Stev. 297
O ljubljeni, u torek, dre 24. decembra 1907.
Leto XXXV.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej	K 26-—
za pol leta H	„ 13 —
za fetrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za fcetrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	» 1'70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmond vrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, -IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
UredniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
-dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne Vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (Jrednllkega telefona Stev. 74.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Božič.
Lepi, ljubeznivi praznik, tajinstveni in sladkonežni! Najlepši in najpoetičnejši v celem letu! Sredi sive, meglene zime, mrtve in neprijazne, nam sijeio nebeški žarki, zlati in gorki, in zbirajo človeška srca okoli tajin-stvene skrivnosti božjega učlovečenja.
Največja in najganljivejša skrivnost! Uče-njaški problem naše dobe je evolucija, desce-denca, biologija. Vsemogočneži na vseučili-ških stolicah in v poljudnoznanstvenem slovstvu so mislili, da s svojimi teorijami izpod-maknejo tla krščanstvu. lJa glejte milijone in milijone ljudi, ki se na Sveti večer zbirajo okoli jaslic in s pobožnim pogledom strme v drobno, svetlo detece, ki sc smehlja z nebeško jasnimi, milimi očmi, blagoslavljajoč vse, ki so blage volje in dobrega srca.
Da, tem, ki se zbirajo okolu jaslic, velja naš najtoplejši in najiskrenejši božični pozdrav. Božična poezija okoli jaslic je ena najlepših potez našega ljudstva. Lepo je gospodi okoli bogato okrašenega in s stoterimi lučica-mi razsvitljenega božičnega drevesca, pod ka, terim leže darovi za mlade in stare, neznanega izvora, iz gozda, iz nebes, od deteta ali od starca ali bogve od koga prinešeni. A še stokrat lepša jc poezija okoli jaslic, ki .iili ie cela rodbina z vsem svojim umetniškim ukusom, kar ga premore, nanesla in naredila, od svežega mahu v gozdu, do lepo izrezljanih, skrbno v mah zasajenih pastirčkov iti ovčic. Kako lepa in ljubezniva jc božična skrivnost, ki z veseljem razočarava otroška lica, kakor tudi razorano čelo v življenju izkušenega starca. Občečloveški značaj krščanstva se nikdar lepše ne zasveti, kakor pri jaslicah v krogu krščanske rodbine, ko še v molitvi strinjajo nežni glasovi otrok z glasovi staršev pred ljubim Detetom, njegovo Materjo in resnim rednikom, glavo svete družine.
Koliko tako srečnih rodbin je v slovenskem narodu! Na množicah ljudstva, ki prihiti k polnočnici, jih lahko prešteješ. Vse sovraštvo bodi te dni pozabljeno, vsak boj prenehaj, kot bratje pred jaslicami sc objemimo!
Da bi bilo tako' Ravno božični prazniki postanejo sovražnikom krščanskega imena povod k razširjanju njihovih idej. Citjemo, da so sc na Češkem zavezali socialni demokratje, da porabijo ravno božične praznike za najin-tenzivnejšo agitacijo za svoje liste. Na stoti-soče izvodov svojih listov bodo člani organizacije te dni nesli od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, in nobene rodbine nc bodo izpustili, ne da bi .ji vsiljevali svojih listov. Na tisoče prostovoljnih agitatorjev se je že oglasilo, da brezplačno nabirajo te dni naročnike za svoje liste. Razdeljene imajo med se ulicc in hiše, tako, da jim nihče ne uide. Ne Ic v Klavnih mestih, ampak tudi po manjših krajih sc tako agitira. Podobno delajo na Dunaju.
V Berolinu kar proglase »rdečo nedeljo.« In tisti dan se natisne mnogo tisoč več iztisov-socialnodemokraškega glasila, in vsi člani organizacije ga razširjajo po mestu. Tako dobi list en dan na tisoče novih naročnikov.
Glejte, tako delajo oni, ki nc poznajo jaslic in miru božjega! V nemirni, nikdar zadovoljni strasti hite za svojimi nestalnimi in zmotnimi ideali! In mi? Ali nismo mnogokrat neodločni, mlačni in hladnodušni, takrat, ko se okoli nas širijo nazori, ki bi nas morali zazeb-sti v srce? Od nasprotnikov se učimo vztrajnosti in dela z.a svojo sveto in pravično stvar! Resnica imej več in vztrajnejših bojevnikov, kakor njena sovražnica! Katoličani, ganite se! Nc naročajte ravno te dni listov, ki blatijo Vaše jaslice, ki teptajo Vaše krščansko svetovno naziranje, ki se norčujejo iz vsega, kar Vam je sveto na dnu Vašega srca, četudi se sramujete nekateri to priznati! Stopite pred svet jasnega čela in priznajte javno, da Heroda v svoji hiši lic trpite!
Nedolžno dete in krvavi preganjavci vam stojita pred očmi tc dni. Ali ni danes še ravno tako? Kdor sc javno prizna za pristaša kršč. svetovnega naziranja. je zaničevan in preganjan. Oholost in prevzetnost ga gledata čez rame, in če jim postane neprijeten, ga hočeta pregnati. In čc celo mislijo, da jc to bodoči kralj, da bo »klerikalizem« zmagal, tedaj nastane boj, kakršnega ic začel judejski liberalec Herod, ki sc ni strašil nobenega zločina, da bi odvrnil zmago krščanskih idej. Videli smo v tužni, propadajoči Franciji, kako rastejo iz moderne družbe novi pogani. lascivni in brezvestni, nasilni gazitelji vsakega prava.
Z al, da moramo misliti na Heroda, ko mislimo na jaslice! A to jc tragična svetovna usoda, da ni radosti brez bridkosti. In današnji čas nam jc obojega namešal v našo kupo. Tudi radosti! Zakaj čc se spomnimo, da je v Avstriji pred javnostjo zadnji čas večkrat tako jasno iu zmagovito nastopila katoliška misel, ki se uspešno bori proti sovražnikom, da se pokaže nad njimi v svoji blagi svetlobi, nas navdahne novo upanje, da nas nc bodo premagale sovražne sile.
Vesel torej in blag Božič, mili prijatelji sirom slovenske domovine! Z betlehemske ra-vani vam kliče angelski glas, da bo mir tudi nam, ako smo blage, svete volje, ki da slavo Bogu in bližnjemu ljubezen. V tej ljubezni Vam želimo vsem vesele praznike. Mir in sreča, liubezen in sloga nas druži te dni!
Slava Bogu na višavah, in mir na zemlji ljudem!
Vladi na ušesa.
(Govoril poslanec Žitnik v drž. zboru dne 20. decembra.)
Visoka zbornica! V zavesti svojih dolžnosti do države in svojih volivcev smo glasovali za novo pogodbo z Ogri. Ta pogodba sicer ne ustreza povsem našim političnim in gospodarskim željam, ker tc segajo dalje, od
govarja pa danim političnim in gospodarskim razmeram. Zato rečemo z vso pravico: Ta pogodba je otrok svojega časa, je izid težavnih, dvanajstletnih trnjevih pogajanj.
Res je, da smo tudi mi nekaj žrtvovali. Toda te žrtve večinoma odplačajo protikon-cesiie, ki so jih morali nam dovoliti Ogri.
S parlamentarno rešitvijo pogodbe smo nestalno razmerje med Avstrijo in Ogrsko za bodoče desetletje postavili na trdno podlago. Deset let je Ic kratka doba v življenju države in narodov, a dovolj dolga, da se moremo ojačiti, okrepiti ter pripraviti za veliko politično odločitev leta 1917. (Klici: Tako je!)
Najboljši zakon postane slab iu neraben, ako sc slabo razlaga in izvaja; nasprotno pa more tudi slab zakon biti poraben in dober, ako sc dobro tolmači in izvršuje. To velja tudi o pogodbi z Ogrsko. Dobra, pametna razlaga tega zakona more torej mnogo koristiti Avstriji. Upajmo, da se to zgodi.
Z največjo težavo smo se prerili skozi goščavo pogodbenih obravnav. Sedaj hočemo in moramo urediti domače gospodarstvo. Najvažnejša naša pravica jc, da si natančno ogledamo in dovolimo državni proračun, ker siccr zopet zavlada slaboglasni paragraf 14. (Pritrjevanje.)
Toda vsi moramo jako obžalovati, da sedaj 110 moremo izvršiti redne proračunske razprave. Manjka nam časa, da bi vestno in natančno presodili vse postavke v proračunu in da bi posamezne stranke primerno označile svoje stališče nasproti vladi in med seboj. Prisiljeni smo po razmerah, da moramo se-(ljaj dovoliti Ic začasni proračun, ki obsega 7:e iintl dve milijardi kron, brez natančne presoje in kontrole. (Pohvala.)
Ta razprava o začasnem proračunu je torej le prisiljen razgovor med poslanci in vlado, ki morda že spi ob tej pozni, polnočni uri. (Veselost. Klic: Tu zraven sedi gospod finančni minister.) Tem bolje! Gospodje, gotovo vam ne odkrijem skrivnosti ali novosti, akti rečem, da bi vlada najraje pogrešala vso to razpravo, ko bi je nc potrebovala. (Pritrjevanje.)
In mi, gospodje, smo iste misli, Ic iz drugega vzroka. Za nas je ta razprava nadomestilo za redno proračunsko razpravo, če tudi le jako slabo nadomestilo. Zato pa, gospodje, jc naša sveta dolžnost, da uc tratimo časa, da sc požurimo in hitreje izvršujemo svoje delo. Ravnotako pa je tudi dolžnost vlade. da tako razdeli delo in čas, da bodemo mogli vsako leto o pravem času rešiti državni proračun. (Živahna pohvala in ploskanje.) Lc na ta način bode mogoče, da bodo razprave krajše, pa temeljitejše. Z željo, da je to zadnja razprava Ic o začasnem proračunu, hočem nadaljevati. Z ozirom na pozno uro pa se moram iako omejiti.
Zahteve za ljudstvo.
Visoka zbornica! Prestolni govor dne 19. junija t. I. ic razvil program sedanje vlade. V tem govoru nam je vlada naštela dolgo vrsto vprašanj, s katerimi se bode bavil dr-
žavni zbor. In z ozirom na ta bogati program jc rekel ministrski predsednik dne 18. julija v tej zbornici, da nam ne obljubuje praznih besed, ampak zagotavlja politiko dela in dejanja. Z velikim zadoščenjem smo čuli te lepe besede ter želimo in pričakujemo, da se tudi uresničijo.
V prvi vrsti nam obljubuje vlada, da hoče pospeševati industrijo in trgovino ter skrbeti za delavski, obrtniški in kmečki stan. Tako naj se povzdigne ljudska moč in obramba države.
Najvažnejši socialno politični nalogi sta gotovo reforma delavskih zavarovalnic in pa zakon, s katerim bi sc vpeljalo splošno ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost. (Pritrjevanje.) Želimo in upamo, da vlada kmalu dokonča svoje priprave ter državnemu zboru v bližnjem času predloži načrt zakona.
Zdravi razvoj človeške družbe pa zahteva dalje, da se ohranita, poživita in utrdita tudi obrtniški in kmečki stan. (Pohvala.)
Propad obrtniškega stanu bi bil z družabnega in narodnega stališča velika nesreča ne le samo za državo, ampak za vsak narod, posebno pa za manjše narode, kakor je slovenski, ker propad obrtniškega stanu bi jako oslabšal odporno moč njegovo v vsakdanjem boiu za obstanek.
Pri tej priliki z veseljem naglašam, da se vlada kakor kažejo številke v proračunu jako zanima za centralni čipkarski tečaj na Dunaju in za vzorno pletarstvo, torej za dva jako važna domača obrta. (Pritrjevanje.) Mirno in tiho se razvijata ta dva zavoda pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom gospodov, ki sc popolnoma posvečujejo svojemu poklicu. (Živahni dobro-klici.) V imenu tisočerih oseb, ki tudi v moji ožji domovini kranjski uživajo sadove te delavnosti, izrekam tem gospodom tukaj javno zahvalo. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Nosil pa bi kakor pravimo — vodo v Donavo ali pa sove v Atene, ko bi pri tej priliki na dolgo in široko opisaval veliki pomen kmečkega stanu za splošni blagor, za državo in vsak narod. (Živahno pritrjevanje.)
Kot slovenski poslanec moram pač reči, da bi odbila zadnja ura slovenskimi narodu v tistem trenotku, ko bi propadel naš kmečki stan, ki jc steber, korenina našega ljudstva. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Nismo torej lačni mandatov ali javne polivale, ampak ljubezen do našega naroda nas sili in žene, da sc tukaj pri vsaki priliki oglašamo za blagor in koristi kmečkega stanu. Našemu kmetu v istini žc preti nevarnost propada. Zadnji čas je, da vse storimo, kar more olajšati bremena kmečkih posestev ter zabra-niti nadaljne dolgove. (Živahna pohvala.)
Vlada in podpore.
Gospodje, pri tej priliki moram vsaj omeniti dve stvari. Brez državne podpore je nemogoča strokovna izobrazba kmečkega stanu, uspešna organizacija zadružnega gibanja v kmečkih krogih ter umna deželna kultura. In z ozirom na to opozarjamo gospode na
L1JICK.
Božični večer v Betlehemu.
V mestu, kjer se jc naš Odrešenik včlo-večil, se na praznik Kristusovega rojstva praznuje vsako leto božični večer na poseben način. Zlasti pa je čudovit ta praznik, odkar je Betlehem v mohamedanski oblasti in odkar turški vojaki na ta dan v Kristovem rojstnem kraju vzdržujejo red. Rojstna votlina je od Kristovih dni dobro znana. Pobožna cesarica Helena je, bržkone v letu 335, dala zgraditi čez votlino čc sc sme ta jama tako imenovati - lepo baziliko, ki jc bila pozneje prezidana. Tam sc zbira na božični večer velika množica pobožnih vernikov, da prisostvujejo redki slovesnosti . . . Cudežnobajna krasota južne noči z nerazumljivo temoto, svetlini bleskom zvezdic na brczoblačncm nebesnem oboku sc razprostira po tihih gričih, na katerih so pasli mirni pastirji svoje črede, ko so zaslišali krasno an-geljsko petje. V nizkih hišah malega mesteca se razsvetlika luč za lučjo, in ozke, poprej temne ulicQ se napolnijo z megleno svetlobo. Prebivalci sc odpravljajo k polnočnici. Možje se oblečejo v najboljšo obleko, žene pa se ua-kitijo s krasno starodavno opravo. Polagoma
ugasnejo luči v mestecu in Ic iz svetišča blešči svetla luč. Od blizu in daleč sc sliši pritajena govorica in zamolkel hrurti tisoč in tisoč romarjev, ki se bližajo tej luči. Po kame-uiti stezi od jeruzalemske strani, po kateri so nekoč prišli Modri iz .lutrovega, danes zopet prihajajo tuje karavane. Ustavijo sc pri skrivnostnem Rahelincm grobu in drugih krajih, ki vzbujajo pobožne spomine na one starodavne svetopisemske čase. Blizu betlehem-skih vrat pijejo iz studenca, iz katerega so sc okrepčali sveti trije Kralji in videli prijazni odsev zvezde vodnice v njegovi prozorni vodni globini. Pred cerkvijo sc ti nudi čarna iu fantastična slika. Turški paša jc i>oslal bataljon vojakov, ki naj vzdržujejo red pri slovesnosti in muselmani v slikoviti opravi nevede poveličujejo praznik pobožnih kristjanov. Duhovitemu francoskemu pisatelju M. dc Vogue sc imamo zahvaliti za ljubek in zanimiv popis tega prizora.
»Cili konji, okrašeni s škrlatnimi sedli iu zvenečimi kovinskimi ploščicami sc vzpenjajo pred cerkvenimi vrati iu arabski jezdeci v širokih, dokolcnskih hlačah, v bogato pozlačenih jopičih in z rdečimi svilnatimi rutami krog vratu skačejo z njih V mračni svetlobi bakelj blesketajo dragoceni kameni, pritrjeni na njihovih belih turbanih in svetlo, dragoceno orožje odseva izza njihovih pasov. Med njimi sc prerivajo kričeči in z rokami mahajoči sejmarji, ki prodajajo roženvencc. sveče in
drugo drobuino. V velikem številu hitijo ženske skozi glavna vrata v cerkev. Oblečene so v starodavna, čudno prikrojena oblačila. Ta noša sc jc ohranila le v nekaterih vaseh, posebno pa v Betlehemu. Krilo in srajca sta iz navadnega rdečega ali modrega platna, glavni okras pa obstoji iz visokega nakita vrh glave, otl katerega visi navzdol dolg, bel paj-čolan, ki zakriva obličje. V tem okrasku sc svetijo mnogobro.ine, pisane dragocenosti, verižico iz koralov iu iz zlata, bakreni obročki, redek, star zlat denar in medaljoni so tu nakopičeni ter se blesketajo v bujnih barvah in glasno zvene pri vsakem koraku. Pod težo teli dragocenosti stopajo bele betlehemske žene iu dekleta, skrbno zavite v ogrinjala s prikupljivo ljubkostjo in častjo proti svetišču. Lc turški vojaki sc nc udeleže splošnega prerivanju in pobožne gorečnosti. l iho in ponosno slone ob stebrih, se zbirajo okrog ognja v taboru, katerega platnen sc visoko vzpenja med bizantinskimi stebri ter opravljajo različne opravke. Nekateri kuhajo večerjo, drugi pa zložno kade iz svojih čibukov (turška pipa). Plapolajoči odsvit ognja meče pošastne sence ixi teh postavah, sc vzpenja i>o okraskih častitljivega poslopja in hipno razsvetljuje srepe podobe starih mozaikov, iz katerih gledajo mračno in nepremakljivo svetniki iz stare zaveze.«
Množica sc med tem gnete skozi stransko ladjo svetišča proti koru, pod katerim je lepo
okrašena Gospodova rojstna votlina. Ako prestopimo dve ozki stopnjici navzdol, smo na svetem iu častipolnem mestu. Toda gole stene, ki so nekoč obdajale votlino Kristo-vega rojstva, sc že davno izginile pod bogatini okrasjem dragocenega marmorja in težkih preprog. 32 svetilk iz čistega srebra, ki razsvetljujejo votlino, so božična darila raznih kristjanskili kraljev iu cesarjev. Mesto, kjer sc jc narodil naš Izveličar, je označeno s srebrno zvezdo, ki .ie obsuta z dragimi biseri in sc dviguje nad dolbino v zidu. Na drugem kraju jc mesto, na katerem so klečali Modri iz .lutrovega in molili božje dete, Jezusa Tudi mesto, kjer ic stala zibelka, šc kažejo, toda staro, leseno zibelko, ki so jo v 15. stoletju prenesli v Rim, so nadomestili z marmornato. Velika množica vernikov jc napolnila malo svetišče. Sedaj se gnete črez stopnjice proti votlini. Vsakdo poklekne v bleščeče razsvetljeni krypti ter poljubi stopnjice altarja, srebrno zvezdo iu marmornate jaslice in prisostvuje z gorečo pobožnostjo sveti daritvi, ki sc opravi o polnoči na tem svetem in starodavnem kraju. Nato odide proti domu s sladkimi spomini na oni čas. ko so peli angelji okrog votline nebeškokrasno pesem: »Slava B o g u n a višav a h i n m i r 1 j u d eni u a zemlji, ki so blage volje!«
nujni predlog našega tovariša Udržala, ki je začetkom julija zahteval, naj vlada podvoji državni prispevek za melioracije, to je za vodovode, uravnave voda, osuševanja travnikov itd.
Proračunski odsek je sklenil več resolucij, katerim je zbornica pritrdila dne 24. julija. Te resolucije naročajo vladi, naj takoj začetkom jesenskega zasedanja zbornici predloži načrt zakona, s katerim se bode primerno zvišal državni prispevek za deželno kulturo, ob enem pa izpremenil nejasni in neprimerni melioracijski zakon z dne 30. junija 1884. Toda, gospodje, doslej nisem še zasledil te vladne predloge, kar moram jako obžalovati. (Čujte!) Upam torej, da nas vlada razveseli s tem zakonom kmalu v bodočem letu.
Drugo vprašanje se tiče državnih podpor in odpisa zemljiškega davka vsled toče, suše, črva, povodnji in drugih vremenskih nezgod. Hotel sem o tem obširneje govoriti (Cujte!), žal, da ob tej uri ne smem zlorabljati vaše potrpežljivosti. (Klici: Le na dan s pritožbami!)
Gospodje! Glede na odpis davkov in državne podpore nam od volivcev in županstev prihaja toliko kričečih pritožb, da moram tu-koj javno vpričo gospoda fin. ministra zakli-cati z ruskim mužikom: Car je daleko, a Bog je visoko! (Pritrjevanje.)
Državne podpore vsled elementarnih nezgod so — to je splošno mnenje — le miloščine. In za te miloščine moramo letati v razne pisarne in urade, da v pravem pomenu besede od vlade izsilimo nekaj kron. Vzrok temu pa je neeitvena malomarnost, nepopisna mrzkost mnogih — ne vseh — političnih uradnikov nasproti revnemu prebivalstvu na deželi. Večkrat preteče več mesecev, preden pride.io na Dunaj poročila o uimah in nasveti za podpore. Vsa poročila pa se navadno kon-čavajo s pripombo, da tu in tam sploh ni take bede, da bi ljudje umirali lakote. To je res, da dandanes ob času železnic in pašnikov ljudje ne umirajo lakote kakor muhe vsled kuge, ker — žal — mnogi raje beže y tuje kraje, da jim doma ni treba lakote poginiti. (Burno pritrjevanje, krik in razni medklici.)
Predsednik kliče: Prosim, ne motite govornika.
Poslanec Žitnik: So mnogi birokrati, ki nimajo ne razuma, ne srca za ubogo ljudstvo!
Politična uprava.
Zato tudi iz tega vzroka z radostjo pozdravljam že večkrat objavljeno reformo politične uprave, ki naj poživljena z modernim produktivnim duhom pomladi stare oblike, v kolikor so še rabljive, okrajša inštančni pot, pospeši upravno postopanje ter pomnoži produktivne moči ljudstva.
V prvi vrsti pa obžalujemo, da politična uprava nima stika s prebivalstvom, da ne pozna potreb in navad ljudstva, da ne razume praktičnega, gospodarskega življenja, da sama iz svoje volje ne stori niti koraka za povzdigo deželne kulture in, gospodje, da v mnogih slučajih v deželah, koder biva več narodnosti, mnogi uradniki tudi ne znajo ljudskega jezika, v katerem bi mogli občevati s strankami. (Živahno pritrjevanje.)
Tako se redi in pase birokraški »šimelj«, tako se razvijajo žalostne razmere, da je »uradni akt« sam sebi namen, ne pa sredstvo za namen, za upravno nalogo. Tako bujno uspeva birokraški bacil v mrtvem formalizmu, ki je največja ovira za gospodarski in kulturni razvoj prebivalstva in državi več škodi, nego koristi. (Klici: Tako je!)
Taka birokracija je sramota za splošno in enako volivno pravico, anakronizem v dobi moderne demokracije, črno nazadnjaštvo vs-pričo vsestranskega duševnega razvoja, železna coklja na nogah in jeklena veriga na rokah, osobito zatiranih narodov, ki se morajo še boriti za svoje pravice, za naravno prostost, za zdravi in potrebni napredek. Proč s tem birokraškim kljusetom, ki okužuje svežo in zdravo ljudsko dušo! (Burno pritrjevanje in ploskanje.)
Predsednik, misleč, da poslušavci motijo govornika, kliče: Prosim, ne motite vedno govornika.
Poslanec Žitnik nadaljuje: V boju za vsakdanji kruh, pri delu za gmotne koristi pa
mi Slovenci nočemo in ne smemo zanemarjati svojih duševnih koristi, svojih idealnih dober. Nasprotno! Mi hočemo,da se slovenska mladina vzgaja za različne praktične poklice življenja. Zato odločno zahtevamo od države, da v mnogo višji meri podpira in pospešuje kmetijske, obrtniške in trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom. Ravnotako zahtevamo za slovensko mladino slovenske ljudske in srednje šole, pa tudi slovensko univerzo. (Pritrjevanje). In gospodje nemške narodnosti, povem vam tukaj odkrito: Mi bodemo sami skrbeli kot praktični ljudje z ozirom na razmere, da se bodemo po potrebi in moči, učili tudi drugih kulturnih jezikov, torej tudi nemškega. Mi ne zaničujemo in ne zarnetujetno nemškega jezika. Toda vsiliti si ga ne damo. Zato smo odločni sovražniki in nasprotniki tistim, ki nam vsiljujejo nemški in italijanski jezik z namenom, da naš narod potujčijo in zasužnijo. Učni zavodi bi nikdar ne smeli biti preporno jabolko med političnimi strankami, kakor je to žalostno proslula celjska gimnazija. (Tako je!)
Jugoslovani in država.
Neštevilnokrat so se že jugoslovanski poslanci pritoževali v tej zbornici, da so vse avstrijske vlade do najnovejšega časa več ali manj zanemarjale naše južne dežele, ki so vsled tega tudi zaostale v gospodarskem in kuturnem pogledu.
Sedanja vlada tako se nam zdi — je vsaj prepričana, da so južne ob morju ležeče dežele, koder v pretežni večini bivajo Hrvatje in Slovenci, največjega pomena ne le za eks-portno politiko, ampak sploh za stališče naše države kot velesile. Zato vlada v prvi vrsti koristi državi, ako prične in v doglednem času izvrši dobro premišljeno in na široki podlagi sestavljeno pomožno akcijo za naše južne dežele.
Kakor je min. predsednik 18. julija izjavil tukaj v zbornici, je vlada že pričela tako investicijsko akcijo za Dalmacijo ter pripravlja enako akcijo tudi za Primorsko in Trentin na Južnem Tirolskem. Ker pa so na Kranjskem, osobito na kraških tleli na Notranjskem in Dolenjskem popolnoma enake razmere, kakor na Primorskem, zato gotovo nisem neskromen, ako tukaj ponovim prošnjo, ki smo jo kranjski poslanci »S. L. S.« že pismeno izročili gospodu min. predsedniku. Prošnja se glasi: Vlada naj svojo pomožno akcijo razširi tudi na Kranjsko, osobito pa na Kras. Tudi naše prebivalstvo naj se prepriča o resnici besed min. predsednika, da ie Avstrija pravičen in skrben zavetnik.
Končam z željo: Vladi naj se posreči tudi tretja njena glavna naloga, da namreč ublaži narodnostne prepire, ki že desetetja polnijo javno življenje ter grene skupno bivanje narodov. Vlado pa nai podpirajo merodajni možje, navdušeni plemenite ljubezni do ljudstva in države, da dospemo do cilja, ki je vreden truda in znoja najboljših mož, namreč vsaj do narodnega premirja, ki omogoči praktično rešitev narodnega vprašanja ter skupnosti zagotovi narodni mir. Potem bodemo mogli sedaj v vednem narodnem boju vezane ljudske moči posvetiti blagru in napredku vseh narodov v državi. (Zivalma pohvala in ploskanje; govorniku čestitajo.)
Gouor drž. poslanca Jakliča
v seji dne 17. decembra.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Z ozirom na želje in potrebe svojih volivcev sem se oglasil pri tej priliki, da nasvetujem kako bi bilo mogoče gospodarsko povzdigniti okraje, katere zastopam. S to predlogo, ki je danes v razpravi, je izpolnila vlada desetletno zahtevo Jugoslovanov, zlasti Hrvatov v Dalmaciji in Slovencev na Kranjskem. Nepopisno zanemarjevanje južnih dežel v kulturnem in gospodarskem oziru od strani avstrijskih vlad je Avstriji, zlasti pa narodom, ki prebivajo v teh deželah, silno škodilo.
Te dežele, zlasti Dalmacija, Kranjska in Istra, so v kulturnem in gospodarskem razvoju silno zaostale, ker avstrijske vlade svoje
naloge v teh deželah niso umevale. Gospoda moja! Te dežele leže ob morju. Bogate so na naravnih zakladih. Pripravne za vprizoritev velike obrti. Naravne krasote teh dežel bi lahko privabile vsako leto tisoče in tisoče bogatih turistov. Svetovna trgovina bi se tu naselila, toda avstrijske vlade do zadnjega časa niso ničesar storile, da bi te dežele, tako lepo ležeče ob morju, gospodarsko in kulturno povzdignile. Brez Adrije ne more Avstrija imeti nikake svetovne trgovine, ne more obstati kot velevlast. (Tako jel) In kaj more Avstriji morje koristiti, ako pa z morjem nobenih zvez nima, ali so pa iste nedostatne? Visoka zbornica! Takoituenovane dalmatinske železnice, o katerih bo ta ljudska zbornica skoraj odločevala, so le slabo nadaljevanje pričetka, katerega je Avstrija vprizorila, da bi popravila stare napake, katere ima Avstrija na vesti.
Jaz. gospoda moja, sem naši vladi gotovo hvaležen, da je vendar enkrat zopet naredila odločen korak, pravim pa takoj, da to še ni dovolj, da je treba še marsikaj storiti, da se zamujeno polagoma popravi. (Res je!)
Jaz, gospoda moja, povem prav odkrito, da bi bil kot zastopnik 10. volivnega okraja na Kranjskem mnogo zadovoljnejši, ako bi se nadaljevala kranjska proga nove železnice v Kočevju in ko bi imel le količkaj upanja, pre-drugačiti dogovor naše in ogrske vlade zaradi železnice, iu bi mogel doseči nadaljevanje železnice v Kočevju namesto v Novem mestu, bi skušal to doseči. Toda čutim, da sem preslab in zaradi tega se udain. Seveda je moja dolžnost, na tem mestu povedati, kaj je po mojih mislih še treba storiti, da se pospeši gospodarski razvoj države, naših južnih dežel in tudi mojega volivnega okraja.
Visoka zbornica! Vedno moramo imeti pred očmi, da teži ves naš izvoz na Jadransko morje, in da moremo svoje ugodno stališče le potem popolnoma izkoristiti, ako napravimo dovolj prometnih zvez, na katerih se promet lahko hitro in na najkrajše razdalje vrši.
Naš načelnik in moj predgovornik gospod dr. Šusteršič je v svojem govoru stavil zahtevo, da se podaljša kočevska proga, ustvari transversalna dolenjska železnica, podaljša kamniška železnica in zaradi tega meni ni treba o tem več govoriti.
Prometne zveze pa morajo biti take, da se tovorno blago, ki prihaja v veliki množini na trg, lahko ceno prevaža. In glejte, gospoda moja, ravno zaradi tega je že pred 100 leti nastal načrt zvezati Donavo z Jadranskim morjem. Ako se je zdelo žc takrat mogoče izvršiti tako velikansko delo, je to dandanes tem ložje, ker jc v tem času tehniška znanost silno napredovala. Paziti moramo, da ta načrt ne pride z dnevnega reda, da se ne pozabi. (Tako ie!) Nikdar ne smemo pozabiti, da je težišče avstrijskega izvoza na Jadranskem morju.
Visoka zbornica! Z dobrimi in mnogimi prometnimi zvezami ie že precej storjeno za gospodarsko povzdigo dežele in naroda, toda to žalibog še ni vse. Neobhodno potrebno je pospeševati kulturni razvoj naroda. Toda v tem oziru ie Avstrija Slovence popolnoma zanemarila. (Pritrjevanje.) Naš narod ie kompaktno naseljen v šestili deželah naše države in v jednem delu Ogrske. In ravno te dežele so za Avstrijo, ako hoče ostati velevlast, silno važne, ker leže ob morju, in vendar je nas Avstrija skozi stoletja silno zanemarjala. (Res ie!) Še sedaj, v dvajsetem stoletju, nimamo Slovenci nobene slovenske gimnazije, nobene slovenske državne realke, nobene slovenske obrtne šole, nobene slovenske strokovne šole za elektrotehniko in še marsičesa nimamo!
Kratkomalo: Kar so vlade za kulturni razvoj našega naroda žrtvovale, je toliko kakor nič! (Tako je! Res ie!)
Kar ie naš narod v tem oziru storil, je storil iz lastnih nagibov, z lastnimi močmi. (Tako je!) Naše vlade so imele pred očmi edin cilj, za katerim so stremile z večjo ali manjšo silo, namreč: germanizacijo našega naroda in južnih dežel sploh! To je bila njihova državniška ideja v neizmerno škodo našega naroda, vseh južnih naših dežel, pa tudi države same. Naš narod je moral vse duševne in gmotne sile izrabljati v boju proti germa-nizaciji.
Misel germanizacije in stremljenja naših vlad v tem smislu so edini vzrok vseli ne-vspehov avstrijske politike na našem jugu, so vzrok, da so narodi, ki prebivajo v južnih deželah, kulturno-gospodarsko tako silno zanemarjeni. (Pritrjevanje.)
Gotovo je, gospoda moja, da je naš jug najboljša podlaga za razvoj eksportne politike, res je pa tudi, da, ako hoče Avstrija doseči kaj trajnih vspehov in se hoče utrditi ob Adri-ji. mora pred vsem opustiti politiko gertnani-zovanja. (Tako je!)
Največja ovira za kulturni razvoj narodov je nesrečna misel germanizovanja, in kakor slabi divji šovinizem Mažarov državo, tako ovira germanizovanje v Avstriji gospodarski razvoj in slabi velesilo avstrijsko. (Res je!)
Gospoda moja! Vzroke sedanje politične mizerije na avstrijskem jugu moramo iskati v državniških idejah izza časa cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. Ta dva vladarja sta hotela vstvariti centralizovano nemško državo, in sta seveda politikovala v tetn smislu. V ospredju naše politike je sedaj hrvaško vprašanje. Vsa Evropa se zanima za dogodke v Zagrebu in Budimpešti, in simpati-zira s Hrvati, ki se tako srčno bore za pravice in samostalnost hrvaškega naroda. In veste, kje tiči vir sedanjih razmer, sedanjih političnih bojev na Hrvaškem? Gotovo samo v 1. 1779. (Cujte! Cujte!)
Takrat je cesarica Marija Terezija odpravila takoimenovani banalski svet in podredila Hrvatsko neposredno ogrskemu namestništvu v Požunu. In hrvaški sabor je 1. 1790. to odredbo cesarice Marije Terezije potrdil in naredil še drugi sklep, ki je imel za Hrvaško že toliko žalostnih posledic, namreč da sc Hrvatsko v financijelnih stvareh, t. j. glede davka podvrže zakonodaji ogrskega deželnega zbora. V teh usodnih sklepih, gospoda moja, moramo iskati vzroke sedanjih političnih in gospodarskih bojev na Hrvaškem.
Dejstvo je, da izrabljajo Mažari v finančni prometni politiki svojo moč na neizmerno škodo hrvatskega naroda. Zaradi tega se vedno nabira dovolj netiva, ki zaneti od časa do časa hude boje n. pr. v zadnjem času boj proti službeni pragmatiki na železnicah.
Visoka zbornica! Vzroke za vse boje, ki trajajo med Mažari in Hrvati že nad 100 let in tudi za boje, ki so se pretekli četrtek odigrali v hrvaškem saboru in se bodo gotovo še večkrat ponavljali, moramo iskati v I. 1790. Takrat, kakor sem že rekel, je hrvaški sabor nepremišljeno sc odrekel souvereniteti svoje domovine. Vzrok za ta toliko usodni sklep pa moramo iskati v dunajski politiki, v avstrijski vladi, ki je stregla samo svoji maniji germanizovanja in centralizovanja. Kakor je vsem znano, je zadnja leta vladanja Marije Terezije in posebno pa za cesarja Jožefa, vel demokratičen duh. Hoteli so kmetski stan razbremeniti in bremena tudi na privilegirane prevaliti in na ta način državljane nekako izr jednačiti. Zalibog, da je bilo to plemenito demokratično načelo prepojeno z načelom germanizovanja in centralizovanja, in ravno zaradi tega demokratična prizadevanja niso imela nobenega uspeha.
V hrvaškem saboru so namreč odločevali privilegovani hrvaški velikaši, katerim demokratična stremljenja cesarjeva niso bila prav nič všeč, ker so ta prizadevanja čudno in nenavadno učinkovala na njihove žepe. Seveda bi ti ljudje ne imeli niti moči niti poguma upirati se, ako bi naravno razburjenje, katero je bilo na Hrvatskem proti germanizovanju in centralizovanju ne prikrivalo njihove grde sebičnosti. To razburjenje so porabili, da so prikrili prave namene. Samo zato so naredili 1. 1790 oni nesrečni sklep, samo zato, ker so v ogrskih magnatih našli naravne zaveznike v borbi za koristi lastnega žepa. so žrtvovali samostalnost svoje domovine. (Tako je!)
Kako mogočna bi bila Avstrija, ako bi se bila nadaljevala demokratična politika, ki se .ie bila začela koncem 18. stoletja. Kako bi se bila Avstrija gospodarsko okrepila, ako bi bila pospeševala narodni razvoj in opustila germanizovanje.
Nekaj je gotovo. Vse ljudske sile. katere so se na eni strani uporabljale za germanizacijo in centralizacijo, a na drugi strani izrab-
Pismo Boltatusa Pepetn.
Boltatu Pepe intervjva dr. Tavčarja.
guvornk n generalu debat ie generalu agent i generalnega zastopstva banke »Slavije« u Iblan. Taka reklama za nouga generala more vnder pu usi pravic in resnic usacga pen-zjuniranga generala prou srce zabost; dohtar Taučar se pa drži. kokr Muza nad Prešer-nam in šc pumaga držat lorbarju krancl nad Hribarjuva glava. A ui tu čudn. gespud redehter? Mene jc tku ferbec gnou, kašn ur-žah je prou za prou tu, de nism mogu preh vorng zaspat, de sm s naprej uzeu, de um sam iz dohtar Taučarjam guvuru u te reč. On 111 u še ta nar loži ta reč pujasnu in uči ud-peru in unkat, ke se ie uremc neki bi kisi dr-žu in je use kazal, de se u hmal lohka tist ta debu žolnir iz rotuža pu hrbte iz rožnpoha dol drsu, sm napumpu hitr ta lepga Tončka za frak in štelinder in sm ja malimi pu Breg, ke preke metliškem vin. kokr je penzjuniran general u kvarteri.
»A sa gespud dohtar zdela duma? sni prašu kuharca, kc m jc pršla iz zavihanem rukavem, kokr de b glih piške klala, ta re-melnaste urata udpret.
»Nak, zdela jh pa ni duma! K »Rože« sa šli na en fruštek, pa mislctn, dc uja usak cajt nazaj pršli, ke zjutri s ga nekol prou velik na prvošja, če glih kašna družba tku na nanese. Nej kar mal notr stopja, gesnud, pa nej sc usedeja, če b rad iz samem gespud dohtarjam guvurl. Pa nej na zamerja, dc jh morm za-pestet, pa mam glih flancate na šporhert, se pa bujim, dc b sc m na zasmodl.«
Glih kumi, dc sin sc dobr usedu iu kamot
naredu, pa ie prštorklou gor pu štengah dohtar Taučar in ke s je kuharca ruke u fertah ubrisala, gespude sukna slekla in mu puveda-la, de ga en gspud čaka, je pa stopu h men u fremdneimer precej zasuplen in me prašu, kašna žela me je prnesla pred negau ubličje.
»Nej na zatneria, gespud dohtar, de sm jh pršou nadlegvat, ke vem de maja čez glava za upraut, ampak jest nism mogu drgač, tku me ferbec žene, de sm jh pršou sam prašat, kuku ie tu, de delaja za žepana Hribarja, ke vndr ni niti prou nč u žlaht, u sojeh cajtengah u ta »Sluvenskmu Narude« taka reklama, dc ni že nkumer pudobn. Jest sm že use sorte premšlvou; mislu sm že, de ga sam ulečeja, pa ke Ic ni konca nc kraja te hvale in slave, m pa le ta reč na gre prou ukp!«
»Pepe viš tu ie moja pulitka in tiktaktika, in ta pulitka in tiktaktika prou za prou nu-benmu nč am na gre, ta nar mn pa še teb, kc vem, de use preči Štefct na nus naneseš. Ampak ke s sc že glih name ubrnu, na morm bt tak, de b tc kar ekspederu; ampak čm ta reč pujasnt, kulkr je treba, de uš lohka zana-prej bulš spau in s na uš iz ferbcam glava belu. Lcj, Pepe, kar piše moj »Sluvensk Narud« ud žepana Hribarja, tud men že zdauni preseda in prou pu pravic t puvenT, čc če b na biu jest sam šefredehter, b že zdauni zapisu na »Sluvensk Narud«, kedr b m ga prif-trogar prnesu: »retur, niht angenome!« Kokr pa veš, sm jest šefredehter ud ta »Slu-venskega Naruda« in ket tak, na smem tega nardet. deb ga teb nč men nč nazaj puslou in
se tku Idein u zobe dau Zavle tega morm bt tih in sc iz putrplejnam mazat; kedr m u pa enkat te žaube zmankal, pol um pa neki naredu. de se še sajna nubenmo. Pa tega dons še nubenmu na puvem.«
»Oh, gnadleu gespud dohtar, men pa res žihr puveja, kua misija nardet. Mene tku ferbec matra, de jm natim dau preh gntaha, de m uja puvedal. Zdej nej pa nardeja. kokr čja; jest na grem preh preč, de um vedu, kua špe-kulerajaf«
»Pepe, ti s sitn! Ce teb en prst pumulim, pa me prec za cela roka zgrabeš. Tok nej pa bo; ampak tu t puvem, dc na črhn nubenmu nč ud tega, pusebn pa Štefete ne. Ce uš ker-mo kej puvedu ud tega, tu t rečem, de uva urala, de u kej. Viš, ke m u enkat teh »Na-ruduveh« špasu zadost, um začeu pa tud jest ene druge cajtnge vn dajat, kokr jh je začeu Hribar. Pol nej pa »Sluvensk Narud« čveka kar če, mi dva s Hribarjem se uva usak iz sojin cajtngam kamplala, de uja kar cujne u lft letele. Viš taka je moja pulitka, al kokr se prau tiktaktika, pa rec, če nimam prou!«
»Dobr sa .ia pugruntal, gespud dohtar! Tu u špas, kedr uma mel tri oficijalne glasila na-rodnunapredne stranke, pa u usak drgač pisu. Buli jh žili in jm dej še douh u penzjone zdravje uživat! Pr men sa on še ztneri ta pru!«
Adiia! Pa vesele praznke!
Gespud redehter!
Ze večkrat sin tkiila na tihem premšlvou, kuku jc tu, dc sc dohtar Taučar u sojino „Slu-
vciiskin Narude"use glih kar naprej in naprej puteg-
neja za iblanske leberalce in iihnga generala žepana Hribarja, čc proti .se mu
taka nehvaležnast skazal, ke sa mu, če prou je še fejst in močn člouk, dal tist ta plau pogn, kerga sc usak general buji in ga u penzjon puslal. Men tu ni šlu u glava in uscli sm se bavu, dc 11111 ud samga začudcina poču, kedr sni brau u »Sluvenskmu Narude«: Gcneraln
ljale v boju proti takim nameram, bi bile na razpolago za gospodarski in Kulturni razvoj narodov in države.
Visoka zbornica! Skrajni čas je, da Avstrija opusti germanizacijo in centralizacijo! Mi imamo veliko večje, veliko važnejše stvari izvršiti v korist narodov in države.
Kakor je vam znano, je naš jug silno zanemarjen. (Res je!) Toda to niso zakrivili narodi, ki prebivajo v teh deželah. Država je pošilja k Jugoslovanom samo eksekutorje in naborne komisije. (Dobro! Res je!) Za drugo se država ni čisto nič brigala. Šele v zadnjem času veje nekako drugačen veter. Zdi se, da se je država šele sedaj začela zavedati svoje dolžnosti in hoče nekaj storiti za |x>vzdigo južnih dežel.
To dobro vemo, da se to ne dela iz ljubezni do Slovanov in Italijanov, to se dela iz ozirov na potrebe monarhije in ker smo tudi mi v Avstriji, je to naposled tudi v našo korist.
Vlada mora vedeti, da bo Avstrija šele potem močna in velika, ako bodo dežele, ki leže ob morju gospodarsko in kulturno zelo razvite in da je vsled koristi države treba pomagati južnim deželam. (Pritrjevanje.)
Samo prosimo, da država svojo podporo ne omeji samo na Dalmacijo, Primorje in Trentin. ampak jo mora razširiti tudi na sosedne dežele. (Dobro!) Naše Notranjsko in Dolenjsko je državne pomoči ravno tako potrebno.
Tudi v teh pokrajinah je mogoče povzdigniti narodno gospodarstvo, je mogoče ustvariti pogoje za veliko obrt. Dovolite mi, gospoda moja, da povem tuka.i nekaj zahtev, ki so važne posebno za oni del naše dežele, katerega imam čast zastopati v visoki zbornici. Ti kraji so večinoma kraševina. Deloma z gozdom ob-raščeni, večinoma so pa kameniti, ali pa. zlasti velik del žužemberškega okraja in kočevski okraj, kamniti pašniki z brinjem in trnjem poraščeni. Prostrane pokrajine, zlasti tako-imenovana Suha Krajina, velik del kočevskega, ribniškega in velikolaškega okraja nima kaplje studenčnice. Ljudje morajo prestrezati kapnico in dežnico, ki se nabira v vodnjakih in lužah. Ob suši mora kmet od daleč priva-žati vodo, da ugasi žejo svoje družine in napoji živino. Naravno je, da ob takih razmerah kmet ne more dovolj pridelovati, a kar pa pridela, nc more lahko spraviti na trg, ker nima cest. Velik del žužemberškega iu kočevskega okraja, Suha Krajina, nima prav nobene ceste. Posledica je. da mora iti prebivalstvo s tre-buhom za kruhom. Velik del prebivalstva dela v tovarnah in jamah Severne Amerike. Del prebivalstva se preživi po zimi kot krošnjarji ali kostanjarji na Dunaju ali drugih mestih. Iz nekaterih krajev odidejo moški čez zimo v šume v Slavonijo, Bosno in Ogrsko.Velik del prebivalstva v ribniškem in velikolaškem okraju se peča z domačo obrtnostjo. Po zimi se dela doma. spomladi pa gredo možje s krošnjami po svetu ter razpečavajo domače izdelke.
In vendar bi se lahko tudi te pokrajine gospodarsko in kulturno povzdignilo. Ljudstvo tam doli je inteligentno, pridno in trezno, seveda je dolžnost države, tem ljudem priskočiti na pomoč. Za poljedelstvo, za pridelovanje žita, tu seveda ni ugodnih tal, a lahko se povzdigne živinoreja. Vlada naj ravno tako kakor v planinskih deželah, pospešuje pridelovanje krme. Za povzdigo obrtnosti naj država ustanovi strokovno šolo za lesno obrt v Ribnici ali Sodražici. Na mestu bi bila tudi strokovna šola za lončarstvo, ker je v ribniški dolini razširjena domača lončarska obrt. Pred vsem je pa treba, da ti kraji dobe potrebne ceste. Potem se morajo izvršiti potrebne železniške zgradbe; tako se mora podaljšati kočevska proga do deželne meje, — kar je že omenjal moj častiti gospod predgovornik, — kje na Kolpi in ako mogoče zveže z reško železnico. S to železnico bi se odprla krasna dolina reke Kolpe. Ta dolina je bogata na naravnih krasotah in ima veliko vodne sile. Na strani ležeča Sodražica, ki ima bogato lesno obrt-nost in izvozi veliko lesa, se mora zvezati vsaj po dovlačnici z železnico Grosuplje-Kočevje, (Dobro!) Ne bo dolgo, ko se bo morala vlada lotiti zgradbe povprečne (transversalne) dolenjske železnice. Ta železnica se bo morala graditi po krški dolini. Krka ima veliko vodne moči in tu so vsi predpogoji za veliko obrt. Na Dvoru in v Zagradcu so razvaline plavžev, katere so le zato vstavili, ker so dragi prevozni stroški za surovine in izdelke onemogočili konkurenco.
Vlada naj tudi pospešuje pogozdovanje prostranih goličav v Suhi Krajini. In tem pokrajinam omogoči nabaviti si prepotrebno vodo.
Visoka zbornica! Ravnokar omenjene pokrajine kranjskega Krasa potrebujejo izdatne državne pomoči, da ljudstvo gospodarsko ne propade. Nekdanjega zaslužka ni več, kroš-njarstvo propada, tretjina prebivalstva išče zaslužka v Ameriki in Slavoniji. Z napravo potrebnih prometnih zvez. z zgradbo železnic in cest. s pospeševanjem domače obrtnosti, s pogozdovanjem, preskrbo vode, s pospeševanjem kmetijstva in živinoreje, bi se tem krajem izdatno pomagalo. Tako, gospoda moja, sem dal visoki vladi nekaj nasvetov, kateri bodo, ako se tudi izvrše, mnogo koristili moji ožji domovini, v prvi vrsti bode pa koristilo naši državi. (Živahno odobravanje.)
zahtevajte »Slovencu" u m gostilnah! — Zahtevajte »Slovemn" na Kolodvorih!
Žalostni Božič no Francoskem.
(Pismo »Slovencu«.)
Pariz, 19. decembra 1907.
Kulturni boj na Francoskem je rodil v cerkveno in zasebnopravnem oziru dalekosežne posledice. Gre za takozvane »piae causae«, pobožne ustanove. Pobožne ustanove so premoženja, ki so darovana v bogoslužen namen, in ki jih upravlja cerkev v smislu darovatelje-vem. Jasno je po najnaravnejših in občepri-znanih pravnih pojmih, da je tako premoženje s svojim namenom bistveno zvezano, ker je bilo darovano izključno le pod pogojem, da se izvršuje pobožni namen, določen od daro-vatelja, oz. v njegovi oporoki. Le tisti je torej opravičen, tako premoženje upravljati, kdor je vstanu izpolnjevati z njim združeni pogoj brati maše za ustanovitelja, vzdrževati samostane, cerkve, bolnice, sirotišnice itd., kakor je bilo v ustanovi določeno. Kdor pa ustanovnega namena ne more, noče ali pa ne sme izvrševati, ta tudi ne sme ustanove upravljati, kaj še prilastiti si jo. Sedanja francoska vlada Clemenceau-Briandova pa je te pomisleke meni nič tebi nič podrla, polastila se je po krivici cerkvenega premoženja, z njim pa tudi pobožnih ustanov, ki jih je cerkev upravljala. Storila je pri tem to neprevidnost, da v ločitvenem zakonu glede na lastninstvo ustanov ničesar ni določila, vsaj nič jasnega ne. Kaj se je zgodilo?
Dediči ustanovnikov pobožnih zapuščin so se oglasili. Država jc zaplenila cerkveno premoženje; državni fiskus se je obenem polastil pobožnih ustanov, namena teh ustanov pa noče izpolniti — to se pravi, država noče izplačevati določenih obresti iz ustanovne glav-nize služabnikom cerkve, da bi brali maše, ozir. vzdrževali ustanovne zavode — kaj torej preostaja dedičem drugega, kot sodnijskim potom državo tožiti, da vrne premoženje, ki ni njeno in katerega noče obrniti v namen, določen od ustanovitelja? Sodišča so te tožbe skoro povsod sprejela in sodniki so bili tako pošteni, da so v veliki večini slučajev obsodili državni fiskus, da ustanove dedičem vrne. Zadnji slučaj se je zgodil v Limogesu, kjer je sodišče obsodilo finančno oblast, da mora dedičem povrniti 5000 frankov neke mašne ustanove. Svojo razsodbo je vtemeljilo v glavnem sledeče: ker jc ločitveni zakon od 1905. v tem oziru nejasen, se mora razlagati tistim v prid, ki se sklicujejo na obče pravo. To je pošteno in zakonito.
Kaj pravi na to vlada? Razsodbe sodišč pomenjaio zanje ne samo blamaže, temveč posredno označujejo njeno postopanje za čisto nezakonito. Briand, ki je zdaj zopet stopil v ospredje, se je spomnil, da mora v dosego svojih namenov zopet tesneje združiti parlamentarni blok radikalcev in socialistov, ki se ie zadnji čas jel očitno krhati. Posrečilo se mu je, kajti kadar se gre proti cerkvi, so vsi edini kot en mož. Parlamentarna večina je sklenila pritisniti na sodišča. Briand je skoval tako-zvano devolucijsko postavo, ki določa, da je lastninska (!) pravica ustanov prešla od cerkve (!) na državo! Parlament jo je sprejel. Kaj poreko na to sodišča in ali bodo sploh kaj mogla proti temu, je vsekakor zanimiv problem.
Danes, (19. t. m.) se je parlament nadalje pečal s tem kočljivim vprašanjem. Strupena protiverska večina je v tej seji prekosila sama sebe. Sklenila je namreč, da morajo dediči, katerim so sodišča priznala lastninsko pravico nad ustanovnim premoženjem, ki so pa to pravico glasom devolucijske postave izgubili, celo povrniti pravdne stroške, ki po francoskem pravu iznašajo 2—5% od premoženja, za katerega so tožili! Pomisliti je treba, da se je določilo, da imej devolucijska postava pravno moč. ki sega nazaj za vse slučaje. Ce bi se torej dandanašnji kod nahajale kake obresti od kakega ustanovnega kapitala, podarjenega cerkvi za časa Merovinžanov, bi tudi te bile last države . . Ce bi kdo hotel spričo takih pravnih pojmov spisati satiro na moderno po-stavoda.io in bi v to svrho vzel snov iz sedanjih cerkvenopolitičnih, oziroma pravnih bojev ter opisal sklep francoske poslanske zbornice dne 19. decembra 1907, bi se najbrž ljudje pisatelju, ki si izmišlja take neverojetne što-rije, prisrčno smejali. In vendar je resnica.
Pa sklenili .s.o nekaj še bolj modrega. Minister Briand izjavlja namreč, da država, de-partementi. občine in sirotinski zalvodi, ne morejo prevzeti pobožnih dolžnosti, ki so združene s pobožnimi ustanovami, zapadlimi državi glasom devolucijske postave. Parlamentarna večina ie tema kulturonoscema pritrdila. In vendar si gospodje s tem sami bi-jejo v obraz, Kajti, kdor nc more izpolnjevati obveznosti, združenih s pobožnimi ustanovami, ta si teh ustanov, ki so vendar izključno le zato ustanovljene, da se določeni pobožni namen izvršuje, ne sme lastiti. Toda v palači Bourbon se za logiko nc menijo in kadar je treba udariti po cerkvi, jim zmanjka ves pravni čut. Sicer pa tudi ni resnično, da n. pr. občine ne morejo duhovnikom izplačevati denarja za izvrševanje pobožnih namenov iz pobožnih ustanov, kajti še dandanašnji vzdržujejo te ali one občine na različnih ustanovnih zavodih duhovnike.
Znani poslanec od desnice, Piou, jc Brian-dovo »postavo« v krasnem govoru mojstrsko pobijal. »To sc pravi zapleniti molitve«, jc vzkliknil, »razlastiti mrtvece«. Kaj jc svobodomiselni državi mar, ako kdo cerkvi podeli ustanove v upravo, da sc bero po smrti zanj maše? Ali sme ona polastiti se takega denarja? In če sc ga polasti cclo proti volji dedičev in v nasprotju s pravoreki sodišč, ali
sme denar odtegniti svojemu namenu? To je nasilje, izvršeno na mrtvecih, ki sc ne morejo braniti in ne morejo protestirati. Iz denarja, ki so ga francoski državljani iz svojega žrtvovali, da se opravljajo zanje pobožnosti ali pa vzdržujejo sirotišnice, bo država zgradila kabarete in redila sekcijske šefe. Ko so se nedavno v senatu posvetovali o postavi od dne 2. januvarja 1907., je več senatorjev vprašalo načelnika dotičnega odseka, ali se bo denar od ustanov obrnil v določeni mu namen? Načelnik je takrat odgovoril, da se to razume samoposebi. Volia mrtvecev naj bi se v političnih bojih nc oskrunjevala. Sedaj pa jc prišlo tako daleč, da se bero maše za Francoze, padle leta 1870., na Nemškem in nc v lastni domovini.
.. Kako se izgovarja vlada? Briand je v tej seji odgovoril, da so katoličani sami krivi, ako se ustanovni denar ne more porabljati za pobožne namene, ker niso ustanovili kulturnih društev. Jalov izgovor. Iz tega, da ni kultural-nih društev, ki bi prevzela skrb za izvršitev ustanovnih namenov, ne sledi, da bi sc morale ustanove njihovemu namenu odtegniti.
Poslanec Chopiteau je predlagal nato nekak kompromis. Država, departementi in občine, ki so glasom devolucijske postave lastnice ustanovnega premoženja, naj plačajo iz ustanovnega kapitala duhovnikom takso, da se bodo izpolnjevali ustanovni nameni. S tem predlogom seveda ni nič, kajti cerkev sploh ne priznava in ne more priznavati devolucijskega zakona. Da pa mnogo treznomislečih poslancev uvideva, da se cerkvi godi velika krivica, je razvidno iz razmerja glasov pri glasovanju o predlogu Chopiteau-a. Za je bilo 273, proti 301 glas.
Tak je Božič na Francoskem, žalosten in prazen onega tihega, mirnega veselja, ki si ga želi vsakdo te dni. Sovražnik je s surovo roko vdrl v svetišče, ga e oskrunil in oropal.
XXX
In tak Božič želi tudi Slovencem liberalna stranka, ki v Hribarjevi »Sloveniji« izjavlja, da so njen vzor francoske razmere. Tudi oni nam bi radi oskrunili cerkve naših očetov in jih dali v roke sovražnikom krščanstva, da bi v njih zasmehovali, kar je nam svetega.
Naša dolžnost je, delati na to, da se nakane sovražnikov izjalovijo.
Občinski svet llubljanski.
Ljubljana. 23. dec.
Seji predseduje gospod župan.
Regulacija v Vodinatu.
Marjeta Klemenčeva v Bohoričevi ulici želi prodati svoj hlev občini v regulačno svrho. Z ozirom na to, ker na regulacijo ob periferiji še ni misliti, se ponudba odkloni.
Proračun in računski sklep mestnega ubož-nega zaklada.
za leto 1908 izkazuje potrebščin 114.998 K. Izrednega pokritja je potrebno 62.100 K- Računski sklep za leto 1906 izkazuje na dohodkih 19.273 K 64 h, za 461 K 74 h manj, kakor je bilo proračunano. Stroški so pa znašali 24.320 K 72 h, za 5468 K 82 h manj, kakor proračunano. Poročevalec gospod občinski svetnik Svetek. Debate sc je udeležil Fran-chetti. — Občinski svet odobri poročevalčeve predloge.
Proračun in računski sklep o zakladu meščanske imovine.
Proračunska bilanca zaklada meščanske imovine za leto 1908 izkazuje na aktivah 797.301 K 48 v, na pasivah pa 413.501 K. Premoženje sc jc zvišalo tekom leta 1906 za 3797 K 78 v. Pokritje ze leto 1908 je proračunano s 56.335 K, potrebščina pa s 56.176 K. Poročevalec občinski svetnik Svetek.
Splošni ustanovni zaklad.
Proračun splošnih ustanov za leto 1908 izkazuje 18.100 K pokritja in 17.424 K potrebščin. Računski sklep za leto 1906 izkazuje 19.543 K 5 v dohodkov in 22.459 K 92 v potrebščin. Poročevalec obč. svetnik g. Svetek.
Stavbni odsek.
Odkloni se prošnja Ernesta Hammer-schmidta za prispevek k stroškom za zgradbo kanala pri novozgrajeni hiši v Knaflovih ulicah do mestnega kanala v Becthovenovih ulicah. Poroča gospod občinski svetnik Šubic.
O prošnji Marjete Kleinenčeve za razdelitev njene posesti na Št. Peterskem predmestju na štiri stavbišča poroča gospod občinski svetnik Hanuš. Prošnji se ugodi.
Mestna vožnja za leto 1908, 190«) in 1910.
se odda gospodu Franju Oblaku, ki je stavil cenejšo ponudbo kakor gospod Josip Turk. Poročevalec gospod občinski svetnik Hanuš.
Osrednjo razvidnico pri mestnem policijskem uradu
priporoča mestni magistrat z ozirom na dopis g. policijskega svetnika Lautcrja. Dopis navaja potrebo take osrednje razvidnice pri mestnem policijskem uradu. Potrebno jc, da se na novo urede kazenske popisnice. Predlaga se, da naj se nastavi za osrednjo razvidnico pomožni uradnik z dnevno plačo 2 K 50 h. Občinski svetnik Zirkelbach pravi, da je taka plača premajhna. Nc gre, da bi se nastavil kak pohabljenec. Občinski svetnik Vcl-kavrh misli, da zadostuje za začetek plača 2 K 50 h. Občinski svetnik g. Svetek: Za tak denar dobimo na stotine sposobnih ljudi. Zirkelbach: Iz poročila se razvidi, da sc zahteva večja znanost.Takemu človeku naj sc da kakih sto kron mesečno. — Dr. Triiler: Ustanovi naj sc dnevnina 3 K. Zupan: Debata je odveč. Nastavlja potrebnega človeka župan.
Vzeli bomo kakega vpokojenega orožnika. Dr. Blei\veis: Policijski svetnik ima že takega človeka. Dr. Triiler: Zdaj je stvar jasna, zakaj se to ne pove prej. ~ Predlog obvelja.
Zdravila za mestne uboge.
so stala leta 1906 3487 K. receptov je bilo 2848. Račun se potrdi.
Pomnožitev konjskih sejmov.
Glede na prošnjo več konjskih trgovcev za pomnožitev konjskih sejmov sc vloži na deželno vlado prošnja, da bi se vršili konjski sejmi vsako prvo in tretjo sredo v mesecu.
Železni mostič čez železniški tir na Dunajski cesti.
Odkloni se prošnja južne železnice, da bi prevzela mestna občina snaženje in razsvetljavo nameravanega železnega mostiča čez železniški tir na Dunajski cesti.
Proračun mestne klavnice.
Proračunska bilanca izkazuje pokritja 48.313 K. potrebščine 33.625 K, prebitek pa 14.688 K- Odkloni se Predovičev predlog, da se določi plača 3 K prvemu, 2 K 80 h pa ostalima dvema hlapcema, ker se jim tako zviša plača na 2 K 40 h, oziroma na 2 K 10 h.
Poročila direktorija mestnega vodovoda.
Prošnji Edvarda, Konstancije in Julijane Premk za odpis večje uporabe vode se deloma ugodi in odpiše 774 K 19 h.
Proračun mestnega vodovoda za leto 1908
izkazuje pokritje s 167.750 K, potrebščino pa s 134.167 K 12 v. Prebitek je izkazan s 33.582 K 88 h.
Poročilo direktorija mestne elektrarne.
Računski sklep za leto 1906 izkazuje 310.119 K 8 h, dohodkov s saldo-prebitkom 48.704 K 29 h. Bilanca izkazuje promet 1,721.747 K 71 h. Elektrarna je proizvajala toka leta 1906 hektov. ur 10,615.869. Proračunska bilanca za leto 1908 izkazuje 341.700 kron pokritja, 299.799 K 35 h potrebščin, prebitek z 41.900 K 65 h.
Zupan zaključi sejo iu vošči vesele božične praznike.
Idrijske novice.
i Nova ministrska odredba, zadevajoča zboljšanje delavskih plač s prvim decembrom 1907 določa rudarju, ki dosluži 40. službeno leto in stopi v pokoj sledeče: Do 1. decembra t. I. v pokoj stopivši ako ie bil v drugem b razredu mesečno 50 K 77 v ali na dan 1 K 69 v brez žita in drv. Od 1. decembra t. 1. naprej pa dobe mesečno 64 K 42 v ali na dan 2 K 14 v brez žita in drv. Dopuščeno jim je še tudi nadalje, da od eraria sprejemajo žito in drva, toda lc proti oni plači, kakor erarja samega stane.
i Narodov dopisnik idrijski dobiva na vseh straneh od lastnih pristašev zafrkacije. Zaletuje se namreč vedno le v osebe in klerikalce sploh, ker pa ti reagirajo pridejo nekateri naprednjaki v grozne zadrege. Tako je sedaj odbor našega podpornega društva sila ogorčen nad dopisnikom. Slovenec je o priliki občnega zbora priporočal gospodom malo več natančnosti, da se nc bodo dajale knjige zastonj onim realcem, ki lahko plačujejo stanovanje in hrano po 50 kron na mesec, in če tudi stanujejo pri kakem profesorju. Narod je na to rahlo opazko takoj prijel učitelja Novaka, češ da je on to pisal, ni se pa seveda dotaknil je li res tako kakor je pisal »Slovenec«. Gospod Novak se je oglasil, da on sicer ni pisal, a če je res, tudi on obsoja tako postopanje. Sedaj bi se odbor rad izvil in meni, kakor čujemo gospodu Novaku privatno odgovoriti. Jc pa v grozni zadregi. Priznati, da se jc prenaglil iu premalo gledal na potrebo dijaka, je težko, a utajiti vso stvar pa zopet nc more in tako je hud na dopisnika. Ko bi bil molčal, bi se bilo morda kmalu pozabilo, kar je »Slovenec« pisal, a sedaj, ko je »Narod« zavihtel bič nad nedolžno osebo, ki je udarec pravilno odbila, je pa zanimanje toliko postajo ,da se ne da molčati. Zato se gospodje jeze prav resno nad nerodnim pisateljem. Drugič jo je zopet zasul pri svojem učiteljstvu na naši ljudski šoli. Prijel je nadsvetnika, da podpira klerikalizem na rudarski šoli. Nastavlja Slomškarje, in s tem jc napredek in prosveta, ter še svobodomiselnost na vrhu nevarnosti. Resnica pa je, da do tistega dne jc nastavil nadsvetnik tri učiteljske moči, ki so liberalnega mišljenja. Slomškarja pa šc nobenega ne. Sedaj je bilo v škripcih učiteljstvo in se jezilo nad dopisnikom. Poslalo je gospodu nad-svetniku pismo, v katerem protestira na vse napade v »Slovenskem Narodu« ua našo rudarsko šolo in ga obenem prosi naj sc za nar prej več nc ozira na dopise tega lista, ki le razpor dela in ščujc tiižjc proti višjim. Podpisali so to izjavo vsi učitelji na naši deški šoli in se izrekli v dopisu, da niso ž njimi v nobeni zvezi. To jc hud poper za dopisnika, ki meni, da bode z zabavljanjem in raznimi psovkami rešil naprednjaštvo v Idriji. Cc bode še tako naprej delal, bo zgubil »SI. Narod« ves ugled pri svojih pristaših.
i Cena goveji živini zelo pada. Na zadnjem sejmu jc dobil kmet skoraj 130 K manj za par volov, kakor se mu jc obetalo za nje pred dvema mesecema. A vkljub temu naši mesarji še vedno po stari ceni sekajo meso. Kristan pa govori, da so le klerikalci krivi take draginje, ker nc odpro meje tuji živini v našo državo, in dobe se ljudje, ki mu verjamejo in napadajo tovariše, ki niso pri socialni demokraciji. Oni so izdajalci, ki ne privoščijo trpinu boljše hrane.
i Božična darila. Marijina družba jc napravila več obleke revnejšim članicam. De-
t
kleta so same šivale in darovale za blago, malo so potrkale pri dobrotnikih in nad 40 deklet je dobilo novo zimsko obleko. V ponedeljek bode pa naša čipkarska šola razdelila med več sto delavk čipkaric raznega blaga v skupnem znesku nad 900 K, katere je daroval centralni čipkarski tečaj na Dunaju. To bode dobro došlo .v hudi zimi. Kako »mrtva roka« dela!
i Nesramen napad na nadsvetnika Bille-ka. »SI Narod« se je zopet razkoračil nad našim nadsvetnikom, ker je pri zadnji občinski seji pokazal liberalcem pot, po kateri bi morali hoditi, in ker smo mi to odobravali, je idrijski dopisun padel tudi po »klerikalcih«. Grozno! »Narodu« v odgovor le toliko: Ali je bilo korektno, da se je govorilo nemški ali ne, o tem se ne bomo prerekali, mislimo pa, da je idrijska liberalna stranka napravila veliko več drugih nepravilnosti, ki jih bo Idrija čutila leta in leta in ki Idriji bolj škodujejo, kakor pa umesten govor, četudi je bil v nemščini. Kar se pa nas tiče, pa neizkušenemu dopisniku svetujemo, naj bi bil raje priobčil do-sloven govor, da bi Idrijčani brali, kar je eo-spod nadsvetnik govoril, kakor da zabavlja; seveda če bi hotel to storiti, potem bi bilo treba zapisnik sestaviti pri seji, ne pa da ga še štirinajst dni kasneje ni bilo mogoče dobiti. Nesramno pa je zaganjati se v moža, ki bi Idriji lahko veliko škodoval, a je bil mestu vedno naklonjen; nesramno je napadati uradnika, kur prav uradnikom se imajo liberalci zahvaliti, da so v naši občini tako pridno gospodarili in prav od uradnikov je odvisno, ali ima Idrla kaj prebitka ali ne, in če ga nima, je tudi cele liberalne glorije v Idriji konec. Gospoda nadsvetnika pa še enkrat prosimo, da, svest si svojih dolžnosti, pazno zasleduje delo naše občine, ker kot največji davkoplačevalec je k temu z obljubo zavezan, kajti razsipanje naših liberalcev Idriji čisto nič ne koristi, erarju pa odtegne leto za letom ogromne tisočake, za katere je vsak uradnik odgovoren. »Narodov« dopisnik v svoji naivnosti ne vidi druzega kakor »klerikalce«, ker ne ve, da mora stati uradnik nad strankami, ne da bi se klanjal eni ali drugi, in če so bili morebiti liberalci doseda.i vajeni, da je vsak, ki je prišel v Idrijo, lezel za njimi, pa povemo mi, da uradnika ne vežejo simpatije kake stranke, temveč edinole uradna korist in dolžnost. Ves članek žali ne samo nadsvetnika, temveč uradnike sploh, ki so zvesto capljali za »Narodom«; nam je prav: kar so si gospodje vzgojili, to vživajo, prepričani pa srno, da bo ob prihodnjih volitvah idrijski liberalni dopisnik delal uradnikom drugačne poklone, saj se bo do tedaj marsikaj pozabilo.
0 ieKsiKonu občin,
ki je izšel ravnokar v državnem založništvu, smo dobili naslednje poročilo:
Pred vsem bi bilo želeti, da se rezultati ljudskega štetja izročijo javnosti malo preje nego šest, sedem let po dovršenem štetju. V tem času izgubijo podatki precejšnji del svoje aktualnosti iu zaostaneio daleč za istinitim, dejanskim položajem sedanjosti. Ko bi se vršilo v Avstriji ljudsko štetje vsakih pet let. kakor v Nemčiji, potem bi polovica nabranega materijala morala obležati v arhivu. Temu seveda ni toliko kriv statistični urad, kakor ne-umevanje važnosti Statistike, in posledica tega: slaba dotacija tako imenitno važnega znanstvenega1, inštituta, kakor je Statistična komisija.
Radi preglednosti se morajo v bodočih izdajah sprejeti še rubrike za število navzočih tujcev in za število skupnega domačega prebivalstva.
Kakor nas Slovence veseli, da smo dobili z »Leksikonom« prvo posebno slovensko izdajo krajevnih imenikov, vendar moramo odločno odklanjati ponemčevalno tendenco vlade, specialno notranjega ministrstva, po katerega navodilih in direktivah se izdajajo krajevni imeniki.
V vseh izdajali: nemških, slovenskih, italijanskih. hrvatskih in dr. je besedilo dvojezično, krajevna imena pa so označena v vseh jezikih, v katerih je dotično ime običajno.
Navidezno kaže »Leksikon« strogo objektivnost, ker so se sprejela slovenska imena tudi za kraje, kjer uradno ni naštetih veliko ali nič Slovencev ali kjer po nebrižnosti v prejšnjih izdajah ni bilo slovenskih imen. K temu moram pripomniti, da so ti kraji še pred kratkim bili res slovenski ali so pa tudi še danes, pa jih ni v imenovani publikaciji, ker jih po-pisovalni komisar, kratkomalo ni hotel videti. Ce primerjamo — po uradni štatistiki — narodnostne razmere na Koroškem leta 1890. in 1900., vidimo, da ne veljajo več aksijomi, to so trditve, ki jih ni treba dokazovati, ki jih mora razumeti vsak pameten človek. Komur ni jasno, da je celota večja, tiego nje del, temu ni pomagati. In na Koroškem? Nemci tvorijo del koroškega prebivalstva in glejte ta del je v času od leta 1890. do 1900. postal večji nego celota, h kateri spada: samih Nemcev je pri-rastlo v tem času več nego vsega koroškega prebivalstva!?
Nekaj primerov:
Občina Madbrovnice je imela leta 1890. 288 Nemcev in 842 Slovencev; a leta 1900. 741 Nemcev in 352 Slovencev, dočim pravi cerkveni šeniatizem za škofijo krško, da je občevalni jezik v župniji Glinje in Kapla pri Dravi, kamor spada občina Madbrovnice. samo slovenski; občina Zihpolje je štela leta 1890. 19 Nemcev in 978 Slovencev, leta 1900. pa 402 Nemca iu 494 Slovencev; imenovani šematizem trdi. da sc v tej občini govori le slovensko. In tako gre naprej: Vrba, Borovlje, Kriva Vrba, Gospa Sveta (tu je celo slovensko ime izginilo iz uradne publikacije), Blatni Grad. Trdnja Ves (1890: 302 Nemca,
449 Slovencev; 1900 : 682 Nemcev, 98 Slovencev), Sv. Mohor. Spodnji Dravograd (1890:
784—1783; 1900: 1296—1266, kjer imajo zdaj torej večino Nemci in vendar so padli pri zadnjih občinskih volitvah.) V občinah Anabihl, Dhorše, Gospa Sveta. Blatni Grad so izginila iz »Leksikona« vsa slovenska imena, dočim so se nahajala v krajevnih repsrtorijih za leto 1880. in 1890.
In 30. januvarja 1900 so vložili koroški nemški poslanci v državnem zboru interpelacijo radi poslovenjenja nemških krajevnih imen!? Vprašajo: kdo pozna Krivo Vrbo? O »Krumpendorfu« je pa marsikdo že kaj čul. »Viktring« da ima evropejski glas, o Vetrinjah ni bilo nikdar nič slišati. Ali celo uradna Statistika izkazuje za leto 1890. približno enako število Slovencev in Nemcev, leta 1900. seveda že 1254 Nemcev in le 32 Slovencev, dočim pravi preje omenjeni šematizem- ,da ie v Vetrinjah občevalni jezik slovenski in nemški.
V čisto slovenskih krajih, osobito na Kranjskem, pa je vlada s čudovito vnemo poskrbela tudi za nemška krajevna imena, katerih v prejšnjih repertoarjih ni bilo. Na primer samo v krškem političnem okraju je 41 novih nemških krajevnih imen: Bergana (poleg slovenskega Bregana), Tschatesch, Globotschitz, Stojanski Werch (kako lepo!). Trebelnik (poleg slov. Trebelnič, Po\verschje, Rauno, Hubainza, Orle (poleg Orlje), Kersni \verch, Go\vidul (za Goveji dol), Onuschka\vas, Ze-rouz itd. Na Notranjskem Goreina\vas; na Štajerskem za Ročico Rothschiitzen in dr. Ta imena so se privlekla na dan iz bogznakakih starih, v prahu in smeteh zakopanih »urba-rijev«.
Siccr so vložili slovenski poslanci lansko leto interpelacijo radi ponemčevanja slovenskih krajevnih imen, pa ni bila dovolj krepko in temeljito motivirana. In potem, kaj koristi zvoniti, ko je toča že pobila lepo polje: »Kaj misli Njega Ekscelenca ukreniti, da . . .« Njega Ekscelenca ne misli in tudi ne more nič več ukreniti, malo preje bi se bilo treba pobrigati za to. Uverjen sem, da še danes malokdo zna, da je izšel oficijelni, uradni imenik krajev »Leksikon občin« v slovenskem jeziku. Dočim so Cehi hitro pokupili vse češke izvode »Leksikona« in se je morala, če se ne motim, prirediti druga izdaja, bi menda na prstih ene roke lahko našteli vse eksemplare, ki so jih pokupili Slovenci.
Veliki del jezikovnih nedostatkov krajevnega najnovejšega imenika smo sami zakrivili, tako na primer ne smemo odgovornosti za pravilno pisavo imen zvrniti na vlado. Kajti marsikateri krai piše šolski urad tako, župni urad inače, deželni urad zopet drugače. Kaj naj bo pravilneje: Vclče ali Vevče, Vučja ves ali Volčja vas? Za oficielno, uradno izdajo imenikov so merodajni podatki in poročila političnih oblastii. Tu pa v naših deželah navadno niso zbrane jezikoslovne kapacitete. En hvalevreden slučaj mi je znan. da je okrajni glavar pozval na posvetovanje »pismouke« izmed odvetnikov, župnikov, učiteljev, in res. njegov okraj ima vzorna, pravilna in — kolikor je dopustno — tudi dotičnemu dialektu odgovarjajoča imena. Ob urejevanju slovenskih izdaj sem bridko pogrešal, in vsakdo na mojem mestu bi pogrešal, dobrega slovenskega tehničnega slovarja. Babnikov slovar je za začetek hvalevredno delce, ali za današnji razvoj jezika in potreb je prepomanjkljiv, ima izraze, da se ti lasje ježijo, ko jih čitaš. Upam, da se novega slovarja kaj kmalu razveselimo.
Ker leto 1910.. ko se vrši zopet ljudsko štetje, ni več tako daleč in ker jc vsako zapoznelo ugovarjanje in interpeliranje brez-vspešno, dovolim si z ozirom na bodoči »Leksikon« občin, ali kako se bo že zval krajevni imenik, sprožiti nekaj dobrohotnih mislij:
Zbere se nai preje bolje — recimo v okrilju »Slovenske Matice« — iz strokovnjakov komisija, odsek, odbor ali komite, kakor hočete, ki naj
1.	z neovržnimi dokazi določi, katera slovenska krajevna imena, ki jih v zadnjem krajevnem repertoriju v »Leksikonu občin« ni, se morajo sprejeti v bodoči repertorij, posebno na Koroškem;
2.	naj se zavzame za to, da se nepotrebna, čisto spakedrana nemška imena za popolnoma slovenske kraie iz uradnih imenikov zopet črtajo;
3.	naj določi v dvomljivih slučajih slovenskim krajevnim imenom pravilno pisavo, tako da se ne bo preveč oddaljila od književnega jezika in da bo prilagodjena dotičnemu dialektu; kaj jc s krajepisno zbirko »Slovenske Matice? V enem deceniju se je nabrala komaj tretjina imen? Predno bo na ta način zbirka gotova, pisali bomo že bogzna v katerem jeziku !
Mesto po »občevalnem jeziku«, šteje se naj v bodoče po maternem jeziku, po narodnosti. Odločilni faktorji, osobito poslanci, naj bi pravočasno ukrenili vse potrebno, da se bo štelo res objektivno.
H koncu še ena beseda: Ali ne bi bilo možno in potrebno ustanoviti nekako slovensko centralno Statistično komisijo, koje naloga bi bila zbirati in vsaj v večjih potezah objavljati podatke o vseh panogah našega kulturnega delovanja, o trgovini, obrti, industriji, kmetijstvu, o naših šolah, uradih itd.? Tako bi opazili pravočasno vsako pretečo nevarnost, poučeni bi bili o napredovanju, oziroma zaostajanju našem, na ta način bi se dalo nivcli-rati gibanje v raznih strokah delovanja. Statističnih publikacij, omejenih na posamezno panogo in na ožji okraj ali k večjemu na po-edine dežele, v katerih pa tvorimo povsodi večji ali manjši del prebivalstva, takove seveda tudi neizogibno potrebne publikacije imamo, ali o gospodarskem, socialnem, prosvetnem položaju celokupnega naroda našega nimamo nikakih natančnejih podatkov, ni-kakega pregleda.
V	novejšem času se opaža živahno zanimanje za številke. Številka je argument, ob katerem se razbije vsak zofizem. Ali ni kratko in jasno izraženo duševno siromaštvo: 1 in pol milijona Slovencev In nobena slovenska srednja šola. nobena meščanska, trgovska šola? Ali ni v par številkah povedan nevaren položaj koroških Slovencev: 300.000 Slovencev in ni jedna ljudska šola? Tabela o razmerju koroških Nemcev in Slovencev zadnjih desetletij bi bila vredna, da se dene v okvir, to bi bilo zrcalo naše usode in energičen: »mene tekel«.
Ce sem s temi vrsticami obudil mej nami pozornost in zanimanje za uradne publikacije rezultatov ljudskega štetja in če sem pripomogel k živahnejemu, za nas toli važnemu Statističnemu delovanju sploh, sem dosegel svoj namen.
V	Voloskein-Opatiji, decembra 1907.
Anton Zevnik,
notarski kandidat.
Štajerske novice.
š Poslanca dr. Benkoviča zveza z Nemci v Hrastniku?? Liberalni listi delajo drug drugemu čast v zavijanju resnice in obrekovanju; to najbolj dokazuje afera dr. Benkovič dr. Sernec. Častni sod lige zoper duel je dal dr. Benkoviču najlepše spričevalo, ker je dr. Benkovič ponudil častno zadoščenje svojemu nasprotniku; liberalni listi pa še vedno trdijo, da dr Benkovič ni hotel dati zadoščenja. — Sedaj pa še naprej lažejo! Dr. Janko Sernec je namreč zoper odgovornega urednika »Posavske Straže« vložil ovadbo radi žaljenja časti; čutil se je žaljenega, ker se je pisalo, da bo dr. Sernec še večkrat slišal na uho besede »nesramni lažnjivec«. Dr. Sernec je namreč očital dr. Benkoviču. da se je trikrat gori peljal, namreč k Nemcem v Hrastnik in soc. demokratom v Ljubljano radi kompromisa za ož.io volitev. Zaslišalo se je priče Etbina Kristana ter Wiltschnigga in Riickla ml. iz Hrastnika. Vse priče so potrdile izrečno, da se dr. Benkovič ni potegoval za glasove soc. demokratov oziroma hrastniških Nemcev; to pa liberalni listi hinavsko zamolče. Kristan je omenil le neki slučajni šaljiv pogovor v Ljubljani; \Viltschnigg in Riickl pa sta le potrdila. da so hrastniški Nemci skušali dobiti od dr. Benkoviča nekih koncesij radi nemške šole. Nemci v Hrastniku so dr. Benkoviču naznanili, da za Roša ne glasujejo na noben način. da pa morda glasujejo za dr. Benkoviča, če ne bo nasprotoval nemški šoli. Ob priliki shoda dr. Benkoviča na Zidanem Mostu sta dva Hrastničana prišla k dr. Benkoviču na pogovor, čegar sad je bil, da je komaj polovica Nemcev v Hrastniku glasovala za dr. Benkoviča, druga polovica pa za Roša. Dr. Benkovič sc je namreč o šoli izrazil tako, kot je samo ob sebi umljivo! Rekel je. da ne more nasprotovati šoli, ako je postavilo (!) število otrok, tembolj ker mora kot slovenski poslanec za Slovence povsod zahtevati manjšinske šole. To ste nriči VViltschnigg in Riickl ml. izrečno potrdili! A liberalni listi trdijo, da je dr. Benkovič kratkomalo obljubil šoli nasprotovati! To je zlobno pačenje resnice in hudobno zavijanje. Dr. Benkovič je izdajalec slovenskega naroda, ker se je postavil na postavno stališče! — tako pišejo liberalni listi in za to postavno stališče se Slovenci bijemo že desetletja v Trstu, Gorici in drugod. Kdo pa odločuje, ali je postavno število otrok za nemško šolo v Hrastniku? Dr. Benkovič gotovo ne, pač pa krajni šolski svet in drugi faktorji, kjer ima tudi Roš besedo. Dr. Benkovič gotovo kot poslanec ne more uplivati na ugotovitev postavnega števila otrok, pač pa bode glede inanjšinjskih šol stal vedno na postavnem stališču. Odgovor dr. Benkovičev Nemcev v Hrastniku ni zadovo-lijl; saj jih je polovica glasovala za Roša in se pokorila povelju Nemcev v Brežicah, ki so izdali bojno parolo zoper dr. Benkoviča. Zupan brežiški je namreč pisaril na vse strani, da se dr. Benkoviča ne more voliti iz na-cijonalnih in antiklerikalnih ozirov! O znani in dokazani zvezi pristašev narodne stranke v Brežicah, cclo z zloglasno policijo, pa liberalni listi molče! Smešna je trditev, da so Nemci dr. Benkoviču do zmage pripomogli. Dr. Benkovič je imel 838 glasov večine, in sicer samo pristne glasove »Slov. »Kmečke zveze«, v Hrastniku pa je dobil okrog 50 glasov več, nego pri glavni volitvi! Tedaj bi okrog 350 glasov še lahko Rošu posodil! Javnost naj sama obsoja to podlo hujskanje ljudi, ki imajo vezane roke proti Nemcem v Celju, Velenju, Šoštanju in drugod, ki sami priznavajo, da so z malomarnostjo tekom reklama-cijskcga postopanja zakrivili poraz pri volitvah v celjski okrajni zastop! Fej obrckoval-cem! Ljudstvo iih spoznava!
š. Osebna vest. Tajnik finančne pro-kurature v Gradcu dr. Marko Mihurko je imenovan za finančnega svetnika pri finančni prokuraturi.
š Štajerski deželni zbor tekoče leto ne bo več sklican in so vse tozadevne govorice brez podlage.
š Veliko razstavo kanarčkov imajo sedaj v Gradcu. Priredilo jo je društvo za vzgojo kanarčkov.
š Prijeti vlomilec. V Mariboru so prijeli nekega Štefana Kvesteka ki je bil I. 1874 rojen v Varaždinu in je bil šele lani po 6-letni kazni izpuščen iz mitroviških zaporov. Kvestek je vlomil v gostilno k črnemu orlu.
š Duhovnikom lavantinske školije. Ker
verniki pri litanijah in drugih javnih molitvah odgovarjajo in molijo večinoma po novem besedilu, a Lavantinci še nimajo popravljenega »Sv. Opravila«, zato sc priporoča duhovnikom, da molijo litanije in druge molitve po kakem novejšem molitveniku. V zalogi »Pro-
dajalne katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani se dobijo tudi posebej »Litanije za očitno službo božjo«, zvezek 10 h, istotako tudi »Molitve po sveti maši« z novim slo-vilom.
š Rim In Jeruzalem. Od petka do torka se je mudil v Ptuju gospod Reisner, zastopnik društva za osvobojitev in pokristjanjenje svete dežele. Predaval je na obeh ljudskih šolah in v gimnaziji in kazal obenem pra,v dobre in okusne slike starega in novega Jeruzalema in Rima — žalibog večinoma pred precej praznimi klopmi. Današnji svet se za take reči ne zanima več — Krista-rešitelja ne potrebuje! Odtod prežalostno nazadovanje vzgoje in nravnosti.
Znanost In umetnost.
* S. Gregorčiča »Poezije« bodo prejeli člani »Družbe sv. Mohorja« že prihodnjo jesen 1908. Ze danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila še nobena knjiga slovenskih pesmi. Obsegala bode 12 pol večje oblike (na pr. kakor knjiga »Pamet in vera«) in bo imela 40 lepih izvirnih slik, večinoma na celi strani. Zasnoval in izdelal jih je domači umetnik, akad. slikar Anton Koželj, pesmi pa jc izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok, da jc nabral na pisani livadi poezij goriškega slavca res naikrasnejše in najbolj duhteče cvetke, tembolj, ker je smel izbirati čisto po svojem okusu. Knjigo bode krasila tudi podoba rajnega pesnika s posnetkom njegovega lastnoročnega podpisa in s posnetkom rokopisa krasne pesmi: »Mojo srčno kri škropite!-< — To lepo knjigo prejmejo Mohorjaui z ostalimi družbenimi knjigami vred; kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezavo z rdečo obrezo še 1 K, za elegantncjšo vezavo z zlato obrezo pa še 2 K. Kar bode še ostalo te knjige v zalogi, se bodo prodajale po sledečih cenah: Navadna izdaia: Za ude: broš. 3 K. v prt vez. z rdečo obrezo 4 K; za neude po knjigarnajr. broš. 4 K, v prt vez. z rdečo obrezo 5 K. 20 v. Elegantna izdaja: za ude: broš. 4 K; lepo vezana z zlato obrezo 6 K; za neude in po knjigarnah: broš. 5 K 4d v., lepo vez. z zlato obrezo 7 K 80 v. Nadejamo se, da od prihodnje jeseni naprej ne bo slovenskega salona, niti police v slovenskem kmetskem domu — brez »Poezij S. Gregorčiča«, ki se mora umi-liti vsakemu slovenskemu srcu. — Opozarjamo pa tudi na to. da zakasnelcem s to knjigo z drugimi vred za 2 kroni v jeseni 1908 ne bomo mogli positreči. Zato naj se vsak pravočasno oglasi za uda, kdor hoče biti deležen te knjige za navadno udnino 2 kron.
+ Slovenska Matica. Letos izda društvo sledeče publikacije: I.) Zbornik IX. 2.) Slovenske narodne pesmi II. snopič. 3.) Zabavna knjižnica XIX. 4.) Prevodi iz svetovne književnosti IV.: Gorski venec. 5.) Knezova knjižnica XIV.: Roman Ksaveri.ia Mcška: Na Poljani. 6.) Hrvatska knjižnica II. 7.) Kamniške ali Savinjske planine. 8.) Letopis za leto 1907. in 9.) Slovensko-hrvatski slovar. Knjige bodo do božiča dotiskane, lc »Kamniške planine« se bodo nekoliko zakasnile, ker ni bilo pravočasno klišejev. Zemljevid slovenske zemlje se prične tiskati po novem letu. Prihodnje leto izidejo knjige: I.) »Trubarjev« Zbornik (urednik dr. Ilešič), poleg njega še »B!eiweisov Zbornik« (urednik dr. Tominšek). 2.) Knezova knjižnica XV., ki prinese Cankarjev roman: Novo živlzenje (idejno nadaljevanje Tujcev). Urednik dr. Ilešič. 3.) Zabavna knjižnica XX. pod uredništvom Jos. Kostanjevca. Vanjo pridejo drame, ki so došle Matici, ako bodo sprejete, drugi snopič »Zabavne knjižnice« bi bil pripoveden. 4.) Hrvatska knjižnica III.. urednik predsednik, (morebiti pesniška antologija). 5.)Kamniške ali Savinjske planine II. ilustro-vane, urednik Ferd. Seidl. 6.) Slovenske na-rr.dne pesmi 12. snopič, stanovske, in to vojaške. Urednik dr. K- Štrekelj. 7.) Prevodi iz svetovne književnosti: Gothejev Faust I. v prevodu Antona Funtka. 8. Letopis za leto 1908, Urednik tajnik. V uadaljni književni program za leto 1909 iu 1910 se sprejme. Spominska knjiga o francoski dobi; o 100-letnici Stanka Vraza iu Ljudevita Gaja. Razpisale se bodo tri nagrade a 200 K iz Costove in Jurčičeve ustanove, iz zadnje imenovane osobito za leposlovne spise o franc. dobi. Prevodi bodo prinesli morebiti Gunduličevega Osma-na, Michijevičevega Pana Tadeuša in Puškinovega Onegina. Izdajala se bo poučno-znan-stvena knjižnica, n. pr. »Cehi na početku 20. veka«; potreba bo gojiti umetnost po publikacijah Matičinih.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesarjevo zdravstveno stanje.
Cesarjevo zdravje je, ko se je prvič peljal iz Schonbrunna, izvrstno. Ko se je povrnil cesar v Schflnbrunn, je pripovedoval nadvojvo-dinji Mariji Valeriji, kako da so ga sijajno sprejeli in kako da ga je to veselilo. Ponoči od sobote na nedeljo je spal cesar izvrstno. V nedeljo zjutraj jc bil pri sv. maši, potem se je pa iz-prehajal. Cesar jc bil jako vesel in dobre volje.
Ministrski svet.
Dne 23. t. m. se jc pečal ministrski svet s tekočimi posli. Ministrski predsednik se je nato poslovil za nekaj tednov od svojih tovarišev. ker odpotuje v Mcran. da se odpočije.
Grof Sternberg iu češka katoliško narodna stranka.
»Novy vek« poroča, da je odklonil klub češke katoliške narodne stranke žc drugo Sternbergovo pismo za sprejem v klub.
Pradejeva kandidatura v Avstro-ogrsko banko.
Ce bodo Nemci kandidirali Pradcia v Avstro-ogrsko banko, bo tudi izvoljen, ker imajo
med delničarji Nemci veliko večino nasproti Cehom.
Oberdankovo slavlje v Italiji in naše zunanje ministrstvo.
Dne 20. t. m. so prirejali v Italiji na čast pred 25 leti v Trstu obešenemu Oberdanku velike slovesnosti z ostjo proti Avstriji in pa proti papežu. Oberdank je bil obešen, ker je bil vojaški begun in je nameraval umoriti avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Neki tržaški dijak je prinesel v Rim venec, ki je igral veliko vlogo pri slavnostih italijanske vseuči-liške mladeži. Italijanska vlada je obžalovala kar se je zgodilo. S to izjavo so se^zadovoljili v našem zunanjem ministrstvu.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Državnopravni in 'inančni odsek magnat-ske zbornice sta odobrila v seji dne 23. t. m. Jredlogo o kvoti in pooblastilno postavo. Seja "magnatske zbornice razpravlja o predlogih 28, t. m. Poslaniška zbornica je v svoji včerajšnji seji odobrila v tretjem branju predlogi o kvoti in pa o začasni ureditvi trgovskih in prometnih zadev. Prihodnja seja bo 10. januarja 1908. Weckcrle naznani svoj predlog za sejo 10. jan. 1908 glede na izvolitev odseka 21 članov, ki se bo pečal z bančnim vprašanjem
Ogrska kmečka zveza In pogodba. _
Predsednik »Zveze ogrskih kmetov« grof Dessewffy je izdal oklic, v katerem izraža veselje, da postanejo s pogodbo redne gospodarske razmere.
Povišanje častniških plač.
Ogrski ministrski svet se je pečal včeraj z armaanimi zahtevami. Razpravljali so tudi o povišanju častniških plač. ki sc zvišajo najbrže 1. februarja.
Profesorji pri avstrijskem naučnem ministru.
Naučni minister jc sprejel deputacijo profesorjev matematike, ki so jim naročile avstr. filozofske fakultete, da naj se potegnejo pri ministrstvu za pomnožitev profesorjev matematike.
Sankcioniranje pogodbenih predlog.
Poroča se, da sankcionira cesar pogodbene predloge in računski provizorij še pred Božičem. Sankcijo se uradno proglasi najbrže že 25. t. m.
NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR.
Nižjeavstrijski deželni zbor bo zboroval 7. januarja. Sklepal bo o proračunu in o nekaterih drugih stvareh. Poleti bo imel daljše zasedanje.
ZVEZA KRŠČANSKIH DELAVSKIH ZASTOPNIKOV V POSLANSKI ZBORNICI.
Krščanski delavski zastopniki poslanske zbornice so ustanovile svojo zvezo. Za predsednika je izvoljen poslanec Kunschak, podpredsednika sta Poljak StoliandI in Ceh V. Myslivec, zapisnikarja Slovenec Gostinčar in Italijan Bugatto. Dalje se je osnoval odbor, obstoječ iz poslancev dr. Krek, Kunschak in Šramek, ki naj med parlamentarnimi počitnicami izdela priprava za splošni shod vsega avstrijskega krščanskega delavstva.
Zveza se jc bavila tudi s sestavo delavskega pomožnega sveta; skrbelo se bo za to, da bodo v ta svet izvoljeni zastopniki krščanskih organizacij.
KATOLIŠKIM DIJAKOM.
Katoliški izvrševalni odbor v Inoniostu je v imenu vseh katoliških društev inomost-skih izrekel katoliškim dijakom najtoplejše simpatije zaradi surovih napadov, ki so jih morali prestati. V imenu svobode in pravice protestira izvrševalni krščanski odbor proti napadom od strani akademičnili učiteljev in dijakov ter zahteva enako pravico in svobodo za vse. Hkrati se zahvaljuje vsem državnim poslancem, ki so v zbornici povzdignili svoj glas za svobodo in ravnopravnost katoliškega svetovnega naziranja.
MEDNARODNA ZVEZA ZA NAPREDEK ZNANOSTI MED KATOLIČANI.
Kardinal državni tajnik Merry del Val je pisal brez dvojbe po naročilu papeža Pija X. dvornemu svetniku profesorju Pastorju, ki je spisal znano zgodovino papežev, sledeče pismo: Ni vam neznano, kako da sc zanima sedanji papež za napredek študij in kako da je vedno skrbel za ta plemeniti namen in je pospeševal in osrečeval zaslužne zastopnike znanosti. Najnovejši dokaz te Kristusovemu namestniku lastne skrbi je cnciklika »Pasccn-di«, prepojena ljubezni do resnice in osobito njen zadnji del, ki naznanja papežev načrt, da hoče z vso močjo delati na ustanovitev mednarodnega zavoda za napredek študij. Vzvišeni cerkveni glavar je zbral za to kardinalski odbor, ki naj vodi mednarodno znanstveno gibanje katoličanov. Člani tega odbora so znani pospešitelji vede kardinali Rampolla, Maffi in Mercicr. Ker stanuje Rampolla v Rimu, se mu je poverilo neposredno vodstvo podjetja. Le v najvažnejših zadevah jc dolžan upoštevati svoja tovariša. Ker potrebuje odbor tajnika, ste vi izbrani za to mesto. Prosim, da stopite takoi v zvezo s kardinalom Rampollo.
MONAKOVSKI NUNCIJ O ENCIKLIKI IN O
RIMSKIH ROMARSKIH VLAKIH.
Nekemu časnikarju nasproti jc izjavil mo-nakovski nuncij, da ni sodeloval pri zadnji papeževi encikliki, ki ni naperjena toliko proti Nemčiji, kakor je nasproti drugim državam, n. pr. Francoski. Ceniti hočem vedno mnenje teologov. Niti na misel mi ne pride, da bi omejeval teološko svobodo pouka. Lahko ste glede na to mirni. Ko ga je vprašal časnikar, čc
svetuje, da bi Nemci prirejali ob papeževem jubileju romarske vlake v Rim, je rekel Friih-\virt: »Doživel sem letos v Rimu take stvari, da svarim prirejati romarske vlake, ako ne bosta skrbela italijanska vlada in rimski občinski svet, da se nc ponove demonstracije in da sc bo skrbelo za varnost duhovščine.«
OBSOJENI NEMŠKI GUVERNER V TOGU.
Cesarska disciplinarna komisija za nemške naselbine je obsodila guvernerja Valde-marja Horna v kazensko premestitev, na 300 mark denarne globe in v stroške Prva inštan-ca ga je obsodila tudi na odpust iz službe.
NEMŠKA DRUŠTVENA POSTAVA.
V	načrtu nove društvene postave pravi § 16.: Predpisi deželnega zakonika o cerkvenih, verskih društvih in zborovanjih, o cerkvenih procesijah in božjih potih in o cerkvenih redovih in kongregacijah ostanejo nedotaknjeni. — Zakonski načrt torej neče cerkvenih društev in zborvanj spraviti v okvir novega svobodnega društvenega prava. Pri prvem branju je poslanec Trimborn govoril za cerkveno svobodo, češ, da je svobodna cerkev podlaga vsake druge svoboščine. Odločno protestira, da bi hoteli po francoskem vzorcu kovati izjemne zakone proti cerkvi.
Prepirajo pa se časopisi med sabo, ali je država sploh opravičena urediti društveno postavo za ves okvir nemške države, ker smatrajo nekateri to kot posebni delokrog posameznih zveznih državic.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Srbska skupščina nadaljuje 23. razpravo o umoru obeh Novakovičev. Notranji minister naglaša, da ni dokazana obdolžitev, češ, da je dala vlada premišljeno umoriti oba Novakovi-ča. Skupščina odobri Petrovičev predlog, da obžaluje skupščina dogodek, ki se je pripetil 29. sept., da je zadovoljna z ministrovim odgovorom in da naj sodišča dožentio morebitno krivdo upravnih oblasti.
RUSIJA.
(Carica. — Novi nemški poslanik. — Vojaški avtomobilski zbor.)
Carica nima lahke influence, marveč kronično nervozno depresijo. Ob revoluciji je namreč prestala telesno in duševno toliko, da ji je ostala bolezen. Večkrat ni soglašala v polit, vprašanjih s carjem, kar je še bolj razburljivo vplivalo na živce. Zdaj jo zdravijo posebni zdravniki za živčne bolezni, ki zahtevajo, da zapusti carica za več časa Rusijo in da živi v popolnoma izpremenjeni okolici. Carica pa noče zapustiti Rusije, ker se noče ločiti od svojih otrok. — V Carskem Selu je sprejel cesar novega nemškega poslanika grofa Pourtalesa. — Generalni štab ustanovi avtomobilski zbor prostovoljcev po nemškem vzoru.
MAL SPOR MED ITALIJO IN TURČIJO.
V	Herakleji ob Črnem morju sta ustanovila dva Italijana z enim Turkom družbo za izrabljanje nekega premogokopa. Pravic Italijanov pa ne priznavajo ne Turki in tudi ne Francozi. Turška ministrska komisija ni priznala Italijanoma lastninske pravice, češ, da je dovoljena družba, ne smel bi pa lastnik prodati premogokopa.
POMILOŠČEN NAPADALEC.
Sultan je pomilostil popolnoma Belgijca Jorisa, ki jc bil pred dvema letoma zaradi napada na sultana obsojen ria smrt. Dne 22. t. m. je zapustil Joris ječo in odpotoval v Belgijo.
PERZIJSKI ŠAH UGODIL PARLAMENTU.
Iz Londona poročajo, da je izdal šah slovesno izjavo na koran, po kateri obnovi svojo obljubo na ustavo. Pritrdil je vsem zahtevam zbornice, odpoklical vojake in izgnal neljube državnike. Diplomatski krogi sodijo, da so povzročili ruski svetovavci ponesrečeni perzijski preobrat. Zbornični predsednik je naznanil, da se je doseglo s šahom sledeče sporazutnlje-nje: Šah dovoli, da se izženc Sad ed Danlcs in spletkarski derviši. Kaznujejo se osebe, ki so povzročile nemire. Ala ed Paule in njegov brat se smeta povrniti. Zbornici je dovolil stražo 200 vojakov. Vse vojaštvo, dozdaj samostojno kazaško brigado se podvrže voj. ministru. Ruski častniki bodo zgolj poučevali in ne kakor dozdaj, tudi ukazovali kazaški brigadi. Trgovine v Teheranu so zopet odprli
MAROŠKA VSTAJA.
Iz Feza dohajajo vznemirljiva poročila. Ulemi so poslali v Rabat vsled plenjenj prošnjo, da naj odpošljejo vojake v Fcz.
Cerkveni letopis.
SLOVENCI, — V LURD!
Lurd je največja in najimenitnejša Marijina božja pot na svetu. Marija sama si je izbrala ondi svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida cerkev, h kateri naj verniki hodijo v množicah, da jim bo delila zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi! Naj prihajajo v procesijah I" je naravnost sama velevala.
In res: neštete množice iz raznih deželi in narodov se odzivajo temu njenemu vabilu in vr6 tje leto za letom ; in z vedno novimi čudeži poveličuje ondi Bog slavo svoje Matere. Lurd je kraj neprestanih in neovrgljivih čudežev. Lurd je kraj, kjer nebesa z zemljo na viden način občujejo. Lurd je kraj, kjer Bog na prejasen način potrjuje našo vero. Lurd je kraj neštetih
milosti, telesnih, še mnogo več seveda pa duhovnih.
11. svečana 1908 bo ravno 50 let,
kar se je nebeška Mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se torej obhaja petdesetletnica te slavne čudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nadsvetovne imenitnosti.
Slovenci, ki se štejemo za posebno vnete častivce Marijine,sami zase skupno še nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljamo se sicer že dolgo Časa, a storili še vedno nismo. — Če kdaj, zdaj v 50. letu te božje poti je čas, da izpolnimo že davno gojeno željo. Tudi sv. oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem letu pri Materi božji v Lurdu prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti.
Zato se obračamo do vseh vernih Slovencev, katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: Kvišku! Pojdimo v Lurd! Pojdimo do naše Matere!
50 let ona že vabi svoje k sebi in dela čuda pred vsem svetom — in mi se njenemu vabilu do danes še nismo odzvali; mi še nismo videli kraja, ki si ga je ona izbrala, in del, ki jih ona dela. Kakor so betlehemski pastirji govorili med seboj: ,Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila, ki nam jo je Gospod dal na znanje!", tako recimo tudi mi: »Pojdimo in poglejmo to reč, o kateri toliko lepega beremo in slišimo, Lurd, izvoljeno mesto Marijino, kraj nadnaravnih dogodkov!" ln kakor so se pastirji vrnili Boga časteč in hvaleč za vse, kar so slišali in videli, istotako se bomo vračali tudi mi zadovoljni in hvaležni, poživljeni v dobrem in navdušeni za Marijo in za sveto vojsko, ki jo imamo še vojskovati, dotlej da pridemo k njej za večno.
Zdaj je najugodnejši čas, najlepša prilika. Zdaj je priložnost s primeroma malimi tro&ki in velikimi ugodnostmi storiti to daljno pot. Kdor torej kdaj misli iti v Lurd, naj se zdaj odloči in nam pridruži! Kar smo v 49. letih zakasnili, naj se v 50. letu dohiti! Otroci Marijini, častivci Marijini, vsi verni Slovenci, kateri zmorete in utegnete, osrčite se, odločite se, vzdignite se — na lepo pot, na veselo pot do naše lurške Gospe in Matere!
Romanje naše bo pravo narodno romanje. Oni, ki bodo šli, šli bodo v imenu celega naroda. Kot Slovenci bomo šli tje, kot narod se Mariji poklonili, in položili pred njene noge vero, vdanost in ljubezen vseh Slovencev, posebno onih, ki nas bodo v duhu in željah spremljali. Pa tudi prosili bomo za vse, prosili zlasti za to, da Marija v našem narodu ohrani vero živo in močno, da zatre nakane sovražnikov, da pospeši zmago sveti stvari, prosili, da Bog d& lepo življenje in srečno smrt vsem našim rojakom ; prosili tudi za blagor velikega zlato-mašnika, svetega očeta Pija X. in vso cerkev.
Izvesti^ po tolikem čakanju romanje v Lurd v letu njegovega jubileja — bodi naša častna zadeva, katero skušajmo doseči s skupnimi močmi! Zato lepo prosimo tudi tiste, ki se sami iz kakršnegakoli vzroka ne morejo pridružiti, naj po svoji moči podpirajo to pobožno podjetje, naj v svojem okrožju k temu prigovarjajo, spodbujajo, agitirajo pri takih, ki bi utegnili iti in naj jim gredo pri tem po možnosti na roke.
Upamo torej, da bomo z združenimi močmi spraviti skupaj romanje, ki bo v čast vsem Slovencem, od nekdaj vnetim za Marijo.
Naj ona, lurška Gospa, iz svojega svetišča blagoslovi to naše podjetje, vse ki se bodo zanje odločili, vse, ki bodo k njemu kaj pripomogli!
V Ljubljani, v osmini Brezmadežnega spočetja 1907.
Od preč. knezoškofijstva ljubljanskega pooblaščeni romarski odbor.
POJASNILA.
1.	Kdaj pojdemo? Odrinemo v ponedeljek 11. maja; vrnemo se v soboto 23. maja Romanje se bo torej vršilo v Marijinem mesecu. Trajalo bo 13 dni. V Lurdu bomo 4 dni.
2.	Kje pojdemo? Po ti-le črti: Ljubljana — Beljak — Franzensfeste — Inomost — Einsiedeln —Luzern Bern — Genf—Lyon— Avignon—Cette—Toulouse - Tarbes - Lour-des (Lurd). — Nazaj večinoma po isti črti. Samo iz Lyona napravimo (v severozahodni smeri) skok v Paray-le monial (Parelemonial); in skozi Švi.co gremo nazaj deloma po drugi progi preko Freiburga in Zilricha.
Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Fourvier (Furvie) pri Lyonu in Paray-le-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in ondi opravili svojo pobožnost.
Nekateri bi morda želeli, da gremo nazaj po čisto drugi poti kakor tje. A tega ni treba, ker se itak ne moremo peijati
vedno podnevi. Tako potovanje bi bilo namreč mnogo daljše in dražje. Skrbelo pa se bo kolikor mogoče, da kjer se peljemo enkrat ponoči, tam drugič podnevi, da se kolikor moč vse vidi.
3. Kdo bo vodil romanje? Tehnično vodstvo ima v rokah g. Štefan Bolla z Dunaja, ki je spremljal romarje v Lurd že devetkrat, ima torej dovolj skušnje in ga vsi njegovi udeležniki hvalijo, kako izvrstno vse uredi in izpelje.
4 Koliko bo stalo? I. razred 520 K, U. 400 K, lil. 250 K.
V	tej vsoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu: hrana (od Inomosta dalje do Ino-mosta nazaj), prenočišče, vozovi za romarje in njih prtljago itd.
a)	V vagonih bodo:
potniki 1. razreda po 4 v enem kupeju,
■ ,!'• » » (>» * " » 8 „
b)	Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago po-
sebe.
V	manjših krajih (Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika in vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam.
c)	Prenočevalo se bo v hotelih, in sicer:
potniki I. razreda imajo vsak svojo sobo, » H. „ sta 2 v eni sobi, „ HI. „ so 3—5 v eni sobi z ravno toliko posteljami.
č) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se po razredih.
Ker ima torej II. razred ne samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča 11. razred.
5. Za poseben vlak je treba vsaj 250 oseb. — Tudi pri 200 osebah se napravi še poseben vlak, vendar je treba v tem slučaju potnikom I. razreda doplačati 20 K, II. razreda 15 K, III. razreda 10 K, kar ni veliko z ozirom na ugodnosti posebnega vlaka. — Ako bi število ne doseglo 200 oseb, ne bo treba nič doplačevati, a dobiti bi ne bilo mogoče posebnega vlaka, marveč voziti bi se bilo treba z navadnimi vlaki, toda v posebnih vozovih. —- Upamo, da nas bo dovolj za poseben vlak brez kakega doplačevanja.
č. Obstal bo vlak na teh-le postajah: Ljubljana, državni kolodvor (v Šiški) — Škofja Loka —Kranj Lesce—Jesenice —Pod-roščica —Beljak. Na enem teh kolodvorov bo treba vstopiti.
7.	Potniki bodo razdeljeni na skupine. Vsaka skupina bo imela svojega vodnika.
8.	Dobil bo vsak potnik v roke:
a)	knjižico, v kateri bodo skupne molitve in pesmi, popis celega pota, navodila za vedenje in ravnanje romarjev, natančni vozni red, imenik vseh romarjev, in potnikova legitimacija
b)	mal zemljevid celega pota,
c)	številko svoje prtljage,
cj romarski znak: svetinjo lurške Marije s trobojnim trakom.
9.	Poseben zdravnik bo spremljal romarski vlak — za slučaj potrebe, če bi se komu kaj primerilo.
10.	V duhovnem oziru bo vse kar najboljše oskrbljeno. Na potu bomo imeli Šmarni ce, ali bolje rečeno: duhovne vaje. Med vožnjo v vlaku se bo bralo, molilo in pelo. Kjer bomo stali, bosta vsak dan po dve pridigi, ki bodo tako razvrščene in urejene, da bodo merile na dušno prenovljenje. - Posluževali se bomo na potu prav pridno od svetega očeta danega priporočila o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. —Spoved se priporoča za prvič opraviti že doma, drugič pa na potu. — Čas romanja bo kar najbolje porabljen v duhovni dobiček.
U. Za petje bomo še prav posebno skrbeli. V knjižici bodo tiskane znane Marijine pesmi, katere bodo lahko vsi romarji peli. Želimo pa, da bi imeli tudi izvež-bane pevce, ki bodo lahko umetno zapeli. Zato prosimo, naj vsak udeleženec pri oglasu še posebe naznani, če je izvežban pevec. Gotovo se bo oglasil |tudi kak gospod, ki bo petje vodil.
12.	Do kdaj se je treba oglasiti? Do zadnjega, (31.) sušca. Treba je namreč vsaj 5 tednov naprej vse naznaniti želez-ničnim upravam in hotelom. — Silno pa ustrežejo oni in odboru delo močno olajšajo, kateri se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečeh velika zadrega. Zato nujno prosimo: Oglašajte se pravočasno!
13.	Kje se je treba oglasiti? Ogla-sitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Upravništvo »Slovenca" v Ljubljani.
Kdaj in kako je treba plačati? Ko
ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dvel p o Š t n o h r a n i I n i položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto do-poslati 10 K za pripravljavne troške, ostala glavna vsota (po odtegnjenih 10 kronah) se pa mora doposlati vsaj do 15. aprila Lahko se pa tudi cela vsota odšteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati.
Romarji zunaj avstrijskih mej, s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoje države.
Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo vsota vrnila. Odtegnila se bo samo mala vsotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj tri dni prej brzojavno ali v priporočenem pismu.
Dnevne novice.
+ »Volitve pred durmi!« kliče sobotni »Narod« svojim pristašem. Nič novega ni povedal, da bodo deželnozborske volitve koncem februarja ali začetkom marca. Novo je pa to, da je enkrat približno resnico povedal o volivni reformi. Položaj volivne reforme opisuje tako-le:
Vlada odklanja absolutno vsako volilno reformo za deželni zbor, slonečo na podlagi splošne in enake volilne pravice in zahteva absolutno, da se morajo ohraniti stare kurije s privilegiji vred, ki so danes že smešni, in da se sme izvesti volilna reforma samo v tem smilit, da se starim kurijam priklopi nova ku-rija. Ministrstvo barona Becka se drži tega stališča danes krčeviteje kakor kdaj poprej. Vlada hoče v deželnih zborih kar najprej izvesti volilne reforme, ki naj ohranijo stare kurije in jim dodajo samo splošno kurijo. Vlada trepeta namreč bojazni, da postane vprašanje o uvedbi splošne in enake volilne pravice aktuvaino tudi za deželne zbore. Če se zdaj izvedejo deželnozborske volivne reforme v vladne smislu, potem, tako kombinira vlada, bo vsaj za neko vrsto let vsaka agitacija za splošno in enako volilno pravico brezupna in čisto nenevarna. V nasprotnem slu-čeju, ako se namreč zdaj ne izvedejo deželnozborske volivne reforme v vladnem smislu, pa zna postati uvedba splošne in enake volilne pravice tudi za deželne zbore ne le ak-tuvalna, nego skrajno pereča in bo brez dvoma, če že nič drugega ne, provzročila velikanske boje, katerih konec bo — kapitulacija pred radikalnim demokratizmom. To je vzrok, da se je vlada s toliko vnemo zavzela, da bi kranjski deželni zbor še letos v vladnem smislu sklenil reformo dež.-zborskega vol. reda. Če zdaj ne pojde, si je rekla vlada, potem zna zopet poteči nekaj let, predno se kaj doseže in potem utegne morda biti prepozno za petrificiranje kurij in privilegijev. Kakor se zdaj čuje, so se pogajanja zbila in je vladno upanje splavalo po vodi. Toliko je gotovo, da se sedanji kranjski deželni zbor več ne skliče in da se bodo nove volitve vršile na podlagi starega volilnega reda ali koncem meseca februarja ali pa začetkom meseca marca. Volitve so torej pred durmi. Naprednjaki, pripravite se za časa na vojno.
Govori se v tej notici o nekih pogajanjih, ki so se razbila. Kdo je pa kriv, da so se pogajanja razbila? Nihče drugi, kakor Ivan Hribar, ta Slovan, ki ne pusti, da bi slovanski rod prišel do besede v kranjskem deželnem zboru in ki nosi zdaj vso krivdo za nedelavnost deželnega zbora in za vso škodo, ki jo trpi vsled tega kranjska dežela. Ivan Hribar je oče slovensko-nemške zveze, ki je potisnila ob stran slovensko ljudstvo, Ivan Hribar je začetnik obstrukcije proti volivni reformi, Ivan Hribar je kriv, da nimamo deželnega zbora, Ivan Hribar ie razbil pogajanja, ki naj bi dovedla deželo do mirnega dela, Ivan Hribar, ki ie kriv razdora v dunajski delegaciji, je tudi tisti kamen spotike, vsled katerega ne more deželni zbor priti do dela. V »Narodu« zdaj lahko črno na belem čitate, da S. L. S. nima nobene krivde, ako se volilna reforma ne more izpeljati v radikalni obliki, kakor jo je ravno S. L. S. prva predlagala. Z glavo skozi zid nihče nc more, zato je treba korak za korakom iti do cilja. Ivan Hribar pa je tisti, ki neče poslušati glasu pameti in zahtev javne koristi, ampak ki žrtvuje svoji domišljavosti blagostanje dežele in ves naš gospodarski in kulturni napredek. Če torej Ivan Hribar kliče naprednjake na vojno, sc mu mora ustaviti vsakdo, kdor pošteno misli in čuti s kranjsko deželo. Vsakdo, ki bo podpiral Hribarjevo razdiralno politiko, bo sokriv vsega hudega, kar iz nje sledi, in skrbeli bomo. da ga vse ljudstvo tudi kot takega spozna! Boj proti škodljivcem bomo nadaljevali brezobzirno, dokler tega političnega nestvora ne spravimo iz sveta!
+ Popolni poraz »Zveze južnih Slavena«. Ravnokar končana parlamentarna doba se jc končala s popolnim uspehom pametnih strank na eni strani in s popolnim porazom jugoslovanske »Zveze« na drugi strani. Kaj vse je oznanjala početkom tc dobe jugoslovanska »Zveza«! V zvezi s hrvaškimi resolucijonaši je napovedala boj vsemu, kar obstoji, osobito monarhiji in njenemu ustroju. Z obstrukcijo jc hotela preprečiti nagodbo in vse kar ie ž njo v zvezi. — Vsak pameten politik je naprej vedel, da zamore tako početje končati Ic s popolnim porazom, ker započeta »hrvaška vojska« ni bila v nobenem razmerju z močmi, ki jih ima Jugoslovanska zveza na razpolago: bodisi v materiielnem, bodisi v intelektualnem oziru. V takih vojskah se da le zmagati s primernimi močmi in pametno taktiko. Jugo-
slovanska »Zveza« ni imela ne enega ne drugega. Tavala je iz ene krize v drugo in postajala čedalje bolj smešna. Ne da se tajiti, da je s početka bila pozicija »Zveze« ugodna, ker so Hrvatje uživali dosti simpatij v zbornici. To je dragocen zaklad. — Toda sedaj je ves ta zaklad »fuč« in Hrvatje so tepeni na Dunaju in v Pešti. Ne hrvatski narod — temveč le ti Hrvatje, ki trenotno žalibog »zastopajo« hrvatski narod na Dunaju in v Pešti. Se nikdar ni bilo, vsaj na Dunaju, tako žalostnega hrvaškega zastopa, popolnoma nesposobnega za resno politično delo. Najbolje stigmatizirajo hrvatsko politiko v dunajskem parlamentu sledeče etape: Najpred napoved obstrukcije a ni je bilo! Namesto obstrukcije pohlevno glasovanje proti nagodbi — ob abstinenci raznih »Zvezinih« poglavarjev. — Konečno glasovanje za proračunski provizorij, t. j. za vlado, koji so gospodje popred napovedovali boj do noža. Ena etapa bolj smešna in žalostna od druge. Zuganje z obštrukcijo je bilo otročje, ker jugoslovanska »Zveza« zadostne moči nima za obstrukcijo. Klaverno protiglasovanjc pri slabo zasedenih klopeh je vzbudilo humori-stična čutila na drugih klopeh, tembolj, ko je najširokoustnejši član »Zveze« g. Ivan Hribar celo glasoval za nagodbo. Isti Ivan Hribar, ki je prvi pohitel v Pešto kovat tisto zvezo z resolucionaši .ki je potem pogoltnila toliko — tiskarskega črnila — Hrvatje izgovarjajo Hribarja, da ga je S. L. S. prisilila glasovati za nagodbo. Gospodje menda ne umevajo, da s tem še bolj smešijo in ponižujejo svojega Hribarja... Naj vendar enkrat Hribarjeva stranka poskusi g. Gostinčarja prisiliti, da glasuje proti svojemu prepričanju. Prepričala se bo, koliko višje stoi po značaju in političnem razumu g. Josip Gostinčar nego g. Iv. Hribar. Toda pustimo to, četudi je zelo hvaležno, primerjati načelnike liberalne stranke z g. Josipom Gostinčarjem, ki ga g. Ivan Hribar politično tako sovraži. Končno pa iz glasovanja za proračunski provizorij! Glasovanje cele jugoslovanske »Zveze« za vlado! Komentara ni treba. Lc popolnoma zmedeni politiki so v stanu v kratki dobi dveh mesecev preobračati take politične kozolce. Ni čuda, da je parlamentarni ugled »Zveze« pal pod ničlo. Mi se tega ne veselimo, temveč to obžalujemo; kajti v »Zvezi« je nekaj poštenih, v resnici rodoljubnih mož, ki iim ne privoščimo poraza in sedanje pomilovanja vredne situacije. Toda priznati moramo, da ti možje niso imeli energije, zoperstaviti se operacijam Tresičev, Hribarjev. Mandičev in Plojev. Zato poraz »Zveze« zadene tudi te može. Eno dobro pa je vse to imelo. Hrvatsko ljudstvo se je počelo gibati. Doli v Dalmaciji vstaja občina za občino zoper poslance. Kaj takega v Dalmaciji šc ni bilo. Preje ie ljudstvo puščalo poslance delati kar so hoteli. Še brigalo sc ni zanje. Sedaj pa se .ie ljudstvo vzdramilo. Ljudstvo samo hoče določevati politiko. To je zdrav pojav in odkrito priznavamo, da sc ga veselimo. Tudi v Dalmaciji bo ljudstvo prišlo do besede in potem bode sedanji narodni zastop te kraljevine izginil čez noč. Prišli bodo novi možje in v njih bode poosobljcna ljudska volja, po njih sc bo kutala ljudska sila — kakor je to pri nas, pri možeh Slovenske Ljudske Stranke. — Pa tudi v Istri se dani in dvomimo, da bi še sedaj bila kandidatura enega Mandiča mogoča v slovenskem voiivnem okraju. Skratka: žalostna jc bila politika Hrvatov, žalostna podoba je njihov poraz — a zdrave iu vesele so posledice v domovini. — Za nas stoii bilanca zadnjega zasedanja takole: Popoln poraz jugoslovanske »Zveze« — popoln uspeh »Slovenskega kluba«.
+ Državne podpore. Z Dunaja se nam poroča: Dežtjlna vlada kranjska je dne 14. t. m. doposlala na Dunaj poročila in nasvete glede na državno podporo vsled toče, povodnji in drugih nezgod. Značilno za razmere je, da je deželna vlada n. pr. za postojinski okraj nasvetovala 8000 K več, nego pa okr. glavarstvo. Vladi sami se zdi, da so gospodje pri glavarstvu fiskalisti. Poslanci so storili v tem oziru vse, kar so mogli. Hrib sc omaje in hrast, a ne glava brezčutnega moža . . . Glede pomanjkanja sena pa do danes, 23. decembra, ni še nobenega poročila na Dunaj. Pripomnim, da so že davno seno delili v sežanskem okraju iu da je primorsko namestništvo samo za goriško okolico nasvetovalo 60.000 kron podpore v nakup sena. In pri nas? Kranjci smo vedno zadnji pri podporah, ker nas preveč ljubijo gospodje pri politični upravi. Ko bi si sami, ne oa orožniki ogledovali bedo v kmečkih kočah, in prazne jasli v hlevih, morda bi s časom otajala njih ledena srca. Pokojni naš tovariš Primož je dobro označil zistem, ki nas tepe brez biča.
• Hribar v zadregi zavija. — Hribar ni bil pri nobeni seji v trgovinskem ministrstvu na korist poštnim uslužbencem in si vendar lasti zasluge! Hribar je v silni zadregi, ker smo osvetili njegovo pismo poštnim uslužbencem in se sedaj baha, da je on prvi sporočil poštnim uslužbencem vest v božičnem darilu in sc dela, kakor bi on prvi to vest izvedel. To je že preneumno! Dotično darilo poštnim uslužbencem je bilo sklenilo v etiketi pri trgovinskem ministrstvu, katere sta se udeležila poslanca Pogačnik in Gostinčar ter je Hribar šele iz komunikeja, sklenjenega na tem sestanku, izvedel o položaju, kajti Hribarja pri nobeni teh sej ni bilo. Zato Hribar tudi ne ve, da se teh edino odločilnih sej niso udeleževali Ic mestni poslanci, ampak tudi drugi. Hribar se torej baha z uspehi, pri katerih ni prav nič sodeloval. To smo razkrinkali in se glavnih trditev Hribar niti tajiti ne n pa. Kar sc tiče osebnega interveniranja pri trgovinskem ministru je ta Hribarjeva trditev jako dvomljiva in vsaj k uspehu enkete ni prav nič pripomogla, ker jc bil Hribar pri enketi |X)vse prezrt tudi od »mestnih poslan-
cev«. V četrtek smo že poročali, da le dr. Šušteršič takoj v začetku preteklega tedna interveniral v prilog poštnih uslužbencev pri trgovinskem ministru, nakar se je popoldne takoj vršilo važno posvetovanje raznih poslancev z ministrom. Hribarja pri tem posvetovanju kakor rečeno ni bilo! Mislimo, da sedaj poštni uslužbenci dovolj vedo, koliko je verjeti Hribarjevim pismom. Hribarju svetujemo, naj drugič bolj previdno piše. Za najnovejšo svojo biatnažo naj se zahvali svojemu baliaštvu in želji za reklamo na račun drugih.
+ Železnica Štanjel - Divača. Z Dunaja se nam poroča: Poleg železnice Štanjel-Po-stojna hočejo merodajni krogi zgraditi tudi progo od Štanjela mimo Dolenjevasi do Divače, kjer se zveže z istrskimi državnimi progami.
+ Nov vlak Reka - Št. Peter. Z Dunaja se nam poroča: Postonjsko županstvo je dr. Žitniku poslalo 66 prošenj raznih občin in gospodarskih zadrug, da bi Južna železnica vpeljala nov osebni vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane ob 9. uri 40 min. dop. in prihajal v Št. Peter ob 12. uri 10 minut, v Trst ob 1 uri 56 minut, na Reko pa ob 2. uri 30 minut, obratno pa odhajal iz Trsta ob 2. uri 20 min. ter prihajal v Ljubljano ob 6. uri 50 min. zvečer. Tc prošnje je poslanec izročil ravnateljstvu Južne železnice ter izvedel, da je s 1. majem 1908 skoraj gotov nov vlak, ki bode z Reke odhajal okoli ene ure ter imel v Št. Petru zvezo s tržaškim poštnim vlakom, obratno bode odhajal iz Št. Petra na Reko okoli 11. ure dopoludne. Nadaljna zveza Št. Petra s Postojno in Ljubljano pa je sedaj radi raznih ovir še negotova, a ne nemogoča.
Pomagajte »Slovenski dijaški zvezi" pri Izobraževalnem delu na Koroškem I »Slovenska dijaška zveza" se obrača na vse njeni misli in njenem delu prijazne kroge s prošnjo, da podpro to društvo pri na-rodno-izobraževalnem delu. Mlada generacija hoče pokazati, da ima dovolj smisla za katoliški kulturni preporod in za poglobitev idej, ki so kot pomladna sapa zavele čez slovensko zemljo. Pomagati nam pa morajo prijatelji. Pri srcu so nam bratje, ki se bore s tujcem za ped svoje grude. Zlasti na Koroško hočemo obrniti pozornost in ondi ustanoviti knjižnice. Vemo, da ima marsikateri prijatelj lepih knjig, ki bi jih ljudstvo bralo z veseljem in koristjo. Vsakdo, ki mu je pri srcu ljubezen do zatiranega brata, naj se zgane. Vsprejemajo se tudi denarne podpore za knjižnice, zlasti pa za izobraževalno deio na Koroškem. Častita duhovščina, prijatelji laiki in somišljeniki, bogo-slovci in srednješolci, agitirajte in zbirajte I Knjige naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Ferdo Marala, caud. iur.; Ljubljana, Sv. Petra cesta 30, denarni prispevki pa na društvenega blagajnika Franca Logarja, stud. iur.; Gradec, Universitat. Za odbor „S. D. Z.": iur. Ivo Česnik, tč. predsednik, iur. Fran Kovač, tč. tajnik.
—	,,Kmetska zveza" za kamniško dekanljo in občini Lahovče in Zalog sklicuje shod zaupnikov, kateri se vrši v nedeljo dne 29 decembra ob 3. uri popoldan v »Kamniškem domu". Župani in vaški zaupniki, pridite polnoštevilno na velevažni shod!
—	Imenovanje. Gospod dr. Dragotin Luke ž, tajnik pri tržaški finančni proku-raturi je imenovan finančnim svetnikom.
—	Gostilničar ponesrečil. Poroča se nam: Trgovca in gostilničarja g. Ivana Ko-larja, ki je nedavno prevzel gostilno na »Stari šrangi" v Rupi v Istri, je smrtno nevarno potrl sod z vinom, ko so ga jemali z voza. Upanja ni, da bi okreval. Previden je bil takoj s sv. zakramenti.
—	Aretirani tat. V Trstu so na državnem kolodvoru aretirali 37 let starega Antona Negovetiča iz Drage, ki je mornarju Bela-marichu ukradel denarnico, v kateri je bilo 76 kron.
—	Stavka pri tržaškem „Lloydu".
Generalno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda je potrdilo odpustitev 27 delavcev, češ, da v delavnicah, v katerih so delali ti delavci, sedaj še ni dela. Ravnateljstvo je pozvalo delavstvo, naj pride danes na delo, ali naj si pa delavske knjižice poišče pri okr. sodišču. Slovenski delavci so sklenili, da gredo delat. Socialni demokrati so imeli shod, na katerem so sklenili vstrajati v štrajku toliko časa. da bo uprava »Lloyda" zopet sprejela odpuščene delavce.
—	Večkratni roparski morilec aretiran.
V Voloski so aretirali 20 let starega delavca Marija Rogolič Miata iz Sinja v Dalmaciji. Sumijo, da jc izvršil več umorov in roparskih napadov. Baje je ta človek eden onih zločincev, ki so devetega novembra v Verdu pri Vrhniki umorili nastavljenca pri železniškem gradbenem vodstvu in ga oropali. Baje je izvršil tudi še dva druga roparska napada in sicer četrtega septembra na nekem Maksimilijanu Lettichu na Reki in 20. t. m. na izdelovalca opank Ferkoviču pri Sv. Katarini poleg Reke. Dalje ga, ker sc vjema opis osebe, sumijo, da jc ta človek tudi zavratni morilec kočijaža Vidava med Opčino in Sežano.
Nesreča v tovarni. V zagrebški tovarni konjaka jc transmisijski jermen prijel 20 let starega delavca Jožefa Kravinoviča in ga s tako silo treščil ob zid, da je delavec takoj obležal mrtev.
—	Ogenj. Iz Mirne poročajo: V nedeljo zvečer, 22. t. m„ okoli 6. ure .ic pogorel Šmal-vov kozolec na Mirni. Zažgala je najbrže zlobna roka. Strali ie bil velik.
—	Nova železnica Trebnje-Št. Janž. V soboto so prekinili delo pri gradbi nove železnice Trebnje-Št. Janž. Tuji delavci so večinoma odšli za praznike domov. Spodnja grad-ba, takoimenovani »Unterbau« je večinoma že dograjena na vsej progi. Pretekli teden so že položili pravi tir od Dula do Mirne. Po novem letu bodo nadaljevali delo.
—	Protestantovskl pastor iz Ljubljane je pretečeni teden osrečil Mirno s svojim pohodom ob priliki krsta hčerke g. železniškega poslovodje Uršiča, ki je protestant. Govori se, da je bil enkrat katolik in tudi Slovenec. Sedaj je »Radicaldeutsch« in se vselej malo pojezi, ako kdo izgovori njegovo ime po slovensko in ne »Uršic«. Zato se ne bo svet podrl in ne Slovenija padla.
—	Nepoboljšljiva. Iz Ihana se nam piše: Pijači vdana vdova Marija Hribar jc bila kaznovana radi nameravanega požiga. Pred nekaj časom je prišla iz ječe. Pripovedovala ie potem, da se je izpreobrniia in poboljšala; toda ta izpreobrnitev ni dolgo trajala, kajti kmalu se je zopet udala pijančevanju. V pijanosti je začela pripovedovati, da bode zažgala pri Navžarju in pri Dragarju. Vsled nevarne grožnje so jo zopet vtaknili pod ključ.
— »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« na Rovih priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. t. m., v svoji dvorani božičnico, pri kateri se uprizori nova igra »Na betle-hemskih poljanah«. Po končani igri prosta zabava, pri kateri se prižge božično drevo. Začetek točno ob 3. tiri popoldne.
—	Kočevski vlak je povozil pri Zlebiču danes, 23. t. m., ob pol desetih nekega samskega Janeza Starca iz Gorenjih Lazov, župnije Sodražica. Odtrgalo ,nu je do mala levo roko. Odpeljali so ga v Ribnico, kjer mu je obvezal roko ondotni zdravnik dr. Schiffrer, popoldne so ga odpeljali z vlakom v ljubljansko bolnišnico. Slučajno navzoči sodraški župnik ga je potoma spovedal v železniškem vozu.
—	Umrl je v Aleksandriji Hrvat Jurij Hardallo, previden s sv. zakramenti. Živel je nad 40 lcLv Aleksandriji, kjer si je s pridnostjo in varčnostjo pridobil precejšnje premoženje. Zapustil je vdovo Slovenko. Naj v miru počiva! f
—	Istrska raja. Kako država Istro zanemarja in italijanstvo protežira, o tem bi se dala cela knjiga pisati. Za vzgled nekaj knjig iz Pregare blizu Buzeta. Istrski Hrvati so v kulturnem oziru pred vlado in laško samooblast-nostjo nevredno pleme obče človeške in državne pomoči. Naša vas šteje n. pr. 380 prebivalcev, pa nimamo ne šole, ne pošte! Cerkev' in duhovnike imamo, to je pa tudi — vse! Ker je polovica mladine in odraslih analfabetov, nimamo niti cerkvenih, niti društvenih pevcev. Deželni šolski svet ne skrbi za šolo, družba sv. Cirila in Metoda je ne ustanovi, država se ne briga za drugo kot za davke in klečeplazi pred italijansko iredento in drugo židovsko sodrgo. Njena avtoriteta ni vredna v Trstu in Istri konjske fige. Saj kapitulira povsod pred njo! Tako smo sami sebi prepuščeni — povsod po kmetih! Naši istrski poslanci pa le po »Edinosti« javkajo ali pa se v nji in po »Balkanu hvalijo. To so turške razmere!
—	Slovenski trgovski pomočniki v Gorici nameravajo ustanoviti s^oje društvo.
—	Novice iz Suhora pri Metliki. Pred kratkim se je tu osnovala Rajfajzenovka. Navdušen govor o gospodarskem zadružništvu je imel državni poslanec g. Josip Gostinčar, nakar se je takoj sestavil odbor in člani nad-zorništva. Zadruga, koji načeluje domači gospod župnik Jak. Pavlovčič, sedaj posluje v župnišču. Prvi uradni dan sta otvorila gosp. Vinko Kramaršič, revizor Zadružne zveze« v Ljubljani in metliški kaplan g. Peter Natlačen. Oba sta v izbranih besedah kmetom pojasnjevala pomen in koristi hranilnice in posojilnice. Čast njima! Zadruga sedaj vrlo napreduje. — Za župana jc zopet izvoljen posestnik g. Franc Tome. Svetovalci so: Jurij Ambrožič, Anton Bohorč in Jožef Kiemenčič. Vsi so odločni možje S. L. S. — Gospod Fran Regally, c. kr. okrajni kodnik in načelnik si-rotinskega sveta v Metliki, je daroval 105 K za tukajšnje sirote, katerim so se preskrbela obuvala za zimo. Bog plati tako vrlemu in za ljudstvo vnetemu sodniku stoterno! — Defi-nitivnim učiteljicam je imenovana na tukajš-niji trirazrednici gdč. Kornelija Koncilija. — Radi škrlatice, ki se je pojavila med šolskimi otroci, je šola za štiri tedne zaprta. Štirje otroci so že umrli. Šola sc otvori šele po novem letu.
—	Pobegli tvorničar. Iz Oseka je pobegnil tvorničar očeta Viljem Schwarz. Zapustil je 300.000 kron dolga.
—	»Društveni koledarček" za I. 1908. se ravnokar začel razpošiljati. Manjšim društvom se razpošilja v 3 izvodih, večjim v 5 izvodih. Toliko upamo jih lahko vsako društvo razpeča. Ako jih kako društvo želi imeti več, naj to naznani po dopisnici »Slov. kršč. soc. zvezi" v Ljubljani.
—	Občinske volitve v Zagrebu. Pri ožji volitvi I. razreda sta bila včeraj v Zagrebu izvoljena Starčevičanec dr. Iso Kršnjavi, ki je dobil 126 glasov in naprednjak trgovec žid Deutsch, ki je dobil 126 glasov. Deutsch je izvoljen, ker so židje zanj glasovali, glavni kandidat koalicije proti Kršnjavemu Josip Radkovič je pa propadel. Radkovič je dobil 110 glasov.
—	Celo družbo vlomilcev so aretirali
v Zagrebu. Na čelu vlomilcev je bil neki Martin Jureša, ki je bil kolovodja pri vseh vlomih, ki so se zadnji čas dogodili v Zagrebu in okolici. Najnevarnejši njegov sokrivec je bil neki Skomrak, ki je tudi aretiran.
—	Slovenec zabodel rojaka v Ameriki. V Clevelandu je Slovenec Miha Kozak pri neki gostiji zabodel Ivana Hribovca, ki
ie težko ranjen.
—	Lep Božič. Letošnji Božič je nekaj izrednega. V gorah cvete resje, cvetoči teloh pozdravlja namestu snega letošnji Božič. Z Mirne na Dolenjskem se nam poroča, da ondi cveto marjetice in trobentice.
—	Ponesrečeni rojak. V Ameriki se je v Pioneer rudniku ponesrečil rojak Janez Žitnik. Plast rude mu je padla na hrbet in ga nevarno ranila.
_ Volitev v dohodninsko komisijo. V radovljiškem glavarstvu so se davkoplačevalci zedinili, da volijo v lil razredu zastopnika g. Ivana Beriic a, župnika v Srednji vasi in za njegovega namestnika g. A. Gr-Čarja, nadučitelja v Radovljici.
—	Od novoletnih voščil odkupili so se na poziv županstva rodoljubi v Št. Petru na Krasu s tem, da so darovali za občinske ubožce 30 K. Revežem je ta svotica dobro došla, da bodo imeli bolj vesele božične praznike.
Najnovejše izvestje društva »Siidmark«
izvešča med ostalim prispevke iz Celja in iz Slovenjegradca. Podporo so dali neimenovani šoli na Spodnještajerskcm 500 K, dvctna šolama istotam 70 K za božičnico, a 4000 K za zavarovanje nemškega posestnega stanja na slovenskem Štajerju. V očigled prodiranja tuj-stva med nami mora domoljuba pač boleti srce, ako lažilibcralni brezsrčneži s svojim raz-diravnim počenjanjem pomagajo — tujcu na zemljo slovensko.
KoroSke novice.
k Razžaljeni meščanski učitelji, iz Veli-kovca se nam piše: »Mir« se je predrznil v nekaterih člankih objaviti nekaj lepih škandal-čkov o šolarjih na naši znani meščanski šoli (pravilno ponemčevalnici). Kar je pisal »Mir«, je bila gola resnica do zadnje pičice. Naši nemški in nemškutarski »vzgojevalci«, ki so žrli kulturo z lopato, so radi tega tako užaljeni, in se čutijo tako ponižane, da so zlili vso svojo štiriletno učiteljsko modrost v svojih ln— teranskih časopisih po »Mirovem« dopisniku. Ker omenjenih dejstev ne morejo tajiti, zato pa strastno trgajo velikovško duhovščino, češ, da je le-ta kriva vseh slabih velikovških razmer. Kar je objavil »Mir« v treh številkah, to je bila šele predigra. Bile so šele pušice; toda kanoni šele pridejo. Kako jc neki učitelj svetoval nekemu učencu, da mu ni treba pozdravljati kateheta, kako je drugi učitelj v razredu z učenci imel celo obravnavo o katehetu, posebno pa kako so se dekleta pod »vodstvom učiteljev šele po polnoči pijana vračala z izletov, o tem smo do sedaj še molčali, a ker se imajo meščanski germanizatorji in »patent-vz-gojitelji« za popolnoma nedolžne, bomo v »Miru« tudi te bombe izstrelili. Ljudje vse to vidijo, a ni ga, ki bi si upal tej vladajoči nem-škutarsko-nacionalni kliki nasprotovati, zato se poslužimo časopisja. Na podlagi tega sc morajo Višje šolske oblasti ganiti in napraviti red na omenjeni šoli. Niti z otroci niti z učiteljskim osobjem do sedaj še nobeden katehet ni mogel izhajati. Ako nc bo drugače, bo pa naš vrli Grafenauer na Dunaju zaropotal.
k Nemški narodni svet snujejo koroški liberalni in nacijonalni Nemci. Imeli so v Beljaku že tozadevno posvetovanje. Nadaljuje se razgovor o tem 11. januvarja.
LiuMjansKe noulce.
lj Govori o izobrazbi ženskega značaja. Od 26. do 31. decembra bo v veliki dvorani hotela *Union" šest govorov za ljubljanske gospe in gospodične. Vsebina govorov bo nastopna : 1. Prostost mišljenja; 2. Ljubezen, trpljenje, življenje; 3. Berilo in izobrazba; 4. Žene in umetnost; 5. Družabni položaj žene; 6. Žene v zgodovini. Govore o teh zanimivih predmetih je prevzel sloveči strokovnjak pater Avguštin Rfisler iz kongregacije oo. redemptoristov, ki je kot pisatelj o ženskem vprašanju dobro znan. Začetek bo vsakega dne točno ob 4. uri popoldne, h govorom se vljudno in nujno vabijo vse gospe in gospodične ljubljanske, najsi bodo katerekoli narodnosti ali kateregakoli verskega naziranja. Vstop je brezplačen. Povabljene so samo gospe in gospodične, četudi ne dobe posebnega povabila.
lj Sklep sv. misijona je bil danes v Ijnbljanski stolnici. Sklepni nagovor je imel premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Po sklepnem govoru so bile slovesne litanije z zahvalno pesmijo. — Ljudstvo se je sv. misijona jako marljivo udeleževalo. Pri vseh govorih, ki so trajali po eno uro, je bila prostorna stolnica polna, največ je bilo poslušalcev zjutraj in zvečer. Spove-dovalo je po deset spovednikov, ki so itneli vsi mnogo posla. Število obhajancev v dneh sv. misijona presega enajst tisoč. Sadovi gotovo ne bodo izostali. Vsa hvala čč. pp. jezuitom za izborne govore.
Ij Slike gospoda Marka Rašiča, ki so te dni izložene v oknih »Katoliške Bukvarnc«, vzbujajo opravičeno pozornost. Vsaka |X)teza ie moderna, in priča o globokem študiju bar-venc analize. Barve so razkrojene in v širokih plasteh položene na platno, tako da se šele v primerni daljavi očesu strnejo v nameravane nianse. Za navadni okus je ta teh-
nika na nekaterih slikah preveč izvedena, pri drugih pa se .ie slikar krotil in je dosegel lepe efekte. Jako karakteristična sta dva portreta, tudi velika mladenka v živopisanem oblačilu naredi kaj topel vtisk. Posebno se je vglobil slikar v morske prizore, saj jc rojen Dubrovčan, sin dalmatinskih obal. Morsko valovje s svojim temnim dnom in svetlimi, blisketajočimi se refleksi, divje skale, ki resno gledajo iz površine, obrežni griči in raztreseni otočiči so položeni na platno široko in krepko. Želeli bi le še več zračne perspektive, ki bi dala slikam lahkoto v daljavo se izgubljajočega |)ogleda. Tudi iz ljubljanske okolice imamo nekaj prizorov, med njimi sliko Božjega groba v Štepanji vasi. — Gospod M. Rašiča je brez dvoma nenavaden talent z velikimi zmožnostmi. Želimo mu le priložnosti, da bi mogel svoje darove razvijati.
Ij 70letnica gospoda Antona Foersterja sc je izvršila, kakor že omenjeno, na najsijajnej-ši način. Slavljenec je prejel nebroj čestitk. Osebno so prišli voščit preč. gg. prošt Sajo-vic in stolni župnik Erker za stolni kapitelj, kanonik dr. Karlin, P. Hugolin in Ferjančič za »Cecilijino društvo«. Potem so prišli gg. dr. Ravnikar, koncertni voda Hubad in tajnik Scbenik za zvezo slovenskih pevskih društev s srebrnim vencem, prof. Stritof, predsednik in direktor Gerbič s celim profesorskim zborom za »Glasbeno Matico«, Dražil za »Slavca«. Šturm za »Ljubljano«, profesor dr. Ilešič in Trstenjak za »Matico slovensko«; z dvema daroma je prišel celi pevski zbor stolne ccrkvc pod vodstvom g. šolskega svetnika dr. Bezjaka, orglarski učenci s šopkom in mnogo dam in gospodov kot znanci in če-stilci jubilantovi, med njimi gospod inšpektor Šantručck s soprogo, svietnik dr. Sterger, profesor in urednik Funtek s soprogo itd. Brzojavili ali pisali so gospodu jubilantu pre-vzvišeni gos|K)d nadškof dr. Sedej iz Gorice, prevzv. g. knez in škof dr. Jeglič z Dunaja, preč. g. prošt dr. Flbert iz Rudolfovcga, gospod župan Hribar z Dunaja, preč. g. supe-rior p. Žužek, preč. o. opat p. Gerard iz Za-tičine; potem gg.: dvorni svetnik grof Cho-rinsky, dr. Šuman s soprogo, deželni šolski nadzorniki Hubad, Zupančič s soprogo in Fin-žgar v Gorici, vladni svetniki dr. pl. Valenta, Senekovič s soprogo, dr. Detela, Kremenšek, cesarski svetnik Murnik, ravnatelji dr. Lesar, dr. Junowicz, dr. Požar, Cernivec, Macher s soprogo, dr. Gosti, Raktelj, Pečanka. Reich, Grasselli, okr. glavar Del Cott s soprogo, deželnosodna svetnika Deu s soprogo in Ven-cajz, primarij dr. Grcgorič s soprogo, dr. 111-ner, dr. Zbašnik s soprogo, okr. sodnik Šturm in dekan Arko iz Idrije, dekan Lavrenčič iz Kamnika, komponist Aljaž in mnogo gg. župnikov in kaplanov, grofici G. in M. Auers-perg, dr. Benjamin Ijiavic s soprogo iz Gradca, dr. G. Krek z Dunaja, ured. »Novih akordov«, sl. intendanca slov. dramtičnega društva v Ljubljani, gospica M. Huthova za dekliški zavod, slovenska pevska društva v Gorici, Ljutomeru, Škofji Loki, Vranskem, To-minu, Kamniku, Ribnici, Mohorjevo društvo v Celovcu, akademično društvo »Mladost« in »Zveza hrvatskih pevskih društev« (po go-spodu predsedniku Kresiču) in še veliko število dam in gospodov, bivših učenk ali učencev ter čestilcev jubilantovih. S ponosom lahko slavljenec zre na tako častna priznanja. Mi pa ob njegovi 70letnici le želimo: da bi ga nam Bog še mnogo let ohranil in da bi vedno krepki slavljenec še marsikak glasbeni biser podaril Slovencem!
Jj Velik vojaški koncert se vrši na sv. Štefana praznik v veliki dvorani hotela ,Union". Svira polnošteviina vojaška godba pešp. štev. 27 Kralj belgijcev pod osebnim vodstvom g. kapelnika Christopha. Začetek ob 8. uri zvečer
Ij Kabaretni večer »Ljubljane« v nedeljo, dne 5. januarja v veliki dvorani »Uniona« bo brezdvomno nekaj izrednega za ljubljansko občinstvo. Vspored bo izviren, velezabaven. V kolikor se nam ic že dosedaj iz odbora zaupalo o vsporedu, smo prepričani, da bo tudi o tem večeru občinstvo polno hvale. Kdor se želi v nedeljo, 5. januarja — drug dan je praznik — dobro zabavati, naj sc že sedaj odloči, da pohiti na kabaretni večer »Ljubljane« v »Union«. Vstopnina je z ozirom na velike stroške takega večera jako nizka, samo 1 K za osebo. Vstopnice se že od danes naprej prodajajo v »Unionovi« trafiki in v trafiki pri Sou-kalti pred škofijo. Za one, ki kupijo vstopnice v predprodaji, bodo rezervirane mize in so dotični prostori z vstopnic razvidni. Prosimo torej občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi.
Ij Božičnica gasilnega in reševalnega društva, ki se vrši v četrtek zvečer v „Mest-nem domu", utegne biti, po pripravah sodeč, nele zabavna, marveč tudi v gmotnem oziru zadovoljiva. Od vseh strani prihajajo prirediteljem različna darila in gotovina v lepih zneskih. Društvo je človekoljubno in veseli nas, da someščani z darili podpirajo in tako priznavajo človekoljubno delovanje društva.
lj Koncert ,,Pevske zveze moravskih učiteljev" dne 29. decembra. „Berliner Bftrsen Zeitung" z dne 26. aprila t. I. piše: „V dvorani pevske akademije koncerto-vala je včeraj „Pevska zveza moravskih učiteljev" pod vodstvom dirigenta svojega gosp. prof. Ferd. Vacha. Izvajanje je bilo bi i-ščeče, uspeh brez pomislekov — velik in pošteno zaslužen. — Petje teh 50 članov moškega zbora, prenese najboljše večje umetniško merilo. Kar je pri predavanju najprijetnejše vplivalo, je odličen glasoven material: zdravi, močni basi in sveži, doneči tenorji, ki so pri vsem tem tudi izborno izšolani. Zbor je pel z ritmiško reci-
zijo, ter pokazal v glasovnem, kot ritmičnem oziru, kakor tudi v predavanju, živahnost in prisrčnost, ki se nam v tako visoki meri le malokrat nudi. Izvajanja pa so tudi mestoma vplivala naravnost navdušujoče, ter presenujoče. Občinstvo je po vsaki točki, odlikovalo pevce z živahnim aplavzom. — Za koncert v Ljubljani se kaže veliko zanimanje, posebno z dežele. Dosedaj je naročenih 52 sedežev. Ker pismena naročila prihajajo vsak dan, in se je na te ozirati v prvi vrsti, da dobe najlepše sedeže, ravnaje se po pregovoru: kdor prej pride, prej melje, se slavno ljubljansko občinstvo opetovano opozarja, da si do praznikov, na vsak način pa pred 29. preskrbi vstopnice.
Ij Češki pevci v Ljubljani. Odbor „Pevske zveze moravskih učiteljev" je poslal v Ljubljano to-le pismo: Mili bratje pevci: Že nekaj let sem smo si zastonj želeli, da bi preko modrega venca gor s pevskim pozdravom naše domovine, poleteli k Vam in Vam stisnili pobratimsko desnico. Naši Sokoli, vrnivši se z Vaših krajev pravili so nam o iskrenem prijateljstvu Jugoslovanov, koje Ste jim povsod pokazali. Hočemo torej krasno to prijateljstvo dveh narodov slo vanskih obnoviti in ojačiti. Če so vam pokazali Sokoli telesno moč in vežbo češkega naroda, pokazati Vam hočemo mi, kje stojimo v glasbenem svetu, oziroma v eni njegovih panog t. j. moškem zboru Letos o božiču izpolnijo se naše davne želje in in mi obiščemo belo Ljubljano, da tam priredimo dnč 29. decembra koncert. Poživljamo Vas dragi bratje k tej naši produkciji, poživljamo Vas presrčno. Zapojmo, bodrimo in spoznajmo se dve zeleni vejici na mogočni lipi slovanski. Torej na zdar in na svidenje! Fr. Kočir I. r t. č. podpredsednik. Hubert Malina tajnik.
Ij Prezentiran je za župnijo Turjak č. g. Aloj. Bobek, župnik v Oodoviču.
Ij Himen. Prevzvišeni gospod knezoškof je včeraj v svoji domaČi kapelici poročil korvetnega zdravnika g. dr. medicine Friderika Groyer z zdravnico gospico dr. med. Eleonoro Jenko, hčerko tukajšnega zdravnika gosp. dr. med. Ljudevita Jenko. Priči pri poroki sta bila gg. drž. in deželni poslanec, komerc. svetnik Fr. Povše in trgovec ter občinski svetnik J. Lenče. Novo-poročenemu doktorskemu paru kličemo: Biio srečno!
Ij Hotel „Union" dobi s 1. jan. novega ravnatelja v osebi g. Uhrmanna iz Soinograda, o katerem se trdi, da je v svoji obrti priznan veščak. G. Oranigg je že zapustil Ljubljano.
lj Dnevni red skupščine „Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani" dne 29. decembra 1907 ob 10. uri dopoludne v dvorani »Glasbene Matice". 1. Ogo-vor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in preglednikov računov. 4. Poročilo o stanju, delovanju in potrebah posameznih društev. 5. Razgovor o ustanovitvi pevskih šol in tečajev za pe-vovodje. 6 Obravnava pismeno naznanjenih predlogov. 7. Določitev časa in kraja prihodnje redne skupščine. 8. Določitev letnega prispevka za prihodnje leto. 9. Volitev upravnega odbora; predsednika, pevovodje, pevovodje namestnika, 8 ljubljanskih in 5 izven ljubljanskih odbornikov in dveh preglednikov računov. 10. Slučajnosti. Odbor.
Ij Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana se snuje tukaj. Svoj namen, da ščiti bedno zapuščeno in osirotelo deco in ono mladino, katere vzgoja je zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari, bo dosegalo društvo s tem, da bo spravljalo tako deco in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali službe, da bo ustanavljalo potrebne zavode, in da bo sploh pomagalo, kakorkoli bo treba za vspešno vzgojo in skrb. O potrebi varstva otrok in skrbi za mladino bo društvo poučevalo ljudstvo s predavanji in s tiskopisi. — Pristopna oglasila ustanov-nikov, ki jim je plačati naenkrat vsaj 100 K, in rednih društvenikov, ki so zavezani prispevati vsako leto vsaj 2 K. sprejemata uže sedaj tukajšnje c. kr. deželnega sodišča predsedstvo in sodni tajnik Franc Milčinski.
Ij Nov slučaj tifusa se je zopet pojavil preteklo nedeljo v šentpeterski vojašnici. Slučaj je osamljen. Od druge strani se nam o tem še poroča: Pri tukajšnjem peš-polku št. 27 (Infant. novi vojašnici) se je pojavil zopet legar. Oddali so že več bolnikov v vojaško bolnišnico, od katerih so trije vojaki v isolierpaviljonu kot konstatirani z legarjem. Vse potrebne zdravstvene odredbe so se vkrenile.
lj Za 16 vinarjev davka — opomin. Nedoumen je fiskus. — V rokah imamo opomin - za 16 vinarjev I — Ta opomin je bilo treba pisati, vpisati v vložnem zapisniku, v dostavno knjigo in dostaviti. Vse to za ogromno vsoto 16 h! — Ali ni enostavneje, če se znesek pripiše k prihodnjemu plačilu? — Cof— ki karakterizira avstrijsko uradovanje.
lj „Panorama Kosmorama" ima pod naslovom „lz Prage skozi češko-saško Švico v Draždane" razstavljen ciklus krasnih slik.
Preko skalnatih skladov, ki jih je ustvaril večni mojster, vodi pot v dvoje lep h mest: „Zlato Prago" in Draždane. — V Pragi je posebno zanimiv zgodovinski grad Hradčani. Tudi Draždane kažejo veliko zanimivosti.
lj Panorama Kosmorama — v dobrodelni namen. Panorama Kosmorama je določila čisti dohodek tega tedna v dobrodelne namene in sicer en del v korist dijaški kuhinji, en del pa v drug dobrodelni namen. Slavno občinstvo opozarjamo na to človekoljubno namero, to pa zlasti še zategadelj, ker ima ta zavod velik vzgojni pomen. Slovenske matere, ki hočejo napraviti svojim otrokom veselje in zabavo, naj jih povedejo tekom tega tedna gledat res lepe in umetniško popolne slike, ker jim s tem razširijo duševno obzorje in pa ker s tem pripomorejo z neznatno žrtvo v resnici koristnima, humanitarnima zavodoma. Parola slovenskim roditeljem ta teden bodi torej: Vsi v panoramo Kosmoramo! Naznanjamo, da je ta zavod — kakor doslej običajno — na Božič zaprt, sicer pa vsak dan odprt kakor navadno.
Ij Dva tatova in ena tatica. Nepošten hlapec je 22letni Josip Božič, rodom iz Stopič pri Rudolfovem. Služil je pri g. Nagyju na Vodnikovem trgu in mu ukradel iz skladišča 22 kg medi, vredne 60 K. Nato je izmaknil še listino z naslovom navedene tvrdke, na katero je napisal težo in nesel med prodati v neko tukajšnjo tovarno. Ker se jim je zdela zadeva sumljiva, so obvestili policijo, ki je nepoštenega hlapca aretovala in izročila sodišču. — Nepoštene roke ima tudi 21 letni hlapec Miha Jakopin iz Dobrunj. Ko jc šel sinoči mimo Žit-nikove trgovine na Starem trgu, je tam ukradel par volnenih rokavic in zbežal. Toda Žitnik je Jakopina vjel in izročil policiji. Tudi tega so izročili sodišču. — Huda tatica je tudi 32letna Julijana Novakova iz Nevelj pri Kamniku. Včeraj popoldne je prišla v Dolenčevo hišo v Wolfovih ulicah in se vtihotapila v po-selske sobe. Pokradla je tam srebrno uro in več perila. Ko je ravno hotela odnesti ukradene reči, so jo na stopnjicah zasačili in izročili policiji. Novakovo, ki je že predkaznovana, so izročili deželnemu sodišču.
lj Aretovall so krojaškega vajenca Franceta G. in ga izročili sodišču, ker je svojemu mojstru kradel denar. Konstatovali so, da je mojster oškodovan za več kakor 40 K. — Bode imel pač žalostne božične praznike!
Ij Siadkosneden pekovski vajenec je 16-letni Tomaž Sladic iz Mirne. Predvčerajšnjem se je vtihotapil ua Dolenčevo dvorišče v Wol-fovih ulicah in ukradel iz velikega soda pol-drug kilogram medu. Ko ga je ravno hotel odnesti, mu je prišel nasproti policijski stražnik, ki ga je aretoval.
Ij Imenovan ic vladni oficijal g. Ferdinand Leske za ravnateljskega adjunkta pomožnih uradov dež. vlade v IX. činovnem razredu in sicer provizorično.
lj Soc. demokratje so ustanovili »Krajno skupino Ljubljana zveze delavcev s kamnom v Avstriji.«
lj Policijske varnostne odredbe — kje ste? Poroča se nam: Trgovec Pre-dovič si je dal svoja pogorela gospodarska poslopja na novo zgraditi, pustil pa je stati ves razgoren in obžgan strešnik na sprednjem delu shrambe za vozove, ki žuga vsak trenutek se sesuti in kacega človeka ubiti. Kaj policija tukaj nič ne povoha ali ne vidi, To nevarno stebrovje bi povsod drugod ukazali podreti.
Ij Tiskarski škrat ln Boltatu Pepe. V začetku drugega predala pisma Boltatuga Pepeta je tiskarski škrat v nekaterih iztisih zmešal stavke. Pravilno se mora glasiti dotični stavek: Generaln govornk v generaln debat je generalni agent generalnega zastopstva banke „Slavije" u Iblan. Taka reklama za novga generala more". . .
Ij Izgubljene in najdene reči. Ključar Franc Primožič je našel črno torbico z manjšo vsoto denarja. — Neža Grossova je našla žensko uro, vredno 12 K. — Gdč. L. Biberjeva je izgubila zlato žensko uro z dvojnim krovom, vredno 40 K. — Učenka strokovne šole je izgubila malo denarnico z manjšo svoto denarja.
Razne stvari.
Kopnik na Dunaju. Slepar Goldschmidt, ki je odnesel iz dunajskega arse-nala okolu 30000 K, se je po ivršeni slepariji še mirno vozil po Dunaju. Obiskal je več oseb, katerim je bil dolžan in ie vse dolgove poplačal. Med drugim je obiskal nekega cestnega pometača Gebauerju, katerega dolžnik je bil. Vrgel mu je na mizo zavitek denarja in djal: „To je plačilo mojega dolga, ostalo imej za božične praznike". Nato je Goldschmidt hitro odšel. Pometač je dobil v zaviiku 280 K. Pometač je pred leti Goldschmidtu posodil 200 K. Pometač kljub toliki .poštenosti" Goldschmidtovi ne dobi nič ker je moral ves ta ukradeni denar izročiti policiji. Vojna uprava je razpisala premijo za onega, ki dobi Gold»chmidta in obljublja tudi 10 odstotkov od one svote, ki se še dobi pri Goldschmidtu. Goldschmidt se je odpeljal iz Dunaja po severozahodni železnici. Prej si je kupil v neki Dunajski prodajalnici za 500 K perila Tudi iz zastavljalnice je prej rešil nekaj svojih stvari.
Policaj ustrelil dijaka. In Monako-vega poroča|o: Predvčerajšnjim ob 3 uri zjutraj se je dijak Moschel vračal od neke „Božičnice" na svoj dom. Upil je po ulicah, nakar ga je policaj opominjal, naj bo tiho.
Dijak je bil opit in je z božičnim drevescem udaril stražnika. Stražnik je potegnil revolver in dijaka v čelo ustrelil. Dijak je bil takoj mrtev. Uvedena je preiskava. V Monakovem so bili vsled tega dijaški nemiri.
Trgovci z deklicami. V Budimpešti se je posrečilo policiji zasačiti najnevarnejšo zločinko družbe zadnjih let. Pred nekaj dnevi se je izvršil velik ulom v trgovino Arpada Hajdusa, budimpeštanskega trgovca, ter je bilo oropanih iz blagajne 100 000 K. Na lice mesta došli detektivi so našli pri preiskavi na tleh trgovine pismo, ki ga je izgubil nekdo izmed vlomilcev. Na ovitku je bilo napisano: Izročitelj Hugo Silagyi, kavarna „Rajti". Detektivom je bilo ime Silagyi precej znano, ker je to eden najnevarnejših trgovcev z dekliškim mesom. V pismu je bilo sledeče napisano: „One dni sem odpravil v Zagreb dvoje krasnih deklic. Priznati moram iskreno, da je Zagreb v tem oziru najboljši odjemalec. Zaslužil sem lepe novce". Na podlagi tega pisma je policija takoj začela zasledovati Silagyja. Kmalu se ji je posrečilo, da je zalotila v eni kavarni nevarnega zločinca. Silagyi je začetkom vse tajil, ali pozneje je priznal, ter tudi imenoval svoje sokrivce, najnevarnejše budimpeštanske zločince. Dognalo se je končno, da je v Budimpešti organizirana cela četa trgovcev, ki dobivajo največ zaslužka iz Zagreba.
Kralj mode umrl. V Parizu je umrl krojač za ženske Paquin. Njegov krojaški salon je bil prvi na svetu. Paquin je diktiral žensko modo za celi svet. Njegov Čisti dobiček na leto je znašal 150.000 K. Umrl je kot milijonar v 45. letu svoje dobe. Pred par leti je preustrojil svoje podjetje v delniško društvo.
Štrajk gasilcev. Iz Budimpešte poročajo : Mestni župan je prejel spomenico vseh gasilcev, v kateri pravijo, da pričnejo s 1. januarjem štrajkati, ako se jim ne poviša plača.
Kolera med turškimi romarji. V turškem romarskem vlaku je med Medino in Meko obolelo 18 turških romarjev na koleri. 10 romarjev je umrlo.
Svojo nevesto ustrelil jc v Berolinu mehanik Maks Baumgart, ker je izgubil službo. Nato je ustrelil še samega sebe.
75 mornarjev utonilo. Iz Hamburga prihaja poročilo: Francoski parnik »Anglars« se je med vožnio iz St. Piere v St. Molo potopil. Pri tem je našlo smrt 75 mornarjev.
Pianist Toselli, najnovejši soprog grofice Montignoso, je priredil koncert v Milanu. Koncert je bil razprodan. Pri koncertu je bila tudi njegova soproga, ki je vzbujal šc večjo pozornost kot Toselli. Soproga je v blagoslovljenem stanju. Toselli nastopi sedaj umetniško potovanje v Turin, Hamburg in Varšavo.
Električna razsvetljava. Iz Londona poročajo, da delajo v botaničnem vrtu zanimive poizkuse, da bi z električno lučjo pripravili cvetlice do hitrejega razvoja. Tri ure ponoči se gibljejo ogromne obločnicc v določeni smeri preko paradižnikov, fuhsij, geranij, lirizan-temov. Zanimivo je, da se paradižniki razvijajo pod žarki električnih svetilk tako ugodno, da rode mnogo raneje in obilneje plodove, kakor navadni paradižniki, ki jih obseva soince.
Posebne vrste zaročno darilo. Na Japonskem nc daruje ženin svoji nevesti pri zaroki prstan, ampak kos krasne svile, katero nosi potem nevesta kot pas, ki sc končuje z zelo dolgimi trakovi.
Slepec-dijak. Na vseučilišču v Bonnu ie slepec Karol Schmittbetz naredil državno izkušnjo iz moderne filologije.
Kitajci bojkotirajo angleško blago v Kantonu. Kitajci v angleški službi prično stavkati, ako sc ne odmaknejo angleške vojne ladje.
Slovenci in Slovenke!
Spomnite se ob božičnih praznikih slovenske šole v Št. Jakobu v Rožu m slovenske šole v Aleksandriji. Poklanjajte jima božična darila! Pri igrah ob večerih naj gre dobiček prve in zadnje igre njima v korist!
Telefonsko m brzojavna porodit.
DR. ŠUSTERŠlCEVA KONFERENCA Z MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM.
Dunaj, 24. grudna. Dr. Šusteršič je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bcckom iu so pri tej priliki raz-motrivali tudi razne za Kranjsko deželo važne zadeve. Ministrski predsednik se osebno zavzame za to, da se vprašanje uimskih podpor hitro in ugodno reši. Z zgradbo belokranjske železnice se bo čimpreje pričelo. Vprašanje ljubljanske obrtne šole je v dobrem tiru. Zahteva pomaknenja Ljubljane v drugi razred aktivit. doklad jc sedai pri osrednji statistični komisiji, da natančno izgotovi obseg odnosno efekt te odredbe, ki ie pa šc ni takoj pričakovati. Vendar je tudi ta zadeva v dobrem tiru.
DALMATINSKE OBČINE MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU.
Dunaj, 24. dcc. Poleg že imenovanih občin so poslalč še naslednje dalmatinske občine zahvalo ministrskemu predsedniku Becku: Vela Loka, Rab, Šilba, Trogir, Kastel Lukšič, Sucurac, Kaštel, Novi Omiš, Muc. Split in trgovska obrtna zbornica splitska.
DR. ŠUSTERŠIČ V DELEGACIJI.
Dunaj, 24. dec. Dr. Šusteršič je bil v avstrijski delegaciji izvoljen v armadni odsek.
RAZPUST DEŽELNIH ZBOROV.
Praga, 24. decembra. »Narodny Listy« poročajo, da se mudi češki namestnik grof Coudenhove na Dunaju glede na razpis čeških deželnozborskih volitev.
Dunaj, 24. dec. V včerajšnjem ministrskem svetu je bilo sklenjeno češki deželni zbor takoj po novem letu razpustiti. Nove volitve se vrše koncem februarja. Isto se zgodi s kranjskim deželnim zborom.
HRVAŠKE STRANKE PRED SABORSKIMI VOLITVAMI.
Zagreb, 24. dec. Zadnji čas se je bilo bati, da nastane v hrvaško-srbski koaliciji secesija. Del hrvaške stranke prava je hotel z ozirom na volitve in duhovščino iz koalicije izstopiti. Včeraj je imela hrvaška stranka prava sejo svojega izvršcvalnega odbora. Sklenilo se je, da stranka še ostane v koaliciji, da pa ji mora biti dovoljeno v nekaterih okrajih s krščanskimi socialci, kmečko stranko in Starčevičanci, ki niso direktni pristaši dr. Franka, sklepati kompromise.
DR. FRANK TOŽI.
Zagreb, 24. decembra. Dr. Frank toži »Pokret«, ker mu je »Pokret« očital, da je obiskal bana Rakodczaya.
BECK - DR. FIEDLER - DR. KRAMAR.
Dunaj, 24. decembra. Min. predsednik Beck nastopi na praznik sv Štefana daljši dopust. — Trgovinski minister dr. Fiedler pride v prvi polovici meseca januarja 1908 v Prago, da obišče praško trgovsko zbornico in da stopi v dotiko s praškimi industrijci in trgovci. Ob tej priliki govori dr. Fiedler na shodu volivcev v Smichowu. — Dr. Kramar se poda v Prago, kjer bo vodil priprave za deželnozborske volitve.
ČEŠKA KATOLIŠKO NARODNA STRANKA.
Praga, 24. decembra. Izvršcvalni odbor češke katoliško-narodne stranke sklicuje 5. in 6. januarja 1908 deželno konferenco svojih zaupnikov v Prago. Posvetovali sc bodo o postopanju pri deželnozborskih volitvah v češki deželni zbor in pa o izpopolnitvi organizacije katoliško narodne stranke na Češkem. Odbor češke katoliške agrarne organizacije objavlja, da se njegovi pristaši ne udeleže shoda.
PROTEST PROTI ZVIŠANJU ŽELEZNIŠKIH LETNIH KART.
Praga, 24. decembra. Praška trgovska in obrtna zbornica kakor tudi praški trgov, gremij sta vložila na trgovinsko ministrstvo nujno vlogo, ki protestira proti zvišanju letnih abonentnih kart po državnih železnicah.
NEMŠKI TRGOVCI PROSIJO POLJSKE MILOSTI.
Berolin, 24. dcc. Mnogo nemških trgovcev v Gorenji Šleziji in drugih obmejnih krajih je izdalo javno pismo, kjer izjavljajo, da sc ne strinjajo s prusko protipoljsko predlogo, a nimajo dovolj vpliva, da bi jo preprečili. Prosijo Poljake naj se radi tega z bojkotom ne maščujejo nad nedolžnimi.
ODEŠKA POLICIJA DOBI OKLEPE.
Odesa, 24. dec. Tukajšnja policaja dobi pri hišnih preiskavah ščite in oklepe v obrambo proti napadom.
PROTESTANTSKE CERKVE V LIVLANDU.
Riga, 24. dec. Na Livlandskem so zaprli 16 protestantskih cerkva, ker manjka duhovnikov.
OBNOVITEV RUSKEGA VOJNEGA BRO-DOVJA.
Peterburg, 24. dec. Rusko mornarično ministrstvo je izdelalo dva nova načrta o obnovitvi ruskega brodovja. Prvi načrt navaja število potrebnih novih vojnih ladij, drugi pa koliko in kakšne ladje naj se zgrade v prihodnjih petih letih. Ce obvelja drugi načrt, bo imela Rusija lepo število oklopnic. Zgraditi nameravajo tudi flotilo za polaganje min in podil.orske ladje.
VVITTE O STESLJEVEM PROCESU.
Peterburg, 24. dec. Grof Wittc ie hotel ugovarjati nasproti nekaterim Kuropatkinovim izpovedbam in je to naznanil sodišču. Kitajska vzhodna železnica in pa pristanišče Daljni so namreč zgradili, ko je bil Witte finančni minister, ki jc kot tak potoval na Daljni Vzhod. Predsednik pa Witteja ni povabil, češ, da niso Kuropatkinove oporekane izpovedi dovolj važne, da se zasliši še Witte.
POLICIJSKI LIST.
Peterburg, 24. dec. Izhajati prične »Ruski policijski sel«, ki bo objavljal policijske razglase, članke in poročila o policiji in o policijski službi. Prva številka ima članek: Slike o organizaciji inozemske policije.
RUSKA VLADA RAZPUSTILA »POLJSKO ŠOLSKO DRUŠTVO«.
Varšava, 24. dcc. Uradni »Dnevnik« objavlja sedaj odlok varšavskega generalnega gubernatorja Skalona, s katerim je bilo raz-puščeno »Poljsko šolsko društvo«. Po društvenem razpustu so odstranili vse puščice za nabiranje društvenih prispevkov po javnih lokalih in prepovedali vsa napovedana društvena predavanja in shode.
Varšava, 24. dec. Razpuščeno »Poljsko šolsko društvo« je praznovalo šele nedavno svojo obletnico. Imelo je 116.000 članov, milijonski proračun, ustanovilo je 500 ljudskih knjižnic, trideset dijaških zavetišč, vzdrževalo 141 in podpiralo več sto ljudskih in sredniih šol. —
SODNA RAZPRAVA PROTI ČLANOM PRVE RUSKE DUME.
Peterburg, 24. dec. Jutri se prične sodna razprava proti onim članom prve ruske go-sudarstvenne dume, ki so izdali in podpisali znani prekucijski oklic v Wyborgu prve ruske gosudarstvenne dume. Obtoženih je 169 oseb, med njimi tudi predsednik Muromcov in knez Peter Dolgoruki. Obtožnica obsega 30 pol. Obtožencem grozi korekcijski zapor do 3 let. Razpravo vodi višji predsednik Krašemkov.
U.tunovljeno 1862
Telefon itev 58«.
DUNAJ (WIEN), VII, KAISERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse.
Zaloga ognjišč, šted Inikov in strojnih ognjišč
ia »»»ko porabo od navadne do najflnejie in najrleeant-nejše Izpelj.ve, v vseh velikostih, trne aH bogato cmaillrane.
Poči za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od is k višje. Sušilnice, plinove peči, kamini. Železne peči s pečnicami za 2 ali 3 sobe, Vse mte peči tudi s trajnim gorenjem.
Patent-vložki
za glinaste peči.
1881 18— 16
IRadi Mure!
c	se prodaja vse vrse blaga globoko «
^	pod nabavno ceno. ^
©	Posebno še: 2943 6-1 a
C	Kožuhov, jopice za dame in koljerji, 9
ti	kakor tudi kožuhov, sako za go- a
£	spode, kožuhi za mesto in potovanje. §
£	Angleška skladišče oblek 3
i	O. Bernatovič
v)	LJubljana, Glavni trg 5. 9
fc®a90C2QC©©©©c©©©©©c©©©©©©«»;©©©©3
Univ.-me d.
dr. J^. Schweiger
bivši demonstrator na jobojdravni-Škem vseučiliščem 3 a vodu na Dunaju
prevzame s f- januarjem t$08
Zobojdravniški atelje svojega očeta
Ljubljana, Prešernove ul.5
in ordinira\
ob delavnikih od 9. — 12. dopoldne in od 2. — 5. popoldne. Ob nedeljah in praj. od 9.-10. dop.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI, Pred škof jo ZO.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem " " " " blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE 1	OBLEKCE =
po najnižjih cenah
N. KRISTOFIČ prej BUČAR
Ljubi,ana, Stari trg štev. 28.
u-.nimuvm.vii
grenka voda.
! Najboljša prilika |
i božični nakup f
po globoko znižani ceni
priporoča konfekejska trgovina za gospode, dame, dečke in deklioe.
A. Lukič
Pred škofijo štev. 19.
2397 27
Zabavne vožnje Avstrij. Lloyda
Trst
s prvovrstnim parnikom f,THALIA". Potovanje I. od 22. januarja do 17. februarja :
V sveto deželo in Egipet
2*34 3 -1
preko Aten, Roda, Makry, Famagoste, Hajfe in Jafe (za sv. deželoi Bejruta (za Libanon, Baalbek In Damask), Aleksandrlje, 4 dni, Kandije (za Knossos) in Benetk. Cena za vužnjo po morju s hrano od
05» naprej.
Potovanje li. od 26. februarja do 24. marca
v Južno Italijo. Tunls In Riviero, preko Slrakuz, Tunlza, Phillppevllle, AJaccIo, VI lefranche, Neapolja, Pulerma, Metlne itd. Cena za vižnjo po morju s hrano od 600 kron naprej
Potovanje 119. 4. do 21. aprila
z Velika noč na morju	-
v Južno Italijo, Tunls Trlpolls preko Mestne, Palerma, Tunlsa, Grlgentl, Trlpollsa, Malte,
Slrakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju in hrano od K 450' višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisaina THos. Cook & Son pod poboji, ki so označeni v posebnib
programih
Načrte, pojasnila in priiave pri gliivnetn zastopstvu avstrij. Lloydn na Dunaju I. K5rntnerring 6, pri Edvardu Kristanu, K. Ranzintferju jn v vseh potovalnih p sarnah.
C. kr. privileg. občna i zavarovalnica v i rstu
AS SI CUBAZ IONI f GENERALI
ustanovljena leta 1831, se priporoča za zavarovanja proti
inskeiitii ^rlom11
S^S^ blagajn, zalog blaga, pohištva ter sploh vseh vrednosti.
Zavarovanih je pri tej družbi proti tatinskemu vlomu nad 2500 najodličnejših denarnih zavodov monarhije, med temi nad 150 hranilnic, posojilnic, javnih uradov ter bank na Kranjskem.	2884 6- 1
tar Glavni zastop v Ljubljani, Sv. Peira cesta Stev. 2, v lastni hi&i. •**»
zavarovalnica v Trstu

::
ca
gt«5
o
Ett
Iz slovanskem sveta.
si Poljski duhovniki odlagajo mandate. Šlezijski tednik „Opavsky Tydennlk" poroča, da je duhovnik Skovronski v Lhoti pod Bialo odložil mandat v prusko zbornico. NUznanja ta korak svojim volilcem v dopisu, ki v njem pravi, da je prisiljen mandat odložiti raditega, ker ne more dobiti zastopnika, ki bi ga zastopal v duhovnem pastirstvu Razen tega še druga dva duhovnika poslanca, Bran-dW in Jankovski sta odložila mandate iz istega vzroka. Kakor katoliški „Čech" piše, jim kardinal Kopp na večkratno prošnjo zastopnika ni dal in sosednim duhovnikom zlasti iz bližnjih župnij v Avstriji ni dovolil jih zastopati.
si. Češki minister krajan Pr&šek je nedavno obiskal svoje prejšnje bivališče Rivno in prebivalci so ga sprejeli z veliko sloves nostjo. Na županov nagovor je minister odgovoril, da se ne vrača domu kot Ekselenca, ampak kot kmet, ki se je postavil v vrsto bo-rilcev za pravice stiskanega kmečkega prebivalstva, ki je vendarle glavno jedro celega naroda.
si Nov uspeh slovaškega umetnika. Kakor je „Slovenec" poročal prvi, obiskovalec letošnje razstave češko-moravskih in slovaških umetnikov v Hodoninu je bil prestolonaslednik nadvojvoda Frančišek Ferdinand. Že takrat se je odlični gost zanimal za inoravsko izvirno umetnost zlasti za dela Jožka Uprke. Te dni se je prestolonaslednik mudil v Hodoninu in sije dal po posredovanju okrajnega glavarja barona Friesa predložiti nekatere Uprkove akvarele. Izmed njih je nadvojvoda kupil večjo krasno sliko „Iz cerkve". Tako pride v stanovanje vladarske družine kot božično darilo izvirna slovaška slika, menda prva — in kakor je upati, ne zadnja.
si Toplo gnjezdece za duhovnike-poslance v ruski dumi. Gospodarski odsek sv. sinoda daje duhovnikom-poslancem brezplačno stanovanje v mitrofanovskem samostanu. Tako je sklenil sv. sinod zavolj tega ker je tega mnenja, da se ne spodobi, da bi duhovniki-poslanci stanovali v zasebnih stanovanjih. Vsak poslanec ima v samostanu svojo sobico in dobro hrano. V tem samostanu tudi stanujeta poslanca pravoslavna škofa Evlogij n Mitrofan.
si Iz Slovaškega. Preganjanje slovaških rodoljubov in slovaškega tiska nima konca ne kraja. Te dni je bila zaplenjena zopet 47. številka „Ludovyh Novin" radi članka »Slovaki, zapomnite si!" Ta konfiskacija pomeni novo tiskovno pravdo. „Lud. Noviny" so dobili v zadnji polovici leta kakih 10 tiskovnih pravd. Govorica o mažarski svobodi se širi kakor govorica o kakšni tatarski vojski. Mažarski državni pravdniki bi najrajši vse slovaške voditelje in urednike zaprli. — Urednik „Narodnich Novin" je bil 19. decembra poklican pred preiskovalnega sodnika in ta je izvedel, da zoper „Narod-nie Noviny" sta se uvedli dve novi pravdi radi ščuvanja (I). Tako „Nšr. Noviny" imajo na vratu naenkrat štiri tiskovne pravde. — Požunski državni pravdnik si je vzel v zadnjem času „na piko" slovaški delavski tisk. Dopisnik Čadrna je bil 19. novembra obsojen zavoljo enega članka v „Napredu" k globi 235 K. 21. novembra je stal urednik „Napreda" pred poroto radi ščuvanja. Obsodili so ga na 2 meseca zapora in 600 K globe in tako gre brez prestanka. — Preganjanje Hlinke tudi še ni pri kraju. Obesili so mu na vrat novo pravdo. Tožijo ga radi „laudatio criminis,< zavolj tega. ker je nekaterim ljudem in znancem daroval svojo fotografijo.
si Pravoslavno duhovništvo v tretji dumi. Duhovniki-poslanci v tretji dumi so imeli shod, pri katerem so sklenili sledečo resolucijo gledč na taktiko njih postopanja v tretji dumi: 1. Duhovniki kot narodni zastopniki, ki so prepričani, da pravoslavna cerkev se ne da ločiti od države, bodo delovali v dumi skupno z drugimi narodnimi zastopniki. 2. Da bi govori odličnih duhov-nikov-poslancev izražali jasno zahteve cerkev in duhovništva, vsak govornik mora poprej vsebino svojega govora povedati svojim tovarišem. 2. Ne glede na politično prepričanje posameznikov, bodo se člani duhovniškega kluba izogibali prizorov, ki škodujejo autoriteti služabnikov pravoslavne cerkve. 4. Duhovniki-poslanci se bodo potegovali za eno mesto v predsedništvu dume. 5. Bodo sodelovali pri vseh odsekih, zlasti pa pri tistih, ki se pečajo z narodno pro-sveto, z verskimi, agrarskimi in finančnimi zadevami. Le to resolucijo je sklenilo 38 svečenikov pod vodstvom dveh pravoslavnih škofov Eulogija in Mitrofana.
si Proti Slovakom. V Ruznovu so dali Slovaki napraviti slike, ki predstavljajo žup-
nika Hlinka,. kako ga jetničarji zvezanega peljejo v zapor. Slika ima napis: »Za moj narod, mojo vero, mojo svobodo!« Državno pravd-ništvo je vse slike konfisciralo..
Po svetu.
V Odesi dvajset vseučillških profesorjev suspendiranih. Zaradi neprestanih nemirov na odeškem vseučilišču, kjer igrajo glavno vlogo voditeljev židje, je poslala ruska vlada senatorja Hudminskega, da preišče vzroke nemirom. Vsled te preiskave je bilo suspendiranih 20 vseučiliških profesorjev, ker so v svojih predavanjih vzgajali slušatelje »v prevratnem duhu«. Tako poročajo mažarski časopisi.
Tri marke za besedo. »Gil Blas« priob-čuje, kakšen honorar dobiva Edvard Kipling, najmlajši literat, ki je dobil književno Noblo-vo nagrado. Od svojih zalagateljev je dobival pred nekoliko leti eno marko za besedo, sedaj pa dobiva tri marke za besedo. Res, izvrsten honorar!
11.000 prosilcev za eno — devojko. Rekord v številu prosilcev jc dobila brez dvoma Mis Frajeva, ki je imela v teku par mesecev 11.000 ženinov. Mis Frajeva je baje najlepša ženska v Ameriki. Na razstavi žensk-lepotic je dobila Mis Frajeva prvo priznanje.
Kako narašča hišni davek? To se lahko izprevidi iz neke interpelacije nemških radikalcev na finančnega ministra. V tej interpelaciji je med drugim tudi popisano, da ic pri odmerjeniu tega davka od leta 1880 nastopilo stanje, ki je možno, uničiti hišne posestnike, zlasti one v srednjih in manjših krajih. Hišni davek, ki e iznašal 1895. leta 51,968.000 K, se je zelo rapidno povečal. Leta 1900. je znašal 59,639.000 K in I. 1907 93,650.000 kron, h kateri svoti pride še 8,264.000 K začasno davka prostih poslopij.
Čudno kurje jajce. Pred kratkim je trgovec Andrej Novotny v Petrovi vasi na Ogrskem dal zaklati kuro, ki je bila čudne telesne vnanjosti. Ko so kokoš razparali, sc .ic pokazalo, da je imela v telesu jajce, ki je imelo velikost dveh moških pesti. Tehtalo je 470 gramov. To jajce je bilo popolnoma naravno razvito in bi bilo gotovo povzročilo kurjo smrt.
Iz Washingtona hočejo odpraviti goatilne. Iz Washingtona poročajo: Temperenčna agitacija se je sedaj razširila do zvezinega glavnega mesta. Že dolgo časa so oni ljudje, kateri imajo obrite obraze in katerih poklic ie, navade drugih ljudi regulirati, delovali na to, da se tudi morala zvezinega glavnega mesta izboljša in sicer na ta način, da se odstranijo gostilne iz mesta. Prijatelji vode in njihovi zavezniki so posebno živahno delovali od tedaj naprej, ko so prišli člani kongresa v mesto. Slednje so na vse mogoče načine obdelovali, samo da so tudi pri njih zasejali temperenčno seme. Agitacija ic sedaj ravno taka, kakršna je bila tedaj, ko so temperenčnice agitiialc za odpravo kantine po vojašnicah. Agitatorji so najpreje napadli odbor zastopniške zbornice, kateri upravlja District Columbijo. Člani tega odbora pa niso veseli tc agitacije, kajti to jih je spravilo v dokaj neprijeten položaj. Ko se je šlo za odpravo kantine, je bila stvar drugačna. Vojakom je bilo lahko odvzeti njihovo steklenico pive, kajti to članom kongresa ni škodovalo. V ostalem pa zamorejo vojaki svojo žejo pogasiti v gostilnah, katerih je polno v bližini vojašnic. Ako pa postane Washington suho mesto, potem bodo morali biti tudi člani kongresa žejni. Radi tega so našli dokaj čuden način, po katerem se bodo obvarovali pred sušo. Priredili bodo ljudsko glasovanje o tem, naj-li nadalje v mestu gostilne še obstoje, ali pa naj se jih odstrani. V zvezinem glavnem mestu sc, kakor znano, ne vrše volitve. Kdor stanuje tukaj, nima pravice sodelovati pri ljudski volji. Le oni, kateri imajo svoja domov-ja v kakci državi, zamorejo tam voliti. Volitve v Washingtonu bi bile nekaj novega in nekaj izvanrednega, kar se že 30 let ni pripetilo, kajti lokalne volitve so odstranili, da so tako onemogočili zamorcem oddati svoje glasove.
Pri sedanjem glasovanju bi bilo seveda zopet F glasovanje zamorcev merodajno in gostilne bi zamogle še nadalje obstati, kajti vsi zamorci so veliki pristaši dobre kapljice.
Vr. VI ^L
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je pod predsedstvom c. kr. dež. sod. nadsvetnika Polec-a v navzočnosti c. kr. dež. sod. svetnikov Andolšek-a, Vedernjak-a in vit. pl. La-schan-a kakor sodnikov in c. kr. avskultanta Romolda kakor zapisnikar na obtožbo c. kr. državnega pravdništva z dne 5. novembra 1907, op. št. ^ zoper
Jožefa Keber
zavoljo pregreška po S 18, št. 2, zakona z dne 16. januvarja 1896, št. 89 drž. zak. ex 1897, danes po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 11. novembra 1907, op. št. VI	v navzočnosti c. kr. državnega
pravilnika Trenz-a kakor javnega obtožitelja, da sc obdolženec v smislu obtožbe krivim spozna in obsodi, razsodila tako:
Jožef Keber, rojen dne 14. marca 1881. v Smartneni ob Savi, oženjen mesar na Selu št. 2, radi prestopka zoper zakon o živilih predkaznovan,
ie kriv,
da .ie meseca oktobra 1907. v svoji mesnici v Ljubljani vedoma pokvarjene mesene klobase, katerih uživanje jc sposobno škodovati zdravju. prodajal in na prodaj imel kot živila; s tem je zakrivil pregrešek po S 18., št. 2., zakona z dne 16. januvarja 1896, št. 89 drž. zak. ex 1897 in
se obsodi po istem paragrafu z uporabo S 260 b k. z. na dva (2) meseca strogega zapora, poojstrenega z enim postom in enim trdim ležiščem vsak teden, po 8 20 istega zakona se izrečejo navedene klobase zapadlim; po § 21. istega zakona je ta razsodba na obsojenčeve stroške javno razglasiti. Po S 389. k. p. r. se obsodi obtoženi v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.	2936(1-1)
Ljubljana, dne 13. decembra 1907.
Prima trboveljski in dolenjski ~7*XS,
Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Gruščni premog
po najnižjih cenah — na cele vagone po prcmogo-kopnih cenah priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3.	2737 4
Enega
mizarskega pomočnika
sprejmem takoj v trajno delo Anton Hrovat, mizar v Zerovnioi, Gorenjsko.	2937 1-1
Išče se
2938 3-1
poslovodjo
neoženjen event. oženjen brez otrok, za trgovino s specarijskim blagom in z dežel-ntmt pridelki. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava lista.
■ v w
Iscem
kompanjona
s primerno vlogo v svrho ustanovitve špecijalne trgovine s tehniškimi sosebno mlekarskimi potrebščinami. Ponudbe do 15. januvarija 1908 pod ^Sodelavec" na upravo tega lista. 2939 3—1
SOT Kovaške in sedlarske
pomočnike kakor tudi licence
sprejme v svojo novo ustanovljeno tovarno z vozovi v Kamniku
2843 3-3
Franc Stare.
Išče službo
mlad oskrbnik
absolvent kmetijske šole, vajen v vseh strokah kmetijstva, za malo mesečno plačo.
Ponudbe na upravništvo Slovenca pod I. A. Št. 50.	2912 2—t
Kupim
dva konja
približno 1.40 m. visoka, rujave ali črne barve, le bele ne. Kedo, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	2909 1-3
b	2727 10—b
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhljs (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija^. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.

Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. —— Kongresni trg 19. ——.
fe; Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19 1
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstriiene lase.
tot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh loleznih
sami ii prebavniH organov,
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
ijmrek: Giesslmbl Sauerbrum;,
.:«, paitaja, zdravila« ktpallii« pri Karlavlb »m-t*
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani ae dobiva v Meh Irk&io&i, valjih :<n3«ri)skih prodajalnicah in trgr»inak s iciivian*; i« tsa.
Zaloga prt Mlhaal K*itn«*f.<« in	is«**.!*
.laj||a«l	114 62- 6
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo
p. n. konsumentje, da se jim Giesshilblerjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamaSku.
Naprodaj je najlepši smrekov in bukov močan in srednji 282» 3—3
stavbeni les
pol ure od kolodvora in državne ceste na Gorenjskem.
Kje, pove upravništvo lista.
Najcenejše
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolj kakovosti slavn»mu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMIAR
=== v Ljubljani == Pred škofijo štev. 19. — Stari trg šte?. 1
Prešernove ulice štev. 4. ms m Popravila toftno hi oei
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od IO. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
a : Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s :
Danes v sredo nov spored.
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-t : žani ceni. t 1
r

primerna
božična
darila"
Vse to priporoča v najobilnejši izberi ob reelni postrežbi
trgovina za modno blago in klobuke
C.J.Hamonn
Ljubljana.
Motorje
na benoin ali plin, od 2—50 konjskih sil, ki so po najnovejši in zboljšani sestavi res izvrsten pripomoček kmetijstva ali pa obrtnika, ker delujejo za 30% ceneje kot parni ali električni stroji, so vedno pripravljeni za delo in lahko priučljivi, postavljam po zmerni ceni, pod ugodnimi pogoji in strog;m jamstvom, ter pošljem cenik, če se mi naznani, za katero rabo in s koliko konjskih sil.
Priporočam s>e tudi wcoU ctnfliciu za nakup in izvršitev	Ujr«
za kmetijstvo, mline žage, opekarne — s Dotrebnimi transmisijami z lesen mi kolesi (Holzriemerscheibcn) — kakor tudi stroje za mle-kars vo, štedilne kotle od 50-500 litrov, najnovejše pumpe za gnojnico itd
Dopisuje se slovensko in nemško.
2770 3-3
Josip Božič
v Dolini, pošta Grabštanj, Koroško.
H5$ Ki
Kakor streSno, zarezno In navadno, za oboke in zitioue
—^—————— MIHI' IB m ■lillllli ■■■!■—
j g priporoča g poM množini oaooaoooooo
-Trni	BOROVNICA.
1'i^NIIHIIIIIHM
Ravnokar )e izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
za	2799 10 -8
kmetovalca
1908
Uredil dež nadzornik J. Legvart. III. zelo
popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja,
naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in
še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80
Naroča se pri
m Ivanu Bonaču u Milani.
H| Vsled prihranitve dragega povzetja se naj S	znesek naprej dopošlje.
£B Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
■■■■■■■■■■■■■■H
Pozor! Čitajl pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskili zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin , 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Marij kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od	272*5
P» Jurišiča, lekarnarja v pekraeu štev. 65 (Slavonija)
ki znajo kope delati, dobe takoj trajno službo-	29 6 3-2
Vprašanja naj se naslove na g o z d no : oskrbništvo barona Lanna,
: Griinau, Almtal, Gorenje Avstrijsko.
Učenca
-za krojaštvo ——-
sprejme takoj Fran Sitar, Kolodvorske ulice 35 Ljubljana. 2885 2-2
ti tvorijo h krepijo
železnate krogljice s čokolado prevlečene, atar v vrsttu in kašelj odpravijo slad-korčki Mentholovi in ribje olje, najboljše medicinalno, a K 1'50 iz 2723 8—3
lekarne pri „zlatem orlu",
Mr. Ph. Nlardetschlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg
I :: :: nasproti čevljarskemu mostu. :: ::
- Tudi po pošti se naroči. -
hrovkol Perje m puh
iaprodaj je
posestno s hiš
i v kateri se nahaja dobr« urejena strojaratca in dobro vpeljana trgovina ar usnjem, ?r fbilšm prometom.
j Posestvo, obstoječe iz 4 oralov dobrega, arondiranega , sveta, nahaja se v nekem večjem kraju z veliko i okolico, na neki železniški postaji, ob državni cesti, ne daleč od Ljubljane in se zaradi nastalih ' družinskih razmer po ugodni ceni iz proste roke takoj ; proda.
Pismena vprašanja pod „stroj . rnica" na i upravništvo ,Slovenca."	2787 3—3
1902 letnik, razpošilja franko 4 litre za 9 K GO v., 6 let staro vinsko žganje 2 litra 5 K 60 v.,
graščinsko oskrbništvo Gotič, p. Konjice Sta-; jarsko.	2498 13 13
«0 «P>
s premikajočo k I a v i j a t u r o 3'/2 igre, s sledečo dispozicijo :
Forte za bas in diskant, Grandjen, Sourdine, Harpe eolietie, Basson, Cor anglaise, Expression, Flute, Harpeeoliene, Vox celestis, Tremblaut, skupaj 12 registrov je na prodaj. Kupna cena 580 K, sedaj 380 K. — Harmonij je pripraven za kapelo ali za izobraževalna društva. — Ponudbe na naslov: Župnišče na Vrhpolju pri Moravčah.
2905 3 3
oprano in očiščeno
V, kilograma od 45 kr. višje
C. J. mm, Ljubljana.
543 Z4
zsiiis službe
Razpisuje se tem polom služba
2899 3—3
Opozori se
pri nakupu jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke na blizu 40 let obstoječo tvrdko
K. MIKLACC
LJUBLJANA, 2-9 15-13
:: Stritarjeve (Špitalsfce) ulice štev. 5. :s •'vST Na zahtevo se dofiošljejo vzorci
sin
r
v neki večii pisarni v Ljubljani.
Zahteva se znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter knjigovodstva. — 0^1acajo naj se le nad 25 let stari, trezni ter v pisarniški praksi izurjeni prosilci ter naj lastnoročno pijanim prošnjam prilože poleg drugih dokazil tudi spričevala o dosedanjem službovanju. Oženjeni prosiici imajo prednost.
Ponudba sprejema po šitro „Treznost" do 31. dccembra letos uprava tega li*ta.
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2S54 fi
Drag Meger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinskaul.4,(Slavon.)

,J
C. kr. priv. zavarovalna družba
,Avstrijski peniks' na Dunaju
zavaruje proti
2931 3—2
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem.
— Ponudbe pod »Dolenjsko IOO« na upravništvo ..Slovenca". ?822 io—4
totinsK
vlomu
blagajne, zaloge blaga, »saktere druge vrednosti --;n pohištvo. ---
Vodja generalnega zastopa v Ljubljani:
Jos. Prosenc, Sodnijske ulice štev. 1.
Zaščitna znamka „Sidro"
antilM con
Nadomestek za Sidro-Pain»Expeller
je eploino priznano kot lsvratno bol blažnJoSe in odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 ▼.,
K 1 40 in K 8 se dobiva ▼ vseh lekarnah.
Pri nakupovanju teg* povsod priljubljenega domačega sreditra, nej ie jemljejo lc originalne steklenice v ikatijah z ualo zaflftitno znamko ,,Sidro" potem ie je gotovo prejel originalni izdelek.


Rlchterjeva lekarna
pri „zlatem levu" v Pragi
Elisabethgasse štev. S nova
M* Datra* raipollljtnj«. ^
VODOVODI
= kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene ln načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
IK«
'r-1* 1«1 r« I«' k t
KonradLachnlk
I jjubljami	2457 14
Beethovnove ulice 4.	Brzojavi: Lachnlk, Ljubljana.
2883 2 -2
Nc II. 552/07.
Dražbeni ol^lic.
Vsled prošnje c. kr. finančna prokurature kranjske v Ljubljani se bode v smislu sklepa c. kr okrajnega sodišča v Kranju 29. nov. 1907 vršila
v ponedeljek 3©* decembra 190£ cb 10. ari predpoldne
V notarski pisarni podpisanega prostovoljna prodaja brezdolžnega zemljišča »Travnova tožba« pod vlož. štev. 456 katastr. občine Vojvodni boršt (Herzogs-forst) obstoječega iz pare. štev. 303/2 gozda v izmeri 1262 m2 in čistim doneskom 38 vin. in pare. štev. 304/2 travnika v izmeri 1 ha 1175m2 in čistim doneskom 22 K 34 vin. za vsklicno ceno 1000 K, pod katero ceno se ne bode prodalo.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja kot varščino znesek 100 K v gotovini, v domačih državnih papirjih, oziroma drugih domačih papirjih v kurznem listu zaznamovanih in sposobnih za vlaganje denarjev nedo-letnih, oziroma v hranil knjižicah domačih hranilnic
Pogodniki so takoj vezani s svojo ponudbo, prodajalka pa šele po odobrenju od strani nadustavne oblasti.
Natančneji dražbeni pogoji in druga pojasnila se izvedo v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja.
Kranj, dne 17. decembra 1907.
v
ftntco Jlomberger,
c. kr. notar kot sodni komisar.
1	
s	
Jmi	
m	
	
M	
	
<4	*
Opozarjam p. n. trgovca, žganjetoče, kakor t'idi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lacrimae Christi, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdkc iz nemških krajev ter jamčim za najboljši usp.h vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26-6
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
liguit Bcni^ar
!. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
v
Ljubljana, Selenburgove ulic št. 3.
n
m m
ZM
SSJ
m
S
I
prodaja hiše v Ljubljani.
t
V ponedeljek, dne 30. decembra, se vrši ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 6, prodaja v kon-kurzno maso Božidarja Frohlicha spadajočega posestva vložna štev. 353 katastralne občine Šentpetersko predmestje I. del, obstoječega iz hiše štev. 27 v Slomškovih ulicah v Ljubljani, z ledenico, hlevom za konje, kegljiščem in gospodarskim poslopjem ter vrtom, kakor tudi 2 njivama v meri 579 m2 v Slomškovih ulicah v Ljubljani, ki sta primerni za s ta vb išče. fcS * Cenilna vrednost obeh parcel (niiv) znaša K 3774*—. Hišno posestvo z vrtom meri 1128 m2 in je cenjeno na K 46.230*—.
Pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase odvetnik dr. Edvin Ambrositsch v Ljubljani.
Ljubljana, dne 16. decembra 1907.	2831 3 -i
|Lepa božična in* novoletna darila
Velika bogata zaloga!
gJjjjS Vsled velike konkurence prodajam po naj-nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti, n S 11 Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen o £ obisk, ter beležim z velespoštovanjem	2? 15 7
ETD r»linPN urar in trgovec Ljubljana W J i
■ ■■■	nasproti frančiSk. samostana. 2, £
n
.E*
:jt 0
M U	-0T ~ Jjj
>N	Cenike s koledarjem zastonj in poštn. prosto, jjj o O
[ A ftfc Hf	3KUl!38G HTW 30E3K3K3K X Hf 3K UE
Trsoulna s klobuki m čeuljl
Ivan PodlesniK ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših
čevljev.
2250 2 J
Ivan Demšar
podkouskl kovnih izdelovalen vozov u Ljubljani
:: Marije Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, ]jčno jn trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pooh tudi več učencev.

M*
Naznanilo.
Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj še
domače hranilnice,
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se doseže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik terdotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, kije v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke. Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907,
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.

Podrui rsieai i v Spljetu, s
Delniška glavnica*
t i * SLOOO f»90. ti s
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18*—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
„ srečke reg. Donave k K IO'—, „ 2. jan., „ „ K 140.000 „ zem. k red-1, srečke a K 5-50 „ 7. jan., „ „ K 100-000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4</2°/o. vloge na tekoči račun proti 30dnewni odpovedi po 5°/0.
ii d
Podružnica a v Celovcu, a
s Rezervni fond i «
i < K 200.000. i i i
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN" Žalec in Laško
z: priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: 9Salvator' (črno pivo a la monakovsko). z=
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
pcsil]qtt>« no dem sprcjcmo rcstourotcr „y<qrodncgo Pomo" g. Kr žilni K (Telefon št 82.') ——
□ Kašelj! n
2360 Kdor 24-8 \»JI
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - ■
kiiramel sea
a tremi jelkami.
|>rHM
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., Skatljica 80 vin. dobivajo sc V Ljubljani i Lekarna pri ,,Orlu" pri ielez. mostu, de-ieina lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E Leustek; Ubald pl. Trnkoszy, Jos. Mayer, pri ,,Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Hleiweisuve ceste ; Ivan OjuriCič v Metliki, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Šavnik v Kranju In Josip Močnik, lekarna pri ,,Sv. Trojici" v Kamniku.
Zahtevajte zastonj
v— s —
7'—
8 M 8 40 IJ JO
1 80 III SO
Ib »ranko moj vtllkl, hog.lo llu«lr»i/anl (lavni cenik i nad 5<>0n slikami vs.h vrit nikelnafitih, srebrnih in zlatih ur. kakor ludl vsrh vrst solidnih zlalnin ln (rebrnin. K,id benegt orodja, tekltnega In usnjauk>. bi.j»« po izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ura......
švic izvir ,,Roskopf" pat. ura registr, ..Adler Roskopl ", nikel remont s sidro Ooldin rem ura ..Luna", koles|e i dvolnlm plastem	....
srebr. rem. ura ,,Oloria" . . ,, ,, „ dvo|ni plašč . . . ,, oklep, veriiica z rinčlco na pero in karab., 15 gr teika . . r. ka Tula nikel ura cilind z „Luna" kolesjem . .
KI , luskavico K 8 50. budilka K 2 90, kuhinjska ura Ki — ivatcvaldska ura K 2 80 Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo! ■ i Nlkak rlslko! Zamena dovoljena, ali denar nazaj' =
^ Prva tovarna za ure Hanns Konrad, c. In kr. dvorni zaioinik v Mostu (Brux) 654, Češko.	2315 1-4
C. kr. oblastveno potrjeno 20io* 9I ucilišca za Krojno risanje
branja c7esi/i
Ljubljana, Stari tri St. 28.
© Dobi se tudi kroj po životni meri. «»
ora
Veliko zalego absolutno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
l\v.t s»eiin)e: Bariin, Patru, Kun iti
zdelovztel)
^	a <ss?.y<//
"Ljubljani, hpllal-Stritar. ul T
,Mleko'
Kdo bi lahko pošiljal vsaki dan 200—300 litrov mleka?
R. M. ZORE S
Jesenice—Fužine.
Najkrajšan, najcenejša VOŽnjO«AlMlkO
z modernimi , velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finland", .Kroonland". Vaderland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba m spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo icz Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorake alloo odslej itev. 26. od Juž- * ' nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri i\ .Starem tišlerju*. 320 V.- 44 V
v Ljubljani
ppiporoea naslednje slovenske knjige:
v.
Novosti 1907.
Achleitner Artl., Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika Vez. K 2-60. Andrejčkov /ože, Žalost in veselje. Povest. K'—90. Coopcr I. F., Vohun. Br. K 1-60. Dostojevskij F. M., Ponižani in razža« I jeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslovenil Vladimir Levstik. Br. K 3'—, vez. K 4 20. Dostojevskij F. M., Zločin in kazen. Poslov. Vlad Levstik. (V tisku.) Doyle Conan, Znamenje štirih. Londonska povest. Vez. K 1"80. Kette Dragotin. Poezije. Druga izdaja. Br.
K. 4-— vez. K 5 50. Lah Ivan, Vaška kronika. Br. K 1 70. Medved Anton, Za pravdo in srce.
Vez. K 3 50. Prus Boleslav, Straža. Povest. Br. K 2-40,
vez. K 3 50. Sardcnko Silvin, Roma. Poezije. Br. K 2-—,
vez K 3 20. Šašelj Ivan, Bisernice iz belokranjskega
narodnega zaklada. I. Br. K 2'—. Senoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Broš. K 1'60, vez. K 2 60. Sienkieivicz Henr., Jernač Zmagovač.
Povest poslov. Fr. Virant. Vez. K 1'40. Tolstoj Leo, Tri povesti. K — 80. Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. <Hiša ob Volgi). Br. K 1'20, vez. K 2-20.
Lastna zaloga.
Baumbach R., Zlatorog. Planin, pravljica.
Poslovenil A. Funtek Vez. K 4-—. Bedenek Jakob, Od pluga do krone.
Zgodovinski roman iz minulega stoletja, ki nam opisuje mladost, šolanje, življenje in smrt našega slavnega rojaka Jurija Vega. 270 str. Br K 2--, vez. K 3 -. Brezovnik Ant., Šalj ivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja. 380 str. K 1'50. — — Zvončcki. Zbirka pesmi, lirskih in pripovednih, za šolo in dom. Vez. K 1*50. Campe, Odkritje Amerike. Poslovenil H. Majar. I. del: Kolumbus. II. del: Kortes. III. del: Pisaro. — Ta znamenita, istotako zabavna kakor poučna knjiga slovečega pedagoga kaže, kako naj se vzorno združuje stvarni pouk z moralnim. Vsi trije zvezki trdo vezani K 2-—.
Dimnik Jakob, Avstrijski junaki. Zgodovinske slike S 17 podobami. Br. K 1'50. v elegantni vezbi K 1'80.
Funtek A., Godec. Epska pesem poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 100 str. Vez. K 2-50.
Gregorčič Simon, Poezije. L zvezek. Druga pomnožena izdaja. 160 strani. Br. K 21—.
Haymerle Fran, dr. vitez, Životopisni oorati iz vsega obrta, umetnosti in industrije. Preloži Anton Funtek. Posebno primerno berilo za učence rokodelskih in nadaljevalnih šol. Vez. K l-—.
Kosi Anton, Zlate jagode. Zbirka basni za slovensko mladino in za preprosto ljudstvo. Posebno primerna za šolske in ljudske knjižnice, pa tudi za priročno knjigo učitelju, vez. K 1'—.
Leveč Janes, Lepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 2'—.
Levstikovi zbrani spiai. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov, broš K 21'—, v platno vez K 27'—, v polfrancoski vezbi K 29" — , v najfinejši vezbi K 31'—.
Mcško Ks, Mir božji. Enajst povesti in črtic. Br. K 2 50, vez. K 3 50.
— — Ob tihih večerih. 291 strani. Broš. K 3-50, vez. K 5.-.
Prešeren France, dr., Poezije. Priredil prof. Luka Pintar. Ljudska izdaja. Br. K 1'—, vez. K 1-40.
Prešeren France, dr.. Poezije. Druga ilustrirana izdaja. Ta lepi spomenik našemu pesniku-prvaku se s svojimi krasnimi ilustracijami vredno vrsti z najlepšimi izdajami prvih pesnikov drugih narodov. 4°. Br. K 5'-, v platno vezane K 6'40, elegantno vezane K 6'40, elegantno v usnje vezane K 9'—.
ScheiniggJ., Narodne pesmi koroških Slovenccv. 16°, 463 strani. Br. K 2—, vez. K 3 50.
Sienkiewicz Henr., Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine (z mnogimi lepimi podobami). 3 zvezki, br. K T—, lično vez. K 9 50.
--Rodbina Polaneških. Roman (z
muogimi lepimi podobami). Trije zvezki. Br. 10 K, lično vez. 16 K, skupaj vez. 13 K.
Starovasnik Rud., Novi domovinski zakon s postavnimi določili. 60 v.
Stritar Josip, Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, estetlčnih in kritičnih spisov. Prvi zvezek razprodan. Br. K 30' -, v platno vez. K 38-60, v polfrancoski vezbi K 43 40.	2754 5-5
J
Za prihodnje leto
priporočam:
Stenski koledar, cena 40 vin., po pošti 50 vin.
Mali skladni koledar, cena 50 vin., po pošti 60 vin.
Veliki skladni koledar, cena K 1 10, po pošti K 120.
Trgovski koledar, cena K 1* —, po pošti K 110.
Velika Blasnikova pratika, cena 24 vin.	2589 6-5
Družinska pratika, cena 24 vin.
JERNEJ BAHOVEC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih jasoik
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.
Popolna oprema za novorojence, otroško pe rilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Pfrilo lastnega Izdelka. 1870 ustanovljeno 1870.
v Slovita, moderno urejena ^ V 209 is tovarna	M
G.SKRBIC*
r
n
Zagreb, llica 40 ra
W pr,Pl,ro<-a svoje obie poznate solidne in cene ^ %. 4f	lesene 111 kj
' - ■ platnene rolete, le> A sene in železne xa to tvornice izložbe in prodajalne, W
ter prosi naj slavno p n. 'jjji občinstvo obraia vedno ^ <i večjo pozornimi na to so- iWj lidno tovarno	'fp
Centkl ln pror»6'tul os
zahtevo zt atonj. ^ d
I
I
Podružnic* ,'r.g. . a<a|alnlc.al Orabtn 15, Mala tlrao, M.it .lica IT, Badea, Br.o, U«4ke Lipa, Cefta «>..ltt ttorarakl Zeeabtr«, BSdll.«, Kort JUI«. na«*, IrltaT* la Ubere«
M • n j a I n i u • na Dunaja.
I Welli.ll« K, II Tab.rilrettt 4, III Ua(argaiit 77 (tagal Rtnavt(a), III. LI-vtngaait >7, IV Wl«lntt Maept.tr.alt 13, V SchAnhrenner.tr.••» 98 a, TI Oampeadorferatr. ii, VII Marlablleratrai« TC, VIII Urrch.nf.ldcratr.it. 1» IX tlirrilrant 19 X. rat.rHtatlraiil XVIII Vlkrlafirtlraiii U.
XIX r>*hllny«r Ha.Dl.lr H «1« ............ »t
aenjalnlCna delniška družOa »s »i9
„MERCUR"
i., wolizelle IO,
* V. «*p1t«! V 20 ooo 000 ttaar taklsri V 8 5«n flOO
Majkulantnojai
■mr nakup in prodaja
vuh vrst r«nt, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, araSk, devis, valut ln denarla
mr- Kamenjava in eskomptiranje
W*r.h.nlh ta.tivnlc lit nhlliracl) xr«čk kuponov.
Madona z Detetom.
Legenda. (Iz francoskega preložil A. K.)
jakopo Luno ie bil lep kakor lueifer, predrzen kakor sluga, dvorljiv in gibčen kakor opica. Bil je med mladeniči največji veseljak v Florenci in sicer v oni srečni Florenci, ko se ji ie uprav svetlikal zor renesanse. Obstrme-vale so ženske, ako so ga zagledale v tesnih ulicah, glavo po koncu in oči na smeh. Ako je tudi ulica zaspavala vsled žarkov vročega opoldanjega solnca, oziral se je Jakopo po oknih, zatemnenrh z dolgimi zagrinjali; vedel je, da njegove oči srečajo ondi druge oči, vedel je, da se nemi in cvetoči ali od strasti bledi obrazi ozirajo vanj, in vsem tem je veljala njegova pesem. Deklice in mlade žene, vse lepe in prikupne so na tem spoznale, da Jakop Luno hodi ob njih hišah in da misli nanje.
Jedna ulica je bila vzlasti ozka tako. da bi človek lahko raztegnil obe roki do koncev; Jakopo bi bil lahko segel obenem na obe strani v okno po šopke cvetic. Enkrat se mu je zdelo, da se mu to posreči, toda nakrat so se vsule ostre besede, glasne in trde kakor draguljci od obeh nasprotnih oken. One, ki so iznenadile Jakopa s cvetovi, pozabile so nanj, ter so si začele levite brati . . . Jakopo pa se ie smejal na ves glas in nikamor se mu ni mudilo, in kadar je opazil, da ie Zulietta pograbila Marijo za lice in jo je ta ugriznila v prst, ic bil to zanj največji vžitek.
Posebno rad se je sprehajal ob večerih; takrat pa ni prepeval. Plazil se je kakor lahna senca in kmalu je našel svojo izvoljenko, jo prijel za ramo ter jo poljubil.
»Jakopo, ti me ne boš več dolgo imel rad. — Ti veš, da sem zvest!« odgovarjal ji je Jakopo.
»Da, da.« je rekla, »to pa vem, to!«
»Ti si prišla, in to je vse, kar ie bilo treba. In prav si storila, ker moja ljubezen ti je zagotovljena za vedno!« dejal je Jakopo.
Na take besede so se deklice rade lovile, poslušne miku mladosti. prepričane, da Jakopo Luno tako vsako pregovori; čemu bi se
torej po nepotrebnem ustavljala? * * *
Tako je živel Jakopo veseljaško in lahkomiselno, a bavil se je z resnim poslom. Bil je kipar in delal je nabožne okraske, ki so zaljšali cerkve in kapelice, tja jih ie postavljal med pozorne in mogočne svetnike, da bi rajše vspre-iemali pobožne prošnje. Iz trdega lesa je napravljal fine okvire za okna po kapelah in korne klopi za kanonike. Okraski, s katerimi .ie obdal svoja dela, bili so čudovito lepi. Med kiparji ga v njegovem mestu in v njegovem času ni bilo skoro boljšega. Od lepote njegovih del sc je tudi njega nekaj prijelo . . . duhovni so ga spoštovali. Govorilo se je, da ga prilično gotovo papež pokliče in mu naroči napraviti Kristusa za svojo kapelo.
O neki priliki je cerkvenik pod lopo sv. Cecilije naravnost izjavil, da Jakopo rezbari kakor kak čarovnik. Ženske so se takoj prekrižale, vendar pa so vedno bolj občudovale Jakopa Luno.
Res je bilo, da se mu je vse posrečilo. Siccr pri svojih delih ni rabil pobožnih vzdihov, ni se nanje pri pravljal s postom in molitvijo. Med delom je žvižgal in pel iu ako je kaka goreča obču-dovalka vstopila v njegovo dclavnico, znal ii ie lepo na srcc govoriti.
Zulietta je vzkliknila:
»Jakopo. ko bi tc pač sveti Ivan Krsti-telj. ki ga delaš, hotel prijeti zaradi tvoje po-rednosti?«
»Zakaj?« odgovoril je ,lakopo.»Vsaj to še ni sveti Ivan Krstitelj; to je samo kip iz lesa. Kedar ga bodo blagoslovili v cerkvi, tedaj šele bo to sveti Ivan Krstitelj. Nc govori mi, da sem poreden, to ni res!«
Zulietta ga jc občudovala kot velikega umetnika, zato se je bojazljivo klanjala njegovim besedam in obmolknila.
Ivan Krstitelj, naguban in razvnet, Mojzes, neizprosen in trd. pošasti iz skrivnega razodenja, to so bili predmeti, katere je Jakopo posebno ljubil. Svetnikov ni izrezaval. Ako so ga vprašali, zakai iili ne mara, tedaj se je smejal in hitro o čem drugem spregovoril . . .
»Svetnike? Kako? Vsaj ne znam govoriti ž njimi ... To pa je treba, da se raz-govorim s svojim umotvorom . . . Toda pustimo to, moj prijatelj, grmi in treska!«
In zarezal je ob teh besedah na usta sv.
Ivana Krstitelja. ostro, skoraj pikro potezo. * * #
Nekega dne obišče mogočni gospod Lo-renzo Polo umetnika v njegovem atelierju ... Lorenzo je bil neizmerno bogat. Vsakdo, najbolj pa on sam, ie vedel, da si svojega bogastva ni pridobil na pošten način, toda to ni nič zmanjšalo kupa njegovih denarjev in nje-
Luno le norčuje iz velemožnega gospoda. Toda Jakopo je ostal resen.
»S čem pač vam morem postreči, vele-možni gospod Lorenzo Polo, dika našega mesta?« vpraša ga ter mu ponudi krasno izrezljan stol, na katerem so tako mehko sedele Zulietta in druge ženske, kojih ie rabil kot model za kraljice.
Težko in trdo je sedel Lorenzo Polo na stol in tudi ni kazal nobenega kraljevega dostojanstva.
»Ti si spreten v svoji umetnosti. Moja cerkev ob reki Arno bo kmalu dovršena . . .«
»Krasno delo, velemožni gospod,« rekel je Jakopo. »Nekoliko prenizka, okna so pretesna — toda krasna je cerkev, lepa. vsa zlata .. . Pravo svetišče za molitev!«
»Prenizka?« zagodrnjal je užaljeni Lorenzo.
Sveta noč.
S cerkvice na mirni vasi čez pogorje in poljano pojejo srebrni glasi zvonov pesem davnoznano: sveta noč, blažena noč!
Sluša jo trpin na slami, bridke mu topi spomine, novo upanje mu drami; iz potrte duše gine temna noč, žalostna nož.
Pod nebesi angeljfplava, siplje žarke, mile jeke:**! mir ljudem, Gospo u slavo za vse kraje, na vse veke! Tajna noč, čarobna noč!J
Kralj ubogih in bogatih, nedoraslih in odraslih Božji sin iz dvorov zlat h zibel si je volil v jaslih Svetla noč, radostna noč!
O komu nocoj ne hodi kakor ljubljen znanec v gosti, kakor žarek ob zahodi v duSo »pet sponi n mladosti? Sladka noč, miljena noč!
In komu ne vstaja želja, da bi čas mu vrnil dneve nepozabnega veselja, ko je peval jasne speve: sveta noč, blažena noč!
Ko s sestricami in bratci molil Jezuščkp je v hlevci, ko so plavali krilatci nad Detetom In nad pevci. Lepa noč, zvezdnata noč!
„Zdai je proč!" Vzdihljaj pridušen vre Iz prsi marsikomu. Mlad h sanj je grad porušen, duh ječi, drž' ga v dvomu trda noč, mrdznata noč.
Mir ljudem, a čast Gospodu ! Segaj v dušo, pesem mila, vsemu zemeljskemu rodu! Daj, da vsem bi zanetila rojstva noč — vstajenja dan!

'lOoiL
govega napuha. Ko so mu pa osiveli lasje, bi se bil rad sprijaznil z nebesi. Ob bregu reke Arno je zato na svojem posestvu gradil pravi biser lepe cerkve. Govorili so ljudje po tihem, da je odbral ta prostor, ker je hotel razkleti mesto strašnega hudodelstva; toda na glas so hvalili globoko pobožnost gospoda Lorenzo. Cerkev je bila že skoro vsa dovršena; o bližnjem Božiču se že izroči svojemu namenu.
Lorenzo jc prišel oblečen v rdeči damast, opremljen z izrednimi dragocenostmi. Jakopo ga jc pozdravil najponižnejše. Globoko, skoro do tal sc 11111 je priklonil. Svojo levico je položil na prsi, z desnico pa je mahal in pozdravljal visokega gosta. Spremljevalci Lorenzovi niso vedeli, ali ie vse to resnica ali se Jakopo
»Nesramnež, ki si drzne s tako sodbo na dan,« dostavili so Lorenzovi spremljevalci.
Toda Lorenzo se pomiri in ž njim tudi njegovi spremljevalci.
»I^ad bi,« dejal jc Lorenzo, da mi ti za mojo cerkcv napraviš Madono z Detetom. Vsaj ti jc znano, da bo cerkev posvečena Naši Gospej, in gotovo razumeš,, kako častno nalogo ti izročam in kako zaupam tvoji umetnosti.«
»Lepa hvala za to izredno odliko,« vendar jaz ne vsprejmem ponudbe.«
Lorenzo obledi. Menil je, da Jakopo Luno zato nc vsprejme dela, ker ga mu tako pozno naroča in ker mu ni izročil tudi drugih manjših del. Zato pravi:
»V cerkev sem dal prenesti razne svete
podobi in kipe iz drugih svojih svtetišč . . . Toda iaz bi rad velik kip Naše Gospe. In tega bi rad. da ti izvršiš.
»Vsaj sem razumel,« reče Jakopo, »vendar jaz ne sprejmem dela.«
In tudi za ceno ne vprašaš?« »Tudi ne!«
»Tri tisoč lir,« reče Lorenzo. »Za noben denar ne vsprejmem!« »Pet tisoč!« »Ne!«
Lorenzo se razjezi. Za njim se jeze v po-lukrogu njegovi spremljevalci:
»Ali ni ponudba sijajna? Kai vendar misli ta Jakopo. Tako ravnati z najbogatejšim človekom celega .nesta!«
. »Deset tisoč!« zavpije Lorenzo. Jakopo je tudi sedaj hotel odkloniti, toda zagledal je pri oknu Zulietto, kateri je iz obraza režal pohlep po denarju. Misel, da bi z zlatom pokril tega lepega dekleta, omaje hipoma njegovo trdo-vratnost.
»Sprejmem!« reče Jakopo smeh-'jaje.
Lorenzo, ki se ni več bal, da 11111 zopet odkloni, se je jezil, da ga je prignal do tako visoke svote. Toda Jakopo ni kazal nobenega zmagoslavnega znamenja. Postal ie otožen in nemiren. To je nekoliko potolažilo Lorenza, ki je razgrnil pred njim papir in dejal: »Tu imaš navodila, po katerih se ravnaj pri delu.«
Jakopo vzame liste v roke in hitro opazi, da se bo mogel le malo ravnati po tem navodilu, njegov umetniški ponos tega ne vstrpi.
Brez kake zalivale reče: »Vi dobite kip. Na sveti večer bo kip že v cerkvi.«
Bil je silno bled in oči so se mu čudovito razplamenele. Celo Lorenzo je to opazil in ni kazal do njega nobenega zaničevanja, kakoršnega je imel vedno dovolj na ponudbo do onih, katere je 011 plačeval. Velemožni gospod Lorenzo ga pozdravi in odide. Jakopo je pozabil na vse in ga ni
spremil do vrat.
* * *
Jakopo Luno sc je kmalu prepričal, da 11111 je sreča še vedno zvesta. Dobil je za kip Madone z Detetom krasno hrastovo deblo; bil ie les trd kakor železo, suh kakor goba, zveneč kakor zvonec; radostno ga je gledal in obti-paval.
»Oh, brezmadežno jagnje moje! Oh, biser moj iz vzhoda,« šepetal je sam sebi. S temi milimi besedami družil se mu je spomin na svetopisemske dogodbe.
Zaril se jc za več dni v globoko sanjarenje. Ako ga je Zulietta kaj ogovorila, jo je zapodil. Prihajala in odhajala je v delavnico bolj mrtva nego živa, iskala je prijaznega pogleda, a zadela je ob odurno nevoljo. Vendar ni ga marala zapustiti; rada ga je imela, rada pa tudi denar, ki ga zasluži.
Čez tri dni je zopet spregovoril :
»Kako bi ti držala dete, ako bi katero imela, Zulietta?« jo je vprašal.
Zulietta zamiži in glas se ji trese.
»Stiskala bi ga k sebi, da bi 11111 bilo gorko, nagnila bi se čezenj iu iskala njegovega živega pogleda, poljubila bi ga na oči in dejala bi 11111 tako glasno, da bi vedel za vedno: ,Ti si moj, moj, moj!'« »Dobro,« vzklikne Jakopo. »Jaz pa bom napravil ženo, ki drži svoje dete s prsti svojih nežnih razprostrtih rok in ga ne privija k sebi, žena, ki vidi pred svojimi nogami klečeče množice, katerim na njih prošnje: .Rositc, oblaki Pravičnega!' kliče: .Glejte ga, vaš je, vaš, vaš!'« Zulietta ni razumela nobene besede. Jakopo jc nadaljeval:
»Naredil jo bom nežno, rahlo, slabotno kakor trst, nedolžno kakor solnčen žarek. Njena drobna glava vsprejme vsa ponižna težak venec, ki od zgoraj priplove nad njo.«
»In imel boš deset tisoč lir,« pristavi Zulietta, »in še slavno ime po vrhu.«
Približala se mu je z gorkimi dihi in odprtimi rokami . . .
»Poberi se!« vikne Jakopo. Tako jo je vselej odgnal. Zdelo se je, da ga ima Madona popolno v svoji oblasti.
Bil je lx>lj strog sam s seboj, nego menih. Navdihi niso prenehali. Ohranil si je spretnost umetnika čarovnika, a smejati se ni več znal. Posušil se je, obledel, prozoril se je, bil je mnogo krasnejši.
Oboževal je kip, ki ga jc izdeloval. Zu-lietta pa je kip sovražila.
Zvečer ie navadno zaspal v plašč zavit ob vznožju Madone glavo, na kolena naslonjeno. Ob zori je pokleknil pred kip, se raz-govarjal z umotvorom s strahom in ko je. videl, da se lepo dela, je bil ob ranem jutru že zopet pri delu.
Tako ie dovršil kip. Zadnjo noč pa, ko je Jakopo spal, prišla je Zulietta v delavnico, prijela je kip ter ga naložila na dvokolnico in odpeljala iz delavnice. Jakopo je bil tako zmučen in je tako trdno spal, da ni ničesar slišal.
Nebo je bilo poltiq zvezd in Zulietta se je grozno tresla.
»Vsaj kip šc ni blagoslovljen, to ni še Marija z Detetom,« tolažila se .ie Zulietta, »to je le kos obdelanega lesa.«
Hitro je obrnila dvokolnico proti bregu in zvrnila kip v reko Arno. Zvezde so zamig-liale na površju vode, kamor je plosknil kip. Zulietti se je zdelo, da se ji je zasvetilo tisoč cekinov iz vode, kamor jih je pahnila njena ljubosumnost. Osrčevala se je, vendar strah jo jc bilo.
* -* *
Prihuljena kakor tepen pes vrnila se je v stanovanje Jakopovo. Velik krik je vzbudil zjutraj umetnika. Delavnica je bila polna ljudi, ki so kričali. Jakopo je opazil več spremljevalcev Lorenzovih. Med vsemi najbolj je kričala Zulietta:
»Madona je izginila! Madono z Detetom so ukradli!«
Jakopo je omahoval nem in one;nogei.
»Da, da, Madona je izginila!« je kričalo vse v p rek.
Nekateri so dejali:
»Madona ni marala, da bi zlobnež napravil njen kip. Uničila je delo neverca tako, da za njim ni nobenega sledu.«
»Kaka nesmisel, da gre in si izbere gospod Lorenzo za tako delo tega človeka! Mi ga dobro poznamo in vemo, kdo da je.«
Divji obrazi, debele oči so štrlele Jakopu v lice, roke so se dvigale proti njemu, hoteč mu strgati obleko.
Tedaj pa se vsuje s hriba doli proti Ja-kopovi delavnici cela vrsta ljudi, ki so prepevali, polni radosti in navdušenja, moški in ženske praznično oblečene z zastavami, v katerih so odsevali žarki vzhajajočega solnca pred svetim dnem.
Ljudje v delavnici se obrnejo, hite na cesto in slišijo besede:
»Madona je v cerkvi . . . Marija ni hotela. da bi jo nesli v cerkev, sama je ostavila delavnico pobožnega umetnika in plavajoč po valovih prišla je v svoie svetišče. Ob vznožju cerkve, stoječe ob bregu, našli so zjutraj med ondi nastavljenimi čolni blaženo Našo Gospo, ki je na valovih reke gledala proti nebesom, držala v naročju svojega Sina ter se ni odmaknila od brega, ki si ga je sama izbrala. Ze hodijo hromi in obsedeni, že oznanjujejo slavo božjo . . . Čudež je bil očiten.«
Oni. ki so hoteli ravnokar Jakopa s kamenjem pobiti, poljubljajo sedaj njegovo obleko in predenj padajo na kolena.
Bled in tresoč se, Jakopo ni umel druzega razven eno stvar: Njegova Madona je blagoslovljena bolj nego vse druge podobe Naše Gospe. V slovesnem sprevodu so ga nesli v cerkev. Na pragu zagleda Madono z Detetom, ki ga sprejme s prijaznim očesom. On pohiti k njej, pade prednjo na koleni, prepal in trepetajoč.
Pozdravljali so ga kakor svetnika, toda 011 ne sliši nobene hvale, on moli pred svojim umotvorom, tresoč se v ponižnosti. Klečal je ves Čas med službo božjo. Obraz Brezmadežne z Detetom ga je popolno prevzel. Srce mu trepeče. Radosti je preveč. On meni, da mora umreti, misli, da je mrtev in da sc le duša njegova topi v neskončni radosti. Orgije so bu-čale po cerkvi, množice so prepevale, kakor še nikoli. Zdelo se je, kakor da z vsakim človekom poje tudi njegov angelj varuh. Nebesa so se družila z zemljo v češčenju Madone, ki je z Detetom na koncu svojih rok klicala: »Oblaki so ga rosili, 011 je vaš, vaš, vaš!«
Vse je minulo. Cerkev se je spraznila. Nastala je tišina. Ljudje, potrjeni v svoji veri, hite domov. Jakopo pa ne ostavi svojega kipa. Gospod Lorenzo se mu približa, rekoč:
»Jakopo, tvoje delo je blagoslovljeno in milost nebeška se je naselila v mojem svetišču. Tu imaš deset tisoč irankov.«
Nato položi Jakopu v roke dve težki burzi ter se poslovi iz cerkve. Jakopo se ne gane, in ostane za hip sam v cerkvi. Kmalu pa se prikrade k njemu Zulietta.
»Jakopo,« mu reče, »lahko ti ukradejo denar! Ali naj ga jaz spravim za-te?«
Jakopo ni odgovoril. Zulietta pa je odšla z denarjem.
Naposled sc vzbudi Jakopo iz svojih sanj, toda njegovi duši so se ti spomini vtisnili neizbrisno; Devici nebeški je posvetil Jakopo popolno svoje srce in vse svoje misli. Zgražal se je v silnem kesanju nad seboj, očital si je svojo lahkomiselnost ter se vdal sila ostremu življenju. V resnici se je posvetil.
Zulietta je čakala več tednov, kdaj da Jo-kopo pozabi na Madono. Videla pa je, da mu je ta strast neozdravljiva in zato je hitela k očetu Filipu ter zahtevala od njega, da jo spove. Naprej pa mu je že klicala: »Nobenega čudeža ni, jaz sem vrgla kip Madone v reko Arno.«
Oče Filip ostrmi, a kmalu reče miren:
»Čudež je velik! Ti ne smeš begati vernikov s svojimi neumnimi pravljicami. Ti praviš, da si vrgla kip v vodo, vendar ona ti
je to dovolila in to je čudež, da je našla, plavajoč po vodi, sama svoje svetišče in se pred njim ustavila. Čudovito je to in nedostopno človeškemu umu.«
Zuleitta pa je ugovarjala:
»Kip ie plaval po vodi in se ob bregu zapletel med čolne ter ondi obstal.«
»Molči, neumnica, sam zlodej te moti s takimi mislimi!«
Zulietta se prekriža, prestraši in reče:
»Deset tisoč frankov Jakopovih je pri meni, jaz jih hranim, skrila sem jih v slam-nieo.«
Oče Filip ji odgovori:
»Občuduj, Zulietta, blagonaklonjenost Device! Ona še vedno nadaljuje svoja čuda. Smrtne nevarnosti je otela dušo Jakopovo. Z deset tisoč franki gospoda Lorenza, Zulietta. si lahko poiščeš poštenega ženina, ako v to dovoli Jakopo.«
Zulietta je hitela k Jakopu ter ga vprašala o tem za svet. On pa je ni maral poslušati ter jo ie z denarjem vred odslovil.
Zulietta je postala imenitna. Imela je svoj poseben prostor, kadar je prišla v cerkev. Toda ni se več ozirala v cerkvi po Jakopu, ki je ni več nikoli pogledal, klečeč sam v oddaljenem kotu. Jakopo ni napravil več nobenega kipa. Bog mu je odvzel dar, ki ga mu je prej naklonil, dal mu je pa zato dar blažilnih solza! Poleg tega je krasno prepeval po cerkvi v slavo Device nebeške, tako krasno, da so ljudje rekli: »Nihče nima tako čistega, tako vabečega in obenem tako močnega glasu, kakor Jakopo Luno. Poje, kakor da bi kmalu umrl, ker tako dolgo peti je popolno nemogoče.«
Jakopo je živel, dokler ni vseh krivic poravnal. Oni dan, ko so krstili prvo dete Zu-liette, je bil njegov glas slajši nego kedaj, krepila ga je božja ljuba v. Strogost je zlomila njegove moči; umrl je po treh letih neprestane molitve. Oče Filip ga je našel nekega dne pred kipom Madone mrtvega. Zaman se je trudil zapreti mu oči. ki so neprestano zrle v Madono. Ob njenem vznožju so ga pokopali. Po tem dogodku je zaslovela cerkev, katero je zgradil gospod Lorenzo. Jakopo Luno sicer ni kanoniziran, vendar nikdo ne dvomi, da je velik prositelj pri Bogu. Na njegovem grobu so ljudje radi molili zlasti o Božiču, ko so prišli počastit jaslice v svetišče sloveče Madone z Detetom.


Cas."
Znanstvena revija.
(Izdaja »Leonova družba« v Ljubljani. Izhaja po lOkrat na leto. Naročnina 5 K, za dijake 3 K-)
Pred menoj leži prvi letnik »Časa«. Z veseljem sem pozdravil lani prvi zvezek te znanstvene revije, dasi si nisem tajil težkoč, ki se utegnejo pokazati. Izpolnila sta se mi up in strah, vsak po svoje. Zakaj sem bil vesel nove revije? Zato, ker znanstveno revijo moramo imeti. Ali moramo poleg vsega dela, ki ga že imamo, poleg težkega političnega in socialnega dela. gojiti tudi znanstvo. Masaryk ie očital v državnem zboru, da se je katolicizem »zamočviril«. To ie kajpada čisto navadna. če kdaj, dandanes neupravičena kleveta. Ampak, resnica pa je, kjer se ne goji znanstvo, tam se počasi res življenje in mišljenje zamočviri! Ce življenje in delovanje ne dobiva vedno iz višjih sfer religije, filozofije in vede idej, otopi in posirovi. Klasičen zgled za to je n. pr. liberalizem. Kako je bilo iz-početka polno gorkega življenja, ko je prišel v dežel s toplo idejo svobode. Kako je takrat vse kipelo, kake je klilo veselo živ-licrije na vseh poljih! A ko sc je liberalizem zanemaril, ko je izgubil stik z resnim napredkom znanosti, ko ni od nikoder več dobil idej, jc otopel, izbebel, posirovel, in zadnjič so v državnem zboru svobodomisleci konstatirali. da o liberalizmu sploh ni več govoriti, ker je brez pomena. Tako se godi tistim, ki izgube smisel za znanstveno delo!
Znanstveno revijo moramo imeti. Ampak za znastveno revijo je treba resnih, neutrudnih delavcev, in sicer — to povdarjam - na obeh straneh: pisateljev in čitateljev. Cemu revija, če narod, ki 11111 je namenjena, nima smisla za znanstvo? In kako naj izhaja revija, če pisatelji nimajo smisla? Ce inteligenca ne misli več na to, da je izrasla iz naroda 111 da je zato dolžna vračati narodu kulturo za vzgojo? »Cas« — da preidem k daljnji točki — se je resno lotil dela. Ce se ozrem še enkrat na vsebino prvega letnika, vidim tu sila duševnega dela. Ni skoraj problema, ^ki danes vznemirja človeštvo, da ga ne bi »Cas« skušal doumeti, razložiti in pojasniti. Tu zrem celo vrsto versko-filozofskih člankov, celo vrsto modernih problemov: o evoluciji in evo-lucionizmu, v silabu in modernizmu, o modernem svetovnem nazoru in vedi, o katolicizmu in moderni kulturi, o hipotezah in vedi, o svobodni šoli. o moderni etiki, o seksualnem vprašanju. Tu zrem članke sociološke, kulturne, politične, o novi dobi, o demokraciji, o balkanskem problemu, o Rusih in Poljakih, o vzhodnem cerkvenem vprašanju, o edinstvu med Rimom in Rusijo; krasne umetniške študije: Simon Gregorč;č, Giosue Carducci, Ruska duša v spisih Cehova; literarne članke; članke iz koztnologije: Ob mejah brezkončno-sti . . .; iz prirodopisnih ved. Članek: Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina je dragocen prispevek za slovensko slovstveno zgodovino. Ze samo en površen pogled priča, koliko ie tu dela. Prav zato moram pa tudi ne vesel omeniti, da je dclavcev premalo! Je tu sicer že vrsta pisateljev, med njimi odlična zastopnika ix>liskega naroda, vseučiliški
proi. svetovnoznani dr. Maryan Zdziechou-ski in profesor Jan Magiera; so tu naši domači že dobro poznani pisatelji: dr. Jos. Gruden, dr. Fr. Grivec, prof. dr. Jos. Debevec, profesor B. Remec, kanonik Ivan Sušnik, Fr. Ter-seglav, dr. A. Ušeničnik, L. Lenard, Jos. Do-stal . . . vendar je to odločno premalo. Kje so še drugi naši inteligenti? Ali se jim ne zdi, da je tudi njihovo mesto tu ? Kakšen zgled dajejo našemu naraščaju? Ali ne bodo le-ti vpraševali: Kje so pa naši pravniki, zdravniki, filozof je, prirodoslovci, literalni kritiki? Ali ti ne mislijo, da treba tudi ustvarjati in kazati pot do domačega znanstva? Uboga pepeluška, slovenska univerza, če bomo tako delali zanjo? Take misli se vzbude temu in onemu, take misli se silijo tudi meni, ko prelistavam še enkrat prvi letnik »Časa«. Vesel sem ga, a moje veselje ni čisto. Ce ie premalo delavcev, postane list enostranski; malo delavcev ne more vsemu kaj! Tak list zmore vse le tedaj, če ima toliko delavcev, da vsak dela le to, za kar ima poklic in veselje, in vsi obdelajo vse! Tak — omne tulit punetum! »Cas« ima še premalo delavcev. Bal sem se tega, ko je začel izhaajti »Cas«. indolenco je težko premagati! — in ta strah ni bil prazen. To tudi odkrite; povem — morda prav s tem kaj koristim. Zato pa kličem: Možje, ki ste naši, na delo! To terja čast slovenske inteligence, to terja kulturni razvoj našega naroda! Umevajmo čas! Ideje zmagujejo, a idej izvor je 11111. Zato na umsko delo, da z idejami resnice in pravice oplodimo slovensko zemljo!
Naj omenim šc nekaj. Tuintain sem že čul, da so »Casovi« članki prekratki. Ta in oni pogreša »Obzornika«, ki je prinašal daljše in zato temeljitejše študije. Kako pomoči? Nekateri, imajo rajši daljše študije, drugi kratke informativne eseje. Najbolje bi bilo, ko bi se »Cas« povečal. Na treh polah, kakor izhaja sedaj, ne more vsemu kaj. Ce hoče biti količkaj raznovrsten, jc prisiljen prinašati le krajše stvari. A če se poveča, ali bo tudi toliko več delavcev? In pa — kar je dejansko odločilno — kaj bo z naročnino? Sedaj stane »Cas« 5 kron, za dijake celo samo 3 krone. Reči moram, da je že to za tak list vsekako premalo. Kdor ve, kakšni so danes tiskarski stroški, ta lahko takoj presodi, da se že sedaj v bilanci »Casovi« pač težko vzdržuje ravnotežje. Ex se. I11 vendar bi moral znanstven list sotrudnikom dajati na razpolago vsaj knjig in revij, da morejo zasledovati vedni razvoj in napredek moderne vede. Ali naj se naročnina poviša? Jaz bi bil zoper to. Ce se v krog »Ca-sovih« sotrudnikov zbere vedno več intiligen-tcv-pisateljev, čez kaj let — bodi! sedaj se mi zdi, da ne bi kazalo. Pač pa naj morda časih »Cas« prinese po dva zvezka skupaj in tedaj naj objavi kake daljše razprave, da tako ustreže vsem.	Spectator.

Božična noč na bojnem polju.
Iz francoščine.
Napoči! je 24. dan meseca grudna 1. 1870. Ze tri dni je neprenehoma snežilo, končno ponehalo in se pomirilo .... Umolknil je topov grom; le daleč nekie se začuje strelni pok iz pušk ....
Na nepregledno širino pariških predmestij sc spušča jasna, molčeča noč, ovijajoč s svojim temnim zastorom v eno samo, enakomerno krilo, poljane in gozdove, ceste in Mar-no, ki siliva pod ledom.
Le navajeno oko bi zamoglo v temi razločiti gotove, natančno v smeri pravokotnika zarisane poteze: okope domobrancev in utrdbe 7. polka ulancev, naperjene ene proti drugim, in v taki bližini, da čuje lahko sovražnik medsebojne sovražnikove pogovore.
Dan je bil mrzel tako, kakor malokateri v tej kruti zimi. Zemlja se je vsled mraza str-dila in blesk zvezd gori na azurnojasnem nebesnem svodu naznanja, da bo toplomer še padal ....
Kljub temu stoji domobranski polk, ne meneč se ne za boj nc za mraz, čilo na straži, zakopan in zaprt v svoji krtovini. Prebrisan dečko si je znal pridobiti kmeta, da 11111 je dal vrečo krompirja in naredniku se je posrečilo najti v taborišču dober kos zapuščenega konjskega mesa; poleg tega imajo še pri sebi nekoliko otrobastega kruha, malo duhana 111 nekaj zrn kave.
— Zatorej hajdi! praznujmo božični večer .... traralala. ... Privoščimo si pa obenem tudi malo večerjice iu traralala.
A to se izpregovori tiho in oprezno.
Zakrijejo se žareči zublji ognja in zakrinkate obe svetilnici, kajti dobro pomerjeni šrap-nel bi lahko pognal v zrak cclo slavlje.
Tudi na nemški strani je vse zavito v mir in tihoto.
Kdo pač bi si mislil, da so v mirni noči. v razdalji nekaj metrov razpostavljena prsa pr-som, da si stoji nasproti na tisoče mož, kojih ure so štete in ki se bodo ob jutranji zarji neusmiljeno klali in davili?
»Kaj, so katoličani ulanci?« vpraša nenadoma narednik Tricot, baš oni, ki je našel pošten kos konjskega mesa.
»Cemu staviš tako vprašanje? . . .«
»H111, zakaj, v slučaju, da so, bi se dalo lahko v miru in uedraženo použiti kak grižljaj, zaupajoč, da sc oni ravnajo ravno tako . . . Nocoj bi ne spravil niti enega strela iz puške . . .«
»Tudi meni bi šlo težko . . .,« se oglasi s hripavim glasom prostak, katerega nadleguje hud kašelj.
»Večerja nikakor ne tekne, če smo prisiljeni vedno paziti in s prstom na puškinim petelinu vzklikati: Kdo tu ?... v večni nevarnosti, da nas posetijo bonbončki! Enkrat, vsaj enkrat bi si želel zavžiti v neskaljenem miru košček konjskega mesa... Dve uri naj me Prusi nikar ne nadlegujejo ... dve uri samo!«
»No, potem pa pojdi in jih naprosi za to!« poseže vmes korporal.
»Kajpada!... saj ravno to nameravam.
»Fant, vsaj menda nisi ob pamet?«
»Nikakor ne.«
In narednik si odpaše jermen, natakne sabljo na okopov žrebelj in se napoti proti sovražnim utrdbam.
»Kaj pa misliš vendarle?«
»Boš že videl.«
»Glej zopet drugo žrtev, ki hiti smrti v naročje!« pripomni drugi vojak z ono hladnokrvnostjo, s katero je navajen gledati smrti v oči.
Hitro se pomika čas, pet, deset minut...
Krompir se peče pod pepelom in konjska pečenka širi po uborni krtovini obdani krog in krog s snegom prijeten, slasten duh.
»Fantje, skoraj bi kazalo, da vsak povžije svoj delež,« pravi korporal.
Toda čuj, zdajci zadoni v ledeni noči nek glas, prijeten tenorjev glas — brez dvoma Tricotijev — zaori in se dviga v slovesni tišini ve-soljstva glasan, krepak . . . Tricot poje na vse kriplje: ,
Minuit, chretiens, cest 1'heure solennelle
Ou rHommeDieti descendit jusqu'a nous!
Pour effacer la tache originelle
Et de sou Pere apaiser le cotirroux.l)
Kot bi trenil, popade vsak vojak svojo puško, kajti poleg lastne smrti, bo Tricot še na taborišče prizval nešteto sovražnih strelov____
»Vrtoglavec nespametni!«
Toda nepričakovani prizor se nudi vojakom, stopivšim na prosto.
V daljavi kakih sto metrov moli iz snežne beline nalik črnemu madežu, narednikova postava . . . Stoprav stopica napram pruskemu taborišču, neizogibna tarča prvi kroglji, ki bi se sprožila ... a čudo, nobena kroglja mu ne pretrga pesmi v grlu in ori s kipečo ginje-nostjo, katero mu povzroča neizmerno svetišče, narava, in prepričanost, da vsaka njegova beseda budi sto in sto odmevov v srcih tujih sobratov, ix>vzdigne drugo kitico. Dokončavši z besedami radosti in zmagoslavja:
Peuple, deboutl... chante ta delivrance
Noel!... Noel!... Voici le Redempteur! ■)
Ko sc poizgubi zadnji glas, počasi, skoraj prisiljeno v gozdnem odmevu, Tricot — še vedno pokonci in s čelom obrnjenim proti pruskemu ležišču, — stoji nepremično in čaka...
X
Kratek odmor, morda komaj minuta.
Glej, tam doli se prikaže izza zidnega pobočja velika senca . . .
Ulanec, i on razorožen, stopi v ospredje, s spoštljivo, skoraj religiozno kretnjo proži vojaški pozdrav in potem intonira z globokim, ginjenim glasom, nemško božičnico: O du froliche! O du selige Gnadenbringednc Weinachtszeit!... Welt ging verloren: Christ ist geboren. Freue dichl... freue dich!... du Christenheit!")
Polagoma si pridobiva njegov glas do sedaj še skrite poslušavce ... sovražni roji se odzivljejo, nebroj glasov se dviga... in potem skupno prepeva... Izza okopov se dvigajo glave, prsa, trupla Prusov: z mirno-jasnim pogledom motrijo daljavo... tu in tam si prižiga kdo pipico, nudeč tako samega sebe za cilj Francozom.
Toda vsakdo vč, in je trdno prepričan, da se nima ničesar bati, kajti mili Jezušček je, prihajajoč med sovražne si čete, trosil med nje nekaj ur miru... rekli bi skoraj ljubezni.
S svojimi malimi ročicami je razorožil te korenjake, odločene deliti smrt in biti samim usmrčeni: niti eden vojak bi ne hotel.nocoj povzročiti joka in stoka pod kakšnim krovom, omočiti s krvjo božična drevesca, pod katerimi se radujejo bratci, sestrice, sinovi včerajšnjega in nemara tudi.. .jutranjega sovražnika !
0 Polnoč je, o bratje, trenotek slovesen, ko liog-Clovek dospel je med nas!... — Da zbrisal greh izvirni naš — iu utolažil srd bi Svojega Očeta.
'-') Kviško, o ljudstvo!... slobodo si svojo opeVaj! — Božič se bliža, Mesija je tu!
3) O ti vesela! o ti blažena — milostipolna božična noč!... — propala je zemlja: rodil se je Krist. — Raduj se, raduj, ti krščanski rod!
Kipele jelke so na gori kot grad začaranih kraljic, Čez gaj se vila je meglica kot pravljica od Rojenic.
Detinska sveta noč.
Silvin Sardenko.
Odprl sem okno in te čakam ... Priplavaj, tiha sveta noč, povabi k sebi dušo mojo in šla s teboj bo vriskajoč.
Hitela bova v davne čase, v detinski sen nebeškomili: ko beli bili so oblaki le angeli mi lahkokrili.
Kožuborel je vir pod ledom, kot biserna bi struna pela; po ledu deca neugnana kot živa pesem je hitela.
V lesovju skozi veje speče pihljal je veter brzolet indramil jih: Nikar ne spite! Večer nocoj tako je svet!
Ko blesketal je mrak večerni v snežinkah jasnih, drobnih, prvih;
in kakor blagoslov smo nesli domov na nežnih jih obrvih.
Gorele zvezde so na nebu kot iskre ognja tistega, ki so nebesa ga netila od hrepenenja čistega.
Ko kraj vasi smo tekli gledat: Kdaj mimo sveta gre družina; odkrili smo se vsi strmeči, ko šla je mimo mesečina.
To noč, to noč bi rad pričakal.
A več ne vrne je nebo. Zaprite, mati, okno hladno! Zapri se, trudno mi oko!

Dom in Svet."
1. številka XXI. letnika »Dom in Sve-tovega« leži pred nami, enindvajset let za-povrstno in nepretrgano razvijajočega se literarnega dela med Slovenci. Ni moja naloga in tudi ne namen, kar je dobro, neprimerno povzdigovati in slabo zakrivati, tudi za male nedostatke mi ni. Kar se »Dom in Svetove« smeri tiče. je v malih besedah mnogo povedano, ako povdarimo, da je zastopal vedno in povsod načelo, da služi umetnost večno-resničnemu in večnodobremu, ki je ravno zato večnolepo. In ker je po lepi definiciji ■globokoumnih srednjeveških modrosiovcev za dobroto bistveno, »da se razliva,« da tako-rekoč ne ostane sama v sebi, ampak od svojega bogastva vsem vse podeli, je tudi lastnost lepe umetnosti, ki stoji v službi nravno-dobrega, da ne zadostuje sama sebi, ampak je podrejena najplemenitejšim vzorom ljudstva, katere naj vzbuja, neguje in izobrazi. »Dom in Svet« je šel neomajan to pot naprej, dočim so drugi kolebali in v strujah enodnevnicah izčrpavali svojo moč. Razvoj moderne svetovne misli je opravičil smer našega treznega realizma, zasnovanega na eti-škem temelju. Opisovavce erotične sle, psihologe, ki razuii slikanja, kako snujejo v ■človeku dušne sile in nagnjenja, niso hoteli poznati v umetninah nobene blažilne tendence in podobne, vse je potisnil tok časa v kot. Oživili so vnovič velikani duha iz prošlih desetletij, vednobolj silijo v ospredje religiozni problemi, filozofi pišejo romane, socialni teoretiki v njih hočejo učiti ljudstvo. 'Če je kod pogrešena smer. je vsaj to priznano, da je umetnost brez vodilnih idej in globlie svetovne misli le umetničenje, balast :za človeško družbo.
Nimam namena, podati natančne ocene »Dom in Sveta«, ker to bi nas vedlo predaleč. A nekatere opazke ne bodo odveč.
Ravno letošni in lanski letnik »Dom in Svetov« (1906, 1907) sta pokazala, da »Dom an Svet« nima samo namena in dobre volje ravnokar označeni devizi slediti, ampak tudi sotrudnikov, ki so taki umetnosti kos. To ie v prvi vrsti Finžgarjev roman »P o d svobodnim solnce m«. Ravno zdaj je prava prilika napraviti o njem kratko bilanco. Brez dvoma stoji pisatelj s tem delom visoko nad rojem naših sodobnih literatov, postal je ž njim naš prvi in dozdaj edini zgodovinski pisatelj v velikem stilu. Seveda, kdor prvi zaseka brano v neizorano grudo, vsega nc zinore tako, kakor si je zasnoval v duhu. Konccpciia Finžgarjevega romana je gratidi-ozna vzlic epizodam v II. delu, ki se prenaglo zavozljajo, gnetejo, kopičijo in razvozlajo. Mojstra na višini svojega znanja kaže posebno I. del. Kar se mi pri tem zdi stoletne vrednosti, je to, da je pisatelj za roman mnogo in temeljito študiral. Za ravnilo mu je
bila ideja kulturne nadmoči izobraženega naroda nad narodom, ki v njem vse kipi od sile, ki pa ni vravnana in brzdana in zato podleže ci-vilizovanemu narodu. Konflikt med neizobraženo in izobraženo močjo je predstavljen med starimi Slovenci in Byzancom za časa vladanja Justinianovega. Ta problem pa je pisatelja potisnil v nebroj drugih, katerih rešiti ni bilo lahko. Finžgar je domala vse zmogel, prav posebno in po mojem mnenju najboljše pa navidez neopazni, toda globoki razpor in boj med poganskimi in krščanskimi elementi v starem Byzancu. Vsi Byzantinci, ki jih Finžgar slik a, so kristjani ali vsaj novokrščenci, pa tudi vsi na-polpogani. Boj se vrši v njihovih prsih, a ga še sami komajda čutijo. Vidi se v njihovih dejanjih, da so razdvojeni, da hočejo Kristu služiti, pa so vdinjeni Belia-lu. Lahko nam veruje pisatelj : Tu je njegova moč in tu se je najbolj izkazal. Zmožen bi bil, da bi naslikal, kako in zakaj je bizantinsko carstvo vzlic zunanji mogočnosti trohnelo, zakaj krščanstvo tega ljudstva ni docela pre-kvasilo, zakaj so ondi divjale verskosektirarske vojske, dasi je bilo malo Kristovega duha v tej mehkužni, vetr-njaški in lažnjivi družbi. Finžgar bi nam lahko naslikal tragiko razkolnega Byzanca, »Kristaljubcčega« Carigrada... Lc poglejte Justiniana, Upravdo! Poleg Epafrodita, ki v svojem mirnem dostojanstvu in hladnokrvnosti ter plemenitem poletu nekoliko spominja na Petronija v »Quo vadiš«, se je pisatelju ta značaj najlepše posrečil. Vidi se, da ga je zajel iz zgodovine. Barbarskega rodu se na prestolu kaže v despotskem veličanstvu, ki ni brez veličine. Vladar morja in zemlje je suženj svoje žene, bivše nesramnice Teodore, plodu carigrajske kloake in taberne. Dostopen vsem njenim spletkam in brezobziren v svojih sredstvih, ima vendar v sebi dokaj tiste poganske stoiške morale, ki je močno podobna novodobni moderni »civilni« — saj je Justinian kodificiral vse tedanje pravo. Sam rešuje sodne listine in pravde. Bogu zida Hagio Sofio, za stavbo pa razpisuje ogromne davke in do zadnje krvne srage ožema svoje podlož-nike. Zares zanimiv »pobeljen grob«. Ta brezobzirni samodržec, ki je pehal tisoče v smrt, da uteši svoje slavohlepje in dela krivico, da ustreže kapricam svoje žene, se v tihih nočeh z menihi pogovarja o skrivnostih svete Trojice. Mistični tiran ali pa bigotni ateist . . . Teodoro je pisatelj zadel kot tip — demonska žena, prej vlačuga, zdaj kraljica. Težav ;nu ta značaj gotovo ni delal, dasi je skrbno izdelan in zelo na široko razpreden. Tretji konflikt, ki ga pisatelj slika, je erotičen. Pisatelj ga je dosledno izvedel, pozneje pa zapletljaji Irenine in Iztokove ljubezni večkrat zadušijo temeljnjo misel romanovo in marsikatero poglavje se bere kakor kaka »aventura« iz viteških časov. Osredje romanovo je Iztok. Kakor je Finžgarjev Upravda najbolj individualiziran značaj, je Iztok Finžgarjev najboljši tip. Ze ime sc zdi simbolično. Berite še enkrat prva poglavja povesti in prepričali se boste, da je Finžgarjev Iztok neizmerno višji in izrazitejši kot sploh vse, kar se je v naši beletristiki kdaj pisalo o prvih Slovanih in njihovi moči. Pisatelj je najlepše strani svoji povesti napisal tam, ko ic slikal, kako Iztok hrepeni po višji izobrazbi, da bi z njo zamogel svoj rod dvigniti iz barbarstva in ta veletok uravnati v mogočno kultu-ronosno strugo. To je slovenski Ikarus ali Prometej. Za temi osebami tvorijo ozadje rod Slovenov na eni, Byzanc na drugi strani. Finžgar je prvi med nami, ki je to kulturno ozadje naslikal kot nepristranski realist. Tu ni nič olepševal, nič pretiraval, dočfrn je pri osebah večkrat tu združil preveč lei>ote in popolnosti, tam preveč teme in nevkročenosti. Problem, ki je izprva imel postati glavni, problem, kako se Iztok vsled ireninega prizadevanja pokristjani, je pisatelju v preobilici pripovedne snovi takorekoč izmuznil iz roke. Med posameznostmi naj le to omenim, da pričajo o temeljitih študijah pisateljevih, posebno kar se I. dela romana tiče. različni detaili o šegah, kostumih, načinu vijevanja, socialnopolitičnih razmerah tako med Slovenci kakor med Byzantinci. Največji uspeh pa bo Finžgarjev roman pridobil, ako vzbudi kak mladi pisateljski talent, da se poglobi v prosvetiiopolitične in socialnopolitičnc probleme v naši zgodovini, ki so dozdaj >)ili le diletantsko obdelani.
Ostali sotrudniki »Dom in Svetovi« so sc tudi v letošnjem letniku dobro izkazali. Omenjam med drugimi simboliški, z nedosežno plastiko in mehkobno ironijo pisani »Publi-kutn« I. Cankarja, »V žaru juga« od Lee Faturieve, ki zelo napreduje in s svojim pri-povedovavnim talentom, življenjsko resnobo ter toplo, žarko dikcijo prevzame vsakogar,
ki se vtopi v njene povesti iz Primorja. Ne smemo pozabiti mladih talentov Franca Bre-garja (Muzikant Ciril Novak), Ivo Cesnika, Milaina Puglia itd. Pavel Perko nam je že dobro znan.
Na višini, kakor vedno, stoji v XX. letniku »Dom in Sveta« znanstveno-poučni del. Dr. E. Lainpe nam je v daljšem potopisu (Pod oljko in lavorom) opisal solnčno Italijo, pa ne šablonsko, kakršni so izvečina ti spisi, ampak z globokokorenečim znanjem današnjih socialnokulturnih in političnih razmer v Italiji v njihovem razvoju in postanku, ki sega še v dobo imperatorskega Rima. Bajda Kazak (g. Abram) je objavil študijo o »Maloruskih narodnih pesmih in kolomejkah«. Ta spis je tem večje vrednosti, ker ga }e spisal strokovnjak, ki malorusko slovstvo pozna do dna. Za novejšo slovensko kulturno zgodovino sta posebno važna spisa »List iz zlate knjige« (Priobčil dr. A. Levičnik), ki nam na podlagi angleško pisane »Zgodovine škofije Sault Ste. Marie in Marquette« opisuje prosvetno delovanje slovenskih misijonarjev v Ameriki, ter »Slovanske Benetke na Pruskem« od J. Mlakarja. V strogoznanstvenem oziru so posebno važni in za naše slovstvo, filozofijo ter našo kulturno zgodovino velikega pomena spisi: »Jurij pl. Slatkonja« (dr. Josip Man-tuani), »Dr. Matija Prelog« (dr. Karol Ver-stovšek), »Telesna tnetamorfoza narodov na našem jugu« (Niko Zupanič), »Metelkova antologija« (dr. E. Lampe), »Kako je v naši pisavi s tujkami« (A. Breznik). Zelo zanimiva je na podlagi najmodernejših in točnih virov skrbno sestavljena kulturnoštatistiška študija Vinka Sarabona o »Prebivalstvu Evrope v XIX. stoletju«. Znani zgodovinar dr. F. Kos je objavil spis o »Ogleju in ondotni baziliki«, dr. Plečnik o »Vročinski bolezni in legarju«, L. Lenart pa o »Kamnjencu iu Hotinu«. Lepa kulturna škica o življenju beneških Slovencev je I. Trinkota rokopis »Hajdimo v Rezijo«.
Med pesniki najdemo poleg A. Medveda in Silvina Sardenka mnogo mladih talentov, ki precej obetajo. To so zlasti Zvonimir, Griša, V. Remec, J. Vandot in drugi.
To je v glavnih konturah delo enega letnika. Nikjer ni nič zamrlo, nič zastalo, vse vre in se giba v mladi čili moči. To je, kar »Dom in Svetu« zagotavlja odlično mesto v slovenski in slovanski beletristiki. Osnovan na trdnih tradicijah varuje v svojem razvoju s težnjami in pridobitvami modernega časa tisto kontinuiteto, na kateri morate biti zasnovani znanost in umetnost, ako hočeta uspevati in nočeta biti trsta, ki sc v vetru majeta. Krščansko svetovno naziranje dopušča nebroj razvojnih zmožnosti, ki imajo vse to prednost, da ne vedejo v zmoto in se tako ne ubijajo moči v brezplodnem iskanju nedosegljivih in varljivih cil:ev. To je porok za vedno lepšo bodočnost »Dom in Svetu«.
X.
..;..	XXX
. XXI. letnik »Dom in Svetov« obeta biti zelo zanimiv. Podrobnosti ne omenjamo, po-vdarjamo le, da ima slovensko slovstvo komaj na razpolago kako svobodno povest, ki se bo čitala s tolikim zanimanjem, kakor nova dr. Fr. D e t e 1 o v a povest »Rodoljubjc na deželi«, polno duhovitega humorja in zdravega realizma. Notranja uprava lista se je v toliko izpremenila, da je od »Mariianišča«, ki je bilo dozdaj lastnik in izdajatelj »Dom in Sveta«, list odkupila »Katoliška Bukvama« in sicer zato, da se »Dom in Svetu« osigura vedno lepši procvit in napredek tudi kar se zunanjosti tiče. XXI. letnik »Dom in Svetov« bo tiskan s popolnoma novimi, najmodernejšimi črkami, zlasti pa se bo izpopolnil ilu-stracijski del, tako da bo »Dom in Svet« ohranil med slovenskimi beletristiškimi listi nai-odličnejše mesto. Ker je pa vsled tega izdajanje »Dom in Sveta« vkljub častnemu številu naročnikov zvezano z ogromnimi denarnimi žrtvami in se list sam vsled nizke cenc. ne ;norc vzdržati, se je naročnina zvišala za 1 K (od 9 K na 10 K na leto), za dijake pa je cena ostala pri starem (7 K), torej bo »Dom in Svet« še vedno med vrstniki najcenejši list. Obenem pa bo omogočeno, da bo ne le po obliki eden izmed najlepših, ampak tudi po vsebini eden izmed najboljših leposlovnih listov nc le v slovanskem, ampak sploh v literarnem svetu.
Ob samostanskih vratih.
(Božična slika.)
Tajnosten mrak se je razprostiral nad koroni in stransko ladjo samostanske kapele. — Neitfirno je plapolala večna luč v rdeči svetlobi, odsevajoči iz anipole pred velikim oltarjem. Skozi odprta stranska vrata, vodeča v samostan, padal je odsev svetilke na hodnik in kameniti tlak ter na stene kapele, tako da so sc žarite v svitu in bleščali zlatoobrobljeni kipi svetih podob.
Urnih korakov, a tako da se jc ni niti čulo, prihitela je nuna in -se ustavila pred stranskim desnim oltarjem. Prižgala jc previdno dvoje sveč in jela spretno prirejati in kinčati oltar za jutrajšno slovesnost.
Praški Jezušček, ki mu je bilo vsako leto o fk>žiču odrejeno častno mesto ua stranskem altarju, jc bil sedaj glavni predmet njene skoro nežne pozornosti. Večkrat za vrstjo je prestavila cvetke in posode, svečnike in lučicc, ki so obdajale božje Dete resnih in bleščečih se oči, da doseže popolnejši vtis. Sestra Ljudmila jc bila prava umetnica v svoji stroki. Nobena druga ui tako tunela prirediti oltarja primerno in v soglasju s praznikom, kot ona.
Sestra je bila tako vgloblicna v svoje opravilo pri oltarju, da uiti ni cula tihih gia-
sov, ki so prihajali od stranske ladje. — Tam je bilo več nun z gojenkami vzgojevalnega zavoda, ki so z največjo skrbnostjo urejevale in ravno opravljale zadnja dela pri krasnih jaslicah, ki so bile posebna znamenitost tega samostana.
Sestra Ljudmila ni niti opazila, da se je približala mala deklica oltarju. Sele ko jo je ta nagovorila s prošnjo, naj pride za trenotek tja, češ, jaslice so gotove, se je ozrla.
Hotela jc ravno odgovoriti, kar se pripeti nekaj strašnega: težek kamen je priletel skozi nizko okno tik oltarja ter zadel nuno v glavo, liolesten krik zadete se je pomešal med žven-ket razbitih steklenih oken in zamolkel padec kamenja ter tarnanje prestrašene deklice, ki je bila edina priča dogodku.
Ko so prihitele druge nune z gojenkami, našle so sestro Ljudmilo brez zavesti ležati pred stopnicami oltarja. — Obličje in bela obveza preko čela sta bila zalita s krvjo; na desnem sencu pa jc zevala globoka rana.
Sestra Ljudmila se je šele zavedla in odprla oči, ko so ji izmili rano.
Njeno prvo vprašanje je bilo: »Ali je Jezušček poškodovan? — Ali se je pripetila kaka škoda na oltarju? — Hvala Bogu! — Potem sem pomirjena. — Meni bode že bolje.«
Sestro so prenesli začasno v vsprejemno sobo ter jo položili v naslonjač.
Poklicani zdravnik se je izrazil, da je sestri rešilo življenje le to, da se je v istem hipu obrnila z glavo. Drugače bi jej bilo čelo popolnem prebito.
Bil .ie težek kamen cestnega tlaka. Kdo je pač mogel biti brezvestnež, ki ga je vrgel s ceste na sveti kraj? — Policijske poizvedbe so dognale, da je tisto popoldne popivalo več mladih moških oseb v bližnji krčmi. Zabavljali so in sramotilno govorili o duhovnikih in nunah; razdeljevali so sramotilne spise o njih ter o samostanih. — Navzočih jc bilo tudi kakih dvanajst delavcev, ki pa o hujskačih povečini niso hoteli ničesar čuti ter so vsled tega kma-lu odšli. Trije moški, ki so napol pijani in kričeč odšli po cesti mimo samostanske kapele, so bili na sumu kot storilci. — Ker pa so imeli slučajno svoje priče, ki so potrdile njihovo nedolžnost, se jim ni moglo ničesar zgoditi.
Cele božične praznike sc po mestu ni o drugem govorilo, kot o tem dogodku. — Seveda ni manjkalo zagrizenih oseb, ki so hotele celo vedeti povod in zvezo dotičnega napada.
Eden je pripovedoval, da jc bil neki pros-jak surovo odpoden izpred samostanskih vrat.
Drugi pa je vedel še hujšo zgodbo: neki ubogi sorodnik neke nune se je hotel baje maščevati, češ, da jc samostan pogoltnil vse njeno premoženje. — Resnica pa je ostala vendarle nepojasnjena.
Še nikdar pa, odkar je obstal samostan, ni bilo ob božičnih praznikih toliko pobožnih molilcev v samostanski kapelici, kakor to leto. Pa tudi marsikateri izmed onih, ki so prihajali iz radovednosti, odšel je ganjen v spominu na dogodek iz svetišča resnih misli v srcu . . .
* * *
Bil jc mrzel dan meseca novembra. Zgodaj je pritisnil mraz in led; gorka peč je bila vsakemu dobrodošla. Pa ne samo mraz, tudi glad je bil pritisnil kot nenavaden gost. — Nastopila jc gospodarska kriza, ki ni prizanesla nobenemu stanu; posledica jc bila, da mnogo delavcev ni imelo niti zaslužka in seveda tudi ne kruha. Javne sobe in ljudske kuhinje žc dolgo časa niso mogle zadoščevati vedno množeči sc potrebi.
Najživahneje pa je bilo vsako opoldne ob samostanskih vratih samostana sv. Agate. — Pobožne sestre, ki so bile sanic odvisne od milodarov in ki so le za plačilo od Boga oskrbovale bolnike, ki so bili brez sredstev in se pečale z vzgojo sirot. — so bile v tem času mraza in stradajoče bede pravi angelji, deleč tolažbo in pomoč. — Priredile so dvoje ločenih, prostornih dvoran, eno za ženske, drugo za moške, kier se je delila vsak dan krepka juha. skromen, a dobrodošel obed.
Nekega dne je bil posebno hud naval v dvorano za moške, da ga ui bilo mogoče obvladati. Službo jc opravljala sestra Brigita, visokorastla oseba bistrih oči in energičnih potez v obrazu; prideljeni pa je imela v pomoč še dve sestri. Pozvati so morale ta dan na pomoč še dva rokodelska mojstra, poštena človeka iz soseščine, ki sta pomagala vzdrževati red.
Na dolgih klopeh ob zidu sedela je množica raznovrstnih ljudi, ki jc s slastjo zavži-vala krepko juho, pomešano s kosci mesa, krompirja in sočivja, kot obenem nadomestilo šc za prikuho. Razven tega je dobi! vsak kos domačega kruha. — Bil je zanimiv pogled na te raznolične obraze, na katerih se je čitalo pri vsakem drugače prežito življenje. Mnogo jih ic bilo, ki so živeli žc v boljših razmerah, a so prenašali sedaj svojo usodo z nemo vdanostjo. Bili pa so med njimi tudi taki, ki so mračnih, skoro divjih pogledov, iz katerih je odsevala strast, z zobmi škripajoč zavživali kruh ubožcev.
Med njimi jc bil tudi mož, ki je sedel v kotu in ki ga je — kakor jc bilo videti po njegovih temnih pogledih — razdražila celo nežna potrpežljivost sestre, ki mu je dala juho. — Videlo sc je, da se borč v njegovi notranjosti nasprotujoča si čutila. Skoro je že hotel vkliub morečemu gladu pustiti skromen obed, kar ie obrnil njegovo pozornost nase naraščajoč hrup.
Dva opijanjena sta sc prerila do kotlov z juho ter s surovimi besedami zahtevala svoj obed.
Brezuspešno so ju drugi zadrževali. Močnejši izmed njiju, visokorasel fantalin, postavil
se je z rokami mahajoč in preteč tik pred sestro Brigito, ki je bila strahu vsa bleda, ter jo obkladal s surovimi besedami.
Ljubeznivo svarilo je pijanega le še boli razdražilo. Z enim samim sunkom preobrnil je kotel, tako da se je vsa juha razlila po tleh. Klici ogorčenja so se čuli po dvorani. Sestra Brigita se je hotela ravno skozi zadnja vrata umakniti v samostan. V tem hipu je razgrajač zamahnil z roko proti njej, z namenom jo udariti. A. ravno v tistem hipu zgrabil ga je nekdo od zadaj s krepko roko, da se mu je roka pobesila brez moči. Oni mož v kotu skočil je bliskoma pokoncu in branil bežečo sestro pred zlobnim srdom zverine v človeški podobi. Toda le za trenutek. V splošnem me-težu porabil je zlobnež priliko, potegnil nož, in predno je mogel kdo slutiti, ležal je rešitelj na tleh z globoko rano v prsih.
Med tem ko so storilca razorožili ter odpeljali, položili so ranjenca na klop v kotu, kjer je še pred nekaj trenutki sedel nič hudega sluteč. Preiskava je dognala, da je nož odletel ob usnjati denarnici, kar je sunek precej oslabilo. Vendar pa so bila ranjena pljuča in še drugi nežni deli obližja. V denarnici ni bilo drugega kot naslov ranjenca: Frančišek Ksaverij Brunar in pa slika ženske z malo
deklico ter vojaški list.
* * *
Ranjenca so prenesli takoj v bolnišnico, ki je bila v neposredni bližini samostana. Vsled nenavadnega slučaja zdravili so ga vkljub ubožnosti v posebni sobi. Zdravniki in sestre so tekmovali med seboj v postrežbi. Več tednov je viselo življenje njegovo na eni niti.
Med tem ko se je boril z življenjem in smrtjo, se mu je večkrat bledlo med napadi mrzlice. V trenotkih pa, ko se je zavedel, plaval mu je pogled po neznanih prostorih, a konečno je vendar vprašujoče se oziral na navzočo sestro — nuno.
Ker pa so se te vedno menjavale, ni videl nikdar enega in istega obraza.
Neko noč se je bolnik nagloma prebudil iz sanj. »Vode, vode!« so bile po preteku več tednov prve besede, ki jih je izpregovoril v zavesti. Sestra je vstala s svojega sedeža ter se sklonila nad bolnikom. Motni odsev svetilke ji je ravno obseval čelo. Od leve senci do pod očesa imela je globoko brazgotino. Bolnik sc je dvignil prestrašen. Nemirno se je premikal semtertja. Ostal je sicer pri zavesti, a bil je tako slab, da ni mogel izpregovoriti.
Ob jutranjem svitu je sestra odšla in nastopila druga. Ko je prva zatvorila vrata za seboj, čula je ta šepetajoče vprašati: »Kako Vam je ime, sestra?«
»lienedikta.«
»In oni, ki jc odšla?«
»Ljudmila.«
Začuvši ime, stresel se je bolnik po vsem životu.
>Kaj Vam je, ubogi mož?«
Ta na vprašanje ni odgovoril, ampak le odmahnil z roko. Toda po kratkem odmoru je prosil, naj kolikor mogoče hitro zopet pošljejo k njemu sestro Ljudmilo. Vsled stroge službe pa se je moglo to zgoditi šele po preteku 24 ur.
Ko je prišla naslednji dan sestra Ljudmila, videla je presenečena, da je bolnik nenavadno okrepčan. Ta pa je, ne da bi dolgo premišljeval, z globokim vzdihom takoj začel razgovor.
»Vi nite tie slutite, sestra, kdo leži pred Vami. — Toda ne izdajte me, prosim Vas za božjo voljo; — tega ne bi mogel preživeti.«
Iz vprašujočega pogleda sestrinega je spoznal, da ji je njegovo govorjenje uganjka.
Pokazal je z roko brazgotino na obličju nune. Ta je prebledela.
»Kako? — Vi ste bili?«
Bolnik ni mogel vsled razburjenja do sape. Solze so mu vdušile govor.
»Da, sestra, jaz sem bil, ki je tisti večer, bilo je na Sveti večer lani, vrgel kamen v cerkcv. Kesal sem se takoj, ko sem to storil. Ne izdajte me, danes sem popolnoma predru-gačcn. Sedaj mi je jasno, da je bilo vse laž in obrekovanje, kar se jc govorilo o samostanu in o sestrah.«
Sestra je položila kazalec leve roke na usta in vzdignila desno kot k prisegi.
»Nikdar Vas ne izdam! In kako bi tudi mogla kaj takega? Rešili ste življenje sestri Brigiti.«
Šele sedaj se je bolnik zavedel, da mu jc bil jasen položaj in vzrok, zakaj je bil ranjen. Do tega časa se mu je zdel spomin kot sanje. Med tem ko je sestra Ljudmila stala ob njegovem zglavju, pripovedoval je Brunar, kako je tisti večer, — hoteč nasprotovati Bogu in ljudem, storil obžalovanja vreden korak. Pri tem ni slutil, da je spravil v nevarnost človeško življenje.
»Zena mi je umrla spomladi; edina hčerka pa je v samostanu »pri dobrem Pastirju« v vzgoji. — Ob novem letu bi bil moral zopet plačati zanjo mal znesek. Imel sem dober zaslužek, a plačeval nisem več mesecev ničesar. Dolg so mi odpustili, če bodem v prihodnje točno plačeval. — Živel pa sem potratno in tako mi ni ničesar preostaialo. Srditi sem se jel nad sestre »Dobrega Pastirja«. — V tovarni in krčmah širili so se spisi, v katerih so se opisovale nune kot ničvredne ženske. Seveda sem slastno požiral take nesmiselnosti tudi jaz. Na Sveti večer sem bil v družbi, ki je imela v mislih ravno samostan in bolnišnico sv. Agate, o katerih se je pripovedovalo grde stvari.«
»O našem samostanu?« je začudeno vprašala sestra.
»Da, — seveda je moralo biti vse laž. Dejalo se je, bolniki morajo dobro plačevati, a ž njimi se slabo ravna. Sestre pa gledajo le na denar in se jim pri tem dobro godi. To in še več drugega se je govorilo.«
Vkljub temu, da je bila stvar resna, se je morala sestra Ljudmila na glas zasmejati.
»Da, sedaj mi je to bolje znano; — sedaj lahko govorim iz izkušnje,« — dejal je bolnik v zadregi.
»No, iu potem ste iz jeze na grdi samostan ljubemu IzveliČarju razbili okna in zadeli njegovo služabnico na glavo,« posegla mu jc v besedo sestra pol otožno in pol šaljivo. »To ni bilo lepo od Vas, Brunar.«
Bolnik jc pripovedoval dalje, da je po božičnih praznikih čital o nezgodi ranjene nune v časnikih in izvedel tako tudi njeno ime. Od takrat pa .ie živel v vednem strahu, da bi ga ne dobili.
Razgovor je prekinil zdravnik s svojim prihodom. Bolnikovo stanje se je vedno boljšalo. Popoldne istega dne obiskala ga je sestra Brigita, da se mu kot »rešitelju ono malo življenja« zahvali, kakor je dejala in mu krepko stisnila roki.
Ganljivo je bilo videti, kako so sestre tekmovale z dokazi hvaležnosti proti Bru-narju.
Zadnjih osem dni pred božičnim večerom poteklo 11111 je kot v snu. Dovoljeno 11111 je bilo že čitati. Pečati se je jel tudi z najvažnejšimi vprašanji življenja. 7. veseljem je sprejel duhovnikovo tolažbo. Frančiškanski pater, svetovno izobražen mož milega in jasnega pogleda, prebil je dvakrat nad celo uro ob bolnikovem ležišču.
Napočil je Sveti večer.
Bolnika so pustili na njegovo željo samega v premišljevanju. — Tisoč na pol pozabljenih spominov na mladostna leta v hiši starišev, na kratka leta zakonske sreče, na zavoženo življenje in kriva pota po smrti mlade žene, vračalo se mu je v spomin.
Na božični praznik pa ga je čakalo veselo iznenadenje. Sestre so pripeljale njegovo dete iz »Dobrega Pastirja«. — Živahno, lepo oblečeno deklico v starosti osmih let, črnih las in rjavih oči, kot pokojna mati.
Nune v samostanu sv. Agate so dekletce bogato obdarile ter je potem peljale k bolnemu očetu, ki jo že dalje nego pol leta ni videl.
To je bil najveselejši Božič, kar jih je doživel Brunar v teku dolgih let. Z novim pogumom zrl je zopet v bodočnost. Trdno je sklenil živeti in delati zase in za svoje dete.
Ko se je poslovil od svoje hčerke je še prosil sestre:
* Pokažite moji mali kapelo in jaslice; — ti pa, dete moje, ostani hvaležno sestram celo življenje za vse, kar so tebi in meni dobrega storile.«
Odrešenje.
Poletna noč je sanjala nad Jeruzalemom. Na Oljski gori je šumljalo drevje in mesec je sijal srebrno na bele liste.
Samotna vročina je pripekala naokoli, pa ni motila ljubečih duš. Janez, sin bogatega trgovca, je naslanjal svojo glavo na obraz svoje Lee. Posluškala sta šepetanje listov. V obeh srcih je vstajalo težko vprašanje, ki si ga ni upal nihče povedati.
Slednjič je šepnila Lea: »Janez, in kedaj se bo najina sreča udejstvovala?«
»Ali nisva dovolj srečna, ljuba moja?«
Tedaj so se pojavile solze v njenih očeh. Mladenič je položil skrbno svojo roko okoli njenega pasa.
»Lea, zakaj jokaš? Nihče ti ne sme storiti ničesar žalega.«
»O, ti nc veš, Janez, kakšen strah me navdaja.«
»V moji roki? Poglej, Lea, zvezde bli-ščijo tam zgoraj, tam nad nami nas skrbno čuva Bog naših očakov,« Stisnila sta se skupaj: »I11 ali ni greh, da sem tu?«
»Kako naj bo ljubezen greli, saj jo je vendar Gospod sam zapovedal.« Janez ni vedel ničesar, da bi jo potolažil. Slonela sta lice na lice v silnem strahu te noči. O11 je čutil njene vroče solze, vsa krasota njenih temnih las je pogrinjala njegov obraz. Njeno krasno telo je vztrepetalo — molk je vladal med njima.
Tedai se je Lea zganila: »Pusti me, Janez, jaz se strašno bojim. Če bi bil to zvedel moj oče . . .«
»Odkod naj Baruh to zve? Stari . . .«
Zaprla 11111 jc z majhno roko usta. Proseče se je glasil njen glasek? »Ne zasmehuj mojega očeta, spoštuj stariše, je najsvetejša zapoved našega ljudstva.« Mladenič jc hotel deklico še enkrat objeti. Toda ona se jc izvila iz njegove roke in je rekla tiho: »Vrniti se moram v mesto, meni se zdi, kot da so zvezde obledele.«
»Kaj jc šele pet ura ponoči?«
»Domov hočem iti. In naj bo danes zadnjikrat noč; to sem sklenila, ko sem sem prišla.«
Zavzet je vstal Janez in prijel Leino roko: »Jutri pridem k Baruhu, tvojemu očetu, dovoliti mora, da postaneš ti moja žena.«
Zamolklo se jc glasil njen glas: »On nc bo dovolil, Janez . . .«
»Mora! Ali bo Baruh srečo svojega edinega otroka zasmehoval? Moj oče je bogat.«
»Toda vi ste Saducejci in niste več zvesto pokorni zapovedim očakov.« Hiteče jc zakrila svoj obraz z rokami. »I11 potem moj oče nc pozabi onega večera —«
»Ko sta se prepirala in je moj oče zasmehoval tvojo mater? O, Lea . . .«
»Baruh sc je tedaj vrnil smrtnobled in šepajoč domov in 011 vas sovraži, kot morejo vsi izmed našega ljudstva sovražiti.«
»In ljubiti,« jc dejal mladenič ognjevito iti je pritisnil Leo na svoja prsa. »Bodi mirna, Lea, prišel bom jutri in sedaj pojdiva.«
Prijel jo je za roko in stopala sta po svetli stezi z gore. Kmalu je ležal Jeruzalem pred njima, hiše so bile svetlobliščeče in nad vrhom tempeljeviin so se bleščali modrikasto-srebrni mesečni sijaji. Zaspano se je oziral za njima rimski najemnik, ki jc stražil na ulici. Na jeruzalemskih cestah ni bilo čuti nobenega glasu. Prestopila sta oni del mesta, kjer imajo ubožni Judje svoja bivališča. Kmalu sta stala pred hišo Leinega očeta. J udinja je stisnila svojemu ljubimcu roko: njegov poljub ob slovesu je igral na njenih ustnah: »Jutri, Janez?« — »Jutri, Lea!«
Janez jc nadaljeval svojo pot.
Ona se je hotela zmuzniti skozi mala stranska vrata v hišo. Sedaj so se odprla in njen oče ie stal pred njo. Postava starega Juda je bila upognjena in zavita v slab, umazan kaftan. Baruh je držal palico v roki.
Lea se je smrtno prestrašila in je zaklicala nekaj nerazločnega. Janez jo je še slišal in se je takoj vrnil.
Bal se je za svojo nevesto, ko je uzrl razkačenega starca, katerega obraz je osenčeval mesečev sijaj jako svetlo. Sovraštvo in jezo so naznanjale njegove poteze. Njegov glas je donel hripavo, besede so se usipale:
»To je Lea, moja hči, Ik»g Abrahamov mi odpusti grehe, da sem te vzgojil, ti vlačuga.«
»Oče!«
Baruh je stopil bliže: »Kaj, ti hočeš kričati, ti izprijeni otrok; le kriči, celo mesto naj izve sramoto starega Baruha!«
Tedaj je položil nekdo roko na Judova pleča in ta se je nenadoma potuhnil, kajti poprej ni videl Janeza.
Sedaj je stopil mladenič iz temne sence hišine.
»A, tvoj vasovavec, moja hčerka!«
»Tiho, Baruh! Poslušajte me!«
»Kako naj poslušani sina svojega smrtnega sovražnika, ki je obenem Saducejec.«
»Pa me boste vendar poslušali, Baruh, to bo dobro za vas.« •
Proseče se je oglašal mladenič: »Baruh, jutri bi bil jaz k Vam prišel in bi Vas prosil, da mi daste Leo za ženo.«
Stari Jud jc stopil korak nazaj. Močno je zavpil:
»Kako naj dam Leo Janezu? Ne pozabi, da si sin očeta, katerega črtim, dokler ne bo ležal pod zemlo.«
»In mi naj trpimo, ker Vi sovražite? Baruh, mislite! . . .«
»Nič ne mislim, in sedaj se izgubi, ti vlačuga!«
»Ne imenujte je tako!«
»Ali mi boš ti prepovedoval, da ne smem imenovati svojega otroka, kakor ga hočem?«
Juda se je polastila divja jeza in je vzdignil palico proti Lei. Janez se ni mogel več premagovati, ko je zadel udarec njegovo zaročenko. Lea je omahnila s tožečim klicem.
Tedaj se je polastila Janeza besna jeza.
»Baruh, tole za udarec!«
Njegova močna pest je padla po starčevih sencih.
Baruh se je sesedel brez glasu.
Trenutek jc vladala strašna tišina nad tem krajem. Tedaj skoči Lea k svojemu očetu: »Gorje, Janez, ti si ubil mojega očeta!« Pri-pognila se je polna strahu, Baruh se ni ganil.
Tedaj je pomagal Janez Lei nesti mrtveca v hišo.
Ko sta ga pokrila, je dejal mladenič: »Lea, tvoj oče ni mrtev. Jaz moram hiteti iz Jeruzalema. Pokliči ljudi, ko bodem na varnem. Ali, Lea, jaz se bom vrnil.«
Zadnjič je privil zaročenko z vso ljubeznijo, nato je odšel iz hiše. Ze je uzrl luči za okni sosednjih hiš. Nihče 11111 ni sledil na begu, kmalu jc ležal Jeruzalem daleč za njim. Ves prestrašen je bežal po cesti . . .
Drugega jutra je vedel ves Jeruzalem, da je bil stari Baruh ponoči ubit. Lea je ležala mrtvaškobleda in bolna poleg njega. Janez, trgovčev sin, je izginil . . .
V sicer tako tihem Betlchemu je bilo vse polno ljudij, ki so hodili po mestu goriindoli. Vse gostilne so bile polne, ljudje, ki se leta in leta niso videli, si stiskajo roke. Popis prebivalstva, katerega je zapovedal cesar Avgust, je prignal sem z vseh vetrov one, ki so bili rojeni v tem mestecu. Vladal je med ljudmi velik nemir, kot bi jih navdajala slutnja bodočega dogodka.
Med vratmi neke krčme je slonel bled mladenič, v katerega temnih očeh se je čitala nestrpna nepotrpežljivost. Oblečen je bil v navadno obleko ovčarskega pastirja, narahlo 11111 je visel plašč okolu ledja, širok klobuk je čepel na njegovih gostih, črnih laseh.
Nepremično je zrl s ceste v daljavo. Njegove ustnice so šepetale:
»Jocl noče nikoli priti, in jaz čakam zastonj.«
Tedaj se jc oddahnil, kajti težko pričakovanega je uzrl. Na muli se 11111 je bližal jezdec. Mladenič 11111 jc hitel nekaj korakov naproti in je ponudil roko razjahajočentu. Ta je bil še mlad, njegov obraz je kazal plemenite poteze. Toda v očeh, ki so bile sicer svetle, je počivala tiha žalost.
,Ti mi ne prinašaš nič do-	———
brega, ljubi Joel. To vidim v tvojem pogledu . .
„Pač res, Janez, bodi trden .." Prijatelj si je obrisal motne oči in je šepnil! „Lca je mrtva . .
Janez se je opotekel, kot bi ga strela zadela, in ie jecljal:
„Lca mrtva .. ., moja sladka ^^^^
Drug ga je potegnil s seboj v krčmo. Potem ko je oddal svojo mulo hlapcu, sta sedla v tih kot,
Janez je pustil, da se je vse vršilo brez njegove volje. Dolgo nista ničesar izpregovorila. slednjič pravi nesrečnik z bolestnim glasom:
»Pripoveduj mi vse. Joel I«
Ta jc pričel nalahno pripovedovati, s trdim pogledom je opazoval Janez njegove ustnice. Dolgo je trajala prijateljeva povest, žalostno je končal Joel: »Stal sem ob njenem ležišču, ko je umirala. Vse je vedela, tudi, da ti prebivaš skrit v službi bogatega Eleazarja. Njen zadnji pozdrav je bil pozdrav nate in ko je za zmerom zatisnila ustnice, ie trepetalo tvoje ime na. njenem jeziku.«
Glasno je vzdihnil pastir, Joel je položil roko na prijateljeve lase.
Ta jc stokal: »Sedaj je vse končano, Lea jc mrtva . . .«
»Pa ne samo to, Janez, potolaži se. Tvoj oče ti pošilja tole mošnjo. Ti moraš bežati in sc enkrat vrniti.«
Janez je spravil denar, potem je rekel: >Ce še morem živeti, ne vem. Ce me najdete, pokopljite me poleg Lee. I11 tebi, ljubi Joel, dolguje moje srce prijateljsko zahvalo. Tebe ne bom nikdar pozabil . . .«
Brez besede sta si stiskala prijatelja roke. Pastir se je vzdignil in je šepal iz krčme . . ..
Janez je čul pri čredi. Njegovi-tovariši so spali, zaviti v pastirske plašče, zgoraj ob pojemajočem ognju. Na skali je sedel sam in je strmel v nočno molčanje. Noč ga je ogrinjala s. črnimi peroti. Premišljal jc sladke ure, ko je bil pri Lei, hrepenel je po njenih kodrih in po njenem ljubkem, prijaznem glasu. Tiho jc razjedalo gorje njegovo srce. ker je vedel, da je vse to nenadomestno, izgubljeno. Tedaj se je spomnil tudi tiste noči, ko je ubil Baruha. Mraz je pretresel njegove ude, neznosen strah je občutil — skočil je pokonci. Nemirno je letal goriindoli.
Stal jc pokoncu in gledal zvezde, dolgo,, dolgo . . . One so žarele tam zgoraj tako skrivnostno . . . Tedaj se je spremenilo njegovo gorje v sanje, omahnil je in skril svoje obličje v mrzla tla.
Dvignil je glavo, tedaj se je silno prestra-šii in je držal roko pred očmi, ker ni mogel gledati te svetlobe.
Ali so sc njegove sanje uresničile? Sveti strah ga je prešinil. Z bleščečega nebesnega svoda je žarela svetla luč, modri žarki so se spuščali na zemljo, kot bi sc usulo nanje morje bleščečih biserov.
Sredi svetlih žarkov so plavale nebeško-krasne podobe v belih, svetlih perotih, zavite v plapolajoča krila. Nepopisno prijetna in bla-žilna godba se je oglašala po nebeškem svodu,, ki je oproščala in odpuščala .
Svetli angeli pa so hiteli na zemljo in so se ozirali na Janeza, kakor bi mu hoteli nekaj naznaniti. Tedaj 11111 je bilo, kot da pada nanj Lea z nebes. Zaprl je oči, bilo mu je tako prijetno, obenem pa tako tesno v prsih. Tedaj je obmolknilo douenje in začni sc je v mehkih angelskih glasovih nebeški zbor: »Slava Bogu 11 a višavah i 11 mir ljudem 11 a zemlji, kateri so dobre volje.«
Janez je hrepeneče poslušal ta glas . . .
Petje je bilo končano, in oglasi se ravno-ta glas, ki je preje govoril: »Ne bojte se,, naznanjamo vam veliko veselje. V svetem mestu Davidovem je rojen Izveličar. Pojdite v Betlehem in našli boste dete, v plenice povito i 11 v j a s 1 i p o 1 o ž e 11 o.«
Janez je pogledal kvišku. Svetloba je ugasnila. Toda 011 ni čul sam, drugi pastirji so se zbudili. Vsi so trepetali od strahu. Vpraševali so eden drugega. Slednjič se je slišalo: »Vstanite, v Betlehem hitite, v Betlehem!«
Pastirji so šli v noč, pa niso šc prišli daleč, tedaj se jc zasvetila bleščeča luč v noči.
Vsi so postali na potu osupli, potem so' vstopili v hlev.
Čudo, katero so gledali, jih je sililo, da so-pokleknili . . . Janez je pokleknil zadnji v ste-nini senci.
Lepa, mlada žena z angelsko lepim obličjem je držala detece v naročju. Z glave otrokove jc sijala ona mila, rožna svetloba, ki mu je obkrožala glavo. Dete se jc nežno na-smehljalo pastirjem in sladki mir se je selil v njih srca. Čudna slutnja jih ie navdajala, da bo to dete odrešilo vesoljno človeštvo. Dolgo so klečali, zatopljeni v vročo molitev, doklcr jim ni dalo obličje bradatega moža, ki jc slonel molčeč v ozadju, znamenja, da naj odidejo...
Janez sc je podal v noč. Vstajali so 11111 v duši spomini na Leo. Vroča kri se je pretakala po njegovih žilah, odhajal je v zimski mraz. Vedel je, da je ura tukaj, na katero so čakala koprneče tisočletja —--
Leta so bežala v njegovem duhu, v krogu-tisočev je videl moža, ki je stal s sklenjenimi rokami in govoril svetč besede. In mož je imel. poteze one angelskolepe, blede žene iz hlevca. I11 Janez sc jc stresel po vsem životu; le dek> Mogočnega bo odrešilo vesoljno človeštvo...
Janez je zaostal za pastirji, solze hrepenenja po velikih urah, ki bodo prišle, so se po javile v njegovih očeh, toda v njegovem srcu jc prebival svečan mir, kajti njegova volja je bila dobra. Šc vedno je mislil, da sliši angela« ki mu pravi:
»Slava Bogu na višavah iu mir ljudem na. zemlji!«

»BtlOTJBlIlll
:>H Itllll I I lllllllll II V