Sonce resda ne greje posebno močno, toda nam v toplih plaščkih mraz ne more do živega: lepo se držimo rdeče vrvice in korakamo na sprehod. — Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 90 Ustanovitelji: občinske konference SZDL in t11.1?6* kranj> Radovljica, Škofja Loka "V*.1' ~ Izdaja CP Glas Kranj. Glavni eamk Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar 5Lasilo soci n e z Kranj, torek, 25. 11. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za g o r e n j 8 k o Spomenik legendarni dražgoški bitki Slovesna otvoritev spomenika dražgoški bitki, legendarni borbi Cankarjevega bataljona, v Dražgošah nad Selško dolino bo prihodnje leto 22. julija. c naj bi bila tudi osrednja proslava v počastitev 35-?etnice vstaje slovenskega naroda. Gradnja spomenika poteka popolnoma po načrtu, je bilo rečeno na j*",, ,neni skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega sk * z^ora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine. Na seji upščine je bil izvoljen tudi poseben odbor za postavitev spomenika, redsednik odbora je sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Z7RV,k *^e-izar- namestnik predsednika predsednik občinskega odbora Q... 1>J0V občine škofja Loka Ferdo Tolar, tajnik sekretar škofjeloške in CInfslte skuPščine Ferdinand Buh, blagajnik pa vodja finančne službe referent ZJJ proratUn prj skupščini občine Škofja Loka Franc Konjar, sk -C-'an' pa so P°'ey drugih tudi predstavniki vseh gorenjskih občinskih •Si^k^in lCr Prc'dstavniki skupščin občine Domžale, Kamnik in Ljubljana S ^ ' toreJ občin, ki bodo prispevala sredstva za gradnjo spomenika, no v2w»*'1' /a gradnjo spomenika bodo po sedanjih ocenah znašali približ dvi • dm* skuP»° s proslavo v Dražgošah pa naj bi se ta vsota pos1mla "M nekaj prek 4,000.000 din. Republiški odbor ZZB NOV naj bi za avitev spomenika prispeval približno 1,250.000 din, občine Domžale, ki Je ocenjevala osnutke /a dražgoški spomenik, se je rjSa C' a Za osnutek akademskega kiparja Stojana Batiča, inž. arhitekta Boso se cta m akademskega slikarja Iveta Šubica. Vsi osnutki, natečaja ohčii "q pova,'''o udeležili še trije kiparji, bodo ob prazniku škofjeloške ,e> januarja 1976, razstavljeni v škof ji Loki. J. Govekar jubilejna »g^e s «». n i ca Torej vendarle karavanški predor Bled — Zvedeli smo, da se je v sredo, 19. novembra, na Bledu sestala mešana avstrijsko-jugoslovanska tehnična komisija za vprašanja karavanškega predora. Z jugoslovanske strani je bil v komisiji direktor slovenske skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš, z avstrijske strani pa inž. VVelbirfter, ki je državni svetnik v ministrstvu za gradnje in tehniko na Dunaju. Po dosedanjih 21 različnih variantah glede lokacije tega predora, sta se obe strani nazadnje sporazumeli, da bo ta prometni objekt na relaciji Hrušica— Podrožca. Zdaj so končno znani tudi že nekateri tehnični podatki. Predor naj bi bil dolg okrog 7,5 kilometra in dober poldrug kilometer severno od Hrušice. Na naši strani bi bila dolžina predora okrog 3,5 kilometra, sicer pa naj bi skozenj lahko peljalo v eni uri okrog 1800 vozil. Na podlagi teh tehničnih podatkov bodo preučili oziroma izdelali tudi ekonomsko študijo. Člani naše komisije so na skupnem srečanju postregli tudi že s predlogi, kako finančno rešiti to vprašanje. Ker pa člani avstrijske komisije svojega predloga o tem niso imeli, so se dogovorili, da bodo avstrijski strokovnjaki to vprašanje čimprej preučili, nakar se bodo člani mešane komisije ponovno sestali. Ta skupni sestanek je predviden za začetek prihodnjega leta in bo v Avstriji. Razprava o črnih gradnjah Radovljica — Na zadnji seji občin- čimprej v občini naredili red. Zato I Radovljica — Na zadnji seji občin ske konference zveze komunistov Radovljica so sklenili, da je treba za eno prihodnjih sej konference pripraviti temeljito razpravo, o pojavu in stanju črnih gradenj v radovljiški občini. Znano je, da je v občini na področju tako imenovane črne gradnje največ vikendov. Člani konference so menili, da je treba narediti vse, da bodo pri tem čimprej v občini naredili red. Zato bodo sporedno ob problematiki črnih gradenj razpravljali tudi o prostorskem planiranju in stanovanjskih problemih. Na seji konference, ki je bila v petek, 21. novembra, so tudi obsodili nesramno početje štirih mladin Mojstran-čanov, ki so žalili borce NOV in aktiviste. A. Ž. Iskra za stabilizacijo Iskra desetih Elektron Pro,Zv°onja v tovari >>uv,;;,kl>;>n,ka K i .m i bila v -driska u,llk" Pod planom, je mla ? delom uni/aci^a dala Pobudo, da bi ien° On \M,l)ulah nadoknadili zamu-C*lj deljfj,rc.dl°8u so pretekli teden odlo-"^niii/. ■' IM /l,"llh * vseh temeljnih J*iliSc-- Odločili M> *«-*■ da bodo za b i • * 'Jo položaja v tovarni in zato, l^P0lni!i Pton, delali v soboto, ■Vinih '' DclalL so dc,avci vscb u' y;'i'iu. ] i,".1 ^anizacij, razen delavci to- »obo kl bodo de,ali v dre embru '^•iiv v , "ls" Prišli na delo zaradi Dornj«nj[ )I/A"dnii. ki so nastale zaradi I" repronjateriala, - lb V počastitev dneva repubHh} je bita v petek, 21. novembra, v Cerkljah proslava, na kateri je predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič med drugim podelil tudi odlikovanja predsednika republike 16 občanom. V kulturnem programu to nastopili recitatorji in moški pevski zbor Davorina Jenka pod vodstvom Jožeta Močnika. Po piogramu so v avli osnovne šole odprli tudi ruzstuvo društvu likovnikov liiečiec A / Foto: F Perdan Prireditve ob dnevu republike JESENICE Osrednja prireditev ob dnevu republike bo v petek ob 19. uri v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar. Proslavo bodo pripravili člani gledališča. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji, pevci in godba na pihala. Proslave ob 29. novembru bodo tudi v krajevnih skupnostih in na vseh jeseniških šolah ter v delovnih organizacijah. KRANJ Osrednja svečanost bo v četrtek, 27. novembra, ko bo po položitvi vencev ob 16. uri na Trgu revolucije, ob 16.30 slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine. Takrat bodo podpisali tudi listino o pobratenju z italijanskim mestom Rivoli. Po slavnostni seji pa bo v kinu Center ob 18. uri osrednja svečanost. V programu bodo sodelovali recitatorji Prešernovega gledališča Kranj, Akademski pevski zbor iz Kranja in Folklorna skupina tovarne Sava. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Tone Volčič, ki bo ob 30-letnici osvoboditve podelil odlikovanja predsednika republike 42 občanom kranjske občine. Proslave pripravlja tudi šolska mladina, družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih in delovni ljudje v tovarnah. RADOVLJICA Prireditve ob dnevu republike bodo v vseh večjih krajih in v šolah. Osrednja svečanost pa bo letos v Podnartu. V petek, 28. novembra, ob 18. uri bo v Podnartu najprej slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu osrednja občinska proslava. V kulturnem programu bodo nastopili štirje pevski zbori z območja radovljiške občine, recitatorji DPD Svoboda iz Podnarta, pionirji pionirskega odreda Alojz Rakovec iz osnovne šole Ovsiše in orkester glasbene šole Radovljica. Na svečanosti bo govoril sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Po proslavi bodo podelili tudi priznanja družbenopolitičnim delavcem. Naslednji dan, 29. novembra, ob 10. uri pa bo v Podnartu slovesna otvoritev 16 km letos asfaltiranih cest v krajevni skupnosti. TRŽIČ Osrednja prireditev ob dnevu republike v tržiški občini bo v petek ob 18. url v Cankarjevem domu. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Milan Ogris. Kulturni program pa bodo pripravili pevci, recitatorji in glasbeniki iz Tržiča. Po proslavi bodo podelili odlikovanja predsednika republike. Proslave v počastitev 29. novembra pa se bodo začele že v sredo, 26. novembra. Ob 17. uri bo šahovsko tekmovanje. V četrtek ob 16. url se bo začelo tekmovanje v streljanju z zračno puško, ob 18. uri pa bo proslava v osnovni šoli Heroja BračiČa v Bistrici. V petek ob 8. uri bodo v Bistrici slovesno izročili namenu novo trgovino. Dopoldne pa bodo proslave na vseh tržiških šolah. V soboto, 29. novembra, bodo ob" 10. uri odkrili spomenik borcem-pro stovoljcem za severno mejo v Tržiču. Ob 11. uri bo slovesna otvoritev zadnjega dela ceste v KS Ravne. Ob 18. uri pa bodo proslavo pripravili v KS Lom. Proslava bo v domu družbenih organizacij. ŠKOFJA LOKA Osrednja proslava bo v četrtek ob 20. url v Loškem gledališču. Gosto valo bo Prešernovo gledališče iz Kranja s predstavo dela Fadila Hadžiča Hitler v partizanih. V Železnikih, žirch, v Gorenji vasi in v Poljanah pa bodo proslave pripravile krajevne skupnosti. V kulturnem sporedu bodo nastopili člani domačih prosvetnih društev In šolska mladina. V Gorenji vasi bodo v počastitev dneva republike v soboto, 29. novembra, ob 10. uri v galeriji Ivan Tavčar odprli 4. medklubsko razstavo fotografij. Ob tej priložnosti bodo pionirji iz Gorenje vasi prvič razstavili novo tehniko fotografije brez fotografskega aparata. 6. stran: Pismo Splošne bolnice Jesenice XVI. NOVOLETNI SEJEM OD 1 7. DO 26. DECEMBRA 1 975 w ni I n b n □ Naročnik: Angola želi navezati stike Predsednik vlade LR Angole Lopo do Dascimento je sprejel pooblaščenega ministra v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Nikola Šašiča. Našega funkcionarja je sprejel tudi zunanji minister Jose Eduardo, ki je v pogovoru izrazil prepričanje, da bodo prijateljski odnosi med drŽavama pomenili logično nadaljevanje odnosov, nastalih še v času protikolonialne vojne an-golskega ljudstva. Angola predvsem računa na veliko vlogo, ki jo ima Jugoslavija med neuvrščenimi in s tem na dobre odnose tudi z drugimi neuvrščenimi drŽavami. Nova bolnišnica V nedeljo so slovesno izročili namenu prvi del nove bolnišnice Dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Nova, osemnadstropna stavba je živo modre barve, z originalno izvedbo negorljive fasade iz .umetne mase in stranskim rdečim stolpičem, v katerem so dvigala. V spodnjih nadstropjih so ambulante in operacijske dvorane, v zgornjih petih nadstropjih pa je 350 bolniških postelj. Ta sodoben objekt je plod prizadevanj občanov Ajdovščine, Nove Gorice in Tolmina, ki so s svojimi prispevki in deležem občinskih sredstev prispevali 80 odstotkov vloženih sredstev. Še več za izvoz Ob obisku 13. mednarodnega sejma pohištva, opreme in notranje dekoracije v Beogradu je predsednik ZIS Djemal Bijedič pokazal izredno zanimanje za proizvodne programe 285 domačih izdelovalcev in za njihove izvozne možnosti. Predsednik Bijedič je bil navdušen nad dosežki domače lesne industrije in je dejal, da je dosegla visoko raven v proizvodnji ter v kvaliteti in izbiri, vendar se mora prizadevati, da bo več prodala na tujem trgu. Menil je, da bi lahko izvozili polovico več kot do sedaj. Obujanje tradicij partizanstva V sklopu letošnjih praznovanj ob 30-letnici osvoboditve so se v prostorih republiške konference SZDL v soboto zbrali preživeli borci Pohorske brigade XI. SNOB Milana Zidanška. Na prijateljskem srečanju, ki so se ga udeležili tudi številni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja, med njimi Sergej Kraigher in Mitja Ribičič, so borcem — med njimi je tudi sekretar IK CK ZKJ Stane Dolanc — izročili monografijo revolucionarne poti Pohorske brigade, ki jo je napisal Mirko Fajdiga. Pomorski jubilej V Portorožu so v soboto proslavili 15-letnico Višje pomorske šole. Čeprav slovenska pomorska tradicija sega te v prejšnje stoletje, pa je prav ustanovitev tega zavoda ena najpomembnejših prelomnic v razvoju, saj so strokovnjaki te šole pripomogli k ustanovitvi Splošne plovbe, iz-grudnji koprske luke in obnovitvi pomorskega ribištva v Izoli. Vrtec na kolesih V obmejni krajevni skupnosti Duh na Ostrem vrhu so v soboto svečano odprli prvi potujoči vrtec — igralnico na kolesih — v Sloveniji. Potoval bo po odmaknjenih vaseh, kjer je premalo otrok, da bi zanje lahko zgradili »prave« vrtce. Starši iz desetih krajevnih skupnosti so že sedaj prijavili za v vrtec več kot 200 otrok. Sodobna pekarna V okviru praznovanja dneva republike so v soboto v Murski Soboti odprli sodobno pekarno. Slaba preskrba s kruhom je ie nekaj časa bila eden največjih problemov pomurskega središča. V novi pekarni pa bodo lahko dnevno spekli 20 ton kruha in drugih izdelkov iz moke. %JI JU A $9» Torek, 25. novembra 1975 Jesenice V sredo, 26. novembra, bo na Jesenicah seja občinskega odbora sindikatov delavcev trgovine. Na seji bodo govorili o porcčilu o izvajanju stabilizacijskih ukrepov ter pregledali delo v minulem obdobju in si začrtali naloge za prihodnje leto. Spregovorili bodo tudi o pripravi letnih konferenc. Svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo, znanost in telesno kulturo pri Pred' sedstvu občinske konference SZDL Jesenice bo organiziral razpravo o predlogu razvoja šolske televizije v SRS v letih 1976 do 1980. Razprava je napovedana za danes, torek, 25. novembra, ob 17. uri v sejni sobj Kazine na Jesenicah. Za danes, torek, 25. novembra, sklicuje občinski odbor sindikata delavcev obrti na Jesenicah sejo, na kateri bodo obravnavali stabilizacijske ukrepe ter razpravljali o integracijskih procesih v Kovinoservisu in organizaciji HTV službe. Obenem se bodo pogovorili tudi o pripravah na letne konference. Komunisti, organizirani v osnovnih organizacijah Zveze komunistov Javornik, Koroška Bela, Vatrostalna, Jesenice-transport, Izolirka, Blejska Dobrava ter iskra — Blejska Dobrava so minuli teden v dvorani delavskega doma na Javorni-ku razpravljali in podprli stališča predsednika Tita na 14. seji predsedstva Centralnega komiteja ZKJ v Karađorđevu. Sestanka komunistov se je udeležil član komiteja občinske konference ZKS Jesenice Milan Magazin. D. S. Kranj V četrtek dopoldne se bodo pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij z vseh gorenjskih občin. Dogovorili se bodo o organizacijskih in vsebinskih vprašanjih za organiziranje novoletnih sestankov po občinah in krajevnih skupnostih. — Popoldne pa bo sestanek dosedanjega sestava članov republiške konference socialistične zveze skupaj z delegati prve seje novoizvoljene republiške konference socialistične zveze z Gorenjske. Danes popoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestalo pred^ sedstvo. Člani bodo obravnavali poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v letu 1975 in priprave za družbeni dogovor za prihodnje leto, poročilo o seminarju za predsednike in tajnike krajevnih konferenc SZDL iz kranjske občine, na Jezerskem in akcijski program koordinacijskega odbora za prehod na celodnevno šolo za realizacijo projekta celodnevne šole. Na dnevnem redu je tudi sklepanje o predlogu kandidatov za predsedstvo, nadzorni odbor in administrativno-finančno komisijo republiške konference sociah-stične zveze in za člane slovenske delegacije v zvezni konferenci SZDL. Izvolili bodo še delegate za prvo sejo republiške konference socialistične zveze in nekatere organe v občini. A. Z. Na Podblici proslavili dan republike Radovljica V sredo, 19. novembra, se je na 39. seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Razpravljal je o informaciji o predlogu resolucije družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu in smernicah gospodarskega razvoja občine za prihodnje leto. Na dnevnem redu je bila še razprava o informaciji o predlogu družbenega dogovora o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v Radovljici v prihodnjem letu, nadalje razprava o poročilu o varstvu borcev m vojaških vojnih invalidov, o predlogu odloka o izločitvi nepremičnin v sp osni porabi, o splošnem interesu in o povrnitvi škode v zvezi z gradnjo kanalizacije v Radovljici. Ta teden so sklicani sestanki vseh odborov sindikata delavcev radovljiške .e včeraj že sestal občinski odbor sindikata gradbenih delavcev, danes pa se bo sestal občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Podblica — Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije P6d-blice, Nemilj, Jamnika in Njivic so pripravili v soboto zvečer v domu družbenih organizacij na Podblici proslavo v počastitev 29. novembra, dneva republike, in 30. obletnice osvoboditve. Mladinci, učenci osnovne šole Podblica in folklorna skupina prosvetnega društva »Mali vrh« Za spomenik v Dražgošah Jesenice — Na zadnjih sejah vseh treh zborov občinske skupščine na Jesenicah so tudi soglasno sprejeli sklep, da jeseniška občina sofinancira izgradnjo spomenika v Dražgošah, in sicer 19,9 odstotka od stroškov, ki jih krijejo gorenjske občine. Za spomenik bodo prispevali posamezniki, organizacije združenega dela, sredstva pa bodo namenili tudi iz proračuna občinske skupščine. Izvršni svet občine bo proučil možnosti sofinanciranja izgradnje spomenika in proračuna za leto 1975 in v okviru sredstev sedanjega proračuna zagotovil potrebna finančna sredstva. V odbor za postavitev dražgoškega spomenika so imenovali Janka Burni-ka, podpredsednika občinske skupščine Jesenice. D. S. Nemilje-Podblica so pripravili za slovesnost, ki se jo je udeležil tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Franc Šifkovič, prisrčen kulturni program. Proslavo je začel predsednik krajevne skupnosti Podblica Jože Ber-toncelj. Skupnost združuje okrog 250 prebivalcev, ki živijo na Podblici, v Nemiljah, na Jamniku in na Njivicah. Precej krajanov se preživlja s kmetijstvom, drugi pa se vsakodnevno vozijo na delo v Kranj. Vasi na pobočju Jelovice so povojna leta veliko napredovale. Zadnja večja pridobitev je nova cesta od Nemilj do Podbhce. K napredku vasi pa so prispevali tudi električno omrežje, vodovod ter nov dom družbenih organizacij. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Franc Šifkovič je na sobotni proslavi podelil Jožetu Klemenčiču iz Nemilj in Milanu Vi-dicu s Podblice odlikovanji predsednika republike — red zasluge za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanca sta udeleženca NOB in povojna prizadevna družbenopolitična delavca. Predsednik krajevne organizacije SZDL Franc Berce pa jc podelil priznanja Socialistične zveze delovnega ljudstva. Prejeli so jih Janko Bergant s Podblice, Janko Pogačnik z Njivic, Matevž Kordež z Jamnika in Jože Šolar /. Nemilj. -ik eden so sklicani sestanki vseh odborov sindikata delavcev rado J^ občine. Tako se je včeraj že sestal občinski odbor sindikata gradbenih de nj3 danes pa se bo sestal občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraz skupaj s predsedniki osnovnih organizacij sindikata zdravstvene dejavnos , ^a benih služb, stanovanjske in komunalne dejavnosti ter kemične industrij - ^ jutri popoldne jc sklicana skupna seja občinskega odbora sindikata ^etrtek tekstilne industrije in občinskega odbora sindikata delavcev obrti. V stva popoldne pa bo skupna seja občinskega odbora sindikata delavcev gos in turizma, kmetijstva in živilske industrije in občinskega odbora sindikata cev prometa in zvez. Na vseh sestankih bodo obravnavali pripombe na o j. sindikalne liste za prihodnje leto in priprave na letne skupščine osnovnih zacij sindikata. Odbor sindikata gradbenih delavcev pa je razen tega obravnaval tudi analizo o integracijskih gibanjih v gradbeništvu v Slove j . , izvolil delegata v republiški odbor sindikata gradbenih delavcev. Skupna ^ občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije in lesne m " :Lvali gozdarstva je bila že v petek, 21. novembra. Tudi na tej seji so oDra^ vnih osnutek sindikalne liste za prihodnje leto in priprave na letne skupščine os organizacij sindikata v radovljiški občini. . + A. Z- kofja Loka Včeraj popoldne je bil v Skolji Loki posvet vseh predsednikov osnovnih organizacij sindikata s področja škofjeloške občine. Prisotni so na njem ia/-'. piavljali o naslednjih vprašanjih: splošni in skupni porabi v občini, uresničevanj« stabilizacijskih programov v temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela, integracijskih procesih v občini, pripravah na lcl,u; konference osnovnih organizacij sindikata, osnutku sindikalne liste za prihodnjj leto, ustanovitvi kluba samoupravijalcev, izobraževanju članov izvršnih odboru« "snovnih organizacij sindikata, izobraževanju predsednikov samoupravne delaVsK* kontrole, akciji sindikatov /a pomoč Brkinom, akciji za nakup aparata za Zgodnji* odkrivanje raka, vključevanju sindikatov v razprave o planiranju, odgovorno** predsednikov osnovnih organizacij sindikata za komuniciranje z .občinskim sindij kalnim svetom ter o stanovanjski politiki in srednjeročnem načrtu reševanj« stanovanjskih problemov. Jutri ob 16. uri bo v Skolji Loki seja koordinacijskega odbora /-a celodnevnjj solo. Na seji bo konstituiran ta odbor, nato pa se bodo njegovi člani pogovoril še o njegovem delu. Jutri ob 16. uri bo v Skolji l-oki v sejni dvorani skupščine občine seja drW benopolitičnega zbora škofjeloške občinske skupščine. Zanjo je predlagan našlo* n U dnevni red: osnutek resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialni*" lazvoja Jugoslavije v prihodnjem letu, osnutek resolucije o družbenoekononi**] pomiki m razvoju SR Slovenije ter o neposrednih nalogah v letu 1976, osnova družbenega načrta razvoja občine v prihodnjem letu ter osnutek srednjcrdčnelf* programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj magistralnih " regionalnih cest v SK Sloveniji v obdobju 1976 do 1980, —V~ Včeraj popoldne je bila v Skofji Loki seja sveta za vzgojo, izobraževanje m telesno kulturo. Člani sveta so na njej obravnavali načrt razvoja šols** televizije. -M j Tržič Kmetijsko zemljiška skupnost občine Kranj je spremenila svoje stališče med 73. redna seja izvršnega sveta občinske skupščine Kranj je bila dokaj zanimiva, saj so člani IS obravnavali mnenje kmetijske zemljiške skupnosti občine Kranj o določenih površinah zajetih v zazidalnem območju Straži.šče. Kmetijska zemljiška skupnost ima danes namreč prigovore, ki pa jih ni imela ob javni razpravi v zvezi z zazidalnim načrtom v tem območju (kompleks močvirnate zemlje in travnikov n sedanjo tovarno Sava na Laborah njenim rezervatom ter glavno cesto Kranj—Škofja Loka. Člani IS so Z vso odločnostjo pouda-rili dejstvo, da se prav zadnji čas občina Kranj /. vso resnostjo loteva urbanizacije naših naselij ter s tem tudi izdelave zazidalnih načrtov. Ugotovili so, da v javni razpravi prizadeti občani nimajo tehtnejših prigovorov — pripombe pa se skuša zadovoljivo rešiti ob izdelavi dokončnih predlogov zazidalnih načrtov. Prigovorov nimajo niti pristojne organizacije! Ko pa so dokončna gladiva izdelana in gredo še na preverjanje skozi skupščinske komisije in skupnosti, pa ti isli oruani. ki so se v pripravljalni fazi strinjali seda i ugovarjajo oz. celo nasprotujejo predlaganim rešitvam. Nekaj takega se je zgodilo to pot tudi s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Kranj, ki na sestanek spreminja Sif-. da kljub po- »da s sestanka svoja stališča«. Na predlog predsednika Franca kovica je izvršni svet sprejel sklep je treba obravnavati prigovor l vsemu na komisiji /a urbanizem novno temeljito proučiti in oceniti z vseh vidikov, od ekonomskih do družbenopolitičnih. Eventualno, če je potrebno, naj se opravi ponovni razgovor z vsemi prizadetimi kmeti in nekmeti, pa čeprav je obravnavano zemljišče že nekaj let pripravljeno za stanovanjsko gradnjo lil so dosedanji lastniki zaradi tega že uživali neke davčne olajšavi, torej so že nekaj let vedeli za namembnost teh travnikov. V vsakem oziru pa mora naša skupnost najti zadovoljive rešitve za vse tu prizadete kmete! l/vršni svet bo celotno problematiko ponovnO obravnaval na naslednji redni seji. V sredo je bila na komiteju občinske konference ZKS seja komisije *3 narodne odnose in mednacionalna vprašanja. Člani komisije so razpravlja i J^J teklem delu in programu dela za naprej. Zelo pomembna bo anketa, ki J° .cvaia rava komisija izvesti med delavci iz drugih republik in pokrajin in bo Sp «jv|j« o delu, življenju, problemih ter vključevanju teh ljudi v družbenopolitično nje občine. . občinsk" V soboto se je nadaljevala politična šola, ki jo organizira komite ,iavoib konference ZKS. Slušateljem je v soboto predaval Boris Ziherl. Govoril je °t ^jj razdobjih razvoja marksistične misli. Zelo razgibana in vsestranska je D , razprava. % Zvt'Ze Jutri bo obiskal tržiško občino predsednik republiške konference ^.^ socialistične mladine Slovenije Ljubo Jasnič. V Tržiču se bo srečal s p° oD£jni' aktivom občine ter se pogovarjal o delu in organiziranosti mladine v Premajhna zavzetost lUcd Na zadnji seji občinske konference zveze komunistov, ki je bila v petek, 20. novembra, so razpravljali o gospodarskem položaju v občini, družbenem planiranju in povezovanju. Enoglasno so ugotovili, da se v organi zacijah združenega dela v občini kaže premajhna zavzetost in smelost. V večini temeljnih organizacij /din lenega dela recimo še nimajo izdelanih razvojnih programov oziroma njihovih osnutkov za prihodnje leto. Podobna počasnost pa se kaže v delovnih Orga in/acijah tudi pri srednjeročnem razvojnem programiranju. Razen lega pa se pri lem ka/e tudi premajhna sune- lost. Načrtovalci kakor da se bojijo /astaviti večje naloge in raje pristajajo na sorazmerno nizka povečanja na po ..mu /nih področjih. Določena ne/avzctosl pa tć kaže ludi pri uresničevan iu slabili/aci jskih pro- > cden gramov. Na seji so ugotovili, da J afT1. glavnih vzrokov /a to poman ika'1)1^^ bitij. V občini so recimo soraz ^ kmalu tormalno izvedli novo ' upravno organiziranost, čeprav ^{ kod tudi to delo še ni končano, Vy,0fU se na vsebinskem področju ni .jjlt)d' nič naredilo. Zato mota biti v P ^ nje ena glavnih nalog komunistov |)lv lovnih organizacijah vsebinsko P( valjanje samoupravljanja. Prav 1 |(OVyp rajo komunisti zahtevali od °c 1817^ *nih, da do konca tega mesci a P° ^ izdelajo vsaj osnu tke načrtov hodnje leto, sicer v občini ne va-mogli dosledno izpeljati tako ''^postnega usklajevalnega postopka. >SL jjajj e tuba v delovnih orgai"/' 0v bej pa je preučiti tudi uresničevanje dogovj za združevanje in ugotoviti nada J ^ oziroma nove možnosti na lc]U ^ I I H |ll A- ** Mladina ocenjuje delo kčrpno poročilo občinske konference ZSMS Jesenice o enoletnem obdobju prizadevanj in uspehov t- Aktivno vključevanje mladih v vsa družbena dogajanja Jesenice — V jeseniški občini je Y Zvezo socialistične mladine vključenih več kot 60 odstotkov mladih al1 okoli 4000 članov, ki delujejo v osnovnih organizacijah. Osnovne organizacije so ustanovili na področju združenega dela in nobene delovne organizacije ni, kjer še ne bi ustanovili osnovne organizacije ZSMS. Vendar pa je še vedno nekaj takih organizacij, ki so pasivne in neučinkovite: v Kovinarju, Vodovodu, TOZD Klavnice in v Viatorju. Lani so ustanovili organizacije v ustanovah in so večinoma hitro zaživele, več težav pa imata le organizaciji v Zdravstvenem domu in v delovni skupnosti občinske skupščine- 55 osnovnih organizacij ZSMS iz temeljnih organizacij združenega dela se združuje v konferenco mladih delavcev, ki se je doslej kot nova oblika dela tudi najbolj uveljavila. Drugj najštevilnejši del mladih je vključenih bodisi po šolah bodisi v krajevnih skupnostih. Od enajstih krajevnih skupnosti imajo osnovno Organizacijo ZSMS v desetih, vendar Pa v Kranjsk i gori in v Mojstrani ni občutiti nobene oblike dela mla-?lh-. Edina krajevna skupnost, kjer *e več let ni obstajala nobena oblika družbenopolitičnega organiziranja mladih, je Sava, povsod drugod pa So se mladi organizirali in ponekod UsPešno delujejo. Mladi jeseniške občine ugotavljajo, ko ocenjujejo delo minulega obdobja v izčrpnem poročilu rezultatov in samokritičnih ugotovitev, da so dosegli dobre rezultate pri delu mladih v samoupravnih interesnih skupnostih, pri družbenem izobraževanju, pri raznih akcijah in drugod. Predvsem so precejšnjo pozornost posvetili vprašanju kadrov in štipendijski politiki, ko so tvorno sooblikovali družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju in kritično obsodili nekatere pojave odstopanja. V najkrajšem času bodo izdelali kratko analizo o uresničevanju štipendijske politike z nakazanimi rešitvami. Mladi pa niso zadovoljni s pasivnostjo mladih komunistov, ki 'se bodo morali z večjo odgovornostjo posvetiti delu in postati bolj akcijsko prisotni. Člani občinske konference ZSMS Jesenice so opredelili tudi svoja mnenja in stališča do družbenoekonomskih odnosov, do idejnopolitič-nega dela in usposabljanja, informativnega dela in dejavnosti, mladinskega prostovoljnega dela, ljudske obrambe in zaščite, mednarodne dejavnosti in akcij v letu tridesetletnice osvoboditve. D.Sedej dogovorimo se SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE JESENICE V četrtek, 27. novembra, bodo na Jesenicah seje vseh treh zborov ob-mske skupščine. Delegati bodo na ločenih zborih obravnavali osnutek solucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter nepo-, ne. naloge v letu 1976 ter osnutek resolucije o skupni politiki ekonom-ega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976. Spregovorili bodo tudi osnutku srednjeročnega programa rekonstrukcij in gradenj republiške .estne mreže za obdobje 1976—1980, o predlogu odloka o ustanovitvi, sestavi nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito v občini .e£lce ter o predlogu o spremembi naziva Osnovne šole Mojstrana. Na ob ZDora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bodo dodatno ravnavalj Še predlog odloka o potrditvi spremembe namembnosti zemlji-3 m& ODm°čJu sprejetega zazidalnega načrta na Koroški Beli. Koroški Beli za potrebe šolstva in gradnjo nove vzgojnovarstvene flj^?°ve Predlagajo zemljišče, za katerega je bil že izdelan in sprejet zazi-že h' ,na^rt Za gradnjo vrstnih enodružinskih stanovanjskih hiš in je tudi Bel ° reanz^ran- Ža preostala še prosta zemljišča za šolo na Koroški n ' naJ bi sprejeli odlok o spremembi namembnosti sprejetega zazidalnega odr/V* • ^a ten P°vr^'nab naj bi zgradili vzgojno-varstveno ustanovo z 11 ari • Za skuPaJ 200 otrok za vse starostne skupine do sedmih let ter sk Ptlrali šolo za potrebe celodnevnega pouka. V projektu predvidevajo vse^nC prostore Za prehrano s sanitarijami in garderobo ter zagotavljajo Potrebne športne in rekreacijske površine obema ustanovama, vseh h p?Dudo krajevne organizacije ZZB NOB v Mojstrani in na predlog stra • u^ent>P°'uičnih organizacij v kraju naj bi se osnovna šola v Moj-vj , \ Poimenovala v šolo »16. december«, ki predstavlja pomemben zgodo-zbr l rnejn''< v zgodovini kraja. 1941. leta, na ta dan, se je v Mojstrani v °. Vec kot 130 mož za to, da izvedejo več vojaških akcij in odidejo partizane. Po uspešnih akcijah so nad Dovjem ustanovili Triglavsko četo. 1Na ta dan praznujejo tudi krajevni praznik. SEJA RADOVI TT^KE OBČINSKE SKUPŠČINE D. S. tri-.V srcdo, 3. decembra, se bodo v Radovljici na skupni seji sestali vsi orn0 Z^01' občinske skupščine. Med petnajstimi točkami dnevnega reda o j6111010 'e nekatere. Delegatom bo predložena informacija o resoluciji da i"* noekonomskem razvoju Jugoslavije, obravnavali pa bodo še gosposka gibanja v občini do septembra letos, smernice gospodarskega ražin 23 pr'hodnje leto in predlog družbenega dogovora o gibanju, obsegu (jn &trukturi skupne porabe v občini v prihodnjem letu. Razen tega so na lid Vllem redu še poročilo o varstvu borcev NOV in vojaških vojnih inva-Dr tAl prx'dlog družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj, sof .rcPubKSkega družbenega dogovora o kriterijih za programiranje, in '?anc'raniJe in izvajanje izdelave topografskih načrtov v večjem merilu sklepanje o naslednjih odlokih: o republiškem odloku o srednjeročnem 2 Vratnu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju Slovenije ^obdobje 1976/1980 in o občinskih odlokih o izločitvi nepremičnin v sploš-.raD' 'n o »splošnem interesu za zgraditev stanovanjske ceste na Bledu, zn C^at' naj bi sprejeli tudi sklep o podelitvi izrednega občinskega prianja .ter izivolitvi sodnika občinskega sodišča Radovljica. skunfA gate1' dnevnega reda sredinega zasedanja vseh »borov občinske dnevni inŽ' Poldc PcrnU* nedvomno ni po naključju vključil na začetek grad- a reda nekatere gospodarske ocene in načrte v občini. Gre za da'ocV>°' k' i& prav V tum obdobju še kako aktualno. Morda bi ikdo menil, ker n0"3 gQSP°dai-s.kih gibanj do konca septembra ni niti tako pomembna, dneh d° zak|Jucka Poslovnega leta čaka le še mesec dni. Najbrž v 30 Usp . res ni moč stvari spraviti v red ali jih postaviti na glavo, če to ni o gospodarstvenikom v 330 dneh pred tem. Vseeno pa je prav, da OCF.NA IN SMERNICE Sc . i K'-^iHJuarsiveniKom v .»u unen pred tem. Vseeno pa je prav, da sre*. i;"' soznan'.io. s kakšnimi težavami se je gospodarstvo v občini mož "badaio v devetih mesecih, kaj je znostmi bo startalo v prihodnje poslovno leto. Ta ocena torej dejansko pomeni nekakšen primerjalni podatek k raz- «vam, ki bodo na vrsti po tej točki dnevnega reda. Pri smernicah gospo-ia'skcga razvoja za prihodnje leto in pri skupni in splošni porabi za pri I > '\ bo namreč še kako treba upoštevati doseženo v letošnjem že J ^'ca Pa |e bilo o obeh osnutkih načrtov za prihodnje leto v občini precej govora. Pri tem |e zanimiva Ugotovitev, da so na področju načrto-''"ia /,, /d^j xv|jL.() dlje v krajevnih skupnostih kot v delovnih organi/a-•lah. lakšna ugotovitev je na pogled sicer neverjetna, če vemo, kolikokrat c l(' strokovne zmogljivosti imajo v delovnih organizacijah kot v kra-' .Vn'h skupnostih in če upoštevamo, da so prav načrti gospodarskih orga-( ,/,u'i lahko osnova za realni občinski načrt. Vendar v številnih delovnih ^fSanizacijah takšnih osnutkov načrtov še nimajo. Zato ni čudno, da so ()s|io kritizirali tudi na ndnji seji občinske konference /veze komu-ls,()v v ladovl.jišk; občini sk a.v m bilo, da bi se prav delegati /bora združenega dela občinske I **Ps< me malo bolj zavzeli za to in dO seje skupščine v sredinah, kjer E* bili i/vo|jeni, »skušali \seeno verificirati določena stališča In tako n-lsPevat,i k realnejši sliki gospodarskega in poslovnega načrta za prihod« Fj* leto. Seveda pa le prav, da Iz svojih /ornih kotov ta vprašanja obrav na\/-.;. ..... skuj1'" lud' delegati oziroma delegacije ostalih dveh zborov občinski SlivjL ,cta morali ugotoviti, da je bilo pri pripravah načrtm premalo Psčine, Milo rečeno, neprijetno bi bilo, če bi sredi prihodnjega poslov eta morali ugotoviti, da |e bilo pri 'zetosti, da bi bili sprejeti načrti realnejši. A. Žalar ljubljanska banka Podružnica Kranj nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka posluje za občane od 2. decembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 12. ure, ob sredah pa od 6.30 do 16.30. nova poslovna enota v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane od 24. novembra 1975 dalje vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 11. ure. Seminar za mlade Bled — Od 20. do 22. novembra je bil seminar za člane mladinskih organizacij iz Slovenskih železarn. Seminarja se je udeležilo okrog 70 mladincev in mladink, na njem pa so se seznanili z aktiviranjem mladih za politično delo, z metodami dela v družbenopolitičnih organizacijah, s planiranjem v temeljnih organizacijah združenega dela in z delegatskim sistemom. Na tridnevnem seminarju na Bledu so se pogovarjali tudi s člani predsedstva republiške konference ZSMS. Aktivi komunistov v KS Radovljica — Ce upoštevamo vse vzroke, ki lahko vplivajo na gibanje oziroma spreminjanje števila članov zveze komunistov v radovljiški občini, lahko ugotovimo, da se je v dveh letih število novih članov zveze komunistov povečalo za blizu 300. Tako v občini trenutno beležijo okrog 1300 članov zveze komunistov. Ko so o tem oziroma o delu osnovnih organizacij, komiteja in občinske konference razpravljali na zadnji seji občinske konference zveze komunistov, so ugotovili, da je do kvalitetnih sprememb prišlo v zadnjih dveh letih tudi na nekaterih drugih področjih delovanja zveze komunistov. CIani ZK na primer zavzeto spremljajo dogodke doma in v svetu, še posebno gospodarske, katerim so v občini prav v drugi polovici letošnjega polletja posvetili izredno skrb. Podobna aktivnost se kaže tudi na področju uresničevanja ustave, pri čemer pa so poudarili, da je v prihodnje pri tem treba vse moči usmeriti v tako imenovano vsebinsko uresničevanje ustave oziroma razvijanja samoupravljanja. Med slabostmi pri delovanju pa so posebej opozorili na delo in aktivnost članov zveze komunistov v krajevnih skupnostih oziroma v krajih, kjer komunisti živijo. Dogaja se namreč, da člani, ki so organizirani v osnovne organizacije ZK v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih zelo redko aktivno sodelujejo pri razreševanju problemov. Kot je menil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari, se prav pri tem srečujemo še vedno s premajhnim poznavanjem vloge komunistov v socialistični zvezi kol frontni organizaciji vseh organiziranih sil in oblik v krajevni skupnosti. Tu prihaja tudi do kadrovsko neutrjenih in šibkih osnovnih organizacij ZK. Zato so na konferenci sklenili, da bodo v prihodnje pogosteje sklicevali aktive komunistov v krajevnih skupnostih. Na teh aktivih bodo obravnavali VSa aktualna vprašanja krajevnih skupnosti, pri tem pa bodo sodelovali tako komunisti, ki so organizirani v delovnih organizacijah, kot tudi tisti, ki so člani osnovnih organizacij ZK na terenu. A. 2alar NEKATERI SOCIALNI PROBLEMI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Invalidnost, stanovanja Program socialne politike v občini Kranj, iztekel se je letos, je bil kot vemo skoraj v celoti izvršen; neizpolnjen je ostal v tistem delu, kjer je bila načrtovana zaposlitev socialnega delavca v vseh tistih delovni organizacijah z več kot 500 zaposlenimi. Visoka stopnja zaposlovanja zadnjih letih in pa družbenogospodarske razmere s spremljajočimi pojavi zahtevajo tudi takšno obliko in to dokaj razvito obliko družbene skrbi za delovnega človeka. Ni pa seveda število zaposlenih delavcev v neki organizaciji edino merilo, po katerem bi se odločali ali je nekje potrebno ustanoviti socialno službo ali ne: do tega spoznanja so npr. dokaj zgodaj prišli v Podjetju za PTT promet Kranj, kjer je trenutno zaposlenih 478 delavcev, socialno službo pa imajo organizirano že 10 let. V kranjski občini imajo organizirano socialno službo sicer le večje delovne organizacije kot Tekstilindus, Iskra, Sava, in to že dolga leta, pred nekaj meseci pa so zaposlili socialno delavko tudi v Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj. Tako je za populacijo okoli 14.500 zaposlenih v delovnih organizacijah organizirana strokovna socialna služba, medtem ko v drugih delovnih organizacijah rešujejo socialne probleme druge službe, organizacije itd.; eni kot drugi pa sodelujejo s Centrom za socialno delo Kranj. Preobširno bi bilo opisati vso problematiko, s katero se ukvarjajo socialne službe v delovnih organizacijah. Brez dvoma pa so na prvih mestih stanovanjska vprašanja, invalidnost oziroma zmanjšana delovna sposobnost, alkoholizem, problemi z mladoletniki in drugo. INVALIDNOST NA DELOVNEM MESTU V Tekstilindusu smo se pogovarjali s socialno delavko Anko Rupnikovo »Med vsemi problemi, ki se pri nas tičejo socialnega varstva, bi na prvem mestu omenila problem invalidnosti in zmanjšane delovne sposobnosti. Tekstilna industrija je lahka industrija, zato je pri nas od 2400 delavcev zaposlenih veliko več žensk kot moških, in sicer 1400. Potem ko tkalka ali predica dopolni 25 do 30 let delovne dobe pri starosti okoli 50 let, prihaja do različnih obolenj, ki so sicer za to vrsto dela značilna, vendar pa ne štejejo med poklicna obolenja. To so predvsem okvare hrbtenice, oslabljen sluh, okvare kolkov, bolezni ožilja. Ce invalidska komisija delavki ali delavcu s takimi zdravstvenimi okvarami prizna zmanjšano sposobnost dela, ga je treba s težkega delovnega mesta premestiti na lažje delovno mesto. Vendar pa imamo pri nas s takimi premeščanji veliko težav, saj praktično takšnih lažjih delovnih mest primernih za invalide skorajda nimamo. Problem je še toliko težji, ker se mi zdi, da je zadnja leta takšnih okvar več, saj ima invalidska komisija neprestano dovolj dela. Za težja delovna mesta so tako kot verjetno drugod organizirani vsakoletni preventivni pregledi. Pri moških se opaža pešanje delovne sposobnosti in pojav raznih obolenj, ki sem jih že prej naštela, dosti kasneje, med 50. in 60. letom, tako da se delavec, če ima vse pogoje, lahko tudi invalidsko upokoji. Za ženske pa sem že rekla, je položaj težavnejši: skupaj z obratno ambulanto skušamo te probleme kar najbolje urejati.« S podobnimi problemi se srečujejo tudi v Podjetju za PTT promet v Kranju. Med zaposlenimi je večina moških, več kot 300, delo pa jc za pismonoše in za tehnično službo terensko. »Naših delavcev se sčasoma z leti začno lotevati obolenja, ki so povezana z načinom dela,« pripoveduje socialna delavka Rozalija Kemova. »Naša služba rešuje take probleme, ko se pojavijo, na več načinov: pismonoša na primer dobi lažji teren ali pa s prekvalifikacijo. Posebno težavno je takrat, kadar starejši delavec ne more več opravljati zadovoljivo svojega dela in zdi se nam, da je tega zadnja leta kar dosti. Vendar pa so težave v tem, saj starejših delavcev ne moremo več pošiljati v šole, ustreznih servisnih obratov, kjer bi biio zanje delo primernejše in lažje, pa pri nas ni. Zato iščemo rešitve z drugimi delovnimi organizacijami in z zavodom za zaposlovanje. Podobne težave, so tudi v tehnični službi, kjer imajo delavci tako kot pismonoše terensko delo. Kako težavno je to delo, pove že podatek, da dokaj lažje dobimo delavce za tehnična notranja dela, medtem ko smo letos za vzdrževalec lahko dobili le 2 učenca v gospodarstvu. Menim, da je problem v tem, ker v Kranju ni docela urejeno zaposlovanje invalidnih oseb, premalo je takih delovnih mest, kjer bi lahko delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo delali še naprej.« V Iskri elektromehaniki Kranj smo se o problemu invalidnosti pogo varjali s socialno delavko Zinko Jenko. »Vprašanje, kaj narediti z manj delovno sposobnimi delavci, si v zadnjem času zastavljamo tudi pri nas. Elektro industrija sodi med lahke, dokaj je takih delovnih mest, na katerih uspešno delajo delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo, torej invalidi. Takšna vprašanja naša socialna služba (Iskra jo ima organizirano že od leta 1959), rešuje od primera do primera z invalidsko komisijo, zdravstveno službo, z vodji TOZD in drugimi. Najvažnejše je najti primerno delovno mesto. Poklicnih obolenj skorajda ni, to področje spremlja obratna ambulanta z rednimi sistematskimi pregledi. Za take primere, kjer je delavca recimo zaradi ostarelosti potrebno premestiti na ustreznejše delovno mesto, imamo pravilnik, po katerem dobiva tudi na drugem delovnem mestu enak osebni dohodek. Premeščanje je lažje in hitreje znotraj ene TOZD, zatika pa se, kadar bi bilo potrebno premestiti delavca na lažje delovno mesto v drugo temeljno organizacijo. (Se bo nadaljevalo) ^01 Torek, 25. novembra 1975 4 Denar ostaja Radovljica — Tako živahne, kritične in na trenutke ostre razprave kot je bila na seji izvršnega sveta občinske skupščine, ki je 14. novembra razpravljal o uresničevanju proračuna občine do oktobra letos in s tem v zvezi z. izdelavo različne urbanistične dokumentacije, že zlepa ni bilo. Ko so člani razpravljali o gibanju dohodkov in izdatkov v proračunu, so ugotovili, da izdatki zaostajajo za dohodki oziroma da je bilo slednjih konec oktobra več od izdatkov. To je vsekakor prav in kaže, da izvajalci začrtane proračunske porabe delajo v skladu s programom in po načelu Pred dnevi je podjetje Komunalni servis Kranj zaprlo del ceste na Sentursko goro, tako da je avtobus vozil le do križišča za Stisko vas. Po zadnjem slabem vremenu so namreč mislili, da je na cesti prišlo do usada. Izkazalo pa se je, da je usad na cesti star najmanj že pol leta. (slika zgoraj). Novost na tej cesti pa je odbojiia ograja. Na ovinkih in nevarnih mestih so jo postavili prek 350 metrov. Pozimi bo torej cesta na Sentursko goro nedvomno veliko varnejša, kot je bila zdaj (slika spodaj). — A. 2. — Foto: F. Perdan Zadevo naj oceni SDK Bohinj — Kinopodjetjc Bohinj se namerava priključiti k DPD Svoboda Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici. Zaradi takšne namere je izvršni svet radovljiške občinske skupščine pred časom podjetju že odobril 6000 dinarjev za pokritje primanjkljaja. V podjetju pa so pri ponovnem pregledu stroškov ugotovili, da bi za pokritje izgube oziroma uskladitev bilance, ki je pogoj za izbris iz registra pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, potrebovali še nekaj nad 10.000 dinarjev. Del razlike bi menda pokrila DPD Svoboda Tomaž Godec, za 10.000 dinarjev pa so zaprosili za pomoč občino. Izvršni svet radovljiške občinske skupščine se je na seji strinjal, da je pred pripojitvijo in izbrisom iz registra treba bilanco uskladiti oziroma izgubo pokriti. Prav tako se je strinjal, da se podjetje pripoji k DPD Svoboda Tomaž Godec. Da pa se ne bi čez čas izkazalo, da je tudi 10.000 dinarjev za pokritje izgube premalo in da ne bi morali potem spet razpravljati o morebitni pomoči, so sklenili, naj finančno stanje pregleda Služba družbenega knjigovodstva. «"*e bo služba ugotovila, da gre pri rešitvi vprašanja dejansko za zaprošenih 10.000 dinarjev, potem bodo ta denar nakazali iz tekoče proračunske rezerve. A 7. Izgube na žičnicah Kranj — Upravljavci jugoslovanskih žičnic so se v sredo, 19. novembra, zbrali na četrtem letnem zboru in obravnavali težak položaj žičničarjev ter razpravljali o možnostih za rešitev teh vprašanj v prihodnje. Na srečanju Gradbinci na zunanji trg Kranj —- V petek je bil plenum usta noviteljev biroja gradbeništva Slove nije. V Kranju so se pogovarjali o nastopu slovenskih gradbenih podjetij v tujini. V Sloveniji je namreč 59 projektantskih organizacij in okrog 60 gradbenih podjetij. Zato so prizadeva nja, da bi se bolje organizirali, še toliko bolj upravičena. Gradbena podjetja sicer že nekaj časa ugoiavliajo, da zaradi tovrstne pre-dimenzioniranosti prihaja do /asiče-nosti domačega trga. V preteklosti so gradbena podjetja ta višek izkoriščala tako, da so se pojavljala na evropskih gradbiščih. Ta gradbišča pa se zdaj /a pirajo, zato so na plenumu ugotovili, da bodo svoje zmogljivosti usmerili v manj razvite države. Vendar se tega dela oziroma prodora ne bodo lotile po samezne gradbene organizacije, ampak so menili, da bi kazalo najprej povezati slovenske tehnične in delovne moči v močne organizacije, ki bi organizirale nastop podjetij v manj razvitih de želah. A Z SS5 v Kiuitju je oilo izrečenih tudi več konkretnih misli, ugotovitev in predlogov. Podatki kažejo, da so v zadnjih dveh letih oziroma slabih zimah žičničarji zabeležili okrog 28 milijonov dinarjev izgube. Če vemo, da imamo samo v Sloveniji 168 žičnic, potem podatek o izgubi dovolj zgovorno opozarja na težak položaj. Vendar izgubi ne botrujeta le dve izredno slabi zimi, ampak se za neprijetnim položajem skriva še vrsta drugih okoliščin. Razpravljavci so menili, da bi bilo treba žičničarjem zagotoviti poseben položaj v družbi. Prva poteza, ki bi jo bilo treba čimprej narediti, je na področju združe van ja bank oziroma bančnih sredstev /a kreditiranje. Žičnice niso tako veliko akumulativna gospodarska dejavnost, da bi bile lahko same kos sedanjim kreditnim pogojem in normativom Gradili bi jih lahko s krediti po 3 do 4-odstotni obrestni meri in z vračanjem okrog 15 let, ne pa s tako imenovanimi komercialnimi, do 12-odstot-nimi obrestmi in z vračanjem do pet let. Razen tega bi bilo treba žičnice razbremeniti še nekaterih drugih stro Ikov. Nevzdržno je namreč, da morajo žičnice graditi tudi dovozne poti, parkirne in druge prostore. Ta vprašanja bi bilo treba sistemsko rešiti, pri čemer naj bi prevladala usmeritev, da so žičnice le del dejavnosti, ne pa na svo jem področju zaokrožena, celovita in visokoakumulativna dejavnost. Ob takšnem stanju zato tudi ni težko razumeti, zakaj imamo pri nas že kar precej turističnih oziroma žičnih centrov, vendar nobenega dograjenega. Dokler bomo prepričani, da se bodo centri lahko razvijali in oblikovali izključno z dohodkom na žičnicah, toliko časa sc bomo srečevali z neprijetno prakso, ki bi ji lahko rekli tudi ne smotrno zapravljanje denarja. A 7. dobrega gospodarja. Vendar pa izdatki pri nekaterih postavkah ne dosegajo za ta čas dovoljene meje, čeprav je po drugi strani res, da morajo izdatki rasti za 10 odstotkov počasneje od dohodkov. Da ne bo nesporazuma, je treba povedati, da pri gibanju izdatkov ne prihaja do ostanka denarja, marveč kvečjemu do počasnejšega nakazovanja sredstev posameznim uporabnikom proračuna. To se kaže na primer tudi pri sredstvih za krajevne skupnosti. Zato so na seji sklenili, da v prihodnje, do konca leta, ni razloga, da bi še naprej pretirano omejevali porabo oziroma dotacije. Posebno kar zadeva sredstva za krajevne skupnosti. In kaj je tisto, kar je dodobra razburilo oziroma razgrelo člane izvršnega sveta? Ugotovili so, da prihaja do precejšnjih zakasnitev pri izdelavi zazidalnih načrtov oziroma nekatere urbanistične dokumentacije. Po sklenjenih pogodbah z. izvajalci (pravzaprav gre le za Zavod za urbanizem Bled) za izdelavo načrtov so v proračunu zagotovljena tudi potrebna sredstva. Zdaj pa se dogaja, da se izvajalci oziroma izdelovalci načrtov ne držijo v pogodbah dogovorjenih rokov in tako denar za te namene v proračunu ostaja neizkoriščen. Morda bo kdo rekel, zakaj pa se je treba zaradi tega razburjati. Glavno da denar je; teže bi bilo, če ga ne bi bilo. A ni tako. Na več področjih v občini na različnih razpravah občanov prihaja do ostrih kritik in negodovanj, zakaj ni zazidalnih načrtov oziroma ustrezne urbanistične dokumentacije. Problemi, do katerih zato prihaja, so ponekod zelo neprijetni. Ne le da ni moč začeti z gradnjami, ampak to zavira tudi programirani razvoj krajev in območij. Skratka, takšne pripombe in kritike so pogosto precej upravičene. Po drugi strani pa je prav tako res, da je škoda, da denar ostaja neizkori ščen, saj vemo, da že stari pregovor pravi, kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. Ker pa je pri nas (in ne le pri nas) tako, da z denarjem lahko več narediš danes kot boš jutri, ker bo jutri zadeva pač dražija, je ugotovitev, da je škoda, da denar leži neizkoriščen, tudi utemeljena. Na seji so zato sklenili, da bodo s takšno prakso na področju izdelave urbanistične dokumentacije v občini prenehali. Zadevo nameravajo rešiti tako, da bodo v primerih, ko se izvajalec ne bo držal pogodbenega roka, pogodbo razveljavili, izdelavo načrta pa predali drugemu. To bi sicer lahko povzročilo dodatno težavo, ker bi se v konkretnem primeru izdelava načrta potem še bolj zavlekla, vendar so menili, da je enkrat s tem treba začeti, sicer se bo stara praksa nespoštovanja dogovorov in pogodb na tem področju nadaljevala še naprej. Morda bi vseeno lahko rekel, da je stvar treba temeljito pretehtati in se ne prenagliti. No, za to najbrž, ni bojazni, saj je izvršni svet tudi sklenil, da bo prav to vprašanje še temeljito in vsestransko obravnaval na eni prihodnjih sej. Da pa je kakršnakoli pretirana bojazen okrog ukrepanja na tem področju nesmiselna, po drugj strani govori in potrjuje drugi podatek. V Sloveniji je namreč kar 59 projektantskih organizacij! A. Zalar Kolektivna pogodba Kranj — Pisali smo že, da je združenje samostojnih obrtnikov kranjske občine sredi tega meseca (12. novembra) pripravilo šir se posvetovanje z obrtniki iz kranjske občine, na katerem so med drugim razpravljali tudi o kolektivni pogodbi. Na posvetovanju se jc izkazalo, da so obrtniki precej slabo seznanjeni s podrobnostmi kolektivne pogodbe. Njenih določil največkrat ne razumejo. Tako je bilo na primer slišati mnenje, da je obračuna vanje odstotka delilve čistega do hodita preveč zapleteno in da bi bilo enostavneje, če bi se ta od stotek določil oziroma predpisal. Pokazale so se tudi nejasnosti, da obrtniki pri uresničevanju sta rili kolektivnih pogodb niso rav nali prav. Ker pa nova kolektivna pogod ba pomeni korak naprej pri uresničevanju ustavnega določila o plačilu dejansko vloženega dela, o minulem delu in podobno, si pravilno uresničevanje in razumevanje ni moč predstavljati brez pomoči organizirane strokovne organizacije. Obrtniki so se sttinjali, da je združenje sa mostojnih obrtnikov kranjske občine kot organizacija potreb no. V razpravi pa se je tudi izkazalo, tla čaka združenje prav na tem področju v prihodnje v-e liko dela. Kot smo že omenili, ima združenje v programu med drugim tudi rešitev vprašanja o kreditiranju zasebne- obiti in organizacijo oziroma ustanovitev lin jigovodskeua set visa. Se posebno slednji bo lahko obrtni kom v občini v veliko strokovno pomoč. ^ «^ Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. I. ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD objavljata naslednji prosti delovni mesti: — za TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britof — z n. sol. o- 1. kurjača parnega kotla z avtomatsko — termično komando , — za TOZD Kooperacija Radovljica, v Radovljici — z n. sol. o. 2. organizatorja kooperacije — komercialista II. SVET SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosti delovni mesti: 3. gradbenika 4. referenta za izterjavo in kompenzacije Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: j^. pod L/1.: VK kurjač z izpitom za upravljača parnega kotla z/11 • niziranim kurjenjem in najmanj 2-mesečnimi delovnimi izkusnj na enakem delovnem mestu, vestnost in natančnost pri delu- 1 pod L/2.: visoka ali višja šola kmetijske ali ekonomske smeri -j oziroma 4-letnimi delovnimi izkušnjami v kmetijski Pr0iz.v0anje organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje in sodelova z ljudmi, terensko delo; _ . pod II./3.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pog Jj določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42//-' pl-40); -,t. pod III./4.: ekonomski tehnik, VK ali KV trgovec, z 2- oziroma nimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem ni* V vestnost pri delu, smisel za komuniciranje s 'poslovnimi partn terensko delo. jgj0 Na vseh delovnih mestih razen pod II./3 je uvedeno poskusno od 1 do 3 mesecev. £ Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z kazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema Spi° . kadrovski sektor KžK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dnen objave. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, n.sol.o. ponovno objavlja po sklepu sveta za medsebojna merja TOZD notranja trgovina — prodajna mr o. sub. o. Ljubljana za utstvoff> Trgovino z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pomsi* :..lr.m U ra* mizarskimi ploščami, gradbenim Kranj — LES, Primskovo, prosto delovno mesto materialom materialnega knjigovodje Pogoji: srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba, zaželena Pr sa in obvezno znanje strojepisja. , .no Nastop dela je možen takoj po preteku objavnega roka. Posku delo traja 2 meseca. Pismene ponudbe sprejema Lesnina, Trgovina Kranj — Les skovo do vključno 10. decembra 1975. O izbiri bodo kandidati » veščeni v 5 dneh po sklepu pristojnega organa. Gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj, n.sol.o. TOZD Gostinstvo, n.sub.o. Kranj, Maistrov trg 11 Razpisna komisija za delovno mesto direktorja TO^JJ] Gostinstvo razpisuje na podlagi 9. člena Samoup1"^ nega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavc v združenem delu prosto delovno mesto direktorja TOZD Gostinstvo Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na»« posebne pogoje: i 1. da imajo višjo šolo ekonomske ali komercialne smeli in jfl delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gostin*1 turizmu, , ,nj J13 ali srednjo šolo gostinske smeri in 5 let delovnih izkusL vodilnih delovnih mestih v gostinstvu in turizmu, 0c\c^C 2. da imajo moralno politične kvalitete in sposobnost za v I (IZD. poslovodje hotela »Kazina« na Jezerskem Poleg splošnih pogojev morajo kandidati Izpolnjevati še nas posebne pogoje: ,kU skusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Poskusno delo bo opra le l pristankom delavca. de .t' Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po razpisu - - -mest nj naslov: Central Kranj, splošni sektor, Kranj, Maistrov Poleg dokazila o zahtevani izobrazbi in delovnih izkušnjah Je trebno priložiti tudi potrdilo o ncka/novanju. 0 /O ljubljanska banka Svet poslovne enote Ljubljanske banke, podružnice Kranj, enote Radovljica objavlja naslednja prosta delovna mesta blagajnika dinarsko-valutne blagajne za ekspozituro Bled blagajnika dinarsko-valutne blagajne za ekspozituro Lesce Pogoji: 4-letna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazija z zaključnim izpitom ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. referenta splošne likvidature za ekspozituro Bled Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno-administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali redna komercialna šola z zaključnim izpitom in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo poteka v dveh izmenah. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za navedena delovna mesta, ki so iz drugih jezikovnih območij, morajo pogovorno obvladati slovenščino. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek splošnih poslov Ljubljanske banke v Radovljici, Gorenjska c. 16 do vključno 3. decembra 1975. Prijavljeni kandidati boao pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku za prijavo. Izobesimo . zastave! Letošnji prazaik republike slavimo v znamenju 30. obletnice osvoboditve. V različnih krajih Goreniske bodo številne oriredi-tve. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko poziva vse delovne in druge organizacije, hišne svete in vse občane, da okrasijo lokale in pročelja ter izobesijo zastave. Priprave na volilne konference Radovljica — V osnovnih organizacijah zveze komunistov v radovljiški občini so se že začele priprave na volilne konference, ki morajo biti po sklepu občinske konference zveze komunistov končane najkasneje do 20. decembra letos. Na konferencah bodo pregledali in ocenili dosedanje delo članov in organizacije, izvolili nove organe (sekretarja, in sekretariat) in sprejeli delovni oziroma akcijski program. V tistih organizacijah ZK v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, kjer imajo v svojem sestavu več organizacij ZK, bodo izvolili tudi člane sveta ZK krajevne skupnosti oziroma sveta ZK organizacije združenega dela. Ce kje ne bodo do roka pripravili volilnih konferenc oziroma če jih sekretarji ZK ne bodo pravočasno sklicali (za to so odgovorni prav oni), bo volilne konference sklical komite občinske konference zveze komunistov. A. Z. Po<* Dok v ^°-letnice osvoboditve in SZDL Mr?yitelistv°™ predsednika RK vembra a Rlbičiča bo odprta 27. no-raZstavaV rV0dcmi SaTcriji v Ljubljani umetnik ustva slovenskih likovnih k vse V ^'u'benopolitienem življenju ski], in°f. ine- Je ^ nekaj let v kadrov--ranJa n• ančnin težavah. Viri linanci-Ui( po" 0 dovolj redni in močni, tako ^Javnosr0 *2a^r*PiJe« že pri redni dela tud« Organizacija združenega Poscbn kadrovsko ni dovolj močna, hoda n V 111 'lncru načrtovanega premica' n Vsakodnevne oddaje. Predsed-St-'dstva°cranisko8a sveta i" olani pred' radi0 ^ZI)L so menili, da je treba stalne PodPrc'i in mu dati dolgoročne ra/n,.., y."e. financiranja. O tem bodo '?vi\šna^''a1' na P^hodnji skupni seji S2bl Lga ot,bora občinske konference Tudi"1 pro&ramskega sveta. sta sk n(>Vt>8'> oddajnika še ni, čeprav le zbral Občifie in tovarna Peko *«hteva pi»"ari 0benem Pa sc Pojavlja ^-ajnik (Hl0ajV!aPTV Ljubljane po novem UKVV •Vn"vu, ki , n£f"\ s°dijo, "'Vinika k. velja 400.000 dinarjev, da nakup takšnega r*dio""|a "L D" koristil, temveč bi Občin* -0 /&uh,] na slušnosti. V tržiiki JPreie K namreč le tretjina radijskih tolCVV n,kov sposobna sprejemati lijcij ■1I.°K1'ani- Precej prigovorov je Na , a CaS oddajanja lokalnega radia, vec- ,..V.L> opozarjajo le v Tržiču, tem- tudi k'r v drugih slovenskih krajih, ifebn lokalne radijske postaje. Poljan-.J?° dogovarjanje z RTV l.ji.h Ust ,\ ^"nska konlerenca SZDL kot ski,',, v,tclj radia se je odi.Kila radij-tk>dt>r ?Vcern Pri tem pomagati in jih l . '1 ^Jenp1' rad'o ie tudi prostorsko utes 'Jl>e j,, rusiore m naprave Ima v stavbi '^'n skupščine. S preselitvijo v iz l;u|iK.K'"" šolo heroja Bračiča bodo vt-'t1(j. ' S|eer prostorsko na boljšem, "fecets d° Potrebna tudi za preselitev |S|"'' Sredstva. — jk V tednu prireditev pred praznikom republike je bila odprta na osnovni šoli v Cerkljah razstava likovnih del društva likovnikov -iz Brežic; društvo brežiških likovnikov šteje trenutno 14 članov, ki imajo različne poklice, v prostem času pa se ukvarjajo z likovnimi deli. Doslej so sodelovali že po vsej Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. — Foto: F. Perdan Delavke in žene stavkajočih na dnevni straži pred tovarno verig v Lescah v času stavke (od 15. maja do 5. junija 1935) Razstava Stavkovno gibanje na Gorenjskem leta 1935 V sredo, 26. novembra bo v Gorenjskem muzeju v Kranju v prostorih v Tavčarjevi ulici odprta obsežnejša razstava o stavkah in delavskem gibanju na Gorenjskem v letu 1935. Pripravil jo je oddelek za zgodovino delavskega gibanja pri Tehničnem muzeju Železarne na Jesenicah ob 30-letnici osvoboditve in 40-letnici prvih večjih stavkovnih gibanj na Gorenjskem. Razstava je rezultat skoraj dveletnih prizadevanj avtorice Zorkc Tribušonove in je hrati tudi prva muzejska predstavitev stavkovnega gibanja na območju celotne Gorenjske, saj poznamo doslej le razstavne prikaze posameznih stavk, v katerih so bili udeleženi delavci iz določene stroke, npr. Velika tekstilna stavka v Kranju 1936. leta. Zbranega in proučenega je bilo veliko povsem novega gradiva o delavskem in stavkovnem gibanju, opravljeni so bili številni intervjuji s predvojnimi revolucionarji ter organizatorji in udeleženci stavk, rekonstruirani stavkovni odbori po posameznih tovarnah, dopolnjeni seznami delavskih zaupnikov, predvsem pa je bila ovrednotena vloga Komunistične partije, ki jo je v obravnavanem obdobju odigrala med gorenjskim delavstvom; za nekatere stavke doslej še ni bilo znano, da jih je pripravljala in vodila partija, ki jc v tovarnah uspela organizirati enoten in odločen nastop delavstva in si tako pridobiti tudi nove, velike izkušnje za nadaljnje akcije. Razstava je razporejena na 36 panojih, ki jih je likovno oblikoval Miloš Magolič, dopolnjujejo pa jo nekateri predmeti, ki so razstavljeni v vitrinah. S povečavami množičnih fotografij, s fotokopijami in originalnimi dokumenti, delavskimi časopisi ter teksti in podnapisi so avtorji razstave pripravili obiskovalcem nazoren in izčrpen prikaz stavkovnega gibanja na Gorenjskem 1935. leta. Vsebinsko je razstava razdeljena v tri večja poglavja. V uvodnem delu so poudarjene predvsem naloge in vloga naprednih sindikatov v okviru Strokovne komisije — URSSJ za Slovenijo (Udruženi radnički sindikalni savez Jugoslavije) med delavstvom na Gorenjskem in prizadevanja Komunistične partije za združitev delavcev v enotno fronto ter za skupne nastope delavcev na raznih prireditvah in manifestacijah (npr. shod Svobod v Celju julija 1935), prvomajskih proslavah ter v mezdnih in stavkovnih bojih. Brezposelnost, beda, izkoriščanje delavcev, kar jc tudi odraz svetovne gospodarske krize, neurejena socialna zakonodaja, spremljajo tudi delavce na Gorenjskem. Iz razstavnega gradiva so razvidne zahteve delavcev po sklenitvi kolektivnih pogodb, demonstracije proti odpustom delavcev, boji z delodajalci, mezdna gibanja, kar vse je doseglo višek v stavkovnih gibanjih, v katerih je bilo leta 1935 udeleženih okoli 4000 gorenjskih delavcev. Osrednji del razstave prikazuje stavke po posameznih večjih gorenjskih podjetjih. Obsežno je predstavljena ena največjih stavk v Železarni na Jesenicah, ki se je začela v obratu na Javorniku 12. julija in je trajala osem dni, že naslednji dan pa so začeli stavkati tudi kovinarji v obratu Sava na Jesenicah. Ta stavka je imela močan vpliv na vse gorenjsko delavstvo v njihovem boju za dosego svojih pravic. Bila je dobro pripravljena in vodena. Jeseniški komite KPJ je bil v stalni povezavi s sekretarjem pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo Ivanom Mačkom, vodilni organizatorji stavke, ki so bili predvsem levo usmerjeni delavski zaupniki, pa s tovarišem Francem Leskoškom, predsednikom URSSJ za Slovenijo, in tajnikom pokrajinskega odbora SMRJ (Savez metalskih radnika Jugoslavije). Razvidna je tudi vloga delavskih žena in deklet, ki so 15. julija na Jesenicah množično manifestirale za stavko, prinašale hrano stavkajočim delavcem in stražile vhode v tovarno. Uprava Kranjske industrijske družbe je morala sprejeti večino delavskih zahtev. V nadaljevanju so na razstavi obravnavane še stavka v tovarni Veriga v Lescah, od 15. maja do 5. junija, ki je bila organizirana pod močnim vplivom sindikata kovinarjev — podružnice SMRJ in v tesni povezavi z jeseniškimi kovinarji, osemtedenska stavka v Papirnici na Količevem, ki se je začela 17. avgusta in je bila pomembna tudi za nadaljnji razvoj naprednega delavskega gibanja na domžalskem območju, in dobro pripravljena stavka v tovarni Šešir v Škofji Loki, ki je trajala od 11. oktobra do 11. novembra. V tretjem, manj obsežnem delu razstave, pa so prikazani predvsem poskusi stavk v nekaterih manjših tovarnah in podjetjih. Tako krajša solidarnostna stavka z jeseniškimi kovinarji v tovarni gume Semperit v Kranju 13. julija, stavka sezonskih delavcev, ki so gradili objekte kemične tovarne barv Medic — Zanki v Domžalah sredi oktobra, na katero so zlasti vplivali stavkajoči delavci v Papirnici na Količevem, in šesturna solidarnostna stavka jeseniških obrtnikov in trgovcev 17. julija. Iz razstavljenih zapisnikov Načclstva Jugoslovanske strokovne zveze pa je razvidno, da je do poskusa stavk prišlo aprila 1935 v tovarni Intex v Škofji Loki in v času od 21. do 25. septembra v današnji Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Uspehi in izkušnje, ki so jih delavci na Gorenjskem leta 1935 pridobili v boju z delodajalci, so bili nadvse pomembni za naslednje 1936. leto, ko so se po vsej .Sloveniji in tudi po Gorenjski začela množična stavkovna gibanja. Obravnavana razstava pa je velik prispevek k raziskovanju in proučevanju delavskega gibanja na Gorenjskem. Majda Žontai V osnovni šoli na Bledu so v petek, 21. novembra, odprli razstavo skupine Alpalik, ki je med drugim že razstavljala pred časom na šoli v Bo. hinjski Bistrici. Na razstavi na Bledu sodelujejo France Boltar, Albin Polajnar, Janez Ravnik in Boni Ceh. Razstava bo odprta do začetka decembra. Na otvoritvi pa je nastopil tudi moški pevski zbor KUD Bled. - Uspeh na razstavi planinske fotografije s Na peti mednarodni razstavi planinske fotografije v Gorici v Italiji, otvoritev je bila 18. oktobra, so jugoslovanski predstavniki dosegli velik uspeh. Za udeležbo na razstavi se je prijavilo 313 avtorjev s 1232 deli iz 16 evropskih, 3 azijskih in 1 južnoameriške države, dejansko pa jih je bilo v ožji izbor sprejetih 134. S svojimi diapozitivi je na prireditvi sodelovalo tudi šest Slovencev. Skupno so predstavili devet svojih del. Svoje diapozitive so v Gorici predstavili Zorko Fon, Ivan Pipan, Rafael Podobnik, Peter Pokorn, Peter Stare in Jože Medvešček. Največ uspeha so sicer imeli Italijani in Švicarji, lep uspeh pa je dosegel tudi naš predstavnik Peter Pokorn iz Škofje Loke. Za doseženo šesto mesto v hudi mednarodni konkurenci je prejel lep pokal. Barvne diapozitive, ki so bili predstavljeni v italijanski , Gorici, si je bilo v preteklih dneh mogoče ogledati še v petnajstih mestih Avstrije, Italije in Jugoslavije. V Jugoslaviji je bila projekcija diapozitivov v Novi Gorici, Tolminu in Ljubljani. Kot vse kaže je prav v Škofji Loki veliko zanimanja za fotografijo. Zato naj bi bil že v kratkem ustanovljen foto kino klub. -jg set!** 32» Pismo Splošne bolnice Jesenice Gostinsko in trgovsko podjetje Central — z n.sol.o. Kranj TOZD — Delikatesa — trgovina delikatesa Maistrov trg 11 Cenjene stranke obveščamo, da pripravljamo za praznike po naročilu razne obložene plošče, kanapeje, obložene kruhke, razne količine po sprejemljivi ceni. V bifeju vam poleg malic nudimo tudi kosila. V delikatesnem oddelku imamo tudi bogato izbiro izdelkov iz lastne kuhinje. Izbirate lahko med bogato ponudbo okusno aranžiranih daril, ki jih pripravimo po vaših željah. Za 29. november bo trgovina zaprta, v nedeljo, 30. novembra, in ponedeljek, 1. decembra, pa bo trgovina odprta od 7. do 11. ure. Priporočamo se za obisk Čestitamo vam za praznik republike. - Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o. TOZD Maloprodaja Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto mesarja — sekača za preurejeno prodajalno v Kropi Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da je KV mesar-sekač in — da ima eno leto delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu Poskusno delo na tem delovnem mestu je 60 dni. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji in delovnih Izkušnjah Je treba poslati v 15 dneh po objavi Kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Pisma bralcev »Trda skorja navadnega kruha« S člankom, ki ste ga objavili pod naslovom »Trda skorja navadnega kruha«, se ne strinjam. Ze naslov bi se moral glasiti »Mehka skorja 22 vrst kruha.« Darinka Sedej piše, da je kruh smešno poceni in primerja ceno kruha pri nas in ceno kruha v Avstriji. Zakaj ne primer/a tudi plač? Če bi imela štiri otroke in bi vsak dan morala kupiti pet kilogramov kruha, bi pa napisala, da je še dva dinarja za kilogram previsoka cena. Še pet kilogramov je premalo za nas siđem oseb in en sam košček se ne razmeće, kruh razmetavajo po državnih podjetjih in ustanovah, brez nadzora. Zares bi bilo smešno, da bi zaradi tega trpeli- revne družine. Zakaj pekarne ne pečejo enoten kruh, zakaj se gredo nepotrebni luksuz, zakaj pečejo kar 22 vrst kruha? Tč pomeni, da namerno povzročajo izgube in ne znajo gospodariti. Ho/je bi bilo, da kruha v trgovinah zmanjka kot pa da bi ga prašičem dajali ali v drobtine predelali. Prepričana pa sem, da se bo v podjetjih in ustanovah (gosti/ne, šole) še naprej razmetaval, čeprav bi hi I izredna drag. Bralka M. T. • •• Ko bi bili članek z naslovom, podnaslovom, uvodom, nenehnimi vmesnimi poudarki in zaključkom zbrano prebrali, bi ugotovili, da je napisan ob informaciji, da leska pekarna peče navadni kruh z izgubo, da torej črni, beli in rženi kruh prinaša en sam primanjkljaj, ki ga deloma pokrivajo s peko tistih kruhov, ki jih vi imenujete »lu-ksus«. Potemtakem jedo v Kranju in v Tržiču, kjer pečejo razmeroma malo navadnega kruha, luksuzni kruh? Ne, že davno so le spoznali, da je bolje, da kupujejo trajnejši in kvalitetnejši kruh, ker ga potem tudi pojedo. Razumem vas, zabolelo vas je, da je kruh v primerjavi z drugimi živili prepoceni, vas, ki ste varčni, ki vam kruh še vedno predstavlja dobrino. Priznati pa vendarle morate, da se je recimo kvas v zadnjem polletju podražil kar za sto odstotkov, da so se cene skokovito dvignile tudi drugim živilom — kar pa je očitno prizadelo lesko pekarno, ki drsi u ^UK U *c*m Torek, 25. novembra 1975 v milijonske primanjkljaje. Ne sporno dejstvo je to, draga bralka, dejstvo, ki vam ga lahko leska pekarna posreduje v podatkih in pravzaprav ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi vendarle dali enkrat besedo pekom in njihovim problemom? Zakaj ne bi vendarle enkrat obrnili štruco tudi na drugo stran, saj se mi zdi, da smo že kar preveč neprizanesljivo, enostransko kritični do pekarn, do preskrbe, do trgovcev. In kaj porečete na to, bralka, da so v anketi, ki so jo napravili ljubljanski novinarji, le izredno maloštevilni anketirani sploh vedeli, koliko stane kilogram kruha? Namen vsega pa ni bil le v tem — in še najmanj v tem — da bi primerjali ceno kruha pri nas in drugod (v članku jasno in glasno piše, da je treba vzeti primerjavo, da je v Avstriji trikrat dražji z »rezervo«), da bi sploh govorili o ceni, temveč predvsem v tem, da razmetavamo žitni fond, da 20 odstotkov kruha enostavno zmečemo proč. Vi pravite, da je bolje, da kruha zmanjka, kot da bi ga odmetavali. Potem vam pa toplo svetujem, da se ob praznih policah v trgovinah zavzamete za trgovce, ki jih bo današnji potrošnik več ali manj temeljito obdeloval, često tudi z žaljivkami. Pravite tudi, da razmetavajo le »državna« podjetja in ustanove. Meni se zdi katastrofalno, nedopustno in najhujše obsodbe vredno, ko slišim na uho povedani podatek, da v tej in tej osnovni šoli zmečejo vsako leto v pomije toliko in toliko ton(!) narezanega kruha. In kam, mislite, draga bralka, gre tista trda skorja navadnega kruha (trda zato, ker prinaša pekom izgubo in trda tudi zato, ko en dan stara za našega potrošnika enostavno ni več uporabna), ki jo odvrže potrošnik v večjih stanovanjskih naseljih, stolpnicah, blokih, nebotičnikih, kjer ni ne prašičev in ne kur? Lepo enostavno in po najkrajši poti naše presitosti v — smeti! Ne v komajda omenjenih stroSkih, križih in težavah leske pekarne, ne v ceni in ne v čem drugem je navsezadnje srž problema. Kruh, ki leži v smeteh, naj predvsem zbudi družbeno skrb, takSna malomarnost naj bi bila predvsem deležna takSne ali drugačne obsodbe v vaših odmevih. I )arinka Sedej Vljudno vas prosimo, da v časopisu »Glas« objavite spodaj navedeno informacijo o težavah in kriterijih, ki spremljajo gradnjo našega novega objekta. Ugotavljamo namreč, da javnost ni vsestransko obveščena. Glede na to, da gre za objekt posebnega družbenega pomena, ki bo rabil našim občanom in zavarovancem, pa menimo, da je treba javnost natančneje seznaniti s problemom, ki je v naslednjem: Splošna bolnica Jesenice je spričo razvoja zdravstvene dejavnosti na Gorenjskem postala v zadnjih K) letih vse pretesna. Grajena je bila za 160 postelj, danes pa jih je s pomočjo raznih preureditev 305. Poleg tega se je zelo razmahnila specialistična ambulantna dejavnost, za kar pa bolnišnica sploh ni bila prirejena. Vodstvo bolnišnice je zadnjih 10 let iskalo možnosti za dogradnjo. Sele v letu 1971 so se pokazali izgledi za financiranje v okviru Gorenjskega zdravstvenega sklada, ki je bil z letom 1972 tudi res oblikovan. Objekt smo začeli graditi v začetku 1974. leta in vanj do avgusta letos vložili 20 milijonov din. Objekt je pod streho z začetnimi instalacijskimi in obrtniškimi deli. Razpoložljiva sredstva so bila izkoriščena in dela skoraj ustavljena. Do konca je objektu po letošnjih cenah potrebnih še 40 milijonov dinarjev. Spričo takega razvoja dogodkov je prišlo do žgočih razprav, v katerih so prišli do izraza očitki o predimen-zioniranosti objekta in o. dragih izvedbah, ki da so analogne Kliničnemu centru v Ljubljani. Zato je prav, da razložimo objektivna dejstva, da bo tematika razumljiva. 1. Program za objekt, ki bo vseboval specialistične ambulante, laboratorij, lekarno, kuhinjo in zaklonišče, je bil nato vsestransko družbeno verificiran, in sicer: od Republiškega sekretariata za zdravstvo v prvotnem obsegu 22.11.1971 in nato v dokončnem obsegu 28.5.1973, od Občinskega sveta za zdravstvo 26. 2. 1973, od Skupščine občine Jesenice 20.5. 1973. Svet gorenjskih občin ga je v etažni bruto površini 4.753 kv. m obravnaval 27. 2. 1973 na zasedanju v Tržiču in začasno odložil odločitev o njem. Isti dan pa je Gorenjska zdravstvena skupnost potrdila predlog za razdelitev investicijskih sredstev po razdelilniku, kot ga je izdelal Zdravstveni svet Gorenjske. Pripominjamo, da Zdravstveni svet Gorenjske takrat še ni imel pravnega statusa in ni bil legalen, poleg tega pa v njem ni bilo gradbenih strokovnjakov. Predstavniki zdravstvenega sveta so si investicijo prvič ogledali šele poleti letos. 2. Predlogu razdelilnika sredstev so delegati Splošne bolnice Jesenice v zdravstvenem svetu ves čas oporekali z argumenti objektivne veljave, tako da v zdravstvenem svetu ni prišlo do sklepa, kar je razvidno iz zapisnikov Zdravstvenega sveta in kar je bilo tudi na tržiškem zasedanju toliko pomembno, da ni prišlo do odločitve. Zal pa je ta isti dan tak razdelilnik že sprejela Gorenjska zdravstvena skupnost, ki je sicer tudi upravljavec tega investicijskega sklada. 3. Razdelilnik naj bi s predvidenimi 60,000.000 din v času od 1972 do 1976 zadovoljil 8 (osem) investitorjev (nekatere celo z več objekti i, m sit er: Bolnico Jesenice (dokončno samo pritličje, t. j. samo eno od štirih etaž in nekaj opreme) z 18,7 milijona djn, Zdravstveni dom Radovljica (adaptacija) s 7,6 milijona din, Zdravstveni dom Kranj s 1.5,6 milijona din, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj z 10,5 milijona din. Institut Golnik z 1,8 milijona din, Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj z 1,5 milijona din. Psihiatrično bolnico Begunje z 2,3 milijona din ter lekarne s 3,0 milijona dinarjev, 4. Spričo velikih potreb predlagatelj razdelilnika ni mogel izločiti nobenega investitorja, zaradi tega pa je zavzel take kriterije, da je z njimi V '><) milijonov lahko vključil vse. Na primer: — Cena za 1 kv. m bruto etažne površine je za vso objekte k a I k u l i -rana enako, bodisi, da gre za funkcionalno zahtevno novogradnjo ali pa za nezahtevno novogradnjo ali pa za adaptacijo starega objekta. Cena je višja za gradnjo bolnišnice ali njenih zahtevnejših enot kot pa za gradnjo objektov osnovne zdrav stvene službe, Cena za specialistične ambulante operativnih strok je /natno višja od splošnih ambulant, — ('ena za 1 kv. m je računana po 5000 din, čeprav so strokovnjaki že takrat dokazovali, da je za najnižji standard v zdravstvu treba predvideti 7050 din, za bolnišnice pa ca. 10.000 din/kv. m. — Našemu objektu pa je Zdravstveni svet priznal samo tri četrtine potrebne kvadrature, t. j. 3.550 k v. m za celoten objekt, tj. brez zaklonišč v II. kleti, poleg tega pa je iz finali ciranja izključil tudi dokončno i/dc lavo lekarne in kuhinje 5. Taka struktura razdelilnika je seveda onemogočila uresničitev celotnega programa jeseniške bolnice. Posebej podčrtujemo krnjenje kvadrature in ceno. Pritličje, kjer je največ prostorov namenjenih kirurgični in urgentni službi, je namreč daleč dražje od drugih gradenj. Imeti mora kompleten operacijski blok za septično in aseptično obdelavo, rentgenski prostor, mavčarno, reanima-cijo, poleg običajnih prostorov, ki so potrebni vsaki ordinaciji (čakalnica, sanitarije, garderobni filter, ordinacija, sestrska soba). Tudi laboratorijski, lekarniški in kuhinjski prostori so dražji od navedenih stanovanjskih površin, glede na izvedbo zahtevnih inštalacij in opreme. Će k temu še dodamo inštalacijo za medicinske pline (kisik, oksidul, stisnjen zrak in vakuum) ter klimatske naprave, potem je razumljivo, da bodo stroški za 1 kv. m znatno višji, kot pri objektih, ki tako zahtevnih funkcij nimajo. Ustrezno temu je tudi površina večja. 6. Glavni načrt so avgusta 1973 izdelali projektanti Medico engeni-ring Ljubljana s predračunsko vrednostjo din 48,2'milijona dinarjev za 4.761 kv. m v 4 etažah. Na posvetu s predsedniki občin Jesenice in Radovljica je bilo odločeno, da je treba projekt poenostaviti tako, da ne bo presegel 32 milijonov din. Projektanti so to sicer — neradi — storili s tem, da so temu ustrezno osiromašili prvotni projekt, tako glede na uporabo materialov kot glede na nekatere cenejše izvedbe, ter s prenosom strojnic iz strehe v II. klet, ki naj ne bi rabila za zaklonišče. Izločili so tudi dokončno izdelavo kuhinje in lekarne ter nekaj medicinske in nemedicinske opreme. 7. Gfavni vzrok za očitke o predi-menzioniranosti objekta se nanaša na površino II. kleti, v kateri naj bi bilo situirano zaklonišče ter nekaj strojniških in kanalizacijskih naprav. Zaklonišče so predlagali občinski organi za SLO, k/)t je tudi z zakonom predpisano in kot ustreza programski usmeritvi SLO za primer vojnih okoliščin. Zaklonišče je bilo projektirano v kot mini bolnica, betonska plošča pa s predpisano sta tično obtežbo, ki je zelo draga. Pozneje, ko je bilo ugotovljeno, da niti zdravstveni sklad niti občina Jesenice in Radovljica ne morejo financirati zaklonišča, je bilo le-to črtano iz projekta in obenem ugotovljeno, da bi v takem primeru bilo nespametno delati strojnice na strehi. Posebno strojnice za klimatske naprave zahtevajo veliko prostora. Objekt sam je statično projektiran tako, da bi bilo kdaj pozneje možno nadzidati tudi drugo in tretje nadstropje, kar pomeni, da bi takrat morali demontirati te strojnice in jih pomakniti še više. Ko je bilo odločeno, da v II. kleti ne bo zaklonišča, se je pokazala ugodna prilika, da se strojnice situira raje v II. kleti kot pa na strehi, da bo problem za vselej rešen, tudi kadar bo prišlo do nadzidave. Tako je v poenostavljenem projektu tudi izvedeno in je zato II. klet ostala za pretežno ta namen. 8. Očitek, da je celoten objekt »razkošen« analogno Kliničnemu centru iz vsega prej razloženega, torej ne drži. Strokovnjaki SO upoštevali, kolikor se je dalo, sodobne izvedbe in tudi statično močnejšo konstrukcijo zaradi eventualne poznejše nadgradnje, kar pa je pri tako dolgoročni naložbi umno. Koncu koncev pa zaledje bolnišnice v gospodarskem, kulturnem, higienskem, turističnem in drugih vidikih in ne nazadnje zaradi lokacije ob tromeji, tudi narekuje neko kolikor toliko solidno raven zdravstvene službe za občane in delavce, ki take pogoje tudi ustvarjajo. Ne vidimo razlogov za pretirano socialno diferenciacijo med občani podeželja in velikih ubi-kacijskih centrov. 9. Očitek o podražitvah in preko- . račitvah: glede na nizko zagotovljena sredstva smo morali gradnjo deliti v tri etape. V prvi etapi zgraditi objekt s streho in dokončati prit" ličje, v drugi etapi dokončati drugo nadstropje, v tretji pa prvo klet (kuhinja, lekarna). Graditi smo pričeli spomladi 1974 in spravili objekt pod streho ter vanj doslej vložili 20 milijonov din, t. j. vsa razpoložljiva sredstva in od avgusta letos dalje v glavnem prenehali z deli- Javnosti je velik porast cen v gradbeništvo znano dejstvo, ki je delovalo tako, da se je investicijska vsota iz meseca v mesec povečevala. Podražitve so nastale tudi zaradi nekaterih dodatnih del, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti (t. j. večja zemeljska dela zaradi vrste zemljišča v glo- 1 bini, podbetoniranje temeljev stare stavbe, prestavitev starih instalacijskih vodov ob pripravi gradbišča, drugačna in terenu ustreznejša izolacija temeljev v globini in drugo)-Nekatere izvedbe pa morajo bi« izpeljane že v prvi etapi, ker bi sicer nastale večje težave ob vključitvi pritličja v uporabo (npr. centralno ogrevanje, groba instalacijska dela, klimatske naprave, nova poglobOe' na kanalizacija in drugo). Poleg tega pa smo se med gradnjo odločili v prvo etapo vključiti tudi novo transformatorsko postajo in nekatera dela, ki sicer spadajo v drugo in tretjo etapo, to pa zato, da ne bi pote1" delali škode že izdelanemu pritličju, t. j. zidanje predelnih sten in izdelava grobih tlakov v vseh etažah, vertikalni instalacijski razvodi- Znano je, da je prva etapa najdražja, Pa tudi sicer je etapna in počasna graf/ nja dražja. V nedokončanem objektu je naložen mrtvi denar, ki ne akumulira dohodka oz. se ne odpi*llJe amortizacija. Ceneje je vsekakor, če se gradi forsirano," posebno v času inflacijskih pogojev. Iz vseh teh razlogov skupaj se je prva etapa dvignila s prvotnih 18,7 milijona din na 36,1 milijona, zato pa druga etapa znaša samo 12 milijonov in tretja 11 milijonov din (vse preračunan0 po cenah spomladi letos). Vse navedbe v tem odgovoru lahko še podrobneje obrazložimo in argumentiramo, če se za to čuti p0' treba. Sicer pa je bila s tem sp0' znana tudi posebna gradbena str°" kovna komisija, ki ji je Svet gorenj; skih občin poveril nalogo, da poleti letos prouči celotno problematik«-Predvidevamo, da si bralec iz te" skopih podatkov lahko ustvari so" o vzrokih in razlogih za sedanji P°'0' Žaj okrog novega objekta. Za gradbeni odbor Splošne bolnice Jesenice: Ivica Tautovič Delavski svet podjetja KOVINOOBRT 64264 Boh Bistrica na podlagi 17. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojni11 razmerjih delavcev v združenem delu razpisuje prosto vodilno delovno mesto 1. ekonomista Za to delovno mesto mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske smeri, pjh najmanj 10 let prakse na podobnih vodilnih delo mest i h. —* moralno politične vrline in pozitivni odnos do samoupravi jan ja, . pij aktivno obvladanje enega tujega jezika (nctnštin angleščina), — zunanjetrgovinska registracija, — predložiti mora programa dela v smeri razvoja podjetja — podrobnejše informacije se dobijo n< upravi podjetja ODR pa objavlja prosto delovno mesto 2. pleskarja Za in delovno mesto se zahteva: — KV pleskar, — najmanj 2 leti prakse Prijave pošljite pod 1. v 14 dneh, pod 2. pa v 8 dneh na n podjetja. Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Na sprejemu, ki ga je priredil v okviru kulturno turističnih prireditev, gostovanja pionirske folklorne skupine pri OŠ Matija Valjavec iz Preddvora in razgovorov o razširitvi turističnega sodelovanja med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo v Kasslu dne 25. oktobra 1975 župan tega mesta gospod Hans Eichel, je poslanik in opolnomo-'eni minister veleposlaništva SFR Jugoslavije v Bonnu Zeljko Jeglič v svojem govoru izjavil med drugim"naslednje: »Zahvaljujem se vsem, ki ste se ude-Je*ili današnjih prireditev in s tem pokazali zanimanje za našo deželo. Moja zahvala naj velja predvsem gospodu županu mesta Kassel, ki nam je nudil svojo podporo in nas počastil s svojo Prisotnostjo, predstavnikom tukajšnjih •n domačih turističnih podjetij in pa tudi mojim dragim rojakom iz Preddvora, na katere smo vsi ponosni. Današnje srečanje je eden od mnogih kamnov v mozaiku prijateljstva med našima dežel ama in vedno širšega sporazumevanja v svetovnem merilu. Sodelovanje med deželami v svetu danes ni več domena vlad in diplomacije — vse bolj postajajo nosilci tega sodelovanja narodi, mesta in državljani. Vse te nove oblike zaslužijo, da jih iz srca pozdravimo. Če pomislimo na trud in *as, ki je bil potreben za organizacijo današnjega srečanja ter vseh prireditev in razgovorov, lahko govorimo o veliki naklonjenosti in prijateljstvu, ki so ga prireditelji pokazali za deželo, ki jo imam tu čast predstavljati. Dovolite mi nekaj besed o sodelovanju med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo, ki je dober primer sodelovanja med deželami z različnim družbenim redom. Ta povezava postaja vse bolj det nove evropske stvarnosti, ki vzbuja upanje, da so se evropske dežele usmerile k miru in blagostanju, ki naj bi veljalo za vse. Naši deželi povezuje dnevno množica *ivih vezi med ljudmi, izmenjave miš-Oenj in idej, poslovnih vezi, kulturne Jjmenjave in blagovnega prometa, oamo v preteklem letu je preživelo pri nas več kot 2 milijona, vaših državljanov najlepše dneve leta, to je svoj do-Pust. V Zvezni republiki Nemčiji dela skupno s svojimi družinami skoro "00.000 Jugoslovanov. Večji del svoje nove industrijske opreme in tehnologije uvaža Jugoslavija od tu. Industrijsko sodelovanje in skupni gospodarski podvigi na tretjih tržiščih so nove in višje oblike naših zvez. Dejstvo, da Jugoslavija sicer sodeluje s 130 državami na svetu, da pa stoji Zvezna republika Nemčija po obsegu izmenjave na nafti lestvici na Prvem mestu, govori o globini in širini našega sodelovanja. Seveda prinaša "k obseg tudi vrsto problemov in težav, ki pa jih rešujemo z obojestranskim razumevanjem. K takemu razumevanju prispevajo tudi današnje prireditve in razgovori. • Pot k takemu sodelovanju ni bila . a in je morala premagati vrsto vir. Težka preteklost je bila obreme-jena z globokimi človeškimi boleči-Ločuje nas tudi dejstvo, da je 7aSa dežela eden od glavnih stebrov skPad,ne 'veze in Evropske gospodar-vije 8kupnosti, medtem ko vidi Jugosla-vo"8&h°*° bodočnost in varnost izven i..*. n blokov, v neodvisni in ne-uvrsčeni politiki. Odgovor za ta nasprotja moramo podati v splošnem pozjtivnem razvoju evropskih in svetovnih odnosov, brez katerega tudi mi ne bi dosegli takšne topnje sodelovanja. Na drugi strani pa wa|?e 8wd<*lovanje pomemben prispe-, eR k popuščanju napetosti na našem "ontinentu. Bili smo sposobni - sicer v.daljšem nrn,,.... «---- čisto m pi*oce8u, k' "i vedno potekal PovezinaraVnost ~ spoznati, kaj nas smo not ln ^°di k naPrt'dku. Pri tem svobod zn,i svojo voljo in zadržali fst°^°dno odločanje. In to je že tudi 8«>časTio eno od načel, ki vodijo jugo-"■ovansko zunanjo politiko. Kot vam je znano, je Jugoslavija evropska dežela, ki postaja industriali-*"rana in katere notranja ureditev je osnovana na socializmu z lastno demo-"racijo in samoupravljanjem, ki je •nerodajno ne samo za produkcijo, ampak tudi za vse družbeno življenje. Trideset let po zaključku vojne spoznavamo, kaj smo pravzaprav dosegli svetu z našim sodelovanjem, od ka- erega smo imeli in imamo obojestransko korist. Položili smo temelje za prihodnost, ponujene roko so znak prijateljstva. V tem duhu bo, upam, poteklo udj današnje srečanje. Prijateljstvo je najljubša hči modrosti. S tem, ko ustvarjamo prijateljstvo med narodi naših držav, prispevamo tudi k prija- eijstvu v Evropi in V miru v svetu. Mir, P* Je mnogo preresna zadeva, da l>i M ahko prepustili samo vladam, mir je ' v|Jenjsko vprašanje nas vseh.« Gorenjske noše po ulicah Kassla Kot smo te poročali, slu bili pionirska in mludinsku folklorna skupina-i: Preddvoru, ki skupaj štejeta HO članov, v dneh od 23. do 27. oktobra na gostovanju \ ZRN. Glavne prireditve so bile v hessenskem mes'u Kasslu. Da bi lahko cun bolje predstavili svojo tako raznoliko domovino, so se nemškemu občinstvu pred stavili z gorenjskimi in belokranjskimi plesi. Vsi plese, ki jih skupina izvaja, je postavila in opremila z glasbo Tončka Maroltova. Skupino vodila prof. Lenka Krišelj in Mirko Udir. Skupina se hi, za 29. november predstavila na podobni prireditvi v Hamburgu: Gorenjske noše po ulicah Kassla. Povsod so nas ljudje spraševali, od kod smo in se zanimali za našo domovino. Prireditvam je prisostvoval tudi poslanik in opolnuniočcni minister veleposlaništva SFRJ v Bonnu Zeljko Jeglič s soprogo (na sliki levo v pogovoru z organizator j i srečanja). Pionir m pionirka \> belokranjski narodni jutri, t. j. 26. novembra ob 8. uri bo otvoritev nove SAMOPOSTREŽBE »Bistrica« pri Tržiču VELETRGOVINA LOKA ŠKOFJA LOKA priporoča dnevno oskrbo vsem krajanom (95. zapis) Kar pet dolin se »zliva« v Železno Kaplo — iz Obirske smo v trg pripotovali, po dolini Bele ga bomo zapustili. Zato stopimo zdaj v še preostale tri, resda malo odročne, a vendar tako lepe gorske doline: v Lob-nik, Lepeno in Remšenik. Vse tri so usmerjene naravnost proti vzhodu, k naši meji.. . Vse tri so naseljene s slovenskimi gorjanci — prav iz teh treh dolin se leto za letom steka v to starosvetno Železno Kaplo naša sveža kri. Le žal, da se je tolikanj porazgubi v tujem morju . . . DAROVI LOBNIKA Saj ne morem drugače nasloviti poglavja, kajti prav ta ozka grapa, s soncem tako skopo ožarjena in le malo obljudena (komaj sto prebivalcev ima), je dala koroškemu slovenskemu občestvu kar troje veljavnih mož: Franceta Pasterka-Lenarta, narodnega heroja, rojenega 1. 1912, padlega v aprilu 1943 v borbah za Mežico; bil je komandant koroškega partizanskega bataljona. Lobnik je rodil tudi »Gamsa na plazu« — Karla Prušnika-Gašper-ja, predsednika Zveze koroških partizanov in znanega pisatelja. Zdaj živi Gašper v svoji novi hiši v Čahor-čah pri Kotmari vasi. Seveda je Karel Prušnik tudi zagnan lovec — saj je iz takih krajev doma, kjer ljudje žive z gozdovi in gorami. Pisatelj Florian Lipusch-Boro Kostanek je tretji dar Lobnika; mlad mož, bistrega duha in ostrega peresa, glavni urednik »Mladja«, revije sodobnih koroških slovenskih pesnikov, pisateljev in likovnikov. Druži jih revolucionarni pogled na današnjo koroško stvarnost in odklanjanje kompromisarstva. Lobnik — senčnata grapa s samotnimi zaselki na južnem pobočju Ojstre (1577 m). Izhodišče poti v podjunško Globasnico in sosedno Lepeno. Kmetje Topičnik, Wogel in Wenetek so hkrati razgledišča po tej ozki, temotni »deveti deželici«, ki jo obdajajo vrhovi z zagonetnimi imeni: Topica (1649 m), Cumrova glava (1362 m), Gorelca (1356 m) in Možganov vrh (1575 m). LEPA LEPENA Res lepa, s soncem bolj obdarjena dolina kot Lobnik. Po »nemško« pravijo Lobniku »Lobnig«, Lepeni »Lepen« in sosednemu Remšeniku »Remschenig«. Očitno imajo ta slovenska imena trdne korenine v domači zemlji — saj se jih ne da ponemčiti. Lepena je kar 12 km dolga gorska dolina, z vasico Lepeno (od Železne Kaple oddaljeno 7 km) in številnimi zaselki na pobočjih pa s samotnimi kmetijami visoko pod grebeni. Nekatere (Riepl in Čemer) leže kar 1200 m visoko in sodijo med najvišje stalno naseljene slovenske domačije. Tu, v Lepeni — pri Peršmanu pod Čemerjem — je bila pobita skoro vsa Sadovnikova družina. V eno od sten na razvalinah nekdanjega kmečkega doma je vzidana spominska plošča z napisom: »25. aprila 1945 so vojaki SS pobili 7 Sadovnikovih otrok, starih od 1 do 12 let, njihovo mater Ano, očeta Luko, osemdesetletno staro mamo Frančiško in teto Katarino. Požgali so hišo in gospodarsko poslopje, žrtve pa zažgali (Ob dvajseti obletnici — Zveza koroških partizanov).« SONČNA IN SENČNA KOPRIVNA Kraj, ki ga državna meja deli: Avstrijcem pripada prisojna Koprivna (Kopprein — Sonn-seite), nam pa osojna Koprivna (Kopprein — Schattenseite). Na naši strani je znano gostišče in trgovina Jekel: eno od najvišje ležečih slovenskih naselij. Posest je velika — lastnik je pravi »kralj na Betaj-novi«. Hiša zidana, velika gospodarska poslopja s sodobnimi strojnimi napravami. In to vse v višini čez 1200 m! Obe Koprivni, osojno in prisojno, je od 18. decembra 1851 do 9. januarja 1852 združil »punt ali rebelijon«. Povod zanj so dali biriči, ki so s svojo surovostjo izzvali in razburili ljudi v obeh Koprivnah (le-teh tedaj še ni razdvajala državna meja, pač pa le simbolična deželna meja /ko-roško-štajerska/, ki je skoro ni bilo čutiti). Naloga biričev je bila sicer težavna in sitna, a oblastnost njihova je bila brez meja. V določenih časih so biriči morali poloviti predpisano število fantov, sposobnih za vojaško službo. Le-ta pa je bila tedaj zelo dolgotrajna, najmanj 12 let, večkrat pa dosti več, nemalokrat do starosti. Seveda so fantje bežali in se skrivali. Kjerkoli pa so biriči kakega fanta ujeli, so ga takoj, kakršen je pač bil, bos ali le malo oblečen, odgnali v Železno Kaplo. — Stikali pa so tudi po hišah. Kjerkoli so imeli kakega za vojake sposobnega fanta, so pretaknili vse prostore, da bi skrivača našli. Od hiše niso šli prej, preden se jim ni povedalo, kje je skrit fant. Sami so vlomili v shrambe, vzeli si meso, si ga kuhali, pekli in cvrli. Ko je bila shramba prazna, so šli v hlev najprej nad ovce, da so jih klali in pekli, in potem še nad drugo živino, ako ni bilo drobnice zadosti. Tako so prisilili gospodarje, da so jim le izdali, kje se njihov fant skriva. — Včasih so fante na begu biriči tudi ustrelili. Zato so bili ljudstvu čez vse nadležni in nepriljubljeni. .t No, ob koncu leta 1851 pa je pri-bežalo v Koprivno obilo fantov z vseh vetrov, največ s Štajerskega. Skrivali so se pri kmetih in na planinah v planšarijah. Neka Nemka, natakarica v Lipoltovi gostilni, je v dolino sporočila, da je vse črno fantov-skrivačev in vojakov-begu-nov v Koprivni. In brž je bilo razglašeno izjemno stanje od Koprivne do Solčave. Iz Železne Kaple so prišli najprej orožniki, za njimi pa še 500 vojakov, večinoma Hrvatov iz Vojne krajine. »Flihtingarji« so se pravočasno poskrili in tako z velikim »re-beljonom« ni bilo nič. Ko pa so vojaki odšli, so fantje napadli kapelške orožnike, enega ubili, druge pa hudo ranili. ~ O tem »puntu« so pisale tudi ljubljanske Novice, ki pa so osvetlile še drugo plat dogodkov v Koprivni: »Ta kraj je kakor ustvarjen v zavetje vojaškim uhajačem in begunom, ki iz treh dežela (Štajerskega, Koroškega in Kranjskega) tu sem zahajajo, shrambe iščejo in se skrivajo pred biriči. Gorje samotnim kmetom, ako bi tem begunom ne pripustili stanovališča ali katerega izdali — njih življenje bi bilo poslej v smrtni nevarnosti. Požgali bi domačijo in umorili izdajalca. Toliko bolj pa imajo ti beguni kmete v strahu, ker jih je velika truma in so vsi za enega in eden za vse. Tako so kmetje prisiljeni biti z njimi dobri, saj si drugače ne morejo pomagati. Radi dajo dela beguncem v drvariji, da si kaj zaslužijo in tako poskrbe zase. Tako se je ukofeninila ta navada, da kmetje mislijo, da mora vse tako biti in da ni v tem nič krivega. Tembolj, ker se begun, v hišo vzet, v vsem pošteno obnaša, sicer ga, ako se količkaj pregreši, tovariši brez milosti pahnejo iz svoje druščine. Zavoljo tega so tudi tatvine in ropi v teh krajih skoraj neznana reč.« (Se bo nadaljevalo) JfL*# JHfk -<%2p Šolarji in šolana-pred znamenjem r Koprivni (sit h a iz leta i9i.i) Torek, 25. novembra 1975 Železnica v zgornji savski dolini T uit stanovanjska hišica oh cesti čez Kokrico zaradi svoje prijetne zunanjosti nehote pritegne pogled mimoidočega. Tudi ta je delo Cfbrlnega podjetja Cerklje. Zgrajena je bila v rekordnem času: aprila so zučeli, oktobra pa je bila že vseljena. Majhni, toda . . . Ob 25-letnici Obrtnega podjetja Cerklje Ko takole skozi drevje gledaš staro, veliko kmečko poslopje, kjer ima sedež Obrtno podjetje, se ti prvi trenutek zazdi, da jih prav nihče ne pozna. Kdo jih bo le našel tu . . . Pa je stvar čisto drugačna. Obrtno podjetje Cerklje ima odlične zidarje in mizarje in investitorji v Kranju in okolici to še kako dobro vedo in dela jim nikoli ne zmanjka. Nasprotno, še odklanjati ga morajo. Toda, kar prevzamejo, je izdelano v roku, kvalitetno in po močno konkurenčnih cenah, pa če je še zahtevnejše. Letos ta 33-članski kolektiv praznuje že 25 let obstoja. Sicer se Obrtno podjetje Cerklje imenuje šele od 20. decembra 1954, začelo pa se je vse skupaj 10. januarja 1950, ko je Krajevni ljudski odbor v Cerkljah ustanovil krajevna podjetja, in to mesarijo, pe-karijo, brivnico, mehanično delavnico, gostilno in malo kasneje še trgovino. Vsako od teh podjetij je bilo samostojno, registrirano s samostojnim bančnim računom, povezana pa so bila s skupno upravo. Vsako od podjetij pa je imelo le enega, dva ali največ štiri zaposlene in ker to ni bilo smotrno za nadaljnji razvoj, se jc KLO Cerklje odločil za združitev in tako je v začetku leta 1952 nastalo Občinsko podjetje Cerklje. Leta 1954 sta se odcepili trgovina in gostilna, obrtna dejavnost pa jc ostala združena. Na pobudo delavcev samostojnega podjetja REMONT, ki je bilo tudi obrtnega značaja, se je to 7. aprila leta 1960 pripojilo Obrtnemu podjetju Cerklje in tako so pridobili nov predmet poslovanja, zidarstvo in fasadarstvo, pleskarstvo in soboslikarstvo ter mizarstvo. Tedaj so opustili tudi mesarijo, pekarijo in brivnico. Zgradili so svojo mehanično delavnico, za tisti čas velikega obsega, ter ptičeli /. obnovo in popravilom kmetijske mehanizacije. Kasneje so te prostore prodali SAP Ljubljana. Tako se je pod tirmo Obrtno podjetje Cerklje izkristalizirala samo gradbena dejavnost. Zase so v Cerkljah kupili to veliko, staro kmečko hišo z dovoljno površino zemlje okrog, ki omogoča razširitev obrata. Svojo mizarsko delavnico imajo za zdaj še na Trati pri Vclesovem, imajo pa že izdelane načrte in lokacijo za gradnjo nove, velike mizarske delavnice na vrtu ob upravnem poslopju. Njihovo delo so bolj adaptacije. Res, malo je pri nas podjetij, ki bi se hoteli ubadati z deli, kjer je po domače rečeno, veliko dela, pokazati pa malo. Toda 22. zidarjem in 8 mizarjem tega kolektiva gre delo lepo od rok. Naj naštejemo vsaj nekaj njihovih del v Kranju in okolici. Njihovo delo je na primer mlečna restavracija in arkadni prehod v Kranju, učiteljski blok in blok KŽK v Cerkljah, elektro postaja Cerklje, adaptacija Elitine otroške trgovine in vrtca CICIBAN v Kranju. V Dupljah so predelali šolo v vrtec in uredili tudi kuhinjo. V 16-nadstropnem nebotičniku ISKRE - COMMERCA v Ljubljani so njihovi mizarji obložili vse strope. Prevzeli so tudi redno vzdrževanje vseh vrtcev v Kranju in okolici. Tudi mostov se ne ustrašijo. Tako so popravili mostove v Bcsnici, na Rupi, v Nemiljah, v Kokri in Bašlju in lani uredili strugo Reke v Cerkljah. Trenutno adaptirajo na Krvavcu kočo ob žičnici in dokončujejo stražiške mrliške vežice. Pravkar so sklenili pogodbo s Tovarno obutve in otroških potrebščin CICIBAN i/. Mirna pri Novi Gorici za adaptacijo njihovega lokala na Titovem trgu v Kranju. Potem so tu še razne adaptacije privatnih stanovanj in izdelava fasad. Njihovi tasaderji so priznani, poznani daleč naokrog in zelo iskani. Kolektiv jc zadovoljen s svojina uspehi. Začeli so iz nič in danes so v svojih prostorih in še razširili se bodo. Tudi za počitek bodo poskrbeli. Delavci se že vnaprej vesele počitniške hišice, ki jo bodo sami zgradili v Ba-šaniji pri Savudriji, kjer so lani kupili parcelo. Sredstva se sicer še zbirajo zanjo, prav tako tudi za mizarsko delavnico, toda pri tako pridnih rokah to ne bo problem. L). Dolenc Eno leto društva »Tomo Zupan« Te dni mineva leto dni delovanja športno kulturno prosvetnega društva »TOMO ZUPAN« pri medobčinski organizaciji Zveze slepih in slabovidnih v Kranju. Ustanovljeno je bik) na pobudo članov, ki so se že prej aktivno bavili z raznimi dejavnostmi. Društvo, ki vključuje že okrog 80 članov, ima tri sekcije, in to: športno, šahovsko in kulturno prosvetno. Deluje po pravilih in sprejema v svoje vrste tudi zdrave občane, ki so voljni nuditi slepim svojo pomoč. Člani športne sekcije se bavijo s smučanjem, atletiko, plavanjem, kegljanjem v igri z zvenečo žogo in s planinstvom. Udeležujejo se raznih Brečanji turnirjev, pa tudi republiških in državnih prvenstev. Planinci, ki so člani planinskih društev, pa pridno nabirajo žige naših planinskih postojank. Nekaj jih hodi po poteh škofjeloške in zasavske trans verzale, pa tudi po transverzali vezi stov. Uspešno so se podali na Triglav in se udeležili zbora slepih planincev na Razor planini. Šahisti se poleg raznih srečanj s slepimi in zdravimi občani redno udeležujejo posameznih in ekipnih republiških prvenstev Zveze slepih in slabovidnih Slovenije. Trenutno pa prva ekipa sodeluje v drugi slovenski ligi zahodne skupine. Kulturno prosvetna skupina, v kateri delujejo moški in mešani pevski zbor in instrumentalni trio s pevkama, nastopajo na raznih proslavah ob državnih in kulturnih praznikih, na revijah, pa tudi na samostojne nastope se prijavljajo. Eno leto uspešnega dela je za nami. Vse dejavnosti so zahtevale tudi določena denarna sredstva. Pričakujemo, da borno še v bodoče deležni finančne pomoči, saj se na vidu prizadeti občan ne počuti prikrajšanega, ako mu je dana možnost sodelovanja na primernih dejav-nostih. Silvo H ost .nikar Prva lopata za gorenjsko železnico je bila zasajena 1. aprila 1869. leta. 14. decembra 1870 pa je med Ljubljano in Trbižem že peljal prvi vlak. Proga je bila dolga 102 km, ob njej pa je bilo 12 postaj. Ta del proge je imel v avstro-ogrski monarhiji pomen drugega razreda, kajti glavna prvorazredna železnica je bila speljana med Dunajem in Trstom. Leta 1906 so zgradili še eno progo, in sicer od Beljaka prek Jesenic do Gorice in dalje do Trsta. Z dograditvijo karavanškega predora je proga od Jesenic do Beljaka krajša, od Jesenic do Trbiža pa precej razbremenjena in ohranjena. S tem pa je postala postranska proga. 14. decembra 1870 je bila dograjena postaja, ki se je glasila RATECE-BELA PEC ali po nemško Ra-tsehach-VVeissenfels. Zaradi enake oddalienosti med * kraji so jo uporabljali Ratečani in Be-lopečani. Od Rateč je bila oddaljena približno 2 km, nekaj več pa od Bele peči. Spadala je pod avstro-ogrsko monarhijo in se je uporabljala za tovor in potnike. Leta 1918, ko je bilo konec prve svetovne vojne, pa se je stanje glede postaje bistveno spremenilo. Zaradi krivične meje med Jugoslavijo in Italijo ho postajo zasedli Italijani. Vse takratne uslužbence, ki so bili po poreklu Slovenci, pa so pregnali čez mejo in so se potem razkropili po gorenjski železnici do Jesenic in dalje. Slabo leto so morali potniki hoditi peš in voziti tovor na 7 km oddaljeno železniško postajo v Kranjsko goro. Zaradi turističnega pomena in bližnje Planice pa je morala naša država iskati razloge in narediti novo postajo v Ratečah. Večina Ra-tečanov je bila za to, da bi jo postavili na Danjah, le nekaj korakov od državne meje, toda takratni župnik in pisatelj Lavtižar Jože, ki je župni-koval v Ratečah, se je odločil za drug načrt. Postajo naj bi zgradili na začetku doline Planice. Za to je imel tudi vzrok: če bi potniki izstopali na Danjah, bi pred seboj gledali samo grmovje, če pa se postavi postaja pred vhodom v dolino bi turisti pri izstopanju zagledali pred seboj lepo dolino Planico, ki jo obdajajo mogočni vrhovi Julijskih Alp. In tako so dobile Rateče leta 1919 leseno barako, ki je rabila kot železniška baraka in se je imenovala RATECE-PLANICA. Vozovnice so še vedno Obiščite našo trgovino v Škofji Loki, Titov trg 4/b (pasaža hotela Transturist), v kateri vam nudimo po znižanih cenah: — metrsko blago — moško in žensko perilo — zavese — pletenine — moške sra/ Se priporočamo TP Manufaktura Ljubljana, poslovalnica Škofja Loka Kuharski tečaj na Logu Q V soboto zvečer se je na Logu v Poljanski dolini končal kuharski te čaj. Začel se je 8. oktobra, udeleževalo pa se ga je šestnajst« tečajnic. Tečaj je vodila kuharska učiteljica — domačinka — Albina Kokalj. . Zadnji kuharski tečaj na Logu je bil pred dvoma letoma. Letos pa sc je ponovno pokazala potreba po njegovi pripravi. Organizator tečaja je bila krajevna organizacija rdečega ki i/a, pri pripravah pa so sodelovale vse družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. Poleg kuharskih veščin, ki so si jih pridobila dekleta in žene, so udeleženke tečaja poslušale tudi predavanja o negi dojenčka. »Z rezultati tečaja sem zelo zadovoljna,« mi je dejala učiteljica Albina Kokalj. »Kje sem dobila veselje do kuhanja? Zc od nekdaj sem rada vrtela kuhalnico. Potem pa sem leta 1929 obiskovala tudi gospodinjsko šolo. Prvi tečaj sern imela pred šest indvajsetimi leti v Poljanah. Mislim, da sem jih doslej vodila že najmanj petdeset.« Najmlajša udeleženk« tečaja je bila 13-letna Andreja Krnielj i/. Gabi ka. »Veliko sem sc naučila,« je dejala Andreja na sobotni slovesno sti ob koncil tečaja, »kar dobro pa seru znala kuhati že tudi prej. Celo na nekaj ohcetih sem že pomagala pri kuhi.« Sobotnega zaključka tečaja v šoli v Gabrku so se udeležili tudi pred stavniki družbenopolitičnih organizacij iz kraja in predstavniki ki a jevne skupnosti Log. Po predvidevanjih bo naslednji kuharski tečaj za dekleta in žene Z Loga in okoli ških krajev ponovno če/, dve leti. —1 g Planinsko društvo Škofja Loka razpisuje prosti delovni mesti: oskrbnika kuharice v planinskem domu na Lubnlku Zaposlitev jc za nedoločen čas. Nastop dela I. januar ja [976, Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 10. decom bra 1975. izdajali v vlaku. Poleg barake so čez nekaj časa postavili uto in že leta 1920 so začeli izdajati vozovnice, sprejemati pa so začeli tudi prtljago. Leta 1931 je bilo zgrajeno tovorno skladišče, ki je bilo namenjeno za razne večje pošiljke in večji tovor. Poleg že obstoječega tira pa so postavili še dva. Leta 1933 so začeli graditi večje postajno poslopje. To poslopje je bilo dodeljeno uslužbencu Omanu Jožetu 10. oktobra 1934. V njem je imel Jože tudi svoje stanovanje. Tako se je začel redni železniški promet, obenem pa je postala obmejna postaja proti Italiji. Prostore na postaji so dobili tudi cariniki in obmejni organi. Med drugo svetovno vojno promet po železnici v zgornji savski dolini ni bil velik, 1948. leta pa promet začne naraščati, progo pa sta uporabljali Jugoslavija in Italija. Vsak dan je peljal čez mejo na Trbiž en vlak. Zaradi nerentabilnosti Italijani kmalu ukinejo promet po železnici od Rateč do Trbiža, toda proga vseeno ostane. 31.. marca 1966 je bila ukinjena tudi proga od Jesenic do Rateč. Z ukinitvijo železnice so pobrali tudi tirnice in mostove. Ob tem lahko rečemo, da je za današnji razvoj Kranjske gore in okolice nastala s tem precejšna vrzel. Tudi tisti, ki so bili za ukinitev proge, niso bili prepričani, da bo zanjo resnično konec. Ce bi se danes odločali, bi tega ne storili. Gorenjska železnica pa praznuje sto pet let obstoja. A. K. Gorenjski planinci na Krvavcu V petek, 21. novembra, je bilo v zavetišču Planinskega društva Kranj na Krvavcu 49. zasedanje meddru-štvenega koordinacijskega odbora gorenjskih Planinskih društev, ki ga je vodil predsednik Franjo Klojčnik, udeležil pa se ga je tudi predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Tone Bučar. Dogovorili so se, da bo 50. sestanek koordinacijskega odbora v jeseniški občini. Tu je bilo namreč tudi prvo tovrstno srečanje. Predstavniki gorenjskih Planinskih društev, ki združujejo skoraj 20.000 članov, so razpravljali o gradivu za sejo glavnega odjbora Planinske zveze Slovenije, ki bo 5. decembra. Gorenjsko planinstvo bodo zastopali delegati z Jesenic, i/. Škofje Loke in Kranja ter i/. Radovljice. Menili so, da tako imenovane »planinske šole« vedno niso najbolj posrečeno organizirane. Preobširne so, razen tega pa pogosto preveč teoretične, zato izgubljajo na učinkovitosti. Tudi planinska organizacija je še vedno premalo razširjena. Planinska društva bodo morala posvečali več pozornosti oblikovanju sekcij in odborov po šolah, organizacijah združenega dola in krajevnih skupnostih. Tudi sodelovanje med Planinskimi društvi in telesnokulturnimi skupnostmi po občinah ni najboljše. Skupnosti večkrat odmerjajo društvom skopa sredstva, čeprav je p'3' ninstvo pomembno za šport in re-kreacijo. Večja sredstva bi bila upravičena tudi zaradi tega, ker imajo planinci že sorazmerno visoko članarino in sami pokrijejo precej potreb. Pogosto planinci v teles-nokulturnih skupnostih tudi niso dovolj aktivni. Na Krvavcu so razpravljali še o delovanju mladinskih odsekov. Za usmerjanje mladih je težko dobiti ljudi. Močnejša planinska društva so po kadrovski plati sicer na boljšem, vendar manjka pri izpopolnjevanju mladih planincev predvsem družbena vzgoja. Soglašali so tud} s predlogom /a višjo članarino, ki pa ne bi smela biti previsoka. To velja predvsem za mladinsko in pionirsko. Predsednik izvršnega odbora Pla" ninske /ve/o Slovenije Tone Bučar je gorenjske planince seznanil s predlogom gradenj in popravil pla' ninskih postojank. V prvem planu je modernizacija in povečava doma na Kredarici. V akcij o se bodo morali Vključiti vsi slovenski planinci-J. Košnjek Taborniki odreda Stražnih ognjev Taborniški odred Stražnih ognjev v Klanju sodi med najbolj delavne v okviru kranjske občinske zveze. Kakor vsako leto smo se tudi letos ali, da pregledamo, kaj smo storili v preteklem letu, kje smo doživeli uspehe in kje iti zakaj smo bili drugje neuspešni. Letov smo sprejeli tudi nova pravila odreda, ki so prilagojena novi ustavi v duhu samoupravi Janja v družbenih organizacijah. Poleg poročil o izvajanju osnovnega programa tako pri najmlajših članih medvedkih in čebelicah, kakor tudi pri večjih tabornikih, smo pregledali tudi naše Finančno in gospodarsko stanje tei pripravili program dela v nas led njem letu. ivi tom smo sc prizadevali, da bi vanj vključili čim več bivanja v naravi, katero smo dolžni tudi čuva ti. Navezali smo se na vse akcije, ki so v okviru občini' in v republiškem merilu. Veselimo se že novih izletov m pohodov, tekmovanj In praznovanj Na njih namreč vedno doživimo ka] zanimivega, Iz poročil je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem letu dobi o Izvedeno in tovarišu a starešina nas je pohvalila, da |e bilo to najuspešnejše kto v zadnjih desetih letih, ob volitvah v novo odredovo upravo se je v vodstvu marsikaj temeljito spremenilo Na vodilna mesta so sto pili mladi, v gozdni šoli in na tečajih i/ve/bani kadri, ki imajo ogromno volje Z8 nadaljevanje dela. Žal nas /a leto dni zapušča naš prizadevni inštruktor Stojan Ti ošt, kateremu se imamo v veliki meri zahvaliti /a naše /nanje. Vendar upamo, da bomo, čeprav mladi, /mogli odgovorite delo. Dela bo veliko, saj se je / novim po slovnim letom priključilo v naše vi ste bli/.u sto novih članov, med temi naj-več najmlajših medvedkov In čebelic Da pa ne bi bila naša konicivnea It' okostenelo branje poročil, smo /a komi ši- pripravili zanimivo predavanje diapozitivi biio videt; nasu1 Prijetno je ipJt vse zgode in n«z*oUehJLv ter mnogobojev/ izletov in M "tU* pu-seveda letnega taborjenja m P aandnega tabora. • Jfl uspešno delu to dobili posame^ pismena priznanja za prtifi** nost. — Foto: S. Tra.it Novi član/ Gorske strate Ob koncu okob.a ,e bil na Kaiu«>val selško dobno dvodnevni tečaj w ""'••de planince, za tiste, ki so sc KRAVO za zakol ali Nasi0 u an menjam za 6 mesecev brejo Kum V °g,asn«rn oddelku. 6499 Cg 1 1111 ali menjam STARE KOVAN Kran ć okuPacijske, Galjot Stanko, Kun';,, lVska cesta 4 6500 ' m otroške rabljene SMUC1 za V trati 6501 sla'osi ki Cm-iri- 111 Sesl k'< Ponudbe C| Kilo Preti,. 'pr°dam AMI 6, tudi na ček. *' Zvonka, Bečanova 6, Tržič P,.,.,, 6373 M;,ul 'n PRIKOLICO za osebni avto. 'Bor, Sv. Duh 89, Skolja Loka p,- , 0384 Juiefc d au° NSU 1000C po delili. IW« 1 10- 64227 Selca 6iti<1 ls*7i > pr°dam ZASTAVO 7S0, letnik Kranj 1 Martin, Moša Pijade 6, 6*92 nak-uUam ",1)sko GUME za ŠKODO. V Poiai„ V/anK'in njivo \ okolici Kranja. Ml . PotOCe 14, Preddvor 6493 <;|as- Kranj, Ulic« Mot« tiskTa 1 s«"v,k: OP Gorenjski '•ju.i l '*n'' ,isk Mru*«no podjetje l,,,,,,^',(l»avi, 1(, I .j« Njuna, kopi-Upr *■ ~ NhnIov uirdiiisl \ m in I. J ',NlH: Kranj, M„š,. Pljodoj« nju račun pri SDK v Kra- l«'foni,V k" B!800 ,i,M '-'- T*- ur,.,i1', tj*v"i urednik, odgovorni Itvoti. 1,1 ,|i,,',v" '-'i-'!'<>. uredni •Ndeoni n°vlnerJI I1*4IM, mnlo* ^'-lHi" '". nnročnlakl oddeleh •'"llii N«ro*nine: letna t-io 0 70 di". cen« /a i Itevllko n,'Ku Oproščeno promet' *'avka po prietojnem mnenju Iti 1/72. Prodam AUDI 80, prevoženih 13.0U0 kilometrov. V račun vzamem tudi starejšega. Naslov v oglasnem oddelku. 6494 Ugodno prodam karamboliran FIAT 124. Habič Slavko, Golnik 46 6495 Kupim nekarambolirano ŠKODO v nevoznem stanju. Erlah, Kovinoobrt, Boh. Bistrica 6496 Prodam AMI — po delih. Kurah, Zg. Bitnje 84 649/ Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 in MOPED T 12. Ogled v popoldanskem času. Cerklje 242 6498 stanovanja Zamenjam dvosobno STANOVANJE v starem delu Kranja za dvosobnega v bloku s centralnim ogrevanjem. Naslov v oglasnem oddelku. 6502 Dva študenta iščeta SOBO v Kranju ali neposredni bližini centra. Naslov v oglasnem oddelku. 6503 posesti nova in izpopolr VSEH ijena izbira VRST od W W Ina 1 1 danes veleblagovnici JjJ naprej globus |N _ ATnA( >~^B ^^Bkwr tJ V A mmM W 7 v enoti OTRO: >r\t mm Blagovnica KONFE iKCI JE KRANJ Prodam 2,3 ha GOZDA med Vasco in letališčem. Bohinc Jože, Cerklje 16 6504 obvestila TAPISOM, ITISON in PREPROGE strojno, kvalitetno, kemično očistim na domu. Svoj naslov sporočite po telefonu št. 21-939 5808 NOVI ZACETNIŠKI PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kranj sc začno v sredo, 3. 12. 1975, in v soboto, 6. 12. 1975. Vabljeni. 6462 na postaji Ljudske milice. Posebno naprošam žensko osebo, ki je istočasno prečkala cesto kot ponesrečenec. 6507 ostalo Ana Boštar, Staneta Rozmana 4, Kranj, nisem plačnica dolgov, ki jih naredi moj mož Boštar Janez, Staneta Rozmana 4, Kranj 6505 Oblak Marija, Žeškova 4, Kranj, nisem plačnica dolgov mojega moža Oblaka Vladimira, Zeškova 4, Kranj 6505 Prosim vse očividce nesreče, ki se je zgodila 12.11.1975 ob 5.45 na Koroški cesti pri Stošičevcm spomeniku, na prehodu za pešec, da se zglasijo pri Mlakar Jožici, Kranj, Koroška 49 ali Kranj CENTER 25. novembra amer. barv. AKCIJA ZA ATENTAT ob 16., 18. in 20. uri 26. novembra amer. barv. AKCIJA ZA ATENTAT ob 16. in 18. uri, premiera franc barv. LACOMBO LUCIEN ob 20. uri Kranj STORŽlC 25. novembra jug. barv. vojni SOL ob 16., 18. in 20. uri 26. novembra amer. barv. vestem PONNY EXPRESS ob 16., 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. AKCIJA ZA ATENTAT ob 16. in 18. uri, franc. barv. LACOMBO LUCIEN ob 20. uri Tržič 25. novembra amer. EXPRESSob 20. uri barv. vestem PONNY NOVO! O NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! S o o > o o > o > o o > o z 10AON TO-MO-DI uporablja se za peči in kotie od 4.000 do 100.000 Kcal/h NOVO! NOVO! NOVO! Z o < o TOPLI MONTAŽNI DIMNIK Z GIBUIVO KISLOODPORNO OGNJE STALNO SAMOTNO CEVJO INFORMACIJE — STROKOVNI NASVETI: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE 61000 LJUBLJANA. OPEKARSKA 13 Tel. 22-113. 20-641, Telex 31420 YU KIP IN V VSEH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM z O < o < o z o < o z o < o z o i O AON iOAON IOAON iOAON iOAON i O AON iOAON IOAON ALPETOUR DO ALPETOUR, ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja prosta delovna mesta v novoustanovljenem TOZD OBNOVA AVTOPLAŠČEV, objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. GUMARJA — BRUSILCA PROTEKTORJA 2 GUMARJA — BRUSILCA KARKASE 3 GUMARJA — PRIPRAVLJALCA POLIZDELKOV 4 GUMARJA — NAVLAČEVALCA VEZNE GUME IN TEKALNEGA TRAKU 5 TAJNICE — KORESPONDENTKE Pogoj: pod 1. in 3.: K V gumar in 3 leta delovnih izkušenj pod 2. in 4.: KV ^umai in 1 leto delovnih izkušenj pod 5.: SS administrativni tehnik — aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo 2 meseca. Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek DO Alpetour, Škofja Loka, Titov trg 4 b, 7 dni po objavi. 26. novembra franc. barv. O. K. ŠEF ob 18. in 20. uri 27. novembra angl. barv. grozlj. DRAKULA PROTI FRANKENSTEINU ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. novembra franc. barv. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 20. uri 26. novembra franc. barv. drama PRVA SPOKOJNA NOC ob 18. in 20. uri 27. novembra franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE ob 20. uri Železniki OBZORJE 26. novembra jug. barv. vojni ODPISANI ob 20. uri Radovljica 25. novembra amer. barv. vojni TOPOVI NAVARONA ob 20. uri 26. novembra amer. barv. pust. JAMES BON D - ZIVI ALI PUSTI UMRETI ob 20. uri 27. novembra amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 20. uri Bled 25. novembra amer. barv. pust. TRADER HORN ob 20. uri 26. novembra amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 20. uri 27. novembra amer. barv. vojni TOPOVI NAVARONA ob 20. uri Jesenice RADIO 25. novembra amer. barv. vestem NEPOZNANI ZAŠČITNIK 26. novembra amer. pust - NEZNANI JUNAKI Jesenice PLAVŽ 25. novembra angl.-amer. barv. drama VELIKI GATSBY 27. novembra jug. barv. voj. komed. BOMBAŠI Kranjska gora 26. novembra amer. barv. vestem NEPOZNANI ZAŠČITNIK Kamnik DOM 25. novembra franc. barv. O. K. ŠEP ob 18. uri Kamnik DOM 26. novembra jug. barvni vojni film DOKTOR MLADEN ob 20. uri gledališče ČETRTEK, 27. novembra, oh 20. uri -F. Hadžić: HITLER V PARTIZANIH, gostovanje v Škofji Loki. Delovna organizacija imi \1 II IS 1974 AMSTERDAM 1975 POZNATE OKUS PIVA MED PIVI ? HP TALIŠ Trgovina, n. sol. o. Ljubljana, Beethovnova 11 po sklepu upravnega odbora DSSZ objavlja za delovno skupnost skupnih zadev prosto delovno mesto voznika motornih vozil (za vožnjo osebnega službenega avtomobila) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — zahteva se VKV ali KV voznik motornega vozila in 1 leto oziroma 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke. Za delovno mesto se zahteva poskusno delo 3 mesecev. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh oddelku za medsebojna razmerja in socialne zadeve delovne organizacije Slovenijales trgovine, Ljubljana, Beethovnova U. Belje PIK OOUR Beljekomerc Poslovni center Kranjska gora je na sestanku zbora delavcev 21. novembra 1975 na osnovi 7. člena Samoupravnega sporazuma delavcev v združenem delu sklenil, da da oglas za prosto delovno mesto šefa poslovnega centra v Kranjski gori Pogoji: a) visoka strokovna izobrazba z najmanj 5 let delovnih izkušenj v komercialno gostinski stroki, b) višja strokovna izobrazba Z najmanj 10 let delovnih izkušenj v komercialno gostinski stroki, c) srednja strokovna izobrazba z najmanj 15 let delovnih izkušenj v komercialno gostinski stroki. Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni, ne smejo biti sodno kaznovani ali v sodnem postopku. Osebni dohodek je na osnovi pravilnika. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj svoje prošnje pošljejo na Belje komerc, 54326 Darda — Odjel opčih poslova. Rok prijave je 7 dni po objavi v časopisu. Zavarovalnica Sava — PE Kranj prodaja naslednja rabljena osnovna sredstva: 1. leseno barako z opečno kritino v izmeri 3x6 m v Radovljici Kranjska c. št. 19. B Začetna cena 1500 din. 2. okrog 500 kosov rabljene strešne opeke kikinda v Radovljici Kranjska c. št. 19. Začetna cena 500 din. 3. računski stroji: — OLIVETI Zagreb, začetna izklicna cena 300 din, — CITIZEN, začetna izklicna cena 200 din, — ZAGREB (mlinček), začetna izklicna cena 200 dinarjev. 4. poleg navedenih osnovnih sredstev od točke 1. do 3. prodaja tudi rabljene in karambol i rane rezervne avtomobilske dele za enotno izklicno ceno 15.000 dinarjev. Predmeti pod točko 3. in 4. so na PE v Kranju, Oldhamska c. št. 2, kjei je možen ogled vsak dan od 9. do 12. ure. Prodaja bo v petek, 12. decembra 1975, ob 12. uri na PE v Kranju. Interesenti morajo pred pričetkom prodaje vložiti 10 °b denarne varščine od začetne izklicne cene. Pismene ponudbe v zaprti ovojnici sprejema splošni sektor PE v 15 dneh po objavi. nesreče Prišla pred avto V četrtek, 20. novembra, ob 6.40 se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matjaž Tičar (roj. 1949) iz Preddvora je peljal proti Laboram. Pred prehodom za pešce na gaštejskem klancu mu je z desne strani prišla pred avtomobil Draginja Mitrovič (roj. 1949) iz Kranja, ki jo je avtomobil kljub umikanju zadel. Mitrovičevo so huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zadel pešca V četrtek, 20. novembra, ob 17.40 se je na cesti četrtega reda v Ziganji vasi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Despot Stajic (roj. 1939) iz Kranja je peljal od Križev proti Kranju, in to zelo počasi, ker je bila tedaj zelo gosta megla. Pri avtobusni postaji v Ziganji vasi mu je nenadoma prečkal cesto Peter Vodnjav (roj. 1902) iz Žiganje vasi. Avtomobil je pešca zadel, da je obležal huje ranjen. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda kolesarja V petek, 21. novembra, ob 6.35 se je na Ljubljanski cesti v Kranju pri uvozu na bencinsko črpalko pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa, 11-letni Aleš Bogataj iz Kranja, je peljal po levi proti križišču s Škofjeloško cesto. Pri bencinski črpalki mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Franc Novak (roj. 1928) iz Radovljice, ki je zavijal desno na bencinsko črpalko. Kolesar je zavil še bolj v levo, tako da je trčil v avtomobil, čeprav je le-ta že zaviral. Aleš je padel in si pretresel možgane; zdravi se v ljubljanski bolnišnici. < Neprimerna hitrost V soboto, 22. novembra, ob 17.10, se je na Ljubljanski cesti v Škot j i Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Trtnik (roj. 1951) iz Črnuč, je peljal proti Jeprei. V levem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v desno na travnik, od koder je zapeljal nazaj na cesto, pa spet v levo s ceste, kjer je trčil v drevo. Voznik je dobil v nesreči hud pretres možganov, sopotnica Anica Trtnik iz Reteč pa je bila lažje ranjena, škode je 20.000 din. Obstal prevrnjen V nedeljo, 23. novembra, ob 16.30 se je na regionalni cesti v Cerkljah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Cebašek (roj. 1942) iz Most je v Cerkljah zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z desnimi kolesi s ceste na makadam, od tu pa ga je zaneslo v betonski rob ograje, podrl je dva stebra, ples na vozišču pa se je končal tako, da je avtomobil obstal prevrnjen na levi bok. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, škode na vozilu pa je za 30.000 din. Tesno prehitevanje V nedeljo, 23. novembra, ob 18.15 se je v Škofji Loki na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Leopold Brelih (roj. 1934) iz Škofje Loke je hodil po desni strani ceste proti Franko-vemu naselju. Za njim je pripeljal avtobus, ki ga je vozil Janez Potočnik (roj. 1936) iz Crngroba. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal neki avtomobil in da ne bi trčila, je avtobus tako tesno prehiteval pešca, da ga je oplazil po hrbtu; Brelih je udaril z glavo ob avtobus in padel. S pretresom možganov so ga prepeljali v bolnišnico. L. M. Pogorela lopa V petek, 21. novembra, ob 22. uri je zagorela lesena lopa last Petra Štefeta z Golnika. Ogenj je poslopje, veliko 5 krat 6 metrov uničil, pogorelo pa je tudi 5 ton sena, plug, brana. Škode je za 20.000 din. Eksplozija v kopalnici V soboto, 22. novembra, ob 13.45 je nastala eksplozija v kopalnici Edvarda Tušarja na Jesenicah, ulica Bratov Stražišarjev. Za kopanje so v kopalnici prižgali stensko plinsko peč italijanske izdelave; ko se je 9-letni sin okopal, so peč še pustili goreti, nato pa je Tušarjeva vključila pralni stroj. Takrat je nastala eksplozija, v kateri je bila Tušarjeva huje opečena in so jo prepeljali v bolnišnico. Škode v stanovanju pa je za 25.00C din. Vzroke nesreče še raziskujejo. - -< Vlomilci odnesli orodje V noči na 21. november je bilo vlomljeno v kletne prostore gradbišča nove tovarne Šešir v Starem dvoru v Škofji Loki. Neznani vlomilec je iz priročnega skladišča odnesel varilni transformator, 2 vrtalna stroja Iskra, 2 vrtalna stroja Bosch in orodje za zabijanje žebljev in vijakov v beton. Škode je za 13.900 din. V isti noči je bilo vlomljeno v skladišče KP Remont v Škofji Loki. Zmanjkala je motorna žaga znamke Stihi, vredna 5000 din. dežurni veterinarji OD 28. NOVEMBRA DO 5. DECEMBRA 1975: BEDINA Tone, dipl. vet., Ko-krica, Betonova 58, telefon 23-518 za območje občine Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za območje občine škofja Loka; BENUHC Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za območje občine Radovljica in Jesenice. ZAHVALA Ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše plemenite, nepozabne Anice Sicherl roj. Debeljak se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovalcem, sodelavcem iz Osrednje knjižnice občine Kranj in Ekonomskega instituta pravne fakultete v Ljubljani, znancem za izraženo sožalje, vence in cvetje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahval j ujemo dr. Stenšakovi, zdravnikom in osebju Onkološkega instituta, zlasti dr. Bojanu Pircu, ki so ji lajšali trpljenje, in družini Prešeren za pomoč v teh težkih mesecih. Hvala pevskemu zboru društva upokojencev Kranj in kokrškim pevcem za ganljivo petje ter častiti duhovščini za obrede. Vsem, ki ste nam stali ob strani, nam lajšali bolečino in se spomnili naše drage mame, še enkrat iskrena hvala. Njeni: mož Janko, sin Pavle z družino in hčerka Jožica. Kranj, 24. novembra 1975 ZAHVALA Ko nam je neizprosna usoda iz naše srede iztrgala ljubega sina oz. brata Ivana Ropreta se vsem. ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, tonlo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni celotnemu učiteljskemu zboru in vsem učencem šole Heroja Bračiča, recitator jem. šolskemu pevskemu zboru, tabornikom in smučarjem za niihovo snremstvo. Iskrena hvala vsem sosedom oz. sostanovalcem, prijateliem in znancem. Iskrena hvala za izraženo sožalie vsem sodelavkam in sodelavcem crlotne tkalnice in naviialnice iz tovarne BPT, sodelavcem iz orodjarne tovarne Iskra, duhovščini za niihovo spremstvo,-prav vsem, ki so našega Ivana pospremili na niesovi zadnii noti in mu poklonili toliko poslednjega cvetja. 2alujoči: mama Joži. oče Peter in brata Igor in Darko Tržič, 24. novembra 1975 Nova obvestilna tabla za Savo Kranj je resda pregledna in vidna le od daleč, ne tako kot prejšnja, ki je zakrivala pregled v križišču s prednostno magistralno cesto; to tablo pa so očitno pozabili odstraniti. — Foto: F. Perdan ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, sestre in tete Lojzke Zorman roj. Juvan se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi botrom in Tomaževeevim. Nadalje se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Jelovice in sodelavcem obrata Preddvor, sodelavkam IBI Kranj, kolektivu Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, dr. Zgajnarju in gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: mož Tone, sin Franci, brat Marjan z družino, sestra Anica s Tončkom ter ostalo sorodstvo. Breg pri Preddvoru, Milje, Kranj, 24. novembra 1975 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nenozabnega moža in očeta Franca Žežlja se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo pa smo dolžni družinama Skrjanc in Nunar. Lepa hvala tov. Umniku za poslovilne besede in oktetu Jelovica za njihovo sodelovanje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerka Branka, sinova Miro in Franc Mlaka, 24. novembra 1975 Sporočamo žalostno vest, da ie umrl dolgoletni član našega kolektiva Lovro Marinšek Pogreb bo v torek, 25. U. 1975, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem. Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv TOZD Klavnice Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in Starega Sta Valentina Bajžlja Belejov ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna hvala sosedom za pomoč m vence, hvala kolektivu Planina — gumama in sorodnikom za vence ter eospodu župniku /a cerkveni obred. Žalujoči: žena Francka, sinova Franci z družino. Rajko / ženo, brat Tomaž z. družino ter ostalo sorodstvo. Duplje. 19. novembra 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, Stara mama, prababica, sestra in teta Ana Zavrl roi. Rahonc Pogreb drage pokojnice bo v torek, 25. novembra 1975, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Bitnju. Žalujoči: mož Lojze, sin Lojze m hčerka Mira / družinama, sestra Pavla tor ostalo sorodstvo Bitnje, 23. novembra 1975 ZAHVALA MnogO prezgodaj, \ 46. tetU Starosti, nas je /a vedno zaposlil nas ljubljeni mož, atek, brat 111 stric Franc Lombar mizar v Iskri Iskreni/.sc zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poii. mu poklonili c vetje m nam Izrazili soialje. Posebno s«, zahvaljujemo dr. Stanku Potočniku, ki ga |e požrtvovalno obiskoval m mu la|šal bolečine Nadalje se zaliva liujemo članom kolektiva Iskre, F.lekti omcliam k i Kranj, pevskemu /boru s Kokricc, občina govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu m duhovniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki sle ea imeli radi. Sami s kruto resnico so ostali: žena Tončka, hccika Betka, sin Franci, bi.«t in sestri z družinami Koknca, 23. novembra 1975 Pogovor tedna Silvo Poljanšek: hokej na ledu hole ^fdtem ko so nekateri že pričakovali, da se bo minuli derbi med m vrlima moštvoma Olimpije in Jesenic že odločil v korist vodečega tek Z .^esen'c in da bi tako Jeseničani nabrali dovolj prednosti v movanju za naslov državnega prvaka, pa nekateri zmage sploh niso Povedovali in je ne pričakovali. Jeseniška ekipa je namreč v letošnji r .?ni Zelo pomlajena, mladim igralcem pa manjka predvsem izkušenj, Ir]e> ki je nujna in v usodnih trenutkih odločilno vpliva na razplete, ml . Poljanšek, eden najboljših hokejistov jeseniškega moštva, je ad po letih, nikakor pa ne mlad in še neizkušen hokejist. Za Jesenice r Vrsto let igra, prav tako pa ga že nekaj časa redno izberejo za vrste 3g^rez^ntance. Silvo igra hokej že trinajst let, do zdaj je nastopal na tekmah v ligi in za reprezentanco nastopal na 76 tekmah. Silvo Poljanšek je star 24 let, zaposlen pa je v jeseniški Železarni. »Kako ste se pripravljali na letošnje prvenstvo?« sm * . intenzivno, s pravimi pripravami smo začeli že poleti, nato 0 trenirali na Češkem. Mislim, da so bile priprave bolj kot kdajkoli PreJ uspešne.« *.^akšna ekipa si želi povrniti naslov državnega prvaka nazaj na Jesenice?« *^elo pomlajena ekipa, saj je v njej šest novih igralcev, prejšnjih jjLa.cev ekipe Kranjske gore. Prav zaradi tega, ker nastopa še nekaj ekir>CeV' k' ^a so 'an' Pre^' v vrste Jesenic, je razumljivo, da prihaja Pra l Viff krat v krizo. Ni izkušenosti, ni tiste zanesljivosti in tako se lahko zgodi, da izgubimo z mnogo slabšo ekipo.« »Jn ekipa Olimpije?« ekipa ^ ^e P°Pomo moštvo, izgubili so manj igralcev kot naša kaft *^.aJ Praviš o vaših trenerjih. Zakaj prejšnji ni uspel in NJe nov! trener Vlastimil Bubnik?« kar * ii PreJ^nP trener — zdaj trenira moskovski Dinamo' — je bil kazn a. Predober trener, nobenega ni kaznoval in ga tudi ni mogel Pa u °Va^1- moštvo pa je bilo treba vpeljati predvsem discipljno, kar °dlik^eVa se°-anJemu, Vlastimilu Bubniku. Menim pa, da je precejšnja no r]3 SedanJega trenerja predvsem v tem, da zna uvesti tisto discipli-tern H Vsak zares izpolnjuje vsa navodila igre, predvsem pa je odličen v ' £ zna moštvo izredno dobro pripraviti na vsako srečanje.« »V* • toreJ pričakuješ od letošnjega prvenstva?« Pričale8"' ^r.uK° mesto. Ob tako pomlajeni ekipi pač ni lahko zatrdno krizo °uat' najboljšo uvrstitev, ker se zna zgoditi, da moštvo zaide v napoj- keJ Je naporen šport, zahteva celega človeka, ves njegov iZato bi bilo vsako precenjevanje neutemeljeno.« »Številni navijači pričakujejo in upajo na vse najboljše?« bob st raV-to m ^e rad °menil. Želel bi namreč, da bi bili naši navijači za il rpni, da ne bi prav zmeraj pričakovali zmage. Hvaležni smo sicer Okolic ° navdušeno publiko, vendar je vedno treba upoštevati vse Jesen ^ i k' V()dijo v trenuten neuspeh. Se posebno zdaj, ko je ekipa 10 Ze'° mlada in še nima potrebnih izkušenj.« ______ D. 8. UatFaovijena medobčinska K^šarkarska zveza Gorenjske jI« Va8f°ivU?0 K°renjskih košarkarskih klubov Kranjske gore, Gore-Cerk,jan8k 8 ga» Je8enic. Šenčurja, žirovskega Kladivarja, Tržiča, 8°dniftke 0e^a rvavca, Kranja 75, kranjskega Triglava in gorenjske stanovi;, FgHn'ZaciJe, ki so podpisali samoupravni sporazum, je bila V branju medobčii J Iv,arnen in n0vjjene wLn, oge. na novo U8ta" 1 inska košarkarska zveza za Gorenjsko z sedežem °a °<>reni t°Sarkarsk(> organizacije ua nalogi -m Je Jesen. Njena glav-,ltreiši P Je Mkrb za čim večji in še Lkerninvjy°J košarke na Gorenj-,a košari/ >VeniJ> nasploh ter da bi Postnih flni 1>(>1J v ospredju pri dvigni, " n Jportih. Le tako se bo do^la tud; -OŽ,*nost' ki h" s tem pri-, *e na e V<*J<> kvaliteto. p°dpisn if'U)Vni sk»'pščini je vseh ffUma daU°V samoupravnega spo-kl zvezi S VS° PodP°r« košarkar-^°Pram., ,OVenije pri načrtanem 975 - iqioZVOja košarke od leta NlogoiTi S,'in)ah so m tudi s V koLrT U,krnovanja v 1 A slove,, 12 ^bTt^ ''K1- ki '»> kartala z Srt>dloK h? J»nuarju, ni jim pa všeč ? SKl p s»' "kine tekmovanji- v 1 'frala |e v° n°Vem naj bi ta moštva v regionalnih ligah, prvaki pa bi se nato pomerili še na kvalifikacijah za vstop v 1 A SKL. Taka oblika tekmovanja in kvalifikacije so o njihovem mnenju nesprejemljivi, saj je le prevelik razkorak od regionalnega tekmovanja za tako hiter skok v najvišje slovensko tekmovanje. Vse to so podatki, da se tekmovanje v 1 B SKL ne ukine, temveč naj se razdeli na dve skupini. Le tako bo šla slovenska košarka s hitrejšimi koraki k še hitrejšemu razvoju, ki pa bo dajala tudi dvig kvalitete in množičnosti. Nova košarkarska zveza na Gorenjskem je tako ustanovljena. Skrbi in dela pa je že »v povojih« veliko. Z novimi idejami in skrbnim delom pa naj bi dokazala, da gre gorenjska košarka po poti velikega napredka. D. Humer h" mm ■■■■■■ Šest rekordov za Triglav Plavalni klub Triglav je v nedeljo 16. nov organiziral plavalni miting v zimskem bazenu, kjer so poleg domačinov nastopili še plavalci zagrebške Mladosti. Tekmovali so le v dveh disciplinah. Doseženih je bilo 5 slovenskih rekordov in 1 državni rekord za kratke bazene. Vse te rekorde so zabeležili mladi plavalci kranjskega Triglava. REZULTATI: 200 m MEŠANO — mlajši pionirji B: 1. Sever (Mladost) 3.15,6, 3. Čeme (Tri- flav) 3.27,5, mlajši pionirji A: 1. ali (Triglav) 2.43,2, 3. D. Petrič (Trjglav) 2.50,2, starejši pionirji: 1. Kardun (Mladost) 2.41,0, 3. Jerman (Triglav) 2.41,6, člani: 1. B. Petrič (Triglav) 2.25,3 (rekord SFRJ za pionirje), mlajše pionirke B: 1. Perkovič (Mladost) 3.03,3, 2. Strniša Triglav) 3.12,0 (rekord SRS ml. pionirke B), 4. Valjavec (Triglav) 3.30,0 (rekord SRS ml. pionirke C), mlajše pio-1. Zahrastnik (Triglav) 2. Bradaška (Triglav) Kolman (Triglav) 3.22,0, pionirke in članice: 1. Malnarič (Mladost) 2.40,5, 2. Štemberger (Triglav) 2.44,8. Sindikalno vaterpolsko moštvo Tekstilindusa, od leve proti desni stoje: hlebec, SkubiC, Judež, Torkar, čepe: Ojsteršek, Štromajer, Andolšek, skupaj z Iskro deli prvo mesto. Vsekakor se v nadaljevanju za prvo mesto obetajo zanimiva in kvalitetna srečanja. (—h) — Foto: M. Živulovič nirke A: 2.59,5, 3.05,8, 3 starejše 100 m HRBTNO - mlajši pionirji B: 1. Veličkovič (Triglav) 1.28,5, 2. Cerne (Triglav) 1.31,7, mlajši pionirji A: 1. Ševo (Mladost) 1.16,6, 2. Šali (Triglav) 1.17,0, starejši pionirji: 1. Romič (Mladost) 1.13,8, 2. Sladoje (Triglav) 1.13,9, 3. Jerman (Triglav) 1.22.2, člani: 1. Pavič (Mladost) 1.06,4, 2. B. Petrič (Triglav) 1.07,6 (rekord SRS za pionirje), 3. Praprotnik (Triglav) 1.13,0, mlajše pionirke B; 1. Strniša (Triglav) 1.27,0 (rekord SRS ml. pionirke B), 2. Jugovic (Triglav) 1.30,5 (rekord SRS ml. pionirke C), 3. Dvoržak (Triglav) 1.31,0, mlajše pionirke A: 1. Bradaška (Triglav) 1.24,0, 2. Perkovič (Triglav) 1.25,5, 3. Draksler (Triglav) 1.29.3, starejše pionirke in članice: 1. Štemberger (Triglav) 1.17,9. J. Javornik Prva zmaga Gorenjskega tiska V nadaljevanju občinskega sindikalnega vaterpolskega prvenstva so pomembno zmago in prvi točki osvojili vaterpolisti Gorenjskega tiska, ki so premagali ekipo Ikosa. Cestno podjetje je bilo uspešno v igri s Savo, Zdravstveni dom pa je brez težav premagal Planiko. V derbiju srečanja sta se Iskra in Tekstilindus razšla z neodločenim izidom, čeprav je moštvo Tekstilindusa vodilo že kar s tremi goli razlike. Izidi: Gorenjski tisk : Ikos 2:1, Cestno podjetje : Sava 4:3, Zdravstveni dom : Planika 6:0, Iskra : Tekstijindus 5:5. Tekstilindus 5 4 1 0 28:11 9 Iskra 5 4 1 0 21:12 9 Prosveta 5 4 0 1 27:20 8 Cestno podjetje 6 3 12 16:14 7 Zdr. dom 5 2 0 3 17:16 4 Ikos 5 113 12:15 3 Gor. tisk 5 1 0 4 8:20 2 Planika 6 1 0 5 5:26 2 Na listi strelcev vodi Naglic (Iskra) z 11 zadetki, sledijo pa mu: Petrič (ZD) 8, Konc (Prosveta), Kle-menčič (ZD), Pajtner, Raušel (oba Cestno podjetje) s po 6 goli. Pari prihodnjega kola: (sreda, 26. 11.): Planika : Sava, Gorenjski tisk : Iskra, Tekstilindus : Prosveta, že drevi pa Zdravstveni dom : Sava ter Iskra : Zdravstveni dom. -dh r gorenjska nogometna liga Ia ni'flsvi " leve proti desni sto/i/o: /.alohnr. fiucc, KoHC, >un^), ./„,'■ "'"'"*'"'//.•»•/.••. 2un, Mihelčič, Strnad, Hvala, Lešnjah (pomožm met. T vnovič (glavni trener), čepijo Sprajcar, Tivoid, Medved, Ačič, 'AndolAek. Mokič. - Foto d.iumer Prvaki PrJmskovo, Končana so vsa tekmovanja v gorenjskih nogometnih ligah. TNZ Gorenjske je objavila uradne lestvice jesenskega dela prvenstva. Člani — gorenjska liga L Sava 11 8 2 1 25: 9 18 2. Bohinj 11 8 0 3 24:15 16 3. Šenčur 11 6 23 20:2014 4. Bled 11 6 1 4 24:18 13 5. Lesce 114 4 3 21:17 12 6. Tržič 11 5 1 5 34:27 11 7. Jesenice 114 34 19:19 11 8. Triglav (-2) 11 4 25 16:13 8 9. Alples 112 4 5 18:37 8 10. Naklo 11 2 36 16:21 7 11. Alpina 112 2 7 18:26 6 12. Medvode 11 22 7 17:30 6 Člani — I. razred 1. Primskovo 11 10 1 0 49:122,1 Akcija Modri val pri koncu Marca sta bili komisiji za plavanje in rekreacijo 'pri TKS Kranj organizatorici rekreativnega plavanja za značko Modri val. Tovrstna prva akcija rekreativnega plavanja v Kranju gre h koncu, «aj je nad 500 rekreacijskih plavalcev že izpolnilo normo preplavati skozi vse leto 10 km. Vsi, ki imajo v svojih kartonih že vpisanih 10 km, bodo na slovesni podelitvi 26. novembra prejeli tudi zasluženo priznanje, značko Modrega vala. V akciji Modrega vala pa imajo rekreativci tudi pravico do bronastega, srebrnega in zlatega »delfinčka«. Bronastega dobijo vsi, ki so že brez premora preplavali 25, 50 ali 100 m, srebrnega pa tisti, ki neprekinjeno pla-vnjo deset minut. Za zlatega »delfinčka« pa so pogoji nekoliko strožji. Za primer naj navedemo, da morajo moški od 30. do 40. leta 100 m preplavati v času 2:10, ženske pa za enako starostno mejo 5(1 m v 1:10 minute, -dh Sava, Naklo, LTH 2. Kokrica 11 7 2244:22 16 3. Trboje 11 7 1 334:26 15 4 Reteče 11 6 1429:19 13 5. Preddvor 11 6 14 17:22 13 (i Britof 11 524 24:22 12 7. Podbrezje 11 5 0 6 29:25 10 8 Kondor 11 24 5 13:19 8 9 Filmarji 11 236 10:23 7 10 Jezero 11 227 20:32 6 1 1 Plamen 11 1 4620:42 6 12 Grintovec 11 119 14:40 3 Mladinci A-skupina L Naklo 880041:10 16 2. Korotan 8 5 03 19:20 10 3. Tržič 8 4 04 31:24 8 4. Jesenice 8 3 2 3 18:20 8 5. Bled 8 3 1 4 18:23 7 (i. Bohinj 83 1 4 17:24 7 7. Lesce 8 3 05 14:20 6 8. Alples 8 206 18:22 4 !». Triglav 8 2 06 15:29 4 Mladinci B-skupina 1. Sava 8 7 1 0 39: 7 15 2. Šenčur 8 6 20 30:13 14 3. Primskovo 85 1 241:14 11 4. Medvode 8 5 03 19:20 10 5. Trboje 8 305 23:27 6 6. Filmarji 8 2 0 6 20:27 4 7. Preddvor (-2) H 306 15:24 4 8. Alpina 8 2 06 24:34 4 9. Podbrezje 8 1 07 7:52 2 Pionirji A-skupina L LTH , 7 5 1 1 16: 6 11 2. Bled 75 1 1 16: 7 11 3. Jesenice 7502 11: 7 10 4. Alples 74 12 13:10 9 5. Bohinj 7304 11:9 6 6. Šenčur 72 1 4 14:20 5 7. Lesce 7 205 9:15 4 8. Medvode A 7007 8:24 0 izven konkurence: Sava B Medvode B Pionirji B-skupina 9 108 6:47 2 9 0 09 4:43 0 1. Sava 9 8 1 0 38: 5 17 2. Primskovo 95 2 2 28:15 12 3. Tržič 9 6 03 22:13 12 4. Naklo 9 5 1 3 32:20 11 5. Triglav 9 5 1 3 25:13 11 6. Korotan 9 3 1 5 11:16 7 7. Preddvor 9 22 5 27:22 6 8. Podbrezje 9 2 25 25:22 6 9. Alpinu 9 3 06 13:22 6 10 Kondor 9 0 0 9 6:72 0 P. Novak Mladinci Triglava druga košarkarska vrsta v SRS Mladinska košarkarska vrsta kranjskega Triglava Prosenjak, Kutnjak, Ben-čan, Hafner, Zupan, Šimu-nac, Hrovat, Lipovac, Pir-šič, Urlep, Stopar, Bremec je na finalu letošnjega republiškega prvenstva v Trbovljah osvojila odlično drugo mesto. Poleg Kranjčanov so se za najboljšega borile še prvak trboveljski Rudar, novomeščanski No-voteks ter ljubljanski Slovan. Triglavani so že v pred-tekmovanju, čeprav so šele v podaljšku odpravili No-voteks, najavili, da se bodo potegovali za visoko uvrstitev. In res so se, saj so v borbi za prvo mesto z Rudarjem dokazali, da jim košarkarsko znanje ni tuje. Organizatorju in prvaku so nudili močan odpor, saj so klonili z minimalno razliko šele v finišu tekme (Triglav : Rudar 61:67, 23:43). Vrstni red: 1. Rudar, 2. Triglav, 3. Slovan, 4. Novo-teks. Škoda je, da ostali klubi na Gorenjskem (loški Kroj, Jesenice, op. p.) premalo skrbijo za mladince. Prav Ločani in Jeseničani so v preteklih letih še igrali v zaključnih borbah. Mladincem Triglava drugo mesto v republiki nalaga nove naloge. Doseženo mesto naj bo le spodbuda, da se še bolj zagrizejo v delo in da ne zaostanejo, temveč da se dokopljejo tudi do najvišjega prestola v SR Sloveniji. Obenem pa bi bilo treba v mladinske vrste Triglava vključiti še nekatere odlične košarkarje iz drugih klubov v kranjski občini. Pri KK Triglav so zainteresirani prav pri vključitvi košarkarskih talentov v svoje vrste. Pri tem pa bo pri dogovarjanju treba najti skupni jezik. Škoda bi bilo, da bi to ostalo le pri željah in dogovarjanju. D. Humer Tudi letos uspešni na Godešiču Na občnem zboru športnega društva Kondor Godešič so ugotovili, da so letos dosegli vrsto dobrih rezultatov. Najuspešnejša sta bila namiz-noteniški in nogometni klub. Igralci namiznega tenisa so osvojili 2. mesto v gorenjski ligi, najboljši pa so tudi v občini. Nogometna ekipa je v sezoni 1974/75 osvojila 2. mesto v gorenjski članski ligi, 1. razred. S prostovoljnim delom so razširili nogometno igrišče ter uredili naravno drsališče, za kar so prispevali 500 prostovoljnih ur. V okviru društva so organizirali vrsto športnih prireditev, kot npr. občinsko namiznoteniško prvenstvo, pokal meseca mladosti itd. Na zborovanju so sprejeli program za leto 1976, ki je zelo obširen in imajo v načrtu svojo dejavnost še bolj razširiti. J. Starman 11 Torek, 25. novembra 1975 XO »Odpiram prvo oddelčno konferenco« »Odpiram prvo oddelčno konferenco in v naši sredi pozdravljam učitelje, pomočnico ravnatelja in razredničarko. Za dnevni red predlagam . . .« S temi besedami je predsednica razredne skupnosti 7. b razreda osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju Polonca Zevnikova začela oddelčno konferenco. To je konferenco razredne skupnosti, ki so se jo poleg učencev in razredničarke udeležili tudi učitelji tistih predmetov, pri katerih imajo učenci največ težav, •in pomočnica ravnatelja. Pogovorili so se o učnem uspehu v prvem četrtletju, disciplini v razredu in delu razredne skupnosti. »Najprej se bomo pogovorili o učnem uspehu,« je nadaljevala predsednica. »V prvi konferenci je izdelalo 79,42 odstotka učencev in smo bili najboljši med vsemi sedmimi razredi. Najslabše je bilo pri matematiki, kjer so štiri nezadostne ocene in 4 opomini, pri nemškem jeziku je en opomin, pri zgodovini dve negativni oceni, pri kemiji . . .« V poročilu je podrobno navedla, kdo od učencev je bil neuspešen in v katerem predmetu in takoj zatem so vsi imenovani. povedali, katera poglavja so jim bila največji trn v peti in zakaj ocene niso popravili že pred konferenco. Povedali so tudi, kateri od učencev jim pomaga, da bi zamujeno popravili. V razredu imajo namreč zelo dobro organizirano »samopomoč«. Najboljši iz posameznih predmetov pomagajo tistim, ki jim gre slabše. Snov, ki jo sošolci niso razumeli, še enkrat razložijo in se z njimi učijo ter jih spodbujajo, da bi jse čimprej javili in oceno popravili. Oddelčno konferenco so vodile učenke Polonca Zevnik, Andreja Cebašek in Tatjana Dolinšek Poleg razredničarke Ljubinke Simunac (na sliki prva z leve) so se konference udeležile tudi pomočnica ravnatelja Angelca Magdič, predmetna učiteljica Martina Hafnar, ki predava slovenski jezik, in predmetna učiteljica Teja Osterman, ki poučuje matematiko in fiziko. Učenci so poročali o uspehu vri posameznih predmetih. Imajo krožek samopomoči za matematiko, fiziko, kemijo, nemški jezik, slovenski jezik in celo bralni krožek.' Ugotovili so namreč, da nekaj učencev, čeprav so že v sedmem razredu, zelo slabo bere. Največ težav pa jim dela matematika. Zato je učiteljica Teja Ostermanova obljubila, da bo organizirala dodatno pomoč za tiste učence, ki kljub samopomoči snovi še niso kos. In kdaj pomagajo sošolcem? Po pouku je prepozno, ker je med njimi veliko vozačev, zjutraj pa je šola zaprta. Pa so se dogovorili in izvolili delegacijo, ki je šla k ravnatelju s prošnjo, naj jim dovoli, da bi v šolo prihajali pol ure prej. Sedaj že pred poukom boljši učenci skupaj s slabšimi ponovijo snov. Zatem so spregovorili o disciplini. Ugotovili so, da se med odmori držijo reda. Premalo discipline pa je pri pouku. Predvsem pri matematiki in fiziki. Kaj storiti? Bilo je več predlogov: naj učiteljica več sprašuje, naj jih prikrajša za poskuse in nazadnje, da se bodo vsi potrudili, učenci in učiteljica, da bodo ure boljše. Nato so prešli na delo razredne skupnosti. Metka Fajfar je poročala, kako sta s sošolko Zorko Bergelj skrbeli za ostarelo in onemoglo ženico v Čirčičah. Pripeljali sta ji drva, poribali pod, pomili okna v veži, pomili sobo, prinesli sta ji iz trgovine. Včasih sta se ustavili pri njej in ji pomagali, da se je preoblekla. Odšli sta po hrano k sorodnikom, ki skrbijo zanjo. Včasih sta ji prebrali časopis. Razred je sklenil, da bodo še ta mesec začeli zbirati papir. Z izkupičkom bodo kupili novoletno darilo za ženico iz Cirčič. Drugi sklep, ki so ga sprejeli na konferenci, je bil, da bodo s 7. č razredom tekmovali v uspehu in disciplini. Zato se bodo vsi priza-devaji, da bo čim manj »kiksov«. Ne bodo se zadrževali po pouku v šoli in pred njo, med odmori se ne bodo podili po stopnicah iz nadstropja v nadstropje in pri malici se ne bodo prerivali in delali gneče. Vse sklepe so sprejeli z javnim glasovanjem z dvigom rok. »Bistvo oddelčne konference je poudarek na vzgoji in pripravah na samoupravno delovanje in ponašanje učencev in samostojnem odločanju,« je po konfe-Tenci dejala pomočnica ravnatelja Angelca Magdič. »Z neposrednim obravnavanjem problemov, ki se pojavijo v razredu, se boljša odnos med učenci in učitelji — ne sloni več samo na avtoriteti, ampak postaja prijateljski in to-variški. Na osnovni šoli konferenco učenci pripravljajo pod neposrednim vodstvom razrednika pri razrednih urah. Konferenca je samo povzetek dela, ki ga je pri razrednih urah opravila razredna skupnost.« Razredničarka Ljubinka Šimunac pa je dodala: »Razredna konferenca tudi šolo in njeno delo približuje staršem. Po vsaki konferenci namreč napišem sporočilo vsem staršem in za vsakega učenca. Najprej v nekaj besedah opiAem vse pozitivne lastnosti učenca in šele ob koncu povem, za katere stvari bi učenca bilo potrebno pokarati oziroma, kateri predmeti mu delajo težave.« V osnovni šoli oddelčno konferenco pripravljajo učenci pod vodstvom razrednika. Čeprav imajo komaj trinajst, štirinajst ali pa tudi nekaj let manj, tekoče vodijo sejo in gladko poročajo, da bi jim lahko odrasli marsikdaj zavidali. Toliko bolje bi zato to delo lahko opravili njihovi starejši tovariši na srednjih šolah. Vendar je narobe. Ledino so začeli orati osnovnošolci, na srednjih šolah pa se na oddelčne konference šele pripravljajo. Marka Turuka: »Samoupravljanje na srednjih šolah je bilo nekaj let nazaj nekoliko zanemarjeno. Vendar smo nekaj le dosegli. Pred vsako redovalno konferenco imajo vse razredne skupnosti na šoli sejo, na kateri se pogovorijo o uspehu in problemih v razredu in pripravijo poročilo za sejo dijaške skupnosti. Na tej seji se dogovorijo za nastop na konferenci. Tako pridejo učenci na konferenco pripravljeni in lahko dajo pripombe o uspehu in poteku pouka ter poročajo o vzgojnih problemih v razredu. Teoretično je to že zelo dobro, v praksi pa so učenci še vedno le bolj opazovalci. Resnično samoupravno sodelovanje učencev pa bi lahko dosegli z oddelčnimi konferencami. Vendar jih je prej potrebno temeljito pripraviti. V pripravah mora sodelovati ves profesorski zbor, razredne skupnosti, mladinska organizacija in aktiv mladih komunistov. Seveda vse ne bo šlo gladko. Velika ovira je čas, kajti na šoli je 21 oddelkov. Treba bo določiti tudi pristojnosti učencev in najbrž tudi ne bo šlo popolnoma brez odpora predavateljev. Na konferenci bo vse naše delo podvrženo javni kritiki.« seznanili z namenom in organizacij oddelčnih konferenc, vendar na n» šoli v tako kratkem času zamisli se nismo uspeli uresničiti. Začeli bomo pri predmetih, ki se ne ocenjujejo na klasični način: samoupravljanju |" telesni vzgoji. Pri samoupravljanju se poleg znanja snovi .ocenjuje tudi aktivnost v razredu, športnih in drugih društvih, v mladinski organizaciji in seminarska naloga. Le s sodelovanjem celotnega razreda, razred- lahko nika realna. in predavatelja bo ocena i? a. S pomočjo izkušenj, « leania. r> pomočjo i*.««"— Jj IčnC bomo zbrali pri tem, bomo oda« konference postopoma druge predmete.« širili Zora Sčavničar je dijakinja III. letnika jeseniške gimnazije: »V našem razredu smo se pri mladinskih urah veliko pogovarjali o oddelčni konferenci. Razredničarki smo predlagali, da bi jo poskusili pripraviti. Vendar ni bilo odziva. Upam, da nas bo v naših prizadevanjih podprla mladinska organizacija na šoli in občinska konferenca mladine. Na redovalnih konferencah učenci lahko sodelujemo in letos smo se prvič ojunačili in smo dali precej priponi!) in predlogov za boljši pouk. Med drugim smo predlagali, naj bi profesorji preverjali znanje vso konferenco in ne le v zadnjih dneh. Tako bi tisti, ki so imeli smolo in so dobili nezadostno, lahko oceno popravili. Nekateri profesorji naš predlog že upoštevajo.« Majda Puhar je dijakinja III. letnika gimnazije v Škofji Loki: »Lani smo imeli na Trebili seminar o oddelčnih konferencah.Udeležili smo se ga dijaki škofjeloške in kamniške gimnazije. Na seminarju smo se Jasna Damjanovič je dijakin)* IV. letnika kranjske gimnazij* »Predstavniki mladinske organizatf je smo se udeležili seminarja o delenih konferencah. Takoj naj smo začeli z akcijo na šoli. Sklica* smo sestanke razrednih odborov >. jih seznanili z namenom in <>r£an, zacijo oddelčnih konferenc. Raz*** ne skupnosti se nanje že pripravU< jo. Delo vodi predsedstvo mladin** oi ganizacije. Veliko nam pri tem P maga konferenca mladih v iz.uhra^ vanju, ki dviuje pri OK Kranj. Upamo, da bomo v teko** četrtletju že \ispv\i pripraviti n«* konferenc v razredih.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Novi republiški zakon . o varnosti cestnega prometa (2/ Poročali so tudi o delu krožkov in akcijah na katere se v razredu pripravljajo. Najprej smo za mnenje povprašali ravnatelja Kkonomsko administrativnega centra prof. DOLŽNOSTI OB PROMETNI NEZGODI Predpise o dolžnost ih ob promet nih ne/godati je vseboval že prejšnji zvezni temeljni zakon o varnosti cestnega prometa; vsebuje jih tudi novi zvezni zakon, ki pa ni predvidel sankcij za kršitev. Novi republiški zakon pa s tem v zvezi prinaša dve hist veni novost i. 1. Prepoved uživanja alkoholnih pijač Neposredni udeleženec prometne nezgode ne sme po nezgodi uživati alkoholnih pijač, dokler niso opravljena uradna dejanja. Vozniki so se namreč tudi izgovarjali, da ob nezgodi niso bili pod vplivom alkohola, pač pa so pili kasneje, pa nezgodi. Na ta način so nekateri vo/riiki hoteli prikriti alko-holiziranost ob času prometne nezgode. 2. Dolžnosti organizacij združenega dela ali zasebnih obrtnikov Kadar organ javne varnosti obvesti javnost, da jšče ne/nanega povzročitelja hujše prometne nesreče, so organizacije združenega dela, ki prodajajo potrebščine /a motorna vozila ah jih popravljajo, nosti imajo (Organizacije tudi zasebni < ; p)o- dolžne sporočiti podatke o sU $\i vem kupcu nadomestnih (,( j0|J; ob naročilu popravila. Enak*^jg| združenega d(,|a re-rajo pregledat i svoja vo/ila radovati organu javne varnosti P {0-ke o morebitnih sumljivih "Bjjjj vitvah. Predpis ima namen v0z-kar najbolj pobege brezvestna« ^ nikov po hujših prometnih n dah. KOLESARJI Jjjjj Novi republiški zakon '"^„'jen' starostno mejo otrokom k<" ' .()k n Pred sedmim letom starost' 0 ^ej«1 V Ct.'„n *l> pogoj, da so se otroci, ki ^;"!('||;ih more voziti samostojno prometu Seveda pa je '"".^oi .- sarjgll a vozijo kolo v prometu, v * drugih vzgojno izobraževaln^ gjc* nizaciiah usposobili za vo/n.1'.' |t, I lahko vo/.iio kolo otr<>1' pa spremstvu odrasle osebi 0» Dokazilo o usposobljeno*^ tu n> /.a vo/n |o v cest m m Pr0 Kg predpisano; vendar pa ^° , jjol« daljevati s prakso, da bodo ^ vzgojno izobraževalne ^eP1" nadaljevale z intenzivno .P.r j^k**" vzgojo otrok ter jim iz(D»Jalt'v<>žnj° niče, da so se usposobil' 7,1 koles v cest nem prometu-