Št 73. Izhaja trikrat na teden, in sicer j torek, Četrtek i a sobot« ob 4. tiri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vae leto ........15 K ¦/¦...........10 » V............5 . , Posamične Številke stanejo 10 vin. „8 O C A" ima nasl'»dnje izrine priloge: Ob no-' tem letu ..Kiiipot po Seriikem in Sradiieanskem" in .^iiipot po IJoblJani in knajsjfcth meitth'\ dalje dva. irat v letu „?ozai iti lelenič. paratkov hf poftntl*' ttes". SaroSniuo sprejem* apravniStvo v Gosposki ulici ?:ev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrfce! U atrotUa »rex doposlaae narotalne se ne oziramo Oglati lil poslaalce se računijo po iViit-vrsuh č> telanc i-kr&t t« r, 2-fcrst 14 v,3-ktat-«-v vsak*. tr>*&. Večkrat po aogodbi. Večje črke po prostora. ~ — Ktkiamo in spisi t aredn&kem delu 30 v vrsta. Za afciiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. ' Odgovorni crednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v torek dne 23. junija 1908. TeftaJ XXXVIII. »Vae za narod, Bvobodo In napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposti ulici St. 7 v Gorioi v I. nadeti. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. riopoludno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroCatno iu ogkse je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le oredni Jtvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne 'padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo npravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto S K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnahi Sohwarzv Šolski nI., Jellereitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisču Jos, Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-¦kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, I. Hovanski v Korenski ulici St 32; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma. T«l«ioro it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. Govor irUmp peiteca AI0JZja Streklja v prara&uitki raipraitf dnč 16. junija 1908. Začel j« govoriti slovensko: „Visoka zbornica! Porabil iicin današnjo priliko pri pro-rafiiuski razpravi ter se oglasil, da v kratkem mi odmerjenem času raztolmačini potrebe in ^•ije svojega volilnega okraja in nafte dežele sploh. Žalibog, da je glas uas vseh Slovanov \ t«'j visoki zburuii-t največkrat le glas vpijočega v puščavi, in to samo zato, ker smo ru/cepljenr. v mnoge -itrsuke in strančice, Vliiila ve, da ueetliot smo tudi slabi in sna - to /a nas žalostno čiujeuico računa ter nam ue pripisuje one važuoati v parlamentu, ka-korSno bi po Številu zaslužili, če bi bili ."ložni". Nadaljeval je n e m A k o : „Vhoka /.borui'-i! e državne po» lo»i«"«* ko (iorfeko liradi^a tiska, Istra in Dalmacija najubclaejse. Av»tri>.ke vlade se niso brigale nikdar do&ti za te dežele, kliraatične razmere tam pa so take, da so doprinesle mnogo k obubožanju prebivalstva. V juJtai deželi, kjer ni gojzdov. je zioa ;. svojo str*6u*> burjo izredno pusta, po leti pritiska vročina in vlada su«a, tako je to HuU letos, kar tr&ja ue le tedne, ampak kakor v Dalmaciji, mesece iu mesece ter uniči žetev. Puste klime m Krasu je krivo to, ker je gol. Hc* se je v zadnjih desetletjih glede pogozdovanja goriškega Krasa nekaj storilo, toda Se mnogo premalo, da bi !*e moglo pričakovati od tega pogozdovanja, ako se ne bo r::-.daljevato hitreje, v dogledneni raou znaten vj-liv na kliniatične razmere teh ubogih dežel. Dokler bodo kazale nale dežele Gorisko-Gra-diščauska, Istra in Dalmacija gola rebra, nima kmečko prebivalstvo pričakovati nič dobrega. Da bi se moglo dvigniti sčasoma blagostanje primorskih dežel, bi morala visoka vlada skrbeti za sistematično pogozdovanje teh kamenitih in sterilnih tal ter bi ne smela štediti s sredstvi, da bodo mogli vsaj naSt potomci gledati v boljšo bodočnost. Narodi južnih dežel so pozdravili z veseljem poročilo o veliki akciji, katere se namerava lotiti c. kr. vlada. Ako visoka vlada misli resno s to akcijo, ne povrne le dolga avstrijske države nasproti tem zanemarjenim deželam, marveč si zagotovi tudi hvaležnost ondotnega revnega, podpore, tako potrebnega prebivalstva. Tri tej akciji naj vlada v primorskih deželah ne pozabi pogozdovanja kamenitih tal, kajti dokler ne bomo imeli gozdov, se ne bodo zboljSale kliniatične razmere ter bo trajala nufia fie vedno tedne in mesece iu bo uničevala vae zemeljske pridelke. S pospeševanjem pogozdovanja Krasa m ue ame več odlaSnti. Med kamenjem in .skalovjem tamoS-njih pu&čav se dobi Se nekaj rodovitne zemlje, ki dopu&ča tvoritev gozda, četudi redkega. V sled odplave in burje, ki odpiha zemljo, pa je te zemlje vedno manj in možnost pogozdovanja so manjša od leta do leta. Južne dežele pa ne trpijo le na burji in suftl, anipnk tudi na velikem pomanjkanju vode za ljudi iu živino. Jaz zastopam volilni okraj, kjer je, iz-vzem&i par vasij, povsodi pomanjkanje vode, ie mal del tega volilnega okraja ima studence, večji del se mora zadovoljiti z dežnico iz cistern, živino pa se more napojiti le iz umazanih luž, ki se naberejo na cestah. (Cujte!) Voda v lužah je umazana ter prevlečena z zeleno navlako. Nesnago v napajalisčih povečujejo tudi živali same, ker stopajo pri pitju v nja ter puščajo v njih svoje ekskremente. Dokler ne bomo imeli boljše vode za živino, ne moremo računati na ractjonalno živinorejo. Bilo bi v velikem interesu jednega delo Kranjske in celega primorskega Krasa, ako bi v!a« 1 podpirala gradnjo vodo?oda iz nano-škcgti pogorja, ki je bogato na studencih, ter bi tako odpomogla pomanjkanju vode na Krasu, ki se pogostoma tako hudo občuti. Tudi v Vipavski dolini je sicer na mestih talna voda, vendar je v mnogih krajih te doline mogoča preskrba z dobro vodo le potom vodovodov. Prodno preidem k nekemu drugemu delu mojih izvajanj, naj mt dovolijo visoko-čishtni gospodje, da opozorim vlado fie.na neko jako važno točko. Na gorifikem Krasu se vrSijo nekaj let sem vojaške vaje. Povsodi sprejemajo vojaštvo najprijaznejše in stori iu pomaga se, kar se lo more pomagati. Tako je bilo tudi lani. Odprli smo vojaškim četam vse vodnjake, ali vsi pa so bili prazni v dveh dneh. Potem pa ui imelo potrebne pitne vode ne ljudstvo ne vojaštvo. Pozneje se je moralo dovažati vodo za vojake in konje do 10 km daleč, Ne mislite pa, moji visokočislani gospodje, da jo ta slučaj le posamezen ! (Poslanec Bjeladinovid : Tako je tudi v Krivošijil) Da tudi, kajti tam je tudi Kras. Pomanjkanje vode je pri nas in v Istri skoro vsako leto, v Dalmaciji pa, kjer ne dežuje 3 do 4 mesece, vsako loto na dnevnem redu. Povdarjam fie enkrat ter po-poaivam visoko vlado, naj obrne vso svojo pozornost izgradbi vodovoda iz nauoškega pogorja. Visokočislani gospodje 1 Ker so pečam že s preskrbo vode, dovolite mi, da se do-takuem tudi uravnave rek v Primorju. Oita in govori se mnogo o uravnavi rek in zaje-zenju hudournikov v Avstriji, samo v Primorju ni nič tega videti, izvzemfii spodnji del S o č e, kjer je pričela uravnava. Upam pa, da so uravna v kratkem tudi gorenji del Soče. Druga reka Vipava napravlja vsako leto veliko Škodo. Pred ?eti je spejel goriški deželni zbor resolucijo glede" uravnave te reke, ter jo predložil c. kr. vladi, ali kljubu temu se ni storilo še nič; istotako fie ni nikakega govora o uravnavi potoka Branka ter drugih hudournikov v Primorju. Pri primorskem namestništvu v Trstu primanjkuje tehničnih močij. Večkrat se sub- vencionira občine od strani dežele in države za vodnjake, vodovode itd. Delo pa ne more takoj pričeti, ker ni tozadevnih načrtov ali pa so pomanjkljivi. Temu utegne biti vzrok ta, da načrtov drugih tehnikov vlada vedno ne odobri, državni tehniki pa nimajo časa in tako se zavlačuje nameravano delo. — (Tako je!) Nič boljSe ni s kolavdacijo dokončanih del. Iz tega uzroka bi bilo potrebno, če bi bil pri vsakem e. kr. okrajnem glavatatvu nastavljen državni inženir, ki bi vodil dela za od države in dežele subveucijonirane ceste, vodovode itd. Visoka zbornica 1 K odpomoči revščine zanemarjenih južnih dežel bi mnogo doprineslo razbreraenenje ubogega ljudstva pri davkih ; to pa je mogoče le, ako prevzame c. kr. vlada nekatere okrajne ceste v ovojo režijo ter večji dol izdatkov za ljudske Šole. Na Gorifiko-Gradisčnnskoni nimamo deželnega Šolskega zaloga, marveč okrajno Šolske zaloge, kar je uuikum v Avstriji. V političnem okraju Sežaua plačujemo letos samo za ljudsko šolo 110% dokfad k direktnim davkom. (Cujte, čujte!) Kje so pa še druge dokladeV V dokaz, da ljudstvo ne bo moglo več dolgo prenašati sedanjih visokih davčnih bremen, hočem navesti nekaj podatkov o dokla-•luli k direktnim davkom. V političnem okraju Sežana v "viškom Primorju znašajo doklade k difuznim davkom, in sicer različno po občinah: a) pri zemljiškem davku 240 do 488%; b) pri hišnem davku 185 do 488%; c) pri osebe erj davku 210 do 518% (Oujte!) Nočem izgubljati časa, želim pa, da izve visokočislana gospoda, kako različne davčne doklade, in sicer pod raznimi naslovi, moramo plačevati. Prosim, tu je tabela več krajev. Mi plačamo n. ^r. v Volčjemgradu k direktnim zemljiškim davkom 488% doklad, ia sicer: 20% deželnih doklad, 20% za okrajne ceate, 110% za ljudsko šolo, 220% občinskih doklad, 110% za cerkev, 18% za rarovž. V tej Dvajset let pozneje. Nadaljevanje „Treh mušketirjev**, ===== Francoski spisal: ===== ALEXANDHE DUMAS. ===== (Dalje.) D' Artagnan se prikloni, rekoč : ..... Upam, da mi ga daste brez prikritih misli in * prepričanjem, da sem vreden tega zaupanja. — Najvrednejši izmed vseh, dragi prijatelj, in zato se obračam na vas. — No, dobro ! pravi d' Artagnan; priznam vam, Monseigneur, da čakam že dolgo take prilike. Torej povejte mi hitro, kar mi imate povedati. -- Nocoj boste imeli, dragi gospod d' Artagnan, blagor države v svojih rokah, nadaljuje Mažarin. --- Izrazite se jasno, Monseigneur; jaz poslušam. — Kraljica je sklenila, da napravi s kraljem pop - vanje v Saint-Germain, A, a! vsklikne d' Artagnan, to se pravi, da hoče kraljica zapustiti Pariz. — Ženske muha, saj razumete. — Da, prav dobro razumem, odvrne d'Artagnan. — Zaradi tega vas je dala danes zjutraj poklicati, in zaradi tega vam je rekla, da pridete zopet ob : petih. — Res je bilo vredno, da e hotela, naj prisežem, da ne bom govoril z nikomur o tem ostanku! si misli d'Artagnan; o ženske! naj le bodo kraljice, ženske| so vendar! I — Morda ne odobravate te majhne poti, dragi gospod d' Artagnan ? vpraša Mazarin vznemirjen. j - Jaz, Monseigneur? pravi d'Artagnan, zakaj pač? — '< — No, ker ste zmigali z rameni. — To je moja navada, kadar govorim sam s seboj. — Torej odobravate to pot? j — Jaz niti ne odobravam niti nisem proti temu, j Monseigneur; jaz samo Čakam na vaša povelja. — Prav. Izbral sem si torej vas, da povedete kralja in kraljico v Saint-Germain. — Dvakrat lopov! si misli na tiho d' Artagnan. — Vidite torej, nadaljuje Mazarin, vide" d' Arta-gnanovo hladnost, da bi počival v vaSih rokah blagor države, kakor sem vam rekel. — Da, Monseigneur, in čutim vso odgovornost, ki mi jo daja ta naloga. — A vsprejmete vendar, da ? — Jaz vsprejraem vselej, — Mislite, da je stvar mogoča? — Vse je mogoče. — Vas li med potjo napadejo? — Skoro gotovo. — Toda kaj storite v tem slučaju ? —- Pridem skozi tiste, ki me bodo napadli. — In če ne boste mogli skozi? — Tem slabše zanje, pojdem preko njih! — In privedite kralja in kraljico zdrava in nepoškodovana v Saint-Germain? ~ Da. — Na Vaše življenje? — Na moje življenje! — Vi ste junak, moj dragi 1 pravi Mazarin ter pogleda mušketirja z občudovanjem. D' Artagnan se nasmehne. — In jaz? nadaljuje Mazarin, ko je trenutek molčal, ter upre pogled v d' Artagnana. — Kako vi? — In če hočem tudi jaz odpotovati ? — To bi bilo težje. — Zakaj? — Vašo Eminenco bi lahko kdo spoznal. — Tudi v tej obleki ? pravi Mazarin ter vzdigne plašč z nekega stola, na katerem je ležala svetlo siva viteška obleka, obrobljena s srebrom. • — Če se Vaša Eminenca preobleče, pojde lažje. — Ah! pravi Mazarin ter vzdihne olajšan. — Toda storiti boste morali to, kar ste rekli onega dne, da bi bili storili, ko bi bili na mojem in Porthoaovem mestu. — Kaj bom moral storiti? — Vpiti boste morali: Dol z Mazarinom! — Bom! — Po franconsko, Mooseigneur, lepo po francosko, pazite na naglas; V* Siciliji so pomorili šest tisoč Angevincev, ker so slabo izgovarjali italijansko. Pazite, da se Francozi ne maščujejo nad vami za sieilijanske večernice! — Storim, kar bom le mogel. — Po ulicah je mnogo oboroženega ljudstva, nadaljuje d'Artagnan; ste li gotovi, da ne ve nihče za kraljičin načrt? katastralni občini se plača še doklad h hišnemu davku 488% in k osebnemu davku 518%. Nočem Citati vsOga, ker bi bilo preveč. Gospoda moja t To so številke, ki spravijo ubogega Primorca do obupa. (Konec prih.) DOPISI. Iz tolminskega okraja. PodnellC — Vi, g. župnik, ste postali silno izgovoren. Ni je skoraj „Gorice", kjer I bi ne izkazovali svoje zmožnosti. Vidi se na j prvi pogled,- da imate zraven .obilnega truda- I polnega" dela še vedno preveč časa za svoje I »pisateljevanje*. j „Jaz in Stiajkujoči pevci smo bili krivi, I da nismo imeli lani precej časa rednega petja I v cerkvi*, tak* pravite. Vprašamo pa Vas, g. I župnik, povejte nam, kateri izmed pevcev je I lani štrajkal? — Mogoče nismo imeli lansko I leto rednega petja zato, ker ste opazili, da I so hoteli nekateri pevci letos štrajkati t — I Prosimo, odgovorite! — Dalje pravite, daje I bila Vaša dolžnost skrbeti za to, da se Vam I ne vrine kak zgagogoj v službo, a ste zopet I pozabiti povedati, da ima naša fara največjega I klerikalnega zgagogoja. Da plačuje ta zgagogoj j vajenca v orgljanju f sedaj še iz cerkvenega j premoženja, je prav, a videli bomo, koliko I časa. To si hočemo dobro zapomniti! — K j Vaši sreči so pevci veliko bolj pametni kot I Vi, g. župnik, sicer bi bila že cerkev davne brez petja, če Vam je pa res toliko in tako žal za onih 20 kronic, ki ste jih podarili pevcem ob novem letu, so voljni jih povrniti Vam, da ne bodete jim zopet očitali, da pijejo za „to sveto". I Dalje pravite; „Ljubezni liberalcev ne I maram". Vi hočete toraj, da Vas liberalci sovražijo. Prav! pa povedati nam morate, se li I Vaše postopanje vjema s Kristusovim naukom, I ki se glasi: „Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte njim, kateri Vas sovražijo, in molite zanje" itd. Oh I oh I uboga, uboga vera! Tudi, kar se tiče naprednih časopisov, Vam povemo kar pod nos, da bi bila gotovo I naša prošnja na Boga poprej uslišana nego li Vaša, kajti kar je »Soča" pisala že iz samo naše fare, je gola resnica v nasprotju z ne- I resnico, katero trosite Vi po »Gorici". Z ne- I resnico ste prepričali tudi naše klerikalce, da j niso napredni časopisi taki, kot jih Vi slikate, I zato jih pa tudi oni prav radi berejo. i Vaše klofute in Vaša trma nam kažejo tudi Vaše dušno pastirstvo. Vidimo, da po- I znate jako slabo sv. pismo, sicer bi vedeli, I da stoji tam pisano: „Ne sodite, da ne boste I sojeni" in še dalje: „In kedar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri in moli svojega Očeta I na skrivnem, in tvoj Oče, ki na skrivnem vidi, I ti povrne". Kako opravičite po tem nauku svojo trmo. Če smo šli, pa ne vsi, za veliko noč v Gorico k izpovedi, ste Vi vzrok, če nimate naših velikonočnih spovednih listkov, ste sami vzrok, ker niste hoteli po nje in če se mimo vdeležili nekateri misjonske »sprave", ste zopet le Vi vzrok. Vemo pa tudi prav dobro, da Vam spovedni listki ne diše tako prijetno, kot „štruce" in jajca in da ste mi- j 3Jonsko »pravo" oznanjali že pri predzadnjih I državnozborskih volitvah po knežkih Grapah in to ta čas, ko ste še bili vikar v Stržiščih in Vas ta čas naše farne ovčice še nič niso j brigale. Boj! boj 1 je Vaše geslo, a ne sprava! I Kolikokrat ste se izrazili, da je potreben, I veste sami najbolje. In tak klerikalni petelih-ček nam predbaciva sedaj spravo. Ha! ha!... j Vemo tudi, da Vas Vaša blamaža, katero ste j pri nas spekli, najbolj peče, ker se bržkone I smejejo že Vaši stanovski tovariši Vaši izven- I redni sposobnosti v vodstvu dušnega pastir- I stva. Vidite, od tu izvira ves Vas žolč, katerega izlivate v potrpežljive predale »Gorice". I To, vidite, je Vaša krščanska ljubezen, o ka- | teri Vi toliko govorite a je ne pojmite. J Kakšna ljubezen do faranov se kaže v I tem, da beračite po fari takrat, ko Vam nič ne pritiče! Tudi nam povejte, kedaj je še ubožec izstradal bogatina? Mari menite, da i ne vemo, da vdobite samo iz davkarije več I kot iznašajo vsi dohodki, z malimi izjemami, I vsakega posestnika v fari. Bržkone bi bila to I tudi maBtna kost za gosp. davčnega nadzornika. I Prosimo, povejte nam, koliko osebne dohod- I nine plačujete in povemo Vam tudi, kakšen I poštenjak ste. I Afera g. Drekonja pa je najlepša slika I onih, kateri bi se po sili radi nam in Vam [ za frak obesili, da bi laže v kalni vodi riba- I rili, Takim in gosp. Drekonju veljaj pregovor, ' ki pravi: „Če ti far sede na suknjo, odreži i jo, ter steči"; kajti čim bolj oddaljen si od njega, tem bolje za te. Protestiramo pa javno proti Vaši izjavi, g. župnik, iz katere se povzema, da bi ga bili napredojaki prisili podati protiizjavo, kajti to je dokazala priča in nihče drugi. Dalje pravite, da Vas krivo natolcujemo, j preštevamo grehe duhovnikov i. t. d. Kaj de- | late pa Vi, g. župnik? — Mi smo Vam že j povedali, da smo grešniki vsi, a ker Vi tega nočete pripoznati, smo Vam morali povedati, da ste VI In cel Vaš stan tudi le ljudje in nič več. — Razumete! ? Pustite Vi osebnosti, jih pustimo tudi mi. Da niste tako čist kot i se delate, smo Vam že dokazali in Vam bomo i še, ako ne molčite. Zapomnite si dobro, da j ko bi imeli mi toliko Časa kot ga imate Vi in j če bi imeli še košček Vašega jezika, bi Vas I že davno jahali tudi v javnosti, prav tako kot | doma. »Pametni odneha", pravi neki pregovor. Sramujte se, da nočete biti pametnejši od takih, ki niti srednjih šol od znotraj videli nismo. Škoda Vaših hlač, da ste jih toliko strgali po šolskih klopeh! — Očitate nam izbijanje zob, metanje kamenja in pobijanja šip. Ha! ha t Kdo se ne smeje? — Ali so Vas Vaši flavznarji zopet enkrat pošteno nategnili! Prav Vam stoji! | Ce Vam je do resnice kaj mari, potrudite se j do c. kr. okr. sodišča v Tolminu. Tam izveste, | da oni, ki to dela, ni daleč od tistega, kateri j prodaja v „Primorskem Usta" žrebca, katerega nima. j Tudi reklame za naše gostilna ne potrebujemo od Vaše strani prav nobone. Skrbite, da boste za svoj farovž delal boljšo reklamo, kajti že sedaj opazujemo, da so se ga pričeli Vaši tovariši ogibati V dokaz Vam bodi, da vidimo skoraj vsak dan opletati Vašo suknjo proti postaji in s postaje. Niso li hodili poprej tovariši k Vam po svete in sedaj morate Vi k drugim, kaj V Da je prišel tudi g. urar v boj, je tudi Vaša zasluga, kajti edino iz Vaših ust je prišlo, da Vam je on to in to pravil. Zahvaliti se ima torej tudi on edino le Vaši novodobni krščanski ljubezni. Če Vas kedo ne pozdravi, izzvižguje ali tudi celo „po pasje oblaja", je zopet in le zopet Vaša zasluga. Saj Vi nas, kot naprednjake, celo v cerkvi nahruljate in mi bi Vas ne smeli zunaj nje? Kako pa drugače? — Saj tako učite! Oni lepi izraz v cerkyi nam zadostuje. Lejte, lejte, kako ste pa, revček, zopet nedolžen tudi glede svojega društva. „Niko- j gar nisem vabil, nikomur ne bom branil iž njega", pravito v „Gorici". Dobro! Nam ni do sedaj sicer znao še nobeden slučaj, da bi Vi katerega osebno tirali v — aH iztirali iz I društva, a ker ljubimo resnico, Vam rečemo le toliko, da vidimo in smo videli, kako se par Vaših trabantov pehft od ene do druge gostilne po Podmelcu, da spravijo drugega ali tretjega Vaših udov k četrtemu ali petemu »poučnemu" Vašemu predavanju. ; Podmelški liberalci so pa nam naro- čili, da Vam povemo, da Vaše pošiljke „su- i rovih kozlov" ne sprejmejo, ter Vam to pošiljatev hvaležno vračajo z opazko: ko se ; bo podmelški klerikalni kozel „h......u, bo v I fari mir. Iz vseh Vaših dopisov v „Goricia se ; tudi povzema, da Vi veste za onega, ki je I pisal ono pismo na Logarsko. Ker smo pa i napredojaki poštenjaki, poživljamo Vas, da ga izdaste. Ven ž njimi Tak podlež ne zasluži usmiljenja, če je tudi iz naših vrst. Če pa tega ne storite, ste navadni obrekovalec pri nas in pred Bogom. K sklepu pa še nekaj za pouk in kratek čas. To je: katehet vpraša v šoli: „Kakšen evangelij je bil v nedeljo v cerkvi?" Odgovor učenca: „Da ne smemo Časnikov brati". --------Amen! g. župnik. V Podmelcu, na dan sv. Rešnjega telesa L 1908. Podmelški naprenjaki. iz hrminskega okraja. LBfllna Šoli i Nlftlim je menda že pri koncu svojega življenja; zadnjič smo poročali, da obiskuje to šolo kakih 18 otrok, sedaj i>.i imamo priliko javiti, da je ta šola skrajno zanemarjena. Poučuje se ne vsaki dan redno in še takrat se zbere 6—8 otrok. En dan recimo pridejo otroci, a učitelja ni, drugi dan je morda pa nasprotno. Edini Slovenec, ki še pošilja dve deklici v to Šolo, pošilja sedaj, ko je iz-previdel, kaj je prav, svoja otroka v Fojano Iz ajdovskega okraja. Rikllliri. — Ker je napravil .Primorski lisi" s trtami fiasko in ni mogel ne županom na Krasu še manj pa Štreklju škoditi, je začel pa stari Pavlica priporočati kar brezovko, ker drugo ne pomaga. Priporočil bo lahko še gnojno vile is kak strup, a vse ne bo nič pomagalo in zaleglo: trte jim ne bodo pomagale. Pač pa ostane mesnica, da Pavlica nima matičnjakov in vendar je dajal trte ne samo ? Škrbino, ampak vemo tudi, da so njegovi mameluki in celo podžupani prodajali vladne bilfe in kolci; med tem ko so jih drugi premalo dobili. Če želi »Prim. list*, smo tu, da damo podatke! Potem pa naj odlikuje starega Pavlico z brezovko ali z zlati-, križcem!... * Župnikov« pl&ča v Rihemberga sloje, je močna; zato se za to mesto poganja vselej obilo duhovnikov. Štrancar mora biti že kar res v denar zakopan. V .Delavskem listu* smo te dni brali, da ponuja kar 2000 K Hocijali-atom, če mu nekaj dokažejo, On je namreč strašno zmešan in pozabljiv človek, ne tako pa tocijalisti, ki so mu dokazali ozir. pripravljeni so dokazati Štel bo zdaj 2000 K. Prav, saj jih ima! Kakor znano, .od zidanja novega farovž« je odstopil, zavzema se samo se za zidanje nove cerkve, za kar ne samo on, ampak tudi nekoji starešini se' hodijo sprehajat v Trst in Gorico — seveda na nate stroške. Strancar je dal naslikati novo cerkev in je sliko obesil pod prižnieo ter je dal napraviti razgledni«'**. Staro cerkev pa je dal z vsemi rogovilami podpreti, da M m bolj verovalo temu, kar on želi. Barval nas je, koliko bo dal cerkveni fond in na vse načina lepšal račune. Toda cerkveni fond je sedaj pisal, da ne da nič, in če hoče občina imeti cerkev, naj jo sama zida. Stroški bodo ogromni, ljudstvo se jih boji, zlasti se enoglasno puntajo Brje, Stara ceikev je pa še lepa in prav trdna. Za sto let bo zadostovala za Rihemberg, ko odpadejo Brje, kar se gotovo zgodi. Strancarjeve rogo-vile naj se h cerkve vzamejo, da ne padejo komu na glavo, pa naj m na obok za pro kušnjo obesi nekoliko kvitualov težke tikala, da se prepriča vsak o trdnosti. Pavlica, Štrancar, Maks in drugi zaslužkaželjni ljudje naj porabijo svoje stavbno-tehnBke talente kje drugje, kjer ne pojde na račun naših žepov. iz cerkljanskega okraja. CMIjHJkl lOMilCI S l D. priredi društven izlet na Triglav, dne 27. t. m. Odhod iz Hudajužne z večernim vlakom ob 8.21 do Dovjega. K obilni udeležbi vabi odbor. Domače vesti. Vpraiiaje 6. kr. iiMstilitt* t trsta. Vsled prizadevanja naših poslancev bi imeli dobiti Kraševci nujnim potom 2500 K za nakup puranov na Krasu za Dokončevanje kobilic. C. kr. poljedelsko ministerstvo je nakazalo to svoto c. kr. namestnlštvu v Trstu že 7. maja t, 1. Puranov pa i« ni nikjer. Vsled te zamude so kobilice narasUe in se tako pomnožile, da so pokončale vse travnike. Vprašamo c. kr. namestitištvo, kdo naj bo odgovoren za škodo, ki je nastala vsled zakasnjenja uvedbe puranov in Mo jo plača V Prizadati kraševci UriTfllll $•€!, Tiri ll Ml«- — Načrti za uravnavo Soče so izdelani odslej od Železniškega vijadukta v Gorici do stare Sdobe; proračun znaša K 1,630.000, — za 7 km Soče pri Haeorini pa Se posebe K l,2to.O00. Privoščimo Furlaoom, ako se jim Izvršb ta dela z državno pomočjo, ali zakaj ni obenem poskrbljeno za uravnavo Soče v gorah ? Hudournik Ter bi pa stal K 1,053.000 in sicer od državne meje do izliva v Sočo. Izgotovljen je tudi ie načrt za uravnavo Idrija pri Versi, proračun nam n« znan. Vse lepo! Kaj pa Vipava, Koritaka. Boka, Nadiža, Bača, Idrijca, Hubelj, Lokavšček, Grajšček, Vrtojbica, Branica, Renč, Pevmiea, Reka in Kožbanjšček ? t Milijoni za Furlaiujo, za slovensko stran dežele pa kak stotak ali tisočak za — pesek v oči! BriZOiriStli ptM)ila. — Ministerstvo za poljedelstvo je določilo 60% prispevka h K 25.000, katere je dovolil deželni zbor za brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov, katere je pokončala trtna uš. Za leto 1908. in 1909. je ukupno nakazano 69.760 K. Za izplačilo 40.000 K je c. kr. nameBtniŠtvo v Trstu že dobilo pooblastilo od c. kr. poljedelskega ministerstva. Učiteljski Mttl Z! Iirii« Ikri) bo zborovalo v četrtek, dne 25. junija t 1. v dvorani goriške „Čitalnice" ob 9. dopoldne po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Skiopti-kon, predava g. Fran Finšger, c. kr. šolski nadzornik. 3. Slučajnosti. 4. Pevska vaja. --K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno Odbor. Pfair Iz RlitJll. — Danes zjutraj je i I prišel neki posestnik iz Rihemberga v mesto 1 J in je šel po Raštelu. Ko pride pred trgovino II 1 Malfatti, ga ta začne prav prijazno nago- !j i varjati in vabiti, naj vstopi Kmet, ki je bil jI i zaveden, je pogledal napis in rekel; .Vi ste C j m a 1 f a 11 o, ne kupim pri Vas". To je tako j i razkačiio Mslfattijs, da je začel zmerjati f J I kmeta z vsakovrstnimi psovkami. Bližnji tr- j govci po Raštelu pa so se rogali. fe I Ako bi vsi naši ljudje, ki pridejo v i j mesto, tako delali, bi ne ostajalo trgovcem v | Raštelu drugega nego da U se lahko celi i I dan rogali in zmerjali, ker bi ne imeli dru-I gog« opravila. ?f1|lti)| Z UMt as« je opozoril, da bi j bilo umestno, da bi imeli vsi slovenski tr- | govci id obrtniki v mestu tudi slovenske na- l piše. To je važno za okoličane, da se vedo | ravnati, ker jih je dosti, ki ne ločijo domaČih F trgovin. To je sedaj tem težje za onega, ki | ne pozna razmer, ko ga pred trgovino stoječi I trgovec tako sladko slovensko pozdravi, do- t čim pred par tednov temu nt bilo ukc. F Zliatljt tltl -¦ Trumoma so ae vstav-Ijali vozovi do pr««d pa/ ttulal pred zalogo L in hlapci so kleli uakladaje težke vr^č«, ki m romale po celi Vipavski dolini, gospodar si je pa mfil roke ter zadovoljno 81*1 novci«. Dane* pa in že nekaj čas« tw»m stoji pa go spodar ua cesti, gleda gori, gleda doli, a K nikjer voznikov. Kola© in se jeri, blapd pa r zadovoljno manejo roko. i firsitll SM, da je bil v .Solkanu'v pre jI tepu ranjen neki .!ug ter da ga je ranil tr. j Vuga, ki je bil aretiran. Na to m > \ oglasi! pri Da* uiim*ki pomotnik Franc Vug», :. ki i?j»v|ja, da on ni bil aretiran; Jog j> r ranjen, aH ne ve se, kdo ga je ranil. V TlIlhM so po^aali v nedeljo laško '[-' sejmarji* u (iorice. .Soben^a stanu niso f dobili, na kar so jo morali odkuriti. V klifltiUM v SH.-ih ,,ri Ronkih sonati i trtiplo npfcpga n«»/nanpgs flo^ka. Hodijo, da '., se jo vrg?l t. višine v kamnolomom. »Pitski ia tjisliii inm t 6§&i« vabi k javnemu nastopu uCencev glasbene Šole v gol '--' akero lom UK)7. s. dne •L*, junija v dvorani [ .Trgovskega doma". Začetek ob JO. uri pred | J poldne. I (klavir) *» i. Fr. IturgmiiUer: Ktude op. 3*», št. 14, Kovan /ot* I. I. 2. A, Dia !>?eli: Andantino, ^cherzo, Domtnko Marta L l o. A. Diabeeli: Smstina op. U»S U. .J. Kra-ševec t»lga 1. 1. 4. A. Diataeli: Sonatina op. j ir.I, št. 3. Močnik AmtHja 11. 1. j II. »gosli s spremljevanjem klavirja)**? 5 R. Hofmano: Melodij ttabrterfc Oskar M ¦.' J 6. Ii. Jockisek : Cantinela, (iruden Franc l. I J T. U. Hoftnnnn: Vortragssitick, Pirih Ani. II.' I >s. R, Kuglie: Rondotaito, t'*harija Miroslav j II. 1. !>. K. Reineeke : Kosemble d**.* Ma«i*»u ses, Jenko Pavla H. let. 10. II Hofmano: j Marioneuen Tanz, Pertot Avgust IL 3. I III. iklavin"! 11. Kuhlan: Slonatius I op. >^, št, 3. Allegrobur!ei*co, Rotanc Ana 11.1. 12. Rud. Peters: tiavotte, Bolič Gabrijela 111.1. 13. Alfred Mello: Menuett, &ek Marija III. 1. I 14. H. Kjerult': Improptu, Rozman Mari|a HI. 1. ! IV. (gosli s 8pn»ra!jevanjem> **) 15. V. j : Spominski list, CVrnota Jos. III. 1. j IG. O. Ki»b!er: Berceuse, Fanioger Krnest j III. 1. IT. Markus Koch: Spominski, Ozvald Ant. IV. 1. 17.0. K6bb?r: Romanca, Pečenko '<-Silvan. IV. 1. I V. Ottavin*; 19. Fr. BurgmuUer: Etude op. 109, št. 17., Marušič Valpurga IV. 1. j 20. C. II. Doning: Scherzando, Jerkič Antonija V. 1. 21. Fr. Burgmuller: Etude, Jsček ' j Friderika III. 1. 22. Meverbeer: Kriinungs- I marseh iz opere Prophet, Moz^tfč Ema IV. 1. I "23. Mendelssohn : Odlomek iz I. koncerta, j Jerkič Helena V. 1. 1 VI. (gosi. s spremljevanjem) *•> 24. Fr. i Schubert: Sonata g mol (I. stavek), Nefat An- | ton V. 1. 25. L. v. Beethoven: Sonata F dur (I. stavek), Birsa Josip IV. 1. I *) Razred K. Kometa. # 1 **) Raired J. Michliu fttZif Iz RlitJll. — Danes zjutraj je i I prišel neki posestnik iz Rihemberga v mesto 1 J in je šel po Raštelu. Ko pride pred trgovino II IMalfatti, ga ta začne prav prijazno nago- !j i varjati in vabiti, naj vstopi Kmet, ki je bil jI i zaveden, je pogledal napis in rekel; .Vi ste C j m a 1 f a 11 o, ne kupim pri Vas". To je tako j i razkačiio Malfattijs, da je začel zmerjati f, I kmeta z vsakovrstnimi psovkami. Bližnji tr- j govci po Raštelu pa so se rogali. fe I Ako bi vsi naši ljudje, ki pridejo v i j mesto, tako delali, bi ne ostajalo trgovcem v | Raštelu drugega nego da U se lahko celi i I dan rogali in zmerjali, ker bi ne imeli dru-I gog« opravila. ?f1|lti)| Z UMt as« je opozoril, da bi j bilo umestno, da bt imeli vsi slovenski tr- | govci in obrtniki v mestu tudi slovenske na- l piše. To je važno za okoUčaue, da se vedo | ravnati, ker jih je dosti, ki ne ločijo domaČih F trgovio. To je sedaj tem težje za onega, ki | ne pozna razmer, ko ga pred trgovino stoječi I trgovec tako sladko slovensko pozdravi, do- t čim pred par tednov uunu nt bilo ukc. r Zliaisjl titi -¦ Trumoma so ae vstavljali vozovi do pred par tiMioi pred zalogo j:, in hlspci so kleli uakladaje težke vr<*č», ki m romale j>o celi Vipavski dolini, gospodar si je pa mfil rok«» l*r zadovoljno 81*1 novce. Dano* {»a in že nekaj čas« tw»m stoji pa go spodar ua cesti, gleda gori, gleda doli, a f-; nikjer voznikov. Kolne in se jezi, blapd p« ; zadovoljno manejo roko. i firsčtll SM, da (»¦ bil v .Solkanu'v pn> ;' t«*l»(j ranjen neki Jug t«*r da ga je ranil tr. j Vuga, ki je bil aretiran. Na to m > ;, oglasi! pri nas mim*ki pomočuik Frsnc Vuga, :. ki irjsvlja, da on ni bil aretiran; Jog j> r ranjen, aH ne ve sn, kdo ga j« ran i L V TlIlhM so po^aali v nedeljo laško '[-' sejmarje u (iorice. ^oben**«a Stanu oito f dobili, na kar so jo morali odkuriti. V kliflviUM v SH.-ih ,,ri Ronkih sonati i truplo nekega neznanega čtovoks. Hodijo, da '., se jo vrg?l t. višine v kamnolomom. »Pitski ia tjiiiiii inm f &itW vabi k javnemu nastopu učencev glasbene Šole v gol '--' skem kiti UK)7. s. dne '2*r junija v dvorani [ .Trgovskega doma". Začetek ob 10. uri pred | J poldne. I. (klavir) *» i. Fr. IturgmuUer: Ktude op. 3*», št. 14, Rovan /ot* I. I. 2. A, Dia !>eeli: Andantino, ^cherzo, Domtnko Maru 1.1, H. A. Diabeelt: S>natin» op. U»S U. .J. Kra-ževec Olga 1. 1. 4. A. Diabwli: Sonatina op. j ir.l, «t. 3. Močnik Amelija 11. I. j II. tgosli s spremljevanjem klavirja)**? 5 R. Hofmano: MelooV, ttabrterfc Oskar M ¦.' J 6. Ii. J oc kisek : Cantinela, (irudeo Franc 1. I J "t. U. Hoftnnnn: Vortragssitick, Pirih Ani. U.' I >s. R, Kuglie: Kondoictto, t*harijft Miroslav j II. 1. !>. K. Reinecke : Kosemble de* Masivu ses, Jenko Pavla H. let. 10. II Hofmano: j Marionetten Tanz, Pertot Avgust ii. 3. I lil. tklavin") 11. Kuhlan: Slonatius I op. > **) 15. V. j : Spominski list, CVrnoU Jos. III. 1. j IG. O. Ki»b!er: Bercense, Fanioger Krnest j III. 1. IT. Markus Koch: Spominski, Osvald Ant. IV. 1. 17.0. K6bb?r: Romanca, Pečenko '<-Silvan. IV. 1. I V. Ottavin*; 19. Fr. BurgmuUer: Etude op. 109, št. 17., Marusič Valpurga IV. 1. j 20. C. H. Doning: Scherzando, Jerkič Antonija V. 1. 21. Fr. Burgmiiller: Etude, Čček ' j Friderika III. 1. 22. Meverbeer: Kriinungs- I marseh iz opere Prophet, Moz^tfč Ema IV. I. I "23. Mendelssohn : Odlomek iz I. koncerta, j Jerkič Helena V. 1. 1 VI. (gosi. s spremljevanjem) *•> 24. Fr. i Schubert: Sonata g mol (I. stavek), Nefat An- | ton V. 1. 25. L. v. Beethoven: Sonata F dur (I. stavek), Birsa Josip IV. 1. I *) Razred K. Kometa. # 1 **) Raired J. MicMa, Veselica moške in ženske podružnice draike sv. Cirila ia Metoda v Gorici je prenesena na dan 5. Julija, na narodni prasnik st. Cirila in Metoda. * laj je s držtnio podporo 140.000 K ali vrhnnec fseb škandalov. — Kakor je znano, je lani vlada po prizadevanju državnega poslanca Alojzija Štrekelja dovolila pod* pore 140.000 K za kraje, ki so bili prizadeti po suši. To podpor^je~V0tof^4*Jt*^^M^\f^W& nMfiBU^6" in .I>«nen( naj se pošiljajo na naslov: Prof. dr. L. Po* Ijanec, Maribor. Talilni. — V noti ua nedeljo so po* kradli neznani tatovi iz trgovine Pagnacco na TekališSu Fr. Jos. 120 kg Salama, dva pršuta, 15 buteljk vina. Škode je okoli 500 K. -— V noti na ponedeljek pa so kradli neznani tatovi v hotelu „Tirolerhof*. Pobrali so okoli 80 K denarja, uro (srebrno z verižico \, odbor, da si nabavi potrebno množino sena in porazdeli podporo med prizadete. Kras, ki je ? naši leteli najbolj trpel po šali, lo danes ni dobil od te podpore niti vinarja ifi. Ker pa so se svojčas p njfj a n i hvalili, da so dobili sena v izobilju popolnoma Jta-stOBJ, (ločini so Kraševci, kolikor jih je »ploh biio t* ko srečnih, da so seno dobili, morali isto plačati no 8 E 50 ? z& meterski s t o t, bi se gledt na znano IV jerjevo gospodarjenje v kmetijski družbi, kakor ludi g!edt; na dogodke zadnjih Šestih let v deželnem zboru in odboru z trnovi o skleniti, da je na$ veleala vni dežel n i odbor pred o*B» in • privoljenjem deželnih odbornikov P«rbuLa iu KlančiLa iriaviO podpora porabil u te, dt je Fnrltnna v&e seno daroval, do^im je bilo slovensko prebivalstvo u no podporo opeharjeno. Zdi i .i« nam l*k Ikandil akoro oecnoge* v pravni | držati, • kakor se je t* zadnje fa*e i;o»|h}- ' darilo v osli deželi »i Lkodo slovenskega prebivalstva ob popotnem njplku onih, ki bi radt sedaj ntiM na$* f^danje poslanoe, kako >i« dela za knieu, j«" tudi kaj takega mogo;e, V * a znamenja k a ?, t» j o n a tu. /e um-fin, kako »o gospodje pri dežrlnetu odboru «euo razdelili, je vae^a obsojanja vreden, k«*r .-e niso prav nič informirali o vK-ji ali niaujAi potrebi, uko da v idotenaketu dnlu deželo iti ilthti n« Kr *»w» kdor ni iu* e i denarja, da bi bil lahko po gori omenjeni ft o n* o j? 1 i dajati krme; tako d« je živin* naravnost glad trpela in m* v o d a m o i* n o izgubila n a vrednosti t •« r t u i n t a m t m d i poginil a. h r ?. a v n »< podpore pa n * bilo od ti i k j « r h) je tudi h e dane« ni. / e to sam u n a fte bi je tkanini Ako p* je domnevanje Kršitev r-e v, da je 11 a * -. * p»»d pora v 1 u rt • n! j «, p rs % n, j *» t o iktldtl Vtcb SkiadalOV. Vprašamo valed H:a Ilj je S drinvno podporo 140.000 E, nn ktje nate kmetsko prebivalstvo, ki se nakajn v skrajni bedi, le tako dolao. a aaaan čtka?! Pri- j« t «•! j i k m e t a v deželne m o •'. h o r m, ki * e a t e, kako .«e d e\ a ?s litiifla, d »j i e a a m o d g o v o r ? W Kr3*evi-»'V. lafUat Ttttkl SI tmti v nedeljo dne **. t. m, udeleži *e, kakor že objavljeno, ludi telovadno dru* t vo ,.-*okoi* t t «*<> rt <**•.. Po/hijanio lr*'<* N*koi*», d* m1 v kar najvtfjfm StrniSu «it»*e;V 5*^a meta t»-r n* okrožuin, ki jo piint\*e jutri .»lu^.i. določno i/javijo, »it m* izleta udeleže ah ne, da ž« moremo }-ra*oča.»u:> preskrbeti vu/ove. Vabimo pa tudi p. rs, ob«"»uM»o, da j*> 3eii v ta prijazen kraj. Vozove j-re-krbi »n* kol* Kedor bi se hotel udeležili *,»>'.& i/lru. naj naznani to br. ujnikes JakAe t*. *¦ luov-skem domu najkasneje do petki oj.MjiUiiue. Voz sem in tja stane sa ovebo K -' . «»dhod ob 1. uri popoldne i/pred kavarne. »iVntrai". Oubor. Utei sM» u rttomto)* -~ v huAnfik pečitnicah sem minil {toknemati domafe ?like, ki jih je treba za rudntno.ft,.ovje : zadržujejo pa m« druge risbe in nekateri kraji 345 oddaljiti od Maribora. Zato ae obračam k ljubiteljem svetlopfeja, da mi pošljejo na^leinje posnetke in sicer v mali obliki, k vetjema •*>'12 cm: Pokrajina, v porfirju *!razgaljen>, Polšnar, Kokra. Lehnjaki, Okroglo prt Kranju (zadnji deli; aparat mora biti pov-em vodoraven, taberje tgru§*?e z gorovjem, iz Julijskih ali Savinjskih Alp. Tesni, Vintgar pri iiledn. Podi iz Savinjskih Alp. Igla pri Svoleavi aH skalnate piramide v Dolžanovi soteski. Izdrto obrežje, Dalmacija. Položno obrežje, Gra-deška okolica. Triglavski lednik. Dolina na Krasa. Prelomnica ob Trnovskem Lesu, posneto iz Oorice. Kaka nova jama s kapniki. Značilna gj-oblja eli kaka opraskana skala iz ledniSke dobe. Razen teh sprejemam z veseljem še druge svetlopise, ki so značilni za kak geološki pojav; prav rad jih vložim v knjigo, fiko se ujemajo z besedilom, \epri-lepljeni posnetki (najbolje na aristopapirjuj ter nekaj cigar. Spili so Se 3 buteljke vina, potem pa odšli. V TefZK je velik požar uničil hiSe, gospodarska. pos:opja in drugo, last dr. Oortani-ja in kouteso Cassis Faraone. Škode je baje 100.000 K. Ni 10 ItSteiV jlte je bil obsojen ^tiletni A. Zanuiel h Iteljana, ki je bil obtožen posilstva na neki sl&boumni 13 letni deklici. Fantje ? &Jt!ftj priredijo dne 28. t. m. ples. Z t&kljl »1 H^ neki vn; kuui agent blizu trni*. Padel je tako nesrečno, da ni mogel vstati. Pripeljali so ga sr vozom v go ri^ko bolui^uho. Ufifllrllt UJ4HI. Neka Hrik* je iigubila v ntMleljo /jutmj svojo narodno /a vednost. Kdor jo najde, naj ji jo takoj vrne. NaMa se jt» pretekli teden prava pot do Uujle bodočnosti goriških Slovencev. Ni Pftilj J| tinti Kt star ^ me-^ev, velike pasme, NaUmfueje se u»» pri g. Audr. Kaj tu, pekovskem roojMru v (jarki, Teka li^e 1 rana Josipa i. Kipajti vtifttiei imti rt. emu b Hitela To je 4e toliko večja dollnont, oilkar so pri^traMli blfrikalci na dan * Mojimi ,kaio U*kimi* vžigalicami, kateri!1. dubbVk ne pojde rt'h *.% oirmejsi«« f*lo»euce, ampak v klerikalne namene. Te vžigalice *o narejene nalaV t% ¦-', da bi "" ikodovtlo dtuHd ^ t irila in .Metoda I>ružba pa ne »me trpeti Akode, salo kupujHM* v>igah.->« družbe m\ iirila iu Melodc ter ogibajojo *.e vžtgalk klerikatne -trauke, v polili*-!!* namene pripravljenih Naznanite h'.m imena onih, ki U «• rirvuili pf.Mi^nii klerikalne iiii i"i.M>r ijf. Vš?ijjf»jkjL '.f. L Liadov Vorii« n^*ki, vurir mo»i;;. j*jf j.fv« dr n: MruL.et^a ;; -\ Moisa: Trije l,..*kt. P«? ieri-ii-': t<*3or<^S» h p.Se? Vri w-Mdtd ;a ple*« s^ira ftokoi%ka $&$* k I'T»-a'*»ni». Zv«f»**r untrtni **•*»;i. *'t*-ti d^bi-fvk je namrnjeit tw\\ krm:n*kt *o'»'j. itltbU t U\m ¦ ¦ /ad&ju u«vl»5;o m- jf sr*jla v»--.f"ica bralrn^i in p*?v»ae-ga Jrultva ,S'ai prajvir* v I"o»mi I a ve*e?».*a j* priva bila inn«.y.o Ijulij na ieseli.*u prM't->r i'.0'> ob,'inifi«o ;e I,is« }>o{»«^tioma «*do»»''jno r-j^h pa na; prodrl In navilfivij« d«'/>«a.*f" dro ?t«e3 d* gt»j: naprej nafte »epy p^tj»« »j t,;e-gi*v l«'v*ki zbor IkmU v j-olos P**Tf«» iwm ,$1« t'l!M|l il Ht>^|»|| IfiitVl t 6W«d" ^ to vr.sjla v nedelo, dn«« 2- i m, ne kakor prvotno naznanjeno na dan *v„ Petra in I'aria. Velik, mh.*K*t Mi privabi gotovo tudi l^to* mce^o o}«fSn»iva k ve^Ur^ da h* tam pozabava med « ve j i ni i. ¦- Na vj-oredu bo t.*ljef godba, {»olieva drrka, narodna poAu, ples in umetni o^aji jkj tetejjf ta pa pico". Pidivaiuo je tieba »»menili aovetla tudi vi»»la."ev in ai.-er predvsem ^ospic pevktuj, j kujih nekatere no r Mojimi glasovi kar bri- ijirale, iu gospodov jh«u'ov, ki so jim bili tifldni t»premljevab i Kakor petje, obne«la m j ;e pot sem t;sdi i^ra Bio »em bil jaz", ki je i pre.v; ramotana in HM»s>toma Mo le/ko iz« i vedljit.i, jHid spretnim todstvout i*. Z e tj h I a. j <»^ igralke in tprnlclao tjprav tekmovali med I «eboj, a najvtftji rekord po ^pSočnem mneuju j je il««t,r.lft m»ipic« lirika Ivančičeva, ki I je narav no: t vstvarjena /a {.dedaha^c. I K Anteno ne smemo upui»iilit da ne bi l napravili "VOi«>*a poktona j.;ospudom pevcem 1 y'«ti*ke,rt kiVvfke|ta in i-Ja^benena društva", : ki m» ptibiuii iu |»»i|H»»nm*>. »i* J" veselica laku »ijajno v?{ »«)a Ittlo jih y Je amlem, toda : le ii prati pe«>-iuioj»tri' Pu««i«bno jKUornost \ in «•!.•"¦ :;dotanje ?o v/budilt gromki mogočni dr«i-*i 1 a*, i-artlon iu \+twr prvi. Teh ^ospo \ dot- ¦•<* ne upamo o* rnjevau * i«ori*ko ^Pevsko i« ^»¦¦?:«'S:o d»u*tv«» j«« ? vse pravico lahko j H|«»jriaaw u kaactrt tri ..lalaii", ki h Trti litri svnetr ek H t. Trftvtki ebrtM ii iiiiiiVii« mil i'itn uni um % itmft* ^ »«i»i> ajjefet*-, ki !mv* *?»l|4**N j*>kupiU wi nagega kn»«»u kit.mp»r \M \W9fl, katere jim stavijo naprpj ur uh j^Jnež« dajo tuli nekaj denarja n* rr.*y, da \.\ b»U kupčija gotova OpoHr-,tai» ka«He, da saj boiJ* previdni, ker krom pir trna in bo :*srl to leto \>t** dvoma dobro seno, k«-? jr* je povaod ?Ho »alo. Mvfr nm m* at v*$ feilm-St Ueifi* lllfU Veljavno « 5 avgustom t 1. xnlla m< vozn« c*n* «« o^eli&e vlake v relaciji i.rahovoSv, Lodja iVlmift v U. razredu na K it -o, v H., marata nn K O W. i m ^urodavni nnatneetu konjaki »emenj. Politični pregled. ftS&lili i^Kei Včeraj je govoril v postanki tbotuia 4r. Mamei, ki je pripove-doval, da »* godi Mnbo Lahom v Primorju. /»htevai je Inlko v§e«tiH*če v Trstu, Itake paraleik* n» gimn*iiju v (»orici, protestiral je proti preme*«enja »lov. učiteljišča h Kopra v Gorico, zahteval, da m razdeli *en«ko vfi-teljteče v Oorid, izdela naj »e te)e»ien Gp-rica Ctrvinjan; prMMtovnl je proti pohodom narodnih naapitHnlkov na OoriSko, Istro in Tretinsko itd. V/s govorom ne bomo se vabili.) m« mynm n«ittf*iJiifr s«iie v t«- pani zopet izvoljen za poslanca. Dobil j e 28SK) glasov, nasprotnik 104. Bazne vesti. „Prl dobrem pistif]oa i Tntu. - v zavodu za služkinje pod takim naslovom v Trstu so se godile lepe reči. Predstojnica je tepla in mučila dekle, da je grdo, zraven tega pa so so uganjale reči, katerih ne moremo tu povedati. Bavi se ž njimi sodntfa. Prednica je povedala, da stoji zavod pod «ito Škofa Nagla. DIJlŠM štnjk na vseučiliščih je končan. Ženski zi volilno prulco. — Okoli 30:000 Žensk je demonstriralo v Hydeparku v Londonu v nedeljo za žensko volilno pravico, V ScbSabnilM na Dunaju se nahaja v steklenem cvetličnjaku drevo, kakorSnega se ne najde na svetu. Pred davnimi leti je bilo preneseno to drevesce iz Kaplanda, vdoma-čilo se je ta popolnoma in ostalo edino, ker vsa druga enaka drevesa v Kaplandu je uničila kultura. BotaniSko ime tega drevesa je Forkea capensis. Slttmki Mitioi »LJublJnnL -, 7 seji 17. t. m. jn bilo z vsklikom voljeno dosedanje predsednlfltvo: dr. Fr. Ilešlč predsednikom, ravnatelj P. Grasselli prvim in kand. Iv. SuS-uik drugim podpredsednikom, vladni svetnik dr. Pr. Detela blagajnikom, ravnat, dr. 0. Požar in dofc. svetn. dr. Fr, ZbaSnik ključarjema. V knjižni odsek se na novo Isvolijo odborniki Maselj, dr. Mohorič in Schwentner, v gospodarski pa SchNventner in Škrbinc. ViiiliviMki dijitkl Ihod. - Vesti, da se vBeslovanski shod, ki ga je pripravljal „Svaz , ftefikoslovanskega Stiidentstva", ne vrši, niso istinito. Shod se vrSi gotovo, in sicer v prej določenem času, to jo od 24,—80. rožnika, Mislilo se je pnč, dn bi se odgodil a shod ua prihodnjo loto; ker pa so se priglasili že tovariši dljiiki i?. Ruske, Ukrajine, Poljske, Nemške, i/. Pariaa, Curiha In drugih vseučilišč, na katerih Htudirajo slovanski dijaki, da so nekateri to na potu v Prago, prišel je pripravljalni odbor do prepričanja, da se shod mora vršiti. Prosimo torej vsa tovarifikn napredna druftLvii, da so ne ozirajo na zadnje vesti o shodu in ho priglase že sedaj. Mventualne priglase in informacije je javiti na pripravljalni odbor vseslovanskega dijaškega dioda v Prngl II. Salmovska ul. 9, Mili nknitil kontlngant tunini bramUi, - Po zakonski predlogi, ki jo je vsprejel vojni odnek, m rekrutni kontingent deželne brambe poviAa za 4U20 mož in sicer odpade na Niže Avstrijsko 38'J mož, (Jorenje Avstrijsko 254, Solnegrafiko 29, Štajersko 242, KoroSko 75, Kranjsko lOD, Primorsko 131, Tirolsko in Predarelsko 1H0, CeSko 1308, Moravsko 507, Merijo 132, Galicijo 111 mož. Nasprotno bo od vojaških vaj v U. in 12. službenem letu oproščenih na Niže Avstrijskem 3288 mož, (torenjem Avstrijskem 2613, Solnogralkem 4I*s, Štajerskem 2054, Koroškem 642, Kranjskem «27, Primorskem 1120, Tirolskem in Predaretskem 3058, Češkem 11.781, Morav-aketo 4287, Žlezijskem 1109, v Galiciji 12.017, Uukovini 1113, Dalmaciji 985 mož. Skupno 45.491 mož. ferdo Šekli, strugarski mojster na ŽAGI krogle m najl gabrovega lesu, kakor tudi Hgiium sanetum krogle za keg-lanje in kroglanje različne debelosti. — Priporoča se slavnemu občinstva za mnogobrojria naročila ter obljublja solidno postrežbo po jatto zft)CFi)ii) ceoal). Anton Jerkič edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo Gorica, Gosposka ni. 7 »r- elektrofotografski -«¦ .........___z ZAVOD ==—: Trst, Via aelle Poste tO* I. nadstF. Posnemanje izključno pri čarobni električn razsvetljavi s pomočjo svetilke ^Jupiter" do 9. ure zvečer. Suefouna nouosl. Poskusite, potem sodite! llVO MJDulJSu VFSIB prodaja v sodcih in steklenicah Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Zaloga v Gorici Eii Koren oli pottn Si 8-10 t Urnih nasproti Bolaffio-vl zalogi m Ljal{Ob iJeras, zastopnik. Denar prihrani, kdor topi izgolsvljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima t zalogi najbogatejšo izbero pohišha vseh slogov sa vsak stan, priprostega in naj- iinejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Razlifcno pohištvo iz železa, podobe ni šipe in platno, ogledala, žima in platno. Josip Rovan komisijsko 9p agencijsko podjetje tf (Sjortcl = Jgtoloi trg št«. 9--------- Priporoča slavn. občinstvu in trgovcem iz mesta in dežele svojo zalogo izbornih mlevskih izdelkov VV. Jochmann-ovega valjčnega mlina iz Ajdovščine. Zastopstvo in zalogo slovcčih ilirskih testenin iz «Prve kranjske tvornice Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici'. Zalogo umetnega in naravnega ledu na debelo in drobno. Pri tej priliki uljudno opozarja slav. občinstvo da posluje tudi v zavarovalni stroki in zastopa prvovrstne zavarovalne zavode: »Prvo češko na življenje ic Prage", „Croatla" Iz Zagreba proti požaru, „Elementar" iz Dunaja zoper nezgode. Blago pošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki in pojasnila brezplačno. Cene in tarifi vseskozi konkurenčni. Postrežba v [i vsakem obziru solidna in točna. 2 dobra krojaška pomočnika sprejme takoj krojaški mojster MJ Mirnih - Podbrdo. Plača dobra. Vrtnar * se sprejme v grajščini bliža Gorice. Nastop takoj, Neože-njeni prosilci, ki se razumejo na gojitev zelenjave naj pošljejo svoje ponudbe s zahtevo plače na naslov: „Po3tni predal št 15. Gorica, glavna pošta. P rofla se 2 Mtolitra garantirano pristnega cividina izvrstna pijača it poletni Car Cena po dogovoru. Natančneje se izve pri Ant. G a b r i j e 1 č i ču, veleposestniku Ložice 105 p. Plave. Christofle & C.i? Dunaj L 0p«rsri«s S (Htiarlclukof). Cenj. dame in gospodje ~ pozor! Imate e šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original -Viktoria« in najboljšega izdelka Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. OrijinaHiifBriailroji^&Ž uporabi brezšumno. OriBinal-Vietoria stroji ¦&J3KT za domačo rabo in obrtne namene. Original-Vtetorla stroji 5-ggj za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Vietoria stroji §fi%t lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga 'Original-Vietoria« trojov in dragih šivalnlb strojev, dvokoles »Pucht, orona, municlle in vseh lovskih priprav prt^-J" Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! CHRISTOHE*Cinam,jno„:rr«.posodle Inznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kaoo, čaj, namizni podsfaukft umetni Izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki m hotele, restavracije in kaurie, kakor tali peniijoae gospodinjstvo itd. C. kr. dvorni založniki Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupclh, — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naži izdeiki svojo tovarniško znamko in ime Chriitofle. Mestni dekliški licej v Ljubljani. UnicnUSniP v '* razred Hceja bode dne 6. julija od 9. 12. ure dopoldne, I plullf (lllju Deklice, ki se dnjo vpisali v Hcej, se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev aH njih namestnikov s krstnim listom tn z zadnjim šolskim spri-Čeoalom. Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnine in 4 K prispevka za učila, skupaj 8 K. Za sprejem se zahteva: a) da dopolnijo se tekom leta 1908. deseto leto starosti. b) da napravijo sprejemni izpit. Ta izpit se vrši po določilih, ki veljajo za srednješolske učence slovenskih vsporednic; zanj se zahteva toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih. = Sprejemni izpit bode dne 7. julUa = in sicer pismeni ob 8. uri zjutraj, ustni ob 3. uri popoldne. Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni tabli ali pri ravnateljstvu. Raunateljstuo. KERŠBVANI-&-ČUK - GORI.CA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljaliilca BIVA (ASTELLO Št 4. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga e omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nodstr.) — Talafon sf. 79. HaCaa poStae hranUnlee Ster. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4l,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsattogar. Posojila se dajejo zadružnikom na Tknjižbe po 6%,na varščino ali zastave in na menjice po 6V, % ; za čas denarne draginje 7*% višje. Glavni daleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35. — Vrednost hiš: 112328'—