne bo Nemčija prisiljena na svoja kolena, dokler ne bono podvrženi narodi Avstroogrske in Turči je postali prosti narodi. Na zapadni fronti mora postati Belgija prosta ter dobiti nazaj Luxemburg. Francija i»a mora dobiti na-,:a.j Alzacijo in Lotarinško.
Toda t<» še vedno ni dovolj'.
< V dovolimo Nemčiji obdržati ozemlje, ki ga jr z;iv-v.cla v Kusiji, če dovolimo Avstriji imeli pod nadvlado lt;i Ijaiie. Kiuntine, Cehe in Jugoslovane, če dovolimo Turčiji ostati v Evropi ter ji vladati nad Armenci in sirskimi kristjani ter palestinskimi Židi. če dovolimo vse to, bo ta mir reprezentiral nemško zmago. Nemčija bn napravila velik korak k svetovni nadvladi, mi sami in naši otroci bomo pa zopet morali vojeva'ti žnjo cel«» vojno.
Poljska mora postati samostojna država. Ceho-Slo-vaki morajo l»iti združeni v samostojni in neodvisni republiki.
Vsi Jugoslovani morajo imeti neodvisno in samostojno jugoslovansko ali srbohrvaško državo.
Italjanski del Avstrije mora .dobiti Italija in ru-muiiski del Ogrske ltiunuiiska.
Turke moramo izgnati iz Evrope. Zidje morajo imeti Palestino. Sirski in asirski kristjani morajo postati — prosti. Armenija mora postati samostojna država in bo najbrže. kakor Albanija, rod garancijo zavezniških sil.
Mi nočemo biti tiranski, toda mi hočemo enkrat za vselej oprostiti vse narode tiranstva ter odstianiti vsako misel in željo Nemčije po svetovni nadvladi. —
Col. Roosevelt je Mla glavna osebnost pri priznova-njn v tem mestu, katero ima nad ~>'J odstotkov zunaj rojenih di*žavljanov. Parada, ki se je vršila v tem mestu, je bila največja, kar se jih je vršilo v zgodovini severnega tlela države New Jersey.
V svo jem nagovoru je rekel ( 'ol. Uoosevelt med dru-uim tu«li sledeče:
— Tovariši Aincrikanei. jaz sem prišel sem. da govorim o doktrini popolnega amerikaniznia, brez kompromisa in brez ozira, kje je bil kdo rojen, kakšnega pokole-nja .j«*. V doktrini, katero vam predlagam, ni nobenega prostora za kompromis. Veliko vprašanj je. glede katerih bi bilo lahko doseči kompromis potom pogodbe ter popustljivosti gotovih točk na eni ali drugi strani, so pa stvari, glede katerih je kompromis za vsakega poštenemu moža ali žensko nemogoč, in ena ter stvari je — ameri-kanizem.
To j<* stvar, o kateri bom še posebej razpravljal. — namreč stvar glede izvojevanja vojne. Tukaj ni prostoru za polovičen amerikanizem. Tukaj ni prostora za devet iiidevcdesel odstotkov amerikaniznia. Vsaj naj bo popo-
len Amerikanee in ničesar drugega. < e pa ni popoleu. ni
i 1 u
Amerikanee.
Vsak. ki je tukaj pa gleda nazaj deželo, iz katere je prišel, naj prečita zgodbo t) Lolovi ženi. Jaz boni storil vse. kar je v moji moči. da ga bf»m izprenienil v sol na t steber. Potem ko je stopila Amerika v vojno, so nekateri ljudje govorili:
j — Mi ne moremo pošiljati ameriških fantov ija. da ' bi jih pobili! —
j Ko je govoril o nemškem jeziku, je rekel: i — Pred kratkim sem se posvetoval z nekim duhov-inikom poljske katoliške cerkve. Povedal mi je. da se p<»-i služil je pri službi božji dveh jezikov: poljskega in angle-j Škega. Poljskega zato. ker stari lju«\je ne razumejo dru-! <rega. angleškega pa zato. ker otro«-i iu>čejo drugega jvoriti. Z drugimi besedami rečeno: poslužujte se tujih I jezikov kot prehodnih jezikov, bodisi v šoli. bodisi v čn-|sopisju.
fBmf^^THE BAyS 1
; SUNllfflr- ^S^ THURSOff TUESBfflf	S/ffDlUM
vmism
^it^AtAždp 11	.iJiTmil -
r*^ Rojaki Pazite!	S
I	Ako ste s^ pooesretrili na ielezui«.-i. poulicui kari ali [>ri delu iii	J
S	si želite nasveta, kako jiostojiati, »la izterjate tMKk«Hlniii«>, tedaj sc zji-	5
S	upno obrnite na mene. Jaz Vam tx*lefn dal potrebno pojasnilo, kako	S
p	postoimti v takem slučaju. TUite art jiridite irwljno.
Anton Zbašnik,
i	slovenski notar in tolmač
vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa. •oba 16? Bakewell Bldg., (nasproti Court Ho osa) J	^^T^^ton Court 3459.	Svoji k grojemu.	|
'Pravica moža' proti 'pravici narodov'
S Piše Ed. A. Goewey. / .f- --
(Konec.)
!
True translation filed witli the post master at New York. N. Y. «»n July 11, l'J18, as required by the Act of October C. 1917.
OLAS X A ROD A," 11. .nrL. 191S.
GLAS NARODA, 11, JUL. 1918.
GLASILU JUGOSLOVANSKE ©KATOLIŠKE JEDHOTE
*____UstanoTljena leta ISM,	V %	Glavni urad ▼ ELY, MINN. V u ^^	v liikorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tsjnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZLCH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO, Salids, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 643 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.	/
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.	* "
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver.
Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških podpor, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika
REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA
-000-
0	predlogu društva Sv. Janeza Krstni ka št. za združenje Jugoslovanske Katoliške Jednote z Slovansko Delavsko Podporno Zvezo.
-ooo-
St. društva. Za predlog. Št. društva. Proti predlogu.
1-	no 64.	I	24
2.	a	109	66.	1	58
3.	U	64	GS.	01
4.	11	6!».	4	17
5.	46	70.	32
6.	21	:>	71.	y	51 9. 'Jti	11	72.
H. 11	12	75.	16	10
20	18	76.	4	18
41	4	77.	1	23
14- 6	7S.	'l	35
15 71».	11	1C
16-	81	5 M.	G	19
17-	10	S2.	31	16
18.	f)	33	h3.
19.	Iti	70	h4,	21	10
20.	y	r>4	So.
-1. 5	38	86.	9	16
69	87.	9	1 ti
2~». 12	62	88.	14	23
26. 7	56	37
3	90.	4	21
28.	1	13
1 94.	77	8
1 77	19	9
31- 15 26 100. •	25
101.	7	39
36 5 103.	7	39
35.	24 1t>4.	25
36.	.»4 (i Jo.*,.	24	2 37- 93 106.	31
25 107.	](»
39.	tO	^	3
M-	36	23 lOf*.	17
41	32	110.	1	47
42.	9	6% 11.1.	17
43.	12	n j.
44 3 45	114.	^
1 111	116.	36 3
20	117.	M
49.	1 65	lis	" 10
50.	3J	119.	M (j
120.	1	3*i
29	6	121.	1	17
"»3. h6	7	122.	3
«>4.	27	1-J3.	2	12'
5">. o	124	22
h	15	125.	15
32	126.	16
60. 7	23 ___
01	• 45	13	1524	2362
Ker je članstvo odglasovalo proti predlogu z večino 8.iS glasov, je propadel predlog društva Sv. Janeza Krst nika št. ^7. — Društva št. 32, 51, 72, 85. 92 in 112 se niso « udeležila glasovanja ali so pa rezultat prepozno poročala. \ Nadaljna pogajanja za združenje se imajo vršiti v
Reading, Pa. ^
Spominjam se basni že izza svo-' jili mladih let. ko »eni še trgal hla->e ]to šolskih klopeh namreč basni z naslovom "Trije prijatelji"-! Nekdo .i«- imel tli prijatelje. Dva j*, srčno ljubil, za tretjega je pa malo maral. Ker je bil j>a la mož nekoč poklican pred sixlivijo. je moral imeti priče. Poprosil je svoje prijatelje, da naj gredo / njim. Prvi prijatelj se je izgovarjal, da ne utegne, drugi t»a spremlja do vrat: tretje, na katerega se je najmanj zanašal, je šel ž njim in izpričal. da je zatoženee nedolžen.
Torej nekaj slienega je ravno tukaj. Zadnje ease so tukajšnja društva, in sir ur društvo štev. 25 SSPZ. in društvo štev. 61 JSK.l. sklicala skupno sejo. Seja je bila sklicana v Clinton Hali. Front Lu Washington St , Ln smo se skoraj vsi vdeležili te soje. Na tej seji se je sklenilo, da bo še ena skupna seja pred 4. julijem, kar je tudi pravilno. Jaz sem bil obveščen od predsednika društva št. (il JSKJ. ob 6.30 zvečer; seveda, j-az sem izdelal porivuiee na vse člane dr. št. 61. kot je to moja dolžnost. Čeravno se mi je reklo, da jih ni treba pisati, sen: pa raje spisal po-zivniec kot pa hodil povedat oil člana do članu. I'ozivniee so bile gotove do i>ol 8. zvečer, ob 8. so bile že oddane poslancu. da jih razdeli. Vprašal sem l>r. Johna Šimea. predsednika društva štev. 61 JSKJ.. kje da bo seja. Na to je odgovoril, da pri br. Petru Ko-čev^rju. Vprašal sem, na kak način da je seja ravno tam sklicana, saj je vendar bilo prej čits in bo pozneje, da ne bi bilo seje treba Rimu v nedeljo popoldne, kor bi se seja lahko vršila na delavni dar. v dvorani, kjer imamo redne seje. saj ie brezplačna. Toda obžalujem. !>r. John Šimec. kol goii omenjeni :>asni prvi prijatelj, me jo »/dal ter vse se ve'* naložil kot je bila resnica, ''a takega ne boin deval v to izjavo, ker >e mi vidi neumestno za v javnost. Toda prepričan sem. da. ko bo 1»!'. Si-mee vital t»* vrstic.*. bo sam spoznal. d.i ni bil takrat na pravem mestu, ko se je tako žalostno izrazil kol predsednik.
Tajnik in blagajnik društva imata vedno skupaj dosti korespondence. ki pii mora »»stati doma, nikakor pa ne razbobnati v javnost, posebno pa še preuašjti i/. enejra društva v drugega, ker pos-vetovati se je potrebno tudi izven seje, ne pa samo na seji: le-ilaj taki j »ogovori naj bi v bodoče ostali v žepu !
Prigovarjal jaz nisem, tla bi se seja vršila pri bratu Petru Koee-varju zaradi socijalizma ali na-ubrazbe. ker vsak dobro ve. kakega prepričanja sem jaz. Ni mi treba se tu na tem mestu se čistit L i-era v 110 ne prinašam mesečnih kvodrov, prinašal sem jih pa. ker jih bom mogoče še, če bo ta sapa pihala, ne. katero jaz č'ikaun.
Kar se pa tiče naobnizoe. jo je zadosti, kolikor sem se mogel naučiti dva dni v tednu v šoli, in še več. ker v š«>li sem se ptoltliito tnalo naučil, pač pa sem se naučil ■jam od sebe skoraj bi rekel več. Ko bi se bil toliko naučil v stari domovini 20 let. kot sem se naučil v Ameriki 13 let odkrito rečem Ja danes bi bil že lahko učitelj. Ko bi bil pa v Ameriki 20 let. pa hi prav gotovo že lahko zapel v kaki cerkvi libero.
To je torej jasni dokaz, da se nabran ju je združenje, ker po mojem mnenju se dela razdor med »beina društvoma. Ne zameril bi tega br. J. Šimcu. da je on na mojem mest n. Sieer je on član obeh lruštev k.»t sem jaz in hodim na •n« sejo iti drugo. Vprašam pa-\li jaz prenašam, kake lažiTo bi ah ko stori! tudi jaz. toda tega ne bom. Jaz spoštujem obe društvi, ker ko ne bi spoštoval, ne bi bil •lan obeli, toda potegovati se pa moram vedno bolj za društvo, pri sojem sem bolj zainteresiran, ozi-j roma zaposlen. Članstvo dru&bva i:, fil JSKVF mi je poverilo izvr-
ševati tajuiške posle ter :ui je za-j upalo, toda jaz moram pii tudi gledati, da prej zadovoljim članstvo. ki ini je dalo to nalogo, t Predno s«* hudodelca obsodi, se ga n k« ni zaslišati. potem bi se mo-a'«o bobnali. da sem jaz proti zdru-j žit vi j>o tem oi se moral lavuati tudi br. Šimee. Naj bo eno ali drugo, obdolžen sem! Toda v^ak se lahko prepriča, če pree:ta k<m-venčni zapisnik 4. retlne konven-t eije SSPZ.. da sem dal poročilo od društ\a št. 25 SSPZ. kot teila-j nji delegat še preostro. Da. še celo j ena nova točka je narejena iz tegai t nižjega poročila, ker na prihodnji ( konveeieiji SSPZ. bi bilo tako po-j ročilo pregrešek pravil. Tako sem tudi zdaj vedno za ^druženje, ker danes lahko pokažem, da sem za združenje. Tistim pa, ki najbolj . k rile, da so za združenje, pa od-' krito rečem, da niso! i Ce se pa nisem, vdeležil >eje «.Lie ! 2'i. junija, vam povem vzrok, za-j kaj tla se nisem. Pri br. Petru Ko-čevae-jn smo imeli tri let a mesečne društvene seje. in sicer za dr. št. 1 25 SSPZ.: mogfK-e bi bile še danes, toda članstvo je kritiziralo, da zahaja tja vse vrste narod, to pa radi tega, ker ima prodajalno, j on pa ni mo.^el prodajalne zato opustiti, ter v.-ak kdor je prišel, je lahko slišal, kaj se je na seji } govorilo in sklepalo. Toda poleg članov so tudi drugi vedeli, kaj je 1 sklepano na seji. Jaz kot tedanji ' tajnik društva št. 23 SSPZ. sem ' dob?! dvorano ter sem na soji prvi omenil, ce je članstvo zadovoljno, nakar se je sklenilo imeti seje v
*	di-u:n dvorani. I/, tega vzroka s" ' nisem vdeležil seje dne - '>, junija | ker je ravno na nedeljo popoldne. ! j«' pa se več naroda tam ter se no-1 tem raznaša. kateri kaj jrevori.
, V splošnem pa rečem, da se bom vedno potegoval za pra\.ee dni-štv;) št. fjl JSKJ. dokler bem iz-' vrševal tajniške posle. >>.;i naj /.«• ' lulriha kdorkoli hoV po meni. saj sčasoma se b<i>ii vseu.i pripadli kot 1 len konj korobjičsi. Tajnik požre 1 unio«ro gn-nkih. no. pa saj zato j«* plačan' (*e l»i le malo lx»lj pomislili. k:tj sn taja ik;i ski^ii. tega ne 1 bi nt»ben reke'. Tajnik ima na skrbi v%c društveno premoženje; <*e je kje primanjkljaj. n:ora ga i pokriti, on je r<a to odgovoren:
-	mora .skrbeti tudi za prirastek
-	tlruštva, če ne. >e dela njega od-
*	govornega. Pri svojem vsakda-i njem delu inua na misli d uštveno "delo; drugi gredo vesel> domov
-	od svo joga vsakdanjega dola. tajnik p:i ve, da ga še težje delo čaka
: doma, t;> pa rn ii tega, ker ima ne |okorne roke. Drugi s<> miri.o vle-> žejo S}»at. tajnik pa niti ne spi mir-. no. ker misli. i.ii je \se debro u-. rej eno ali ne. Mnogokrat s< eel o iz postelje vzdigne ter gre gledat. . aH je vse v redu. Toda za svoje . delo pa še dobi tako zaupnico, da i jo je lahko vesel. , *' Proti koncu dopisa še omenim i ter obvestim brata predsednika I društva št. 61 JSKJ. J. Šinua. da piščanca ni mogoče več spraviti .j nazaj v lupino, ko se enkrat iz-. vali. k«rt si to ou domišlja napram » meni.
[I Toliko torej v pojasnilo član-,|stvu dr. št. 25 SSPZ. in dr št. 61 i JSKJ., da se me ne bo sodiio. da i 'nisem za združenje.
John IVzditv. tajnik društva št. 61 JSKJ. , ->43 N. River St., Reading, Pa. (Za danes smo ta dopis šc priobčili. v prihodnje pa ne bomo . več. kajti domači prepiri se mu . rajo poravnati tam. kjer so se pričeli. ne pa v javnosti. Op. uredn.)
., ——-----
i_________
| [(DAL CONSUMERS MUST i NUT VINTER. SUPTIY NOV
Comumcrs must buy tiaar tenter supply of Cotd durng the Spring and Summer £jr shovfjftt ifnoductiop. m to he ■pfUC* aantiiaad. at a H nbmim ■oinuanalftc Bj^C*** oou^jr wi^H^
van ^ *v**d a am km ■L-tP® Coal ahortade
I BBflHl tkis
_m *- rizMx. Ajiuwurfcaidir
smislu resolucije, katei-o je sjjrejela in potrdila 10. rediaa konvencija J. S. K. Jednote.
_	Jos. Piahler, gl. tajnik.
Dopis
New Dulnth, Minn.
Poročati hočem nekoliko iz naše iiistdbine. da rojaki ne b»nlo nii--lili. tla spimo.
Delamo dobro in dela je dovolj :a pridne roke. Tu ?ta dve veliki ovarni. V eni -*e izdelujejo mzni ielezni izdelki; v njej dela •> do 4 isoč ljudi: zasluži se	ra dan
V drugi ]»a delajo cemeau.
Slovencev nas je malo. mnogo reč jki je Hr\.itov. Na društve lom polju pa nismo nič kiij de-avni. Zadnjič pa smo se zbrali Slovenci in IIrva?je, ki smo stari ♦lani JSKJ.. ki pa pripadamo rrp.-liiu društvom po drugih naselbinah. Po daljši debati smo se dogovorili za ime. in sieerPresveio Srce Jezusovo Zatem je*bila krat ka volitev začasnega od bo i a. kajti pozneje se izvoli stalen odbor-Nam je na tem. da se začne. Vsak začetek pa je fežak. toda l.tislim. Ja bo šlo. Takoj pri v.stanovitvi se je priglasilo 14 člano*'. V za-r*a>ni odbor so bili izvoljeni: Ka rol Hodak. preilsednik: .Mark« Vukcvič. }»odpr« dsednik ; Mihae Špehar, nadzornik: Frank lllat nik. blagajnik; Nick (heniich tajnik: Anton Cheruieh. II. tajni!;. Na prihodnji veji bomo od bor bolj popravili iii izpolnili.
Prvo seio bomo imeli 21. julija pri rojaku Antonu Chernichu ob pol osmiii zvečer.
Nick ("he-ruich tajnik. 9721 Mc^uluii St..
New Dubith. Mum
Naznanila
Društvo sv. Srca .Jezusi štev. J JnKJ. v Kly. Minn..« priredi skupin* z društvi sv. Ci -il in Metod. Slovenec in Marija C "istega Spočetja. \>i JSKJ.. dne 14. julija gozdno veselico na Sa-udv Poiutp v proslavit 2'Metnice JSKJ. 1'em l>otom s»« najvljudneje, val ijo \ s;i drug:; društva v Klv in okolici, kakor tudi vsi druge rojak« in io-jakinje. posebno pa še '"dane vst i novitelje naši -ISK-I . dn nas \ o-bilnem številu posetijo ter na.ji v tem omogočijo da bomo T.*iu h; l.j-št' p rosi r^ ili 2(Jletuico JSlv-i. Obenem se opozitr.Tit jo tudi čir ni in članice zgoraj omenjenega d;u-štva tla se zberejo tt>čm. ob 1 _•<">. uri v navadni društveni *i\i>r:tni (hI koder tnlkorakamo ski-pno k sv. maši in p »tem skupim ia veselico. Za ibtbro ra 'vetlrilo skrbela demača mestra go«Li.»a. Za prigrizek in druga okrejW-tla Iki skrbel veseličn-i odbor. Toiej na svidenje na S.i<idv Point 14 jul.!
Anton Poljam-c tajnik.
\ se č:aiic društva Presveto Srce Jezusa >l. 12S JSK J. v New Du-luthu. Minn., obveščam da se bo v nedeljo 21. julija vršila društvena seja. Obenem vabim vse Slovence in Hrvate, da pristopate k novemu društvu. Pozdravljam vsi- člane JSKJ.. pesen no j>a tukajšnje rojake, katerim kličem: Na svidenje na prihodnji seji!
Niek Chcrnieh, tajnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
True translation filed with tlit post
master at New York. N. Y. on July II, VJ18, as required by th» Act of October 6. 1917.
M. H., Braddock, Pa. — Dopi sov in drugih podobnih stvari ne priobčujemo, ako ne vemo. kdo nam piše. Ako pa je pri zadnjem naznanilu za društveno sejo Va šeira društva podpisano Vaše ime, se je moglo zgoditi samo na ta način, da nam je bilo poslano naznanilo z Vašim podpisom; potem pa. aii ste pisali Vi sami. ali pa icdo drugi. Ker pa pravite, da w niste pisali. i>oteiii je pisal kdo drugi in zlorabil Vaš podpis. Pri toliki množini dopisov, ki nam priuajajo \>ak dan. ur moremo razločevati po pisavi, ako je podpis pravilen, ali pa ponarejen. \"a tem mestu pa .svarimo vsakogar, da naj nikdar ne piše v imenu koga drusega, kajti t" je sramotilo, pa tudi kaznivo.
M. M., Baltic, Mich. — Kakor
je bilo sporočeno v našem listu, rako je. Napišite pismo nesite ga na tamošitjo podružnico Ameriškega Rdečega Križa, s sHboj vzemite tudi kakega državljana, da [»otrdi. <ta ste pravilno odgovorili na stavljena vprašanja, in Rdeči
Moj zagovor
Oficijelna poročila
-ooo-
Trne trau.«lation filed with the pootma-Ier :it Xt-w Yurk. N. Y. uii July 11.
I'JIS. as reguired t>y the Act of October 0, It 17.
London, Anglija. 10. julija. — V poročilu maršala Haiga iz angleškega glavnega stana iz Francije se glasi danes:
Ponoči: — Pri uspešnih manjših operacijah, katere smo izvedli tekom pretekle noči v Idižini Merris. smo zajedi 9 strelnih pušk in 2 zakupna možnarja ter nekaj jetnikov. Nadaljne jetnike so privedle tekom dneva naše pat ml e na različnih točkah fronte.
Nekaj sovražne artilerijske akcije je bilo zapaziti v sektorjih pri Morlancourt. Hinges in Locre.
Podnevi: — Povečanemu artilerijskemu delovanju sovražnika zgodaj v pretekli noči iztočno od Villers-Bre-tonneux so sledili krajevni napadi, katere se je zavrnilo. Zgodaj danes zjutraj so sovražni topovi in strojne puške razvile precejšno delavnost od Villers-Bratonneux pa do Anere.
Neko sovražno napadalno skupino se je pognalo nazaj včeraj popoldne južno od Bucquoy. Tekom noči smo napredovali svoje črte na majhno razdaljo potom uspešne krajevne operacije v bližini Merris ter zajeli več jetnikov
in eno strojno puško.
*
Francozi napredovali v Champagne, — poroča Pariz.
Pariz, Francija, 10. julija. — Današnja poročila vojnega urada se glase:
Ponoči: — Južno od Aisne je naša infanterija končala z odporom sovražnika na različnih točkah severno od Chavignv farme. Zavzeli smo La Grille farmo ter kameno-lome iztočno. Naše patrule so potisnjene naprej prav do zunanjih delov Longponta. Prodrli smo severno sekcijo pri Corcv ter ujeli več jetnikov.
Podnevi: — Tako naša kot artilerija sovražnika je kazala aktivnost severno od Montdidier in južno od Aisne. v okraju Chavignv farme. Y Champagne so francoske čete vprizorile več napadalnih operacij, ki so imele za posledico zajetje več jetnikov.
Berlin priznava napredovanje Francozov zapadno od Ant-i heuil.
Berlin. Nemčija. 10. julija. — V današnjem poročilu iz glavnega stana se glasi:
Podnevi: — \ okraju Keminel. «»1» Lvs in <>1> Summc , se je obnovila včeraj zvečer bojna delavnost. Franeozi so (nadaljevali s svojimi ostrimi delnimi naskoki.
Južno-zapadno »»d Novoii in južno ml Aisne s večkrat šli naprej z veliko silo ter se ustavili na farmah , Porte des Loges. zapadno <>d Ant heuil ter v starih francoskih zakopili severno od Long|i<»nt. \ sosednih dektor-jih je naš ogenj zavrnil.
Cjeli smo več mož v uspešnem krajevnem napadu za-i padno od Chateau Thierry. Živahno ]»oizvedovaliio delav-j nost od strani sovražnika je bilo zapaziti na obeh straneh »mesta Rheima. Napadalne čete so privedle nazaj jetnike iz francoskih zakopov severno od Largitzen.
Rim poroča o intenzivnih artilerijskili bojih v ^oral*.
Rim, Italija. 10. julija. — Današnje poročilo vojnega urada se glasi:
Asiago planoti ter na za pad nem delu Grappa so bile artilerijske akcije bolj pogoste in intenzivne.
Južno od Selvio je posadka ene naših naprej potisnjenih postojank v višini 3941 metrov pognala nazaj neki oddelek sovražnika.
V	Brenta dolini smo izvedeli popravilne akcije ter ujeli 24 mož.
Poročilo Dunaja glede operacij ob Brenti.
Dunaj, Avstrija, 10. julija. — Oficijelno poročilo, ki ga je izdal danes zvečer avstrijski vojni urad, se glasi:
V	Brenta dolini so naše rezervne čete zavrnile neki naskok Italijanov.
Centralni diplomati
-ooo-
True trauslatioo filed with the postmaster ;it New York. N. Y on July II, li»18, as required by the A el of October	«.
London, Anglija. 10. julija. — j Nemški in av.-»trij>ki državnik; ■.»> j pričeli včeraj /. zborovanjem \ Salcburjru. da se dogovore gledt j tesnejših razmer med obema deže i lama ter utrdijo zvezo. So^la>nc Is poročili se vdelcžllje posVeto-! vanj »jij najbolj odličnih državni-' kov in diplomatov.
Prve objave urlede t«- konference >.o ugotavljale, da >e oklenilo politične n vojaške dogovore tesnejšega značaja kot so obsta ja!i <|f»sr*daj. V neki brzojavki r-Amsterdaraa pa s»* jrlasi z Duna ja. da so pogajanja izključilo ekonomskega značaja in da >e ne be ~ ---^—
iž bo potem poskriwd. da pride Vaie pismo v prave roke.
arzpravljalo o uikakih političnih nI i vojaških vprašanjih.
Poroča >e tudi. da carinska zve-£a med Nemčijo in Avstrijo n«' bo igroivnega značaja proti sovraž-niom teh de«ela ter da ne bo predstavljala ovir za bodoče prijatelj »ko razmerje meti Avstrijo ter zavezniki. Predlaga se uveljavijcuje •arinske pogodbe za »lobo dvajsetih !et. katera pogodba naj bi bila pod v r/.en h reviziji vsakih pet let
FOOD "WIILJVIN
■ i ^ Gospodarska zgodba
Spisal Fran S. Pinžg-ar. II.
»'.mj »j ■ t • «■ Jt~ . »• mit m ib- wM .-,.1
GLAS NARODA 11. JTL 1918.
Xi l>iio pol ure pešpota do Ste-fiuovili. Toda France se .je obiral j in obotavljaI. tla je prošla ura in f" nekaj, prcdno je dospe! v feedllo va>.
Postajal je. "i odrezal v grmu j palico, park rat -e lel na kanton in j premišljeval. Na <:> ^to in hitro N<>j se podile uiisii po glavi. Raahčnc mir I i. Tudi o spv-ru z očete iu. o /.a-j početem gospodarstvo. Celo do njive je krenil n peta in ujel v' pest šop klasja ter gu tehtal in. pre-ojal. kako bo p!enjal<» to l<*t«'.| Ali v>;e te ini-di so bik* kakor po-J tepuhi, kakor bt-i-a.či. 1'ride v doni.j potrka, /apr« -i. «-e niu ni dar \šeč. >•• ra/>rdi_ in zakolne pa gre] svojo pot epu iko ]>ot dalje — d»»m' pa ostane in ne gre /a !:ji"!.
Take ■>«> bile KiancHov misli ta j vecei vsv ra/en ene edine.'
Ta inhi'1 j»a je bi!« Steliuova. .Metka njegova uevcsUi. Za -*li-| »l<» m. Ana. sk»»ro gosposka dekle, od ženske ni«** cm urnost i i/ treh! lara iskana in pro*«-ua šivilja. Ker, ni hote!, da hi prišel v \ ;,,•> / nočjo' vred in taki» sprožil vedno rahlo' nastavi j« ne jezike človeške zavi-, sti. se je obiral in mudil. kaKor-j koli je mogel. 1'ričakal je resnično, v/hod meseca. pr< dno je dospel1 do cilja.
, . i .a pomuda med njivami in]
travniki, oh duhtečih s Čeh. kjer'
je cvrkotrl t!.'- kosce. j*- hihi zuij'
kakor nalašč.
i
Pretehta! j<- nadrobno še en-j kra* očetove »lokazc zoper konjičku. I IV/Lii paunt i n ii j«- sKuš da ! pritegniti iu potrditi, da ima očetova i/ki -nja prav. Ali -*'lej j«>i prevpila rahli glas }>ou"sua za-j vest. da j«- Amerikanee — iu ne pia/.en Amerikanee. da je izvi sten mizar in njotova neve-sta prva ši-j vilja p'» modi daleč naokrog. Zato' si š.v sme p«'i voščiti konjička. l»og-' vekaj mu konj ne l»o prislužil. Ali kako ho .Metka vesela, ko pridr-' d rti p; vi - s kolegijem do nje. ko' jo povabi, da prl-ede. ko .se z last-j no vpretpi p< pel j« Ta na faro postavit oklice... No. iu potem!
Z mlado 'ženico n' Im-ta vozila i oh nedeljah do >»u»idnikov u.i je-J zo in zavist vseli drugih. ki jima že sedaj o Utajo gospodično. Takoj je /lag«-.na ponudila prevzetnost' rožičke v sini Ln se razšopirila ta-| ko široko. «la j«* bil \sak pameten j pomislek kakor pleve — brez' teže.
*"L>u. da. konjička bom kupil.!
lep« ga kak« r srnico. poskočnega.;
»la bo bežal k«»t veter. In oče! Kj.1
i
stat::ia! I'rawaprav so mi '=ra ue-| voVlj-ivi. k«-r ga sami nis«» imeli.I 'Ker seui hodil pe«. j>a še ti hodi. ' Tako si mislijo. K«> '<o pa konji-j č«'k v hlevu, mu bodo stregli kot otroku. Vedno bo ti«'-ula skorieat kruha v /epu — za konjička. Iij kaj šele potem, ko zaprežejo iu se popeljejo v Zadra^o k hčeri Mini. ali do brata Petra! O. saj poznam J očeta! Potem bo konjiček prvi —' preti menoj in preti materjo...") h raneč je prišel do Sieliuovega; vrta. Pravzaprav bi moral po kolovozu naokrog mimo par sosedov. Toda Kraucc je bil. kakor so menda \si Miubači iu ženini. Skrivajo s«-, dokler >c d«. Zato se je previdno ozrl iu ker ni nikogar opazil. je zaškripal plot — Frane* ga je preskočil in se dolgilt korakov podvizal pod drevjem proti hiši. Toinkaj j«* \st»>pil na male duri.
Pred pečjo se ga je ustrašila mati S.tetruka. ki je pomivala. "Dober večer, mati!" "Viš ga ito! Pa t** priue.se kdo ve odkod! Komaj sem ulovila skledo, da mi ni strahu padla na i tla."
"Kaj jseiu tako stra=šuu. mati.'"'] "I. ?-t!ašan! Ko pu kar tako-lej kaneš v vežo!
"M. saj bomo kmalu bolj očitno, p">!i. mati. kaj ne. takrat se n:is ne boste ustrašili?"
*' Hog \c. kako še bo." "Kako" Tako-le mislim. da hi se nocoj dodobra /.govorili, če vam je prav!"
"Stopi v hiš«:, saj kmalu opravim."
Ko je France odprl duri. je dr-dra-l šivalni stroj z gorečo naglico. .M« ika je bila sklonjena nad šivanje in se ni ozrla, dasi je dobro ve dol a, kdo je vstopil. ''i^wlnM* večer. Molka!" Stroj je polagoana »ntnehaval in se ustavil. Metka se je ozrlu in se nalašč začudila
"(ilej ga no, ti si! Bog daj dober večer!* *
Vršace je pristopil in ji podal težko, žuljavo roko, v kateri se je
drobna, bela roka siv lljc vsa Iskrila.
"Se ne bojiš, da se ti v stroju j kolesa vnamejo, ker ga tako že-
"Ni drugat-e. France! Brnjalo J— da malo! Je treba pognati."
"No. da bi tako v noč vlekla.1 pit'■ ni potreba. Soj je dne ob tem |ča.su za «lelu douolj. Ne rečem, po-ziini. ampak sedaj."
Metka je zopet prijela z;i šivajo je in povabila Franceta: i "Sedaj kar tukaj!"
S klopVje odmaknila napol iz-jgot.ovl.jcno oibleko in skrbno jJM. i brisala nitke iu bele konce.
"Da se <te kaj ne prime. Frifti-'ee! Sicer bi vsak uganil, da si va-I sovjJ pri šivilji, pa hi te bilo l&rain.'"	|
France je sed«*l na pripravljeno
mesto. Metka je pognala stroj Ln
j izpod očnib obrvi, ki so se- bočile
po«| lepim, belim čelom, pogledala
J na ženina, kaj noreče. I .	*
( "Kkako pa. sram pa že. sarin!
j Je prav. «la sj uic opc^orila na to
(ie« ; e, ti naviliaJiček moj!"
I Poglc«la st«i se srečala, za hip
job^lti-la. zazarela. Skozi bela Mel-
:kina lii-a je šili la kri ^troj je za-
jdrdral. France je pa SL'gel v žep
j ]»'» auierikaaisk« pi]K» in si počasi
;	tobai. Bo *vc kilo in kdaj bi
bi! predramil ta zgovorni molk. da
ni vstoj>i!a mati ui z njo sestra
i Mana.	"	|
i
"Ah se kujata" Poglej jih no!"
I
Mana s,- i,, za.sme.jala in sedla
. k mizi.
f Kdor |)fi «lehi veliko guvori. ' mahi naredi", je odgovoril Fran-|«'C in potegnil iz pipe. j Metka oi nič rekla. Str«»j je «lr-. dial / nervozno naglico po robu ,pisanega predpasnika. ! Mana se je zopet zasmejala in ;j»obrisala /. javorov«* lulze par t>-ii-jkih kot«'iiinastih odrezko\.
"Aktti je povzel France, zmenimo se ! *
Mati je >etila k peči. i.'odslavila inoeam nizek stolček, roke prekti-[žr.Ia v nai«xju iu se nagnila ua-]»rej.
I "Le se zmenimo! Kdaj j»a mi-!sliš.'"
! "No, \ enem nn-secu lahko na-i riiiiimi!"
Stro.j j«- nenadoma »»listal. Met-j ka .je dvignila iila\o.
" \ eš kaj. taKo s«* nama pa res i ne mudi. Tudi b;ila ne bo še go-
■tova !" j
"F/go\<»r. prazen izgovor! Bab* [imaš /«• t«ili!;o. »la ,i»' zaradi tega lahko
takoj jutri poroka. Samo ne jiuaras ne, kaj.'"
Metka je zt»pet pognala sU*oj in mu ui odgovorila.
Mauea se je vnovič zasmejala.
"Ah. tiženiui! Kakor otroci
ste!"
"France. «h» predpusta odloži. Kaj bi s tak«) nuglieo .'"
"Nak. tl^to |>a uc. mali. Že zu-radi ljudi ne. da b«> enkrat mir pred njimi. Takole bo: če ne od-nehate. nai bo.. cb>dant par tednov — kvečjemu par tednov. To pa /ato. ker sem sklenil, da kupim konjička."
Koujička.' -so se zavzele vse
tri.
"Da. koujička! Keleselj popravim sam. Kj. Metka, boš videla, kako b«j prijetno!"
'Prijetim, nič ne rečtui: če bo koristno, m* vem,"
Mati je zmajala z glavo.
"Mati. mati! Čudno. d:, ste vi stari enaki. Naš oče se takisto trdovratno branijo konjička k hiši. jSkoro sprli sinq se nocoj zaradi ' 1 . ' '
j France, pa ga ne kupuj, če so joče hudi!
'j Metka ga je proseče posedala, 'i "Na!ašč. sedaj pa nalašč! Na »►čeli sem ti bral kako si je zv«--'selila, in sedaj potegneš zoper me-'jiie. Se ta tedeu popravim korleselj, potem kupim kon jiča — in v ko-lesl.u se pel jeva na faro zaradi »►klicev, da veš. nalašč za4o. da b«»«lo zjiv« dni jraiki za p« <l dalj-" ši. b- š zato' "
Mati je zgibala z »■anioni in ni«* I več ne ugovarjala. Zakaj France 1 je govoril trdo in odločno.
III. ___
France je popravljal koleselj.
< >.'•»> j«* j«iau» gledal izpred ul - n.jaka. Ves tedon nista pregovo riUk deiset besedi. Iu »ie za teb de l setero j« morala biti redno mati * posrednica.-
I	'
j ^ soboto se je blestel koleselj I nanovo prevlečen in prebarvan, i France ga je ogledava] in njegovo! veselje je bilo veiikoL Oče se ga je* jia ogibal.
( "No. kaj ni.5" je ogovoril sili s očeta ves radosten iu pozabil, da'.i sta sprta, ko je oče risal p»>ca^»il . mimo njega.	j
j "Igrača!" je zaiurmvnl starec ' i iu se ni ozrl.	1<
A' nedeljo po maši s«-, je France: 'ii3J»i"avil na pot. Materi se je iz-1 gov« »ril. da gre za radi lesa in tki « , ga morda ne bo »lomov zvečer, p
t Mati ga je nogledtUa, kakor se'
• ■* - i
ozro matere, kadar sinu ne ver-' jamejo. sju se ie naglo obrnil in v !<Mlšd. Rdečica ga je polila. Zaka j ' (iti šel po les. šel j«- po konjička, .t j Po liekcui mešetarju je izvedel,} da bi se v Dolgi vasi utegnil do-*' j biti pripi-aven konjiček zanj. Na-j jravn::il se je tja..
! Hitro ji liodil. še nikdat v živ-j-. !je,,J11 <e »nu ui tako mudilo. Parj I postaj se je potegnil z vlakom. ' IjHitciu pa spet peš. Ln je prišel v.; (Dolgo vas. ko se vračali ljudje od
nauka.	!<
. i ' "Po konjih gledam, oče", jo o-,' 'govoril prvega moža. ki ga je ! j srečal.	[
I "Aha. bi se kupilo pri nas. Kra j 1 mar ga prodaja, -fanežič je govo-J' j lil tudi o tem in pa Kajou ima Lepo živalieo. Poglej! Ta-le i>rva 1 hiša z zelenimi vrtnicami je Ka-j jt»no\a. ona druga s hrbtom na' .vas je Krainarjcva. Janežič je j»a J ztolnji na desni .strani. S k or o če-.' trt ure od tu."	j
j "'Grem k tlanežiču. ker j«- naj- j dalj,,-	' j
j "Pa k Janežiču! J'»og uaj srečo!"	j'
I Do.šl »j ju je nekaj mož iu t'an-| j tov. ki so se jima pridružili ter.' Franceti', ratlevolje pospremili d<■ f Ijanežiča.	j1
j -lanezič. postaven gospotlar, jej .seiiti na ldo»lu pred hišo in se 1 [si»lu«-nil.	{
| "Pravijo, da imate konja na 1 prodaj;"	J
"Imam."	f
"Pokažite!"
Janežič se je dvignil s sedeža in': .celi zbor je o.išel proti hlevu. —j1 ' France je hotel za njim.	!
"Počakaj! Pripeljem g;r ven."V Janežič je pripeljal k.mja. ki je!1 povešal gla\o. pa jo naglo dvignil hi se «»zei po možeh. J France je poznal, da konj ni rejcu. tla, je nekoliko »ižuljc.i otl ko-*' J mata in lieptipravna vpregJi mu'1 'je ogulila dlako na bokih.
"Mršav je j., U-j) tudi ni!-'* 1 Janežič ga je pogledal s poltenimi očmi izpod koš;.tih obrvi. So-sedje so sr sunili s koanoh-em. ' •.Mršav je in lep ui?"H.?utajtt\ : uli ga kupuješ za mesarja, ali ga
kupuješ /M tlelo	meso ni. to je!
, 1stnia : ampak za tlelo! Najtežje1 ,1111 he se ne ustrašim! Poglej nogo! Stoji kakor vojak na straži! Iu ta moč!"
France je stopil bliže in čedalje manj mu je bil konj w>č.
"Iak».le je ogolidran". je pokazal na boke.
I "Aha", se je namuznil -fanežič , in oi.i-nil konja v hlev. "Lučka. 1 j le nazaj' Ne bo nič!"' | Ko se je vrnil, j« sedel gospodar spet na hlod in podražil jkitpca.
j "Prijatelj, ti si menda ««d tam ^doma. kjer s«» »isti /cnini. ki iščejo za kmetijo takih ncve.t ki so brez žulja na roki." • Zbor se je zasmejal. "Z Bogom, oče! Brez zamere!" F ram- se je naglo ukrenil z dvorišča.
j "H Ka.jonu pojdi, tam bo za-
I1 te! je kričal Janežič za njim preko dvorišča.
In so šli zares h Kajonu. i j -Fanežič se je pot rudil s tna^a za
•	ujiuii iu hiuloželjno mrmral:
•	I "Naj ga le napet najsi! Kaj on ! i Prav mu je. ko nič ue pozna!"
j Kajuu je bil mlad mož. rdeč. ' poti Ufusom se m bril. kakor so-sedj«'. iu prešerna src-bma veriga mu tc spenjala žametasti telovnik L^otl žepa tlo žepa. fiostilno je imel
Iiu štaeuno.	,
'"Dober dan. možje V je jx»-..zdravil gručo. "Nov sod sem na--,stavil. Povem vam. to je vinček. i(ka!" Počil je s palcem in tleskni! i z jezikom.
"Kar tukaj nod orehom ga bomo. kaj ne?"
Kajon je postavljal stole krog
•	mize.	; j "En stefan. kaj ne. možje? Dw j ne bom letal tolikrat po stopni-.cah.'
1 "Le prinesite!*' se je oglasil France, "Na moj racuu!"	1
-j Kajon se je o'zrl, ker mu je bi!'.
-	glas mc.ian iu ni preje zapazil
-	trgca v zboru.	1 i "Dober dan. gospod! Glejte noj. ? da^ vas nisem opazil. Ne zamerite !-
I
Torej en Štefan, da da. tak«i govori' *?
! Krčinar je izginil v klet, možje
(so posedli za mizo.
"Odko«i pa in kam. goapod? ' s«* je dobrikal K:gou Francetu, ko 'je razpostavlja! kozarce.
I "Po konjih gledam!"
"Izvrstno! -Jay. ga prodajani! Živa lica. vam povem, »la ga nima J cesa r j e v hlev 1 epšega ! *"
" Pokažite!" ie silil Fraiice. j "Takoj, takoj! Pokličem hlapca. Takole prazničen ne hodim i rad sam v hlev. Bug daj srečo!"
Kajon j^ natočil tudi sebi čašo. | "Saj ne zamerite, kaj ne, t^-e sem si g-i tudi natočil. Krčmarji smo vsi reneži. Od ubogaj me živimo . tako rekoč."
ček . so ]»ouoviLi sosedje ' in se smejali.
j Krč mar je izpraznil čašo na du-•šek. jo postavil na mizo iu trkoj 'sjict točil.	/
' " Izpijmo ' Oče Janežič plačajo .drugi šiefan, kaj ne? Suj vas ni zlepa blizu."
"Nimam nič kaj odveč, da bi j dajal takim siromakom. kof si ti. ubogajjiie. Ali danes naj bo. Le prinesi g::!"
Sosedje >.o se začudili, ko leto |in dan ni bilo Janežičn v krčaio. 'Iu dtuies da bi dal '.a šleSVai. t In je dal. Takoj je od vezal ni iš-' njiček in polužil na mizo goldinar. I Kajon je pa točil, tla se je razlivalo po mizi ter naglo'«»dšel s.Štefanom. Potoma je zavpii uad «»t ••«»-kom :
J "Franeek. pokliči !:»apca naj pripelje Iferika iz hleva!" | "Povejte, .možje, kako je s tem 'konjem-'.'" je tišje vpraš-ii France, i ko ni bilo krč mar j a pri mizi. ! "Lep je. presnet" j«' l»'p. kakm-'ga iščeš". j»« o< igo volil ju vi Jaiie-'žič iu skrivoma pOlue^ik;«.I s,iSe-
I tU»«n.
| "(V ni kak raznašalv" je na-jdaljeval France.
I "Tisto ni", je »Klg>v.i»-jal Kramar. *'Sicer pa t«i vsak ve. da Ima konj kosmata iis«-sa. Krava ui. posebno mlad konj uc.
Krčmar j»* postavil vin«, na mi-z«». Franeek je ]>rigua! l:!ape;i o-'krog ogla.
| "Alo. Matija. Herik-. ven. da vidi ta gospmi, kaj s - prav". l»-p
! konj."
i Matija je šel \ hlev. France je vstal.
"Sedite, le sedite. Žival j«- treba od tlaleč pogledati, t'e se je pri-' mejo <»či. no. potlej pristopi iu p»» glej od blizu ", ga j»- s.i!il ki čutar in mu nalival.
Hlapec je prignal konja i/, hl«'-va. Meri k o se .i«' ustavil jia ])i«-d-dverju dvignil majhno glavo prešerno kvišku, zapihal sk»«zi uozdr-vi. potem se vspel na zadnji u«»<ii i in skoro bi bil mlaril s p«»dkv!j'j i hlapca po glavi.
"Divji je", se je ustrašil France.
"Hahaha !" se je zasmejal krč mar. "Divji' Kaj še! Krotek kot o vea.""
"Pa je planil nad hlapca .'"
"Zigrava se' Kaj mislite, da j«: tako čičevsko kijuse * To je Arabec. to je kri!"
France je vzel zemljo z mize in šel h konju. Za njim Kajon.
"Tako je prav Živini post rez i da te ima rada!"
France je oddrobil ž'«udjo in .j-ponudil Heriku. ki jo je kuna je -( glavo pokrampljal.
"Poglejte, toliko, da vam b«»glo naj ne reče."
Ko je konj pojedel zemljo, ji povohal še enkrat ]r> Francetov; roki. Ker je bila pa prazna, je ne iičbdoiua potegnil /.n povodec, gi iztrgal hlapcu iz rok. se zavrtel poskočil in vsekal z /atliyima no gHiua. tla je Francetu odletel kl«». ( buk. ko se mu je ognil. Nato je za
rezgetal in zbežal na \n*t. « . "Poglejte ga. kako se nese! Na 'slikati/vam ga ne ut»>re nihče lep .šega '""
France je gledal, blapee je še L ;za konjem na vrt in ga klical. . ; "Matija, jnisti ga. naj s«' Lzpre I leti. Vidite, včeraj s«-m prevozi ■z njim nič ne veni. koliko kilo .metrov, danes gre pa kakor iskra . T«> je kri, žlahtna za cesarsk .'hlev!"
I Kajon je vedel kupca nazaj l ;iiiizi ter tt»čil in govoril brez kon _lea iu kraja.
Franc je bil malobeseden. (jle r.dal je na vrt. kj^r je divjal He ; riko iu nagajaj hlapcu, ki se j< , hrudil im ga vabil brez uspeha.
"Koliko ga cenite?" je vpraša počasi.
| "Petsto kronie broz barantanji . in niešetovanja. Sicer pa ie.>l isto."
I "Petsto kron", je pono\il bian • ee polglasno Ln pomislil, koliko j« jJv Ameriki trpel, pr^duo jih j< l-prištediL
"Ali mislite, da je preveč? Ht. k«»maj tri leta uua; z« dve leti bo vreden dva stotaka več. In ta lepota!"
"Nič ue rečem", je govoril France boječe, ko je Kajon vpil in razgrajal. "Nič ne rečetu. da bi ne bil !ep. Toda premajhen ze za ta denar
"Premajhen! (V hočete nerodno rogovij«, saj j,, dobite «*cncje. To je istina. Potem midva ne bova jkupčevala."
"Za kaj pa rabite konja?" je vprašal nekdo	j
"Za kaj ' .Mizar sem iu kajžai : potem Že Veste, za kaj bi bil" ! konj *'	I
j "Mizar in kajžar. pa govorite' jo premajhnem konju. Le čemu bi vam bila velika konjska gora v hlevu. k»» vam požre vso kajžo in i še skobl j:tnce p<»vrhu. pa ne bo niktlar ;>ita. Seda.j mi j;> resnično žal. da sem vam ga tako nizko e««-nil. Za takeua. k«>t ste vi. si ue morete uiti izmisliti bolj pripravne živalice."
"štiristo bi dal."
"Ne. ue. ne. kar pustimo. Saj' j«- vseeno. M »u da pridejo kaj cigani mimo vas; b«kste z njuni k-up čevali Na dobro zdravje, možje!
Kajon je pil iu točil ter začel i*ovoriti vsemogoče reči. samo o k«»nju nič. Totla kljub temu je skrbno opazoval Franceta, ki nii odvrnil oci »k1 Hcrika. ko je ska-! kal po vrtu in tnintain lišpano mi*-; j lil š»'p trave.	|
j ' K«l«» i»i «lal še za en štelfan ?" j 1 je kričal Kajon iu držal siekloni-»•«« za .vrat " Nih«-e .' — No. Iej>a reč. Se okusili ga niste. Dobro, dani >aiu zanj."'
Kar okrcnil >,. j,. 'm š.v.j
"Kako !ii is! i t e. možje.'" j«* vprašal France " Pr«*tlrag je. ali ue ? *'
" <'«* j«* čln\eku kaka stvar všeč.
mu ni z!« pa pr«-draga. Sam bosi
plačal — sam rabi! — sam s»«.ii.' j
i
Fiani-e je slutil, da je Dolga v.-i.s! kakor zrdruga. v kateri ni izda-j jalca.
P. pili s,, Štefan. France je ko-j uju /nosil še pai žetuelj — iu kup-j eija j<- bila narejena tako. da oiu | j ga Ka jou prižene na sv. Vida dan .za teden dni na |w>skušnjo.
France je bil vesel. «'eš. kar tako u«> dam ujeti. Setlaj sem br«<z skrbi. Poskušnja pokaže konja.
(Dalje prihodnjič.) Nemški cesar je bolan.
True translation filed with the post
: master at New Y««rk. X. T. * »it July 11. WIS. as require«! by t lit* Act of October G, 1917.
-
Rim, Italija. It), julija. — Tesar Viljem sam j«' postal žrtev influence. ki se je razširila iued nemško armado.
Poroča se. ,ja je š»'l cesar s fronte dom«"»v, ker se ira je lotila španska influem-a, kakor jo imenuje^ j<». iu »la j«* več članov *e.sarske ro-dovin«* bolnih za isto boleznijo.
Trti« trans'mU>.n filed with th« do«* master at New York, N. Y. on June 6, U19. as required oy c><* Act *f Octot>^ i 1917.
Cesarica Cita
Avstrijska cesarica Cita je bolna. Napadena je bite njena čast. — Delovala je za mir. — Spor med cesarjem in cesarico.
True translation filed wim tli«' iH»st master at New York. X. Y. uu July 11, 1918, as require^ by the Act of October 0, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 10. julija. — Dunajski poročevalec li^ta "Tijd" zanikujc poročila, ki so krožila p«> Avstro-Ogrski o cesarici t'iti in katera je na/.val Se.v-dler za 'strašna poročila* in pravi
"Kes je. tla je avstrijska cesarica »leloma želela mir in ga je > pravilnim dostojanstvom podpirala. totla govorica, tla je bila energična avstrijska ofenziva proti Italiji vsled njenega vpliva odgo-tiena. je nesramno, kakor je nesramna govorica, tla je cesarica odgovorna za dve nesreči, ki >ta sledili ofenzivi.
Je pa š»' bolj nesramno spravljati njeiKi čast kot ženske v stik z državnim vodstvom in cesarsko ii šo. Cesarica. katere občutljd-vost je dobr»» znana, ni trpela niti uajmanje vsletl olulolžitev. ki s«> j«) privezale na bolnišk«) posteljo. | Obrekovanje pa je tem bolj ; mučno. k<*r napada tudi zakonsko zvestob«*, ki se tako jasno kaže v (obnašanju cesarske <lv«>jice. me«l-l«'in ko se poroča »i korespondenci, ki uiti n«- obstoja, o kat»'ri pa se tr«li. ila vsebuje izraze cesarice «> miru. »la je bila prvi povod spora med cesarjem in cesarico.
(Vsarn-a Cita j«- bila rojena 1»--ta 1 S!»i! v Villa Keale v Piauori v italijanski provim-iji Lu«-ca. Njeni stariši so b !i v»».jvo«la K«»b«'rt iiu vojvodiuja Marija Antonjeta l Pa rniska.
Kot večinoma % vse deklice vi^ j.sokega stanu v Italiji, je bila tudi < 'ita vzgojena v zavodu Zangbert. j Pozneje j«' študirala uri fratieo-jskih sestrah v Iivde Abbev na «> toku Wight, kjer je r«'»l»»vuica tu-* 1 i njena lastna s-stra Adelajtla. Posebno se je odlikovala v glazbi in j«- vse. ^ kat«'rimi s,, j,- sestala očarala s svojo lepoto iu plemenitimi kretnjami.
(lovori se. ,|it ^e j,- prvikrat se-šla z avstrijskim nadvojv»»dom Ka-rolom Francont. ki je pozneje p»> stal avstrijski «*«»>ar. v Franzeiis badu na Češkem sp»unlatli 19(19. V vsakem oziru je bila to ljubezenska zveza in ne običajna knežja zveza na povelje dvornih <_'»»».p<« da rje v. Poročila se je iM. oktobra d 911 v gradu Schnartzenau. Pc smrti starega cesarja Franca -Jo žefa .-sta bila Karol iu njena soproga kronana :Jt>. decembra 191G v Budimpešti.
Ves čas je cesarica Cita igrala važno vlogo v dvorni politiki in veti no v prilog hitrega miru, V maju 1917 je bil njen vpliv takt močan, »la >.e je Berlin bal. <la br prisilila dvojno monarhijo iz voj n»'. Prejšnji ogrski minlstrsk
predsednik grof Tisza je njen najhujši sovražnik.
Avstrija ne mara nemškega poveljnika.
True trauslatloii filed with the post master at New York. X. Y. on July 11. 11US. as required l«y the Act of October <;, i«»i7.
&im, Italija. 10. julija. — List Kpoca. ki »»pira svoje poročilo na vesti iz Švice, pfavi. tla Avtsrija noče sprejeti nemškega generala pi. Be Iowa za vrhovnega poveljnika svojih čet na italjanski fronti ker Nemčija ni poslala ž njiui 1- % nemških divizij.
Avstrija, tlmlaje list. j«' opustila idejo. iia hi sama maščevala svoj zadnji poraz v Italiji.
Poročila iz Kima preko Pariza / «ine 7. julija pravijo. «la namerava Nemčija poslati Avstriji na pomoč tri uriuadue zbore, katere misli postaviti pod poveljstvo g«'ii«'-rala Otona pi. Belowa k«.»t vrhovnega poveljnika uu italijanski fronti. t«»«la potrdila ni. tla se je izvršila ali pa nameravala taka iz-■prememba.
Nemiri na Dunaju.
True translation fil«-<l with tli«* j«ost iuiist«*r at New York. N. Y. on July it, ili'lS. ;»> re»jlliretl by i he Act of October 1», 1U17.
Bern, Sviea. 10. julija. - Ka jkor pravijo današnja poročila, jd lačna množica vprizorila po dunajskih ulicah mauif«'stacije. razbila sejo no-siiega sveta klici za kruh. Policija in požarna hramba j«' h la proti j i ni brez moči in poklicano je bilo vojaštvo, j ?.irožica j«* kamenjala vojake, i n ikj.r so zadnji naskočili. V boju I j;' bilo mnogo ranjenih. Vojaštvo j je obk«»lilo ni«'stno hišo iu napra-j ^ ilo r»'»l.
Kcnskripcija v Rusiji.
j Trn«; iraiislati««n fije«! with the jM.st I m:isier at New York. N. V. «<ii July 11. j ISils. as reu»iir«-tl l>y the A«*t of Oetolier C, t*.»17.
Pariz, Fram ija. 10. julija. Kakor pravi p«>ro«-ilo iz Baz«da. ki je prišlo tu-sein. je Leon TrocKi danes govoril na splošnem kougre-. su ruskih sovjetov iu rekel:
"Rusija s,- nahaja na predve-č«'fn splošne prisilil«' vojaške sin, žbe."
i T ročki je tudi zatrjeval potre-| bo. da mora Kusija imeti močno j armado.
Previdne gospodinje
:m»jo doma rtnlno eno ct«icJ*niro Dr. Rkhtrrjevf^a
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo «t»<1««to ?.*	pri rrrmitiClia
bolečinah, prehladu, 7»vit»rl;enj'i i'd.
Jedino praTi s Tarstreno znamko iiidr;.
aO ▼ lekarnah in naraTin>*t od F. AD. RICUTER & CO. 7«-»0 Wasblnzton Sirce t. New York. N- V.
fws]šl|
' WAR SAVINGS STAMPS
i	ISSUED BY THE
j UNITED STATES I GOVERNMENT
Rojaki!
Kupujte vojno-varčevaliie znamke! Nikjer ua svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, li»hko vojno-varčevalno znamko
vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.	v	/
Voj no-varčevalna znamka stane za mesec julij $1.18. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Ce se vam zdi bolj primerno* pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli
UBEDNISTVO "GLAS NARODA".
Hiša strahov
LASTNI DOŽIVLJAJ IN NJEGA POJASNITEV.
Spisal Edward Lytton-Bulwcr.
iJo pričet ka dneva se ni zg<»dii«) ničesar posebnega. Ob prvem >«dn-čiieiu žarku srni zapustil hišo strahov. Predno seui »vi, sem stopil š-j eikrat v ono majhno, prazno sobo brez izhoda. v kateri sva bila jaz in moj služabnik ujeta. Sinem se namreč mogel izncbti misli, da je moral iuieti organizem, ki je pro-j izvajal ves ta fenomen, tam iu edi-: nole tam svoj izvor. Dasiravito! sem stopil v hobo ob dnevnem svi-1 tu ter je solnce prodiralo »kozi1 ■> zamazana okna. >e me je vendar zopet polu^ila groza, katero sem ' občutil po i tih-i. Nisem se uioge]! ojuuačiti toliko, da bi ostal še eno uadaljfio minuto \ onem prostoru Šel sem po stopiljieah uavzdol in zopet so šli koraki pred menoj. Ku sem odprl hišna vrata. >e mi je zdelo, da čnjem lahen smeh.
Ltoatpcl sem do svojega stanovanja ter domneval, da bom našel : Imiii svojega ubežnika, služabnika.; Oil pa >e ni vrnil tja in v teku naslednjih par dni nisem ničesar slišal o njem. dokler nisem dob I iz Liver|KH>la pr-mo naslednje vsebine ;
— Častiti gospod! Prosim va-
ponižno za odpuščanje. dasiruvuo moreni komaj upati, da ga bom j deležen, razven «"*«* ste, — kar pa j naj ure 11 reč i I»"g. — videli to, kar! sem videl j;i/.. t'utim. da bodo potekla letji in leta, predno si bom J opomogel. Postal sem popolnoma nesjM>"«obeji za služIlo služabnika. O tem sem prepričan. Vsled tega odpotujem k svojemu »vaku v MHbour ne. .lutri odpluje ladja j tjakaj. Mogočt mi ho dolgo potovanje pn morju vrnilo ravnotežja. Najmanj desetkrat na dan se stre seiu po felem telesu. Zdi >e mi. k.o da je š'* vedno za menoj. Prosim \a>. udano, spoštovani gospod tla izročite mojo lastnino in plačo j inuji materi v Walworth. — .John ve za moj naslov.
Ptsmo se je končalo / nešt:'vil-| nimi prošnjami za odpuščanje ter j s posameznost mi glede službe.
Marsikateremu b»> ta leg v Av-| stralijo zadostoval /.a dokaz, da j«* j >tal mož na sleparski način v zvezi z dogodki one nori. .laz ne na sprotnjem tem domnevanjem, vendar pa trdim, da nudijo večini ljudi najbolj udobno rešitev teh j nenaravnih dogodkov.
/večer sen, se še enkrat vrnil v hišo strahov, da odnesem truplo svojega psa. Pri tem delu me ni motila nobena stvar, razven da sem zopet čul korak«* pred *»el»oj.
Ko sem zapustil hiš... sem šel k gospodu J. ter ga dob I doma. Vrnil sem mu ključe t**r mu zagotovil, da sem zadovoljil svojo radoj vednost. Kavno >em pričel pripo vedovati, kaj se je zgotlilo, ko me je prekinil ter tlvorljivo rekel, da je izgubil vse zanimanje za skrivnost, katere ne bo nikdar mogoče pojasniti. Sklenil pa sem omeniti vsaj ona pitona, katera sem čital ter njih skrivnostno izginjenje. —-"V prašni setu ga, če so bila po njegovih mislih nekoč naslovljena na zamrlo vratiirieo in če ni mo-goče v zgodovini njeueuega življenja najti kako točko za temna na-migavanja v pismih, <jt».pod J. je bil videti presenečen in ko je nekaj časa premišljeval, je rekel; — Jaz veni le malo iz prejšnjega živ-jlenja te žeusk«-. razveu da je bila znana moji družini. Kljub temu pa ste vzbudili v nu ni medle spomine, ki niso njej v prilog. Pričel bom poizvedovati ter vas bom svoj čas obvestil o uspehu. A tudi v slučaju, da bi midva delila splošno praznoverje, da se mora bitje. ki je bilo na zemlji povzročitelj ali žrtev temnega zločina, vrniti ter kot nemiren duh strašiti na mestih, kjer se je stvar za vrši-la. moram temu nasproti 11 veljaA
BARVILA, LAKI IN OLJA
Zakaj n«* k u | »i le I >l.-i ^-m na ravnost iz tovarne* Mi juui«'-uut> tla. ko naša barvila vsaj enaka tlru«iui. mi mislimo, da celo bolj&a. Celje -o visoke a ne pri nas. Ako misli kateri rojak Iu.m.» obarvati lu jesen, ali tlrugo f-iR-iulad. je l*>ljsc njega da si se«laj naroei. , kajti cen«* IhkIo vjSje k«*l so sedaj. J'i.^te kaj ral-ite in uii Vam bodeuio povedali kak«« si prihranite denar.
Pi£Ue našemu poslovodju
MECHANICALLY APPLIED PRODUCTS CO. "555 Hippodrome Annex	CLEVELAND, OHIO.
Prisiavck.—Rojakom v Glevelundu In okolici in drugod *etii prih rani I marsikateri dolar in to laiiko dokaZi-m. Imajo pa W. vedno priliko prihraniti denar iu obeuem pa dohiti dobro barvo.
FRANK GLAVIČU,
m	inn t Fj««t tim.h st
Uiti. «ia je bila hiša polna hrupa :t čudnih prikazni, še predno je :^iarKa umrla v njej. — Vi se smejete. kaj hočete reči! j — Po mojem mnenju bi gotovo našli uplive živih bitij, če bi šlji stvari na dno.
—	Kaj! — Vi torej smatrate !'•«*!«► stvar za sleparijo? — hi kak-jšeu naj bi bil njen motiv?
— Ne ravno za slepar ju v na-| vaditem smislu besede. Tako kot : -e bi iieukrat padel v globokoj i spanje, iz katerega bi me ««• nio j | trli prebuditi in tekom katereg;«! i I>i laiiko natančno odgovarjal na I •vprašanja, katerim bi ne vedel j odgovora, če bi bdel. Ce bi bil v I stanu povedati vam. kolik«« denarja je v vaši listnici ali če bi uganil vaše misli, bi ne bilo to nie sleparskega ali nadnaravnega. Stal bi v tem slučaju nezavestno pod uplivom živalskega magnetizma. katerega bi izvajalo kak«j dalnje bitje, s katerim se«i bil n«*-koč zvezan na kak način. Mogoče pa je najti celo živalskemu ma gnetizmu sorodno silo. ki j«* jačja od ujega. Ta sila sc je zvala v davni dobi "magija". Mogoče j4' da stanuje taka sjla tudi v zamrlih, to sc pravi, da >«■ razteza le na1 g«>t«»v«* misli bi spomine zamrlih ne pa na oni del. katerega pon«-, vadi imenujemo "dušo", kajti ta je po smrti povsem ločena od po-svetuega. Ona -dla se t«>r«*j lahko omejuj«' le na oni del zamrlih, ki je bil pošVeten iu omadeževan in Vsled tega dostopen spoznanju na •šili čutov. To pa je zastarela teorija. glede katere nočem izreči nobene sodbe. Kljub temu pa ne mislim. da so sile. kj delujejo tuka j nadnaravnega značaja. Naj z eno primero pojasuVin. kaj mislim. Pa-raeelsiis navaja naslednji posku-kot m* težak iu neki pisatelj pravi o njem. »la je vrjeten. Cvetka u-mrje in vi jo sežgete. Naj je ob-j s tajala cvetka kot živa iz teh ali j onih snovi, m- je kot pepel ne more spoznati ter zbrati skupaj.
Vendar pa je mogoče potom ke-i m ičnega procesa iz sežganega cve-i tličnega prahu proizvesti spek-j trum barv, ki je popolnoma sličeii živi cvetki. Mogoč«- velja isto gle de živil stvari. Duša je pobegnila kot je pobegnil vonj, prasnov cvetke. Kljub temu pa se morda lahko proizvede prikazen barv katero smatra praznoverna množica za duha pokojnega. To pojasnjuje tudi. da nas pri dokazano najboljših povesti o strahovih preseneča vedno e n o — namreč pomanjkanje vsega duševnega, vzvišenega duševnega elementa. Prikazni s«> kažejo ponavadi ob nepomembnih in pogosto pri sploh nikakih povodih, govore le redko ter ne dajejo izraza nobeni, preko vsak«lanjega življenja stoječi misli. Ameriški špiritisti so napisali cele knjige v verzih iu prozi ter trdijo o njih. da so jih jim diktirali veliki zamrli. Shakespeare Baron in Bog \v kdo še drugi. Vsa taka poročila, če vzamemo v roke najboljše, ni niso uiti za eno piko višje vrste kot ona povsem navadnih ljudi, ki so bili srednje-i ga talenta ter uživali srednjo vzgojo. Taka poročila so daleko podrejena vsemu, kar s,> pisali Shakespeare, Platon in Bacon. Iiazvet. tega. — in to je posebno oči vidno — pa ne vsebujejo n ti cue misli, ki bi bila nova.
—	Jaz s svoje strani smatram vse te pojave le za misli, ki prehajajo p«i neki nepojasnjeni poti iz enih človeških mozga u v druge Pri tem se lahko mize premikajo same od sebe, sc prikazujejo peklenske prikazni ali nam pa kake temna in nedoločena stvar ledeni kri v žilah. Trdnega prepričanja sem, tla so to uplivanja tujih ino-
\3 SUPC.R- HANPLE.Y PAGE AE.RIAL DREADNOUGHT
žgan na moje. Najti je konštitu-eije naravne niagnetične sile in te lahko proizvajajo magnetična čuda. Drugi imajo neki naravni fluid, recimo elektriko iu ti izvajajo električna čuda. Obe vrsti se arzLikujeta od normalne znanosti ter sva vsled tega brez vsake vrednosti. Ne vodijo k nikakim vis«>-kim končanim ciljem in raditega jih svet tudi ne upošteva in prava znanost ni nikdar gojila teh sil v človeku. — Trdnega prepričanja sem. da je bilo pri vsem. kar sem videl in slišal, neko bitje iz krvi in mesa. daljni povzročitelj in sicer ne da bi vedelo za posledice To trdim raditega. k«»r nista, kot pravite vi sami. nikdar dve osebi doživeli istega. Oe bi temeljili ti dogodki na navadni slepariji, bi bil celi mehanizem urejen tako. da bi se z majhnimi izjemami proizvedlo iste posledice. Ce bi pa bile nadnaravne sile, katere bi dopustil Stvarnik, bi meh- d«dočen koli eč ni namen. Ti pojavi ne pripadajo k nobeni teh vrst. Jaz sem nasprotno prepričan, »la izvirajo iz nekih možgan. ki so daleč od nas in ti možgani ne nameravajo n«ecsar določenega, kar se je zgodilo. temveč da le reflektirajo mi sli. Prav nič drugega ni bilo kot udejstvovaue sanje takih možgan katere sanje so bile v stanu zavzeti deloma telesno obliko. Ti možgani imajo mogoče veliko silo da lahko spravljajo v tek sredstva. k delujejo uničevalno — in taka sila j»- morala ubiti tudi mu jega psa. Mogoče bi tudi zadostovala za uničenje in«'ue. če bi bi' podvržen takemu strahu kot mo i a žival.
—	Torej je uničila \aš« ga psa . To je strašno!
—	Da. to je izvanredno čudno da se ni moglo nobene živali pripraviti do tega. da bi ostala v hiši. niti mačka ne. Tudi podgan in miši ni bilo v njej. Instinkt razumnih živali gotovo razkrije upu va, ki so jim poguboiiosni. Človeški razum pa je v tem oziru manj zanesljiv. Pa naj bo dosti tega Ali vam je moja teorija razumljiva?
—	Ne v polnem obsegu, a jo sprejmem z veseljem ter rajše kot da bi sc sprijaznil z mislijo. — da je najti strahove. To spada v otroško sobo. Kaj za vraga pa naj počnem s hišo?
—	- Hočem vam povedati, s ka ke strani bi se lotil stvari. Ne nio rem se iznebiti misli, da je bila majhna, nemeblirana soba, pravokotno spajajoča se s spalnico, v kateri s"m bi! jaz. iztočišče in shramba vseh pojavov. Svetujem vam po v Sem re*uo, da daste porušiti zidove ter demolirati celi kabinet Pozoren sem postal na dejstvo, d*
j je bila soba zidana povsem samo.. j stojim na malo dvorišče in da jr je vsled t''ga mogoče porušiti, m da bi se poškodovalo poslopje mo.
—	Ali torej misilte, da bi se j t«'iu uničilo »dektrične žice?
—	Poskusite. — Jaz sem p<»pol noma prepričan, tla se ne motim ter sem pripravljen nositi polovico stroškov podjetja, če mi pove rit pri tem vrhovno vodstvo.
—	Ne. stroške hočem nositi sail in vas bom orijentiral glede vse
ga- —
Nekako deset dni pozneje sen dobil od gospoda J. pismo nasled nje vsebine. Sam je zopet obiska hišo ter zopet našel imenovani pi «mi v predalu omare, « katereg* sem ju vzel jaz. Pisal je, da ju j* - T*»l - x ■ roko. z istim - dvomom ko
j*	v
jaz ter da je odredil natančno p11-,' izvedovanje glede one ženske, ua j katero so bila pisma. — k«it sem 1 jaz pravilno domneval. — naslov-j Ijena. Izvedelo se je. da se .K1 ona J pred od leti proti volji starišev po-j r«>«'-ila in sicer z nekim Amerikan- | eem dvomljivega slovesa. — kajti tukaj se ga je smatralo za morskega roparja. Ona sama je bila he"» spoštovanega trgovca ter je bila vzgoj teljica. Imela je brata, u-tlovca, ki j** bil v tlobrih razmerah ter oče šestletnega dečka. Leto j>o poroki omenjene ženske se je potegnilo truplo njenega brati, iz Temze, tik poleg London Bridge. Našlo se je sledove nasilja na njegovem golta licu. vendar pa se jiu. ni smatralo za zadostil", da bi s<-izpoved oglednika drugače glasi-1 la kot: Našlo se ga je utopljenega. —
Amerikaiiec in njegova žena sla se zavzela /.n otroka, ker je pokojni brat odred'1. naj vzame se»tt*f. dečka k sebi in za slučaj smrti je določil sestro za dediča. Dete je umrlo nekako š<*st mesecev pozneje. (lovorilo se je, da se tra je zanemarjalo ter slabo postopalo z njim. Sosed j«* .so izpovedali, da s«, ga .siišali kričati ponoči. Zdravnik. ki je preiskai dete po smrt: je izjavil, da je umrlo vsled nezadostne hrane iti truplo je bilo pokrilo s črno-rmeniuti marogami. Malo bitje je skušalo v zimski 110-j'-i pobegniti, si* splazilo na dvorišče ter skušalo splezati preko zidu. Padlo pa je nazaj in zjutraj s« •_ra je umirajočega našlo na ka menu. Čeprav je obstajal sum okru tosti. se vendar ni moglo govoriti o umoru. Teta in njen mož sta skušala olepšati eeio stvar z izja
vii, da je bilo dete trmoglavo in napuh bedasto.
Pa naj j«* bila stvar taka ali ta ka. žena Amerikanca je podedovala po siniti uboge sirote premoženje svojega brata. Se predno pa j-' poteklo prvo leto zakona, je iz ginil njen mož iz Anglije in sicer za vedno. Vzel je v najem neko la djo. ki se je dve leti pozneje potopila v Atlantiku. I dova je »/stala v udobnih razmerah, a kmalu-jo je obiskala nesreča za nesrečo Neka banka je propadla in del kapitala je bil izgubljen. Kupila je trgovino ter se s tem uničila. Nato .i*' šla zopet v službo ter padla nižje in nižje, dokler ni bila uečuo postrežnica. Nikjer ni ..obstala. dasiravito ni imel nihče kaj proti njej ter j«' vsakdo priznaval njeno zmožnost in poštenost j Y nobeni stvari pa ui bila uspešna. Konečno j«- prišlo v ubožnieo iz katere sem jo oprostil jaz ter j dal mesto vratariee v oni hišo. — Gospod J. je dostavil, da je sam preživel elio uro v dotičui sobi. da ni ničesar sJišal ali videl, da ga pa je navdajala taka groza, da b" najrajše takoj pustil podreti zid. Naročil je še delavce ter hotel pričeti kadar bi se meni zd«*!o primerno. Podal sem se v hišo strahov iu tam smo stopili skupaj v sobo. Bila so skrbno zabita. Kc smo jih odprli, smo šli navzdol v podzemsko sobo, koje obstoj ni bil znan nikomur. V sobi sta s«* nahajala cob okno in en dimnik. S pomočjo svetflk smo preiskali prostor. Videli smo par kosov pohištva. tri stole in hrastovo mizo. Vse je bilo po okusu preteklega stoletja.
Ob steni je stala omara, v kateri srno našli napol preperele 100-žke obleke. Bile so oeividno človeka, ki je M mofpočea m ugie.
den. Nadalje smo naili pet trvmej
'^-f^lTn^il'ti^i^fir' - ■-»fT-^-p- -
iekaj srebrnega »Irobiža ter tabli-o" i/ slonove kosti. Bita je t«, 'stopnica na neko zabavališee, ko cga veselja so že davn > izginila
<ilavno naše razkritje pa je ob tajalo iz neke vrste blagajne, ka-ero smo morali na.siluo o«Iprett tui'la j>- tri predale. Na prvem so tale stekleni«*«*, hermetično zapr-e. Vsebovale so brezbarvne esen-e. ki niso bile strupene in nckatt.-• so bile uapoiiijene s fosforjem n salmijakoiu. Nadalje je ležtili ant par čudnih steklenih cevi najheu priostren železni tlrog. ve-ik k«>x preup*nčev«'ga kristala ter n magneti velike sile. V enem ireilalu je ležal miniaturen por-i-et. obrobljen /. zlatom. Svežost uirv je bila občudovanja vredna, e se pomisli, koliko let je ležal:; iika v predalu. Slika je bila ona noža srednje starosti. Obraz j« til prav posebne vrste. tak. da se ra nikdar ne pozabi. IV bi si mo-r.'I človek predstavljati kačo. iz-iremenjeuo v človeka, kije kljub loveških obrisov ohranila tip ka-•«*. !»i predstavljalo to najboljše hko tega obraza. Celo je bilo ši-<d\o in ploščnato. oblika glave ■ri« stnna in moreči pogled stra »liiii oči je razodeval tteki neusmiljeni mir. neko nepremagljivo >ilo.
Mehanično sem obrnil sliko, da ireiščem zadnjo stran in tam sem uišel vr siu petrokot in sredi te-ra je bila majhna lestvica, ki j« iosi!a letnico 17<»."*», Natančnejšo •mu ,i'» preiskai ter razkril vzmet <i se je udal pritisku, nakar ie zadnpa stran slik«' odprla kot lokrov. Na notranji strani je bi-
0	vrisano: — Tebi. Marijana! Bf)
1	i zvesta v življenju in smrti tvo
'•mu ...... Nato je sledilo ime
catero pa nočem imenovati. Zna-io mi je bilo. Večkrat sem ga sil >al v svoji mladosti imenovati o«l darili ljudi kot/ ime nekega šarla-ana. ki je skozi poj leta vzbujal ukaj velikansko pozornost. Ko-lečno je pobegnil, ko se ga je «loI lilo dvojnega umora v neki hiši Dolžilo se ga je, tla je zastrupi' »vojo l jubico in tekmeca.
Gospodu J. nisem ničesar pove-i al o tej stvari ter mu izročil, če-»rav nerad. — miniaturno sliko. Prav nič truda nas ni stalo oil->reti prvi predal, a tem težje je lilo z drugim. Ni bil zaprt, a se je ivljub temu ustavljal vsem poskusom. dokler nismo vrinili v špra-ljo dleto. Konečno smo ga odprli :er videli v njem čudni aparat v popolnem redu. Na majhni t«'nki knjigi je stala posoda iz stekla napolnjena z neko prozorno snovjo in na tej je plaval kompas z iglo. ki se je hit«>r vrtila naokoli. Mesto običajne osti pa se je nahajalo sedem čudnih črk kot je slično razbijo zvezdogledi za o-znaeevanje planetov. Iz tega pre-lala je prihajal ne premočan ali neprijeten duh in šele pozneje smo videli, da je predal obit. z lesom iz leske. Pa naj je bil vzrok duha ta ali ta. izvajal je na nas n«-ki fizičen utis. katerega smo čutili vsj. celo delavci, ki so nam pomagali Prišel je neki skeleči občutek, od koncev prst pa do korenin las. Ves nestrpen, da pre-iščem tudi ono knjigo ali ploščo sem« dvignil posodo. Takoj se j€ pričela koinpasna igla vrteti z ve likansk«» silo in čutil sem udare< po celem telesu, tako da mi je pa lila posoda na tla ter se razbila Tekočina je bila prelita in kouipa; je zletel v drugi kot sobe. V onen Lreiwtku pa so se &ira«U mtdov kot da jih. je stresel velikan. De
telefon u.ada: Court	Telefon na domuNeville 1870 I
F. A. BOGADEK,
ATTORNEY AT L.WV VRHOVNI ODVETNIK NARODNE JlKVATl Kt ZAJEDNICE <Kt BakeweU Building
osal Diamoud in r.ract 8t«., 1'ITTSBIROH. Vi s a sproti Court Houne.	______'
lavci so bili tako prestrašeni, da so odhiteli p«) stopnjicah nyvzg«»r Ko so pa videli, «la se ni zgodilo ničesar drugega, so sc vrnili. M«-a-teni pa se je odprla plošča. Bila je vezana v gladko, rdeče UMijr ter je vsebovala le en li-t iz per-gamenta. Na t«*m listu pa s„ bib* v latinščini zapisane naslednje besede. ki se glase v prevodu: \ se. kar morem <los««či v notranjosti teh zi lov. čuteče ali mrzlo ž:vo ali mrtvo, bom pokončaj. Kot se giblje ta ighu tako deluje moja volja! Proklcta naj bo t;, hiša in brez miru nj" stanovalci!
Našli !tisiito nič«»sar več. (.iospod J. je sežgal ph>ščo ter «lal nato razdejati podzemsko sobo «dn'tn*m s sobo, ki se jc nahajala nad njo
Nato je l»i[ dosti pogumen 11* i en m-'sec sam stanoval v hiši. — Lahko rečem, da ni bilo bol j udobnega doma v celem Londonu. Pozneje je dal hišo v najem in njegovi najemniki niso imeli nobenega po-vnua za pritožbe.
Konec.
Uganiti, kaj stoji na ka.-ti, ki leži na tleh.
Karte premešaj iu reci kateremu navzočih, naj potegne iz igr«* •no karto in si jo dobro zapomni To karto naj položi na tla in stopi < nogo na njo. Potem te naj vpia ša : "I gani. kaj stoji na karti?" Ti se ravnaš i»o osebi in rečeš: —
Neumnež, bebec stoji ua nji!" ali pa pri ženski: •'Prismuknjena 1 rša stoji na nji!" Seveda moraš paziti, da poveš tako 1»; onemu, ka teri razume šalo in ti ne bo vzel za zlo takšne besede. Sicer se pa samo reče: "Anton Breznik (ime dotičueža se pove» stoji na karti!" Ta poskus, kakor tudi prejšnji. je torej gola burka.
SEJA SNZ V NEW Y0RKU.
True translation file«! with tliu post master at New York, -V Y. on July 11. i:us, as required l»y the Act if October
G, rj 17.
\ soboto Id. julija ob b. uri /,vu-er bo seja Slovenske Narodne /veze v ecrk\ eni dvorani. 02 St Mark's Place, New Vork.
Na ('j sej i sc bo r:Lzpra \ 1 jalo o zelo važnih zidevah našega naro-i da v bi; ločin;-iti. \ sakega zu-.ttl-j nega Sb.vciica dolžni..>t j«*, tla pi*i-| de na to sejo Z.tlaj ni več čas za | : t«j. da bi bili mlačni in b. pt t-.pu-. Ščaii d" lo drugim, češ. saj v,o drugi tukaj. «l<. delajo. Vsi moramo de-: lati. kajti le ua ta način bomo kaj do*?* irli. Zdaj je oni velifci trenutek, lv«> si lahko sami »Lolet'luio. ]:■:■ i volh.io iu zahtevamo usod«j jiašega 1 narmla. z;ito je treba, da vsakdo ' dela <po svojih močeh. Kako pa bo-; mo delali uc\vyorški Slovenci ki i smo ob priliki parade 4. jul ja na » najsijajuejši način |K>ka^ali naj-i večjo za \ ednost med Jugoslovani, i se bofuo pogovorili v sobeto ua - seji. Z:if«>: %si SloA'e.'ei na sejo! (11-12—7)
Avstrijci ne vedo za Amerikance.
True translation filed with the |«o>t ua-ter at New Y<»rk. N. Y. on July 11. ills. a-, required by the Act if October U, 1'JlT.
Italjanski glavni vojni stan v sc-rerni Italiji, M. julija. — A-s. *rcs>. — Avstrijski ujetniki, ka-eer so v zadnjem času vjeii Ita-jani, ne kažejo, da bi bili obve-.čeni. kako vlag«» igrajo Združene lržave v vojni. K«i se j«* dane«. p«>-»i>ldne vstavil avtomobil z ameriško v«»ino misijo pred vrsto uj«*t-i:k«»v. j>* «*d«*n med n j ini v angleščini /aklical proti šoferju: "Say, kaj pa vi derate tukaj!" Ko sc mu je povedal«*, da s«' nahajajo Združen«* države v vojni je pokazal veliko prcsciiečcnje in rekel:
■"Well. npam. da b«nlo Amerikam*! š* nadalje prihtijali. da bo d«« ilovolj iuo'"-ni, da zmagajo. P«>-teiu botmi lahko prišli i/, tega mete/a in bom z<»p«*t šel v Ameriko."
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
\ sent prijateljem i:t znancem na/.uunjam tu/no v.-t. «> j me je zapustila nad vse priljubljena soproga
IVANKA GRAH AR.
I mrla j«- po krat!.i bolezni «lnc
junija, si a "a i"» le!. Tem potoni st ua iprisrči!«-jšc za-I valjujesii v-eui tui:aj>«'juu m«»-ii«u pri j.i' «•! i« ui in |»ri j; leliicam. ki so mi s»a!i ob "tran: v ;«-ii bridkih. urah.
Tebi pa. «baga ž-.-nka naj bo lahka žemljica iu t>.;či\;;; niitiio!
ozki jami si /a k rit gr«»b t«oi s cvetjem je odet. / Pogoni «lraga ■»• e!j il,lj'-ua. \ «-č 1<- ne bo \ idei »-t !
Žalujoči ostali: Jocip Grahar, s«pr« Marija, Ivanka in Štcfa.nka,
iičeike.
Tukaj zapii.š";; se-tro in brata, v ^tari d>'i»io\ :u~< j«a «>č«*' i ;n loader 1«*r d\e s«-s'i i in tt i b: 4.ie.
Vcreua. Pa. n..julija UHS , \ II 12 -T/
NAZNANILO.
Dne 14. julija b«i na razprodaji prodana trava na Skodovi farmi McKiailey. Minn. Kd«u sc zanima. naj pride gotovo točno ob 2. uri. — Mrs. škoda McKdiley. Minn.	'1112-7
Pozor, ujetniki! Podpisani, podoma če Zdeve i/ (ioionje Doora\e pri Kroni na <Joreiijskem prosim ujetnike v Uusiji. 1'ranciji iu Itali ji, ki me poznr jo. da stopijo ž menoj v dopisovanje. Naslov je tale: Kloriiui Pretnar. P.OX \ K* 1. Pel lain . Ohio. I". S. America.	(11-PJ—7»
ŽENITNA PONUDBA.
Kant. siar 27 let. s stalnim de-l«»in. sc želi seznanili s poštenim dekletom v sta rosi i o«l 24 do 27 let. Imam svojo hiš«« oopolnoina izplačano. PNina naslovite na: H.-nry Island. <*en. I>el. J>c Puc, Illinois.
VABILO
na plesno veselico, katero priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 *• •ISKJ. v Johiistowuii. Ixa.. v Hrvatski dvorani na 7. cesti v soboto 13. julija. Začetek ob 0. uri zvečer. Vstopnina o()c, dame proste. Vljudno vabimo vsa društva, ka-Jkor tudi posamezne rojake in rojakinje iz Johuxtow-na in okolice, ; da nas poleti jo gori omoujcui dan. jZabiive in drugega razvedrila bo obilo. S\ irala nam bo slovenska MoNham godba pod votlstvom g. J. Uogel. Za hladno pijačo iu prigrizek bo skrbel vcselieni odbor. (10-11—7)
ŽENITNA PONUDBA.
» Fant. star 2i> let. se želi sezua-
-	luti s slovanskim dekletom v sta-i rosti od Is do 2"» let,; tudi sc lah-i ko javi vdova z enim otrokom.
-	I mani precej premoženja in stalno . delo. Katero veseli, naj mi piše iu i priloži *diko. če mogoče. — Anton
! Femes. IJox l-"»4. Aliquippa, Pa. J < 10-12—7)
*	*	-	-•»	-v
GLAS NAKOPA. 11. JUT,, mg.
NOVI ORJAŠK^AEROPLAN, 7ZDELAN V AMERIKI.
MR-


^	. •• Sifmri-- -»■■■ ■	r
GLAS NARODA, 11. JTIj. 1918.

SLOV. DELAVSKA
Umi
»vljcn* dn» 16. *t|uiu z 150®.
PODPORNA ZVEZA
tnkorporirana 22. april« 1909 ▼ državi Paan
Sedež: Johnstown, Pi
GLAVNI URADNIKI f FrSdsadnlk: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood R'<L. Cleveland, Okte. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. D. 2, Box 11S, Wast Newton, Pa. «lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St.. Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČlf\ <«4 Main St., Johnstowa, Pa. t. Pom. tajnik: ANDREJ YIDRICH, 20 Main Street. Conemaogh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «602 St Clair Are.. Cle-eland, Ohio.
blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. W. D. 2. Box 27. Bridgeport.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Willed, Pa. 1. aad«sornlk: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab SU Nnmrey H11L. N. S. Pitta-bore h. Pa. ,
1 aadaornlk: IVAN GBOfiELJ, 886 R 187 tb St., Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR: Prsdasdalk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72,
L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. 8, Box 14«, Fort Smith, Ar«. «. porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St.. Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. XOSIP V, 8HAHEK, 843 R Ohio 8U Pittsburgh, Pa.
Obiral wad: «34 Mala BL, Johnatowa. Pa.
URADNO GLASILO: "•Lil BARODA". 82 Oortlandt Street. New tort OUr.
Ganjena drnftra, odroma njih uradniki, ao nljodno proflenL poflUJatt raa dopiae nararnoat na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ae pofllje edino potom Pofttnlh, Kxpi-*anlh all Bančnih denarnih aakasnic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznico naj aa
na*lnvljajo: Blaž Novak, Title Trust & guarantee Co. In tako naslovljene (»oAlljaJo z mesečnim poročilom na na*lov r1. tajnia.
V slučaju, da opasljo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nasnanljo uradu glai tajnika, da aa r prihodnje popravi.
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
tekom treh mesecev. Če se v treh mesecih ue vrnem, bo napravljen velik križ ee/, vse naše račune in vso našo bodočnostjo.
Pihal je hladen severovzhoden veter. Nobene minute ni>nio sme-ii izgubljati.
Komaj se je pojavilo solnce na obzorju, je ladja odrinila od bre«?a.
Nobene ladje ui bilo v bližini, ko se je odpravila Norah Oeina na dbl-ro oeeausko potovanje proti polomljeni ladji "Lastavici".
Enajsto poglavje.
na "norah creini '
eS zdaj se z veseljem spominjam onih kra.snih dni. ki sem jih .'oživel na morjn.
S kapitanom sva postala kmalo prijatelja. — t'lovek. ki mi je I>k 1 sprvar*neprilj;ibljeii. da skoraj oduren, se mi je začel dopasti. — Bil je strojr. toda pravičen jrospodar.
Mornarji >o se jfji bali kot samega vragu. Nikomur ni prišlo na um, da bi mu oporekal, kajti Nares ni -poznal v nobenem oziru šale.
V lepih večerih sva sedela na krovu iu mi je pripovedoval o svoji m lad os; i.
Povedal mi je. ila je že od svojega desetega leta neprestano na morju, ter da mu je morje znano tako kot je znana meni domača vas. —	,
Vožnja se mi kljub vel ki enakomernosti ni zdela dolgočasna. Popolnoma sem se vživel v življenje mornarja in lagal bi, ee bi rekel, da sem i ui dopadlo. Ker smo bili z jedjo, pijačo in s smodkami izvrstno preskrbljeni, nam ui ničesar manjkalo. — Mornarji so bil ubogljivi in so včasih napravili več kot je bilo treba.
Moj bojt, koliko noči sem presanjal na praznem krovu gledajoč v zvezdnato nebo. — O čem sem sanjal? — O sreči, to je umevno. — V dno duše se mi je vkoreninila m sel. da bo plen. ki ga bom dobil na "Lastaviei" samu začetek, samo podlaga bodoče neskaljene sreče.
Vožnja je bial lepa. - - Ko smo bili tri tedne na morju, ni bilo ■ i kakem viharju še nobenega sledu. Zdelo se mi je. kot da bi nam šlo pri težavnem in -predrznem podjetju samo nebo na roko.
Tudi Nares je bil zadovoljen. — Zadovoljen je b i z menoj, > mornarji, vožnjo in sam seboj. Pri taktih prilikah se mu je razvezal jezik. Znal ie biti prijazen in še eelo šaljiv, kar ni bila njegova vsakdanja navada.
Nekega popoldneva, ko smo se po mnenju kapitana že bližali svojemu cilju. je nastalo precej slabo vreme. Začelo je deževati, morje je valovilo, poleg tega je pa pritisnil tudi preeej hud mraz.
Jaz sem bil v svoji kabini ter nekaj čital.
Proti večeru me je prignala radovednost na krov. — A'si mornarji so bili pri svojem delu.
Kapitan je stal v rileu ladje, Johnson pa pri krmilu. Zame se ni nihče «"-ksto nič zmenil.
Naenkrat se je obrnil kapitan h krmarju in mu napravil par znamenj z roko.
Johnson je bil ves potau in utrujen, toda o je videl znamenja. m> mu je razjasnil obraz. Z rokavom si je obrisal pot s čela ter čakal, dokler ni prišel Nares h krmilu.
Ko sta spregovorila par besed, je začel Johnson plezati po vrvi u:> srednji, najvišji jambor. Plezal je kakor mačka in je bi! /•• v par -ekundah na vrhu. Ozil se je v južno smer ter začel napenjati oči. —
Naenkrat se j«* pa spustil po vrvi zopet navzdol ter hitel h ka-pitariu. Obraz mu je žarel samega veselja.
Nares je odšel v svojo kabino ter prinesel seboj daljnogled.
■ Začel je gledati proti jugu in tudi jaz sem se ozrl v ono smer.
o I
(Dalje prihodnjič.)
Anton John
22	(Nadaljevanje.)
Zh pričo sem bil jaz in dwat steklenic najboljšega konjaka.
Pu poroki j.- žnpn k čestital J umi. da je dobil tako lepo iu prisrčno nevesto ter napram nji pohvalil Jima kot dobrega in energičnega moža.
Zupn k j«' pil vina in žganje ter slednjič imel zelo ganljiv govor o svetosti svetega zakona.
Zatem ->mo s. podali v Frankov restavraut na majhen prigrizek, od t um pa v koč ji n.i "Norah Crcino
- K.tkn krasna ladjica' je vzkliknila Mamic. — Moj l»og,; gospod I Jod d, jaz vam občudujem. — Ali se boste res s to malol .-tvarieo podali na veliki ocean?
Na mali kra>ni ladjici je bila pa silna zmešnjava. — Mornarji! vlačili na krov ra ate predmete, .Johnson je bil zaspan, kapitan j je sedel pri mizi ter pil in kadil.
Vi ste? - je rekel iu v>ia". tiotovo vam bo žal. ker ste prišli. < e hočemo jutri zjutraj odriniti od brega, ne smemo sedaj izgubljati čii>ii. Ladja, ki -e pripravlja na odhod, nima nobenega prostora /ii gosi". -Moje ljudi Imste ■»:!mu motili in ničesar drugega.j
.Mene /asrbtde poli in main j«- majkalo. da u sem surovine! ;,o.šteno ozmerjal. T »da Jim. Ki ,i<' ljudi take vrste bolj poznal kot j s-'in lili poznal .ja/ je vmeša! v pogovor:
Kapitan, jaz vem, ila smo vam samo na poti. Jaz vem, da >te utrujeni po trudapolnem delu in vsled tega sem vas prišel prosit. če bi hoteli izpiti z menoj čašo šampanjea. — tiospod Loiiglutrst mi ga je poslal za poročno dar lo.
No. ee že ravno tako hočete. — Pol ure več ali manj. — To navsezadnje že ni toliko. llej, fantje, prenehajte! — je za klical mornarjem. — Pol ure imate preste, da bo prišlo malo življenja v vas. Potem pa le s podvojeno močjo na delo. — Johnson, poglej, če moreš dobiti kak stol za damo.
liovoril je z osorniin glasom. Ko mu je pa začela Mamie pripovedovati. da je on edini pravi kap tan. kar jih je videla ter začela slaviti njegovo vstrajnost. se je medved nekoliko omehčal.
Zelo značilno je bilo njegovo pripovedovanje. Hotel jc "biti šaljiv. pa se mu ni posrečilo.
Njegovo pripovedovanje se je glasilo takole:
—	Ves dali sitnosti in ničesar drugega kot same sitnosti. — Smith je vse narobe poslal. Vse je poslal, samo tistega ne, kar smo naročili. Zatem sla prišla dva časnikarska mazača ter hotela dobiti iz ladje tvariue za svoj časopis In nista se dala odpraviti, dokler jima nisem s kolom zagrozil. Videti bi morali psa, kako sta bežala Kar kresalo sv je za njima. Zatem je prišel nek misionar, črn kakor hrošč, ter me prosil, naj ga vzamem s seboj v Kaiateo ali sam ne vem kam ž.'. — Tako sem ga razjezil, da jc začel prikliiijati in je odšel. Vrjamein, da nam bo šlo vse posreči, ker jc prišla taka sodrga na krov.
Ko jc kapitan tako govoril, ga je Jim neprestano opazoval. — Zdelo se mi je, kot ila mu hoče prodreti v dno duše ter se natančno prepričati o vsem. kar -e nahaja v nji.
—	Prijatelj, dovoli samo eno besedo — mi je rekel tem me od vedel na krov. — Človek tam spodaj spada k oni vrsti ljudi, ki so vajeni delati vse po svoji glavi. — On je svojeglav kot kozel in bi rajše umrl kot da bi poslušat svet koga drugega. — Nikar mu ne »igovarjaj. — Sam dobro veš. Louden, da s svojimi nasveti nisem uičkaj radodaren, toda prepričan sem, da boš storil v tem slučaju prav. če me boš ubogal.
Mala družba se je bila kmalo razvnela.
Mamic ji bila res lepa v vsojem malem klobučku in svilnati obleki. V revni kabini je bila kakor zvezda. Čeravno je jaz nisem smatral za posebno lepotico, se mi je oni večer tako dopadla. da sem vzel i/. žepa košček papirja in svinčnik ter jo začel risati. — Skiea je bila dobra in Mamie izvanredno zadeta.
—	Oli. ali sem res jaz to? — je vzkliknila presenečeno. — Krasna slika' — Kaj ne. da jo boste podarili menit
Zatem je mladi par odpravil proti mestu. — Slovo je bilo kratko toda prisrčno.
Jaz sem slonel na krovu in še dolgo časa mahal z robcem za odhajajočima. — Kapitan je sedel poleg mene ter si nažgal novo smodko. — Pravil mi jc, da so »z pol ure počitka nastale tri ure ter da bo treba hiteti.
Naslednjega dne je prišel Jim že zgodaj zjutraj.
To je bilo ž.e drugo slovo, ki sva ga vzela v življenju. —r V Parizu se je on poslavljal od mene. v San Franeiseu pa jaz od njega. Takrat je šel on iskat sreče in jo je našel. — V San Franeiseu sem s? pa jaz odpravljal na to težavno pot. — Ali jo bom dosegel? — Tedaj nisem vedel, če jojhoin. Ta pot mi je dal prijatelj se par lepili" in dobrih navkov ter mi neprestano zabičeval, da se moram vrniti
Naši zastopniki,
kateri ao pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "<J!as Naroda" je: za celo leto $3.50. za pol leta 92.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za avoco. Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob LovSln. Denver, Colo.: Louis Andolšek ln Frank Skrabec.
Leadvtlle, Colo.: John Hočerar.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ. Frank Janesh ln A. Kochevar.
Salida, Cole, tn okoli ra: Lonls Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernel j. Clinton, Ind.: Lambert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Aurora, I1L: Jernej B. Verblč. Chicago, I1L: Joe. Bostlč, Joe. Bilah in Frank Jurjovec.
Joliet, 111.: Frank Bamblch, Frank laurleh ln John Zaletel. La Salle, IIL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Clrar. Maaceatah, III.: Fr. Aujrustln. Noeoaris, HL la okolica: Math. Galahek.
North Chicago, DL tn efceUea: Anton
K obal in Math. Ogrln. So. CHeaga, IIL: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija Barborič.
Waukegan, IIL in okolica: Math Ogrin tn Frank PetkovSek.
Franklin, Kana In eaolica: Fran* Lesko vie
Ringo. Kans.: Mike PenciL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch. Calumet, Mich. In okolica: M. F. Kobe. Martin Rade ln Pavel S halt«. Detroit, Mich.: Faul Bartel. Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak Petrich.
Ely. Minn. In ekoUca: Ivan Gonša Joa J. Peehel, Anton Poljanec in Lout* M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Lonia (jovie In Jnrlj
Kotze.
Gilbert. Minn, la okolica: U YeeeL Ribbing, Minn.: Ivan PoaSe. Virginia. Minn.: Frank Hrovatieh. St Lonia. Mo.: Mike Grabrian. Great FaUa, Mont.: Math. Urih. Klein, Mont.: Grepor Zobec. Beundup, Mont: Tomai Paulln. Goranda, N. V.: Karl Sternifia. Little Falls, N. I.: Frank Masle. Barbertoa, O. la okolica: Math Kramar.
IPridgcpwl, «.: Michael Kočevar. CoDinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser. Jakob Debevc, Chaa. Karllnger, Frank Meb In Jakob Resnik.
Zdravim samo moške.
I>r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, špecjalist v Pitts-burghu in inni L'8-letno iskušnjo v zdravljenju moških bolezni.
Zastrupi jen je krvi zdravi n slovitim G0t», ki ga je iznašel profesor dr. Ebrlich. Ako imate izpuščaje in mozole (k> telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, ve* boli v kosteh, pridite iu ččistif vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej.
Vso izločevanje iz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi iu v kolikor mo-iroče kratkem času. Kadar sjh>-znate. da nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite iu vrni! vam l»oin moško moč.
Kilo ozdravim v 30 urali brez oi«eraeije.
Bolečine v mehurju, od česar prihajajo bolečine v hrbtu in križu, i »a le nje pri mokrenju
\
Slovenski zdravnik.
in ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Kevmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škreflje in druge kožne bolezni ki uastauejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času. da ni trel»a ležati. *
1'radne ure: V ponedeljek. sre<lo in petek od 8.-zjutraj do 3. :»o-p»!t:i»r. V torek, četrtek iu soboto od 8. zjutraj do 8 zvečer. V '}( <*o {»opoldne.
Po pošti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabit« -ime in številke
Dr KOLER, 638 PENN AVE.,
PITTiiBURGH, PA.
O. la ekoHca: Lonla Balaat ln J. K um to.
Nilee, O.: Frank Kogoviek. Tonngslonu. O.: Anton Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Joatln la J Klale*.
Allegheny, Pa.: M. Ktartch. Ambridge, Pa.: Frank Jakle/ Beeeeer, Pa.: Lonla Hribar. Broughten, Pa. la okolica:
Ipavee.
Burdlne, Pa. la ckoUca:
DemSar.
Canensbnrg, Pa.: John Koklich. Conevangh. Pa.: Iran PaJk. Vid Rovantok.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Ant Kozoglov.
Export. Pa.: Lonis Supančlč. Forest City, Pa. Mat. Kamin in Fx Leben.
FarelL Pa.: Anton Talentinčlč. Greensburg. Pa. in okolica: Frank
Novak.
Heeietter, Pa. la ekelica: Frank
Jordan.
Imperial. Pa.: Vol. Peternel, box 172 Johnstown, Pa.: Frank GabrenJa tn John Polauc. Loserae. Pa. la okolica: Anton
Oeolnlk.
Manor, Pa. In okolica: Fr. Demflar. Moon Bnn. Pa.: Frank Maček in Fr
PodmllSek
Pittsburgh, Pa. In ekoUca: U. B
Jakohlch, Z. Jakshe, Klarlch MaL. L Magister.
Ralphton, Pa. In okolico: Martin Korosehetz. Reading. Pa. In okolica: J. Pezdirc. South Bethleimn, Penna: Jernej Koprlviek. Steelton* Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. lo okolica: Frank dchtfrer.
West Newton, Pa.: Joalp J o van. Willock. Pa.: J. PeterneL Murray. (Jtab in okolica: J. Kartell«, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. Va. in okolica:
Brosich.
Thomas, W. V a. in okolica: A
Korenehan.
Milwaukee. Win.: Andrew Foa In Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: John Stampfel tn H. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton DemAar in Frank Skok.
Rock Springs. Wye.: Joe Tugovlo A. Justin in Valentin Marclna
Iščem svojega bratranca AT^OJ-' True translation filed with the port ZIJA PA ROPAT. Pred enim le- masU*r	York. N. T. in July 9.
torn in pol je l.ival v ( IeVeian	" require.^ by me Act of Octobcr
du, O. Ce kdo izmed rojakov vejo,. :•	'	, A.4.
, -	, . . . 1	, dvojim znancem naznanjam, da
kje se ^»'tlaj nahaja, nrosim. tui 1	1 • 1	• . •
.	' • .	nahajam v ltaljanskem ujetni-
štvu in jih prosim, da se mi ja-
»111 naKnam. za kar bom zelo hvaležen, ali naj se i>u stini javi. ker sporočiti mu imam zelo važne stvari. — Anthony Pa ropa t.
E. 4!>. St.. Cleveland. Ohio. 10-12—7 •
Iščem svojega brata JOHNA PRAH, doma iz St. Jerneja na Dolenjskem. Pred tremi loti jc bival v Canon City Colo., in sedaj se nahaja ii"k,e v Montaiii. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa .vui javi. Anthony Prah. 11811 Progress Street. N. S. Pittsburgh, Pa.
(10-12—71
vi jo. Pozdravljam vse Slovence in Slovenke. — Franc Mervič. Prigioniero di Gnerra. Suster Comp.. Doria Struppa. Genova, Italia.	C-Ml—-7)
Kje je moj brat GUSTAV P1 NOŽA ? Doma je iz Verhovja. fara Radeče pri Zidaiiiem mo-rtu. Zadnje pismo od njega «ein prejel iz Burrow, 111., pred l'_> le tonu kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako vedo za njegov naslov, d-a ga mi naznanijo. :di pa naj se sam oglasi. — Mat hew Pinoza, 7T'»4 Ošsage Ave., Cleveland, O.
(10-12—7)
Rud l>i izvedel za naslov svojih prijateljev, in	FRANK
VOL"T \R. doma nekje z Dolenjskega ; j>red neka i leti sva bila skupaj v Henry, \V. Va. Na-dalje iščem MAKSA P.I RING, doma i/ Žin v. JANEZA LAZAR in JANEZA PAIČNIK. doma i/, vasi Vrsinik. Pn-.sim, če kdo ve za ko.jeg;i rzu'ed njih, ila uu naznani, ali naj se pa sami javijo. — John Zakel, P»ox IS, Blair \Y V a. (U-13—7
VABILO
na plesno veselico, katero priredi slovensko izobraževalno društvo "Rodoljub"' v South Forku, Pa., v soboto Vi. julija zvečer. Tem potoni vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz South Fork a in o-kolice da inis iposetdjo na oinenje-John 1 ii večer. Igralo bo tamburaško društvo "Rodoljub". Vstopnina za moške '{."»^; dame so proste. Za vsestransko postrežbo in »zjiba-« vo bo skrbel za to izvoljeni odbor. (10-11 —7 "i
Rad l»i L/.vedel zji naslov svojega brata .1 OSl PA BENCAN. Prosim cenjene rojake, kateri ve. da mi blagovoli naznanili, ali naj se pa sani oglasi. Doma je i/ Dolenje vasi pri Cerknici. — Jaeob Beilčar. P»ox 221, Salamanca. N. V.	(10't—7)
VABILO
k otvoritvi Slov. Nar. Doma, katero prirede združeni SJovMiici \ South view. Pa., dne 2. septembra t. 1. Vljudno vabimo vsa društva in vse občinstvo tukajšnje okolice. da se mnogoštevilno vdeleže te naše slavnosti. Igrala bo godba na pihala. Za dobro 111 točno postrežbo bo preskrbljeno. Pridite vsi na našu slavnost omenjani dan. da nam pripomorete do boljšega u-speha. Najvljudneje vabi >dl»or. 1 10-11—7"
Iščem svojo sestro M-Vil V K^Vl-ZER. ouiožesio K INK. Dotua je iz Poljan nad Skofjo Lok<». po-domače Mina iz Hotavelj »t.. 42. V Ameriki biva že kakih ti let. Zadnje njeno pismo sem dobil iz Sunny Side. Utah; potem sem ji še dvakrat pisal, pa ni nobenega odgovora nazaj. Rad bi znal, ali je še živa ali ne. Zato pa prosim cenjene rojake, če kateri ve kaj, kje se nahaja, da mi naznani nje naslov, ali če še živi in slučajno sama bere ti o-glas. da se mi javi, ker ji inuun nekaj važnega poročati. — Jatuus Kaizer. 2!> N. bth Street, Kansas City, Kansas.
(0-11—7)
Rad bi Lxvedel /a naslov mojega prijatelja, ]M>doniače PRCŠNE-KA iz Cerkelj nad Kranjem. Nahaja se nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, ki ga poznajo, da mi naznanijo njegov naslov, za kar bom hvaležen. ali naj se mi jki ^iiiii javi.— Anton Rot ur, Box Sartell, Minn.	(0-11—7)
644'Penn
^ avenue
Pittsburgh, Pa
Dr. LGRENZ
edini slovensko govoreči zdravnik ^^ špecljalist moških bolezni
Moja atroka je edravjjenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa eam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo-Enati vaso bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa le. da vas poopoinoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In Use po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčno bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledic&h, jet rab la želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.
w Uradne ore so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ur« sjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. uro zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldno. — Po nostl ne zdravim. Pridito osebno. Ne pozabite im«» in naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri druel sdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie la starega kraja, m to vas lažje zdravim, ker ras razumem.
CENIK KNJIG
katera Ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St,	Naw York, N. Y.

poučne knjige:
Abnov nem&ko-angi. tolmač vezan	—.BO Domači zdravnik mali Hitri računar (nemdko-anfl.)
vezan	—.50
Poijedeljstvo	—BO
Sadjereja v pogovorih	1—.29
Slov. ankl- ln angl. slov. slovar	91.00
Veliki slov. ang. tolmač	92.50
zabavne in razne drugi knjige: •
Hipnotlzem	«—.55
I »oli z orožjem	—.30
Dve Saloigri: "Čari!Jeva Eeuitev"
in "Trije ženini"	—.2»
Mesija 2 zvezka	—.00
Pod Robom Si. Večscmlcn	—.30
Postrežba bolnikom	—JJ0
Trtna uš ln trtorej	—JS0
Trojka	—M
Vojna na Balkim 13 svea.	91.BC
Zgodovina c. kr. poSpolka it 17 s slikami	^ JO
Opwhs: Naročilom Jo prlloBtl poMal nakaznici aU nuMnih aaaai fll
Življenje na avstrijskem dvora
ali smrt cesar je viča Rudolfa
RAZGLEDNICE
NewyorSke, božične, velikonočno in novoletne komad po ducat
.03 .21
ZEAILJEVIDI:
Avstro Italijanska vojna mapn	=—.28
Avstro-ogrski. veliki vezan	—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	—.25
Evrope vezan	—.50
Vojna steč ska mapa	93.00
Vojni atlas	.25
Vojni atlat nor	—.30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Cola.
CaL itd. vo	»—.25
Združenih držar mali	—.10
Združenih držav veliki	—.29 /UJružeulh drla v stenska mapa,
na drngi strani pa celi svet	93.00 denanu* vtedarst, bollai -/ r^M.
P«Jtaln* Jt prt rash esaa« 1»	/r
Spodaj podpisana bi rada izvedela za svojejra brata FRANKA DO LEX (\ doma i7. vasi Sveta Barbara >.t. 2 pri Škofji Ijoki na Gorenjskem. V Ameriki biva n-koli 13 let: luiselil so je nekje v Chicajri. 111. Cenjene cit\:itelje prosim, ako knrteri ve za njegov naslov, naj mi sporoči, ce pa sam bere tf vrsiiee. naj mi sam piše, ker poročati mu imam več važnih rer-i. — Mrs. Mary Fol-kar. Box. 4(5. Franklin. Kansas, rloma v stari domovini pa pri Promčk.	(10-12—7)
Veselilo bi me izvedeti /1 naslov svojega prijatelja ANTONA IjKXARC'IC. Doma je iz Nui-nia št. :{"> pi*i št. Petru na Kvasu. fenjene rojake prosnn. ako kateri ve. da mi blagovoli naznaniti. ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: Frank Mo rell Box 289. AVooster, Ohio.
(10-12—7)
Iščem JOHNA MIHKL1Č, doma iz l^eskovee nad &kofjo l^oko. Zadnji čas jc bil miailo bolan in potrt. Dne 21. junija je b«cl; rekel je. da gTe na ka.k.šno farmo za delo. ker v <premagorovu 111 mogel delati ter omenil, da v par dneh pride nazaj. Od te^a časa ne vemo, kje se nahaja, doma smo v skrbeh, da se mu ni kaka nesreča pripetila. Zalo prosim, če kdo rojakov ve kaj za njega, naj mi sporoči na n > slov: Tony Tuiek, IL F. D. Box 106. Irwin, Pa.
(9-11—7)
I 6 6 E
se dobre dolarje. Jaz ima m zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doge. — Max Fleishcr, 2o3 Lewis St., Memphis, Term.
(25—6, do pr.)
POZOR ROJAKI!
NaJnspeinojs axaallo sa iensks lase, kakor tudi aa moSke brko ta brado. Od toga madia »rastejo t fltlh to dnlh krasni gosti ln dolgi laijs kakor todl m» tklm krasni brki la brada tn no hoao «d padali In osi veil. Rermatlzem. kosti« nol all tntanjo v rokah, nogah tn ▼ krito, v osmih 1neb popolnoma osdra* Hm, rano opeklino, bule, ture, krasta (a grin te, potno nog«, kurja očesa, oseb-*lne v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi mojo adravllo bres uspeha •»bil mn jamčim sa 95.00. PUlto takoj no osolk. ki gn takoj podjea sastr—^
JAKOB WAH&0,
An.

. i. •


i v