42. številka. Izdanje za 8. aprila 1897. (▼ Trsta, t tetrtek zjutraj dne 8 aprila 1897.) Tečaj XXII. „BDIHOITO Uhaja po trikrat na teden v ieatlh i«, danjih ob to»Mih, 6«t»«klh in nobotah. Zjntranje ladanje ii-haja ob 9. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — O bajno izdanje stane: s* jAdnu isbbar . f. 1.—, iaven Avstrija f. 1.50 «s trt meseo. . „ 3.— « « , 4.S0 '•a jiol leta , . „ «.— , , , H__ tt vbc leto . . . 12.— . * . le.— Mtreielao je plačevati aaprej sareAho trii priložena saroonlne ae sprava a« ozira. Posamične Številke ae dobivajo t pi o-dajalnioab tobaka v lrštu po S nvč. isven Trota po 4 nvč. EDINOST U Oglasi se račune pe tarifa ▼ petita; an naslove a debelimi črkami ae plačaj s Jroator, kolikor obaega navadnih vratio, odana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae račnnajo po pogodbi Vsi dopiai naj se poftiljajo uredništvu aliea Caserma It. IS. Vsako pisno aaora biti frankovano, ker nefrankovana ae b* sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Nainčnino, reklamacije in oglas« apre je® * upravniitvo ulioa Moli no pit -colo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglas« je^plačevati loco Trst. Odprto reklam« oije aotprocte poAtnirj«. Stasilo ilovantktga političnega društva za Primorsko. , r iMhhN Ja mM' Nova vecma in mi. Minoli torek, dan 7. aprila, je bil zgodovinske važnosti za avstrijsko Blovanstvo. To dejstvo sao le povdarili v zadnjem izdanju. Ta dan nam je donesel dva dogodka, ki se popolnjnjeta lepo harmonično: avstrijskiSlo- vani so nastopili prvikrat k a k o r c e- lota in ideja narodne jednakoprav- nosti je slavila svojo za bodočnost odločilno zmago! Toda po našem meneu ju se pridružuje tena dvema dogodkoma Se tretji^ ki je istotako velikanske važnosti :zmagaloje tudi parlamentarno in konstitucijonelno načelo. Avstrijska zbornica poslancev ima svojo večino, a ne tako, kakoršne bi si želeli in kakoršno bo hoteli imeti iz v en parlamentarni, v prvi vrsti vojaški vplivi, ampak večino, ki se je porodi!a v zbornici in ki je produkt — volitev I VeČina volilcev avstrijskih je poslala v /' »r-nico deloma poslancev konservativne strnje, deioma pa borilcev za valike idejo narodne jednakoprav-nosti. Le.ti poslanci sestavljajo skupine nekdanje desnice. Te skupine so se sporazumele med seboj in so sklenile, da se združijo v trdno parlamentarno večino. Slehernemu je slobodno, da obžaluje to dejstvo, ali slehernemu je dolžnost, da pošteva to dejstvo v zmislu parlamentarnega načela. In ker živimo v konstitueijonelni državi, je vladi v prvi vrati dolžnost, da računa s tem dejstvom. Tako zahteva parlamentarno načelo. V glavnem se je grof Ba-deni tudi hotel držati tega načela ter vsprejeti večino, kakor jo je ustvarilo razmerje v zbornici. Le malo korekturo bi si bil rad dovolil. Idejo strogega konservatizma je hotel iztisniti iz večine, in na nje mesto je hotel postaviti idejo zmernega liberalizma. Konservativna skupina Dipaulijeva naj bi se izločila iz večine in na nje mesto naj bi stopili liberalni veleposestniki iz Češke. Toda skupine na desnici so ostale zveste svojemu oklepu in se uveljavile svojo voljo že minoli torek o volitvi preJseduistva zbornice. S tem je vsakako /roagalo parlamentarno načelo. PODLISTEK 72 Fromout mlajši & Risler starši. roman. — Francoski apiaal Alphonao Dauriot, preložil Al. B. — VIL Pismo. „ Gospod Fran Risler, zemljemerec francoske družbe Ismalija (Egipt). „Fran, dragec moj, stari Žiga ti piše te vrste. Ko b' mogel bolje na papirju izražati svoje misli, lahko bi ti mnogo, mnogo povedal. A preklicana francoščina je sila težka in ŽigaPlanusje z* nič, kadar nima opmiti s svojimi številkami. Zato ti povem prav v naglici kaj in kako. ,V hiši Tvojega brata se godć zle reči. Njegova žena ga vara z njegovim družnikoua. Svojega moža je že dala ljudem v zasmeh, in ako pojde tako naprej, ga bodo imeii nazadnje za pravega malopridneža. — Čuj me, Francek, prepotrebno je, da nemudoma prideš sem. Jedini ti moreš govoriti z Rislerjem ter mu odpreti oči radi te Sidouije. Nam dragim ne verjame. Izprosi si torej na<*lo dopusta in pridi. „Vem, da si moraš v tistih krajih služiti svoj kruh ter si zagotoviti bodočnost, a častivreden mož mora višje ceniti nego vse drngo ime, katero ao mu izročili roditelji. To ti rečem, ako ne prideš nemudoma, nastopi Čas, ko bode ime Risler tako onečišćeno, da se ga ne bodeš upal še dalje imeti. Žiga Planus, blagajnik." TRETJA KNJIGA. I. Maščevalec. Osebe, katere opravki ali telesne hibe vedno vežejo na isto mesto in iste okno, kojih vse obzorje so zidovi, strehe in sosednja okna, se zanimajo tudi za mimohodeče ljudi. Vsled njih nepremičnosti postaja življenje na ulici del njihovega bitja in ljudje, ki vsak dan o gotovih urah hitć todi mimo, niti ne mislijo, da so za druga bitja ure, da jim sledć prijateljske oči, in da jih takoj pogrešajo, ako si kedaj po naključju izber6 drugo pot. Tudi Delobelleovi dami, ves dan sedeči v svoji sobi, sta se bavili s takimi opazovanji. Ker je bilo okno ozko, je sedela mati, kateri so oči zaradi dela slabele, tik na strun pomaknjene gar-dine. Malo rielj od svetlobe, a tik njenega stola, V tej novi večini so združeni avstrij- r ski Slovani in sestavljajo veliko večino v tej večini. Mi nočemo preiskovati srca in obisti nemškim konservativcem, in smo uverjeni cel6, da niso ravno navdušeni za narodno jadnakopravnost Slovanov ; »li tudi oni bodo morali račnnati z dejstvom, da so Slovani glavni steber večine in v tem zmialu bodo morali uravnavati svoja postopanje. Narodna jednakopravnost je kardinalna *tfočka avstrijskih Slovanov; od te zahteve ne odstopijo nikdar. Narod češki je gotovo svobodomiseln ih" svobodomiselni so tndi njega zastopniki. Vendar se je ta narod soglasno izjavil proti temu, da bi se njega zastopniki vezali z nemškimi liberalci marveč se je izjavil odločno za to, da češki poslanci sestavijo veČino ukupno z vsemi tistimi življi, ki se izjavijo pripravljene sodelovati za izvedenje narodne jednakopravnosti. Narodna ideja je zmagala tu nad vsemi drugimi vpra-šonji. Kakor hitro so češki zastopniki vstopili v sedanjo večino iu so ae sporazumeli s Poljaki in konservativci, je narodna ideja postala kristalizacijaka točka tej večini, ne pa pretirani k o n s e r v a t i z e m. Mi se nima!« ne bojimo, da bi klerikalni življi nemški mogli dušiti narodno idejo v večini, dokler — slovanske stranke ostanejo zveste tej ideji in neutrudne v borbi za uresničenje iste II — Ponoani pa moramo biti še posebno mi Slovenci, kajti se svojim zjedinjenjem smo omogočili raz-mer je v zbornici, o katerem lahko rečemo, da je korak do boljše bodočnosti, do one dobe, ko bode tudi avstrijsko slovanstvo lahko metalo na tehtnico svojo veljavo, ko se bode določala smer ne le zaotranji, ampak tudi vnanji politiki države. Še nikdar do sedaj ob reševanju miuisterakih kriz se niso tako poštevale sKvanske skupine kakor seje to dogodilo to pot* In to je prvi pot, ko so slo- ! vanske skupine dale podlago večini v parlamentu. Na doseženem vspehn imamo svoj del zasluge tu mi Hrvatje in Slovence. Še v pravi hip — a bili «o zadnji trenotki — je zmagalo med našimi zastopniki pravo spoznanje. Da ni prišlo do zdru- ženja med nami, imeli bi morda danes kako polj-sko-nemškoliberalno-brezbarvno večino. Kaj bi te pomenilo za narod slovenski, in osobito za njega odlomke ob periferiji, to si lahko izračuni na pi stih sleherni politiški otrok, ki ni se učil drugega, nego Berowpii pozna sedanje razmere vseukupnega naroda slovenskega in mučno položenje rojakov po obmejnih pokrajinah, in ki ve, da so te razmere in to položenje le posledica razcepljenosti naših poslancev in pomanjkanja zložnega dela, le oni, pravimo, je razumel naše veselje na dejstva, da so se slednjič vendar združili in sporazumeli naši hrvatski in slovenski zastopniki in tako omogočili delo v ta namen, da se polagoma zbrišejo žalostni sledovi naših lastnih grehov. Združenje samo na sebi je tako važen dogodek, da pred istim zgi-njajo osebe. Mi nismo videli ni Šukljeja ni Šuster-šiča, mi sao videli le dejstvo. In čemu ves strah pred osebami? Zaupajmo raje poštenju ukupnih poslancev naših, zaupajmo raje rodoljubju Coroninijev, Spinčićev, Gregorcev Laginjev itd.. Rodoljubje teh mož nam je jamstvo, da ne ostanejo niti jeden hip v kakoršni-koli kombinaciji, ako bi videli, da se ka-tera-koli ideja hoče širiti na račun naše ideje: narodne jednakopravnosti. Tudi verska ideja se ne sme okoriščati na račun narodne, ker tega treba ni! Veselimo se raje združenja; za grajo bode čas še-le potem, ako bodemo videli slaba dela. Ne kažimo se maleukostne v velikih trenot« kih 1 Soglasna sodba je ta, da je avstrijsko slovanstvo z ustvarjenjem sedanje večine storilo velik korak naprej in si je še-le ustvarilo pravo podlago za bodoče delo. To je velik trenotek za nas, ke vidimo združene r bratsko kolo: Slovence, Poljake, čehe in Maloruse 1 Ne grenimo si tega velikega trenotka slikanjem črnih senc na steno 1 Nikdar se ne kažimo male v velikih trenotkih 1 Zmagalo je parlamentarno načelo, slovanstvo avstri jsko je stopilo v tesneji kontakt in ideja narodne jednakopravnosti slavi ua Češkem svojo zmago. A ta ideja ne pozna deželnih in zemljepisnih mej 1 Kakor je v prvih dneh našega preporoda dih te ideje bliskoma prešinil slovanska srca, tako nastopi je stal veliki naslonjač njene hčere. Med delom je vedno imenovala mimohodeče. To je bila zabava, govorica, dolge ure so se jima zdele krajše, ako jih je odmerjalo jednakomerno pojavljanje drugih delavnih ljudij. Delobelleovi dami sti se posebno zanimali za dve sestrici, za gospoda v sivi vrhni suknji, za dete, ktero je vedno nekdo spremljeval v šolo ter je pozneje vodil nazaj, in za starega vojaka z leseno nogo, kojega koraki ao votlo in žalostno odmevali na tlaku. Res da je poslednjega jedva bilo mogoče videti : hodil je mimo, ko se je bilo že znočilo. A čuli ati ga, in ta ropot se je mali šepalki vedno zdel kakor glasen odmev njenih žalostnih misli. Nobenemu teli pouličnih znancev se ni zdelo, koliko imati ženski z njim opraviti. Ako je deževalo, sti rekali: „Mokri bodo... Ko bi bil otrok le še pred dežjem doma...* Kadar so se menjali letni časi, kadar je marčevo solnce svoje žarka lilo na cureče tlake ali jih je decembrov aneg kril z belini snežinkami in črnim blatom, je vzbudil pojav nove obleke na katerem njiju prijateljev v samotarkah misel: „Poletje je tu 1* aH pa tudi , Zima se bliža«. (Pride še.) ta ideja prej slej svoj zmagovalni sprevod iz kraljestva Češkega tudi v naše pokrajine. Ne ivčemo, da večina, ki se je ustanovila ▼ našem parlamentu, že znači slov ttiski triuraf, gotovo pa /snači preobrat na bolje ! Političke vesti. V TRSTU, dne 8. aprila 1897. Državni zbor. V včerajšnji seji zbornice poslane v je bilo raznih interpelacij. Med inter-pelant- so se uvrstili tudi Italijani. Interpelovali s i o izgredih v Gorici, v Trstu in Istri. Na izgredih s> m- Vfda krivi le Slovenci. Interpelanti zahtevajo "d vlade, da ista zaukaže svojim organom, naj store p- trebno, da bodo mogli Italijani uživati svoje pravice in da se izzivalci teh izgredov pokličejo na odgovornost. Soglašamo gospoda! Naj Je pridejo v razpravo ti izgredi, da izve svet, kje so — nemoralni provzročitelji istih. Menda ne bodo daleč od t'stih, ki so vodili izgrede radi dvojezičnih tabel in bombardiranje poslancev v Piranu. — Da se naši zastopniki ne boie razprave o teh izgredih, priča današnja vest, da se dr. Laginja ne z do-volji z interpelacijo, na katero se laliko odgovarja kakor in kadar hoče, ampak h)če staviti nujni predlog m tako provzročiti razpravo v zbornici. Italijanski gospodi bodi ustreženo ! Tu 1' as voulu, George Dandin ! Ali zapomnijo uaj si, da jim bode razprava šumela po ušesih. Nemški nacijonalci so interpelovali radi od-poslaiija naših vojakov na Kreto. Poljaki pa so interpelovali radi velikih izgredov v Chodorovu. Izgrede da so provzročili delavci na železnicah. Mnogo oseb je te/.ko ranjenih. Razdejali so vse sinagoge. Škoda da je neizmerna. Mnogo družin da je zbežalo. Došlo je »nogo vojakov na lice mesta. Ta interpelacija se opira na brzojavko, došlo poljskemu klubu od iziaelitske občine v Hodorovu. Zbornica je sklenila po nujnem predlogu posl, Jaworskeg« in Nitscheja, da je z adreso odgovoriti n a p r e s t o 1 a i govor. V ta namen je sklenila imenovati komisijo 48 členov Zbornica bode imela le še jedno samo sejo pred prazniki. Položaj na Vstoku. Iz Carigrada je došla včeraj čudna vest, glasom katere se je v sultanovi palači kar h krati pojavilo veliko ogorčenje zoper Rusijo, in sicer zato, ker le-ta zbira vojsko ob armenski meji. To koncentracijo vojakov si tolmačijo Turki takć, da se Rusija pripravlja, da priskoči Grški na pomoč, ako bi ista podlegla v boju zoper Turčijo. Londonski ,Times* javlja iz Aten : Očevidno je, da ogorčenost med ljudstvom narašča. V raznih mestih in trgih slišati je javno glasov, ki grajajo nedelavnost kraljevo in vladino ter /zahtevajo, da ge takoj napove vojna. Bati se je zares, ako bi grška vlada zatezala izpolnitev narodne volje, — da utegne priti do eksplozije narodnega Čuta. In to se je jasno pokazalo včeraj o narod-Hem prazniku grškem, o obletnici nezavisnosti kraljestva Grškega ; neizmerna množica ljudstva je kričala: Živio kralj! Živela kraljevska obitelj! Živela Kreta! Živela vojua ! V teh par besedah je izrečena grška narodna volja, v njih leži vea narodni program. Gledć blokade javlja londonski „Standard* včerajšnjega dnč iz Kaneje: Admirali so razpravljali o podrobnostih gledć blokade atenskega zaliva. Italijanski admiral Canevaro je objavil, da mu je ital. vlada ukazala, da kakor najstarejši častnik ue sme ostati več pred Kreto iu vsled tega kakor poveljnik mednarodnega brodovja. Z Dunaja javljaja, du je Francozka stavila nov predlog, kako rešiti krečausko vprašanje. Diplomatiški krogi zatrjajo, da se blokada ne proglasi, dokler se ne prouči iu uvaži novi predlog Francije. Morda še doživimo, da slednjič ukrenejo kaj pametnega s to nesrečno Kreto. Saj ugibajo že dovolj časa t Različne vesti* Mesto in okolica. Dovoljeno nam bodi, da se zopet povrnemo k temu predmetu. K temu nas sili sprememba, ki se je izvršila te dni glede organov, ki uaj čuvajo javni mir in red po okolici. Ta sprememba je — ugodila želji okoličanov. A ravno to dejstvo, da so se okoličani v resnici oddahnili, ko j« došla ta sprememba, govori in dokazuje bolje, nego vse polemike, kako zgrešena so bila pota komunalne uprave ozirom na našo okolico. Vlada je odtegnila magistratu vse redarstvene posle po okolici in je te posle izročila državni policiji. Se stališča svobode in po načelu avtonomije bi morali obžalovati, da je prišlo tako. Mi, ki smo ljubitelji svobodnega gibanja in samostalnosti občin nasproti d žavni oblasti, bi bili gotovo tudi prvi, ki bi obžalovali ta korak, ako, no.... ako bi ne bila občinska upra-a tržaška napravila iz blagodejne avtonomij* občinske pravo — karikaturo. Redki so slučaji, da moremo nastopiti kakor zagovorniki naredeb državnih oblaiti v Trstu, ali v tem slučaju mora izreči v imenu vseh poštenih okoličanov najprisrčnejo zahvalo slavni vladi, da je odvzela varstvo za javni mir i i red po okolici organom, ki so se ob vsaki vaftni priliki pokazali nesposobne za ta prevažni posel. Nočemo i»e oz'rafi na trditev okoličanov, da je bilo tu tudi zle volje vmes, ampak navesti hočemo le svoje | m ene nje, da je občinskim organom nedostajalo po-j trebnega takta. To pa vsled tega, ker niso prav ! razumeli svoje naloge, ampak so monili, da morajo tudi oni, vr>e svojo slnžbo, izročeno jim od fdavue vlade, "luž i ti le komunalnemu j z i s e m u iu gladiti p o okolici pot po« . 1 i t i š k i struji, katere voditelji sede v i večini mestnega zbora tržaškega, i Ta želja, ugajati in služiti svojim gospodarjem, je zavaja a in mamila občinske organe, katerim je ; bila poverjena skrb za javni mir in red, da niso i imeli pravega zmisla za svojo važno nalogo, in da so navadno ukie^ali in nastopali tako, kakor je bilo najneprimerneje. Morda nikjer ni tako nevarno i pomanjkanje takta, nego pri organih, katerim je j skrbeti za javni mir in red. Vsaka nerodna besa-: dica v kritičnih momentih, ko radi kakoršitegasi-t bodi vzroka kipi med ljudstvom, postane lahko pogibeljna Od taktnega ali netaktuega postopanja javnega organa v takih trenotkih je zavisno, da-li se f«tvar poravna v hipu iu brez kvarnih posledic, ali pa nastopijo dogodki, ki donašajo veliko škode javueniu miru in posamičuikom. To resnico so posebno živo občutili okoličani. Navedeaa bodi tu le trditev, ki se je iz kompetentnih ust izrekla na javnem shodu ua Opdiuah, da težko da bi bilo tam gori 10 odstotkov mož in mladeničev, ki ne bi bili že kaznovani radi politikih pregreškov, dočim so po spodnji okolici le redke take kazni. Ta razlika mtd gon in doli govori dovolj glasen govor, ki pa postaja popoluoma razumljiv Se le potem, ako povemo, da so gori opravljali policijsko službo občineki, doli pa po velikem delu državni organi. — Istotako so dokazali dogodki na tistem glasovitem shodu na Prošeku, kata dovaja, ako javni funkcijouar ne razume svoje naloge in ako se po svojih osebnih nazorih in zvezah daje zavajati do breztaktnosti. Še jasneji dokaz v tem zmislu so najnoveji dogodki, ki so bili neposreduji povod, da je vlada odvzela magistratu policijska opravila po okolici. Razsodni možje barkovljanski, ki veudar dobro poznajo svoje ljudi "in razmere, trdć, da v Barkovljah absolutno ne bi bilo prišlo do izgredov, ako bi bili onega usodnega večera državni redarji skrbeli za javni mir in red. In trde naravnost, da je le breztakt-■ost zakrivila žalostne dogodke. Uverjeni so tudi, da sodna preiskava, ki se vrši, jasno dokaže resničnost te tiditve. In splošna sodba po okolici je ta, da so ne take breztaktuosti dogajale malone ob vsaki priliki in so zastrupljale razmerje med mestno oblastjo in okolico. Po večnem drezanju postajala je struna napeta bolj in bolj in slednjič je — počila. Račun pa bodo morali plačati siromašni okoličani. Sedaj nas bodo razumeli čitatelji, zakaj smo zadovoljni z omenjenim, navidezno neliberalnim in načelu avtonomije nasprotnim korakom slavne vlade. Svoboda in pravo samodoločbe sti lepi reči, ako se jih ljudje umejo posluževati pametno in pravično. Ako pa ne umejo tega, kažejo, da niso vredni teh dveh lepih rečij. Mestni organi so kazali navadno, da v vršenju avoje policijske oblasti ne umejo biti objektivni, torej: da niso za to | službo. Priprosto ljudstvo pa je jako občutljivo v i tem pogledu. Objektivuost je glavni pogoj pri onih, ki imajo oblast v svojih rokah; kjer ni objektivnosti, tam se dogaja le prelahko, da ljudstro zgublja vero in spoštovanje do oblasti. Temu pa so posledice vsikdar pogubne. ,Piccolou je te dni ^prelival solze, ker so okoličani po gori omenjeni naredbi zgubili svojo — svobodo. Mi smo se glasno zakrohotali, ko smo videli te krokodilove solze. ,?iccolo* uaj le molči. Okoličaii ljubijo svobo lo, toda ne tako, kak jršno so uživaii do sedaj. Siromaki občutijo ravno sedaj po vseh kosteh, kdko svobodo so uživali pod naj-višo zaščito „Piccoluvo". Sosebno naša društva po okolici bi zapela lahko lepo in interesantno pesmico, kakova je biia tista .svoboda*, ki so jo uživala po milosti magistratuih komisarjev in kapo vil. Prav iz srca so veseli, da so se iznebili te .svobode", ker vedo, da se bode odslej merilo vsem z jednako mero 1 Jednakost pa je znak svobode. Tega nverjeoja smo tudi mi. Bog nam je priča, da uatn ui nobena stvar tako zoperna nego bi* zantizem. Toda resnici na ljubo moramo priznati, da se organi državne policije nekaj časa sem — mogoči ho se ved v tndi izjemni slučaji — prav taktno vedejo z našimi društvi in z našim ljudstvom in na redarstveni oblasti opažamo v noveji čas tudi nekoliko napredka v pogledu narodne jftdnako-pravuosti. To vzbuja zaupanje med ljudstvom, a zaupanje vpliva pomirljivo ua užaljene duhove. Naše ttverjenje j* torej tako, da je z gori omenjeno odredbo vladu gbide policije po okolici odpravljen jeden virov vel ki napetosti mel mestom in okor-lico. Ako bode ljudstvo videlo, da redar ni le njega večni tožitelj, ampak tudi varuh, pomiri se, kar bode le ha korist medsebojnemu miru med prebivalci obeh narodnosti. Slovesna instalacija župana tržaškega se je vršila danes opoludne v javui seji mestuega svčta. Pobliže o tem sporočimo v današnjem večernem izdanju. Imenovanja. Ministerstvo za pravosodje je imenovalo ministerijalnega tajuika v pravosolnem ministarstva, grofa Frana Emila Smechia, svetovalcem deželnega sodišča v Trstu. — Predsed-ništvo finančnega ravnateljstva na Primorskem je imenovalo pristava Karla Reya in Ant. Grafa oflcijaloma v X pl. razr.; rač, oficijal Anton B o-ni faci o ja imenovan rač. revidentom in račun, asistent Josip F r o g 1 i a rač. oficijalom. Nadalje je imeuovan rač. vežbenik Herman D u r n stalnim rač. asistentom ter rač, vežbenik Cezar O r t o 1 a n i rač. asistentom iu rač. važbenilc Aleksander pl. F o u t a u a asistentom deželue (iuančue blagajne v Trstu. Najbolj čudna tiskarna na svetu je vsakakor tiskarna menihov kartuzijanskega reda, nahajajoča se v Neuvilli v severni Franciji. V tej tiskarni tiskajo menihi vse knjige in molitvenike, katere potrebuje kartuzijanski red, zato se teh knjig ni" kjer ue more kupiti. Delo te tiskarne je jako lepo in čisto. Pripomniti je še, da si menihi s*mi uli-vajo črke, vežejo knjige in opravljajo s kratka vse, kar je treba v teh strokah. Kvišku srca! Omeuivši poraza, ki smo ga doživeli v veleposestvu goriškem, je napisala „Soča* nastopne vspudbujevalne besede: „Toda u kljub tej zgubi nam ni treba obžalovati svojega položaja. Slavenci smo tako ljudstvo, da nas treba s kolom pobijati, potem se šele zganemo. Naj nas nasprotniki torej le pridno nabijajo, nič za to, buila pa odpor toliko hitrejši in u^ešniši. Dogodki pred volitvami, pri volitvah in po njih so odprli oči tudi onim, ki doslej nho mogli videti resnice. Narodna zavest med uasim ljudstvom je nakrat poskočila do visoke stopinje. Po viej deželi govore le o teh volitvah in o škandaloznih demonstracijah proti Slovencem. Umeje se, da vse, kar ljudstvo ugiba in govori, je goriškim Lahom in drugim našim nasprotnikom ueugodno. Toda uprav taka probujenost slovenskega ljudstva nam je porok boljše bodočnosti. Naj so nasprotniki le dobili poleg Lenassija in Zanettija še Verzegnansija na Dunaju, to nas ni malo ne moti, kajti ona probujenoat, katero so oni sami zanesli med naše slovensko prebivalstvo, nam izgubljeni mandat zopet pridobi. Letošnje volitve so odprle oči cel<5 najpripro-stejšim Slovencem, s kakošnimi ljudmi imamo o-praviti. Toda nikar misliti, da ostane le pri spo- znanja, marveč kmalu ae pokažejo tudi dejanja. Naše ljudstvo je pripravljeno na sistematičen odpor s tem, da *e postavi tudi v gmotnem pogledu na svoje noge, do bode odslej podpiralo le svoje ljudi, slovenske trgovce, obrtnike, odvetnike itd. In to je jedino prava pot, ako hočemo, da odletć lahononi šopirni rožićki. Slovenci bi bili zaničevanja vredno ljudstvo, ako bi ae ne znali osvoboditi tuj'h življev ; ker pa smo bili doslej že dovolj zaničevani, menimo, da je odbila smrtna ura sedanjim odnosaiem. Slovenski narod na Goriškem je torej piipiavljen, da stopi v vsakem pogledu na svoje noge, da mu ne bode treba v nikakem po-glelu drago plačevane .podpore" od lašae strani. D&, prav .ma „Seatinella", ki zdihuje po tistih lepih staiili časili, ko so Slovenci še narodno spali. Oh sedaj pa tega ni več — veselje je preč, preč! In prav je tako 1 Zato pa »ojaki, nič strahu, — prihodnost bode naša! Kaj za to, ako sedaj trpimo, ako nas preganjajo, zatirajo, teptajo, zaničujejo, ako nas tlačijo tudi tisti, ki bi nas morali braniti, — vse to prestanemo, značaji naši se utrdijo v dobi mu-čeništva in sme nam aolnee milejše bodočnosti. Ako pa se komu godi v neb6 kričeča krivica, naj pomis'i, da narod brez mučenikov je narod figov-cev, narod strahopetnih starih babic. Toda biti moramo tudi zares možjč v pravem pomenu oesede, vsi, kar nas je vzgojilo slovensko mleke. Vsi torej zložno na delo za našimi narodnimi boriteiji in voditelji, katerih čaka še težavna naloga, da potegnejo z obraza ostudno krinko vsem klevetnikom in samosilnikotn. To se zgodi, kajti po vseli dogodkih zadnjih časov imamo nabranega toliko neovrzuega gradiva, da bodo morali videti tudi slepci in slišati gluhi, da — t a k o ne sme, ne more iti daljo. Vsak Slovenec pa, ki more k tej nalogi karkoli pripomoči, naj se čim 4 rej oglasi in stori .svojo dolžnost. Glavo po koncu, srca kvišku 1 Za pošteno stvar se lahko bojujemo brez straha pred vsemi mogotci 1 Za sežansko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo dne 2. marca v Divači: Narodni g. ofioijal 2 gl., č. g. župnik Narobe, g. P. Jane, g. Ig. Eržen, g. N. N., g a Franja Obr-snel, g.čna Fauica Obrsnel in g.a Moticka po 1 gld. G. Ber. Perko, g.a Janča, g a Josipina Hais, g.a Wais, g.a Hakm, g.a Franja Urban, g.Čna Eliza Trojar, g.a N. N., g.a Kristina Obrsnel po 1 krono., g.a Erber, g.a Wais, g.a Svete, g.a Beche, g.a Tussek, g.a Ivane po 30 uč., g. Mlakar 28, g.a M. Rebec 25, g.a Peča 14 nč. ter g.čna Dragica Obrsnel vrhu udnine k dopolnitvi 16 gld. — 3 nč. Da se je v par uricah dospelo do te darovaue svote (ne uštevši precejšnega števila tamošnjih udi nj) gre v prvi vrsti srčna hvala go-spej Ani Wiesel, gospodičini Dragic' Obrsnelovi, ter g. Jancu, ki so se tako požrtvovalno lotili »narodnega beračenja*. Srčna zahvala gospej Franji Obrsnel na podeljenem krepčilu, da niso „narodne beračice in berači" obnemogli na tej težavni poti (sic 1), kakor tudi vsem čast. darovalcem in darovalkam prekoristne naše družbe v narodni Divači. M. F r a n o v n a. Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov darovali so nadalje : Nabrežiuci (izročil Ivan Caharija .42 gld. 50 kr. Josip Kolb...........1 „ — „ Skupaj . . . 43 I 50 „ Prej izkazanih........113_, 92 , Skupaj . . 157 gld. 42 kr. Daues smo izročili soprogi Matije Vouk iz Rojana, katere soprog je zaprt že tri tedne, 20for. Kakor smo doznali, so včeraj v Barkovljah zopet zaprli nekoliko oseb. Število potrebnih družin se množi a denar pahaja. Radi tega sprejemamo drage volje nadaljne prispevke, katere takoj razdelimo mej potrebne. Za družine zaprtih okoličanov so nabrali v sv. Križu 70 kron in 40 st.; posebej pa so dekleta križka nabrala ae 14 kron 80 st. Ti svoti razdele dotičnim rodbinam križki veljaki sami. Vsem darovateljem bodi izrečena prisrčna zahvala. Izgredi v Kopru. Predsinočni .Piccolo* je prijavil brzojavko iz Kopra, da so novinci iz Do-Rne in Dekani provzročili hude izgrede v Kopru. Došli da so z „rusko zastavo" razdejali na- sade gosp. Babuderja, in razdejali da so kapelico pri sv. Mihaelu. — Ko je bil dovršen nabor, da so ao slovenski novinci, spremljani iz mesta po orožnikih, hoteli izzivati in da so streljali v zrak. Tako — laže „Piccolo14. Očevidec, duše' danes iz Kopra, pa nam pripoveduje: Slovenski no vinci so res došli se slovensko zastavo. Pred nabornim lokalom čakalo je novince mnogo Ko-perčanov nižih sl>jev z namenom, da jim šiloma odvzamejo zastavo. Radi tega je prišlo do nekolko praske. Kdo pa je bil pri tem agresiven, je razvidno >z trga, da so orožniki morali braniti novince, ko so le-ti odhajali i/. mesta. Kar so dosiaje omenjene kapelice, zatrjajo koperski kmetje sami, da je bila jedna šipa poškodovana že poprej. Zakaj pa resnicoljubni »Piccolo" molči o napa lu koperske sodrge na slovenske učiteljiščnike? Pred šolo je ista sodrga napadla naše go jence in jih na ulici obdelovala s pestmi l Štirje učiteijiščniki so jih dobili toliko, da imajo dosti. Kaj so zagrešili ti ubogi mladeniči ? — Istega večera je druhal hotela udreti v neko stanovanje nčiteljiščnikov, ali se jej ni posrečilo. Kakih 30 je bilo teh zlikovcev. Gospodinja je bila slučajno na ulici in je tako mogla bežati po policijo. Le ta je prišla — po svoji stari navadi — prepozno, ko je druhal že odneala pete. O t<*m smo prejeli v torek zvečer iz Kopra nastopno brzojavko: Ob 4. uri popoludne napadla laska druhal pred šolo slovenske gojence. Štirje gojenci močno potolčeni. Napadi se ponavljajo ! Taki so torej : najprej izzivljejo in napadajo, potem pa tožijo l Borštansko posojilno in konsumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, vabi na obč ii zbor, ki se bode vršil dne 13. aprila t. 1. v društveni krčmi. 1. Poročilo o računu za 1. 1896. 2. Volitev novega odbora. 3. Drugi razni nasveti. Povabljeni so vsi udje brez izjeme. Odbor. Izpred porotnega sodišča. V ponedeljek je bila zadnja razprava v sedanjem zasedanju tržaške por>te. Obtožen je bil hudodelstva tatvine 21 letni mornar Andrej Milohnič iz Maliuske. Milohnič se je že od 14. svojega leta posveti i mornarski službi, toda v drugi polovici leta 1895. obelil j« pomursko življenje na klin iu si izbral aovo obrt: postal je potujoči tat. Vozil se je na Lloydovih parnikih na progi Trst - Dalmacija jako elegantno opravljen, vedno v prvem razredu in o tej priliki vršil je svojo „obrt": praznil je listnice svojim sopotnikom. Obtožni list ga dolži 5 takih večih tacvln, kjer si je prisvojil vselej okolu 100 gld. Ko so ga areto-vali, našli so pri njem izdatno svoto 475 gld. Obtoženec je na razpravi tajil na vse kriplje, toda zapletel se je v neštevilna protislovja. Porotniki so pritrdili soglasno na jedino stavljeno jim vprašanje in sodišče je na to obsodilo Mahničana 6 let težke ječe. Med oškodovane stranke se v razmerju velikosti zueska, ki ga je bil dotičniku ukradel Milohaič, razdeli znssek 505 gld., ki ga je bilo sodišče sekvestrovalo obsojencu. Sodnijsko. Včeraj je bila razprava zoper 32-letnega težaka Antona Hussa, obtoženega posku-šenega težkega telesnega poškodovanja. Husso je dne 8. marca t. 1. poskusil zabosti natakarja Se-ghetta, ki je zahteval, da plača, kar je povžil. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. Težak Ferdinand Danelon je stal pred sodiščem, obtožen, da je poskusil v družbi treh tovariše* ukrasti 1 par železnih cevi in drugega želazja, nahajajočega se na nekem zemljišču v nI. Coroneo. Kljubu njegovemu tajenju spoznalo ga je sodišče krivega, ker so ga ovrgle priče. Dobil je 3 mesece ječe. Slednjič se je vršila razprava zoper 261etnega dninarja Ivana Culliuto, obtoženega goljulije. Col-liuto je na svobodi in ni došel na razpravo, ker je bolan. Dne 17. febr. t. 1. je odvzel s katero-koli pretvezo dečku Furlaniju 33»/> kilogr. kave, katero je fantič peljal domov svoji materi, da jo izčisti na račun tvrdke Kalinu«, dne 1. dec. m. 1. pa je prodal neki Rozi Navali za 4 gld. 20 nvč. 6 kg. — peska namesto kave. Sodišče ga je ob-aodilo na 10 mesecev ječe. Prva doktorica zdravilstva v Avstriji. Kakor smo sporočili zadnjič, je bila gčna. baronessa Ga brijela Possannr te dni na Duuaju promovirana doktorico splošnega zdravilstva. Sedaj doznajemo, da so razni prijatelji prve avstrijske doktorice in nekateri zagovorniki ženske emancipacije na Dunaju priredili predsinočnem sijajen banket v ča->t prvi doktorici v Avstriji. Nova žrtev madjarskega „provmjskega* Škandala. V preiskavi, ki se vrši zaradi znanih ,provizij*, ki so se plačevale o oddaji v zakup vstopnine za milenijsko razstavo nesrečnega spomina, zasukala se je neka stvar kar nenadoma. Znani odvetnr"*, bivši in potem z^pet izvoljeni a s^laj zopt t bivM poslanec, dr. Kar"> bile predidoče vrstice že napisane, dobil konec .odgovora« vis. o. Stanislava na moj-» razpravico. Zato jedenkrat ,po*v6lj, učena tfijj I bezveznomu pisci, kosuutjsja k Tvo-je^ii b°?*mertnomn veti'-ft !• Vis. o. Stanislav, kakor ser?« že zgoraj kon-statoval, drži se v polemiki z menoj metode, katera njetra „odgovoru" mora da i popolno drug uspeb, nego ga more želeti moj velenčeni protivnik. V ustnem prepiru morda je udobno — komur je to po vkusu — kaziti in presukavati besede protivnika, no delati tako s tiskanimi besedami, ni previdno. V svojej razpravid, ne znaje šče navad via. o. Stanislava, re§ nisem uineuil njeaja besed o ne-raoeročesti nemškega upliva na pisatelje raznih slavjan*kih narodov. Kje ga je odrekal vis. o. Stanislav, ne mislim iskati v njega platnicah, no v knjižici g. Lamurnkef/a „V objašnjenje in utrjenje" na str. 3. privedene so sledeča besede o. Stanislava : ,In teh mož da ni nobeden bil izobražen „na materinjem jeziku* in da jim je bila prešla tujščina v kri iu meso? ketera tujšCina? Nemščina ? Staremu Slovencu, Bolgariu, Hervatu, Serbu, Malorusn, staremu Ru-u in staremu Čehu, vsem nemščina ?• To so besede o. Stanislava. Ali si jih je g. Lamursktj izmislil sam? Zdaj pa v konci svojpga „odgovora" (na 1. str. 9 vr«ta odzg.) vi*. o. Stanislav piše: „Ako *) Primetba uredništva. Jezikovno razpravo: -Odgovor na odgovor" iz poreua dičnoga našega pisatelja, arŽHvncgtt svetnika, gosp. Martina Matvejeviča Hoatnika v ftilskem v Kurd ki guberniji, prinesel je naš list v štev. 8 — 11 (v jutarnjem in večernem izdanji). Dasi smo imeli v rokah u£e takrat tudi navzočno nadaljevanje, nismo je mogli ob-narodi ti, ker so nam jemale med tem proveč prostora prevažno volitvene stvari, Nadaljevaje pečatanjem te razprave, »praviti nam je pred viein nekateie tiskarske pomote, ki bo 6e vrinule v isto, namreč : V oddelu I. vrst. 12 odzg, naj stoji doteknul (ne pa doteknil). 18 odzg. naj stoji mej tem 60 Blago poSilja se na vse »trani avstro-ogorske mo-narhije pofitnine prosto. Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v Tmtu. ZavBriijn proti požarom, prevozu po suhem, relcnh iti tla morju, proti toži, na živonje v vsih kombinni'i jn!j Glavnica in reserv« društva dne 31. decembra 1892 Glavnica društva gld. 4,000.000'— Premijna reserva zavarovanja ua življenje „ 13,32fl 346'98 Premiiiift roservn aavaroranja proti uKnju t 1,632.248 22 Preniijna roserva zavarovanja „ blaga pri prnvažanju 49.465.07 Reaorva nn razpolaganje , 500,000'— Ileserva sutvarovuiga proti pre- iiiinjaiija kurzov, bilanca (A) n 383.822.42 Rezerva zavarovanja proti pro- minjunju luirzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Rezerva spenijalnib dobifkov zavarovanja na življenje » fiOfi.OOO1 — Občnu remervu ilobičkov „ l87,164.86 Urad ravnateljstva : T7lax ^aldlftvo ,br. 9 (r laslnej hlfi). lil! i W c. li urii. avstr. M\\ trgovino in obrt v Trst-i. Novci 7R vplačila, v vvp(tn t)»plrj«h na V nnnohrn^h 4—-limvi'f (Mlkuv, b » g'/ 80- 3"/! Uejko, Ilejki, Ilja iie pa Jlejko etc. — poBzkoljiiit ne poako/ji zet. Predzanja vrsta v IV, perfekt ns pa rrof:kt in corle-Unji ja i oujaunjuje (ne ua: jo. ihor*-:. 7. aprila 1MB7. ilano* včeraj Državni dole v pai irju . . 101.15 101.— , v srebru 10115 101.10 AvHirijska reiita v zlul-j . 122 55 122.50 „ ^ von.il . • 100.95 100.80 Kreditnu akcije ... • ^42,— 249.— Lom'on 101 st . 11950 11950 Napoteni . ■ 9.51 9.50'/, a '17? 1V72 ■f;.) iti <6.10 45 0ft 30-dnev»i odkaz 2"/„ 3-meso^ni , - a1/«4/« Za piHiiui, kan ra in morajo izplai^ati v bclanjih bankovcih nv!•! ej, 1'ra^-o, Peftto, Brno, Lvov, Tropavo 'tok<> kako za Zagrolv Aratl, Hiclitz, Gablouz, Gradec, Sibinj lrm:no-t rjelov««, Ljubljana, Lino, Olormc, Reichenberg, Sa»z in dolnograd, — b ro z troSkov Knpnju in prodaja vratih livu, kakor tudi vnovfti>njo kupouov 'ti oi i. na Jir..':uv»P Hatlnt [Ugoji po dogovoru. Krolit na dokumnnto v Londona Pariz«, Berg-linu uii v drugih mostih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditno pr-ma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo na v pobrano vrednostni papirji, ?.lat ali nrebrrii denar, inozomski bankovni iti? — po pogodbi. Naia blagajna izplačuje nakaznico narodno banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dne v nuni o u ran. Trst, 9. fe1: rora 1896. kjAnt...m kuti^ruii iuu I^u«ivaUilj in oJttu'vuini oicdulk: J>'ruu Godaik. — v 'Ti'j»lu.