7 Mate I M, a w r ■ A fl J »' I %i raalreinnovn« pred- etimi gospodarji napravijo njimi. Delati panočejo za tako gospodarstvo TITOVO STRAŽO SO ARETIRALI. — OZNA je lepega dne presenetila s svojim obiskom samo Titovo telesno stražo in aretirala 7 stražarjev, Črnogorcev. Pravijo, da so ti možje nameravali po nalogu iz Moskve Tita ubiti. V zadnjem hipu so bili izdani. BEGrUNJE NA GORENJSKEM. — V naši kaznilnici so pred vojno bile zaprte samo zločinke obsojene radi umorov, ubojev, požigov in d/ugih najtežjih zločinov. Sedaj je to ječa za poštene žene in dekleta, ki jih zapira OZNA ker so proti-komunistke. Večinoma so zaprte popolnoma nedolžne. Pred vojno so kaznilnico upravljale sestre usrhiljenke in lepo, človeško ravnale z jetnicami, sedaj so tam za strežajke in stražnice neke podivjane komunistične punčare, ki uživajo, v tem, da ubo-' Iz poročila o finančnem stanju slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., katerega je poda! Mr. Paul J. Schneller ob zaključku leta 1948 izkazuje, da je posojilnica v minulem letu prekosila svoj rekord v treh ozirih. Tekom te dobe so prebivalci te naselbine vložili na hranilne vloge nad $600,000, kar je dvignilo vsoto v tem skladu na nov višek $5,976,568.84. K temu je Mr. Schneller pripomnil, da so dobile hranilne vloge po dva odstotka obresti. Skupna vsota obresti, ki se jo je pripisalo na vloge 5,000 vlagateljev tekom leta, znaša nad $100,000. Vkup-no je posojilnica dobila 700 novih vlagateljev. Družba investira svoje imetje varne vknjižbe, ter, ima sedaj za $4,861,375.91 te vrste inve-sitcij na knjigah, kar je zopet višek v tem oziru Od te vsote je bilo tako izdanih vkjižb za okrog $200,000 tekom leta. Podjetje je pomagalo okrog 300 družinam, med njimi je veliko biv- gim žrtvam čim bolj grene živ- ših veter^pov, da so prišle do ljenje. Kongres je izvolil noje nove voditelje Washington. — Senat in poslanska zbornica sta začela lastnega domovanja. Od skupne vsote varno investiranega denarja, se je posodilo okrog $1,-000,000.00 zanesljivim bivšim veteranom. Poleg tega, da posojilnica budno pazi, da se denar investira in posojuje samo na vame vknji- Vsa clevelandska javnost se včeraj sklenili, da bodo poslopje zanima za veliko ppžarno nezgo- zopet pozidali, še večje, boljše in do, ki je uničila Godinov Furni- .modernejše kot je bilo doslej. G. ture Store. Posebno so c!eve-! Anton Grdina, ki je na svoji landski Slovenci včeraj ves dan j življenjski poti poleg odličnih z velikim sočustvovanjem za Gr-j uspehov doživel že tudi mnogo dinovo družino izgovarjali oj nesreč in udarcev, je z vso odloč-požaru in vseh njegovih podrob-j nostjo in korajžo svetoval svo-nostih. Oba popoldanska lista:,jim sinovom, da naj to napravi-Cleveland News |n Cleveland I jo in sklep je bil storjen. Trgo- Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:80 bo seja podružnice št. 14 SŽZ na Recher Ave. Članice naj se udeležijo v velikem številu. Po seji bo nekoliko .praiv prijeme domače zabave. laljše članke o borbah in rdina št., in g. Antonu ispešnega de- press sta prinesla o nesreči ter popisi uspehih g. Anton njegovih sinov. Grdina st. listi pi njegovega'nadvse V lovanja v Clevelandu, kamor je pred 50 leti prišel, iz Slovenije kot preprost kmečki fant, ki je z neverjetno pridnostjo, brihtnostjo in vztrajnostjo postal eden najpomembnejših clevelandskih meščanov in voditelj ameriških Slovencev. G. Anton Grdina in njegovi sinovi Frank, vino s pohištvom vodi njegov sin Frank, dočim so ostali sinovi zaposleni v drugih podjetjih' Grdina & Sons. Poslopje je bilo ašajo popis pozidano komaj pred tremi leti, Jožef Anton in Ji takoj' roke. po veliki eksploziji plina v Clevelandu. Clevelandski Slovenci žele, da bi vztrajnim naporom te odlične slovenske družine Bog dal še veliko uspehov in sreče v njihovem napredku. G. Anton Grdina st. je sedaj predsednik slovenske North American Bank, je že v 74. letu in bo letos v maju praznoval 50 letnico po- Ohijska legisiaiura zafenja postaranje Columbus. — D 'žavna legislature za Ohio je včeraj začela svoje novo zasedjanje. Mrs. Margaret A. Mahon j|y je bila izvoljena z vsemi 'glai ovi za predsednico senata a Jc bn F. Cantwell za Jugoslovanski parlament je glasoval in šel domov Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanski parlament je izglasoval ogromen federalni proračun 161,900,000,000 dinarjev. Kakor znano je predvojni državni proračun Jugoslavije bil 10 do 15 milijard. Za vojsko je pred-poslanski videnih v novenj proračunu 8 tlakovanju 1. I SKEGA PREBIVALSTVA. -Po deželi v Sloveniji sedaj zopet naostreje izterjujejo visoke dav- Vorl ke. Dohodnina od 10 kokoši je predpisana na 3,000 dinarjev. Za tele, ki ga mora oddati kmet državni mesnici pa dobi 600 dinarjev. Kmete hočejo oropati vsega, da bodo potem popolni sužnji režima. NEREDEN PROMET. — Poročali smo že o železniških nesrečah, ki so v Jugoslaviji vedno pogostejše. Sedaj komunistične v vsaki zbornici je . mšd samimi formalnostmi, poslovnimi in pozdravnimi go-mblikanci so se poslavljali od's voj ih služb, demokrati so jih prevzemali. Ker je vsak vedel za rezultate več ali manj da se , K ustoličenju__ Frank Mervar sporoča, da si še lahko preskrbite vozni listek Za posebni vlak, ki bo peljal Cle.elandčane 10. januarja v Columbus, kjer bo ustoličenje guvernerja Franka Lauscheta. Vlak NYC bo odpeljal iz Clevelanda v pondeljek 10. januarja ob 7:50 .zjutraj iz glavne postaje, nazaj iz Columbusa bo pa odipeljal še isti dan ob 11:55 ponoči. Vožnja stane na oba kraja $5. Vozni listek lahko dobite pri Frank Mervarju, 5372 St. Clair Ave. Novi uradniki— Društvo Najsv. Imena župnije Marije Vlnebovzete iv Collin-woodu je izvolilo za letos sledeči odbor: častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Victor Gimlperman, ipredsednik Sebastijan Trampuš, podpredsednik John Verlič, blagajnik Frank Washington. — Demokratski senatorji so izvolili na važna me3ta v senatu za bodoče zasedanje samo take, ki so vedno tr-J~ - Trumane- - — J a" Pirc, tajnik in zapisnikar Jos. Hochevar, 14416 Darwin -Ave., zastopniki Lovrenc Paušek, Sebastijan Trampuš, Frank Pirc, maršal Anton Rudman. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3 pop. v cerkveni dvorani, molitvena ura pa ob 2 pop. Za 30-dnernico— V sredo bodo darovane maše v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. ob 7:30, v cerkvi sv. Kristine in v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. pa ob 8 za pok. Mike Romich ob ipriliki 30-dnevnice njegove smrti. Tretja obletnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Postotnik v sfpomin 3. obletnice njene smrti. Uraduje tudi v Euclidu— Dr. F. J. Kern, ki ima urad na 6233 St. Clair Ave., se je pridružil Euclid kliniki na 828 E. 185 St. kot “Associate’’ in bo uradoval v kliniki dva dni v tednu, v torek in petek med 10 in 12 uro dopoldne. Poleg specializiran j a pri zdravljenju glavobola bo na razpolago bolnikom za druge notranje bolezni. Uradne ure na starem prostoru ostanejo iste kot dozdaj. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Eddy dicker, 1153 E. 172 St. se je na starega leta zvečer ogla-ila tetka likvidnosti obdrži na visoki stopnji. Ob tem času znaša likvidnost 30% in je najvišja vse dobe posojilnice. V svojemu poročilu je Mr. Schneller dalje izjavil, “da zave- 'vo, j daji Zakon jel skh državljanov. o- ukciji in pro-i-margai h99,998 ohij vnaprej, je vse bilo v zelo prija- dajoč se, da doba inflacije pov- teljskem parlamentarnem tonu. Senat je prevzel novoizvoljeni podpredsednik Barkeley, poslo-vil pa ae je senator Vandenberg, v poslanski zbornici sta zame-njala,predsedniško službo poslanec Sam Rayhorn, ki postal oblasti poročajo o vedno večji speaker v imenu demokratov in I T\ I sploši nerednosti v prometu. Zamude vlakov so vedno večje. Komunisti sami to priznavajo in pripisujejo, deloma reakciji, k? se med železničarji širi, deloma pa kominformističim saboterjem. EKSPLOZIJA V TOVARNI. — Tovarna municije v Izoli je zletela v zrak. Pravijo, da je bila sabotaža. VIPAVSKI ZADRUŽNI DOM. — Na Vipavskem je bilo poprej veliko partizanskih podpornikov. Sedaj pa, ko je uka. zano naj grade, seveda s prosto-voljim delom, zadružni dom, pa se cela reč ne premakne z mrtve točke. Ljudje so že tako daleč, da jim je vse eno kaj komuni- Joseph W. Martin, ki se je kot dosedanji republikanski speaker poslovil s tega mesta.1 Popoldne ob šestih je novega predsednika poslanske zbornice obiskal predsednik Turman v spremstvu podpredsednika Barkeleya. Prišli so tudi: Chief justice Fred M. Vinson, Attorney general Tom Clark, demokratski House-leader John W. McCormac, tajnik senata Lyndon Johnson, poslanec Wright Patman iz Tex-in tajnik za zrakoplovstvo Tri na dan Nekdo je rekel: Komunizem je tam, kjer dobrote šele obljubljajo, demokracija pa tam, kjer obljube že delijo. Proletarec obsoja vojno v Indoneziji in Indokini, katerih vzrok da je “skrahiranost krščanske civilizacije.” No, kate- W. Stuart Symington. Podpredsednik je dejal, da je bil to samo tovariški obisk. Politično so demokrati pač hoteli povdariti, da bo sedaj vladala sloga med zakonodajnim telesom ia predsednikom USA. Nasprotno je bilo med republikanskikmi senatorji bojno razpoloženje. Mladi senatorji so se hoteli znebiti Tafta kot voditelja republikanske politike v senatu. Prišlo je do bojnega glasovanja, pri katerem so mladi propadli in Taft e ostal, ostal je pa tudi spor v opoziciji proti Trumanu. ■o------ zroca padec dolarja, je vodstvo posojilnice tekom zadnjih let sledilo programu varne investicije denarja vlagateljev, kar je bilo vagateljem v korist in jim obenem omogočilo dvigniti svoj’ naloženi denar ob vsakemu času.”’ ’ “Naše likvidno stanje," je dalje izjavil Mr. Schneller, “je ojačeno z našo investicijo v vladne bonde Zedinjenih držav za približno vsoto $1,200,000.60; z vsoto $500,000, ki jo imamo na rokah in vloženo na bankah, in s povečanjem vsote v rezervnem skladu, kateremu se je dodalo $75,000.00. “Vsaka hranilna vloge je zavarovana do $5,600.00 po Federal Savings and Loan Insurance korporaciji, ki je last Zedinjenih držav. ‘Vsem vlogam, ki se jih bo napravilo pred ali na 10. januarja, se bo pripisalo obresti od 1. januarja 1949.” Ob pregledu stanja tega slovenskega podjetja, ki vstopa v svoje 31. leto v naselbini, je raz- V nsas Columbus. — Vihairji, tornadi so divjali preko isevernoza-padne Louisiane ih južne Arkansas včeraj popoldne. Bjlo je tudi na stotine osebnih žrtev. Najmanj 41 oseb je bilo ubitih. 37 mrtvih in kakih 400 ljudi ranjenih je bilo v Warren, Ark. Električna centrala je bila pokvarjena, telefonske mreže raztrgane, vodovod pokvarjen. Za tornadom je nastal še požar. V Kansas je bilo porušeno mesto Vilas. Tudi cerkev je porušena. Vihar je zalotil mnogo živine na prostem po rančah in pričakujejo, da je mnogo pobitega. Ponekod so viharni vetrovi bili pomešani s silnim nalivom, ponekod so nosili plazove snega, zasuli ceste in preprečili promet. .. ’jel . T.- zrfc, so razložili poJjancem in na-odu s svoje strani Jtežko sabotažo, ki so jo izvajale države sovjetskega bloka proti! Jugoslaviji. CBS ' nikoli - rrde bo i, dekliško ime . Pričakujejo, ia v poslanski zbroni-poslanec Sam Ray- Razne najnovejše svetovne vesti LAFAYETTE, LA. — Sv. oče je odlikoval črnko Miss Eleanor N. Figaro in ji podelil visoko odlikovanje Pro Ecciesia et Pontifice. Miss Figaro je 40 let uspešno delala med svojimi rojaki za katoliško vero, poučevala veronauk in organizirala katoliško dobrodelnost v škofiji Lafayette. j • * ' .s/ OTTAVA. — Madžarska komunistična vlada med drugirl jzavarovano, pohištvo pa menda obdolžuje kardinala Mindszenty, da se je dne 21. junija sestal v|ne Kako je nastal ogenj, še letu 1947 na zaupen sestanek z Otonom Habsburškim, pretenden- dognali. Mislijo pa, da pri kel. Mr. in 15807 Trafalgar stala zdaj prvič stari ata ih stara mama. Čestitke! Skoda pri požaru— Od Grdinovega krasnega poslopja na St. Clair Ave., kjer je bila »podaj trgovina s pohištvom, zgorej pa kegljišče, so ostale samo še štiri stene. Vse drugo je kup razvalin. Kolikor so mogli dozdaj preceniti, je škode na poslopju $250,000, na pohištvu $70,000 m na keglji-jšču $70,000. Poslopje je bilo torn na madžarski prestol. Komunistična obtožnica proti kardinalu trdi, da se je sestanek vršil v nekem samostanu blizu Chicaga. Takrat naj bi bil kardinal poročal Otonu, da je na Madžarskem dobro organizirano gibanje v korist povratka Otona na prestol in da to gibanje vodi sam kardinal. Sedaj se je ugotovilo, da je ta dan, dne 21. junija 1947. bil kardinal Mindszenty ves dan pri velikih slovesnostih Marijanskega kongresa v Ottavi v Canadij* kjer ga je videlo na tisoče vernikov in tudi mnogi člani kanadske vlade. Tako se je brž razkrila ena najdebelejših laži v obtožbi. Svečan pogreb gospe Ivane Celesnik r Pogreb pokojne gospe Ivane WASHINGTON. — Republikanski senatorji so z veliko večino sklenili, da bodo zopet izvolili ohijskega senatorja Robert A. Tafta za svojega voditelja. Republikanci mislijo, da bodo vsaj v nekaterih zadevah lahko sklenili taktičn zvezo z južnimi demo- Čelesnik je bil včeraj zelo »ve- j krati in sestavili močno opozicijo proti Turmanovemu zakono- 31. dec. 1948 skupnega imetja $6,719,923.02. Dobro vodstvo in gospodarstvo v domačem bančnem podjetju je pridobilo zaupanje pre- čila vojno na Kitajskem, krščanska pač ne. Nek Evropejec je rekel Ameriki: “Kar mi je tukaj po-sebno všeč je to, k« starši tako lepo ubogajo svoje otroke." bivalcev in vlagateljev kot tudi Rev yiktor Cimperman. Svete Iz raznih naselbin BRIDGEPORT, O. — Dne 23. ra “skrahiranost” je pa povzro- dec. je umrl Matt Straus, doma iz, Trebče vasi pri Žužemberku, Ameriki od 1903, ves čas v tej idttbini. Zapušča ženo, sina, tri #w»ne hčere — Mary Longar, feese ffllfi*son, Jennie Kra-hel —\ volje v tu j v in brata Louisa. Veseljem kot jk _\ volje v tu a-Veseljemi f čan. Blagoslov trupla v Grdino- dajnemu programu, vem pogrebnem zavodu je izvr- vidno, da ima posojilnica z dnem žil Magr j, Ponikvar, župnik pri Sv. Vidu, slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida pa je daroval sin pokojne Rev. Jožef Celesnik ob asistenci Rev. Franc Baraga, Rev. Viktor Tomc in SHANGHAI, KITAJSKA. — Mestni odbor v Shanghaiu je sklenil, da začne pogajanja s komunisti za premirje, oziroma sploh za ustavitev sovražnosti. Mestni odbor je poslal predlog po radiu v Yenan, kjer se sedaj nahaja vodstvo komunistične vojske. V Nankingu so se tudi razširile vesti, da nekateri generali narodne vojske Kitajske hočejo sklepati poseben mir J komunisti. vseh onih, ki imajo kakršne koli bančne stike s St Clair Savings and Loan Co. V svesti si svoje vloge v naselbini, bo to podjetje tudi v tekočem letu stremelo za tem, da bo ljudstvu in naselbini na uslugo. Posojilom na varne vknjižbe se bo tudi v bodoče dktrezalo v kolikor jih bodo, okoliščine in obseg denarja. maše so se udeležili v presbite-prevzv.-škof. dr. Gregor ^ Miam Rožman, Msgr'. Vitus Hribar, Rev. Ludvik Virant iz Madison, Ohio, Rev. Matija Jager iz Barberton, Ohio, Rev. Julij Slapšak, Rev. Rudolph Praznik, Rev. J. Ozimek, Rev. J. Godina, Rev. Alojzij Rupar in š« drugi duhovniki. Cerkveni nagovor ob krsti ____Poni je udeleži« dirar’ -^ SEATTLE, WASHINGTON. — V težki aeroplanski nesreči je bilo ubitih 13 vlsokošolcev Yale University, ki so potovali grelcu za vodo v kleti . Šesta obletnica— V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Franka Pucel v spomin 6. obletnice njegove smrti. Rev. Merkun v bolnišnici— Svetnik Anton Merkun, bivši nadžupnik v Dobrepoljah na Dolenjskem, ki sedaj živi pri župniku Matija Jagru v Barberton, Ohio, je zbolel in se je moral podati v St. Vincenc Charity bolnišnit v Clevelandu. Prestal je dve precej težki operaciji Sedaj 3e mu zdravje zopet vrača Iz bolnišnice nam je dobri gospod poslal pismo, v katerem vošči Ameriški Domovini in vsem svojim znancem in prijateljem srečno in blagoslovljeno novo leto. želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval in užival dobro zdravje v srečnem novem letu. svojih domov nazaj v šolo. Vseh potnikov je bilo 27. Aeroplan je udaril na zamrzla in ? snegom pokrita tla na letališču in bil takoj v plamenih. Aeroplan je bil last Seattle Air Charter Company. Z istm aparatom so študentje potovali tudi iz šole domov. Trije študentje so tetko ranjeni. NOVI GROBOVI i k JERUZALEM. — Neznani avijoni so bombardirali zopet Jeruzalem in zopet je vlada Izraela zagrozila, da bo bombardirala Cairo. Tri bombe so padle v notranji del mesta. Drugo bon za prvim. Israelska vlada • ' " Jerica Avsec Pogreb pokojne Mrs. , Avsec bo v sredo 9:45 iz Želetovega zavoda na 152 St. Ob 10:30 bo Ma- ji asm FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ -AND TBH WORST B YET TO COME in najhojše šele pride g-THr-walli^o- g:||lp U tihotapi jena razsvetljava. Ker je silno pomanjkanje plina v zapadnem delu Berlina vsled ruske blokade, je to naprdvilo marsikaterega Nemca tihotapca. Posoda, ki jo vidimo Ob mizi, drži 30 kubičnih metrov plina, kar zadostuje za 200 ur za razsvetljavo. Ta plin vtihotapljajo iz ruske zone vozniki trnkov, ki potem za drag denar prodajajo vtihotapljen plin Berlinčanom v zapadni zoni. Kakor smo že sporočali o prekupitvi Zimovega pogrebnega doma na 17010 Lake Shore Blvd. dalje naznanjamo, da smo po izselitvi prejšnjega lastnika prostore obnovili z novimi preprogami in zagrinjali in je od sedaj dom vsakomur na razpolago za ogled. Družina Frank Matoh, ki se nahaja v domu in kL so mnogim znani, bodo rade volje vsakemu prostore razkazali. Druge izboljšave bodo pa sledile redno, dokler ne bo dom to, kar je firma sklenila, da bo najmodernejši. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina Kako pa ta ljubi Žele? — Oženil se je medl.em. — Oženil? — Da, lansko leto je stopil s Slaivko v zakonski jarem. Spričo tega ter spričo Vidove odsotnosti je javno življenje na Kresinju domala zamrlo! Nikogar ni 'bilo, ki bi ga razgibaval. Kako ne? Mar tisto ob nedeljah popoldne pri Juršaji^ nič ne pomeni? Seveda pomeni, vendar je celo to močno opešalo, ker ni bilo več prave vneme za te vrste zabavo. Tisto, kar sta zasejhla Žele in Vid s svojim nastopi, je le klilo na Kresinju kljub njuni odsotnosti. Ljudje so namreč spoznali, da je poleg krčemskih pre-klarij in 'pretepov še druga zabava, ki je vsekakor boljša in privlačnejša. Zato je krčem-sko veselje pri Kresinjcih znatno izigubilo na svoji privlačnosti. Vid bi rad vedel, kako je kaj z Julko? Oh, Julke ni več! Premeščena je bila iz Blač nekam daleč proč. Pravili so, da celo po lastni želji. Ni čudno, Vid se ni nikoli oglašil; v začetku ji je poslal nekaj pozdravov, (pozneje ni bilo več glasu od njega. Navajen drugačnega življenja, se zdaj ni mogel tako hitro vživeti doma. Sprva je hodil kar okoli hiše, postaval po vrtu in po vasi, nobeno delo ga mi suha 'leta za Kresinje, ko ni bilo Vida, in ljudje ga niso mogli dočakati. Sicer je bil Žele tu, vendar sam brez Vida ni imel pravega veselja. Zdaj je Vid zopet tu, hvala Bogu! Popolnoma razvit mladenič, zastaven in mikaven. No, zdaj pač nikogar ni več, ki bi se ga lotil ali ga celo odganjal od fantovske družbe. N5 mogoče, kajti če ne drugo, ga ščiti fantovska postava. Popre,) vladajoča fantovska gruča se je medtem nekoliko postarala, a mnogi so se poženili, tako je zdaj Poljančev Vid na vrsti, da sprejme fantovsko glavarstvo. Tudi to je tisto, kar daje Vidu tako veljavo med ljudmi ter jim vzbuja spoštovanje in strah. Gruntarjev sin in glavar fantov! Arduš, kdo si mu, še drzne kaj reči ali ga objedati? Glejte, kako objestno hodi po vasi! Objestno? Ne, parv nič ni objesten. Pač je zastaven in vitek, tudi modrej-ši, kot 'je bil prej, vendarle prijazen. Po večini se drži okrog doma. Na vrtni ograji slonita s sosedovim Matejcem ter si obujata spomine na vojaška leta; kajti skupaj sta tedaj odrinila od doma, skupaj služila in nazadnje se skupaj vrnila domov. A ni samo Matejec itu» ki Vida privlači, temveč še nekdo je mfflcalo.j Ce bi ga zdaj ljudje!*-3111’ ki je še bolj mikaven od M zaničeval, kakor so ga prej i„! Matej ca: nihče drug ko Grah-bi ga še oče pisano gledal, bi |* vsi so ga z neko spcf^vostjo! vzkliknil Vid, ko jo je zagledal, ogovarjali in tudi očeV” je rad j Sramežljivo je -povesila oči, spuščal z njim vpogov&r. Lju- ko ji je sisnil roko. Bariča, ti-dje so v; teh letih spoznali, kaj sta deklica, je danes skoraj dvaj-pomeni Vid za Kresinje in kako 'setletno -dekle. Ni več Bariča, je, če -ga ni. Bila so nekaka'temveč Bara jo kličejo. Tiho- je in vitka, jasne Oči ima, | lase pšenične. Zares brhka de-NAZNANILO IN ZAHVALA neopazno se je razvila, ka-Žalostnega srca naznanja-^i0r skrita coetka se je razcve-mo, da je umrla naša ljublje- *-e*a- Vidu ie ze*° Všeč; kako na in nikdar pozabljena mama ^olgo mu bo, se ne ve, kajti pri dekletih je nestanoviten. Ne AHA PAULIN rojena Berkovič Zaspala je v Gospodu dne 1. decembra 1948. Pogreb se je vršil dne 4. decembra iz Že-letovlh prostorov v cerkev Marije Vnebovzete ter po opravljenih cerkvenih -obredih na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Najlepšo zahvalo izrekamo častiti duhovščni za dušno tolažbo pokojni ter za opravljene cerkvene obrede in molit-Hvala vsem, ki so položi- ve. li krasne vence k njeni krsti, darovali za sv. maše in dali avtomobile brezplačno za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, in jo spremili na nje- tijsko izadrugo; iz njenih sred- mara se vezati, je še mlad, ima še glavni del življenja pred sabo. Tudi -učitelj Žele si je želel Vida nazaj. Nu, zdaj je Vid In, Žele ga je zelo vesel, vendar niti Žele sam ne kaže :posebne vneme za nadaljnje delo. Nekoliko se je unesel, nekoliko ga zadržuje zakonski jarem. Zdi se, daje, Želetu tlake dovolj. Toliko let se je pehal za to ljubo Kresinje, hvaležnosti ni našel nabene, pač pa spalno oivir in še celo polena pod noge. Zato je rekel Vidu; “Veš, prijatelj, vsake tlake je kdaj konec, moje bo tudi. Ne rečem, še bom delal, ali ne bom se več gfnall tako »vihravo od' hiše do hiše. Saj imamo kme- ni zadnji poti. Srčno zahvalo naj sprejme Joseph Žele in Sinovi pogrebni zavod za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Našo zahvalo izrekamo pevcem zbora “Zvon” za zapete žalostinke in Oltarnima društvoma fare sv. Lovrenca in Marije 'Vnebovzete. Ti, predraga nepozabna mamica, počivaj v miru! Bog Ti poplačaj za vse, kar si storila za nas. Žalujuoči ostali: Sylvester, sin Mery in Julia, hčeri Michael, sin v Franklin, Kans. V stari domovini Rudolf in Martin, sinova, ter Vinko, brat vnuki in drugi sorodniki Cleveland, O., dne 3. jan. 1949 štev si bomo nabavili strokovnih knjig, v njenem imenu bomo prirejali razna strokovna predavanja in tečaje. Kmetijski strokovnjaki naj prihajajo predavat na Kresinje o umni živinoreji, sadreji, čebelarstvu, gnojenju in vsem drugem, kar potrebujemo.’’ Vid: “Prav je tako.” Žele: “Mid|va bova to stvar pospeševala, kajneda, Vid?” Vid: “Se razume.” Žele se edaj nasmehne: “Cider in pevski zbor bomo znova obudili, kaj misliš, Vid?” Vid: “Jeseni, zakaj ne. Prej si moram dobro otresti vojaščino iz glave.” Brez skrbi, Vid, na Kresinju si jo boš dobro otresal. Tem prej, ako ti je več za Kresinje kakor za svet. Sprva se ni mo- gel lotiti nobenega pravega dela, ker ni imel dosti vneme, s tedni se mu je pa le ipolagoma vračalo veselje. Poljanec je uvidel, da sin ne kaže več tistega zanimanja kakor prej, zato ga je spodbujal s prijaznimi ogovri ter mu skušal vdahniti novega poguma. Nekoč mu je celo -rekel: “Veš, na isti Jetnikov gozdni delež v Podstrmcu sem bil nekajkrat mislil.” Vid: “Na kakšen delež?” Oče: “Nu, na tisti, o katerem smo bili takrat pred leti govorili, da bi ga odkupili.” Vid: “Res ne vem, o katerem deležu govorite.” Oče: “Nu, saj si vendar rekel, naj ga odkupimo, da bomo s tem naš gozdni delež zravnali do tal.” Vid: “Aha, še vem. Da, tisto bi bilo dobro in zelo koristno za naš gozd. S tem si odpremo pot v dolino. Saj ni treba odkupu vsega deleža, le toliko, da si odpremo pot.” Oče: “Sem že govoril z Jev-nikom o tem in sva tudi že odmerila, kolikor je treba, tudi za ceno sva‘se že pobotala. .V kratke mbomo prepisali.” Vid ga je hvaležno pgledal: “To je beseda, oče!” Precej naslednji teden so šli v gdad na delo Poljanec, Vid in hlapec. Pričeli so pripravljati drč. Vzeli so si ozek pas praiv od vrha do tal ter ga otrebili. To je dalo mnogo dela, dneve in denve so hodili trebit, ruvali grmičevje in skale, podirali drevesa in jih kopali iz zemlje. Kajti drča je morala biti od vrha do dna -gladka. Nato so jo prebredli z vejami in količi ter jo lepo zaokrožili. Mnogo dela jim je dala, a drugo bo opravil sneg ter zadelal- in zgladil vse tisto, česar ni mogla opraviti roka. Poljančevi gozdarji so zdaj samo podirali jelovino ter lupili debla. Pozimi jih bodo vozili po novi poti., Poljanec nič več ne godrnja. yidT še manj, kar v le-1 rekel, f‘vi bi morali to reč spro- ski možje bodo sprva debelo gledali, ko jim boste to stvar razkladali, nazadnje si bodo pa mislili: glej, glej Poljanca, kako je razumen občinski veljak, takega ni med ami Tako si bodo mislili, vi jim boste pa razkladali, kako naj se spelje nova cesta.” Staremu se zdi, kakor da gas sin boža po ramah. Potem ga Občin- pogleda od strani in reče nekam žiti pri občinskem odboru. Tam bi občinskim možem natančno razložili, kako je in kako bi moralo biti, ni spak. da bi jih ne omajali” (Jernač potegne Vida za rokav in mu šepne: “Fant, zdaj si pravo zadel!”) Vid pogumno nadaljuje: “Veste, oče, pri vsaki stvari mora biti nekdo, ki stvar sproži, in zakaj bi vi, oče, enkrat ne sprožili? zmedeno: “Sproži se že lahko, I no, potlej bo šla po ovinkih. Ka-zakaj ne, ali izpeljati to reč bo j kor slak okrog grma, tako se bo težko.” {ovijala nova cesta okrog teh “Nič ne bo težko, oče. Glejte,'hribov, zdaj drži pot naravnost v strmi-j (Dalje prihodnjič) ‘ pi slogi gozdarijo vsi trije. Ko sopihajo pod noč po poti proti domu, reče Vid: “Kaj pravite, oče, se vam ne zdi neumno’ pretrga vati se v te divje klance?” Stari skomizgme: “Kaj hočeš, klancev ne moreš ponižati.” Vid: “Seveda ne, ali obiti jih je treba, izogniti se jim.” Stari: “Kako?”’ Vid:'“‘Prav preprosto: nova cesta se spelje v vijugah.” Stari nevojlen: “Beži no, še z novo cesto naj se ukvarjamo. Če je bila starim ta pot dobra, mora biti tudi nam.” Vid: “Ni tako, oče. če se že človek pretrgava v tako strmino, kako se šele živinče. Če prazen voz težko vleče, kako šefe polnega. Muči se, da mu jezik visi iz gobca'.” Niti to ni omajalo Poljancav Vendar Vid ni odnehal. Ko je uvidel, da ga na ta način ne o-maje, ga je potipal slednjič nekoliko drugače “Veste, oče,” je Mrs. Mary Silverstein, ki je stara 101 let iz Rovbury, Mass, ima pri tako visokih letih še prav dobre oči, da lahko vdene šivanko, prav tako tudi še kuha in opravlja druga hišna dela brez očal. Pred kratkim si je bila zlomila nogo, pa je na veliko začudenje zdravnikov kaj hitro okrevala in se popolnoma pozdravila. TJUirmjTiinrLjmjmrLj^^ Baragove Knj^e za leto 1949 so izšle! Knjige so sledeče: 1. “BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le pozni. Naročnino za knjige je' poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: • BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21st Place Chicago 8, Illinois LrijmnjmjmnjmjTnjmarL^ OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. 61. St. HE 2739 riška Domovina MtSRIC/IIIH-HOlVlE 4M6RICAN IN SPIRIT ~ IN UNGUAOC ONLY MORNMGNmPAKR CLEVELAND 8. 0.. TUESDAY MORNING. JANUARY 4, 1949 LETO LI.—VOL. LI. VESTI I Z SLOVKWKJE BEG ČEZ MEJO. — Demo- stični gospodarji napravijo z kracija poroča, da je pribežal iz Jugoslavije preko meje Hrvat Marko Miletič. Skril se je pod železiški vlak. Na postaji v Tržiču so ga iztaknili italijanski pregledniki. Bil je ves strgan in sestradan. Izjavil je, da je bil član-ustaške vojske in da se j9 zadnja leta skrival po gozdovih. Spravili so ga v zapore, Rer sumijo, da je napravil zločine v Furlaniji, kjer je bil leta 1945. SREBRO VRAČAJO. — Ita-lija vrača ugoslaviji devedeset ton srebra, ki so si ga Italijani prilastili med vojo in ga odpeljali v Italijo. Demokracija pm roča, da je šel že drugi transport tega zlata skozi Gorico. MARMORNA PALAČA ZA' TITA. — Na Bledu so dogradili marmorno palačo za Tita. Palača je namenjena za Titovo poletno prestolico. JEČA ZA KOMINFORMI-STE. — Na gradu na Igu pri Ljubljani so sedaj zaprti samo kominformisti., Preselili so jih iz ječ ljubljanskega sodišča, ki so postale premajhne, da3i so že po vojni dogradili -eno nadstropje. Ječ v Titovi Jugoslaviji ni niko-, li dovolj. Več jih je, kot jih je j bilo med italijansko in nacisti-) čno okupacijo, da ne govorimo s: SKEGA PREBIVALSTVA, njimi. Delati panočejo za tako gospodarstvo TITOVO STRAŽO SO ARETIRALI. — OZNA je lepega dne presenetila s svojim obiskom samo Titovo telesno stražo in aretirala 7 stražarjev, Črnogorcev. Pravijo, da so ti možje nameravali po nalogu iz Moskve Tita ubiti. V zadnjem hipu so bili izdani. BECrUNJE NA GORENJSKEM.— V naši kaznilnici so pred vojno ble zaprte samo zločinke obsojene radi umorov, ubojev, požigov in drugih najtežjih zločinov. Sedaj je to ječa za poštene žene in dekleta, ki jih zapira OZNA ker so proti-komunistke. Večinoma so zaprte popolnoma nedolžne. Pred vojno so kaznilnico upravljale sestre usmiljenke in lepo, človeško ravnale z jetnicami, sedaj so tam za strežajke in stražnice neke podivjane komunistične punčare, ki uživajo, v tem, da ubo-' gim žrtvam čim bolj grene življenje. Kongres Je Ml svoje nove voditelje Washington. — Senat in po- slanska zbornica sta začela ; Finančno poročilo st ciair Grdinova trgovina s pohištvom :^o»™. »zidana parita ' elandska javr veliko požarno ličila Ghdinov Iz poročila o finančnem stanju slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co., 6235 St. Clair Ave., katerega je poda! Mr. Paul J. Sehneller ob zaključku leta 1948 izkazuje, da je posojilnica v minulem letu prekosila svoj rekord v treh ozirih. Tekom te dobe so prebivalci te naselbine vložili na hranilne vloge nad $500,000, kar je dvignilo vsoto v tem skladu na nov višek $5,976,568.84. K temu je Mr. Schneller pripomnil, da so dobile hranilne vloge po dva odstotka obresti. Skupna vsota obresti, ki se jo je pripisalo na vloge 5,000 vlagateljev tekom leta, znaša nad $100,000. Vkup-no je posojilnica dobila 700 novih vlagateljev. Družba investira svoje imetje v varne vknjižbe, ter, ima sedaj za $4,861,375.91 te vrste inve-sitcij na knjigah, kar je zopet višek v tem oziru Od te vsote je bilo tako izdanih vkjižb za okrog $200,000 tekom leta. Podjetje je pomagalo okrog 300 družinam, med njimi je veliko bivših veteryiov, da so prišle do lastnega domovanja. Od skupne vsote varno investiranega denarja, se je posodilo okrog $1,-000,000.00 zanesljivim bivšim veteranom. Poleg tega, da posojilnica budno pazi, da se denar investira in posojuje samo na varne vknji- Vsa clevelandska javnost se včeraj sklenili, da bodo poslopje zanima za veliko požarno nezgo- zopet pozidali, še večje, boljše in do, ki je uničila Grdinov Furni-^ modernejše kot je bilo doslej. G. ture Store. Posebno so cleve-i Anton Grdina, ki je na svoji landski Slovenci včeraj ves dan j življenjski poti poleg odličnih z velikim sočustvovanjem za Gr-'uspehov doživel že tudi mnogo dinovo družino rizgovarjali o j nesreč in udarcev, je z vso odloč- požaru in vseh njegovih podrob- nostih. Oba popoldanska lista: aljše članke !• o borbah in rdir.a št., in g. Antonu Cleveland News Press sta prinesla o nesreči ter popil uspehih g. Anton njegovih sinov. Grdina st. listi pri njegovega nadvse‘Uspešnega delovanja v Clevelandu, kamor je pred 50 leti prišel, iz Slovenije kot preprost kmečki fant, ki je z neverjetno pridnostjo, brihtnostjo in vztrajnostjo postal eden najpomembnejših clevelandskih meščanov in voditelj ameriških Slovencev. G. Anton Grdina in njegovi sinovi Frank, tnostjo in korajžo svetoval svojim sinovom, da naj to napravi- Clevelandljo in sklep je bil storjen. Trgo- vino s pohištvom vodi njegov sin Frank, dočim so ostali sinovi zaposleni v drugih podjetjih Grdina & Sons. Poslopje je bilo ašajo popis pozidano komaj pred tremi leti, Jožef Anton in James so takoj' roke. Po deželi v Sloveniji sedaj zopet naostreje izterjujejo visoke davke. Dohodnina od 10 kokoši je predpisana na 3,000 dinarjev. Za tele, ki ga mora oddati kmet državni mesnici pa dobi 600 dinarjev. Kmete hočejo oropati vsega, da bodo potem popolni sužnji režima. NEREDEN PROMET. — Poročali smo že o železniških nesrečah, ki so v Jugoslaviji vedno pogostejše. Sedaj komunistične Ja v vsaki zbornici je potekla mld samimi formalnostmi, poslovilnimi in pozdravnimi govori. Republikanci so se poslavljali od 'svoj ih služb, demokrati so jih prevzemali. Ker je vsak vedel za rezultate več ali manj vnaprej, je vse bilo v zelo prijateljskem parlamentarnem tonu, Senat je prevzel novoizvoljeni podpredsednik Barkeley, poslo”-vil pa se je senator Vandenberg, v poslanski zbornici sta zamenjala predsedniško službo poslanec Sam Rayborn, ki postal Satafrasasas oblasti poročajo o vedno večji speaker v imenu demokratov in sploši nerednosti v prometu. Zamude vlakov so vedno večje. Komunisti sami to priznavajo in pripisujejo, deloma reakciji, k? / se med železničarji širi; deloma pa kominformističim saboterjem. EKSPLOZIJA V TOVARNI. — Tovarna municije v Izoli je zletela v zrak. Pravijo, da je bila sabotaža. VIPAVSKI ZADRUŽNI DOM. — Na Vipavskem je bilo poprej veliko partizanskih podpornikov. Sedaj pa, ko je ukazano naj grade, seveda s prosto-voljim delom, zadružni dom, pa se cela reč ne premakne z mrtve točke. Ljudje so že tako daleč, da jim je vse eno kaj komuni- Joseph W. Martin, ki se je kot dosedanji republikanski speaker poslovil s tega mesta. • Popoldne ob šestih je novega predsednika poslanske zbornice obiskal predsednik Turman v spremstvu podpredsednika Barkeleya. Prišli so tudi: Chief justice Fred M. Vinson, Attorney general Tom Clark, demokratski House-leader John W. McCormac, tajnik senata Lyndon Johnson, poslanec Wright Patman iz Tex-in tajnik za zrakoplovstvo Tli na dan Nekdo je rekel: Komunizem je tam, kjer dobrote šele obljubljajo, demokracija pa tam, kjer obljube že delijo. Ohijska začenja posl po veliki eksploziji plina v Clevelandu. Clevelandski Slovenci žele, da bi vztrajnim naporom te odlične slovenske družine Bog dal še veliko uspehov in sreče v njihovem napredku. G. Anton Grdina st. je sedaj predsednik slovenske North American Bank, je že v 74. letu in bo letos v maju praznoval 50 letnico po- Columbus. — D -datura za Ohio je la svoje novo zasi Margaret A. Mahoi •žavna legi-včeraj začelje. Mrs. je bila iz- voljena z vsemi glai ovi za pred- sednico senata a Jc well za speakerja zbornici državne 1 n F. Cant-v poslanski ilature. Kot W. Stuart Symington. Podpredsednik je dejal, da je bil to samo tovariški obisk. Politično so demokrati pač hoteli povdariti, da bo sedaj vladala sloga med zakonodajnim telesom ia predsednikom USA. Nasprotno je bilo med republikanskikmi senatorji bojno razpoloženje. Mladi senatorji so se hoteli znebiti Tafta kot voditelja republikanske politike v senatu. Prišlo je do bojnega glasovanja, pri kate- vztrajajo na tem, da se stanje likvidnosti obdrži na visoki stopnji. Ob tem času, znaša likvidnost 30% in je najvišja vse dobe posojilnice. V svojemu poročilu je Mr. Schneller dalje izjavil, “da zavedajoč se, da doba inflacije povzroča padec dolarja, je vodstvo posojilnice tekom zadnjih let sledilo programu varne investicije denarja vlagateljev, kar je bilo vagateljem v korist in jim obenem omogočilo dvigniti svoj' naloženi denar ob vsakemu času.’” ’ “Naše likvidno stanje,” je dalje izjavil Mr. Schneller, “je ojačeno z našo investicijo v vladne bonde Zedinjenih držav za približno vsoto $1,200,0004)0; z vsoto $600,000, ki jo imamo na rokah in vloženo na bankah, in s povečanjem vsote v rezervnem skladu, kateremu se je dodalo $75,000.00. “Vsaka hranilna vloge je zavarovana do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance korporaciji, ki je last Zedinjenih držav. Vsem vlogam, ki se jih bo napravilo pred ali pa 1Q. januarja, se bo pripisalo obresti vo, je zakon o p daji barvanega o Zakon je pr skh državljanov. Katastrofalen Louisiana in Columbus. — Vihfrji, toma- od 1,Januarja 1949.” Razne drobne novice iz Clevelanda in pa le okolice Jugoslovanski parlament je glasoval in šel domov Belgrad, Jugoslavija. — Jugoslovanski parlament je izglasoval ogromen federalni proračun 161,900,000,000 dinarjev. Kakor znano je predvojni državni proračun Jugoslavije bil 10 do 15 milijard. Za vojsko je predvidenih v novem proračunu 8 milijrf vi. Takoj bo glasovanju se je^rlamet ikciji in pro- Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 bo seja podružnice št. 14 SŽZ na Recher Ave. članice naj se udeležijo v veli kem številu. Po seji bo nekoliko prav prijeme domače zabave. K ustoličenju— Frank Mervar sporoča, da si še lahko preskrbite vozni listek Za posebni vlak, ki bo peljal Cle.elandčane 10. januarja v Columbus, kjer bo ustoličenje guvernerja Franka Lauscheta. Vlak NYC bo odpeljal iz Clevelanda v pondeljek 10. januarja ob 7:50 zjutraj iz glavne postaje, nazaj iz Columbusa bo pa odpeljal še isti dan ob 11:55 ponoči. Vožnja stane na oba kraja $5. Vozni listek lahko dobite pri Frank Mervarju, 5372 St. Clair Ave. Novi uradniki— Društvo Najav. Imena župnije Marije Vinebovzete iv Collin-woodu je izvolilo za letos sledeči odbor: častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rov. Victor Gimlperman, predsednik Sebastijan Trampuš, podpredsednik John Verlič, blagajnik Frank Washington. — Demokratski senatorji so izvolili na važna me3ta v senatu za bodoče zasedanje samo take, ki so vedno trdno držali s Trumanom v predvolilni dobi. U predsednika Pirc, tajnik in zapisnikar Jos. Hochevar, 14416 Darwin -Ave., zastopniki Lovrenc Paušek, Sebastijan Trampuš, Frank Pirc, maršal Anton Rudman. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3 pop. v cerkveni dvorani, molitvena ura pa ob 2 pop. Za 30-dnevnieo— V sredo bodo darovane maše v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. ob 7:30, v cerkvi sv. Kristine in v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. pa ob 8 za pok. Mike Romich ob ipriliki 30-dnevnice njegove smrti. Tretja obletnica*- V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Jiary Postotnik v spomin 3. obletnice njene smrti. Uraduje tudi v Euclidu— Dr. F. J. Kern, ki ima urad na 6233 St. Clair Ave., se je pridružil Euclid kliniki na 828 E. 186 St. kot “Associate” in bo uradoval v kliniki dva dni v tednu, v torek in petek med 10 in 12 uro dopoldne. Poleg specializiran j a pri zdravljenju glavobola bo na razpolago bolnikom za druge notranje bolezni. Uradne ure na starem prostoru ostanejo iste kot dozidaj. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Eddy dicker, 1153 E. 172 St. se je na starega leta zvečer oglasila tetka štorklja in j a zalo hčerko 3 i-margarina. ji99,998 ohij di so divjali preko Isevernoza-padne Louisiane ih juVie Arkansas včeraj popoldne. Rjlo je tudi na stotine osebnih irov. Najmanj 41 oseb je bilo ubitih. 37 mrtvih in kakih 400 ljudi ranjenih je bilo v Warren, Ark. Električna centrala je bila pokvarjena, telefonske mreže raztrgane, vodovod pokvarjen. Za tornadom je nastal še požar. V Kansas je bilo porušeno mesto Vilas. Tudi cerkev je porušena. Vihar je zalotil mnogo živine na prostem po rančah in pričakujejo, da je mnogo pobitega. Ponekod so viharni vetrovi bili pomešani s silnim nalivom, ponekod so nosili plazove snega, zasuli ceste in preprečili promet. Svečan pogreb gospe Ivane Čeiesnik » ”3«, sejo uporabili )Titovci za to, ; so razložili poslancem in na-odu s svoje strani ' ki so jo izvajal :žko sabota-države sov- m demokratskih senatorjev. Pričakujejo, da bo za speakerja v poslanski zbroni-ci dolojfen poslanec Sam Rayburn. Razne najnovejše svetovne vesti LAFAYETTE, LA. — Sv. oče je odlikoval črnko Miss Elea- nor N. Figaro in ji podelil visoko odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice. Miss Figaro je 40 let uspešnoldelala med svojimi ro- ukj i jaki za katoliško vero, poučevala veronai ško dobrodelnost v škofiji Lafayette. j in organizirala katoli- OTTAVA. — Madžarska komunistična vlada med drugirl obdolžuje kardinala Mindszenty, da se je dne 21. junija sestal v ne letu 1947 na zaupen sestanek z Otonom Habsburškim, pretenden- dognali. Mislijo pa, da pri Sko ime je .1 kel. Mr. in Mrs. John 15807 Trafalgar Ave. postala zdaj prvič stari ata iri stara mama. Čestitke! Skoda pri požaru— . Od Grdinovega krasnega po-I slopja na St. Clair Ave., kjer je bila spodaj trgovina s pohištvom, :zgorej pa kegljišče, so ostale samo še štiri stene. Vse drugo je kup razvalin. Kolikor so mogli dozdaj preceniti, je škode na poslopju $250,000, na pohištvu $70,000 in na kegljišču $70,000. Poslopje je bilo zavarovano, pohištvo pa menda Kako je nastal ogenj, še torn na madžarski prestol. Komunistična obtožnica ■ proti kardinalu trdi, da se je sestanek vršil v nekem samostanu blizu Chicaga. Takrat naj bi bil kardinal poročal Otonu, da je na Madžarskem dobro organizirano gibanje v korist povratka Otona na prestol in da to gibanje vodi sam kardinal. Sedaj se je ugotovilo, da je ta dan, dne 21. junija 1947. bil kardinal Mindszenty ves dan pri velikih slovesnostih Marijanskega kongresa v Ottavi v CanadL kjer ga je videlo na tisoče vernikov in tudi mnogi člani kanadske vlade. Tako se je brž razkrila ena najdebelejših laži v obtožbi. Ob pregledu 3tanja tega slovenskega podjetja, ki vstopa v svoje 31. leto v naselbini, je razvidno, da ima posojilnica z dnem 31. dec. 1948 skupnega imetja $6,719,923.02. Dobro vodstvo in gospodarstvo v domačem bančnem podjetju je pridobilo zaupanje pre- Pogreb pokojne gospe Ivane čeiesnik je bil včeraj zelo sve-jkrati in čan. Blagoslov trupla v Grdino- dajnemu programu. WASHINGTON. — Republikanski senatorji so z veliko večino sklenili, da bodo zopet izvolili ohijskega senatorja Robert A. Tafta za svojega voditelja. Republikanci mislijo, da bodo vsaj v nekaterih zadevah lahko sklenili taktičn zvezo z južnimi demo-sestavili močno opozicijo proti Turmanovemu zakono- Proletarec obsoja vojno v Indoneziji in Indokini, katerih vzrok da je “skrahiranost krščanske civilizacije.” No, katera “skrahiranost” je pa povzročila vojno na Kitajskem, krščanska pač ne. opoziciji prot. Trumanu, . Clair Savings h raznih naselbin BRIDGEPORT, O. — Dne 23. dec. je umrl Matt Straus, doma je rekel mi je tukaj je to, ker starši lepo ubogajo svoje otroke.” Nek Ameriki: Evropejec ki:/“Kar mi v4ieto,ke bančne stike s St Clair Savings and Loan Co. V svesti si svoje vloge v naselbini, bo to podjetje tudi v tekočem letu stremelo za tem, da bo ljudstvu in naselbini posojilom na varne tudi v bodoče jih bodo, in obseg vem pogrebnem zavodu je izvršil Msgr. J. Ponikvar, župnik pri Sv. Vidu, slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida pa je daroval sin pokojne Rev. Jožef čeiesnik ob asistenci Rev. Franc Baraga, Rev. Viktor Tomc in Rev. Viktor Cimperman. Svete maše so se udeležili v prezbiteriju prevzv. i škof. dr. Gregor Rožman, Msgr'. Vitus Hribar, Rev. Ludvik Virant iz Madison, Ohio, Rev. Matija Jager iz Barberton, Ohio, Rev. Julij Slapšak, Rev. Rudolph Praznik, Rev. J. Ozimek, Rev. J. Godina, Rev. Alojzij Rupar in še drugi duhovniki. Cerkveni nagovor ob krsti _____Poni- je udeleži« grelcu za vodo v kleti Šesta obletnica— V četrtdk ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Franka Pucel v spomin 6. obletnice njegove smrti. Rev. Merkun v bolnišnici— Svetnik Anton Merkun, bivši nadžupnik v Dobrepoljah na Dolenjskem, ki sedaj živi pri župniku Matija Jagru v Barberton, Ohio, je zbolel in se je moral podati v St. Vincenc Charity bolnišnico v Clevelandu. Prestal je dve precej težki operaciji. Sedaj 3e mu zdravje zopet vrača Iz bolnišnice nam je dobri gospod poslal pismo, v katerem vošči Ameriški Domovini in vsem svojim znancem in prijateljem srečno in blagoslovljeno novo leto. želimo mu, da bi kma- SHANGHAI, KITAJSKA. — Mestni odbor v Shanghaiu je sklenil, da začne pogajanja s komunisti za premirje, oziroma sploh za ustavitev sovražnosti. Mestni odbor je poslal predlog po radju v Yenan, kjer se sedaj nahaja vodstvo komunistične vojske. V Nankingu so se tudi razširile vesti, da nekateri generali narodne vojske Kitajske hočejo sklepati poseben mir s komunisti, lu popolnoma okreval in užival u t dobro zdravje v srečnem novem SEATTLE, WASHINGTON. — V težki aeroplanski nesreči je bilo ubitih 13 visokošokev Yale University, ki so potovali s svojih domov nazaj v šolo. Vseh potnikov je bilo 27. Aeroplan je udaril na zamrzla in s snegom pokrita tla na letališču in bil takoj v plamenih. Aeroplan je bil last Seattle Air Charter Company. Z istm aparatom so študentje potovali tudi iz šole domov. Trije študentje so težko ranjeni. letu. NOVI GROBOVI JERUZALEM. — Neznani avijoni so bombardirali zopet Jeruzalem in zopet je vlada Izraela zagrozila, da bo bombardirala Tri bombe so padle v notranji del mesta. Drugo bombar-irs^edilo približno tri ure za prvim. Israebka vlada trdi, Cairo. Ife Jerica Avsec Pogreb pokojne Mrs. Jerke Avsec bo v sredo zjutraj ob 9:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152 St. Ob 10:30 bo ma^maša v cerkvi Ma- 1*; ‘ Ameriška Domovina (JAMES DEBEVEC, Editor) 8111 St. Ctilr Aw. HEndttion MM Jlrwtend 8, Ohio Published dully except Saturdays, Sundays and Bripr« ’ med 2 3 4 5 6 7 8 9 ro ii 12 1314 *5 16 17 18 19 20 21 21 %% 25 16 27 a8 29 NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. nasprotni titovski diktaturi, kot so Mi nacistični in fail diktatura slabša, kot so bile vse vojno, v tete so pa soglasni pfav vsi ljudje v _ _ jugoslavij je, zopet v ospredju svetovnega zanimanja. Naj bi se svet zavedal, da je Tito eden najslabših modernih tiranov in naj ne bi dal nobenega centa za to, da se jugoslovanska diktatura obdrži. Naj bi nikdar ne izgubil izpred oči največje verjetnosti, da bo vse Titove uspehe na zapadu končno mogla uporabiti Moskva v svojo korist. faltered as second.class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland,, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. NSDA IZ MMM OH l.l I 1.1 H I I UlI MJW.HH ■» * »I ******************* Ob slovenskih prezgodnjih grobovih No. 2 Tues., Jan. 4, 1949 Titova SOS politika Dne 25. oktobra 1948 je Boris Kidrič, glivni dirigent titovskega petletnega načrta, povedal in priznal: Ni dvoma, da bi mi mogli naše gospodarske načrte bolje in hitreje izpeljati in z manj truda in manj borbe izdržati, če se ne bi začela proti nam strašna klevetniška kampanja, ki ima svoje posledice tudi na gospodrskem polju. Takrat je bil Titov gospodarski voz že zelo globoko v blatu in Kidričevo priznanje je bilo samo ponavljanje tega kar je v Jugoslaviji že vsak povprečno informiran človek vedel. Takrat se je že splošno čutilo pomanjkanje industrijskih surovin in strojev, premoga in koksa za težko industrijo, ki ga je poprej dobavljala Poljska, pomanjkanje raznih strojev, ki jih je, dobavljala Češka, pomanjkanje razne tovarniške opreme, ki je prihajala iz Madžarske, pomanjkanje bencina in nafte, ki jo je Jugoslavija dobivala iz Rumunije in Albanije in pomanjkanje bombaža, ki je prihajal iz Rusije. Rusi in njihovi sateliti so bili odpoklicali vse svoja državljane, ki so bili v Jugoslaviji zaposleni kot strokovnjaki pri raznih posebnih strokovnih delih. Ta odpoklic je prišel tako naglo, da je nastal zastoj v nekaterih tekočih in začetih industrijah. Naj titovci še tako skrivajo, vendar je gotovo, da je Titov spor zanesel pobitost med vodilne plasti jugoslovanskih komunistov, da so se mnogi zamajali in postali neodločni. Posebno so premišljevali razni sopotniki, ki so s Ti-tom samoii,?5,*SBt,unizma in špekulacije. Ti so še oziralLnaJ Tiha, čedalje tišja so polja, Uganili mokre so dobrave in deževni kolovozi so zapuščeni; od pozne jeseni okrvavelo malinovje se nagiba, šumi v vetru. Podles-ki so odcveli in čez razore poležavajo samotni ptički, ki se zde predrobni za ta globoki letni čas; zavetja iščejo in miru, toplote in sočutja. Približno taka je podoba današnjih spolzkih dni v starem kraju, v domovini. Taka, molčeča je scena zavaških krajin, lazov po Dolenjskem, štajerskih goric. Tako zamišljeno in nekam vase zapirajoča se narava ne gre samo skozi polja in gozdove, tako otožna in opominju-poča jesen hodi te dni tudi po dušah; kakor pritajen veter je, ki se zbudi morda samo redkokdaj, natihoma skoraj in samo zašelesti, zagode žalostno pesem. In mi vsi 3e nanadoma zdrznemo, pogledamo okrog se-be, toda še dlje se ozremo: nazaj gledamo po svojem življenju, na tiste drage mislimo, ki predaleč njih grobovi, da bi popotovali nanje in tamkaj ob svečkah izmolili vsaj nekaj govarjal' za njihov večni Mir. češ, jaz ve Zakaj te dni obhajamo praznike v spomin naših dragih. In ko mislimo na svojenrera-no pomrle starše, ko m/upo za ste: tem slovenskim fantom v omenjenih preranih grobovih pravijo domobranci in četniki. Malo je v slovenski zgodovini takih sramot, kakor je ta, da bi domači ljudje svojim rojakom vsaj za večni počitek ne privoščili spodobnega kraja. Ne bomo se spuščali v sodbo teh naših slovenskih fantov, kajti še tako trezna in navidez najbolj pravična sodba bi bila lahko zgrešena in pomanjkljiva. Kakor toliko drugih so se tudi oni borili pod zastavo neke ideje: borili so se za boljše, za svobodo, za pravico. Borili so se v času, ki še dandanašnji ni popolnoma jasen, borili so se v razmerah, ki zgodovina še čaka na njih dokončni razvoj in zaključek, da bo potem lahko vsaj približno pravično napisala tisto krvavo knjigo, katere avtorji bodo tisti slovenski idealisti na obeh straneh bratomorne borbe, ki so v svoji mladosti tako ljubili svojo domovino, da so zanjo padli. Tukaj je razpotje in nešteto je poti, po katerih boi laM® ta ali oni za-;a in blatil drugega, v Judenburgu na Avstrijskem med prvo svetovni vojno, če z vso ganjenostjo prisluhnemo pesmi “Oj, Doberdob," ki žaluje za padlimi Slovenci na soški fronti, kako bi ne smeli danes ob največjem doslej znanem žalnem spomeniku našega naroda reči: Kočevski rog, slovenski grob. . . Kakor vetrovi, ki jim ne u-ravnavajo pota prehodne oblike človeške družbe, ki jih ne ustavljajo režimi, kakor mogočne, stoletne bukve po naših hribih, ki jim posvetna oblast ne more ukazovati, kdaj naj zelene in se osipljejo, tako bodi tudi nam V3em jasno, da objektivna sodba naših bližnjih, naših dragih ni odvisna od nizkih obzorij človekovega uma in razsodnosti: bolj točna bo ta sodba, ki jo bo napisala Zgodovina, najbol; pravična pa ona, ki je bomo deležni onkraj naše vsakdanjosti. Tamkaj bodo tudi vsi tisti, ki dandanes brskajo po rdeče platno vezanem slovarju tujk, izbirajo besede in jih lepijo na upognjene slovenske hrbte: izdajalec, plačanec, vojni zločinec — spoznali svoje trpke in krivične obsodbe. Cene Kovač. --- ’ I HL KiTmfje brat Janezek podal kavke. Hudo debato so imele, ustno izročilo, naj grem po konje, je bilo prav toliko, kot če bi ukazal kužetu, naj gre po klobaso. Menda sem konjičke ljubil od takrat, ko sem prvič padel s konja y potok v Žirovnici. Takrat sem bil šest let star. — Drugič me je konj del podse v Soči. Takrat sem bil pa že Zahvala društvom za podporo za Ligo Toda ja; jega dela (ne da bi ce in '-iniMgt -notek, da zapulste uto.o po.apij no gospodarstvo je itak v stalni krizi. tunkci-liti produkcija, niti razdeljevanje blaga. Centralistični državni aparat se je izkazal za neprimerno slabši kot so bile prejšnje ustanove v trgovini. Ljudstvo je ihezado-voljno, ne le radi nemogočih političnih razmer, ampak tudi iz popolnoma materijalnih vsakodnevnih razlogov. Vsa komunistčna propaganda je bila dotlej usmerjena v to, da je vzbujala v narodu nade, da bo vse boljše, ko bodo pričele prihajati nove dobave iz Sovjetske Rusije. Teh dobav ni bilo, prišla je obsodba, ki je nedvomno oznanila, da jih nikoli ne bo. Razumljivo, da je začelo padati navdušenje najbolj zvestih Titovih pristašev. Niso videli izhoda. Zato so morali ministri začeti o stvari javno govoriti. Cilj titovske propagande je bil sedaj, da napravi iz polomije junaško dejanje in predstavi Tita za čudovitega državnika, “ki se ne da.” Niti Stalina ne uboga kadar misli, da ima prav. V resnici je titovska organizacija prve napade kominforme in bojkot vzhoda preživela zelo težko in drago plačala ostajanje Tita na oblasti. Ministra Boris Kidrič in Franc Leskovšek, ki vodi ministrstvo za težko industrijo, sta v sedajni proračunski razpravi povedala, da je morala jugoslovanska vlada uporabiti 1,000,000,000 dinarjev ali 20,000,000 dolarjev za nujne in neodložljive nabavke drugod, ker so dežele vzhodnih demokracij po komunistični disciplini in morali prenehale dobavljati blago, ki bi ga po pogodbah bile dolžne dobavljati. Odkrito sta sedaj priznala, da gre za čisto navaden bojkot in sabotažo. Rdeči blok je hotel preprečiti industrijalizacijo Jugoslavije. Kidrič je povedal, da je Jugoslavija morala nabaviti izven sovjetskega bloka za 660,000,000 dinarjev bombaža, za 180,000,000 dinarjev olj, za 130,000,000 jekla za zgradbe, za 40,000,000 dinarjev gumija in 30,000,000 dinarjev azbesta. V tej proračunski razpravi je Kidrič prvič priznal da se petletni načrt v tekočem letu 1948 ni mogel izvršiti in da so mogli doseči samo 58.3'; predvidenih del in izvršitev po načrtu. Vsled takih in podobnih vzrokov, ki bodo že še počasi prišli na dan, je Tito moral zaprositi zapad za pomoč na gospodarskem polju. Prosil je za obnovo pogajanj z Italijo, Anglijo in USA. Sklenil je na hitro roko nekaj manjših dobavnih pogodb s Francijo in Švico in Belgijo, Titovi zastopniki se pojgsem svetu trudijo, da dokažejo kako so v nujnih stiskah in kako nujno sedaj potrebujejo novih tr-l govskih zvez z zapadom. Istočasno pa seveda titovska komunistična vlada itfwtranka povdarjata, da st« in ostaneta popolnoma zvesti komunizmu ifr da bosta še, nadalje podpirali sovjetsIpMjnperij v'raznih (vprašanjih zunanje politike in v mednarodnih dogodkih. Neglašata, da sedanja Jugoslavija vztraja prNk.omuniz.mu N. vsem svojem notranjem državnem, političnem, kulturnemyi gospodarskem udejstvovanju. Vlada to dejansko tudi izvaja. Teror in diktatura v Jugoslaviji nista manjša in milejša\msprotno sta toliko hujša, kolikor bolj so komunistični vlastodržci vedno bolj v strahu in se boje vsake sence opozicije. Narodi Jugoslavije so proti Titu in proti Kominformi. Oni so proti vsaki rdeči diktaturi tako kakor so bili proti diktaturi fašizma in nacizma med vojno. Toliko huje so ih v življenju najboljše spotnali in vseh mm gih drugih, še spominjamo ol enem tudi tistih mnogih, ki jij nismo bližji poznali v svoje; življenju. Mnogo jih je, raztreseni so njih grobovi, bogve kako in če so sploh krašeni. Grobovi so po naši zemlji, ki ne premorejo niti gomile, zapuščeni in neznani, ki na njih ne plapolajo lužice in ki na njih ne cvete marti-novke. Ob teh grobovih ne jokata sestra in brat, večni vetrovi potihnelih slovenskih gozdov žalujejo nad njimi in otrplo, zamolklo rjavo listje zasipa pota, ki peljejo na . tista neznana gozdna pokopališča. Te dni bodo pokopališča polna, časopisi bodo poročali o ža-lovanjskih slavjih, vojaške parade bodo in pomenljive, do srca segajoče bodo žalne koračnice, ki bodo namenjene toliko mnogim. In vse bo znano: ta in ta, ki se je odlikoval v teh in teh bojih, ko je šlo za pravico, je padel tistega in tistega dne, natančno bo zapisana ura, navedeni bodo žalujoči do petega kolena nazaj in bogata bo njegova gomila, drago plačane martinovke bodo krasile kogarkoli tistih znanih naših rajnih prezgodnji grob. Ali pa se bomo mi slovenski sinovi in hčere spominjali tistih naših, ki na njih neznanem poslednjem domu ne trepeče solza krščenega človeka? Ali bomo toliko pogumni, da se bomo upali spomniti nanje, ki se le kaplje z bukovih vej po Kočevskem rogu in drugih slovenskih hribih in gozdovih otresajo na njihove usedene gomile? Vam še ni znano? Mnogim Slovencem je neznano, po večini pa neverjetno, da premorejo najbolj divji in neprehodni gozdovi v domovini na tisoče okostij sinov naše krvi, sinov naših polj in naše pesmi.- Neus- miljena lastnih Jsoda si j* atijy"' I Vam v imenu več-\lovenskega naroda t posluževal okrožni-likov!) povem, da fr-rrfe mota v zgodovini našega naroda to, da v trii žalostnih dneh tisoči in tisoči svojcev, tisoči mu-čeniških slovenskih mater, tisoči in tisoči} bratov in sestra v naši domovini Sloveniji ne bodo smeli javno žalovati za svojimi najdražjimi! Pogreznjeni v nemo žalost za okni dolenjskih kmečkih hiš, gorenjskih vasi in naselij notranjskih hribov bodo gorele ob naših slovenskih Marijah lučke in tam ob kmečkih pečeh ali koderkoli bodo solzna Očesa izjokavbla nadaljno, sah-nečo moč svojega v sužnost obsojenega življenja. Vseh teh solz, v3ega tega trpljenja, vsega tega objokovanja slovenskih razvalin ne bodo slišali ljudje po radiu, zanje se ne bodo zanimali novinarji, vse to bo ostalo v naših hišah v domovini kakor krč na smrt bolnega človeka. In še to naj pripomnim, da je tole pisanje eno od redkih ali morda edino, kajti vsa naša javnost je sklonjena pod težo strahu od tistih postav, ki dandanašnji oznanjajo svobodo po Sloveniji. “Ce se noben od bralcev ne bo resno ozrl po tem pisanju, bo to storil eden od bodočih kronistov in brskaje po krvavih a-naiih zapisal nespremenljivo resnico: “Na Kočevskem rogu in po drugih slovenskih odročnih krajih, ki nosijo približno tale imena: Teharje, Pohorje, Hrastnik, Kamnik, je vojaška oblast takozvane slovenske ljudske vlade v prvih mesecih svojega obstoja brez slehernega sodnega postopka “likvidirala” po doslej znanih poročilih, ki soj podprta bodisi z izpovedmi prič'1 ah zaslišanji redkih pribežnikov vsaj deset tisoč vojakov in častnikov Slovenskega Domobranstva in četniških odrekov Slovenije. To se je zgodilo v letu j 1945 po Kristusu.* Ce se šedandanajmjispominja- • Priobčujemo prvi seznam društev, ki so darovala na poziv Lige Katoliških Slovenskih Amerikancev, podružnica Cleveland z najtoplejšo zahvalo za njihovo podporo in naklonjenost. Mnoga društva še niso odločile glede podpore, pa jih prosimo naj ne odklonijo, ker je potreba res nujna. Prihodnje leto se bodo slovenski begunci naseljevali po severni in jujui Ameriki. Pema«aujua» sp. hoda. 21. letu. Torej samo dvakrat, kar je zelo dober rekord med konjarji, če so vse dobre reči tri. Konje sva bila spregla in pognala v travo ob poti proti domu. Zato sem se jaz, kot vesten človek, obrnil v drugo smer po konje. “Kam te pa nese?" me je brat ustavil. Povedal sem mu, da grem po konje. Da jih ne bo tam, ker sva jih pognala na pa. šo v drugo smer, je bilo bratovo mnenje. “Saj vem," sem mu rekel, “ampak hotel sem se prepričati, če jih res ni tukaj." Takrat sem namreč že vedel tisto o Ribničanu, ki je šel iskat lisca v dolino, kjer je dobro vedel, da ga ni. Naš Janezek je držal garivec v roki, zato sem šel nazaj v pravo smer na drugi strani voza. Saj bi me morda ne pritisnil z garivcem, ampak ne ve se pa ne, če ne bi podlegel skušnjavi, če bi šel preblizu njega. šel sem torej za konji. Pa nisem tekel, kot bi kdo mislil. SBj ne bosta daleč in v gozdu je tako prijetno. Tukaj ni strogega učitelja, ki bi te venomer drelzal in spraševal. Pa take stvari o. mogli vsaj dostojno obleči, da si bodo mogli poiskati zaposlitev. Sedaj, dokler so še po taboriščih je potrebno vzdrževanje pisaren, ki posredujejo, da se opravijo zanje potrebne uradne formalnosti. Mnogi so bolni, mnoge družine so brez denarja za najnujnejše potrebe otrok. Tem moramo pomagati* Saj se število teh revežev manjša vsak dan. Sami vse store, da bi čim preje prišli do samostojnega dela in vzdrževanja. Pomagajmo jim, da vzdrže, dokler so še brezdomci. Bog plačaj darovalcem, prosimo pridružite se še novi. Darovala so sledeča društva: Po $25: St. Joseph’s Society, No. 169 KSKJ, Cleveland, O. Po $10: Danica št. 11 SDZ, Cleveland, O.; Sv. Srca Marije, št. 86 KSKJ, Rock Springs, Wyo.; Modern Crusaders, št, 45 SDZ, Cleveland, O.; Sv. Katarine, št. 29 ZSZ, Cleveland, O.; Naš Dom, št. 50 SDZ, Cleveland, O. Po $5: Majnik, št. 28 SDZ, Barberton, O.; St. Martin, št. 105, AFU, Butte, Mont.; Jutranja zvezda, št. 137 ABZ; Holy Cross, št. 217 KSKJ, Sa-lida, Colo.; St. Anne št. 123 K. S. K. J., Bridgeport, O.; St, Ann, št. 134 KSKJ, Indianapolis, Ind.; podružnica št. 47, S. Ž. Z. Cleveland O. Denar sem izrjčila tajnici podružnice in Odbora Stoterih v Clevelandu Mrs Mary Hoče- j- Mrs. Ivana Mervar, voditeljica kampanje. mo masovnih žrtev slovenskega j bo zemljo pod n življa ob turški!^vpadih v sred-\ Mati: “Zemlje njem veku, upore če se khanjsi se spominjamo pod nogami Materin svet Marjanca ljub Marjanči-na mati je naspi >tna. “On ni nič, nima nič, iz ti ;a ne bo ny.” Marjanca vzdh ae: “On mi ;e podložil.” aš dovolj kar K jg treba, ikih Janezov! je streh« nad glavo.” Katefln še Z1 nlfTTft sanja, veji sem zagledal šojo, ki se je nekaj jezila, kaj vem na koga. Pobral sem kamen in ga ji zalučal v kljun. Na vse grlo se mi je smejala, se mi je zdelo, ko sem jo zgrešil za dva vatla ali še več. Nad potjo v hribu so se prepirale vrane, ali so bile mar najbrže je bil njih občni zbor in volitve odbora za prihodnje leto: Ena je bila posebno glasna, najbrže je bila predsednica, ali pa je bila katera iz opozicije. Pazil sem, da ne bi s podkvicami na škornjih zadel v kamenje, zato sem gledal, da sem stopal bolj po mehkem. Morda bom zagledal na kakšni jasi tropo srn, ki jih je toliko v črnem vrhu. Nisem jih hotel prezgodaj splašiti. Toliko sem imel opravka z opazovajem gozdnega življenja, da sem že čisto pozabil, da grem iskat naša prama. Saj res, kje pa sta? Saj že vendar hodim precej dolgo, pa ju ni nikjer. Eh, bom že prišel do njih, daleč ne boste. Dlje ko bosta, dlje bom jezdil nazaj do voza, sem si mislil. To je bilo glavno. Kar želel sem, da bi ju ne dobil še teko kmalu. In res hodim in hodim, konj pa nikjer. Morda sto pa stopila v kakšno dolino ob poti in sem ju zgrešil? Toda ne, v mehkih tleh po poti sem videl njiju slejdove. Le naprej za njima. I In tako hodim in hodim. Že se je začel gozd svetlikati, kar je bilo znamenjema bom kmalu iz gozda in našiti pramčkov nikjer! Prvič mef je začelo nekoliko skrbeti. Kaj bo, če ste jo u-brala naravnost domov? In tri ure, debele ure| je do doma. Tedaj sem šele stopil nekoliko hitreje in bil kmalu iz gozda na senožetih. Daleč tje proti Vi-njemu vrhu sete lahko videl in vse do Gabrovškega hriba. Glej, Kardeljeva zunanja politika ***.' Belgrad. — Titov zunanji minister Edvard Kardel j je v proračunski razpravi govoril o nalogah jugoslovanske ziunanje politike in kot prvo teko nalogo označil podpiranje Zveze narodov. Značilno je, da Kardelj ni na 'prvo mesto postavil podpiranje Sovjetske Rusije, kakor je to vedno navada v satelitskih državah. Potem je rekel, da se bo jugoslovanska vlada borila proti povečanem oboroževanju in proti uporabi atomske bombe .ter da bo zagovarjala, da se daje gospodarsko pomoč samo potrobim v smislu ustave Zveze Narodov in samo potom Zveze narodov. Končno je reke!, da bo jugoslovanska vlada podpirala vse sile, ki varjejo nezavisnost malih držav. G. Kardelj je napadel zunanjo politiko Združenih držav, ki jo je označil za napadalno tv vsakem smislu. Po njegovemu mnenju hoče Amerika z atomsko bombo in s svojo pomočjo Evropi obvladati zunanje države. Povedal je tudi, da bo Jugoslavija (podpirala Sovjetsko Zvezo v vseh vprašanjih glede teritorijev bivše Nemčije in mirovne pogodbe z Nemčijo. -----r-0---- Največji tozd na svetu V srednji Afriki se nahjija naj večji gozd na svetu, ma proator, ki je dolg 2,985 milj in širok..> 'krog 1,555 milj. - .življa mnogo di"' je večji del še- -. nahaja Zwfzp-g y^trog tattile 56 gozlau"^' prama in otepate z repoma po sebi. Aha, zdaj bom pa levega prijel, skočil naj, ga sunil s petami parkrat v vamp in šlo bo ko Elija nazaj' v goad. Desni mi bo brez ugovora sledil. Levi je bil namreč vedno bolj mu-hadt. Bil je bolj debel, to pa menda zato, ker se pri vpregi ni nikoli silil nalprej. Pustil je desnemu, da se je krivil in silil v komat in bi voz sam vlekel, da ga ni zadrževal cam, ki je sl-užij za nekakšno mero med obema. Ako je levi naipravil tri korake, jih je desni v istem času pet. Zato je bil pa desni toliko bolj suh, čeprav ste bila pri istih jaslih. Toda, ker je bil levi bolj okrogel, zato nas je moral ipa nosiiti. Vsak je raje sedel na lepo zaokrožen hrbet, kot ipa na greben desnemu. Samo, kadar sva z bratom jez-darila Oba, sem moral jaz posaditi svoje koščice na hrbet desnemu, da se mi je zdelo,-kot bi sedel na grabljah. Toda, ker so bile vedno kratke ježe, niso pustile slabih posledic na tistem važnem delu mojega telesa, ki se navadno uporablja za sedenje, pri otrocih pa za sprejemanje plačila za razne prestopke. V take sladke misli zatopljen sem se naglo bližal levemu pra-mu. Bi! sem že skoro pri njem in že odpiraj usta, da bi mu dal prijazno besedo, ker toliko konjske izobrazbe sem že imel, da se konju ne sme nikoli približati odzadaj molče. Preplašil bi se in usekaj z zadnjo premo, kamor bi že zadel. Toda nisem mogel Še reči: o-ha, pram, pramček, me je že začutil, položil ušesa po vratu, nato pia poskočil in jo ucvrl naprej po senožeti, da so kar čele kepe zemlje letele izpod kopit. Desni pa za njim, kakopak, ker sta oba močno skupaj držala y dobrem in slabem. \ Japček, mi je rekil notranji glas, vse kaše, d* vi trije ne bosfte ] prišli skuj t.3 , Slovencem v Kanadi Argentini je izžel prvi slovenski koledar ta leto 1949. Itda-la ga je “Svobodna Slovenija" in otaega 176 strani. Pole* koledarskega dela je w njem objavljen« novoletna poslanica vsem slovenskim emigrantom po sveto in Slovencem doma od g. ministra dr. Kreka. Prav tako poslanico je napis«! tudi prervzv. škof dr. Gregorij Rožman. Zatem so objavljeni v koledarju pri- je edini s svojo resnieoljubnost- .... ljam dr- va, da ne bo Kanadčanov zeb- Winnipeg, Man. — Slovenska dekleta it Winnipega od zadnjega transporta iz Avstrije v Kanado vas vse vljudno pozdravljamo in prosimo mali prostorček v tem nam tako (priljubljenem časopisu. Ta nam, jo blažil po taborečih grenko begunstvo, ko so Šli klici od zaslepljenega ljudstva s komunisti vred vsevprek čez nas: "Križaj jih!” Bodi že to in ono v spravo Njemu za narodne dolge, smo si spevfci o zgodovini Argentine, ustaivni položaj v tej članek o prvih slovenskih naseljencih v tej deželi, o vetrinjski tragediji, ki je tokrat prvič obširno in podrobno opisana, zatem poročila o življenju, in udejstvovanju slovenskih beguncev v posameznih taboriščih v Avstriji, Italiji in drugod, delo ta rešitev slovenskih beguncev in priprava emigracije ter končno poročila iz posameznih držav, ki so slovanske begunce sprejele. To bi bila kraika slika gradiva, ki je objavljena v koledarju. Vse to gradivo pa prepletajo leposlovni prispevki sloven-; skih pesnikov in pisateljev. Pojasnuje pe tudi številne slike, tako so v koledarju objavljene vse slike umika slovenskih domobrancev preko Ljubefja in iz taborišča v Vdtrinju. Že ta kratek pregled vsebine koledarja Svobodne Slovenije dokazu je, da je koledar-zelo zanimiv. Vse slovenske begunce, pa tudi stare emigrante v Kanadi prosimo, da ne zamudite te prill- nedel je za nas uboge begune«, ke in čim prej naročite koledar. Cena koledarju je 2.50 kanad- izgnance in v dbmovini trpeče, skih dolarjev s poštnino Vred. Naročila za Kanado sprejema Žumer Franc, 1113 Nassau Street, Toronto, Ontario. Prosimo, da pohtite z naročili, ker bo mogoče dobiti samo toliko koledarjev kot bo naročil. (Naročila se sprejemajo do 15. januarja 1949. Obenem sporočamo, da bo z novim letom ‘Svobodna Slovenija” imela svoje zastopstvo tudi v Kanadi, kjer bodo lahko naročili list in poravnali naročnino. ------------o---------- Vaudreuil, Que. — Božični.timi, Avstriji, Angliji, Venezu- lo. — Zadnje dni sem dobil iz Slpittala pismo, pa mi v, njem prijatelj »poroča, da se ne bom dolgo prosto sukal po žimi Kanadi, ker g. Cigan me zasleduje, če ravno sem se mu tako daleč odmaknil. No, pa se ga tudi nič ne bojim, saj sem bil z njim prav zadovoljen. Kar lepo število Medvedov; nas je bilo v taborišču, pa se tega imena menda Kamada boji, ker je »prejela le dva, a ostali koder jo je že takorekoč po- pa čakajo, da se jih kdo usmili in jim odpre “kletko.” Vsem znancem širom sveta v čisti vesti rekli in vsestransko želim blagoslovl jeno novo leto! račila Ščavnico, dosegla Lokav- trpell, kar v besed* ne gre... 1 Nedolžno -Križanemu pa je skdzl Kalvarijo sledila tudi velika nedelja, nedelja vstajenja in trpljenja! V tem upanju smo črpali moči. Da, Velike prazniki so tu — dnevi tihe do- ell, Nemčiji in drugod, zlasti pa mačnosti in tihe sreče. Za vsakega?! — Marsikomu predstavljajo praznoveren simbol, ali zopet drugim kot nekako enakovreden j e z državnimi prazniki z izključno izjemo večjega zunanjega časa. V tako pojmovanje božiča se vdaja povsem zmaterijalisirani svet. Voščili si bomo s prijatelji raztresenimi po'Kanadi, USA, Argentini, Avstriji, Sloveniji in drugod po širnem svetu, zlasti pa z našimi najdražjitai starši, brati in sestrami. Mnogim iz- našemu škofu dr. Gregorij Rožmanu, našim urednikom ter o- trdho pričakujemo tudi mi! Zakaj vsaka krivica samo en čas triumfira, Ker pa je božič že tu in tudi za nas, 'razkropljene po tujini, želimo radostne praznike v tisti sveti božični milini kot nekdaj v domovini, ter sreče, milosti in blagoslova polno novo leto, zlasti našemu ipravzvišepemu vladiki dr. Gregorij Ražmanu, ki se njegove svobode tako veselimo kot svoje; potem našemu krog 80 fantom, s katerimi (narodnemu voditelju dr. Miha Ismo od Avonmore-a, Fincha, Merrtekville-a in Smiths Falls nad pol leta skupaj delali na progi v naj lepšem razumevanju ob petju v vagonih, v cerkvah in na odrih, pri učenju angleščine itd., a so inas že pred zimo razkropili na vse kraje: v gozdove, tovarne, gradbeni industriji, na proge, dokler ni še zadnja, to je naša skupina spodaj podpisanih, dne 9. de- Kreku ter vsem drugim odličnim slovenskim osebam v USA in drugod, kakor tudi našemu uredniku, sotrudhikom in naročnikom in sploh vsem Slovencem, ki jim je Amerika že dolgo domovina, dalje vsem sobe-guncem od vseh transportov po Kanadi in drugod po svetu, končno želimo isto tudi vsem Slovencem, ki jim naš prihod ni dobrodošel. Tudi njih se bo- korak, ko se je izmotala srečno iz gozda ter se bližala cesti in žerovincem. Iz sela ji je udarjala na uho glasna madžarščina. Gotovo so se bili zatekli nekateri Kruci v Žerovince in teh se ji ni bilo treba bati. Obšla je naselje in šla povprek po od notranjosti ji narekovani poti. Kje da je in kam ji je kreniti, ji je povedal grad Branek, od- zdravljal Veržej ih ji čestital k tolikemu Uspehu. Od Braneka je zavila na cesto, da je preko- Medived Ivo,. R. R. 3, Lion's Head, Ontario, Canada. , • .» * Ruby, Ont. — Ko sem preči-tal 'božično izdajo Ameriške Domovine, ne smem prezreti tega, da se ne bi zahvalil za vse lepe božične špase in voščila s strani kanadskih Slovenk in pa kanadskih Slovencev tudi, ki so bili priobčeni v božični izdaji. Iz vseh člankov sem razvidel, da duševnega razmaha ne moremo najiti do sedaj tukaj v bogati Kanadi. Vsi, ki ste se o- to bolj kot vsak izmed nas, ki Slovenijo, na naše lepe praznične običaje, česar pa tukaj ne najdemo. — Bog daj, da bi mogli kdaj praznovati tako v Kanadi kot šmo v lepi Sloveniji, ali pa vsaj kot smo v taborišču Spittal. Saj upam, da glede zadostnega priboljška, kot sem ga jaz imel pri Henry Lamke, v teh božičnih pravnikih ni nikomur manjkalo, (ker to je za telo, ali duša pa tam — doma. . , Vse pa, ki so pustili priobčiti svoje misli v AoriSki Domo- RU C I Ljudska povest pe igodovinskih virih Zavrla je kak dolgopeti Kruc. oe in Slana Bučečovce. Nikjer je ni prestrigla poti živa duša, kaj šele kak Kruč! Sama se je dobro zavedala, da bi zašla lahko v nevarnost na kratki poti iz Bučečovc na Veržej. Po tej ravni Prijel je Vido za rokoin jo od so se gotovo podile krucevske patrulje ali celo večji oddelki. Sklenila je, da 'bo vprašala Bu-fečovčane kako in kaj, potem šele zaključila svoj pohod; Ni šlo z Bučečovčani tako na lahko, kakor je mislila prvotno. Vsled jedva prestane plenitve Krucev se je vse Skrilo ter zbežalo pred njo. Kmetje so jo glasili v našem listu, čutite is- imeli za Krnca, ki jih hoče spe- Ko so imeli Veržejci v svoji sredini pravo Vido, niso samo bobnali, da, celo trobili in korakali v sprevodu k ‘hauptmanu.’ Ta je apal po srečno uspelem Izpadu in plenilnem izletu med Kruce onstran Miure. <' Očetu Karlu so polzele solze ganotja po razbrazdanem obrazu pri stiskanju edinega otroka med zagotavljanjem, da je nameraval baš v tej noči poslati izvidinike proti Jeruzalemu. Klicu kresa ni mogel slediti. Kruci so nastopali tedaj preveč strnjeno in bi ‘bili pozobali na (prostem strelce kakor ocvirke iz ječmenove kaše. Sedaj ni več nevarnosti za napad na Veržej, katerega edinega so se ognili sovražniki tako skrbno. vedel ven k lipi, kjer so razdeljevali madžarski plen. Oče je pozabil na krucevsko gorje, ki je korobačih mursko polje, se zakrohotal iz polnega grla in se pobahal: “Le poglej, čisto znatna čreda tehle 29 glav goveje živine. Krucem sem ugrabil tri vole, 21 krav in pet telic. Plen bi moral biti večji; pa kaj 'hočeš. Prekleti Kruc- ima svoje smo bili tako navezani na našo jim zagosti ponovni čardaš. Z ljati v materinščini v past in lastno gnezdo čisto prazno. Ma- izpraševanjem po Kruc* in njihovih oporiščih ni bilo nič. Obupani obraz Bučečovčanov so ji govorili dovolj, da je moral gospodariti prbkleti Madžar strahovito po celem Murskem polju. Pri pogledu na opustošenje se lodane celo Krajino smo preleteli, predno smo nagnali brez odpora tele repe!” Stari bi bil še dalje kolovratil po samohvali, da ga ni o-pomnila hčerka na nujnejšo zadevo nego je Krucem oropana živina. “Hauptman” je pustil zbob- koj na cilju z gromovitim: "Ud. ri! Bij! Smrt pesjanom!” (Dalje prihodnjič.) Prooka "Lajiko bi se bil poročil a grofico X., če bi se ne bila uprla vsa družina kot eden.” “No, pa vendar, kaj pa mlada grofica?” “Ali ne vidiš, da ona enako spada k družini?” DELO DOBIJO Dobra služba za žensko Sprejme se izkušena ženska za cafeterijo, za delni čas. V tovarni, tedenska plača. Eaton Mfg. Co. E. 65. St. & Central Ave. Pokličite HE 0500, exchange 209. (3) MALI OGLASI Hiša naprodaj Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 3276 E. 103. St. (nasproti Woodhill parka), Odprto dnevno od 1 do 4 popoldne za ogled. Dober kup; mora biti prodano. — Mr. Stumpe, tel. PO 5773. Robert Henshaw & Assec. (5) Službo išče Ženska srednjih let bi rada dobila hišno delo, najraje pri trgovski družini, da bi tam stanovala; bi tudi kuhala. Pokličite LI 7902. Išče stanovanje Veteran s ženo in enim otrokom želi dobiti stanovanje 4 do 6 sob, opremjleno ali brez opre-. Kdor ima kaj naj pokliče EX 7584. —(269) ji je rodila druga misel -«,Kaj, nat' 'n natrobiti vojni posvet če so se polastili Kruci celo Ver- svojo streho. Radi nujnosti žeja? Najrž bo že tako, ko e bila ta čas pa ^ ni prihitel kljub dbgovo-ru Šmiklavčanojn na ipomoč. In če bi našla mesto rojstnega kraja — kup pepeli? Negotovost so se posvetovali kratko. Nihče od Sltarešin ni ugovarjal, da bi ne bil pohod nad pasjo zalego Krucev in sicer takoj potreben. Vragovom bo treba tako Pri nas dobite zdravilo “STREPTOMYCIN” ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO, 15702 Waterloo Rd. -*r raeu *■«» ... ariand, da odbije še ostale 2£z 'snsrsi - DUgfVVV til* swvv. ---«=> hiše. Srce 'bo tedaj najbolj tožilo ter povpraševalo po sreči. Vse maše občutje se bo zlilo v globoko otožnost, zazibajoč nas v sladkih sanjah daleč preko oceana v ljubljeno Slovenijo... Tam pojo božični zvonovi. Trume ljudi se zbirajo k polnočnici. Možnarji pokajo in 1/U.ui im icuiijs, »v«« ------- ne naših poročenih od naše skupine na njihovo neizmerno radost baš pred Božičem, dospele v Kanado. Bog jih je uslišal, čeprav so gotovi ljudje nad tem že v začetku obupali ter jih obsojali. Glavno je pač, da niso obupali za to merodajni in prizadeti. Iskrena božična in novoletna ! A danes? ? ? * Razdvojena srca domač* ihtijo v revščini po svojih dragih, pomorjenih, na prisilnih delih ali daleč v tujini. Mnogo solza se bo zopet pretočilo na ta božični večer in vroče molitve bodo privrele iz dna duše. vrisk veselih fantov na vasi po- D0Šiljaino. je zavladal. . . Da, tako nekdaj. ko Kralj neba in zemlje se rodi — s prošnjo: Gospod, daj da spregledajo! - S prijaznim pozdravom Vata g. urednik in na vse prej imenovane: Žnidaršič Malvina, Nartnik Angela, Nartnik Štefka, Kobal Tončka, Pezdir Apolonija, Vehar Milka, Pengal Jožefa in Marija, Krmelj Marija, Jakše Anka in Marija. Winnipeg, Misericord* Hospital, Man, Canada. (Op. uredništva: Mnoga bo. nadalje meriško zame najbolj® d na Izahvala gre i cu N, S. iz Alme, Kus, Ivan P., (nečitljivo, urednik), Franc B, Filip P., P. Rado, P. Ivan, R. Ivo, M. Tone, M. Janez, Ciril Al., Lojze M., K. Karol, Franc Kaplan, France Petrič, “Skavtski voj” Franci. (Op. uredništva: mnoga ou- vam, magi »6»«“. žična pisma so dospela prepoz- čestitam k članku in ponovno _____ Tvrorl hnžičeta in orosim, še kaj takega za kanad- no za objavo pred božičem in zato naj naši prijazni dopisniki in dopisovalke oproste, da jih priobčamo šele sedaj). * * m Vsem, po vsej Kanadi Dore. Montreal, Que. — Ker smo že pri kraju s tem letom, ipro- Lion’s Head, Ont. — Ko prebiram “Ameriško Domovino” najdeta v njej res mnogo raznih oseb, ki se vtnjej javljajo, toda — nikar se ne čudite — danes pa se oglaša sam ‘Medved.’ Vdste, posrečilo se Mi je, da ----- seta ušel g. Ciganu, ki me je i- Taney, Chase, Waite, Fuller, mel včasih takole malo na “va- White, Taft, Hughes, Stone in LC {/11 CV JU O r * ” zadnje desetletje - strlo nas to šel mimo nas brez sledu, - mislim prevzeti besede zgovor-brez duševne poglobitve, kajti ni Micki, pač pa da pozdravim brez notranjega doživetja v Bo- vse Slovelnce in Slovenke v USA gu, katerega moramo pri naših m širom ^nadf; ™. de aniih imeti v mislih, zlasti Pa sopotnike z ladje Saturme. na še ko Obhajamo spomin, ko Seveda, da ne pozabim Lapu- pa se ko oo. aj f je že na morju prakti . strelcev odgovt" s0 za' , to sklenili: Ponon Odhod vseh Kanadsko A- — — , kajti to je otipala Marijino svetinjico o-Msta. Poseb- krog vratu ih jo stisnila krče-snmi begun- vito. Žatek k Mšteri božji ji je — ga prosim, vlil novega upanja, da tako naj še večkrat kaj podobnega kruto je ne bo preslepila usoda, priobči, da bodo tisti, ki pravi- Svetinjico je snela P verižice, jo, da mora komluiizent tukaj jo pritisnila na ustnice in z njo tudi priti do razmaha videli, da v dešnici je ostari* Bučečovce so v zmoti, ker danes vidijo, kaj in jo ubrala ne glede na morebi-so doživeli. Kdo so tisti, že sa- tno nevarnost naravnost v Ver-mi vedo. Ko bo čas, bodo mor- žej. Naglica ji ni mogla škodo-da naivečji sodelavci satanovi, vati. Bila je že tako blizu re- pripravam Proč od takih! ! ! šitve in jo je oplazovala le še žarskimi peklenščki. Vam, dragi begunec N. S., pa nesigurnost, če ni mogoče njen oče in hči sta se zakojpala v za boj sposobnih borcev na konjih in peš. Zgodaj zjutraj pod Jeruzalemom na licu mesta razdelitev čete v zasede in za napad, in sicer tako, da ne bo ušel živ ali vsaj nepoškodovan niti eden od' pesjanov. 'Strelci so iziačeli navdušeno s pripravami za obračun z mad- (Tomc), 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 čestitam VUWMWU ■ Ul- VCIACJ ewvva prosim, še kaj takega za kanad- rijmo pomočjo im pod njenim ske Slovence-begunce. varstvom se je preverila, da do- nesigumost, če ni mogoče njen oce in nci sva se zaaupa.a v Veržej — tabor Krucev! Z Ma- dolge pogovore, katere je pre- -Ulm*. vwuevi/slXin itn nn/I ni4»nim Irinio.l -a+fllH 7 trlaanimi'kletviica.- kinjal stari z glasnimi kletvicami, kapljami solz in s stiskan- varstvom se je preverita, aa ao- mi, Kapljami soiz m » mači trg ni' razvalina in ga ču- jem pesti med prisego, da bo 4-ov. □+va^nn cirvrni nki strel- frvVrflt. niptfOV zadfflii obraCUTI Z trošenim Slovencem in Sloven- vajo ter stražijo sorojaki strelkam voščim prav srečno in ve- ci. selo novo leto! Vida je bila sedaj tik pred Vida je Dna seaaj -piou je manreiavai paojc o domom. Ob mjenem pojavu je izkusiti na Frančeku! udaril tambor na boben. Ver- _ Do sedaj sme imeli 13 žejci so se zbirali na okopih, če predsednikov vrhovnega sodi- se morda ne upa nad nje kak šča Zed. držav in sicer: Jay, goljatdki “Gberkruc. Ni šlo Rutledge, Ellsworth, Marshall, kar lahko in zlahka, predno je JCUl pcou h" —------- tokrat njegov zadrnji obračun z Godmjo po receptu, katerega je nameraval pasje seme pre- Učinek razleta sodov ni 'presenetil le Krucve, da, celo gospoda župnika im njegove Mi-klavčane. Oblegovalci so se razleteli na vse strani. Povelj- Kar mimo /.uuža«, J'' razieieii na vse strtun. dqpiotvedala junakinja domači- je odbrzel z ženskami in o- . tPAMnnn d n tim tr (TVIAUkI ti [la 1_ '___ /I „1 CA,, /J rt Aiv, o fl 1 t/ ifll 7. nu Tomažu, da tiči v moški ob- i.t • __ Ht’irin ITI ,T10 leki res Ropoševa Vida in ne ft ‘j pa se, ru ----- je iz ljubezni do nas poslal na svet svojega sina, Božiča ne bomo doživeli v dušah kot katoličani. Pustil bo v nas neizbrisne sledove. Ne bo nam treba zdvajati ob spominu, da se je tudi Kristus rodil kot boren o- ka,” on je že na morju prakticiral, kar je zdaj. Minilo je že pet mesecev, odkar sem v tej deželi. Ob prihodu, kakšen je bil vtis? Skoraj, da se nisem obrnila, 'toda — ko bi (vedela kam? Morje nam je Božič. venski fantje nina tročiček v hievu in je kot revež zagrnilo pot. !Mo, zdaj ipa so že Bodimo torej tudi mi bratje vice, a upam da se tudi temu - b«, •adi voščili za praznike sio- mm na dom ob svoj* drag*. ; Prosimo, da nam lx#je Dete . prinese obilo milosti in močne Znamke! , Jugoslovanske znamke 1 prodaja \ August Hollander ;T 6419 St. Clair Ave. 3 v S. N. Domu (Tnea-z) INSURANCE AGENCY naanoai zuuoh, •*«* Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhot 4221 181U NBFFROAD i skupino deklet, ms- r V e erosepvrK, r * ~v»v> ----- »e, da lahko stopijo v akcijo v slučaju nlK je IMBUHZ.ei 4i - troci v cerkev, da ogladi Vidi z zahvalo ter prošnjo do žalostne Matere božje srečno pot v Veržej. Ostali so za zaklopo-tanimi zakopi 'kmetje ter nj* sinovi, ki so zastonj napenjali oči za pobeglim sovragom. Z nasprotnih postojank so strašila proti taboru žrela treh topov. Vsak čas bi se lahko odprla in uničila uspeh ter učinek razpoka sodOv. Brelz besednega podžiga, da, brez namiga g. poveljnika je nekaj ugriznilo Bračičevega Gašperja. Z desnico je pokazal proti kanonskemu strašilu in zavpil na glas: “Možje in fantje! Sedaj ali nikdar je prilika, da se polastimo teh gromskih strel!” Prvi ši je porinil nož med zobe, nabite pištole za pas, 'težko puško y roko ta že je bil preko nasipa in naivzdol po od topovskih zadetkov izkopanih vino-, grad*. Sledila mu je dolga riža mož in mladeničev, ki so brzeli iz grabe navzgor ta bili AU STE PREHLAJEN)? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. yiTAMINft 4 ggsr deljo in pondeljek je urad zaprt. 245 West 18th Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4—«016 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J»mri Vam in Vašim Otrokom KR AN JSKO-SLOVENSKS KATOLIŠKA JEDNOTA BONHiE (5U <*OLF CLUB. GLAVNI URAH 351-353 No. Chicago SL FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ Seveda tega ne bomo iške gore. Kdor ne bo ho- Nekateri so Vidu pričeli celo o- hoditi po novi cesti, se bo še naprej pretegaval po cesti v ■ klance. Predlog je bil »prejet, a cesta je še daleč. Ce ne bosta prijela zdaj Vid in Žele, je najbrž nikoli ne d.1*: Oče župan pomišlja: “Vse delali mi sami, temveč strokov- j prav, Poljanec, ali ne bi bilo za njaki. Prišla bo komisija, ki si nas predrago.” bo vse te hribe natančno fogle- j Tudi na to vprašanje ima Podala, inženirji jih bodo preme-jljanec pripravljen odgovor: — rili, zasadili količe — in delo ce|“Kje ste s pametjo, možje? Mi-bo pričelo.” Ulite, da bomo Kresinjci sami Poljanec vzdihne: “Oh, beži, J prevzeli to breme na svoje ra-beži, kdo bo pa to plačal!” j me? To bi bili nespametni! Vse Vid: “Sami Kresinjci pravitiste vasi od blizu in dalei;, ki gotovo ne. Tu bodo prišle v po-; tod vozijo, bodo morale prisko-štev vse vasi kresinjskega vi-, čiti na pomoč, nekaj z denarjem, šavja, vse tiste, ki tod vozijo, J nekaj z rokami in vprežno živi-bodo morale prispevati. Sicer no. Tudi glavarstvo bo mora-bomo pa večje delo opravili sa-jlo nekaj prispevali, nekaj tudi mi z živino in rokami, nekaj bo .dežela.” prispevalo glavarstvo, nekaj pa! Kdo si upa še ugovarjati Po-dežela.” jljancu? Oh, kako radi bi mu Stari se bolj in bolj mehča, spodnesli vsako besedo, nekate- Vid mu pripomni, da je glavno, ako občinski očetje predlog sprejmejo, nadaljnje brige bosta prevzela Vid in žele, kakor sta jih pri vodovodu, z razliko, da bo zdaj nosil Vid glavno breme, ne več žele. S tem je-bil stari popolnoma omehčan, še dvakrat, trikrat mu je mora) Vid natančno razložiti, kako naj bi se ta reč izvedla, tako da je bil stari popolnoma na jasnem, kako naj nastopi pred občinskimi veljaki. Tako se je pričelo na K resi-nju novo gibanje. To pot ga je sprožil Poljanec. Pred občinskimi vijaki je nastopil, da so kar zijali. Mahal je z rokami, dokazoval jim, naravnost zmerjal jih. “Da nas le ni sram,” je rekel; “živinče pretegujemo, da mu jezik visi iz gobca prav do tal. še prazen voz težko vleče, kaj šele polnega! Gor moraš plezati, dol se pa drsati po hrb- hudičevih klancev! Kdtoi lahko speljali položno cesto ;T ovijala bi se okoli hribov kakor slak o-koli grmovja.” čudovito je govoril, naravnost sapo jim je zaprl. Kdo bi si u-pal oporekati Poljancu, niti župan mu ni ugovarjal. Kar naprej bi ga poslušali. Ko mu je končno zmanjkalo besed, ga je župan le vprašal, kako naj se to izvede? Govornik si je naviha! brke in pogumno razlagal dalje: “Kajpak tega ne bomo delali mi sami, temveč tisti, ki so za to poklicani. Mi jih bomo poklicali — in prišli bodo, premerili hribe okoli in okoli, zasadili količe, potem pa hajdi na delo! To bomo že opravili mi sami.” Citati, češ kako lahko bi zdela-val v šolah, ko ima tako pametnega očeta. Zaire®, oče je sina prekosil, namesto da bi sin o-četa. Prav mu bodi! na in ognjena, kakor bi vozila same svaite. Vid ju je imel na vajetih, ,a Poljanec je sedel z Marjetko zadaj kakor pravi kresinjski župan. Ljudje so sti- pač Poljanec ni vedel, kako bi izrazil svoje veselje, zato je uka- Poljanec je bi! z uspehom od ral precej prvo nedeljo navse-sile zadovoljen. Kaj mislite, zgodaj zaipreči oba konja v ko-on je bil tisti, ki je načel to va- leselj. — "Danes je na Gozda-žno vprašanje; danes že vsa nju žegnanje, alo, Vid in Mar-vas ve, kaj in kako je govoril jetka, napravita se!” — O, to pri občinski seji in kako je po- pa to, kdo bi ne maral na žeg-tlej doli na licu mesta razkla- nanje in še celo na Gozdanje, dal, kako naj se cesta spelje, zraven pa še tako lepa nedelja! Od zlomka je ta Poljanec, Kre- Jemač je namazal konjema ko-sinjci so ga kar gledali, niso pita, da se je mast kar cedila, mogli verjeti, odkod na mah to- zataknil jima v komate in grive liko modrosti v njegovi glavi, cvetja in potegnila sta objest- ri kar zeleni od jeze zavijajo o-či v tla. Prav ta prekleti Poljanec je moral prvi sprožiti to vprašanje, če bi ga sprožil kdo drug, Poljanec bi bil prvi, ki bi ga spodbijal. Zdaj ko ga je sprožil Poljanec sam, morajo vsi ‘molčati in prikimati, če hočejo stvari dobro. Naj se le kdo drzne oporekati mu, Poljanec bo usekal po mizi, odšel in zaloputnil vrata. Zato rajši vsi prikimajo z očetom županom na čelu. Sicer pa gre za dobro in koristno stvar; če bo nosil zraven Poljanec prvi zvonec, nu, Bog se usmili, naj ga nosi. Ko so šli drugi dan nato občinski možje, da si ogledajo to vprašanje na mestu, je bila vsa vas pokonci. Vsi so vedeli, da nosi Poljanec 'prvi zvonec pri tej stvari, in nilč niso bili preveč navdušeni. Kakšnega bo nosil šele potlej, ‘ko 'bo nova Cesta speljana! Žfe danes si tako ‘Šftm jih KjSiV.ičJJijjo jo ! A kaj nočeš, ljuba I^lni krinisii, da gre za koristno V) jeir! — Nič koristno, rajši v vratolomne klance kakor po cesti, kjer bo Poljanec nosil zvonec! Naj se živinče pretrga, sto hudičev, naj si zlomi vrat, Poljanec sam ne bo zvonil z velikim zvoncem! Tako sta se zaklinjala Anion in Str-mljan, z njima so pritegnili še mnogi bajtarji. Kaj bi, ubogi bajtarčki, ko že Anžon ih Sltrm-ljan ne opravita nič sama proti vsem. Občinski veljaki imajo besedo, ta nekaj velja. Kdor njihovi besedi kaj ugovarja, je prav tako, kot bi ‘bevskalo C' ne izza plota. Kresinjski veljaki so torej to reč potrdili in s tem modrim sklepom je bila že zapečatena nova cesta s kre- -AND THE WORST IS TRT TO CONE »-in najhojše Sele pride Razpis delniške seje V nedeljo 23. januarja 1949 ob 1:30 uri popoldne se vrši redna delniška seja KORPORACIJE SLOVENSKEGA DOMA 15810 Holmes Ave. To obvestilo je smatrati za uradni poziv vsem delničarjem FRANK WALTER', tajnik. Pošiljanje MOKE IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: I) Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $9.00 polno Izgubo (total proti polni .Reke do NASLOVA prejemnik piščal Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji cent Prejemnik mora. v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega 2) Vrečo bele moke 100 funtov pošljhmo za $12.00 V edni 90 vračunani vsi stroški za zavarovanje izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji! jako .■embriih. Naša moka, ki jo dobavljamo od pozna: MILLS,”!je prvovrstne kvalitete, vsebujoča teina, najmanj 13)4%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov; vprašajte za cenik in naročilne llfte (Order Forma). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju Izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ. Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbl Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi kali glave, mnogi se z namrd- mogli na žegnanje-. njenim nosom ozirali za kolesljem. Čemu? Niti sami ne bi vedeli, če bi jih vprašal; bili so (Dalje prihodnjič.; Pomagajte Ameriki, kupujte nevoščljivi, ker sami niso Virtorg bunde In mamke. j firme "GENERAL oko količino pro- oblastmi. — Cek in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ. mi rvrvDDD » * NI ODBOR.” URADNE IIRP* Vcnlr Han nrl O tinfroI K •■»š.. If — Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. .. Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jed note znaša 129.91% Ce hočel dobre eebi In nojtm dragim, zavaruj m zrl aaMJIL za-Stenj ta nodeotrentaJ podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL ■a« poškodba, zoeraelje. neti lahko zavaruješ in onemogloatL K. S. K. JEDNOTA apnjena moško ta tenka od K. do N. Mat takoj po rofctvo la do M. leta pod svoje ašortUa . S. K. JEDNOTA tadaln najmodernejše Trete certifikate nizali I od mu do IIMUk K. g. K. JEDNOTA je pran moti vdov la Orel. Ce še atd i •U Danica te mogočne faz beats kntotllke podporno zrnnlnhjo. Igrače za nemške otroke. — Noši vojaki od "759th Military Battalion" so se odločili, da razveselijo nemške otroke za božič. Uredili so si v ta namen delavnico, kjer so izdelali do 80 igrač na dan. Člani tega oddelka, ki si ogledujejo izdelane igrače so od leve na desno Sgt. Charles L. Formey iz Beaver Falls, Pa.; Sgt. James E. Wynn, iz Youngstown, Ohio in Lt. Leonard F. Wager iz Gre en Cove. Springs, Fla. Finančno poročilo St. Clair Savings & tim loan Compa 31. decembra 1948 IMETJE t ' Gotovina na rokah in v bankah.........................$ 564,191.76 U. S. vladni hondi .............................,...1,206,479.23 Posojila na prve vknjižba ............................ 4,861,376.91 Nepremičnina — bančno poslopje ....................... 34,000.00 Delnice Federal Home Loan banke....................... 45,000.00 Vse druugo imetje .................................9,876.12 Skupna imetje.....................................$6,719,923.02 OBVEZNOSTI Hranilne vloge ..................................-.:....:...$5,976,568.84 Posoj;ia v delovanju in Escrow vloga............... 108,661.81 Izposojevalni sklad za zavarovalnino in davke......... 67,495.31 Vse druge obveznosti ................................. 4,620.70 %, , : ; ■ / . ■ ; , '■ % KAPITAL in PREOSTANEK Glavne delnice ..........................$118,806,44 Nerazdeljen dobiček ..................... 153,769.92 Rezervni sklad .......................... 290,000.00— 562,576.36 Skupne obveznosti, kapital in preostanek .........$6,719,923.02 obratto u urednike In naduh« krnjenih VSE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $5,000.00 po FEDERAL SAVINGS AND LOAN INSURANCE CORP KI JE LAST ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIŠKIH VSE VLOGE,