LETO XXXVII., ŠT. 43
Ptuj, 31. oktobra 1984
CENA 17 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Sladkor se je podražil, pesa še bolj (stran 2)
Sporazumi dejavnosti do konca leta (strah 3)
Krajevni prazniki v Juršincih in
Trnovski vasi (stran 4)
Karolina Gribernik je praznovala (stran 5)
Judo - še dva dni do odločitve (stran 9)
še nedavno je bil pojem dneva
varčevanja dosledno vezan na po-
jem denarnega varčevanja
prebivalstva, ki smo mu ob tem
dnevu povdarjeno dopovedovali,
kako koristno je, da svojega
denarja ne zapravlja, temveč ga
vlaga v banko in ima od tega dolo-
čene koristi.
Časi so se spremenili in prišla je
svetovna naftna kriza, ki smo jo
pri nas sprva ignorirali. Počasi, a
vedno bolj trdno se je tudi pri nas
uveljavljala miselnost, da je var-
čevanje v denarni obliki le posledi-
ca varčevanja z naravnimi viri
dobrin, še zlasti z energijo. Zviša-
nje cen energetiki in drugih suro-
vin so preko višjih cen blaga,
zmanjšale nagib porabe, s tem pa
je dobil tudi pojem varčevanja no-
vo vsebino, ki pa še ni dokončna.
Tudi cena denarja je dobila nove
razsežnosti, česar v naši zavesti ne
dojemamo v celoti. Nastali so novi
razlogi (visoke obresti, premalo
akumulacije itd.), ki terjajo var-
čevanje pri porabi dobrin na
sploh, zlasti pa še pri uporabi
sposojenega denarja, kar doslej
ravno ni bila naša čednost.
Prišel je čas, ko moramo
temeljito spremeniti razmišljanje o
obrestnih merah. Nominalne vred-
nosti, ki nikomur več ničesar ne
povedo, počasi izginjajo iz naše
miselnosti. Na njihovo mesto
vstopajo realne veličine, vrednosti,
vrednote. To velja za vse, ki kakor
koli razpolagajo z denarjem, od
občanov in gospodarstva do bank.
Vsaka ekonomska celica (UZU,
družina, občan) bodo morali svojo
,,poslovno" politiko spremeniti in
prilagoditi realnim možnostim.
Kot plod ekonomskih in tržnih
zakonitosti, ki smo jih privzeli na
sedanji etapi razvoja socialistične-
ga samoupravljanja, nastaja za nas
spremenjena definicija pojma
varčevanja. Osnovnemu pojmu
varčevanja dodajmo še ,.odrekanje
novim zadolžitvam za vsako ce-
no". Na strani varčevanja z denar-
jem pa je potrebno privzeti kot
protiutež denarju v denarnici,
blagajni ali vpogledni vlogi, široke
možnosti vezave sredstev (med tri,
dvanajst in več mesecev), ki bodo
že v naslednjem letu prinašale
pozitivne realne obresti!
Varčevanje v gospodarstvu kot
odrekanju dragim sposojenim kre-
ditom, ima pozitivne gospodarske
učinke, seveda ob pogoju, da delu-
je trg in ne administrativni ukrepi
kot doslej. To seveda vodi v
ostrejšo selekcijo delovanja in
obstoja gos|K)darskih subjektov
(OZD in bank), česar se, upajmo,
zavedamo, sedaj, ko sestopamo na
realna tla, sedaj, ko se podajamo
na j)ot gospodarske stabilizacije.
Ce torej strnemo, je varčevanje
nepogrešljiv del našega vsakdanje-
ga življenja. Temu se moramo
prilagoditi vsi od občanov preko
gospodarskih subjektov in družbe-
nih dejavnosti do vključna prora-
čunska poraba. Klasično obliko
varčevanja z denarjem razširjamo
tudi na področja: surovin, energi-
je, časa in vsega drugega, ki pove-
čuje proizvodnjo in ceni poslova-
nje.
Le tako si bomo zagotovili zno-
sen danes in boljši ter varnejši jut-
ri. To pa je cilj naše družbe.
F. L.
Ob dnevu mrtvih se bomo še posebej spomnili mnogih padlih za našo svobodo. Spominska obelega padlim par-
tizanom v Zg. Pristavi
Foto: I. Ciani
OB DNEVU MRTVIH
Spomin na svojce, na vse tiste, ki so nam bili nekoč
blizu, ki smo jih poznali in spoštovali, na vse one, ki
so nas vzgajali in nam pomagali postati to, kar danes
smo, ne sme v naših srcih nikoli zbledeti. Prav v dneh
okoli praznika DNEVA MRTVIH je čas, ko se tega
še globlje zavemo, ko osvežimo spomine na naše
pokojne in tako zagotavljamo, da ostanejo v naših
srcih vedno živi.
V teh dneh se s še večjim spoštovanjem in
hvaležnostjo spominjamo vseh tistih, ki so v najtežjih
dneh naše zgodovine darovali svoja življenja za našo
svobodo, za našo lastno pot socialističnega razvoja.
S posebno trpkostjo v srcu se bomo letos
spominjali tistih naših znancev, prijateljev, sodelav-
cev in svojcev, s katerimi smo še lansko leto skupaj
počastili spomin na mrtve, letos pa jih ni več med
nami ... Ob teh <;nnminih se toliko globlje zavemo
stihov našega Prešerna ,, Odprt a noč in dan so groba
vrata, a dneva ne pove nobena pratka"!
Spommu na umrle se ne oddolžujemo le s tem, da
uredimo njihove grobove, jih prekrijemo z zelenjem
in cvetjem, prižigamo lučke. Vse to je le zunanji vi-
dez. čcstu preveč udraz zunanjega blišča- in ludi
bahaštva. Ob tem se včasih premah zavedamo, da je
iz bolečine spomina privrela solza več vredna kot
košara razkošnih krizantem. Spominu na vse tiste, ki
smo jih spoštovali, ki so nam bili vzor, se bomo naj-
lepše oddolževali s trdno obljubo, da bomo dosledno
sledili njihovim zgledom delavnosti, skromnosti,
tovarištva, pravičnosti, da bomo dosledno izpolnje-
vali tisto, kar so nas lepega učili in naučili. To
naj bo naša najlepša oddolžitev umrlim!
FF
RAZPRAVA O PREDLOGU SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ
Sproti spremljati uresničevanje
dogovorjenega
Razprava o predlogu sklepov 13.
seje CK ZKJ je bila v osnovnih
organizacijah dobro izpeljana,
akcijski programi, ki so jih sprejeli
sekretariati organizacij ob pripra-
vah na razpravo so uresničeni. Ko-
munisti so kritično ocenili svoje
delo in dogajanja v svojem okolju
in iz tega povzeli naloge za boljše
delo v naprej. Sedaj je naloga pred
OO ZKS, da dogovorjeno tudi s
svojim delom konkretno uresniču-
jejo in uresničijo . . .
Tako je ocenil občinski komite
ZKS Ptuj, na seji 25. oktobra, po-
tek javne razprave v 92 osnovnih
organizacijah ZKS iz katerih je do
tega datuma dobil poročila in
zapisnike o razpravah, saj so orga-
nizacije o tem razpravljale večino-
ma na dveh ali na treh sestankih.
Zal pa taka ocena ne velja za 58
osnovnih organizacij, ki še niso po-
slale poročil, zato tudi ni pregleda,
kako so nalogo opravili. Zadolžili
so člane občinskega komiteja, ki so
zadolženi za pomoč posameznim
OO ZKS, da nalogo v vseh organi-
zacijah izpeljejo do konca oktobra
in pošljejo poročilo o razpravi. Več
članov komiteja je ob tem
poročalo, da so razpravo izpeljali,
zamuda je le pri dostavi zapisnika.
Poročali pa so tudi o problemih v
posameznih organizacijah.
Podrobneje so se o tem
pogovorili na posvetu sekretarjev
OO ZKS, ki je bil včeraj, 30.
oktobra v Ptuju, ob tem pa so se-
kretarji dobili tudi usmeritve za na-
daljnje naloge.
1'ovezano s sklepi 13. seje je bil
včeraj v Ptuju tudi posvet o vlogi in
učinkovitosti akcijskega povezova-
nja pri zagotavljanju idejne in
akcijske enotnosti komunistov. Za-
radi tega so bili na posvet povab-
ljeni predsedniki predsedstev
stalnih akcijskih konferenc, sekre-
tarji OO ZKS v TOZD, ki imajo
sedeže delovnih organizacij zunaj
območja ptujske občine in številni
drugi predstavniki. Posvet je bil
priprava komunistov ptujske ob-
čine na posvetovanje o enaki temi,
ki ga pripravlja Medobčinski s\et
ZKS za Podravje in bo 6.
novembra v Mariboru.
FF
_ ?
Programske seje
socialistične zveze
v prihodnjem mesecu naj bi občinske organizacije socialistične zveze
delovnega ljudstva izvedle letne programske konference. Osnovno
izhodišče teh sej mora biti ocena družbenih razmer za doseganje bolj
kakovostnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi na samoupravni
podlagi. Do te ocene morajo organizacije priti z analizo lastnega dela
oziroma lastne učinkovitosti. Gre predvsem za to, koliko je načrtnost,
razvejanost in dolgoročnost dejavnosti socialistične zveze vplivala na
spreminjanje razmer in na povečanje zaupanja ljudi v to frontno
organizacijo. Na drugi strani pa je pomembno ugotoviti, koliko je
socialistična zveza omogočala delovnim ljudem in občanom izražati
različne interese in poglede na reševanje skupnih vprašanj.
Oceno aktivnosti je potrebno povezati z uresničevanjem ciljev
gospodarjenja v tem letu. Tu gre nameniti ustrezno pozornost tistim
področjem, katerih razvoj je odvisen od široke mobilizacije delovnih ljudi
in občanov. Mišljen je predvsem bolj učinkovit razvoj drobnega
gospodarstva, kmetijstva in turizma.
Prihodnje leto je zadnje v tem srednjeročnem obdobju, hkrati pa bo
pomenilo razmah aktivnosti pri pripravi srednjeročnih in dolgoročnih
planov. Tu prevzema socialistična zveza zahtevno vlogo koordinatorja
družbenopolitične aktivnosti.
Posebno pozornost velja nameniti tudi oceni delovanja delegatskega
sistema. Podatki govore, da delegatski sistem še vedno ne deluje dovolj
učinkovito, da niso zagotovljeni in izpolnjeni pogoji za uresničevanje
ustavno opredeljene vloge delovnih ljudi in občanov. Zato bi morala
socialistična zveza skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami
hitreje ustvarjati možnosti za uveljavljanje vpliva delovnih ljudi in vz-
postavljati mehanizme za zagotavljanje in preverjanje odgovornosti.
Prihodnje leto bodo potekale tudi intenzivne priprave na volitve
1986. Zato bodo morale organizacije socialistične zveze v svoje programe
za prihodnje leto uvrstiti tudi to nalogo, ki mora biti sestavni del celotne
aktivnosti socialistične zveze delovnega ljudstva.
Na letnih programskih sejah bo potrebno temeljito oceniti tudi lastno
organiziranost. Ugotoviti bo treba, ali so se organi socialistične zveze s
svojimi metodami dela odzvali na vsa pomembna vprašanja, ki so jih
postavili delovni ljudje in občani, kako so se razvili frontni in delegatski
odnosi, ali je v delovanju vodstev več demokratičnosti, odgovornosti,
javnosti dela.
Končno je potrebno na letnih programskih sejah strniti tudi
odgovore o nalogah, ki jih pred socialistično zvezo postavljajo sklepi 13.
seje CK ZK Jugoslavije. Hkrati pa so letne programske seje lahko tudi
dogovor za kadrovske spremembe, če so potrebne in utemeljene.
N. Dobljekar
65. obletnica prve partijske
organizacije v Krapini
v bratski občini Krapina so minuli teden zelo svečano proslavili 65.
obletnico ustanovitve prve partijske organizacije Socialistične delavske
partije Jugoslavije (komunistov) v Krapini, ki je bila tudi prva v Hrvat-
skem Zagorju. Njena ustanovitev je pomenila začetek organiziranega ko-
munističnega gibanja in odraz takrat že visoke stopnje razredne zavesti ter
potreb delavskega razreda, da revolucionarno in organizirano, skupaj s ce-
lotnim delavskim razredom Jugoslavije vstopi v boj proti sistemu kapitali-
stičnega iskoriščanja, v boj za socialno in nacionalno enakopravnost ter za
humane odnose med ljudmi, za socializem. Delavsko gibanje v Hrvatskem
Zagorju je imelo takrat že dolgo tradicijo, njegove korenine pa so segale
daleč v 19. stoletje, vse od začetka industrijske revolucije, kov Hrvatskem
Zagorju nastajajo prvi industrijski objekti in rudniki, siromašni zagorski
kmet pa se spreminja v proletarca.
Ustanovitev prve partijske organizacije v Krapini 1919. leta je bila iz-
rednega pomena za celotno Hrvatsko Zagorje, kar je potrdila tudi veličast-
na proslava 65. obletnice in dokumentacijska razstava ,,Rdeče zastave v
Hrvatskem Zagorju", katerih skupni organizator so občinski komiteji
ZKH Donja Stubica, Klanjec, Krspina, Pregrada, Zabok in Zlatar Bistri-
ca. Na skupni slavnostni seji so občinski komiteji ZKH sprejeli tudi sklep
o zbiranju in obdelavi gradiva o zgodovini Zveze komunistov v Hrvatskem
Zagorju ter razpisali natečaj za najboljša literarna in likovna dela.
Enemu izmed ustanoviteljev in tajniku prve partijske organizacije v
Krapini, tovarišu Stjepanu NEŽMAHENU-ŠTEFU, pa so občinski komi-
teji ZKH z območja Hrvatskega Zagorja podelili posebno listino v znak
visokega priznanja za njegovo 65-letno revolucionarno delo v Komunisti-
čni partiji oziroma Zvezi komunistov Jugoslavije. Tovariš Stef je star 91 let
in je vse svoje življenje posvetil boju in interesom delavskega razreda, vsem
pa nam je lahko za vzor, kakšen mora biti komunist.
FB
ZA VEČJE PREVENTIVNO
DELOVANJE SLUŽBE
25 LET SDK
Službo SDK so ustanovili z zvtfznim zakonom 16.
oktobra 1959 kot javno službo, ki naj zagotavlja
evidenco ter kontrolo porabljanja in razpolaganja z
družbenim denarjem, evidenco gospodarskih gibanj
ter pregled izvrševanja obveznosti, ki jih imajo
uporabniki družbenega premoženja do družbene
skupnosti. V njeno sestavo je prišla tudi finančna
inšpekcija. Dve leti kasneje so njeno delo razširili še z
opravljanjem plačilnega prometa, vodenja 2R in
drugih računov.
Novo obdobje v delovanju službe pomenijo ustavni
amandmaji iz leta 1971, ko so določili, da nova
služba koristi potrebam združenega dela. V kratkem
pa bomo dobili nov zakon o SDK.
Tako so na kratko zgodovino službe predstavili
predstavniki ptujske podružnice SDK na tiskovni
konferenci, ki je bila 26. oktobra. Ob tem so pouda-
rili še njeno preventivno delovanje, naloge na
področju obveščanja in vse večjega podružbljanja.
Tiskovno konferenco so izrabili tudi za predstavi-
tev informativno-analitičnega dela službe, posle kon-
trole in plačilnega prometa. Jubilej so proslavili
delovno, saj so izdelali dve informaciji, v katerih so
predstavili finančno uspešnost organizacij združenega
dela s področja gospodarstva ptujske in ormoške
občine; pri tem pa so uporabili kazalce uspešnosti
poslovanja v zadnjih petih letih. Informaciji,
oplemeniteni s kompletnim statističnim delom bo v
kratkem sprejelo tudi združeno delo obeh občin.
V nadaljnjih usmeritvah in delovanju službe je
potrebno krepiti preventivno delovanje službe in
prizadevanja za podružbljanje njene vloge, so pouda-
rili številni predstavniki združenega dela, DPS in
DPO, ki so se udeležili tiskovne konference.
Služba pa mora prispevati k spreminjanju, iz-
boljševanju in odpra\i predpisov, ki se pokažejo kot
nesmotrni, nesprejemljivi in nepotrebni. To je ena
izmed zahtev združenega dela, ki se pogosto v obilici
predpisov ne znajde in zato je preventivno in sveto-
valno delo službe še kako pomembno.	MG
V okviru aktivnosti v mesecu
požarne varnosti so v okviru ob-
činske gasilske zveze Ptuj pripravi-
li tudi razstavo gasilske opreme in
tehnike, ki je bila na ogled vsem
občanom, pred Mercatorjevo
blagovnico v Ptuju. Vsekakor je
zanjo predvsem med mlajšimi ob-
čani vladalo precejšnje zanimanje,
gasilci pa so tako na enem mestu
prikazali del svoje najpomembnej-
še opreme s katero se uspešno
borijo pr.iii rdečemu petelinu.
M.Ozmec
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
31. oktober 1984
TEDNIK
Ob dnevu
inovatorjev nagrade
najuspešnejšim
v želji, da bi kar najbolj spodbudili inovacijsko dejavnost tudi v obči-
ni Slovenska Bistrica, je občinska raziskovalna skupnost, skupno z občin-
skim sindikalnim svetom za leto 1983, razpisala natečaj za nagrade in pri-
znanja najuspešnejšim inovatorjem. Ker je bil to prvi poskus, tudi šest pri-
jav na natečaj ni mogoče oceniti za neuspeh, še posebno zato ne, ker so te
prinesle v združeno delo pomembne prihranke.
Na posebni slovesnosti so vsi, ki jim inovacije pomenijo prispevek k
hitrejšemu gospodarskemu razvoju, najprej skupno ugodno ocenili dosež-
ke na inovacijskem področju. Ugotovili so, da je bilo manjših inovacij pre-
cejšnje število, kar kaže, da je inovacijsko življenje v občini Slovenska Bi-
strica v odločnem vzponu.
Odbor za posp^evanje inovacijske dejavnosti, ki deluje v okviru ob-
činskega sindikalnega sveta in občinska raziskovalna skupnost, sta ocenila,
da za leto 1983 podelijo priznanje in denarno nagrado kot najbolj uspeš-
nem inovatorju Albinu Ojcingerju iz delovne organizacije IMPOL Sloven-
ska Bistrica, za inovacijo z naslovom Vpenjanje aluminijske pločevine na
obešala v oddelku eluksirnica. Letna gospodarska korist inovacije znaša
1,523.740 din.
Drugo nagrado in priznanje je prejel Jože Spes, prav tako iz DO Impol
za inovacijo Pnevmatska miza za izdelavo aluminijskih rolet. Gospodarska
korist inovacije znaša 741.455 dinarjev. Tretjo nagrado je prejel Ervin
Kuhi, DO Impol za inovacijo Podaljšana reskalna glava. Njena gospodar-
ska korist znaša 700.000 dinarjev.
Posebna priznanja na področju inovacijskih dosežkov so ob tej prilož-
nosti prejeli še: skupina inovatorjev Alojz Mlakar, Drago Struna in Štefan
Aurednik iz TOZD Embalaža in mizarstvo EMMI Slovenska Bistrica za
inovacijo Vrtalni stroj za dvojne pode. Letna gospodarska korist znaša
600.000 dinarjev, Janko Vrečko iz DO IMPOL za inovacijo Sprememba
montaže aluminijskih kapic na aluminijske stebričke. Letna gospodarska
korist znaša 619.000 dinarjev in Jože Vidmajer iz DO Impol za inovacijo
Preureditev krmiljenja škarij za rezanje odpadkov na štancah. Letna go-
spodarska korist znaša 473.270 din.
Vse nagrade in priznanja so podelili na slovesnosti ob Dnevu inovator-
jev. Ob tej priložnosti so kritično ocenili še vedno prepočasen razvoj te de-
javnosti v občini. Spodbudno pa je spoznanje, da so med inovatorji v veliki
večini delavci iz neposredne proizvodnje in da se njihovo število, kot tudi
število prijavljenih inovacij, pomembno povečuje.
O vse večjem prodoru vloge inovacijske dejavnosti tudi v naše gospo-
darske organizacije je na seji, v obliki predavanja in razgovora z udeležen-
ci, spregovoril dr. Matjaž Mulej iz Univerze Maribor.
Viktor Horvat
Gradnja tretje ladje
cevarne v impoiu
v temeljni organizaciji združenega dela Stiskalnice, ki deluje v
okviru DO IMPOL Slovenska Bistrica, so se zaposleni odločili posodo-
biti proizvodnjo stiskanih in vlečenih aluminijskih polizdelkov.
Medtem ko so pred nedavnim predali svojemu namenu sodobne
prostore nove profilarne, si bodo v prihodnje prizadevah aluminijske
profile, palice in cevi, obogatiti še z nekaterimi novimi tehnološkimi
prijemi. Tako bodo k obstoječemu objektu profilarne. kjer poteka
hladna obdelava aluminija, ogradili še prizidek, ki ga bodo poimeno-
vali III. ladja cevarne s to investicijo bodo v Impolu pridobili 2200
kvadratnih metrov nove delovne površine, tam bodo vgradili komorno
žarilno peč, kalilnico, napravo za razmaščevanje aluminija in apretur-
ne stroje.
Vrednost nove investicije bo znašala 6.3 milijone dinarjev.
Viktor Horvat
KMEČKI GLAS
m DELO V PTUJU
Prejšnji teden je bila v Ptuju — na Slovenskem trgu krajša slove-
snost, ko so predali namenu prostore dopisništva Kmečkega glasa in Dela.
Ptuj in okolica bosta tako odslej prek informacij bolj prisotna v sloven-
skem prostoru. Do uresničitve ideje o skupnem dopisništvu obeh republi-
ških glasil je prišlo v Ptuju tudi zaradi razum.evanja družbenopolitičnih
organizacij in skupščine občine Ptuj pa tudi organizacij združenega dela,
predvsem kmetijskih, ki so primaknila nekaj sredstev, da je bilo mogoče
prej zapuščen lokal na Slovenskem trgu primerno urediti. Slovesnosti ob
predaji dopisništva namenu so se udeležili predstavniki občine, družbeno-
političnih in gospodarskih organizacij.
JB
Slovesnost v prostorih novega dopisništva	Foto* M Ozmec
Razkladanje pese s pomočjo močnega vodnega curka
Posebna sonda jemlje vzorec Iz sredine tovora
POGOVOR Z MAG. VINKOM ŠTEFANČIČEM
SLADKOR SE JE PODRAŽIL -
PESA ŠE BOLJ
V času, ko je kampanja predela-
ve sladkorne pese na višku, smo se
v ormoški tovarni sladkorja pogo-
varjali z direktorjem te delovne
organizacije, magistrom Vinkom
Stefančičem in sicer o trenutnem
stanju na področju pridelovanja
p se in proizvodnje sladkorja v Slo-
veniji ter o načrtih delovne organi-
zacije.
Tednik: Spravilo in predelava
sladkorne pese je v tem času v pol-
nem teku. Precej ton sladkorja je
že v skladišču, znane so dosedanje
analize. Je mogoče na osnovi tega
že ocenjevati letošnjo letino?
Stefančič: ,.Lahko rečem, da so
količine doslej pospravljene pese
takšne, kot smo pričakovali. Hek-
tarski pridelki se gibljejo med 40 in
4 tonami. Sladkorne stopnje se
gibljejo med 15 in 15,5 odstotka.
Spravilo teče nemoteno, upajmo,
da nam bo vreme tudi naprej na-
klonjeno."
Tednik: Kdaj lahko pričakuje-
mo, da bo ves pridelek pod streho?
Stefančič: ,,Težko je reči, da bo
pridelek pod streho — tisti, ki in-
tenzivneje spravljajo peso bodo to
r iravUo končali že do konca tega
meseca, Sstali pa med petim in de-
setim novembrom. Približno deset
dni potem pa bo trajal še prevoz
pese v tovarno. Računamo, da bo
predelava v tovarni trajala do 10.
ali 15. decembra."
Tednik: Iz prejšnjih let vemo, da
je bilo precej problemov z okvara-
mi strojev, tudi rezervnih delov ni
bilo dovolj. Kako je letos?
Stefančič: ,,Doslej smo uspeli za-
d) volj iti \se potrebe. Imamo tudi
precejšnjo zalogo rezervnih delov,
ki nas sicer finančno močno obre-
menjuje. Sami pridelovalci pese so
se še precej usposobili v uporabi
strojev in nekatera področja ne po-
trebujejo servisne službe. Mi
imamo ekipo šest mehanikov, ki
opravlja popravila samo po naroči-
lu."
Tednik: Letos naj bi prvič v to-
varni proizvedli okoli 28 tisoč ton
sladkorja. Kaj pravite na ta plan?
Stefančič: ,,Glede na pridelke in
vsebnost sladkorja doslej ne kaže,
da bi bilo to neuresničljivo, zadnje
dni suho vreme dosti prispeva k
dvigu kvalitete. Ce bo tako vreme
še trajalo, bomo lahko proizvedli
načrtovano količino ali pa morda
še kaj več."
Tednik: Kaj pa dolgoročni plan
tovarne. Vemo, da boste letos pre-
delali okoli 220 tisoč ton pese, to pa
še zdaleč ni toliko, kot je tovarna
sposobna predelati v eni sezoni?
Stefančič: ,,Predvsem delamo na
treh področjih: to je prvič naš slo-
venski prostor, ki bi ga bilo po-
trebno malo razširiti, čeprav to ta-
koj ne bo dalo večjih količin. Res
je, da bi lahko tudi pridelavo na se-
danjih površinah še povečali, letno
pa naj bi to kulturo širili na novih
200 ali 300 hektarov. Imamo nekaj
skupnih vlaganj na sosednjem
Hrvatskem, tudi tam nameravamo
površine pod peso v naslednjih
dveh letih povečati za 200 ali 300
hektarov, računamo pa tudi na po-
večanje pridelovanja pese na Mad-
žarskem — vsaj za 500 do tisoč
hektarov. V letu 1985 bi morali pri-
delovati peso že na približno 7 tisoč
hektarih, leta 1986 pa že na pribli-
žno 8 tisoč hektarih. To je odvisno
seveda od tega, če bomo znali pri-
delovalce tudi pravilno zainteresi-
rati, moram pa reči, da vsako leto
prinese pridelovalcem nove iz-
kušnje in se zato čedalje bolj odlo-
čajo za peso, ki je pač takojšen
tržni artikel in da takojšnji finančni
učinek."
Tednik: Kakšen je končni cilj to-
varne glede na količino pese, ki bi
jo naj predelali v eni kampanji?
Stefančič: ,,Za stoodstotno izko-
riščenost tovarne potrebujemo 320
tisoč ton pese, pozneje pa bi lahko
za kakšnih 10 odstotkov poskušali
iti nad našo zmogljivost."
Tednik: Zaradi neizkoriščenosti
zmogljivosti tovarne je ta tudi v fi-
nančnih težavah. Bi' bila s polno
izkoriščenostjo rešena tudi finan-
čna plat poslovanje?
Stefančič: ,,Trenutno je nekoli-
ko slaba situacija, kljub temu, da
se je cena sladkorja popravila za
50 odstotkov. Istočasno moramo
upoštevati, da se je sama surovina
— sladkorna pesa podražila za 72
odstotkov, da je gorivo dražje več
kot za sto odstotkov, da so izredno
porasle obrestne mere, mi pa smo
praktično brez lastnih sredstev v
obratovanju. Vendar, sprejet je bil
sporazum, ki za leto 1985 določa
razmerje cene pese in sladkorja v
razmerju ena proti 16,2. Trenutno
imamo razmerje 1:13,8 in za nas je
to leto finančno izredno neugo-
dno."
Tednik: Najpomembnejše pa je
verjetno, da imamo svoj sladkor!
Stefančič: ,,Vse države gledajo,
da imajo en del svojega. Z drugim
pa se dopolnjujejo z ozirom na
tržno situacijo. Tako da biti po-
polnoma brez lastne proizvodnje
ob takšni potrošnji je lahko v go-
tovih letih tudi zelo rizično. Tudi
druga varianta, da bi bili popolno-
ma oskrbljeni s svojim sladkorjem,
ni verjetno najboljša. Mislim, da
je najboljša neka zlata sredi-
na. . . ."
Tednik: Strokovnjaki so dejali,
da pomeni gradnja tovarne slad-
korja v Ormožu in uveljavitev pese
kot nove kulture tudi preobrazbo
kmetijstva. Se to že pozna?
Stefančič: ,, Verjetno. To se
težko izračunava, vendar mi smo
začeli s kompletno pedologijo in
lahko bi rekli tudi z nekim tehno-
loškim redom. Mislimo, da je ce-
lotno intenziviranje kmetijstva tudi
nekoliko povezano s peso, saj se
dosegajo izredno lepi hektarski
pridelki tako pri pšenici kot tudi
pri koruzi. Vse se v kolobarju ne-
kako dopolnjuje in mislimo, da en
delček k temu pa smo lahko
prispevali tudi s peso . . ."
J. Bračič
mag. Vinko Stefančič — direktor
tovarne sladkorja v Ormožu
Pretok obveščanja od ljudi do ljudi
Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 25.
oktobra med drugim tudi ocenil uresničeva-
nje sklepov o nalogah komunistov pri uresni-
čevanju družbene vloge informativnih sred-
stev. To je prav gotovo dobra oblika, da
kritično sproti ocenjujemo izvajanje sklepov,
ocenimo tudi, ali je sprejete sklepe moč izvesti
tako kot je zapisano, če praksa in življenje
kaže drugače, moramo sklep dopolniti ali
spremeniti. V dosedanji praksi smo vse
prevečkrat posvečali veliko skrbi pripravi
gradiva in tudi oblikovanju sklepov, potem pa
da srr.. s tem delo opravili...
Taka praksa Xe v marsičem prispevala, da
komunisti pri delu nismo bili učinkoviti.
* Tudi ocena izvrševanja nalog na področju
obveščanja je pokazala, da mnogi stvari,
zapisanih v sklepih seje predsedstva OK ZKS
Ptuj. sprejetih 29. junija 1983. še nismo
uresničili. Med pomembnejšimi velja omeniti,
da v občini še vedno ni v celoti oblikovan Svet
za družbeni sistem informiranja, ker vsi-
organi in organizacije, določene z občinskim
cxllokom. še niso izvolili svojih delegatov v
svet. Prav tako v občini še nismo uveljavili
vseh oblik večjega podružbljanja javnega
obveščanja. V vseh delovnih organizacijah še
nimamo ustrezno oblikovanih odborov za
obveščanje, prav tako ne pri vseh KK SZDL
ustreznih svetov za informiranje itd. Vse to bo
treba čimprej urediti, zato so na seji imenovah
3-člansko komisijo, ki bo pripravila »vozni
red« izvrševanja sklepov s konkretnimi nosilci
posameznih nalog in roki izvršitve, kar bo
tudi omogočilo ugotavljati konkretno odgo-
vornost komunistov, ki posameznih nalog nt
bodo opravili oziroma izvrševali.
Razprava je tudi pokazala, da nekateri
člani komiteja še ne dojemajo celovitosti
nalog na področju družbenega sistema infor-
miranja. ifaterega del je javno obveščanje,
sprotno obveščanje delavcev v združenem
delu. občanov v krajevnih skupnostih, obve-
ščanje v delegatskem sistemu in podobno. Pri
tem pa.je še zlasti pomembna povratna
informacija, medsebojni stik tistih, ki dajejo
in sprejemajo informacijo, (»žive besede nič
ne more nadomestiti.. .« je reke! tov. Tito).
Če hočemo vse to uresničevati, uresničevati
pa moramo, saj je ustavna pravica občana, da
je o v.seni obveščen — sprotno in resnično, in
da tudi sam lahko obvešča, potem moramo
biti tudi ustrezno organizirani.
Razprava je tudi pokazala, da družbenega
in javnega obveščanja ni moč ločiti od dobro
organiziranega pretoka informacij v sami
Zvezi komunistov. Cesto je ozko grlo prav pri
vodstvu osnovne organizacije, da ne pride
pravočasno informacija od občinske organi-
zacije do vsakega člana, in obratno, da infor-
macija od člana ZK ne pride, vsaj ne sprotno,
do občinske organizacije. Pri tem imajo
odgovorno vlogo tudi člani občinskega komi-
teja ZKS,' ki morajo dejansko postati živa vez
med osnovno organizacijo in občinskim
vodstvom ZK, ki prevzema odgovornost
obveščanja navzgor — višja vodstva in organe
ZK.
FF
Srečanje industrijskih gasilskih društev
V počastitev 30-letnice obrato-
vanja TGA Kidričevo je v soboto,
27. oktobra v Kidričevem poteka-
lo tradicionalno srečanje industrij-
skih gasilskih društev, ki so se ga
poleg domačih gasilcev IGD TGA
udeležili tudi člani IGD iz Železar-
ne Ravne, slovenjebistriškega Im-
pola, Tovarne dušika Ruše, in go-
stje iz Kčflacha v sosednji Avstriji.
V paradnih uniformah so se ga-
silci zbrali že dopoldne in se med
drugim pogovarjali o aktivnostih v
mesecu požarne varnosti. Popol-
dne pa so se na športnem igrišču v
Gerečji vasi udeležili še gasilskega
tekmovanja, kjer so se najbolje
odrezali člani IGD iz Impola in
TGA pred člani IGD iz Ruš, Ra-
ven in KOflacha. Po svečani
razglasitvi rezultatov v prostorih
lovskega doma Kidričevo go gosti-
telji-gasilci iz TGA Kidričevo i.'.ro-
čili vsem -,odelujočim dru^Uvom
spominska darila, gostje iz Avstri-
je pa so domačinom podarili tudi
svoj /nak.	—OM
I deleženci gasilskega srečanja v zboru po zaključku tekmovanja.
(foio: M. Ozmec^
Lani zbolelo prek 20.000 ljudi za gripo
Po statističnih podatkih, ki jih vodi zavod za
zdravstveno varstvo Maribor je lani zbolelo prek
20.000 ljudi za gripo, zato so se tudi letos odločili, da
bodo organizirali preventivno cepljenje proti tej naj-
bolj razširjeni bolezni v zimskih mesecih. Vsakoletni
nujni ukrepi pa vendarle kažejo določeno stopnjo
individualne in kolektivne zaščire, saj vsebuje cepivo
tipe virusov Al, A2 in tip 3 — vse tiste, ki so se
doslej pojavljali in jih je zdravstveni službi uspelo
izolirati.
Tudi letos bo cepljenje dvokratno, v presledkih
enega meseca, stroški pa samo 200 dinarjev. Cepili
bodo vsako sredo in petek od 7. do 9. ure v Jadranski
6, I. nadstropje. Priporočajo pa ga še posebej starej-
šim ljudem, kroničnim bolnikom, zlasti tistim s
tuberkuloznimi, asmatičnimi in srčnimi obolenji ter
diabetikom.
mš
TEDNIK
— 31. oktober 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SPORAZUMI DEJAVNOSTI MORAJO
BITI SPREJETI 00 KONCA LETA
V ptujski občini smo na področju delitve po
delu in rezultatih dela v preteklosti premalo na-
redili. Izstopale so le OZD, ki so imele delavce
zaposlene na sistemih delitve in so tudi uvedle
določene sisteme nagrajevanja. Razpolagali smo
s podatki, da so vprašanje delitve po delu in
rezultatih delu pf^imerno rešili v 50 odstotkih
OZD. čeprav bi tudi pri teh, vsaj pri nekaterih,
lahko postavili vprašaj.
Pred kratkim je svet za vprašanje delitve
dohodka in osebnih dohodkov pripravil anketo,
s pomočjo katere je prišel do podatkov o
aktivnostih pri sprejemanju samoupravnih
sporazumov dejavnosti, ki bodo stopili v velja-
vo prvega januarja 1985 in bodo nadomestili se-
danji družbeni dogovor, ki je doslej ,,reševal"
vprašanje delitve dohodka in osebnih dohod-
kov.
Kot je povedala Erika Mihelačeva, predsedni-
ca sveta, je bil odziv zadovoljiv, kar pomeni, da
se v delovnih organizacijah zavedajo odgovo-
rnosti, ki jo imajo pri tem.
Sindikat je nosilec razprav okrog nagraje-
vanja po delu in seveda okrog razprav o spreje-
mu samoupravnih sporazumov. Iz ankete pa
izhaja, da ponekod ni bilo tako in da je razpra-
va šla mimo sindikata. Zasledili so tudi, da ča-
sovno razprava za vse sporazume ni bila uskla-
jena. To tudi pomem, da so bile aktivnosti v
republiških sindikatih dejavnosti, kjer sporazu-
me pripravljajo, različne. Kjer so boli akti-
vni, so tudi prej pripravili sporazume.
V 65 odstotkih OZD so pravočasno sprejeli
programe aktivnosti, v katerih so opredelili vsa
dela, ki čakajo v zvezi z usklajevanjem
samupravnih aktov s sporazumi dejavnosti.
Med tistimi, ki niso sprejeli nobenega programa
aktivnosti so nekatere večje organizacije, kar
kaže na to, da Se ne razmišljajo o uskladitvi
samoupravnih aktov s sporazumi dejavnosti.
Razprave (tam, kjer so jih izvedli) so potekale
na različnih nivojih. Ponekod so jih organizirali
odbori dejavnosti, ponekod pa tudi različna
združenja. Slednje .so dale mnoge boljše rezul-
tate, saj so se običajno vključevali tudi stroko-
vni delavci, delavci, ki delajo na sistemih nagra-
jevanja.
Svet je ugotovil, da je še premalo narejenega
na izobraževanju delavcev, ki delajo na sistemih
nagrajevanja. Le-ti želijo, da bi za določene
konkretne zadeve organizirali strokovne
seminarje oziroma druge oblike usposabljanja,
ki bi jih povezali z družbeno prakso. Svet je že
odločil, da bo pripravil seminar, na katerem
bodo govorili o usklajevanju samoupravnih
splošnih aktov z določili samoupravnih spora-
zumov, dalje kako uporabiti devet strokovnih
podlag; tretja tema pa bo posvečena minulemu
delu. Na tem področju je" bilo doslej najmanj
narejeni.
Iz ankete je razvidno, da so ponekod v aktih
sicer opredelili to vprašanje (konkretno
dobili so 18 odgovorov, od tega 16 iz Kmetij-
skega kombinata), da bi potem nekateri delav^.i
prejemali manjši osebni dohodek. Zato je
potrebno to ponovno pregledati. V 28 odstotkih
OZD pa o minulem delu še ne razmišljajo.
Sporazumi veljajo od prvega januarja 1985
dalje, zato je potrebno povsod, kjer še na tem
niso delali, sprejeti ustrezne programe aktivno-
sti, v katerih je potrebno opredeliti roke in
nosilce nalog.
Prvotno so v republiških sindikatih načrtova-
li, da bo 47 sporazumov dejavnosti, sedaj že
vemo, da jih bo manj, saj se za nekatere deja-
vnsti pripravljajo skupni sporazumi. Doslej je
13 sporazumov že usklajenih (s strokovnimi
podlagami) in bodo v kratkem objavljeni v
Delavski enotnosti kot posebna priloga.
Sedem sporazumov je v fazi usklajevanja,
nekateri sporazumi pa so šele v osnutkih. Za
šolstvo sporazuma še ni, tudi za to področje bo
le en sporazum, prej jih je bilo osem.
MG
PREDSEDSTVO OK SZDl PTUJ
ZNANJE IN VEČJI SISTEMI
Člani predsedstva so na seji, ki je bila 25.
oktobra, namenili največ pozornosti obravnavi
gradiva za včerajšnje seje zborov ptujske občin-
ske skupščine. Posebno pozorno so govorili o
problemih temeljne organizacije Petovia, ki po
devetih mesecih poslovanja v tem letu izkazuje
100 milijonov dinarjev izgube. Menili so, da je
stališče delovne organizacije Emona Kmetijski
kombinat Ptuj o ukinitvi tega tozda
nesprejemljivo. Tudi v sestavljeni organizaciji
združenega dela Emona pravijo, da je potrebno
poiskati ustreznejšo rešitev tega problema. Sozd
je pripravljen pomagati s strokovnimi nasveti in
dolgoročnejšimi programskimi oziroma
proizvodnimi usmeritvami tozdu, ki ima
zagotovljeno surovino takorekoč na svojem
dvorišču. Dolgoletna prizadevanja za pridelavo
vrtnin so končno rodila uspehe, predelovalno
temeljno organizacijo, ki vrtnine odkupuje pa
naj bi ukinili!
Predsedstvo se je strinjalo s predlaganimi
kratkoročnimi rešitvami tozdovega problema,
vendar se ne strinja z ukinitvijo temeljne orga-
nizacije Petovia. V razpravi so opozorili tudi na
nekatere druge temeljne in delovne organizacije,
ki jih tarejo problemi zaradi slabega poslova-
nja, neperspektivnih proizvodnih programov ali
pa problemi, ki jim botruje politika cen.
Splošna ugotovitev je, da ptujsko gospodarstvo
v osnovi potrebuje predvsem znanje in še enkrat
znanje. Kadrovska struktura ni ugodna, to je
pokazala že pred leti opravljena analiza,
kadrovsko štipendiranje pa ne temelji na
kadrovskih programih, ker jih organizacije
združenega dela v večini primerov sploh nima-
jo. Seveda je iluzorno pričakovati, da je moč
sedanje stanje spremeniti čez noč, dejstvo pa je,
da se je treba povezati z večjimi sistemi, ki zna-
nje imajo, le izkoristiti ga je treba v prave
namene.
Člani predsedstva so obravnavali tudi dva
odloka. Predlog odloka o delovnem in od-
piralnem času je precej v navzkrižju s pobudami
m predlogi občanov in nekaterih organizacij
združenga dela. Zato so predlagali njegovo
dopolnitev ali pa umik z dnevega reda in
podaljšanje razprave. Tudi predlog odloka o
zimski službi je bil na rešetu, saj predvideva
plačevanje zimske službe iz sredstev krajevnega
samoprispevka. Ta pa je strogo namenski — z
njim krajani uresničujejo le referendumski
program, v katerem plačevanje takih storitev ni
predvideno, čeprav je po zakonu dopustno.
Glede poročila o gradnji šolskega prostora v
občini je bilo več mnenj in pobud. Predsedstvo
se je strinjalo s stališči občinskega izvršnega
sveta, kar pomeni, da bo gradnja počasnejša od'
planirane. Menili pa so, da to ne sme veljati le
za osnovni šoli Lovrenc in Ivan Spolenjak, tem-
več tudi za gradnjo telovadnice ob srednješol-
skem cengru. Vse skupaj je seveda odvisno od
pritoka denarja, ki pa bolj curlja kot teče v vse
globje podražitvene gradbinske jame. To pa po
mnenju predsedstva ni več problem družbe-
nopolitičnih organizacij, temveč posameznih
investitorjev.
N. Dobljekar
FORTRAN, PASCAL, BASIC!?
Mnogim bralcem, predvsem starejšim, naslov
tega sestavka ne pomeni nič. Mnogim mladim
pa precej — to so namreč imena treh program-
skih jezikov, ki jih ,,razume" računalnik. Za
učence ptujskega srednje.šolskega centra ti jeziki
niso več skrivnost, saj imajo svoj računalnik
Honeywell. Pred tremi leti so se odločili, da
bodo kupili svoj računalnik in omogočili učen-
cem dovolj kakovosten pouk novega predmeta
— računalništva. Za računalnik proizvajalca
EI Niš so odšteli 320 milijonov dinarjev, ki jim
je do danes vrednost narasla na dve stari mili-
jardi. Izdelovalec je namreč prodal računalnik z
10-odstotnim popustom, programsko opremo je
podaril, prodajalec pa je ponudil še svoj po-
pust. V centru ugotavljajo, da je bila naložba
smotrna, saj bodo po treh letih dela prihodnji
mesec tudi uradno predali računalnik v upora-
bo.
Vendar računu'.;.;: sedaj ni le del opreme.
Učenci in seveda učitelji ga pridno uporabljajo
pri svojem delu, posebej še v tretjih in četrtih
letnikih vseh usmeritev. Poleg tega imajo raču-
nalniški krožek, izvedli so seminar za učitelje.
izdelali nekaj programov, ki jih uporabljajo ta-
ko učitelji kot učenci, precej obetavni pa so tudi
načrti za v prihodnje.
Računalnik bodo povezali z univerzalnim NC
obdelovalnim strojem, ki ga imajo v šolskih de-
lavnicah, razvili aplikacijo za uporabo računal-
nika v šolski knjižnici, se povezali z osnovnimi
šolami, kjer bodo imeli računalniške krožke,
pritegnili k sodelovanju Delavsko univerzo Ptuj
za soorganiranje tečajev za občane. Podpisati
nameravajo tudi samoupravni sporazum o so-
delovanju med centrom in EI Honeywell Niš,
kar bi pomenilo ustanovitev šolskega centra za
izvajanje tečajev, ki jih organizira Honeywell.
Pohvale vredno je, da uvajanje računalnika v
učni proces v srednješolskem centru ni potekalo
za zaprtimi vrati. K sodelovanju so namreč
povabili strokovnjake z izkušnjami in jih vklju-
čili v učni proces. Strokovni svet računalnika
sestavljajo učitelji Srednješolskega centra in
strokovnjaki, ki jih je imenoval občinski izvršni
svet. V centru poudarjajo velik delovni prispe-
vek Franca Kodele, ki je kot strokovni sodela-
vec sodeloval že pri zamisli o nakupu računalni-
ka. Pojasnil je, da je računalnik, ki ga ima šola
takšen, da je moč znanje, pridobljeno z upora-
bo računalnika Honeywell, koristno uporabiti
tudi na ostalih računalnikih, ki jih je sedaj v
občini deset. Tolikšno število računalnikov daje
vedeti, da je potreba po kadrih, ki znajo z njimi
pravilno delati, tudi precejšnja.
Pomembno je tudi, da je center odprl vrata
tudi učencem in študentom, ki ne obiskujejo
Srednješolskega centra v Ptuju. Interes je med
mladimi dokaj velik, saj imajo mnogi doma
rnikro računalnike — mimogrede, tudi v centru
imajo mikroračunalnišRo učilnico. Letos je v
krožek, torej fakultativno izobraževanje, vklju-
čenih 60 učencev, pričakovati pa je še več^e za-
nimanje. Posebej še v prihodnjih letih, ko bo
računalništvo kot interesna dejavnost tudi v os-
novnih šolah nekaj tako običajnega kot pevski
zbor.
§e ena velika prednost obstaja — možnost
uvedbe novih učnih usmeritev v ptujskem cen-
tru, te pa občinsko združeno delo prav gotovo
krepko potrebuje, saj brez znanja ni napredka.
N. Dobljekar
O DELOVANJU OBČINSKIH UPRAVNIH
ORGANOV
Predsedstvo stalne akcijske konferen-
ce ZKS upravnih organov občine Ptuj je
za sejo občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki
je bila 25. oktobra, pripravilo poročilo o
uresničevanju sklepov, sprejetih na seji,
27. februarja letos. Poročilo je premalo
kritično, odgovori nekoliko tendenciozni
in uradniški... je uvodoma povedal
Stanko Lepej, predsednik OK ZKS.
To je delno tudi prispevalo k temu. da
je bila razprava bolj objektivno kritična
in je v njej sodelovalo nad 10 članov
komiteja in gostov. V razpravi je bilo
poudarjeno, da je treba izhajati tudi iz
stališč RK SZDL Slovenije o celoviti
preobrazbi državne uprave. Upoštevati
je treba, da se obseg dela v upravnih
organih stalno veča, število delavcev pa
se mora zmanjšati (v upravnih organih
občine Ptuj se jih je zmanjšalo od n ^
248), glede na administrativne oniejii^
proračunske porabe ni moč ustr
nagrajevati delavcev. proc<-. podružblja-
nja uprave poteka pcCvr.i vse t^' ^ ^
vzroki, da m delo upravnih organov še
boljše. Čeprav se delavci trudijo, vse
rezerve še niso izkoriščene, marsikaj je še
moč izboljšati, zato je stalna naloga
komunistov, da si prizadevajo na tem
področju. Dejstvo je, da ni noben delo-
vni kolektiv organiziran tako, da ne bi
mogel biti še boljše. Vsak delavec se
mora truditi za boljše delo, za humanejši
odnos do občana. Slabosti in napake
ugotavljati in odpravljati mora tisti, kijih
dela. drugi lahko nanje samo opozarjajo,
je poudaril eden od razpravljalcev.
Razpravljalci so poskušali objektivno
oceniti, kaj je bilo za boljše delo že
napravljenega, katera vprašanja .so še
odprta in kaj je treba podvzeti za nadalj-
nje i/boljšanje dela in podružbljanje
(ibčinske uprave Vse probleme na tem
p(xlročju je treba reševati strpno, saj so
".am upravni organi potrebni. »Državaje
država bo. ni pa prav. če se posamez-
.. ^ I k ga preveč zavcdajiM/ je nekoliko v
šali povedal eden od razpravljalcev.
Po razpravi je predsedujoči strnil
ugotovitve in poudaril, da tako preverja-
nje uresničevanja sklepov občinskega
komiteja ne smemo smatrati za kampa-
njo proti delavcem občinske uprave.
Razprava je pokazala, da se delo v
upravnih organih kvalitetno zboljšuje.
Imenovali so tudi komisijo, ki bo obliko-
vala sklepe, z njimi pa so včeraj že sezna-
nili sekretarje OO ZKS. Med drugim gre
tudi za to. da si morajo komunisti v vseh
okoljih še bolj prizadevati za racionalnej-
še izkoriščanje delovnega časa. zlasti pa
še komunisti v upravnih organih, skup-
nih službah SIS. v družbenih dejavnostih
in v delovnih skupnostih skupnih služb
OZD.
O teh vprašanjih bodo v novembru
razpravljali ludi zbori skupščine občine
Ptuj in njihovi sklepi bodo prispevali k
skupni družbeni akciji za boljšo in učin-
kovitejšo upravo v skladu s potrebami
družbe. V tem je tudi smisel podružblja-
nja.	ff
Mladi Podravja
premalo povezani
Ormoško predsedstvo' občinske konference Zveze socialistične
mladine ugotavlja, da so vezi med občinskimi konferencami mladih v
Podravju preohlapne. Menijo, da medobčinski svet ZSMS ne opravlja
svoje vloge, ker se preveč ukvarja s problemi mariborske mladine.
Pravijo, da niso izdelali skupnega programa, sestajajo se tudi ne, do
republiške konference ZSMS pa prihajajo vsak s svojimi stališči in
pripombami do določenih skupnih vprašanj. Ugotavljajo, da bi morali
biti tesiio povezani, tako kot je to primer pri ostalih družbenopolitičnih
organizacijah v Podravju. Predlagali so, da bi sedež medobčinskega sveta
ZSMS prenesli v Ptuj in na ta način spremenili delo tega organa na bolje.
V tem času se ormoška mladina aktivno vključuje v kadrovanje za
organe r^ubliške konference ZSMS. Podpredsednika OK ZSMS Ormož
Stanka Šalamuna so evidentirali za vodjo republiškega centra za
mladinsko prostovoljno delo, saj imajo v občini precej izkušenj z
mladinskim prostovoljnim delom. Razmišljajo tudi o nekaterih
spremembah, posebno želijo dati večjo veljavo lokalnim mladinskim
delovnim akcijam, za katere je tudi med mladimi vse večje zanimanje.
Ob razpravah o delu medobčinskega sveta ZSMS niso pozabili na
osnovne organizacije ZSMS v svoji občini. Ugotavljajo, da so osnovne
organizacije v krajevnih skupnostih precej bolj aktivne od tistih v
združenem delu. Posebno očitno je to v organizacijah združenega dela, ki
poslujejo z izgubo ali z motnjami. Prepričani so, da bi morale osnovne
organizacije v takih okoljih delati bolje od ostalih, da bi prispevale svoj
delež K izboljšanju razmer, seveda pa bi morali uveljaviti tesnejše
sodelovanje s komunisti in sindikatom. Sedaj so mladinci ponudili tudi
sodelovanje pri spravilu poljskih pridelkov, če bi kmetijstvo to
potrebovalo.
Sicer pa želijo pritegniti k sodelovanju pri vseh svojih akcijah čim več
mladih, posebno še učencev in študentov, ki se šolajo zunaj občine. Na ta
način želijo preprečiti, da bi se odtujili in po končanem izobraževanju
iskali zaposlitev drugod, saj občinsko gospodarstvo še kako potrebuje
sposobne kadre. Zato so tudi svoj program dela zastavili tako, da je
zanimiv za vse. Zajema tako družbenopolitične, kulturne kot športne
aktivnosti, poleg tega pa so letos dobili v Ormožu svoj prostor, kar bo
prispevalo k še bogatejšemu programu.	^ Dobljekar
BORCEM BODO POMAGALI
MLADI
v ormoški občini bodo v kratkem podpisali družbeni dogovor o
varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavitvi spomenikov, spominskih
plošč in grobov borcev narodnoosvobodilne vojne. Z dogovorom, ki
obvezuje vse družbenopolitične organizacije in skupščino občine, želijo
podružbiti skrb za spomenike in spominska obeležja. Z njim bodo
prispevali svoj delež k skrbi borcev za ta obeležja predvsem mladi iz
ormoške občine pa tudi strokovne institucije kot so Zavod za spomeniško
varstvo Maribor. Pokrajinski muzej in Zgodovinski arhiv Ptuj.
Borčevska organizacija, poprečna starost njenih članov je 68 let,
sama ne zmore vsega dela. zato je dogovor več kot dobrodošel. Seveda
bodo borci kljub dogovoru še naprej po svojih močeh skrbeli za spo-
menike. spominska obeležja in grobove borcev NOV. Poleg tega je ena
njihovih osnovnih nalog prenašanje tradicij in pridobitev narodnoos-
vobodilnega boja na mladi rod.
N. D.
Komuniste v Ormožu moti
počasnost in neodločnost
Na seji komiteja zveze komunistov občine Ormož so v
ponedeljek. 29. oktobra, ocenili potek javne razprave o sklepih
13. seje CK ZK .lugoslavije. Osnovna ugotovitev je. da so
komunisti pripravljeni razreševati težave sedanjega časa in
zato soglasno podpirajo vsa odločna hotenja po uresničevanju
stabilizacijskih nalog. Značilnost vseh razprav je bila v orienti-
ranosti v lastno okolje. Močno pa so poudarili, daje potrebno
dogovore uresničevati na vseh ravneh. Najbolj jih moti počas-
nost in neodločnost ter premajhno uresničevanje odgovornosti
tako v bazi kot v višjih organih zveze komunistov. Dejali so
tudi. da bodo pri nadaljnjem delu dosledno upoštevali sklepe
13. seje. k temu so sprejeli lastne sklepe in stališča.
N. D.
IZ naSih krajev
31. oktober 1984 -
TEDNIK
Dober den! Zdaj pa man ie moralnega mačoka, ke se van tak du%o
nesen nič zglosa. Pa saj ven kak je. Eni so bili radi ke me neje bilo na
spregled, drugi pa so me pogreSali. Clovik pač ni kol neje vsen v srce zapi-
sani. Meja sen tejko dela v gorici, na njivah no druguh kmečkih montrah,
ke sen sklena: najprej resno delo. te pa drgoč malo heca. V goricah sma z
Mico letos boj kislo nobrala. Vse sma duma sprešala, saj se po tak nizkih
cenah grozdje ne sploča odovati, pa tudi dosti manj smo ga naprešali kak
lensko leto. Veste, meni nikak ne gre v glavo tota računica no matemati-
ka: Jaz bi doba za grozdje od tri do štiri store jurje, prekupčevalci so ga
kupovali po pet jurjof, isti den pa gren v eno ptujsko gostilno no tan vi-
din cenik, da košta liter mošta celiz 23 tauint štorih dinarov. Kar zima
me strosi, če pomislin kejko de te še le vino koštalo. Saj poznate tisti
stori pregovor, ki ga ob vinsken krsti Martin spregovori:,,Dragi moštek.
Vinogradniki so te pridelali, jaz te bom krstil, vfi drugi pa te bodo z viso-
ko ceno osolili..." Pregovor, ki provi, da je v vinski kapljici resnica, ie
dugo več neje resničen. Ce moren jaz od rone pomlodi ^do pozne jeseni
delati v gorici kak črna iivina, te me nede nihče prepriča, da morejo vsi
drugi posredniki več dobiti za moje tulje, kak jaz! Zato pa si rajši zapo-
jen: ,,Zato bratje pijmo, dok ne pukne zora!"
Drgačik pa je na našen Suhen bregi vse po storen. Najbolj smo bili
veseli lepega vremena, da smo lehko pridelke pospravili no kruheka vseja-
li. Do ietve je seveda ie daleč, samo še nikol neje tak bilo, ke ne bi nekak
bilo. Jaz sen ie od negi negda optimist. Človik pač ne sme življenja
preveč črno gledati. Mojo življenjsko vodilo je tokšno: ,.Če si zdrav de-
laj, pa boš tudi nekaj meja no zasluia, če glih na drugi stroni provi tisti
stcd j/regovor: Migaj, migaj mojfakin, boj boš dela pret bcš hin!"
Tejko te za gnes. Bodite pridni, radi se mejte, pa tudi mene ne
sovroiite. Vaš Lujzek.
Osmi krajevni praznik
v Trnovski vasi
v Trnovski vasi je bila v nedeljo popoldan slovesnost, s katero so
počastili osmi krajevm praznik kot spomin na žrtve fašističnega nasilja iz
tega kraja.
Letošnje praznovanje so začeli z dvema športnima srečanjima —
streljanju na glinaste golobe za prehodni ookal lovske družiiie Trnovska
vas in z gasilskim tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti. V nedeljo
pa so članice aktiva Kmečkih žena pripravile manjšo kulinarično razstavo
v prostorih nove osnovne šole, uradno pa so predali svojemu namenu tudi
novi dom krajanov, ki lahko sprejme tudi prek 300 ljudi, v njem pa do-
mujejo še krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije. To je po-
leg šole, pošte in nove trgovine, ki jo sedaj urejajo, gotovo največja pri-
dobitev za ta predel Slovenskih goric, saj jo danes ocenjujejo tudi v nekaj
milijard starih dinarjev. Iz sredstev krajevnega samoprispevka, deleža
republiške in občinske kulturne skupnosti, solidarnostne pomoči in pro-
stovoljnega dela — vloženih je bilo natanko 3350 ur udarniškega dela, je
nastala lepa in mogočna zgradba, ki je ponos vsega kraja in ljudi, ki so
akcijo vodili. Brez zavzetega dela predsednika gradbenega odbora, danes
tudi predsednika sveta KS Jožeta Majeriča in številnih drugih, danes
doma krajanov v Trnovski vasi ne bi bilo.
Na krajevm slov^esnosti so v nedeho podelili še pismena priznanja m
pokale, položili pa so tudi cvetje k spominskim obeležjem. Zaključili pa
so jo učenci podružnične osnovne šole in mladinke s prisrčnim kulturnim
programom.	mš
S slovesnosti ob 8. krajevnem prazniku v novem domu krajanov. Foto:
mš
Ličkanje hitrejše pa
tudi nevarno
Mehanizacija se je že krepko vrinila tudi v kmetijstvo. Brez nje si
sodobnega kmetovanja seveda ni mogoče predstavljati. Poleg nedvom-
Ijivih koristi pa prinaša kmetovalcem tudi precej gorja. Predvsem stroji
za ličkanje koruze, ki so lahko ob nepravilni uporabi zelo nevarni.
Letos smo zvedeli že za dva primera, ko je stroj neprevidnim »streža-
čem« zmečkal ali potrgal prste. Ponovno opozorilo, da je potrebna
previdnost, torej ne bo odveč.	JB
Stroj za ličkanje koruze — koristen in nevaren pripomoček.
Foto: Kosi
O devetem krajevnem prazniku v Juršincih
v soboto, 27. oktobra so krajani Juršinc
praznovali svoj krajevni praznik. Osrednja
slovesnost — zbor krajanov, se je pričela ob 10.
uri v obnovljeni prosvetni dvorani. Slavnostni
govornik je bil Simon Toplak, predsednik skup-
ščine KS Juršinci, ki se je v svojem govoru
spomnil zgodovinskih dogodkov in prisotne
seznanil z uspehi in prihodnjimi nalogi, ki jih v
krajevni skupnosti morajo izpeljati. Krajanom
se je zahvalil za doslednje sodelovanje pri
uresničevanju programa in pri tem izrazil pre-
pričanje, da bo tako tudi naprej. Slavnostnega
zbora so se tudi udeležili predstavniki SO Ptuj
in predstavnik sosednje KS Heroja Lacka
Rogoznica.
Ob krajevnem prazniku so se zvrstile kulturne
in druge prireditve. Posebno pozornost pa
zasluži literarni večer pisateljev, ki je bil v petek
zvečer 26. oktobra posvečen dr. Antonu
Slodnjaku in razstavi likovnih in ročnih del v
šoli. Izvedena pa je bila tudi šahovska simul-
tanka.
Najbolj prizadevnim krajanom pa so podelili
bronaste znake OF slovenskega naroda, ki so
jih prejeli Simon Toplak, Ignac Herga, Franc
Kovačič in Strelska družina. Za tem so delegaci-
je krajevne skupnosti obiskale in položile vence
ob spominska obeležja NOB v krajevni skupno-
sti.
Po kulturnem programu, ki so ga pripravli in
izvedli učitelji in učenci OS Slovenskogoriške
čete Juršinci, je bilo v dvorani krajevne skup-
nosti družbeno srečanje, na katerem so se po-
govarjali o sedanjih in bodočih nalogah.
FS
Mentorica Anica Kostanjevec govori o varčevanju na podružnični OŠ v
Vitomarcih. Foto: mš
Predstavnica banke Marija Ovčarjeva izroča priznanje za mlade varče-
valce. Foto: mš
ŽE PETIČ NAGRADA ZA PiOlMlRSKO
HRANILNICO V VITOMARCIH
Letošnji 3. oktober bo v zgodovini varčeva-
nja na podružnični osnovni šoli v Vitomarcih že
petič zapisan kot uspešna akcija minulega
šolskega leta. Kar trikrat zapored so mladi
varčevalci od prvega do petega razreda osvojili
drugo mesto, lani in letos pa so bili najboljši
med pionirskimi hranilnicami na območju KB
in njene poslovne enote v Ptuju. V šolskem letu
1983/84 je bilo v njihovi pionirski hraniUiici
148 vlagatelje — 133 individualnih in 15 ko-
lektivnih. v varčevanje pa jim je uspelo vključiti
tudi cicibane iz male šole. Tako so skupno
zabeležili v 149 poslovnih dneh 1538 vlog in 421
dvigovali vložili 357.019dinarjev. Bili so pridni
varčevalci, dobro samoupravno organizirani in
vodeni. Za vse to pa ima največ zaslug njihova
mentorica Anica Kostanjevec. kije ob izročitvi
nagrade prispevala tudi veliko truda in časa za
skrbo pripravljen kulturni program ter lepo
izveden zbor mladih varčevalcev.
Predstavnica KB Maribor — PE Ptuj Marija
Ovčarjeva, ki je odgovorna za poslovanje z
občani, je ob tej priložnosti izrazila zadovol-
jstvo. da letos že drugič podeljujejo plaketo in
denarno nagrado — 6000 dinarjev najboljši
pionirski hranilnici med skupno 116 pionir-
skimi hranilnicami v okviru Temeljne banke
KB Maribor. S tem pa je dala vse priznanje
kolektivu šole, mentorici in mladim varčeval-
cem. ki poleg množice aktivnosti na šoli, raz-
vijajo še bogato tradicijo večletnega organizi-
ranega varčevanja. Mladim varčevalcem in
njihovi mentorici tudi naše iskrene čestitke!
mš
ORGANIZIRANO OTROŠKO VARSTVO V VSEH
KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
v občini Slovenska Bistrica
posvečajo organiziranemu varstvu
predšolskih otrok veliko pozor-
nost, kar se pozna tudi v napred-
ku, do eženem v prizadevanjih, da
bi org; nizirano varstvo za otroke .
pred o Ihodom v šolo, organizirali
v vseh krajevnih skupnostih. To
jim je letošnjem letu tudi uspelo.
Največ zaslug imajo prav gotovo
sami občani, ki so se zavestno
odločili, s samoprispevkom, vlaga-
ti del sredstev tudi za hitrejši raz-
voj organiziranega otroškega var-
stva.
V let )šnjem letu je v osnovni šo-
li Gustav Šilih v Laporju dobila še
zadnja krajevna skupnost oddelek
za predšolsko varstvo, ob tem pa
še učilnico za organiziranje celole-
tne male šole. V občini Slovenska
Bistrica je nosilec aktivnosti or-
ganizirane vzgoje in varstva
predšolskih otrok Vzgojno varst-
vena ustanova Oton Zupančič
Slovenska Bistrica z oddelki v vseh
16 KS bistriške občine.
V šolskem letu 1984/85 je v or-
ganizirano varstvo in vzgojo
vključeno 1025 predšolskih otrok.
Toliko jih tudi lahko v tem času
sprejmejo na osnovi razpoložljivih
prostorov. Spodbudno je ob tem
spoznanje, da so vsi oddelki iz-
popolnjeni in da v nobenem kraju
v letošnjem letu niso zabeležili
manjšega vpisa. 2e stalna praksa
pa je, da morajo vsako leto, pred-
vsem zaradi pomanjkanja prosto-
rov, v večjih krajih občine več
prošenj tudi zavrniti. To je še
posebno prisotno v občinskem sre-
dišču Slovenska Bistrica, čeprav
tukaj že danes delujeta dva oddel-
ka.
Ob vzgoji predšolskih otrok
posvečajo pri VVZ Oton Zupančič
Slovenska Bistrica veliko pozor-
nost tudi organiziranju izobraže-
valnih oblik, ki so namenjene
predvsem pripravam otrok na
vstop v osnovno šolo. Ob
cicibanovi šoli je tako velikega
pomena skrajšana šola, kot osnova
vpisa v redno osnovno šolo. Ta
traja v večini oddelkov po šest me-
secev, predvsem v jesenskem in
zimskem času. V nekaterih krajih
pa ta šola poteka tudi skozi celo
leto.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prvi koraki najmlajših na poti v organizirano družbeno življenje.
TEDNIK
— 31. oktober 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
SVEČANO OB OTVORITVI MALEGA
BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
Partizanska vasica Tinje na
Pohorj u je po več letih zopet imela
svoje pomembno kulturno po-
slanstvo. Organizatorji Malega
Borštnikovega srečanja, so se
(Klločali, da bodo tukaj proslavili
40. obletnico ustanovitve Sloven-
skega narodnega gledališča. Vas
Tinje z okolico je bila med NOB
pomembno zavetišče pohorskih
partizanov, zato tukaj ni manj-
kalo mitingov in drugih prireditev
skozi vse obdobje osvobodilnega
boja.
V nedeljo, 22. oktobra dopol-
dne se je kljub meglenemu in
deževnemu vremenu v osnovni
šoli in njeni okolici zbralo veliko
število domačinov in gostov. Bilo
je to doživetje, kakršnega tako
starejši kot tudi mlajši prebivalci
Tinja in širšega dela bistriškega
Pohorja ne bodo pozabili. Iz oči v
oči so se srečali z mnogimi kul-
turnimi delavci in odrskimi
umetniki slovenskih gledališč.
Med gosti pa so pozdravili tudi
godbo na pihala iz Izole in gle-
dališke umetnike iz SR Makedo-
nije.
Zbližanje med domačini in
gosti pa je bilo še toliko pristnejše,
saj so se zaradi neugodnega vre-
mena tako gledališčniki kot tudi
domačini stiskali v leseni baraki
ob stoletnem kostanju. No, tudi
sicer je bilo srečanje precej obar-
vano po kostanjih, saj je skozi ves
čas prireditve, v baraki omamno
dišalo po pečenih kostanjih, s ka-
terimi so domačini pogostili vse
obiskovalce.
Osrednji govornik je bil preži-
veli član gledališča ljudske vstaje
iz časa NOB Filip Kumbatovič-
Kalan, kije orisal nastanek in delo
gledališča pred štiridesetimi leti,
za tem pa so člani Gledališča
ljudske vstaje iz Maribora pri-
pravili bogat kulturni program, v
katerega so se vključile tudi pevke
domačih ljudskih pesmi iz Tinja.
Vsi nastopajoči so bili sprejeti z
navdušenjem in glasnim ploska-
njem.
Z veliko pozornostjo so ude-
leženci prisluhnili tudi govoru
Bratka Krefta ob zaključku ki 1-
turnega programa. Tako na sa-
mem začetku kot tudi ob zak-
ljučku osrednje prireditve so se
skupno predstavili godba na pi-
hala iz Izole in sindikalne konfe-
rence Impol. Prireditev pa je
spremljal tudi orkester garnizije
JLA iz Slovenske Bistrice.
Še tako neprijetno vreme, bilo
je hladno in deževno, pa velikega
števila gostov, nastopajočih in
seveda domačinov iz bistriškega
Pohorja ni odvrnil od želje po
dobrem partizanskem golažu,
pečenih kostanjih in domači
k-apljici. Prav nepozabna so bila
tudi srečanja gledališčnikov in
domačinov, ki so jih do pretekle
nedelje poznali samo iz filmskega
platna ali TV ekrana. Čeprav je
organizatoije slabo vreme
spremljalo pozno v noč, je velika
večina udeležencev vztrajala na
mitingu, ki so ga zelo dobro pri-
pravile domače družbenopolitič-
ne organizacije, tamkajšnje kul-
turno društvo in tudi mladi iz KS
Tinje.	Viktor Horvat
Borštnikovi na^ajenci v avli SSC Ptuj, 22. oktobra, od leve: Štefka Drolc,
Bert Sotlar, vTadoša Simšič, Maks Furjan, Vida Juvan, Ančka Levar-
Brecelj in Slavko Jan	Foto: M. Ozmec
Karolina Hribernik je praznovala 80. rojstni dan
Rodila se je 12. avgusta 1904. v
Mariboru. Osnovno šolo je obi-
skovala v Jarenini, učiteljišče pa v
Mariboru. Leta 1923 je opravila
diplomski učiteljski izpit. Njena
prva zaposlitev je bila v Jarenini,
nato v Šentilju, Poljčanah, v Sv.
Juriju in zopet v Jarenini. Tri leta
pred pričetkom druge svetovne
vojne jo je poklicna pot pripeljala
v Hajdino pri Ptuju.
Med vojno jo je doletela enaka
usoda kot toliko zavednih Sloven-
cev, — bila je zaprta v Ptuju, na
Borlu in v Rajhenburgu, nato pa
izgnana v Srbijo, v Paračin in
Zaječar. Ves čas je bila brez
zaposlitve. Od 1. 1. 1945 do 25. 9.
1945 je poučevala v Domu jugo-
slovanske dece v Borisovcu v
Bolgariji. Pred odhodom v Bolga-
rijo je obiskovala enomesečni
pripravljalni tečaj. V času izgnan-
stva je delovala tudi kot članica
OF.
Jeseni leta 1945 se je vrnila na
osnovno šolo v Hajdini in ostala še
4 leta. V šolskem letu 1948/49 je
bila upraviteljica šole. Tega leta je
postala tudi *lanica KP.I.
Od 1.9. 1949 do 30. 8. 1961 je
poučevala v osnovni Soli Tone
Znidarič v Ptuju. V pokoj je odšla
po 37-ih letih plodnega vzgojno-
izobraževalnega dela.
Karolina Hribernik je ena izmed
tistih učiteljic, ki so se za svoj
poklic odločile s srcem in mu tudi
posvetile vse svoje življenje. Je ena
izmed redkih učiteljic, ki je svojo
poklicno pot pričela v 1. razredu in
jo po 37-ih letih zaključila med pr-
vošolci. Delo z njimi ni bilo lahko,
saj je bilo v razredu često tudi do
60 otrok. Z veliko mero potrpežlji-
vosti in materinske ljubezni jih je
učila brati in pisati. Učno snov je
podajala nazorno in razumljivo.
Znala jih je pritegniti k delu in
aktivirati vse njihove sposobnosti.
Borila se je za napredek sleherne-
ga učenca. Njene posebne odlike
so bile: rednost, natančnost in pre-
danost delu. V njenem razredu je
vladala prijetna disciplina, odnosi
med učiteljico in učenci so bili
sproščeni in spoštljivi. Vse njeno
delo je prevevala slsrb za pravilno
vzgojno usmerjenost otrok. Veliko
skrbi je posvetila stikom s starši.
Našla je pot do še tako zaprte
družine, staršem je nevsiljivo
svetovala, kako naj postopajo, da
bo domača vzgoja čim uspešnejša.
Ob delu ni pozabila na lastno
strokovno rast. Zanimala jo je vsa
oedagoška in strokovna literatura.
Z velikim uspehom je vnašala nova
teoretična spoznanja v pedagoško
prakso.^ Svoje izkušnje je rada
posredovala drugim tovarišicam na
šoli. Veliko let je delovala v hospi-
tacijskem razredu in svoje bogato
pedagoško znanje prenašala na
mlajše učitelje.
Sodelovala je z Delavsko univer-
zo in vodila šolo za starše, delala
je kot aktivistka OF in AFl in ka-
sneje v socialistični zvezi. Bila je
tudi dolgoletna članic;* šolske i
odbora.
Za svoje vzorno delo je prejela
številna priznanja in pohvale višjih
strokovnih organov, ob koncu
poklicne poti pa tudi red dela III.
stopnje s srebrnim vencem.
Največje priznanje za 37 let
razdajanja znanja, ljubezni in
življenjskih moči, pomeni 37 gene-
racij prvošolcev, ki so pod vodst-
vom svoje učiteljice Karoline
Hribernik prestopili prvo stopnico
na poti kulturne vzgoje, na poti do
cilja: postati dober in delaven člo-
vek med ljudmi.
Draga tovai;išica Hribernikova!
Delavci, pionirji in mladinci osro-
vne šole Tone Zniciarič Vi..ii
kličemo iz srca: ,,Še na mnoga,
zdrava leta!"
M. Šumandl
TOPLINA IN MEHKOBA VOLNE
V TAPISERIJAH CVETKE MILOŠ
o razstavi taoiserii Cvetke Mi-
loš-Radanovič, ki se prvič pred-
stavlja ptujskemu občmstvu v
paviljonu Dušana Kvedra v Ptu-
ju. smo obšiVnej'e poročali v prej-
šnji številki TEDNIKA, ko smo
picusiaviu njeno umetniško
ustvarianie in uspehe, ki iih je
dosegla v prizadevanjih, da je
lahko tapisenja enakovredno
zaživela z moderno arhitekturo in
da danes krasi že marsikatero
javno zgradbo in ustanovo.
Tudi tokratna razstava, kijo ie
pripravil ptujski Pokrajinski
muzej, postavila pa kustodinja za
umetnostno zgodovino Marjeta
Ciglenečki, je še v okviru XII.
ptujskih kulturnih srečanj, čeprav
smo lih uradno zaključili v pone-
deljek. O^anizatorji razstave si to
pot zasluzijo vse priznanje, saj se
lahko Ptujčani danes soočimo
tudi z moderno tapiserijo ob dej-
stvu, da ie prav nas muzd tisti, ki
hrani edinstvene primerke iz 17.
stoletja in dva povsem nova. na-
reiena po predlogi akademskega
.slfkaria Franceta Miheliča.
Na prisrčni otvoritveni sloves-
nosti, ki je bila v četrtek v pavi-
ljonu Dušana Kvedra sta o
umetnici in njenem delu sprego-
vorila Božo Giazar — predsednik
skiipščine kulturne skupnosti
občine Ptujin Maijeta Ciglenečki,
prisotnim Ptujčanom in umetnici
pa je zapel tudi moški komorni
zbor pod vodstvom Franca Lač-
na.	mš
Cvetka Miloš pred eno svojih tapiserij, razstavljeno v paviljonu Dušana
Kvedra. Foto: mš
-MITJA MERŠOL-
Bmm mn}
36. nadaljevanje
Biro UPI v Dallasu je ob atentatu tako po radioprinterju vskočil v
nacionalno mrežo s kratkim obvestilom, da ima vročo temo. Potem je
teleprinter začel oddajati prve stavke:
,,UPI, dajemo prednost Dallasu.
Dallas, 22. novembra (UPI) — Danes so bili v središču Dallasa iz-
streljeni trije streli na avtomobilsko povorko predsednika Kennedyja."
Ker še ni bilo neposredno sporočeno, da je bil Kennedy zadet, je
Minneapolis še vedno hotel nadaljevati s svojim poročilom o sojenju.
Prednost je zahtevala tudi Atlanta, toda na newyorškem sedežu UPI so
dali kljub temu prednost Dallasu:
,,Vsem dopisništvom, prednost ima Dallas.
,,Tu se še ne, bi lahko rekli, začenja zgodovina. Kajti Merriman
Smith, ki je sledil avtomobilu s smrtno ranjenim predsednikom v
bolnišnico, še ni vedel, ali je Kennedy ranjen:
,,Nujno	>
ad streli v Dallasu
O ranjenih ne poročajo.
Do incidenta je prišlo blizu urada okrožnega šerifa na glavni cesti,
vzhodno"od podhoda, ki vodi k razstavišču, kjer naj bi predsednik . . ."
Takrat pa je Smith že videl okrvavljenega predsednika, ki so ga nesli
v bolnišnico. Po telefonu je takoj sporočil (zgodovinsko novico: ,,Nujno,
nujno, nujno, Kennedy resno ranjen, morda usodno zadet od morilčeve
krogle ..."
Potem je pripadnik tajne službe v bolnišnici Smithu povedal: ,,Mrtev
je."
Smith je takoj poročal: ,,Nujno, nujno.
Ad streli v Dallasu
Dallas, 22. nov. (UPI) — Predsednika Kennedyja in guvernerja Tek-
sasa Johna B. Connailyja so pokosile atentatorjeve krogle. Bila sta "
odprtem avtomobilu v motorizirani povorki v središču Dallasa. Pred-
sednika, čigar negibno telo je počivalo v naročju njegove žene, so naglo
odpeljali v bolnišnico Parkland. Tja so odpeljali tudi guvernerja. Clint
Hill, agent tajne službe, zadolžen za gospoda Kennedy, je dejal: Mrtev
je . . ."
ZGODOVINA NA HITRO
Deset minut po tem, ko so odjeknili streli v Dallasu, je Slo Smitho j
poročilo po vsem svetu.
New York Times je naslednji dan že poročal pod osemkolonskim in
trivrstičnim naslovom:
Kennedyja zadel ostrostrelec
med povorko v Dallasu
Johnson prisegel v letalu
Usodno poročilo je napisal znani ameriški novinar Tom Wicker,
čigar poročilo o atentatu na Kennedyja tudi uvrrjajo v zgodovino. Wieker
je v svojem poročilu zbral vsa dejstva, ki so bila tisti hip pri roki, jih pre-
veril in poročal v naslednjem vrstnem redu: o atentatu, dogodkih v bolni-
šnici, zmedi, ukrepih odgovornih ljudi, ujetju atentatorja Oswalda, prise-
gi LyndDna Johnsona kot novega predsednika ZDA.
Po enem letu preiskave, ki so jo objavili v poročilu, dolgem 888 stra-
ni (15 poglavij z izjavami 552 prič), bi kljub temu lahko Se vedno vse
skupaj zreducirali na tisto, kar sta že v naglici zapisala Smith in Wicker.
Zgodovina instant.
Razlika med zgodovino in novinarstvom pa je seveda v tem, da ima
zgodovinar na voljo retrospektivo, novinar pa je v danem trenutku, ko se
dogodek pripeti, nima. Zgodovinar, ki brska po življenju in delu Win-
stona Churchilla, ima določeno predznanje o tem velikem britanskem
državniku. Novinar, ki je zabeležil, da se je lordu Randolphu in lady
Churchill rodil sin Winston, pa takrat seveda še ni mogel zapisati, da se je
ravnokar rodil velik državnik.
Ko je neki novinar poročal o sarajevskem atentatu, še ni mogel čisto
natančno vedeti, da je to tudi iskra za sod smodnika, ki mu danes pravi-
mo zadetek pn'e svetovne vojne. Zato je bilo njegovo poročilo razmeroma
nerazburljivo:
,.Sarajevo, Bosna, 28. junija (Z dovoljenjem dunajske Neue Freie
Presse) — Na nadvojvodo Franca Ferdinanda, avstroogrskega
prestolonaslednika in njegovo ženo, vojvodinjo hohenberško, je tukaj
danes streljal neki bosanski študent in ju ubil. Usodno streljanje je bil že
drugi današnji atentat nanju. Menijo, da gre za posledico politične zaro-
te . . ." (New York Times, 29. junija 1914).
New York Times je šele en dan nato razširil poročilo in ga bolj pou-
daril s štirikolonskim naslovom na prvi strani.
Reporter, ki je znal s svežo resnico vetriti misli ljudi, je bil nedvomno
tudi John Reed, ameriški reporter in avtor knjige Deset dni, ki so pretresli
svet, v kateri je opisal oktobrsko revolucijo (nedavno smo po tej knjigi
videli tudi film).
Podobno kot pri poročanju o dogodkih v Dallasu, je tudi nevv^orški
World na petek 9. novembra 1917 z osemkolonskim naslovom zapisal:
Kerenski odstavljen, pobegnil iz Petrograda, da bi ušel rdečimi Zim-
ska plača, obstreljevana s križarke in trdnjave, se je predala.
Poročilo se je začelo takole:
,,Petrograd, 8. novembra — Maksimalisti so se polastili Petrograda
in odstavili vlado Kerenskega. Kerenski se je izognil aretaciji z begom iz
prestolnice. Menijo, da je na poti na fronto. Druge člane vlade je aretiral
revolucionarni komite.
K delavskim in vojaškim deputatom, boljševiškemu organu, je bila
poslana delegacija, ki naj bi začela mirovna pogajanja z drugimi revolu-
cionarnimi in demokratičnimi organizacijami, da bi začeli delovati za
prenehanje prelivanja krvi. Vladne sile, ki so držale Zimsko palačo, so se
bile prisiljene davi predati zavoljo ognja s križarke Aurora in topniškega
obstreljevanja s Petropavlovske trdnjave na drugi strani reke Neve ....
Davi ob dveh zjutraj se je ženski bataljon, ki je branil Zimsko
palačo, predal.
Delavski in vojaški deputati imajo popolno oblast v mestu ..."
Nadaljevanje prihodnjič
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Naslednja vehka skupina glas-
bil so membranofoni — glasbila z
opno. Pri teh glasbilih je zvočilo
napeta živalska koža (ali druga
primerna snov) po kateri udarja-
mo (s tolkalom ali z roko) ali
opno zatresemo posredno (npr. s
paličico oz. z vrvico, ki je vanjo
pritijena) ali v opno pihamo. Te
vrste glasbil je na Slovenskem
malo. Tudi v našem muzeju imamo le eno ljudsko glasbilo, ki sodi v
skupino membranofonov — ločeni bas.
To glasbilo je bilo razširjeno skoraj po vsej Evropi. Tudi na Sloven-
skem je bilo v pretklosti precej v rabi, na kar kaže cela vrsta različnih
imen po pokrajinah. Narejen je iz glinastega lonca, ki ima čez odprtino
napet svinjski mehur za opno. Na sredi opne je z notranje strani
privezana tanka, gladka paUčica. Na lončeni bas igrajo tako, da godec
drsa s stisnjeno dlanjo ali s prsti po paličici gor in dol. Ko igra godec na
lonče.ii bas s paličico, mora imtti pri sebi posodico z vodo, da si vlaži
roko, sicer mu ne drsi prav. Mehurja pa ne sme zmočiti. Če ni suh, ne
poje. Lončeni bas je bil zlasti spremljevalno glasbilo, kije dajalo ritem
plesnim melodijam.'
'tekst je povzel iz knjige Zmage Kumer, Ljudska glasbila in godci na Sloven-
skem. Ljubljana 1983.	RalfČeplak
Lx>nčena basa, fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Ceplak.
Jezik je družbeni pojav
»Mikijev zabavnik izhaja v slovenskem prevodu v Beogradu. Ta
prevod je pogosto slab, enako vprašljiva so imena raznih (predvsem
Disneyjevih) junakov, ki imajo namesto angleškega srbohrvaški zven,
ipd. Zadnja leta pa se v teh stripih ob govorjenem besedilu v t. i.
oblačkih pojavljajo tudi besede kot »bož« pri božanju, »galop« pri
konjskem teku, »trep« pri mežikanju ipd. V prilogi Vam pošiljam
nekai najbolj izrazitih takih cvetk. Pravilen slovenski jezik tudi v
mlaclinskem tisku take vrste, kot je Zabavnik, njegovim izdajateljem
ne bi smel bhi deveta briga. J. P. iz Ljubljane.«
V besedilu se res pojavljajo čudne medmetne tvorbe. Če že
priznamo galop za dir, pa nikakor ne prenesemo frr kot znamenje
konjskega prhanja ali hrzanja; pri nas friijo ptice. Ptujski seveda godejo
(krulijo), medmetni izraz za to pa gotovo ni krul, kakor beremo v
morda vsaj krul krul.
In kakšna električna naprava bi po naše kvečjemu »rekla« ck, ne
pa cik cak, ki pomeni nekaj kaj takega kot sem in tja. In če kateri
živalski junak kaj zavoha, tega gotovo ne moremo izraziti z voh, ampak
kvečjemu z (vdišnim) nosnim h ah čim podobnim, npr. s Donovitviio
po vzorcu čiča čiča (torej voha voha). Seveda tudi obliz ni dober,
ampak morda mmmm, če nam zaradi česa začno »cedhi sline«. Bili bi
tudi precej revni, če ne bi znali medmetno izraziti zehaje, npr. z
mhhh, ki ob ustrezni sličici ne more biti dvoumen (Mikijev z'eh pri nas
enostavno ne obstaja). In končno ne Eurekaaa!, ampak kvečjemu
Hevrekaaa (tj. >našel sem<), če otroci to sploh razumejo. Slovensko bi
bilo npr. boljše Se mi je že posvetilo.
Prevajanje značilnosti »otroške« govorice z medmetnimi beseda-
mi v Mikijevem zabavniku nikakor ne zdrži kritike. Tu nekdo služi
svojemu mamonu (»mlati pare«, kakor se temu lepo pravi v srbohrva-
ščini), namesto da bi s slovenskimi pristnostmi bogatil slovenska mlada
srca. Tako prevajanje je samo obsodbe vredno, naša obravnava te zadeve
pa naj bi bila uredništvu Zabavnika spodbuda za to, da bi si našlo res
dobrega prevajalca. Naše mlado občinstvo si ga gotovo tudi zasluži.
6 - naSi dopisniki
31. oktober 1984 - TEDNIK
Bistriški lovci
z loviSči v Pohorskem lovsko-gojitvenem območju gospodari skupno
43 lovskih družin in Gojitveno lovišče Pohorje. Kar devet lovskih družin
deluje na območju občine Slovenska Bistrica, ki zajema pomembne gozdne
površine Pohorja, med katerima sta tudi zaščitena naravna območja Črno
jezero in Šumnik s pohorskim pragozdom. Nedotakljivost naravnega
življenja pa ohranja tudi bogastvo živalskega sveta.
Skupno 43 lovskih družin, ki pokrivajo kar 155.703 hektarov skupnih
površin lovišč, se združujejo z delom Gojitvenega lovišča Pohorje, ki
opravlja lovsko strokovno delo in usklajuje gospodarjenje z divjadjo,
kamor je vključen tudi lovni turizem. Kar 2545 lovcev je združenih v 41
lovskih družinah, ki oskrbujejo in vzdržujejo 51 lovskih domov, 2214
krmišč za divjad in 12 lovskih koč.
Razgibanost krajine, s katero razpolagajo lovske družine, se razprosti-
ra od obronkov Haloz, prek dela ravnice Dravskega polja in do vrha Po-
horja, vključuje tudi značilno zastopanost posameznih vrst divjadi. Med
najznačilnejšimi je srnjad, ki se v zadnjih letih zelo množi in tako tudi pro-
storsko širi. Za lovske družine občine Slovenska Bistrica prav srnjad po-
meni glavno divjad in pomembno osnovo za razvoj domačega in tujega
lovnega turizma, ki je v porastu. Pomembno naravno bogastvo je tudi divji
prašič. Tako srnjad kot tudi divji prašiči so se že tako razmnožili, da posta-
jajo pravi uničevalci kmetijskih pridelkov. Se posebno na bistriškem Po-
horju povzročajo na poljih veliko škode, saj so ponekod opustošili kar cela
polja in postajajo tako že prava nadloga kmetov.
Od mešanih divjadi je na območju občine Slovenska Bistrica značilen
muflon na Boču, medtem ko naselitev damjaka na Pohorju ni dala pravih
rezultatov, saj je ta telesno in trofejno šibkejši, Med malo divjadjo pa je
značilen divji petelin, ki je med drugim tudi zakonsko zaščiten. Dokaj šte-
vilni so na območju bistriških lovišč še zajci, fazani in divje race. Predvsem
fazane in race lovske družine že načrtno vzgajajo v svojih loviščih.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Ne samo na športnih tekmovanjih, enako uspešni so bistriški lovci tudi pri
skrbi za gozdne živali in razvoj lovnega turizma
Na dan mrtvih
Jesen je. Vegetacija odmora.
Listje rumeni in že odpada z drevja.
Noči so dolge, hladne in čez polje
neprijetno veter piha.
Po gorah in ravninah se šopiri megla.
Veter, dež in gosta megla,
pusta polja, golo drevje, kratki dnevi.
vse to nekani žalosti človeka.
Tedaj prihaja do zavesti, da na svetu vse mineva
in da so tudi njemu dnevi šteti.
Jesen nas nehote spominja smrti.
Ni čudno, če praznujemo tedaj dan mrtvih.
Vsi čakamo na njo v neskončni vrsti.
Smrt ne vpraša in med nami ne izbira po načrtih.
Oh dnevu smrti človek nehote razmišlja
o sebi. svetu o družini in življenju,
o veselju, o trpljenju in o smislu vsega
ter mogoče ocenjuje svoje delo in ugiba.
O smrti se polagajo računi.
Tedaj soseska ali širša skupnost vsakega posebej sodi
in se vpraša, kaj si dal in koliko pomenil družbi.
Možno pa je tudi. da se javnosti zmoti
in predobro ali pa preslabo pokojnika oceni
ali pa je morda pri presoji vrednosti v dilemi.
Ko iztrga smrt človeka iz življenja,
zapušča v^e, kar je ustvaril, svojim dragim.
Vse to. kar je ljubil in sovražil,
bo v tišini groba brez sledu pozabil.
Morda zapušča mnogo trajnih \/-ednot
poznanim in neznanim.
Največ, kar more zapustiti človek, so izumi in
ideje, ki mu odpirajo in nakazujejo poti do sreče,
ne le svojcev ali znancev, ampak celega človeštva.
Oh dnevu mrtvih mislimo na to.
da kot del celote ne živimo le za sebe
in da ie duhovnost vredna več kot pa telo
in tudi več kot je denar, bogastvo in zlato
in da je vreden vsak toliko, kot je sam prispeval
za ideie. ki so pospešile razvoj človeštva
in povečale obseg njegove sreče.
Trni I lik ar
Srečanje upokojencev iz Kidričevega
v lovskem domu pri Hajdini je
bilo prvo srečanje vseh upokojen-
cev z območja krajevne skupnosti
Kidričevo. Na dan družabnega
srečanja, prvega te vrste, je bilo
vreme lepo, zato je tudi udeležba
bila dobra. Od 260 upokojencev
jih je na srečanje prišlo nad 170.
Navzoče je najprej pozdravil pred-
sednik društva Rudi Majcen in
orisal delo društva upokojencev
doslej in nadaljnje naloge.
Predvsem je poudaril problem
gradnje doma upokojencev v
Kidričevem, gradnja se je močno
zavlekla, ker ni sredstev, sedaj je
obljubila TGA Kidričevo, da bo
nekaj primaknila in tudi KS.
Predlagal je tudi, da bi določena
sredstva prispevalo še društvo
upokojencev, vendar naj o tem
prej razpravlja odbor in zbor
članov. Franc Rajh, predsednik
gradbenega odbora je nato
podrobneje poročal o stanju
finančnih sredstev in o problemih,
ki so nastajali v zvezi z gradnjo.
Povedal je tudi, da so pri gradnji
doma doslej upokojenci prispevali
že nad 800 ur udarniškega dela in
predlagal, da bi s tem nadaljevali.
Na nadaljevanju srečanja je
Anton Grajf orisal delo ženskega
pevskega zbora, ki šteje 22 pevk
in redno nastopa na tekmovanjih
in raznih srečanjih. Zbor tesno
sodeluje tudi z zboroma iz Ruš in
Pobrežja pri Maiic/Oru. Vsi ti zbori
so znani po kakovosti tudi v naši
širši domovini. Iz/azil je tudi željo,
da bi se še več žensk vključilo v
zbor, ker bi tako lahi-.'^ zhor dose-
gal še višio raven.
V	OKvu-u Kidncevskega društva
upokojencev deluje tudi skupina
ribičev, ki s svojo tekmovalno
ekipo dosega na raznih tekmova-
njih tudi v republiškem merilu
velike uspehe, kar potrjuje vrsta
osvojenih pokalov, diplom in po-
hval.
V	razpravi so upokojenci oblju-
bili, da bodo z gradnjo doma na-
daljevali in s svojim delom
neposredno sodelovali, čeprav se
jim zaradi tega nekateri lju-
dje posmehujejo. Prav s svojo vz-
trajnostjo želijo pritegniti ^or-
nost družbenopolitične skupnosti z
željo, da jim bo priskočila na
pomoč.
Nadaljnje srečanje upokojencev
je potekalo v izredno prijateljskem
vzdušju. K temu je prispeval tudi
kulturno-zabavni program.
Nastopil je tudi pevski zbor, ki so
mu pritegnili vsi navzoči, kar je
dalo srečanju še poseben čar. Ob
koncu so si bili vsi enotni oceni,
da je bilo srečanje nepozabno.
Besedilo in posnetki:
Konrad Zoreč
Srečanje upokojencev ob lovskem domu pri Hajdini ob lepem vremenu je
nadvse uspelo
DELTINA PRODAJALNA VABI
v teh številkah Tednika so bili objavljeni
(tudi še v današnji) anketni lističi oziroma
kuponi, s katerimi Občinski odbor sindikata
delavcev trgovine vabi potrošnike, da izbirajo
tako rekoč najboljšo prodajalno v občini Ptuj.
Mnogi ste se odzvali tej akciji, med vami pa je
veliko tudi tistih, ki so se le s težavo odločili, ter
izpolnili kupon. Takšna akcija je spodbudna in
bi se lahko odvijala tudi naprej, ter bi izbirali
najboljšo poslovno enoto vsako leto. Upajmo,
da bo to uresničljivo, kajti s tem bomo dosegli
da bodo naši trgovci prijaznejši, vljudnejši in še
kaj tudi tam, kjer danes niso bili.
Kot vemo je Delta danes v sestavljeni
organizaciji združenega dela novomeškega
Laboda. Pred leti ob združitvi so se tudi
preselili v nove prostore, ter še zavzetejše
poprijeli za delo. Seveda imajo tudi v teh novih
prostorih lepo urejeno prodajalno in ko kupec
stopi vanjo, kaj hitro spozna, da je v tej
prodajalni vselej dobrodošel in da jo vodijo
marljive, delovnega elana polne trgovke, ki so
obiska slehernega kupca zelo vesele in ga z
veseljem postrežejo. Kljub temu, da že sama
prodajalna ponuja kupcu razne artikle, smo
veseli tudi tople prijazne besede prodajalk, ki se
kar nekako zlivajo s samo prodajalno.
Res, da ima prodajalna večino kupcev prav iz
vrst lastnega proizvodnega obrata, pa kljub
temu marsikateri Ptujčan zavije v njo. Saj
lahko v njej kupimo od ženskih in moških
plaščev, jaken, hlač, veliko izbiro imajo tudi
lastnih srajc in bluzic za vsakršno postavo in
seveda tudi krila in kakšna kravata za resnega
moškega se najde. V kratkem rečeno, v
prodajalni se lahico lepo in po najnovejši modi
oblečemo, seveda, če imamo denar v žepu.
Sedaj imajo v zalogi kar precej artiklov, ki so
znižani tudi do 50 Torej kar v prodajalno
zavijmo in se glede založenosti sami prepričaj-
mo. Prodajalke nas bodo z veselejem postregle
ter nam tudi strokovno svetovale glede same
izbire.
ZB
Zemlja ni prazna beseda
živim že tri leta pri starših v
Nemčiji. Obiskujem osmi razred
nemške šole in hodim enkrat te-
densko k slovenskemu dopolnil-
nemu pouku. Ker ste že enkrat
objavili moje pismo, sem se spet
odločila, da vam še enkrat napi-
šem. Zelo malo nas je slovenskih
otrok zato nas je strah, da bo ta
šola propadla. Ne vem zakaj starši
ne pošiljajo otrok v slovensko
šolo. Saj je veliko Slovencev v
Freiburgu. Tovariš učitelj je zelo
dober z nami. Uči nas. da nasto-
pamo za dedka Mraza, za 29. no-
vember in za Dan žena. Tudi to-
variš želi. da nas bi bilo čimveč
otrok pri pouku. Radi bi
organizirali kaj večjega pa žal ne
moremo. Želimo si povabiti an-
sambel iz okolice Ptuja, da nam bi
igral za 29. november ali pa za
dedka Mraza, ko bomo mi otroci
nastopali. Pošiljam svoj naslov,
naj se nanj javi ansambel, ki nas
želi razveseliti.
Pozdravljam učence in tovari-
šico Cepinovo iz šole Rodni vrh.
Za objavo se vam že v naprej
zahvaljujem in vas tovariško po-
zdravljam. Prilagam vam našo
sliko in celo skupino s tovarišem.
Marija Gajzer, Fichtenstr. 24,
Gundelfingen 7803 B. R. D.
Učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Freiburgu
S KOLESOM NA POTEP
Najpopolnejša športna rekreacija je tista, ki za-
posli telo in duha. ki poteka v naravi, ki nas radosti
pa ohranja vztrajnost, moč in okretnost. Zato je. za
spremembo, vožnja s kolesom kot nalašč. Po poteh,
kjer je lepa pokrajina, kjer ni motoriziranega pro-
meta. je kolesarjenje lahko velik užitek, hkrati pa
mnogostranska krepitev organizma. Pa še tole je!
Hodijo in predvsem tečejo lahko samo tisti, ki imajo
zdrave noge in normalno telesno težlo. Tistim pa. ki
imajo preveliko telesno težo ali pa jih zaradi bolezni
noge s težavo držijo, priporočajo zdravniki športno-
aktivnost sede ali celo leže (plavanje). V sedečem
položaju, ko poganjamo kolo, dosežemo dvojen
učinek: krepimo srce. ožilje in dihala ter pomagamo
obolelim ali preobremenjenim nogam do dobre
»telovadbe«.
Zatorej se v teh zadnjih jesenskih dneh v kolikor
nam še vreme dopušča odpravite na potep s kole-
som. Zraven lahko vzamete kakšno vrečko za kos-
tanje ali morda za kakšno gobo. Samo pazite, da
boste nabirali le užitne gobe. Pri tem se boste
sprostili ter se nadihali svežega zraka. V kratkem
rečeno zapustili boste mestne zidove ter se sprosto-
rili v naravi.
V zadnjih letih so bile v ptujski občini organizi-
rane tudi trimske akcije kot je »Vsi na kolo za zdravo
telo«. Te akcije so bile tudi lepo udeležene. Seveda
pa seje pri teh akcijah nekaj zgodilo in to, da jih več
nihče noče organizirali. Pa kljub temu se lahko sami
odpravite na pot s kolesom brez kakšnega
organizatorja. Morda pa v prihodnjem letu le spet
zakolesarimo skupaj na kakšni trimski akciji. ZB
Poštenost na Petrolovi črpalki
Lahk ) rečemo, da je danes poštenost ena redkih
vrlin današnjega človeka. Kljub temu pa je precej
tistih, ki jim je pri delu poštenost poglavuna vrlina.
Pred kratkim sem obiskal bencinsko črpalko Petrol
na Potrčevi cesti z namenom, da povprašam, če ima-
jo svečke za motorne žage. To je bilo v torek, 23.
oktobra. Seveda mi je prijazni starejši prodajalec na
črpalki postregel z omenjenimi svečkami. Kupil sem
dve svečki, plačal in odhitel po drugih opravkih.
Doma pa sem odprl denarnico in opazil, da mi je
prodajalec pozabil vrniti še 500 din. Odšel sem na
omenjeno črpalko in povedal prodajalcu zakaj sern
prišel. Prodajalec je takoj vedel zakaj gre in mi vrnil
omenjeni denar. Seveda pri tem ni nameraval denarja
obdržati zase, kar sem tudi v pogovoru z njim spoz-
nal. Razšla sva se zadovoljna kot prodajalec in
kupec, morda tudi kot prijatelja.
Omenjeno sem zapisal zaradi lega, Ker viUimo
danes v prodajalnah napise: Poznejših reklamacij ne
upoštevamo . . . , oziroma podobne stavke na vidnih
mestih. Prodajalec bi me lahko odpravil kar s tem
stavkom, pa vendar je kljub moji malomarnosti, da
nisem preštel denarja, prisluhnil moji težavi. Seveda
sem prodajalcu hvaležen za njegovo poštenost, kajti
na takšno poštenost danes redko naletimo. Kot pa
sami vemo, je mnogo takšnih med nami, ki imajo
mnenje o poštenosti med prodajalci povsem
drugačno. Kot pa lahko vidimo na primeru, so danes
tudi trgovci pošteni ljudje, ter niso vsi tisto kar si mi-
slimo o njih.
Na koncu bi se prodajalcu še enkrat zahvalil.
Želim, da bi bil prav on marsikateremu za vzgled v
tistem trenutku, ko mu pade senca na oči in stori
nekaj nepremišljenega.	ZB
Stik Z
upokojenci
Delovna organizacija IMPOL
Slovenska Bistrica vzdržuje tesne
stike tudi z občani, ki so odšli iz te
DO v pokoj. Veliko oblik uporab-
ljajo, da svoje upokojence seznan-
jajo z življenjem, delom in razvo-
jem koletiva, v katerem so tudi oni
ustvarjali. Največkrat v mnogo
težjih delovnih pogojih kot jih
imajo danes.
Med stalnimi oblikami je pred-
vsem vsakoletno srečanje
upokojencev in tovarniško glasilo
Metalurg, ki ga vsaki mesec pre-
jemajo na dom. V Impolu imajo,
ob prek 2 tisoč zaposlenih, že več
kot 380 upokojencev. Najstarejši
med njimi so v pokoju že polnih
30 let.
Pred dnevi je bilo takšno sreča-
nje upokojencev v prostorih delov-
ne organizacije. Zbralo pa se jih je
prek 300. Konferenca sindikatov
DO IMPOL kot nosilec povezo-
vanj z upokojenci in tudi organi-
zator vsakoletnih srečanj, je ob tej
priložnosti udeležencem predstavi-
la razvoj delovne organizacije.
Pripravili so jim tudi kulturni pro-
gram in družabno srečanje, na ka-
terem so v sproščenem pogovoru
obnavljali spomine na dneve, ko
so še sami aktivno ustvarjali v Im-
polu, pa tudi na leta preživljanja
zasluženega pokoja. Viktor Horvat
Srečanje
starejših
v Poljčanah
v organizaciji socialne komisije
in krajevne organizacije RK Polj-
čane je bilo pred dnevi v Poljčanah
tradicionalno srečanje občanov KS
Poljčane, starejših od 70 let. Dob-
ra organizacija kot tudi želja, da se
vsaj enkrat v letu srečajo, prešteje-
jo in predvsem oživljajo spomine
iz bogate življenjske preteklosti,
privablja na ta srečanja veliko šte-
vilo krajanov. V KS Poljčane živi
blizu 280 občanov, starih nad 70
let. Na letošnjem srečanju, bilo je
v prostorih osnovne šole Edvard
Kardelj Poljčane, so kulturni pro-
gram izvedli učenci osnovne šole
gostiteljice. Organizatorji srečanja
pa v teh dnth obiskujejo na domo-
vih še vse tiste, ki se zaradi bolezni
ali takšnih drugih vzrokov povabi-
lu niso mogli odzvati.
Viktor Horvat
TEDNIK ~ oktober 1984
naSi dopisniki - 7
stran -Gremo na delo- pripravlja m ureja Center za obveščanje m propagando pri
predsedstvu OK ZSMS Ruj. vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič Branko Berinlč,
Robert KodrIČ, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Sirovnik, Sergeja
^rli in Zalika Vogrinec.
Pero urednice
Pozdravljeni!
Tokrat prihaja glasilo med vas s tematsko zaokroženo
vsebino, in sicer so pričujoči članki zapisi obveznikov tabora
obrambe in zaščite, ki že nekaj let zapovrstjo poteka v Dornavi,
tabor pa je organiziran za mladino, ki po končani osnovni šoli ne
nadaljuje šolanja v srednjem usmerjenem izobraževanju. Zapisi
so odraz občutij in doživetij osemnajst dnevnega usposabljanja in
so povzeti iz biltenov, ki jih vsako leto izdajo obvezniki
prevladujejo zapisi iz letošnjega biltena, prelistali pa smo tudi
lanske in predlanske ter iz njih povzeli najzanimivejše zapise.
,,Starost" zapisov pa z leti aktualnosti sploh ne izgublja, zlasti ne
za tiste, ki so jih prenesli na papir.
Sicer pa — naslednje leto so na vrsti letniki 1969!
I. HUNJET
Požarstvo
Ko sem prišla v Dornavo na
obrambno vzgojo, sem vedela, da
bomo mladinci morali paziti na
orožje in zgradbo sami. Priznati
moram, da me je bilo strah, ker
rada spim.
Vsak dan so v Taboru na
dolžnosti trije fantje, tri dekleta in
še en požarni na dvorišču; to je po
navadi fant.
Prišel je dan, ko je za požarstvo
bil na vrsti 4. vod. Vedela sem, da
sem na vrsti jaz in kar razveselila,
sem se, ko sem bila določena za
požarstvo na dvorišču. Moja dol-
žnost se je začela po večerji. Ce je
prišel kdo h komu na obisk, sem
ga morala ustaviti in ga vprašati,
koga išče. Kar precej dela sem
imela. Tudi slabo izkušnjo. Ob os-
mih zjutraj sta namreč prišla dva
fanta, ki sta me provocirala. Poča-
si me je postalo strah, kajti eden se
je usmeril naravnost v šolo in se na
moja opozorila ni hotel ustaviti.
Na srečo ga je drugi poklical nazaj
in sta odšla.
Malo pozneje se je na dvo-
rišče pripeljal avto, pristopila
sem in ga opozorila, da tu ne sme
parkirati. Voznik je odprl okno in
se predstavil — bil je načelnik
oddelka za ljudsko obrambo.
Postalo me je sram in sem se
opravičila, toda potolažil me je, da
sem storila pravilno.
Moj dan požarstva je kar hitro
minil in na koncu sem bila srečna,
da je minil brez večjih zapletov.
JOZICA
,,Uzbuna"
v torek zvečer smo kot vse
predhodne večere, po nekaj malih
zapletih zaspali, seveda brez slu-
ten j in pričakovanj, kaj nam lahko
naslednje jutro prinese. Zjutraj so
nas prebudili nekaj prej kot pona-
vadi, predvsem pa na drug način.
Najprej sem še v snu zaslišala oster
žvižg piščalke; klic ,,uzbuna" ene-
ga izmed tovarišev pa me je dobe-
sedno ,,pometel" iz postelje. Pa ne
samo mene. Cela spalnica je bila v
trenutku na nogah. Vsak je v svoji
glavi imel samo misel, da mora
čimprej najti svoje stvari, orožje in
zapustiti šolo. Toda to v popolni
temi sploh ni bilo lahko.
Ne da se opisati, kakšna zmeda
je bila. To je bilo namreč prvič, da
nas prebudijo na takšen način.
Končno sem našla svoje stvari,
za silo oblekla poligonko in hlače,
poiskala svoje čizme in puško in
stekla skozi mračen hodnik na
zborno mesto. V tem ,,podvigu"
sem sicer dobila nekaj lahkih
udarcev po rebrih in nogah, kajti
naše tekanje je bilo vse prej kot
urejeno. Na zbornem mestu smo se
do konca obuli in oblekli, ter se
pričeli smejati. Ugotovili smo, da
vsak nima svojih čizem, celo hlače
smo zamenjali. Nekaterim je celo
manjkal določen del opreme ali
obleke.
Ko smo se umirili, so tovariši
analizirali naše delo v primeru
preplaha in nas opozorili na napa-
ke, ki smo jih delali, kljub manj-
šim napakam, pa smo za opravlje-
no bili pohvaljeni. Vrnili smo se v
prostore, kjer je zatem potekalo
vse po že ustaljenem redu.
Ta preplah je bil samo posku-
sen, vsi vemo oziroma pričakuje-
mo še več takšnih ,,uzbun", ver-
jetno takrat, ko imamo po progra-
mu pohod oziroma umik iz Tabo
ra.	KRISTIN/
BRIGADIRSKE POZDRAVE SO ZAMENJALA
VOJAŠKA POVELJA
Brigadirske pozdrave in pesmi so 10. septembra zamenjala vojaška
povelja, ki so se slišala zjutraj od šeste pa zvečer do enaindvajsete ure v
taboru obrambne vzgoje v Dornavi (tabor smo zaključili 27. septembra).
Tabor je bil letos organiziran že šestič in je obvezen za mladino, ki v
tekočem letu dopolni šestnajst let in ne obiskuje šol srednjega usmer-
jenega izobraževanja. Pouk je trajal osemnajst dni v obliki taborjenja,
tako da se je dom brigadirjev za te dni spremenil v vojašnico, saj so
namesto delovne obutve brigadirjev na hodniku stale puške, s katerimi so
rokovali vsi mladinci in mladinke.
2e prvi dan ko so prišli mladi v tabor, so opravili zdravniški pregled,
bili cepljeni, dobili uniformo in seveda vsak svojo puško, še isti dan pa so
se že pričele prve ure pouka. Učni načrt je zasnovan tako, da je težišče
pouka na praktičnem delu, saj se na ta način dosežejo zelo dobri rezultati.
Pouk so izvajali komandirji vodov, komandant tabora ter zunanji
predavatelji iz občinskega organa za ljudsko obrambo, postaje milice Ptuj
in občinska organizacije zveze rezervnih vojaških starešin. Uriiik
delovnega dneva je bil zelo pester in za poslušanje glasbe, klepetanje,
obiske v kantini. . . , ie ostajalo le malo časa. Da pa ne bi bilo skupaj
preveč naporno, je obveznike sproščal program prostočasnih aktivnosti,
ki se je izvajal v popoldanskem času. V okviru tega programa so mladi
dobili nekaj osnovnega znanja o prometu, problematiki zaposlovanja,
krajevni skupnosti Dornava, občini Ptuj, delu občinske konference ZSMS
Ptuj, obiskali so Pokrajinski muzej ter več kinopredstav v Dornavi, nikoli
pa ni zmanjkalo tudi športnih akrivnosti.
Za realizacijo programa prostočasnih aktivnosti je skrbel komisar
tabora, kateremu ni nikoli zmanjkalo dela, saj so imeli obvezniki
popoldanski urnik najrajši.
Skratka, v domu brigadirjev je od prihoda brigad do odhoda ob-
veznikov bilo zares delovno.
IVAN ROJS
Razstavljali smo puško M-48
Tu v taboru obrambne vzgoje se
učimo mnogo zanimive stvari. Naš
pouk poteka v učilnicah in na pro-
stem, to je na okoliških ,,terenih".
Bila je ena izmed prvih ur učen-
ja, ko je v učilnico vstopil tovariš
Milan. Napovedal nam je snov, ki
jo bomo obravnavali. Vsi smo
omenili, kajti učili smo se o puški
M 48, ki je v Taboru osnovno
orožje. Toda prvotni strah je takoj
minil, saj smo samo v glavah
ponovili snov iz osnovne šole.
Tovariš nam je najprej na krat-
ko povedal vse o tej puški, nekaj-
krat smo stvari ponovili, zatem pa
smo prešli na spoznavanje osnov-
nih delov tega strelnega orožja.
Najprej je puško razstavil tovariš,
večina je njegovo početje z
zanimanjem spremljala, kajti vsi
smo pričakovali, da jo bomo vsi
razstavljali.
Najprej je tovariš poklical
prostovoljca, ki je puško hitro in
točno razstavil in sestavil. Tedaj
pa je prišlo tisto, kar se večina ba-
la. Puško smo razstavljali vsi, lepo
po vrsti. Tresla sem se od strahu in
treme, kajti nisem bila prepričana,
da bom znala vse ponoviti, tako,
kot je treba. Toda strah je bil ne-
potreben. Se kar dobro mi je šlo
od rok. Bila sem srečna, da mi je
uspelo.
Toda vse ni šlo tako po sreči.
Fantje v zadnjih klopeh med po-
ukom niso pazili, toda tovariš je
njihovo ,,zabavo" prekinil s tem.
da je enega od njih poklical, da
razstavi puško. Sedaj smo se zaba-
vali vsi ostali. Kajti ni nam šlo v
glavo, da fant ni mogel storiti, za
nas že tako enostavnega dela.
Bilo je zelo zanimivo, kajti
spoznavanje orožja je zelo
privlačna in tudi koristna stvar.
VERICA
Naša kantina
Stojimo v stroju, tovariš pred
nami pa nam pojasnjuje, kako bo
potekalo jemanje hrane in še druge
stvari, ki jih še nismo vedeli. V ta-
boru so mladinci vedno organizi-
rali tudi kantino, kjer lahko poleg
pijače kupiš tudi še kaj drugega,
kot so pisma, znamke pa tudi viga-
rete. Tovariš Dušan, ki je mentor
popodanskih aktivnosti v taboru je
vprašal, če bi hotela to delo
prevzeti jaz. Pristala sem, morala
sem si poiskati nekoga za pomoč.
Izbrala sem kolegico, sedi z mano
pri pouku. Težko je bilo izbrati
kogar koli, saj smo se poznali šele
nekaj ur. Toda izbrala sem dobro
in z, Verico nama gre delo kar od
rok.
Najin delovni čas se začne ob
malici v času velikega odmora.
Kantino odpreva še po kosilu, ko
je največ prostega časa. Takrat pa
tudi končava z delom do nasled-
njega dne.
Včasih naju najine ,,stranke"
tudi razjezijo, ker bi vsi naenkrat
radi dobili, kar želijo. Tega pa se-
veda jie zmoreva. Delo bi lepše
teklo, če bi bili vsi lepo potrpežlji-
vi. Sedaj je že vse v redu, kolegi
potrpežljivo čakajo in tako delo
hitreje teče.
Pijače pa kar hitro zmanjka in
takrat se odpeljeva s tovarišem Ja-
nezom in Dušanom v trgovino,
poravnamo račune in vzamemo
drugo pijačo.
Delo sedaj proti koncu že lepo
teče in želiva si, da bi ob zaključku
bilo vse v redu, saj se v najinih ro-
kah obrne kar precej denarja.
DARINKA
Prihod na pouk obrambe in zaščite v Dornavo
Nekega deževnega jutra, pre-
den sem vstala, da bi šla v službo,
mi je oče prinesel v posteljo
pismo, v katerem je bil vpoklic
na pouk v Dornavo. Ko sem ga
prebrala, mi je zastalo srce,
spreletela me je groza. Vse tri
tedne pred odhodom od doma
sem imela pred sabo to pismo.
Predvsem sem se čudno počutila
v službi, kjer so izvedeli od moje
sestrične, da odhajam za osem-
najst dni v vojaško uniformo.
Veliko sva se o tem pogovarjali
s sestrično. Ona je namreč že bila
v Dornavi. Pripovedovala mi je o
dogodivščinah in me do določe-
ne mere potolažila, da sploh ni
tako strašno.
Poziv sem morala nesti tudi v
službo. Najprej sem ga pokazala
šefu, ki je bil najprej zelo prese-
nečen, zatem pa je pokazal
določeno mero nezadovoljstva,
toda nič se ni dalo storiti, ker je
to pač »vojaška stvar«. Nekaj dni
pred koncem so me že vsi klicali
»regrut«.
Najtežje je bilo v nedeljo, dan
pred odhodom od doma, kajti
nikoli še nisem za tako dolgo
odšla od doma. V ponedeljek
zjutraj sem začuda bila tako
dobre volje, kot že dolgo ne.
Lahko bi rekli, da sem se z dobro
voljo vdala v usodo. Oče me je
zjutraj zapeljal v Dornavo, kjer
sem srečala nekaj poznanih in
nekaj prijateljic in prijateljev.
Dobili smo uniforme, v kateri
sem se od začetka nekam smešno
počutila, saj še kaj takega nisem
imela na sebi. Dobili smo tudi
orožje, ki nam je od začetka
vlivalo neke vrste strah, vendar
se ta umika, bolj ko spoznavamo
orožje.
Vsako jutro vstajamo ob šesti
uri. ob sedmih pa se nam prične
pouk. V tem času imamo čas za
pospravljanje in umivanje. Pouk
imamo do kosila. Po kosilu smo
nekaj časa prosti, potem pa
imamo do večerje aktivnosti v
okviru programa v mladinskem
aktivu. Naš dan se konča ob
devetih, čeprav se za ta »konec«
morajo naši komandirji kar po-
šteno potruditi.
JANA
„Poziv"
V poštnem nabiralniku sem našla modro kuver-
to. Prestrašila sem se in jo s tresočimi rokami
odprla. V kuverti je bil vpoklic na pouk
obrambe in zaščite v Dornavo. Čeprav sem ta
vpoklic .pričakovala, me je stisnilo pri srcu.
Vedela sem, da se bom morala za osemnajst dni
posloviti od svojega kraja in svojih najdražjih.
1'rva misel mi je bila ,,povsod je lepo, doma je
najlepše", toda rekla sem si, ,,če so drugi
prestali, bom pa še jaz".
Dnevi so hitro minevali in prišel je ponedel-
jek, ko sem se morala posloviti. Slovo je bilo
težko, čeprav sem vedela, da osemnajst dni niti
ni tako dolgo obdobje. Ampak, to mi je bilo
prvič, da grem od doma, zavedala sem se, da ne
bo spanja do osmih, devetih . . . Vzela sem
kovček, v katerem sem imela vse potrebno in se
odpravila na avtobus. V Dornavo sem sicer
zamudila, ker sem zamudila tudi avtobus. Osta-
li mladinci in tovariši komandirji so bili že v
učilnici, kjer smo se seznanjali z dnevnim re-
dom, delom in disciplino, ki nas čaka. Zvedeli
smo, da bo potrebno vstajati ob šestih, kako se
moramo obnašati, skratka z vsem, kar nas čaka
tu v Dornavi, čeprav ugotavljam, da se tega
mnogi sedaj ne držijo.
Sledil je zdravniški pregled, po pregledu pa je
sledilo to, česar sem se najbolj veselila, pa
verjetno tudi večina ostalih prijateljev. Dobili
smo prave vojaške uniforme in škornje. Ko sem
jo oblekla, me je po telesu spreletel mraz.
Ponosna .sem nanjo in na sebe. Zamižala sem in
si predstavljala, kako se borim, čeprav sem
srečna, da živim v miru. Prepričana sem, da bi
lahko žrtvovala tudi življenje za svobodo, kajti
ni lepšega kot je mir, ni lepšega kot je svoboda.
Spomnila sem se tudi na tovariša Tita, našega
vzornika, čeprav ga ni med nami, vendar živi v
nas. Predvsem sem se spomnila njegovih besed
,,Tujega nočemo, svojega ne damo" in si rekla
,,Ne damo!"
KRISTINA
„Štab"
Osemnajst dni smo tukaj se borili,
sedaj vsi skupaj bomo zaključili.
Vsi smo se dobro puzat naučili
in upam, da Dornave ne bomo pozabili.
Tovariš kornandant,
vi niste delali propagand,
bili sle dobri z nami
in vsi smo zadovoljni z vami.
Tovariš Dušan,
vi ste športnik, pevec, kitarist,
včasih pa tudi dober humorist.
Z nami prebijali ste težke ure,
tudi takrat, ki bili smo mokri kakor pure.
Vi, tovariš Milan zlati,
bili ste z nami kakor mati,
skrbeli ste za želodčke,
da smo vedno imeli polne kakor sodčke.
Ne vem. kaj bodo tovariš Ivan storili,
ker predsednico ZSMS bodo izgubili,
na mladinske sestanke hodili bodo sami,
ker predsednica pravi, da gre raje z nami.
Tudi vam tovariš Milan zahvalo bomo dali,
saj z nami do konca ste zdržali,
čeprav ste na koncu bolj strogi postali,
upamo, da bomo vsi živi ostali.
Tovariš Bojan, vas bom zdaj pohvalila,
ker pravile, da sem vedno žalila.
Včasih ste se z nami igrali,
včasih pa smo od strahu trepetali.
Ne vem. kaj hi vse deklice dale.
da pri tovarišu Igorju bi lahko ostale.
Niste hoteli se v nas zaljubiti,
a zdaj je prepozno, ker moramo iti.
Sedaj se vsem skupaj še enkrat zahvaljujemo,
samo .še malo in potem odpotujemo.
Srce nam kliče: »SREČNO ZDAJ VSI«
morda se vidimo čez leto ihii.
KRISTIN.A
8 - naSi dopisniki
31, oktober 1984 - TSDNIK
K AM.OBi AKI, PRFkO POIJ A
KAM
Večkrat gledam oblake, ki se
brezskrbno podijo neznano kam.
Tudi mi smo taki in premišljuje-
mo. Kam po končani osnovni šoli?
Začelo se je novo šolsko leto in
mi smo prestopili prag osmega
razreda. Spominjam se dni. ko
smo bili komaj prvošolčki. Mislili
smo si, kako lepo je tistim, ki so že
osmem razredu. Sedaj vidim, da
to ni nič prijetno, saj smo pred
veliko življenjsko prelomnico.
Odločiti se moramo za poklic,
ki nas najbolj veseli, da ga bomo
bolj ali manj uspešno po končani
poklicni ali srednji šoli opravljali z
veseljem.
Vsak dan sprašujem prijatelje,
sošolce, kam se bodo vpisali. Eden
reče v pedagoško, drugi v kovi-
narsko. tretji spet drugam itd.
Jaz še vedno ne vem kam naj se
vpišem. Najprej sem se ustavila
pred družboslovno usmeritvijo.
Ko smo pa dobili prve ocene, sem
si rekla: »Ce bo tako šlo naprej, ne
bo s tega nič«, kajti pri tej šoli
mora biti odličen ali pa vsaj
pravdober uspeh. Prijateljica mi
je predlagala tekstilno usmeritev
in sprejela sem jo, kajti tudi šivam
rada. Toda to še ni moja končna
odločitev.
Vem, do kon«a ni več dolgo,
toda kaj morem, ko pa mi ne pride
nič takega na misel.
Zato sem še vedno kot oblak, ki
brezciljno plava po nebu in pred
seboj še nimam jasnega življenj-
skega cilja
Ida Kovačič,
8/b OS Maksa Bračiča,
Cirkulane
JESEN JE BOGATA
Prišla je jesen. V jeseni po-
; -»ravljamo pridelke. Jaz sem po-
magala babici trgati grozdje. Ko
smo grozdje pobrali, smo ga nesli
na prešo. Tam smo ga stisnili in
pritekel je sladek mošt. Zvečer pa
smo pekli kostanje in zraven pili
mošt. Moja mamica je nekaj
mošta prinesla domov in iz njega
skuhala sok. Babica pa rni je po-
vedala, da bo iz mošta nastalo
vino.
Monika Lah,
dopisniški krožek, 2/c
LIČKALA SEM KORUZO
V	soboto zjutraj smo se
odpeljali k prijateljem trgat ko-
ruzo. Najprej smo se preoblekli in
obuli škornie. Potem smo se s
trakl^rjem odpeljali na njivo,.
Starši so pričeli s trenjem koruze,
r^roci pa smo odšli v gozd nabirat
gobe in kostanje. Nabrali smo le
kostanje, ker gob nismo našli.
Zvečer smo še ličkali koruzo. To
delo mi je bilo zelo zanimivo in
veselo. Teta pa nam je skuhala
kostanje. Bilo je zelo prijetno.
Tudi drugo leto bom pomagala
pri tem delu.
Blanka Slana,
dopis. kr. 2/c
NAŠ SADOVNJAK
Blizu naše hiše je sadonjak. V
njem rastejo jablane, hruške in
slive. Vsako pomlad ta drevesa
lepo cvetijo. Pod njimi se igramo.
V	jeseni sadje dozori. Otroci ga z
veseljem jemo. Pozimi dreves
počivajo.
Marinka Kline,
dop krožek, 2/c
NABIRALA SEM KOSTANJE
Rada imam kostanje. Včeraj
sem jih šla nabirat z mamico in s
prijatelji. Bilo je sončno in toplo.
V	gozdu je bilo vse polno kostajev.
Vrečka so bile kmalu polne. Od-
p. avili smo se domov. Doma smo
sijih skuhali. Bili so zelo dobri.
Branka Sagadin, 2/c,
OŠ Tone Žnidarič
TRGATEV
V	soboto smo očka, mamica in
jaz trgali grozdja. Pobrati smo
mmeravali samo eno vrsto
grozdja, ker vso še ni zrelo.
Vsi trije smo imeli prozorne
rokavice in seveda škarje, saj
grozd večkrat težko utrgaš. Očka
je stal na lestvi, mamica na stolu,
jaz pa sem pobirala spodaj.
Grozdje smo devali v majhno
vedro. Ko je bilo polno, smo ga
spraznili v veliko plastično poso-
do. Ko sem spodaj že vse pobrala,
sem dobila novo nalogo. Morala
sem odstranievati listje iz posod,
pobirati grozdje, kije padlo mimo
in prazniti vedro. [)elo nam je šlo
hitro od rok. Vmes smo se tudi
šalili. Ko smo končali, sem odšla v
hišo. mamica pa je še pomagala
očku. ki je grozdje še stisnil in
naredil sok.
Zvečer smo bili vsi veseli, da
>mo delo opravili.
Vesna Vaingerl. 4/a.
OŠ Olge Meglič. Ptuj
MORJE NAS JE KLICALO
Ha. v Pulj. pa še to na začetku
šolskega leta. pa saj to je »zlo-
čin <>! Ja take bi prav gotovo rekel
marsikdo, k.; bi >liSal za naše
ptuovanje ali buje rečeno izlet,
loda mi smo se vseeno odpeljali
\ Pulj in se požvižgali na vse
pomisleke. Pa kaj. ko bomo le
enkrat v življenju vsi skupaj v
tem obmorskem mestu in le
enkrat bomo vse to doživljali.
In tako smo vendar prišli na
svoj cilj v Pulj. V petek. 7. sep-
tembra. je vlak ustavil na železni-
ški postaji v Pulju in iz vlaka smo
kot megla pritavali ven mi. Naše
neprespane oči so klicale po tako
potrebnem spanju, ki pa ga ni
bilo. Sicer smo se peljali ponoči
in bi lahko vsakdo spal. Imeli
smo svoj vagon in svoje kupeje.
toda le kdo bi mogel spati. Ko pa
je bilo tako razburljivo! Zato pa
smo se bolj vlekli, kot pa hodili
po ulicah in iskali avtobus, ki bi
bil tako dober ter nas odpeljal v
malo vasico, kjer nas je čakalo
bivališče.
Polni upov na dogodivščine
smo stali ob majhnih hišicah ali
barakah, kjer bi naj prespali eno
noč. ko smo zvedeli, da gremo
najprej na ogled v mesto, potem
pa šele na kopanje. Takoj so se
nam povesili nosovi, saj smo že
hrepeneli po kopanju. Pa .še
nekaj je bilo vzrok naše slabe
volje: vreme. Da. prav nič ni
kazalo na lep dan. Sive megle so
se vlekle od ene strmine neba do
druge in pihal je hladen veter, ki
je razburkal morje.
Nihče se ni oziral na naše
nezadovoljstvo. Kakor je bilo
rečeno, tako je bilo storjeno.
Torej odpeljali smo se v mesto, ki
je po svetu znano po veliki in
stari rimski zgradbi, po amfitea-
tru.
Dalj časa smo si to stavbo
ogledovali, tem bolj smo postaja-
li nestrpni. Želeli smo si kopanja
v morju, pri tem nas ni več
oviralo slabo vreme. Nebo. prej
polno sivih oblakov, se je zdaj
Jasnilo in obsijalo nas je toplo,
milo sonce.
Končno smo dočakali vrnitev
v Verndelo.
In kaj je bilo potem? Potem pa
smo se šli kopat. Seveda ne vsi.
Toda sčasoma je voda zvabila v
sv(^ objem skoraj vse.
Ce bi le kdo prisluškoval
našemu živžavu in smehu, bi
vedel, da je to le čofotanje in
potapljanje. Ni bilo tistega, ki bi
hotel zares plavati.
Ob dveh tovarišic in dveh
tovarišev, ki so bili zraven nas. se
je udeležilo kopanja le tovariš
Zvon ko. S tem se je smeh.
cviljenje še povečalo. Saj skoraj
ni bilo dekleta, ki ne bi bilo
namazano z rdečo prstjo. Bile
smo kot pravi Indijanci, ki gredo
v boj. Naša telesa in obrazi so bili
poslikani z raznimi figurami, ki
.so jih pustili prsti od fantov in od
lov. Zvonka.
Uboga Zlatka pa je bila tista
žrtev, ki je bila oblečena vsa
mokra. Ti »divjaki<( so jo vrgli
kar v krilu v vodo. Seveda so se
fantje s tem strinjali, bili so
mnenja: »Vsakdo se mora vsaj
namočiti. Zato revici ni bilo
prizanešeno.
Bolj je sonce tonilo v morje,
bolj so začela naša telesa drgeta-
ti. Zato smo sklenili: nič več
kopanja.
Po večerji pa ha Zlate stene.
Ta novica se je že širila še pred
večerjo. Torej šli smo na Zlate
stene. Na žalost pa nam tedaj
vreme ni bilo naklonjeno. Rahel
dežje rosil v morje, kije butalo v
stene. Razgled je bil zares lep,
čeprav nam je noč zakrivala še
marsikateri lep pogled.
Vračali smo se v hudem nali-
vu. Bili smo mokri do kože in iz
naše obleke je curkoma tekla
voda. ko smo pristopicali v
barake. Postelja — le ta beseda je
bila .še v naših mislih.
Dolgo nismo zaspale, saj smo
iz sosednjih sob slišale petje in
razgrajanje, kajti zraven naše
sobe so stanovali še maturanti.
Zaspale pa smo z mislijo na
jutrišnjo vrnitev.
Danica Roškar.
8/a. OŠ Dornava
PEKLI SMO KOSTANJE
V soboto zjutraj smo šli v Ma-
ribor. Dopoldan sta očka in stric
Marjan pospravljala drva. Po ko-
silu 5>mo mamica, teta Silva in jaz
šle v gozd po kostanje. Pri nabi-
ranju kostanjev smo opazile srni-
co. Ko nas je zagledala, se je
ustrašila in zbežala. Bilo nam je
žal, da se je tako hitro odaljila.
Kmalu smo s polno vrečko kos-
tanjev odšle domov. Zvečer smo si
pekli kostanje. Bili so zelo dobri.
Tjiia Vrabl. dop. krožek.
2/c OŠ T. žnidarič
NA PIONIRSKI KONFERENCI
V	petek je bil Dan pionirjev.
Bili smo na pionirski konferenci.
V	začetku je bil kulturni program.
Bila je tudi glasbena točka. Po
programu je bila pionirska kon-
ferenca. Uspešno p je vodil
predsednik Dani Salamon. Po
končani konferenci smo šli učenci
nižjih razredov v kino.
Aljoša Ozmec, 2/c,
OŠ Olga Meglič, Ptuj
DAN PIONIRJEV
Ves teden smo se pripravljali na
29. september-dan pionirjev. Dan
pionirjevje bil v soboto, mi pa smo
ga praznovali v petek. Ob osmih
smo se zbrali in začeli s prazno-
vanje. Najprej smo zapeli pesem
Slovenski pionirji. Potem sem jaz
prebrala pozdravni govor. Po go-
voru smo imeli pionirsko konfe-
renco. Za predsednico PO smo
izvolili Jelko Majcen, učenko 4.
razreda, za tajnico mene, za bla-
gajničarko pa .Alenko Prigl iz 3.
razreda. Po konferenci je sledil
kulturni program. Pionirji smo pe-
li. deklamirali in recitirali. Potem,
smo se namalicali in šli v gozd. V
gozdu smo našli veliko gob.
Najbolj smo se čudil jurčku, kiga
je našla Majda.
Dan pionirjev smo preživeh
lepo in veselo.
Klementina Prejac,
OŠ Podgorci, 4. r.
JESEN
Jesen je čas, ko ljudje posprav-
ljajo poljske pridelke. Kmetje
pospravljajo: koruzo, krompir,
repo, peso, rdečo peso in v vi-
nogradih grozdje.
Ptice selivke so že odletele na
jug. Dnevi .so krajši, noči pa daljše
in mrzle. Za zimo se pripravljajo
veverice in polhi. Tudi gozd se
spreminja. Listje se barva in plo-
dovi so že zreli. V sadovnjaku so
zreli sadeži: jabolka in hruške. Vsi
ljudje si pripravijo ali kupijo sadje
za ozimnico.
Najlepši čas je jesen, ker so v
jeseni zreli sadeži in jih lahko
jemo.
Damijan Korpar,
4. r., OŠ Podgorci
V	DEŽELI JE JESEN
V	deželo je prišla jesen. Pogos-
teje dežuje. Dnevi se krajšajo,
noči pa daljšajo. Ljudje se topleje
oblačijo. Vsa narava postaja
žalostna. Cvetlice so odcvetele.
Trava je postala rjava. Z dreves
odpada poslednje listje. Kmalu
bodo veje gole. Pod drevjem leži
živopisana lisnata odeja. Živali
.so dobile zimsko dlako. Veselo
žvrgolenje je prenehalo. Ptice
selivke so odletele na jug. Jate
vran se spuščajo na njive in ozna-
njajo. da bo kmalu prišla zima.
Potlej bo postalo bolj mrzlo.
Robi Živko, 3/c.
OŠ Tone Žnidarič
ŠPORTNI DAN
V ponedeljek smo imeli šport-
ni dan. Zjutraj smo prišli v šolo
ob 7. uri. Zbrali sm>. ^e in odpe-
ljali z avtobusom v vrečke. Tam
smo izstopili in odšli peš v Sreče.
V Srečah smo si ogledali spome-
nik iz narodnoosvobodilne borbe
in Sagadinovo domačijo. Potem
smo odšli v gozd po suhe veje, da
smo zakurili ogenj. Branko je
imel zraven kožico za pečenje
kostanjev. V njej s lo si pekli
kostanje. Vsi smo jin radi jedli.
Nekaj otrok nas je pobiralo
jabolka, drugi pa so vozili s
samokolnico polne zaboje jabolk
k hiši. Bilo je zelo strmo in se
nam je eden zaboj prevrnil. Ko
smo pobrali jabolka, smo se šli
igrat v gozd. Igrali smo se parti-
zane in Nemce. Tovarišica nas je
poklicala. Posedli smo na klopi.
Tam nam je govoril tovariš
Zvonko Sagadin o borbi med
vojno. Povedal nam je tudi. daje
bil ranjen. Ogledali smo si muzej.
Videli smo puške bombe in slike.
Šli smo tudi v klet. kjer je bun-
ker. Zunaj smo se slikali. Nato
smo odšli domov. Peš smo odšli
čez Sestrže in Savinsk. . Po poti
smo si peli. Domov sm • se vrnili
ob štirinajsti uri. Bili smo zelo
utrujeni.
Gorazd Golob. 3. r..
OŠ Majšperk
ŠOLSKO PRVENSTVO
V	torek smo imeli kros. Učenci
na.šega razreda, so se uvrstili zelo
dobro. Še posebej dobro so se
izkazale deklice. Žasedle so vsa
tri prva mesta. Prva je bila
Mojca, druga Vanja in tretja
Romana. Torej izkrene čestitke.
Tudi dečki niso dosti zaostajali.
Prvi je bil Bojan, drugi pa Dani.
Bravo!
Dobili smo dva pokala in bilo
je imenitno! Ostali učenci, ki
nismo tako dobri športniki, smo
za svoje sošolce držali pesti.
Našim prvakom smo čestitali.
Po krosu smo se odpravili
domov vsi utrujeni, a vendar
zadovoljni. Lepo bi bilo, če bi bil
kros še večkrat namesto matema-
tike in slovenščine. To na našo
žalost ni mogoče.
Maja Rozman, 4/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
NAŠLA SEM BANKOVEC ZA
TISOČ DIN
V	četrtek, 27. septembra 1984,
sem na poti v šolo našla v
Krempljevi uhci tisoč dinarjev.
Zložen bankovec je ležal na
pločniku. Ob prvem pogledu
nanj sem mislila, da je papirček.
Stopila sem bliže, ga pobrala in
ugotovila, da je to pravi denar.
Nekaj časa sem gledala in obra-
čala bankovec, nato sem ga
odnesla na postajo milice. Mihč-
nik me je povprašal po priimku
in imenu ter kje stanujem. Opisa-
ti sem mu morala mesto najdbe.
Ko sem mu vse povedala, sem
mu izročila denar, ob misU, da bo
prišel v prave roke. Ta dan sem
zamudila pouk. Sprva me je
tovarišica okregala zaradi zamu-
de. Ko sem ji pojasnila, zakaj
sem zamudila, meje pohvahla za
pravilno ravnanje in se mi opra-
vičila.
Nataša Jurkovič,
5/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
ŠPORTNI DAN
Včeraj smo imeli športni dan.
Tekli smo na jesenskem krosu.
Naš razred je tekel na 600 m. Pri
dečkih je bil najboljši Marjan, pri
deklicah pa Klavdija. Potem smo
se namalicali in šli v gozd. V gozdu
smo nabirali kostanie in iskali
gobe. Našli smo 5 kg gob. Potem
smo šli domov. Vse gobe smo dali
^ŠMK.
Lepo smo se imeli na športnem
dnevu.
Jelka Majcen, 4. r.,
OS Podgorci
NAŠA AKCIJA
Tudi najmlajši lahko pomaga-
mo tovarnam papirja, ki so v
stiski. Pomagamo jim tako, da
zbiramo odpadni papir, ki ga ko-
ristno uporabijo. V šoli smo izve-
deli, da bomo imeli učenci petih
razredov posebno akcijo — zbi-
ranje odpadnega papirja. Takoj
veselo na delo, smo si rekli. Dobih
smo lističe, ki smo jih raznosili po
blokih in hišah. Mnogi so našim
željam prisluhnili, drugi pa tudi
ne. Vse dni pred tistim torkom
smo poizvedovali in stikali za
papirjem.
V	torek, 16. oktobra 1^84, smo
.se zj u traj zbrali pred šolo. Porazde-
lili smo'se v skupine. Z vozički in
samokolnicami smo se ustavljali
pred bloki, hišami, trgovinami.
Povsod smo prosili za papir.
Mnogi so nam radi pomagali in
držali pesti, da bi naša akcija
uspela. Vsak hip je pridrdral pred
šolo kakšen voziček, okrog njega
pa veseli petošolci. S samokolnico
je ena skupina krenila tudi v
mesto"^ Naši starši so prav tako
pripomogli, da je bilo v kesonu
vedno več papirja. Nekateri
učenci so bili tudi slabe volje, saj v
mnogih domovih ni bilo nikogar
doma in od vrat so se vračali
praznih rok. Volje pa vseeno niso
zgubili in vztrajali tako dolgo, da
se je nekaj svežnjev le nabralo.
Med delom smo dobili tudi dobro
malico. Nato smo delo nadalje-
vali. Skoraj vsi smo se zelo trudili,
našli so se pa tudi lenuhi.
Zbrali smo 960 kg papirja. Ak-
cija nas je zelo utrudila. Po kon-
čanem delu smo začutili veliko
zadovoljstvo. Zasluženi denar
bomo namenili za nakup novih
knjig v šolski knjižnici. S tem smo
opravili družbeno potrebno delo.
Učenci 5. razr. OŠ
Franc Osojnik Ptuj
MI-MLADI
(Razmišljanje o sebi)
Koliko sestavkov je že napisa-
nih na to temo! Pa vendar ni dveh,
ki bi bila enaka. Mladi od vsepo-
vsod "imajo vedno nove in nove
probleme, čeprav so mi na videz
morda res zelo podobni.
Kolikokrat slišimo besede:
mladi so naše bogastvo, so naš
ponos, naša prihodnost. A le ma-
lokdo se vpraša, ali je res tako. Se
hočemo znajti sami, poiskati
pravo rešitev brez staršev ah koga
drugega, čeprav rešitev ni naj-
boljša. Toda — glej. Naenkrat
slišimo od vsepovsod: »Presneta
mularija, kaj delale?« Ali pa: »Kaj
boste vi, saj ste šele začeh živeti?«
In: »Prepustite lo nam, mi znamo
bolje!« Mnogokrat se takšnim
»nasvetom« pridružijo še po-
smehljivi izrazi. Zato ni čudno, če
mladi govorijo, da jih starejši ne
razumejo, da jim ne dajo prilož-
nosti za »samoupravo«, da delajo
lo, kar je mladim najslrože pre-
povedano. Starejši nas učijo le-
pega vedenja in dobrih navad,
sami pa največkrat hote delajo
narobe. Treba se je zavedati, da
otroci delajo to, česar jih naučijo
starši.
Vem, težko je staršem priznati,
da včasih ne ravnajo prav. Bojijo
se. da bi bili »razkrinkani«, da bi
bila njihova »vsevednost« po-
ražena, kajti strah jih je, da bi
mladi začeli njihovo neznanje iz-
rabljati. Toda kako napak ravna-
jo! Kdo izmed nas mladih si ne
želi bolj kot vse na svetu, razu-
mevanja, pomoči,...
Treba je priznati napake, jih
popravili in se skupaj odločiti. Ne
bi bilo slabo — če bi vsaj posku-
sili! Toda, kdo se sploh hoče po-
truditi? Da. da kdaj pa je pišče več
vedelo kot koklja?
Kakšna zmota! Mi želimo
ustvarjati — vsaj trudimo se. že-
limo pomagati — zakaj se sra-
mujete naše pomoči? Vemo, da se
bojite za nas. Naj ste videti še tako
strogi, radi nas imate, končno ste
naši starši. Vedite, da vas razu-
memo! Bojite se, da ne bi zašli v
.slabo družbo, začeli krasti, se
drogirati, pijančevati.. . Toda
več bomo vedeli in videli, bolje se
bomo lahko varovali! Seveda brez
vašega sodelovanja ne bo šlo. Zdaj
pa se lahko spet vprašamo: Kdo
hoče poskusiti? O, saj poskušate,
sami pravite, da poskušate in ne-
kaj vas je res. ki hočete skupaj z
nami v nov svet — poln razume-
vanja . . . Toda že se slišijo na-
sveti večine starejših: »Glej, ga
glej, ta pa drži z mulci! K^šna
sramota! Skupaj z njimi sedi v
parku in se pogovarja o »njiho-
vih« stvareh! Še po mestu hodi z
njimi, oblači se kot oni.... in
sploh drži z njimi! Kar poglejtejih
— neprestano tičijo skupaj!«
In potem tista peščica — ki vas
|c pripravljenih razumeti, poma-
gati m .s skupnimi močmi reševati
problethe — popustite večini
Tu pa se začne vse znova ...
Hkrati pa moram dodati, da so
tudi starši, ki niso tak.šni. ki se
trudijo m nam prisluhnejo. Tak-
.^ni .arši so tuc.i moji, v cndar pa je
še vedno vse preveč tistih, ki jim
večkrat ne dajo prav. Toda, jaz
sem srečna! Moji starši so pri-
pravljeni pomagati in mi prisluh-
niti. Želim si, da bi takšnih staršev
bilo več. Kajti le tako bomo lahko
podrli zid, ki loči dve generaciji.
Kaj pravite — velja poskusiti?
Vikica Murko, 8/b,
OŠ Bratje Reš, Destrnik
BIL SEM NA PLANINSKEM
IZLETU
Neko lepo jesen.sko soboto,
smo jo mahnili na Pohorje. Z
nami otroci so šle tri tovarišice in
tovariš. Najprej smo se peljah z
avtobusom do Maribora, nato do
Dr; vograda in končno prispeli
do olovenj Gradca. Naveličani
vožnje smo veseh pripešačili do
Kremžarjevega vrha. Tu smo se
malo okrepčali in se hitro napoti-
li do Partizanke. Od tu smo
pohiteli na Pungart. Dohitela nas
je noč. Zvečer smo malo pokle-
petali in utrujeni zaspali. Nasled-
nje jutro smo planinarili do
Ribniške koče. Od tu smo se
spustili v dohno in se z avtobu-
som odpeljali domov.
Vid Lačen — 2. c
OŠ F. Osojnik
JESEN V PARKU
Danes sem biFa z mamico v
parku. Opazila sem, da rumeno
listje odpada. Po tleh je bilo
polno divjih kostanjev. Nabirala
serr jih in se z njimi igrala. Sonce
je hitro zašlo. Jesenski dan je zelo
kratek.
Ivan Hašperger 2. c
OŠ F. Osojnik
NABIRANJE KOSTANJEV JE
TUDI DRUŽBENO POTREB-
NO DELO
C '-"oci prvih in drugih razre-
dov smo se zjutraj zbrali pred
šolo. Počakali smo na tovarišice.
Tovariš ravnatelj nam je predsta-
vil lovca. To je bil doktor Puše-
njak. S ploskanjem smo ga
pozdravili. Pripovedoval nam je
o divjih živalih in lepi naravi.
Pozimi so te živali lačne in
prereble. Nekaterim lahko po-
maj imo. Hranili bomo ptičke,
srnt in zajce. Živali lahko strelja-
jo samo lovci. Domov tudi ne
smemo odnašati mladičev srnja-
di. Nato smo dobili malico in
potem odšli v gozd pobirat
kostanje. Ko smo nabrali polno
vrečko kostanjev, smo se vrnili
nazaj v .šolo. Nabrali smo jih štiri
košare. Potem smo zadovoljni in
utrujeni odšli domov.
Blanka Slana 2. c
OŠ Franc Osojnik
BILI SMO V GOZDU
Danes smo bili v gozdu. Bilo je
lepo vreme. Na tleh je bilo dosti
•listja, ker je začelo odpadati. V
gozdu živijo tudi živali, ki jih
morar > krmiti, da pozimi ne
pogintjo. Lovec nam je povedal,
da je v gozdu čisti zrak.
Monika Lah. 2. c
OŠ Franc Osojnik
DOŽIVETJE V GOZDU
Zjutraj, ko sonce zasanjano le^c ii a hribov, vzamem košaro ter
nožič in grem v gozd po gobe. Največ časa zanje imam seveda med
počitnicami. Ko pridem v gozd, najprej zaslišim veselo žvrgolenje ptic.
Zdi se mi, kakor da bi mi hotele s svojim žvrgolenjem zaželeti dobrojutro.
Jaz jih seveda ne razumem, kaj mi hočejo povedati, a si mislim, da me
imajo rade. Hodim po gozdu in pogled se mi ustavi na velikem hrastu. In
kaj vidim? Gnezdo. Zanima me, ali je naseljeno. Prebiva kdo v njem?Cez
nekaj časa opazim, daje naseljeno. V njem so namrečjastrebovi mladiči,
ki na vso moč kričijo. Zakaj kričijo? So morda lačni? Nekaj časa §e mislim
na gnezdo jastrebovih mladičev. Potem ni misel uide na prazno košaro.
Saj še vedno ni ničesar v njej. Pa tako dolgo sem že v gozdu! In kaj
zagledam? Pod visokim hrastom je kupček gob. Saj to je tako kot v
pravljici. Skrbno poberem gobe, jih očistim in položim v košaro ter grem
dalje. Hodim in spotoma najdem še nekaj gob. Kar naenkrat pa zaslišim
divje tekanje, ki se po suhem hstju razločno sliši. Le kaj je to? Tekanje se
vedno bolj približuje, mene pa premaguje radovednost. S strmega hriba
priteče srna in za njo mladič. Le kaj ju je tako prestrašilo, pred kom
bežita? Tega si ne znam razložiti.
Sonce je že vi.soko nad krošnjami dreves, zato brž pobitim domov.
Anita Bračič
8. r.
Osnovna šola Leskovec
pri Ptuju
LIČKANJE KORUZE
Med jesenska dela spada tudi spravilo koruze. Najbolj veselo delo
je ličkanje koruze.
V soboto zvečer sem šla s starši ličkat k sosedu. Prišli so tudi mladi
iz bližnje in daljnje okolice. Koruze je bilo veliko. Toda ličkanje je šlo
hitro od rok, ker nas je bilo veliko. Vmes smo tudi peli, reševah uganke
in pripovedovali šale. Kdaj pa kdaj je kateri dobil tudi storž v roko ah
celo v glavo. Vmes je bilo veliko rdečih strožev. Tisti, ki je našel rdeči
strož, seje zadri: »Ko najdem devet rdečih strožev, zapustim skedenj in
lahko grem domov!« to je bila samo šala. Med ličanjem so ljudje pih in
bili še bolj glasni in dobre volje. Fantje so jezili dekleta. Kup koruze se
je vedno bolj manjšal in kmalu smo z delom končah. Po opravljenem
delu smo šli v kuhinjo, kjer nas je čakal narezek in kuhani kostanji. Ko
smo povečerjali, smo se v kuhinji zadrževah še dolgo v noč. Ni se mi
mudilo spat, ker sem vedela, da naslednji dan nimamo pouka in se bom
lahko naspala.
Ličkanje je prehitro minilo, kajti bilo je res prijetno in veselo.
Skok Jožica
5. r.
Osnovna šola Leskovec
pri Ptuju
TEDNIK - 31. oktober 1984
TELESNA KULTURA IN SPORT ~ 9
Jaušovčeva druga,
Džankič tretji
v soboto je bil v Ptuju
namiznotcniški, selekcijski turnir
severovzhodne regije za mladinke
in mladince. Regijski selektor je
med štirideset določenih igralcev,
poklical tudi šest ptujskih mladink
in mladincev.
V	konkurenci mladink so
mona Jaušovec, Bojana Ratajc in
Alenka Pišek, vse še pionirke, na-
stopale v prvi skupini. Jaušovčeva
je bila druga za SoštarČevo iz Mu-
te, Ratajčeva je bila šesta in Pi-
šckova osma.
V	konkurenci mladincev sta Igor
Džankič in Boštjan Novak
nastopala v prvi skupini. Džankič
je bil za Kotnikom iz Raven in
Perkom iz Maribora tretji, Novak
pa peti. Pionir Boris Segula se je v
drugi skupini uvrstil na tretje me-
sto za Rihtaričem iz Gornje
Radgone in Sobočanom fz Len-
dave.	UM
Dobra igra Rujčanov
Na V. medrepubliškem srečanju
civilnih vojnih invalidov, ki je bilo
v Brezovici na Kosovu, so v
reprezentanci Slovenije nastopili
tudi Ptujčani — igralci z zvenečo
žogo.
Tekmovanje, ki je bilo odlično
pripravljeno, so organizatorji želeli
vsem udeležencem nekajdnevno
bivanje ohraniti v prijetnem
spominu. Ob tekmovalnem delu je
bil dobro pripravljen program za
vse sodelujoče. Tekmovalci iz Slo-
venije so se tokrat uvrstili na odli-
čno drugo mesto s 47 točkami pred
zmagovalci SR Hrvatske z 49 to-
čkami, tretja je bila SR Srbija itd.
Po disciplinah je bil za Slovenijo
uspeh naslednji: plavanje 2, atleti-
ka 2, strelstvo -4, kegljanje 2,
namizni tenis 1, v igri z zvenečo
žogo 2 mesto.
V	tej disciplini so nastopili Ptuj-
čani: Furjan, Vuk, Trstenjak in
Pasternak iz Maribora. Izidi sr -
čanj so bili naslednji: zmaga proti
Kosovu 8:1, Hrvatski 3:2, Cmi go-
ri 5:1, BiH 14:3 ter izgubili proti
Srbiji 4:5. Tako je zmagala Hr-
vatska pred Slovenijo zaradi boljše
razlike v zadetkih. Igralec Furjan
je bil s 16 zadetki drugi za Bejovi-
čem, ki je dosegel 17 zadetkov, ^nc
Vinko zlat v Beogradu, srebrn
v Kraljevem
v Beogradu se je v soboto, 20. oktobra odvijalo 23. memorialno tek-
movanje „Edvard Rusjan" v natančnem letenju z motornimi letali. Tek-
movalo je 38 pilotov iz 30 aeroklubov vseh republik in SAP Vojvodine. Iz
AK Ptuj so sodelovali štirje tekmovalci: Milan Kralj, Vinko Pišek, Tomo
Verbančič in Majk Lapuh. Tekmovanje so sestavljale tri discipline: opa-
zovanje, časovna točnost, kjer je zmagal Vinko, in natančno pristajanje,
v kateri je prvo mesto osvojil Milan. Tudi v skupni uvrstitvi so tekmovalci
AK Ptuj poskrbeli za veselje, — zmagal je Vinko (82.9 negativnih točk) in
tako presenetil Verbančiča iz Maribora (88 točk), Bana iz Osijeka (110,2
točke) in ostale rutinirane tekmovalce.
Vinko Pišek je začel leteti 1977. leta na jadralnih letalih, dve leti
pozneje tudi na motornih, je učitelj jadralnega, z letošnjim poletjem pa
tudi motornega letenja. Tekmoval je že z jadralnimi letali, šele pred
kratkim pa je začel samostojno tekmovati tudi z motornimi. Vsekakor so
njegovi zadnji uspehi rezultat velikega števila ur, ki jih je preživel v zraku
(letos s 170 urami motornega naleta vodi v AK Ptuj).
Svoj uspeh je napovedal pravzaprav že en teden prej v Kraljevem na
podobnem tekmovanju, kjer je nepričakovano zasedel odlično drugo
mesto za Deličem in pred Verbančičem v ravno tako močni konkurenci,
37 pilotov iz vse Jugoslavije.	Milena Cestnik
Še en uspeh mladih gorišniških
šahistov
šahovska ekipa osnovne šole Gorišnica je pod imenom reprezentanca
Ptuja nastopala na III. pionirskem šahovskem festivalu, ki je bil
organiziran v počastitev 20. obletnice pionirske šahovske družine v Ravni
Gori. Nastopale so še: ekipi republiških prvakinj in prvakov SR Hrvatske
(Ravna Gora in Borovo), ki sta osvojili na državnem prvenstvu II. mesto
ter selekcije mest Zagreba, Reke, Šibenika in Cakovca. Ekipa Ptuja je
brez poraza končala tekmovanje. Boj za prva tri mesta je bil zelo napet,
saj so o uvrstitvi odločale zadnje sekunde tekmovanja, ki pa niso bile
naklonjene ptujski ekipi. Vrstni red je bil naslednji: Zagreb 32, Ravna
Gora 31,5, Ptuj 31, Cakovec 28, Rijeka in Borovo 19,5 in Sibenik 6,5.
Da lahko enakovredno tekmujejo tudi v tako močni konkurenci, so
dokazali naslednji šahisti OŠ Gorišnica: Tomo Viher, Tomaž Kralj,
Miran Cagran, Matej Kostanjevec, Anita Ličina, Irena Muhič, Anita
Voršič in Nataša Fošnarič. Tri gorišniške pionirke pa so uspešno igrale za
ekipo Cakovca in sicer Veronika Trunk, Tatjana Vajda in Alenka
Vesenjak.
Pomembnejše kot sam rezultat je spoznanje, da zavzema šah v
nekaterih okoljih mesto, ki mu po njegovi vzgojni funkciji in vlogi pri
formiranju pozitivnih lastnosti mlade osebnosti, pripada. Vsi smo bili
ugodno presenečeni nad vzdušjem v šahovskem klubu Goranka iz Ravne
Gore. Lepše in prijetneje opremljenih prostorov nima gotovo nobeden
šahovski klub v Jugoslaviji. Povsod se čuti, da živi za šah vse prebivalstvo
tega majhnega, od vseh avtobusnih in železniških zvez odmaknjenega
kraja. Delo v klubu je izrazito pestro in bogato, saj organizirajo letno čez
trideset tekmovanj, simultank ter drugih srečanj. Delo z mladimi je
vzorno in tukaj klub res izpolnjuje svoj namen, da se v njem ne igra samo
šah, temveč v njem mladi preraščajo v ljudi.
Ne bi bilo slabo, če bi v tej smeri razmišljali tudi pri šahovskem
klubu Izbira Ptuj, saj potem ne bi imeli problemov z vzgojo lastnega
kadra, pa čeprav bi ta kader potem igral v nekoliko nižjem rangu tek-
movanja.	J Y
Še dva dni do odločitve
z gotovostjo lahko trdimo, da
je letošnje leto za JK KMPOL
Slovenska Bistrica kot tudi celot-
no športno občinstvo v občini
Slovenski Bistrici, obdobje naj-
večjih dosežkov ekipnega športa.
Prav gotovo je potrebno poudari-
ti tudi to, da se prav v letošnjem
letu bogatijo številčno in kvalitet-
no ob judu tudi druge množične
športne zvrsti, med katerimi so
nogomet, odbojka, košarka, ro-
komet, atletika, pa tudi smučanje
in plavanje.
Tokrat vodi judo šport, kar so
člani prve ekipe JK IMPOL
dokazali najprej z osvojitvijo
ekipnega državnega prvenstva, s
čemer so si zagotovili tudi nastop
v evropskem pokalu Intersport.
Že sedaj lahko trdimo, da so
opravičili najvišji naslov v državi,
saj so v prvem kolu, pred slabim
mesecem, predvsem s srčno žel; o
in veliko mero borbenosti, oo
veliki meri znanja in sposobnosti,
uspeli premagati ekipnega drža' -
nega prvaka Italije člane Fian -
me-Gilde iz Rima. Rezultat je bil
zelo tesen, zasluženo v korist
bistriških judoistov.
V soboto, 3. novembra pa se
bodo judoisti JK IMPOL pome-
rili v evropskem pokalu že drugič
in to v četrtfma u, kjer se bodo
pomerili s prvakom ZR Nemčije,
ekipo TSV Munchen-Grossha-
dern.
Sobotno srečanje bo za vse
ljubitelje" juda v severovzhodni
Sloveniji prava športna poslasti-
ca, saj bo to na »domačem«
terenu. Tekmovanje bo v novi
športni dvorani Tabor v Maribo-
ru, kjer so za sodelovanje poka-
zali veliko razumevanje, zato ni
bilo težav z zagotovitvijo dvora-
ne.
Ljubitelji juda iz občine Slo-
venska Bistrica pa zaradi tega ne
bodo prav nič prikrajšani, saj
bodo v soboto, 3. novembra,
vozili iz avtobusne postaje Slo-
venska Bistrica na prireditveni
prostor in nazaj posebni avtobu-
si. Vozilo jih bo toliko, kolikor bo
ljubiteljev tega športa, ki se bodo
želeli udeležiti srečanja. Teh v
občini Slovenska Bistrica prav
gotovo ne manjka. Prevozi bodo
brezplačni, za vstopnico pa bo
potrebno odšteti od 200 do 250
din.
Razvoj judo športa je zajel v
zadnjem obdobju tudi širše raz-
sežnosti. bodo prav gotovo, tudi
po zaslugi uspehov JK IMPOL
na širšem območju Štajerske, še
posebno v Ptuju, Celju in nekate-
rih manjših krajih. Zato je ptiča-
kovati, da si bodo svoje vzornike
tudi oni ogledali na sobotnem
srečanju v Mariboru.
Judo klub TSV Miinchen-
Urosshadern je po predvideva-
njih še močnejši od italjanskega
prvaka Fiamme-Gilde, s katerim
so se Impolčani uspešno borili.
Klub TSV Miinchen je večkratni
državni prvak ZR Nemčija in
ima v svoji sredini tudi dva
udeleženca olimpijskih iger v Los
Angelesu. Tudi to, da do pred
nedavnim še niso sporočili po-
imenskega sestava svoje ekipe,
pomeni težavnejši položaj članov
JK Impol, ki so svojo postavo
nasprotnikom sporočili že dolgo
pred pričetkom srečanja. JK
IMPOL in TSV sicer že 15 let
prijateljsko sodelujeta. Doslej so
imeli že šest medsebojnih srečanj
od katerih štiri je dobil IMPOL.
dve po Miinchenčani.
Barve Jugoslavije in JK Impol
bodo na sobotnem srečanju v
Mariboru branili naslednji tek-
movalci: do 60 kg Franc Arbajter
in Leon Blažič, do 65 kg Štefan
Cuk in Matjaž Drozg, do 71 kg
Franc Očko in Ludvik Špes, do
78 kg Filip Leščak in Marjan
Fabjan, do 86 kg Franc Špes in
Branko Javernik, do 95 kg Anton
Leskovar in Milan Mesarič prek
95 kg pa Stanko Anderle in
Ladislav Prepelič.
In kaj od srečanja pričakujejo
Impolčani? Želijo si predvsem
zmage, čeprav se dobro zavedajo,
da bo to proti izkušenejši ekipi iz
mednarodnih tekmovanj zelo
težko. Vsi bistriški judoisti pa so
zagotovili, da bodo dali prav vse
od sebe, da bi dosegli željeni cilj,
zmago. Razpoloženje v ekipi
domačinov je tudi spodbudno,
zato je pričakovati eno
najboljših predstav tega športa
pri nas. Prav gotovo bo pomemb-
na prednost Bistričanov tudi
domače občinstvo, ki pozna dob-
ro prav vsa pravila juda. sai ie ta
postal že del njihovega prostega
časa.
Srečanje v Mariboru se bo
pričelo v soboto, 3. novembra ob
11, uri. Že od 9.30 dalje pa bodo
iz avtobusne postaje Slovenska
Bistrica vozili v Maribor posebni
avtobusi brezplačno.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
Franc Očko: »Borili se bomo
samo za zmago ..
Filip Leščak: »Sem dobro pripra-
vljen in pričakujem zmago ...
Fužinar-Drava
4:3 (2:0)
Na stadionu Železarjev v Rav-
nah na Koroškem so Ptujčani
pred 100 gledalci tesno izgubili.
Takoj v začetku so jih domačini
presenetili in v 2. minuti je
Mesarič dosegel zadetek. Doma-
čini so še naprej nenehno napa-
dali in v 26 minuti je Šart uspel
vodstvo zvišati. DravaŠi so igrali
slabo, nef>ovezano ter brez zak-
ljučnih akcij.
Po odmoru pa so Dravaši
zaigrali zbranejšc v 48. minuti je
Emeršič vodstvo znižal, toda
obramba je ponovno dovolila, da
sta v 63. minuti Sart in v 70.
Simič vodstvo zvišala.
Gostom pa je ob koncu zmanj-
kalo časa, da bi iztržili točko.
Kljub visokemu vodstvu niso
klonih, kar je prineslo uspeh in v
88. minuti je Hvaleč iz ll-me-
trovke vodstvo znižal, minuto za
tem pa je Krajnc iz prostega
strela postavil končni rezultat.
Sodnik Kamel iz Maribora je
tekmo dobro vodil.	anc
ROKOMET
Drava-Branik
34:26(13:10)
Gostje iz Maribora so morali
tokrat priznati odlično igro do-
mačih in visok poraz. V prvih
minutah sta ekipi pričeli previd-
no in dokaj izenačena igra,
tipično prvenstvena, je navdušila
ljubitelje rokometa.
Obe obrambi sta delovali,
zbrano vodstvo domačih je bilo
tesno in le proti koncu prvega
dela je domačinom uspelo ustva-
riti rahlo prednost. V nadaljeva-
nju Dravaši niso respektirali
nasprotnika ter z smelimi in
bliskovitimi protinapadi pričeli
polniti mrežo gostov. Obramba
gostov je popustila, tako da tudi
vratar gostov ni mogel zadržati
dobro usmeijenih strelov doma-
činov. Ob visokem vodstvu so
domačini postali nepazljivejši in
3b koncu dovolili, da so Brani-
kovci omilili rezultat.
Sodnika Šeruga in Babič iz
Murske Sobote sta tekmo pred
100 gledalci odlično sodila« anc
Velik uspeh
Mirka Vindiša
Na tretjem letošnjem marato-
nu »Treh src«, ki je bilo v Kra-
nju, so se na najdaljši progi
hkrati merili tudi za naslov
repubhškega prvaka. Nastopilo
je nad 900 rekreativnih športni-
kov in športnic v sedmih katego-
rijah.
V	maratonu na 42 km je med
člani premočno zmagal član AK
Ptuj Mirko Vidniš, ki je po
pričakovanju strokovnjakov po-
vsem opravičil vlogo favorita.
Nekje do 30 km so mu preostali
tekači sledili, nato pa je povečal
hitrost in si nabral 6 minutno
prednost. Zmagal je s časom
/:24,09 in se je s tem močno
približal normi zveznega razre-
da. Rahlo rosenje tekmovanja ni
motilo, organizacija tekmovanja
je bila odlična.
Za uspeh mlademu ptujskemu
atletu iskrene čestitke!	anc
Nad 100
strelcev
Občinska strelska zveza je na
pokritem strelišču pri športni
dvorani Mladika organizirala
množično jesensko tekmovanje
strelskih družin. Nastopilo je 9
ekip po 10 strelcev irl nekaj
posameznikov.
Strelke in strelci so prikazali
dobro pripravljenost in veliko
borbenost za vsaki krog.
Najbolje uvrščeni so: Planine
— Turnišče 186 krogov, sledijo
Pšajd L Lacko 181 (5 x 10), Zden-
ka Matjašič — lumi.šče 181
(4 X 10). Vodopivec — Turnišče
178. Frčeč — Kidričevo 178, Jaz-
bec — Turnišče 177, Skok —
Turnišče 174, Perko — Draženci
173. Serdinšek — Opekarna 172
krogov itd.
V	ekipni uvrstitvi je zmagala
SD Kidričevo 1671 krogov pred
SD Turnišče 1628, AGIS 1613, J.
Lacko 1588. Draženci 1573 itd.
Aluminij-Pekre2:0(2:0)
Kidričevo — stadion Aluminija, gledalcev 250, sodnik Bukovec iz
Lendave. ALUMINIJ: Škreet, Steiner, Zupanič. Panikvar, Jauševec
Muratovič (Gašaj), Nikolič. Letonja, Radolič, Koren. Žitnik. V derbiju
območne nogometne ige — vzhod, so nogometaši Aluminija iz Kidri-
čevega brez težav ugnali nasprotnike iz Peker. Že v prvi minuti je bil
Žitnik sam pred gostujočim vratarjem, vendar je slabo streljal. Kar pa
je zamudil Žitnik, je nadoknadil Koren, z zelo lepim strelom v sam
zgornji kot. Nekaj minut kasneje je Nikolič z zelo lepim strelom še
drugič ugnal gostujočega vrataija. Že naslednjo minuto je eden izmed
obrambnih igralcev Peker igral z roko v kazenskem prostoru. Odlični
sodnik je brez razmišljanja pokazal na belo točko, vendar pa se je
domači kapetan Panikvar osmešil, saj je zelo slabo izvedel najstrožjo
kazen.
V drugem polčasu so bili gostje agilnejši, domači pa so si prek
nasprotnih napadov ustvarih toliko priložnost, da bi lahko rezultat bil
celo dvoštevilčen. Vendar pa Koren, Radolič, GaSaj, Žitnik in ostali
niso bili spretni pred gostujočim vratarjem. Gostje so imeli edino
priložnost v 75 minuti, ko so zastreljali najstrožjo kazen, po prekršku
domačega vratarja. V naslednjem srečanju igrajo nogometaši Alumini-
ja zelo pomembno srečanje z Alkrojem v Mozirju.
Aluminij: Pohorje 4K)
Mladinci Aluminija so prepričljivo premagali prvouvrščeno
moštvo Pohoija z 4:0. Ves čas so bili boljši nasprotnik in bi lahko
dosegli še več zadetkov.
Danilo Klajnšek
10 - ZA RAZVEDRILO
31. oktober 1984 -
TEDNIK
TEDNIK
31. oktober 1984
OGLASI Ihl OBJAVE - 11
SE NEKAJ DNI DO KONCA SETVE
V količini pridelka so še rezerve
Lahko zapišemo, da je tudi letošnja setev po-
tekala v idealnih vremenskih pogojih in pri njej
se v glavnem ni več poznala tritedenska zamu-
da, ki se je pri kmečkih opravilih vlekla skozi
vse leto. Točno ni mogoče ugotoviti, koliko
hektarov bo v naslednjih dneh 5e potrebno po-
sejati, v glavnem pa ne bomo preveč daleč od
resnice, če zapišemo, da je setev v glavnem že
opravljena.
Setev je prvi korak k dobremu pridelku, že
pri tem opravilu moramo upoštevati pravila in-
tenzivnega pridelovanja pšenice. V kmetijski
zadrugi Ptuj so z dobro načrtovano in izpeljano
akcijo doslej že veliko število kmetovalcev
uspeli vključiti v intenzivno pridelovanje pšeni-
ce, hektarski donosi so pri nekaterih prideloval-
cih že rekordni, v povprečju pa so iz leta v leto
višji. V tem je tudi naša največja možnost v na-
daljnjem poveCdAiju količin doma pridelane
hrane, saj so razpoložljive kmetijske površine
več ali manj enake.
Zemljo je bilo mogoče letos pred setvijo do-
bro pripraviti, saj ni bila presuha in ne preveč
vlažna. Vznik je zadovoljiv in tako je očitno, da
je prvi korak k visokim pridelkom uspel. Ob
dobrih pridelkih pa tudi kmetovalci več ne tar-
najo o nerentabilnem pridelovanju pšenice.
Kmetijske zadruge še vedno sklepajo pogodbe
s pridelovalci pšenice in upajo, da bodo dosegli
načrtovane rezuhate pa tudi, da bodo ob pri-
hodnji žetvi zagotovili planirane količine kru-
šnih žit.
Letos so tudi že znani pogoji odkupa oziroma
zamenjave pšenice ob prihodnji žetvi. Zamenja-
va za koruzo bo potekala v razmerju 1:1,1 v
korist pšenice. Koruzo pa lahko dobijo kmetje
do novega leta. Ze sedaj imajo na voljo suho
koruzo, ki jo lahko kmetovalci dobijo v zame-
njavo za pšenico naslednjega letnika.
Cena pšenice (doslej znana) je 30 dinarjev.
Verjetno bo cena za pšenico, ki je ne bodo za-
menjali za koruzo nekoliko višja. Kmetovalec,
ki torej pšenice ne bo'zamenjal za koruzo lahko
računa z odkupno ceno 40 dinarjev.
JB
KAKO SPRAVLJAMO, RAVNAMO IN
PREVAŽAMO NEVARNE SNOVI
v cestnem prometu vsakodnevno preva-
žamo precejšnje količine nevarnih snovi (vnet-
ljive tekočine, plin in drugo) zato je prav, da pri
pripravljanju snovi za prevoz nakladanju in
razkladanju, predvsem pa pri prevozu storimo
vse za zavarovanje in zdravje ljudi, človeko-
vega okolja, materialnih dobrin in varnost
prometa.
Nemalo je primerov, ko so v prometu ne-
ustrezno in nezadostno opremljena in ozna-
čena vozila, vozniki pa niso seznanjeni z las-
tnostmi in nevarnostmi snovi, kijih prevažajo
kakor tudi ne z ukrepi v primeru razsutja.
*
RAVNANJE Z NEVARNIMI SNOVMI
Z nevarnimi snovmi smejo ravnati le pol-
noletne telesno in duševno zdrave osebe, ki so
za to strokovno usposobljene. Strokovna
usposobljenost teh oseb obsega:
—	znanje o fizikalno-kemijskih lastnostih
snovi, s katerimi ravnajo in nevarnosti pri
ravnanju s temi snovmi;
—	znanje predpisov in kemičnih normativov
o nevarnih snoveh in
—	usposobljenost za gašenje požarov snovi,
s katerimi ravnajo.
PROIZVODNJA, HRAMBA IN UPORABA
NEVARNIH SNOVI
Organizacije združenega dela in druge
organizacije ter državni organi, ki proizvajajo,
hranijo ali uporabljajo eksplozivne snovi,
vnetljive tekočine in pline ter osebe, ki upo-
rabljajo te snovi, morajo z vsemi preventivnimi
varnostnimi ukrepi poskrbeti za varnost ljudi
in materialnih dobrin ter za varstvo človeko-
vega okolja.
Objekti, v katerih se proizvajajo ali hranijo
eksplozivne snovi, vnetljive tekočine in phni ter
druge nevarne snovi, morajo biti zgrajeni iz
negorljivih materialov in dovolj oddaljeni od
komunikacij in drugih objektov, v katerih bi
bili lahko ogroženi ljudje, ali iz katerih bi se
lahko razvil požar. Ti objekti morajo biti
fizično ali tehnično varovani in postavljeni
tako. daje do njih mogoč dostop pri gašenju in
reševanju ter opremljeni z napravami za sig-
naliziranje in gašenje požara.
Pri gradnji in vzdrževanju teh objektov je
treba upoštevati tehnične predpise, ki določajo
varnostne ukrepe za posamezne vrste nevarnih
snovi.
Organizacije združenega dela in druge
organizacije morajo preventivno varnostne
ukrepe določiti v svojih samoupravnih sploš-
nih aktih z njimi seznaniti svoje delavce in
organizirati ter stalno opravljati nadzorstvo
nad izvajanjem teh ukrepov. Sprejeti morajo
načrte za ukrepe v primerih, ko pride do ek-
splozije. požara, fizičnega posega in v podob-
nih primerih.
VOZILO ZA PREVOZ NEVARNIH SNOVI,
NJEGOVO OZNAČEVANJE IN OPREMA
Nevarne snovi se smejo prevažati z motor-
nimi in priklopnimi vozili, ki so posebej kon-
struirana za prevoz posamezne vrste nevarne
snovi ali s tovornimi motornimi vozih, ki
ustrezajo pogojem, predpisanim v zakonu o
prevozu nevarnih snovi in v Evropskem spo-
razumu o mednarodnem prevozu nevarnega
blaga v cestnem prometu (aneksu B).
V notraajem cestnem prometu se smejo ne-
varne snovi prevažati izjemoma tudi s kombi
vozili.
Izjemoma je podnevi in ob dobri vidljivosti
dovoljeno prenašanje, raznašanje ah dostav-
ljanje manjših količin nevarnih snovi, razen
radioaktivnih, tudi z osebnim avtomobilom, s
traktorjem, ki ima prikolico, z vprežnim vozi-
lom. s tovornim triciklom, ki ima aH je brez
motorja in z ročnim vozičkom, vozilo pa mora
biti označeno z označevalno zastavico veli-
kosti 40 X 30 cm. oranžne barve s črnim robom.
Edvard Kozel, ing.
V	petek, 26. oktobra so se ob 17. uri zbrali v
Kulturnem domu v Juršincih slovenski pesniki
in pisatelji: Tone Partljič, Taras Kermauner,
Ivan Minatti, Peter Leveč, Veno Taufer, France
Forstnerič, Ervin Fritz, Drago Jančar, Boris A.
Novak, Alenka Goljevšček.
V	okviru Borštnikovega srečanja je Društvo
slovenskih pisateljev pripravilo literarni večer, s
katerim so počastili spomin dr. Antona Slo-
dnjaka, literarnega zgodovinarja in pisatelja, ^
ter spomin njegovega sina Marka, dramaturga,
ki je umrl prejšnji teden.
Literarni večer se je začel s prisrčnim na-
stopom učencev osnovne šole Juršinci. Po-
zdravni nagovor je imel predsednik Društva slo-
venskih pisateljev Tone Partljič. Za uvod je li-
terarni zgodovinar, teoretik, politik in filozof
Taras Kermauner prebral zapis o dr. Antonu
Slodnjaku, v katerem se spominja Slodnjaka
kot literarnega zgodovinarja, razmišlja o njunih
srečanjih in o smrti. Nato so pesniki in pisatelji
brali svoja dela. ,,Rdeča nit" literarnega večera
so bile teme: smrt, spominjanje, minevanje.
Drago Jančar je prebral novelo Kraljica iz
zbirke Smrt pri Mariji Snežni, ki bo kmalu iz-
šla. Zbirko bo posvetil Antonu in Marku Slo-
dnjaku. Dr. Anton Slodnjak ga je v času lju-
bljanskega brezdomstva vzel k sebi na stano-
vanje, tako da vežejo nanj drugačni spomini, ne
sami literarni. Ervin Fritz je prebral izredno
dovršeno pesem o rimah. Presenetil je Boris A.
Novak s pretresljivimi soneti Harlekin, katere je
posvetil Marku Slodnjaku.
Zal avtorji niso računali s tem, da bodo
poslušalci v glavnem šolarji, za katere je bil iz-
bor pretežak. Tako sta jih navdušila le Tone
Partljič in Boris A. Novak, ki sta brala svoja
dela za otroke (Partljič črtico Koza, Novak pa
pesmi za otroke).
Skoda, da smo bili o tem literarnem večeru
obveščeni samo v programu Boršnikovega sre-
čanja in s kratkim zapisom v Tedniku. Tako so
z juršinškimi šolarji sedeli v dvorani njihovi
učitelji in sorodniki dr. Antona Slodnjaka.
Juršinčani in Društvo slovenskih pisateljev se
dogovarjajo, da bi naslednje leto na domačiji
dr. Antona Slodnjaka odkrili spominsko plo-
ščo in po njem imenovali Kulturni dom.
B.B.G.
V tednu od 22. do vključno 29. oktobra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v šestih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno žrtev, ena oseba je bila v nesreči huje, štiri pa lažje
telesno poškodovane. Vzroki nesreč so bili neprevidnost pri prečkanju
železniške proge, neprimerna hitrost in neupoštevanje prometnega
znaka. Materialna škoda na vozilih znaša tokrat kar 1,7 milijona dinar-
jev.
SPET ŽRTEV NEZAVAROVA-
NEGA ŽELEZNIŠKEGA PRE-
HODA
V	nedeljo, 28. oktobra ob
16.43 je prišlo do hujše nesreče
na nezavarovanem železniškem
prehodu, ki prečka lokalno cesto
Hajdina—Draženci. Peška Roza-
lija Celiga (roj, 1912) iz Trnove je
prečkala železniški prehod v
trenutku, ko je iz smeri Kidriče-
vega proti Ptuju pripeljal tovorni
vlak. Kljub signalu strojevodja
nesreče ni mogel preprečiti; po
tem ko je trčil v peško, jo je pred
seboj potiskal še 37 m, vlak pa je
uspel ustaviti šele po 150 m
vožnje. Peška je zaradi hudih
posledic umrla na kraju nesreče.
ZARADI PREŠIROKEGA PRI-
KLOPNIKA ...
V	torek. 23. oktobra ob 8.00 je
prišlo do hujše prometne nesreče
v naselju Pleterje pri Cirkovcah.
Voznik traktorja Vincenc Sire iz
Polskave je peljal za traktorjem
še prikolico, zanjo pa priklopnik
— brane, ki so bile precej širše od
prikolice. Ko je pripeljal v desni
nepregledni ovinek v Pleterjih
mu je nasproti pripeljal voznik
tovornega avtomobila s priklop-
nikom Janez Kozoderc od Lo-
vrenca. Da bi ta preprečil nesre-
čo, je zavil v desno in pri tem trčil
v betonsko ograjo, od tam pa v
levo v brane. Pri trčenju je
odtrgalo priklopnik tovornega
avtomobila, ki je obtičal na
ograji, odtrgalo pa je tudi brane
in pri tem močno poškodovalo še
tovornjak. Materialna škoda je
bila ocenjena na okoli 1.6 milijo-
na din.
PADEL PO STOPNICAH IN
SE UBIL
V soboto. 27. oktobra ob 16.55
je Alojz Habijanič iz Prvenc 7 šel
v klet. Med hojo po stopnicah se
je opotekel in padel tako nesreč-
no. da je zaradi poškodb po glavi
umrl na kraju nesreče.
-OM
UMRL ZA POSLEDICAMI
NESREČE
Za posledicami prometne ne-
sreče. do katere je prišlo 15.
oktobra v Juršincih in je ena
oseba izgubila življenje na licu
mesta, je v četrtek, 18. oktobra
umrl tudi Albin Petrovič iz
Vareje, stanujoč v Kidričevem
13.
-OM
V OBČINI ORMOŽ ŽRTVE
MED KOLESARJI
Na cestah v občini Ormož so
se v zadnjem obdobju zgodile
kar štiri prometne nezgode, v
katerih so bili žrtve kolesarji,
eden mrtev in trije težje poškodo-
vani. Poglejmo podrobnosti.
V četrtek. 25. oktobra popol-
dne ob 14.45 seje na lokalni cesti
pri Hajndlu zgodila huda pro-
metna nezgoda, v kateri je izgu-
bil življenje Anton Hercum iz
Hajndla ll Po cesti se je proti
Hajndlu peljal z osebnim avto-
mobilom Aleš Tavčar iz Ljublja-
ne. V bližini preglednega ovinka
mu je nasproti pripeljal po sredi-
ni vozišča kolesar Anton Her-
cum. Tavčar je z avtom zavil na
desno na neutrjeno bankino,
kolesar pa je kljub temu z levim
delom krmila zadel v avto, odbi-
lo ga je po asfaltu in umrl je na
kraju nesreče.
V ponedeljek, 22. oktobra zve-
čer je na regionalni cesti pri
Pavlovcih Jože Novak iz Libanje
z osebnim avtomobilom dohitel
Franca Novaka iz Pavlovcev, ki
je vozil kolo. Zadel je kolesarja,
ga potiskal okoli 38 m naprej in
potem pritisnil'v steber mostne
ograje. Kolesar je po tem še
padel 3 metre globoko v potok,
kjer je obležal hudo poškodovan.
Jože Novak, ki je očitno vozil
prehitro, po nesreči ni počakal in
je odpeljal naprej. Delavci milice
so ga že po štirih urah našli
doma.
NA OBMOČJU OBČINE OR-
MOŽ TEŽJE POŠKODOVA-
NA DVA KOLESARJA
Po Novakovi ulici v Ormožu se
je na kolesu peljal 80-letni Ivan
Erhatič in začel pravilno zavijati
na levo. V tem trenutku je za
njim pripeljal s tovornim avto-
mobilom Slavko Andolšek iz
Vižmarij pri Ljubljani in začel
kolesarja prehitevati. Trčil je
vanj in Ivan Erhatič iz Novakove
ulice 1 a v Ormožu je bil pri
nesreči hudo poškodovan.
Na cesti pri Žerovnicih, KS
Ivanjkovci pa je motorist Vladi-
mir Novak iz Ljutomera zadel v
kolesarja Alojza Holca, kije pred
njim baje nenadoma zavil v levo.
Kolesar je bil hudo ranjen. Oba
kolesarja se zdravita v ptujski
bolnišnici.
BIKA POŠKODOVALA PA-
STIRJA
V soboto. 20. oktobra so na
pašniku v Lahoncih našli 82-
letnega Viktorja Kralja iz Lahon-
cev 147 hudo poškodovanega in
so ga nemudoma odpeljali v
ptujsko bolnišnico. Ugotovili so,
da je Kralj dopoldne peljal na
pašo kravo in dva bika. Med
pašo sta bika podivjala in Kralja
hudo poškodovala. Podivjana
bika so potem šele gasilci iz
Ivanjkovcev s težavo prijeli in
privezali k drevesu.
OBČINSKO TEKMOVANJE KAJ VEŠ O PROMETU
Najboljši Hajdinčani
Na prometnem poligonu ob osnovni šoli v Cirkulanah je v soboto,
27. oktobra potekalo občinsko tekmovanje pionirjev in mladincev pod
naslovom Kaj veš o prometu. Tekmovanje je kljub slabemu vremenu
potekalo nemoteno, udeležilo pa se ga je blizu 100 tekmovalcev,
združenih v 18 ekipah iz osnovnih šol v občini, razen tega pa so
sodelovale tudi ekipe vseh tozdov Srednješolskega centra Ptuj.
Člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so
skupaj s člani AMD Ptuj in Kidričevo in ZSAM Ptuj, ter ob sodelovanju
Postaje milice Ptuj vložili maksimalne napore v organizacijo tekmovanja,
svoj delež k uspehu pa so v veliki meri prispevali tudi gostitelji iz OS
Cirkulane.
Tekmovalci so se najprej pomerili v izpolnjevanju pisnih testov o
znanju cestno prometnih predpisov, zatem pa so dokazali Se svoje znanje
v praktični spretnostni vožnji po prometnem poligonu s kolesi ter kolesi z
motorjem.
Rezultati tekmovanja pa so sledeči: v ekipni konkurenci med pionirji
so zbrali največ točk člani ekipe iz OS Hajdina pred ekipama iz OS Tone
Znidarič in OS Cirkovce. V konkurt nci posameznikov je bil najboljši
Izidor Pulko — OS Hajdina pred šolskim prijateljem Marjanom
Markežem in Aldom Vrablom iz OS Tone Znidarič. V konkurenci
srednjih šol so zbrali največ točk člani ekipe Ekonomske srednje šole,
pred ekipama iz kovinarsko metalurške in srednje družboslovne šole. Med
posamezniki je bil najboljši Stane Kolar iz Ekonomske srednje šole, pred
Aleksandrom Bračkom iz kovinarsko metalurške šole in Zdenko
GomilSek iz Ekonomske šole.
Prve tri najbolje uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale in
kolajne, ostali pa priznanje za sodelovanje na tekmovanju, kajti že samo
to je uspeh.
M. Ozmec
Udeleženci tekmovanja s svojimi mentorji, zbrani na prometnem
poligonu pred samim pričetkom.
Srečanje delavcev čakovskih in ptujskih
železniških delavnic
v Cakovcu so se 26. oktobra 1984 srečali delavci čakovskih in
ptujskih železniških delanic na jubihjnih 20. delavsko športnih igrah.
Tekmovali so v kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, pikadu
in šahu. 1 ekmovanje je bilo zelo skrbno organizirano in je potekalo v
pristnem prijateljskem vzdušju. Zmagah so domačini z rezultatom 4:2.
Ob tej priliki so obeležili tudi 20. obletnico plodnega sodelovanja,
ki so ga pričeli v okviru delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva v letu
1964. V oceni, ki sojo na skupnem zboru delavcev podah so poudarili
velik pomen sodelovanja, ki lahko slaži za vzgled in za vspodbudo, da
bodo tudi v prihodnje sodelovali na vseh področjih ter si medsebojno
pomagali. Poudarili so, da je sodelovanje med delavci najtrdnejše
jamstvo našega skupnega napredka in še srečnejše prihodnosti.
Podelili so skupna priznanja obeh osnovnih sindikalnih organiza-
cij vsem tistim delavcem, ki že dvajset let neprekinjeno sodeltijejo v
delavsko športnih igrah in utrjujejo prijateljske vezi med delavci obeh
delovnih kolektivov. Več o sodelovanju v minulih dvajsetih letih bomo
poročali prihodnjič.	pg
RODILE SO:
Marija Korenjak, Slatina 11 —
Andrejo; Jožefa Gosak, Podleh-
nik 48 — dečka; Marija Zajko,
Pobrežje 86 — Tonija; Zdenka
Emeršič. Savinjska 11. Maribor
—	Melanijo; Marica Kos. Dole-
na 56 — dva dečka; Ana Dove-
čar. Sp. Ključarovci 22 — Mar-
ka; Angela Petek, Grajena 37 —
Primoža; Darja Bedrač, Hajdoše
43 — deklico; Danica Balta,
Ziherlova pl. 13 — Danijela;
Anica Kiselak, Gerečja vas 71 —
Davida; Danica Šeruga, Mestni
vrh 119 — deklico; Zorija Kapun,
Trnovska vas 47 — deklico;
Dragica Kodrič. Janški vrh 37 —
Tatjano; Tatjana Šmigoc, Prešer-
nova 3 — Miha; Darija Bastevc,
Zg. Jablane 40 — dečka; Sonja
Bezjak. Bukovci 53 — dečka;
Cvetka Kokol, Gerečja vas 20/c
—	deklico; Slavica Lovrenčič,
Cagona 23, Lenart — Andreja;
Marija Zorko, Grlinci 30 —
Sabino; Marija Segula, Juršinci
59 — dečka; Valerija Cuš, Spuh-
Ija 103 — dečka; Darinka Milo-
šič, Velika Varnica 62 — dečka;
Jožica Korenjak, Zabovci 99 —
dečka; Marija Repič, Zg. Hajdi-
na 79 — Jasmino; Metka Slana,
Jurančičeva 10 — Miha; Marija
Horvat, Krčevina 55/a — dekli-
co;.
Poroke:
Franc Skuk, Lancova vas 15/d
in Jožica Veronek. Lancova vas
15/d; Ivan Satler, Stanošina 21 in
Darinka Kociper, Pesniški dvor
9; Branko Gajič. Žnidaričevo
nabrežje 7 in Branka Krajnc,
Žnidaričevo nabrežje 7;.
UMRLI SO:
Marija Fajfar, Ivanjkovci 62,
roj. 1919, umrla 19. oktobra
1984; .Alojz Tumpej, Gregorčičev
dr. 3, roj. 1901. umrl 23. oktobra
1984; Ana Kukovec, Polenci 35,
roj. 1908, umrla 20. oktobra
1984; Magdalena Zadravec.
Ivanjkovci 11, roj. 1899, umrla
24. oktobra 1984; Katarina Rau,
Dom upokojencev Ptuj, roj.
1895, umrla 25. oktobra 1984;
Dionizij Petek, TrgovišČe 29, roj.
1903, umrl 26. oktobra 1984;
Ljudmila Štandeker, Maribor,
:>plavarski prehod 3, roj. 1915,
jmrla 27. oktobra 1984; Ljudmi-
la Štandeker. Maribor, Splavar-
ski prehod 3. roj. 1915. umrla 27.
oktobra 1984; Franc Bauman,
;>redišče. Partizanska 11, roj.
1912, umrl 28. oktobra 1984;
Štefan Kuhar, Carmanova 3, roj.
1910, umrl 25. oktobra 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko delavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi-
narji: Jože Bračič, Nevenka Dob-
ljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar,
Martin Ozmec in Marjan Šneber-
ger. Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGF
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
l^lačuje temeljni davek od prometa
.xoizvodov.