rVjfctnina plačana ▼ gjotov^n!. Leto LX\H št 199 Ljubljana, torek J. septembra lojs tevrem* nedelje in praznike, — inseratl do 80 do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din t.-, vec# tnseratJ petit Bopuet po dogovoru, toseratnl davek posebej. — >Sk>venski Narode T Jugoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 25.-. Roteopiai se ne vračajo. UKEDNI8TVO IS UPRAVNISTPO LAJBUANA, Knafljeva ottea Nw. 6 T&etoaz *X22, 3123, 3124, 3225 In Podružnice: MARIBOR Stoossmaver jeva 3fo. — HOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' št. 26. — CELJTE: cel lako uredništvo: Stroasinaverjeva ulica 1, telefon it. 65, podraznica uprave: Kocenova obča 2, telefon BL 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. RaCun pri postnem čekovnem zavodu v ftfobljani st. 10.391. Italija se pripraulja na prekinitev odnoša)eo z Hbesinijo Italijansko poslaništvo se že seli — Po odhodu vsega osobja bodo odnosa ji avtomatično prekinjeni — Nadaljnja mobilizacija v Italiji Spopad neizogiben Addis, A beba, 3. septembra, z. Italijanski poslanik je danes vložil pri ahesinski vladi protestno noto zaradi sklenitve koncesijske pogodbe z an-črleško-ameriško družbo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Abesiniji. V abesinskih vladnih krofih izjavljajo, da bo italijanski protest gladko odklonjen, ker italijanski protest nima opore v nobeni pogodbi, ki jo je Abesinija sklenila z Italijo. Abesinska vlada izjavlja, da je kapital omenjene družbe izključno ameriški, d oči m trde italijanski kro^i, da se skriva za ameriško družbo pretežno angleški kapital. Italijanski poslanik je že dal nalog, da se vse pripravi za odhod iz Addis Abebe, ker namerava Italija takoj prekiniti vse odnošaje z Abesinijo, ako ne nstreže zahtevam italijanske protestne note in abesinska vlada nemudoma ne prekliče vseh koncesij po tej pogodbi. Takoj po prekinitvi odnošaje v bodo po napoved ba h iz krogov italijanskega poslaništva italijanska vojna letala napadla Addis Abebe in jo spremenila t razvaline. Abesinske vlada je zaradi te napovedi poklala nov protest na Društvo naroda? zahtevajoč njegovn zaščito, ker bi napad na Addis Abebo, ki ni ntrienn mesto, pomenil grobo kršitev med narodnega prava, Pariz, 3. septembra, r. Vesti, ki prihajajo iz Abesinija. puščajo kaj malo upanja, da bi ee posrečilo preprečiti oborožen konflikt. Sklenitev koncesijske pogodbe med Abesinijo in neko ameriško-angleško družbo je položaj zelo poslabšala. V Rimu se ne dajo prepričati o tem, de angleška vlada o teg pogodbi ni bila poučena, marveč se vedno bolj nagibajo k domnevi, da je vee skupaj dogovorjen manever, ki na| M postavil Italijo pred gotovo dejstvo in ji dokazal brez uspešnost njene akcije.. Italija je na to odgovorila z odreditvijo nove mobilizacije. Sinoči je bil objavljen dekret o vpoklicu nadaljjiih 200000 mož, ki se morajo v drugi polovici septembra javiti pri svojih povelgetvih. Da Italija ne misli odnehati ter da hoče do kraja isvesti svojo akcijo, se vidi tudi že po tem. da gredo v Afriko neprestano ne le novi transporti, marveč je poslal tja celo dva 6voja sina in 6vojoga zeta grofa Ciana. Včeraj jim je bil pri prihodu v Masauo prirejen sveten sprejem. Pet lovskih in štiri bombna letala so poletela parniku nasproti ter vrgla na krov pozdravno poslan ico. Pri prihodu v Inko so jih pozdr-nviTi castopniki oblasti, delavstvo in moštvo 40 ladij, ki so zasidrane v Inki. ter priredili viharne ovacije Mussoli-niju. Grof Ciano in Muasolinijeva sina so takoj nadaljevali potovanje v notranjost italijanskih kolonii in S3 ustavili v Asmari. kjer sta Mussolini-jeva sinova dodeljena tamošnjemu letalskemu oddelku. Grof Ciano se je nastanil v glavnem upravnem poslopju, kjer bo odslej posloval kot načelnik propagande za italijanske interese v vzhodni Afriki. Iz vsega toga sklepajo, da je Mnssolini odločen izvesti svojo akcijo do kraja. V Abesiniji med tem narašča volno razpoloženja. Včeraj je odš-o iz Aaais Abebe proti severu na mejo zoret 20. tis. mož. ki so dobro oboroženi. Prostovoljni delavski oddelki so med tem zgradili že celo vrsto obrambnih zidov in strelskih jarkov, ki naj onemogočijo prodiranje italijanskih tankov. Tujci naglo zapuščajo Abesinijo. Same v teku včerajšnjega dne je potovalo po železnici v Diibuti nad 1000 ino-zemev. Tudi domačini so začeli bežati iz abesinske prstolnice iz bojazni, da bodo italijanski letalci najprvo bombardirali glavno mesto. Cesar je za-tega izdaJ pokfte, v katerem po- ziva prebivalstvo, naj ohrani mirno kri. Kdor pa bi iz bojazljivosti bežal, bo hudo kaznovan, razen tega pa mu bodo zaplenili vse imetje. Poleg manjših incidentov, ki se vsak dan dogajajo med domačim prebivalstvom in italijanskimi naseljenci, je prišlo včeraj do resnejšega incidenta. Italijansko poslaništvo je namreč ugotovilo, da je nekdo med transportom po železnic iz Djibutija do Addis Abebe odprl in pregledal vso italijansko zaupno korespondenco za poslaništvo. Italijanski poslanik sumi, da so to storili agenti abesinske vlade Z-ato je včeraj poslal abesinskemu cesarju protestno noto. v kateri se zagrozil s takojšnjo prekinitvijo diplomatskih odnošajev, če se to še enkr-at dogodi. Kolonialni tajnik italijanskega poslaništva Pazzani pa je izjavil dopisniku nemškega dopisnega »irada. d.-* bo v najkrajšem času vse osobje italijanskega poslaništva zapustilo Addis Abebo, ker postajajo razmere nezno- sne in člani italijanskega poslaništva v Addis Abebi niso več varni svojega življenja. S tem bodo diplomatski od-nošaji med Italijo in Abesinijo avoma-tično prekinjeni. Arhive poslaništva in večji del pohištva, so že spravili na varno. Dopisnik pravi v svojem poročilu, da v Abesiniji nihča več ne računa na rešitev spora brez oboroženega spopada. Tudi Anglija se pripravlja Kairo. 3. septembra, r. V palestinski luk i Haifa se zbira zadnje dni močan oddelek angleškega brodovja. Dosedaj so prispele tri kri žarke in osem rušil-cev, napovedan pa je prihod 12 drugih vojnih ladij. Egiptska vlada je obvestila vse inozemske zastopnike, da morajo biti prošnje za prelet egipt-skega ozemlja po tujih letalih vložene najmanj 15 dni pred nameravanim poletom. Vsako letalo, ki bi se brez dovoljenja pojavilo nad egiptskim ozemljem, bo takoj napadeno in učino. Nova posredovalna akcija Lavala? Važni razgovori pred sestankom sveta Društva narodov — Laval se strinja z Malo antanto glede očuvanja Pari«. 3. septembra, z. «Matin> poroča, da je pripravil Laval nov kompromisni predlog v italijansko-abesin-skem sporu. Ta predlog naj bi zodostil ugl<)uu in prestižu Italije, zadovoljil Anglijo in ohranil neokrnjen ugled Društva narodov. Laval je prvotno nameraval odpotovati v Ženevo še le drevi, po včerajšnjem razgovoru z Edenom pa se je odloČil, da. krene takoj skupno z njim na pot in se je odpeljal že sinoči. V Ženevi bosta sestavila skupno poročilo o konferenci treh velesil v Parizu. Glede postopanja Društva narodov sta se zedinila na naslednji dnevni red: 1. poročilo Lavala in Edena o konferenci v Parizu, 2. poročilo zastopnika Abesinije. 3- poročilo zastopnika Italije, 4. debata. Eden je pristal na to, da sam ne bo predlagal sankcij, odločen pa je podpirati vsak tak predlog, če bi prišel s kake druge strani. Pariz, 3. septembra, r. Včeraj popoldne je prispel semkaj angleški minister za Društvo narodov Ed^n. Takoj po svojem prihodu se je sestal z ministrskim predsednikom Lavalom, s katerim je imel nad eno uro trajajoč razgovor o italijansko - abesinskem | sporu v zvezi z jutrišnjim zasedanjem sveta Društva narodov. Laval je takoj po tem sestanku sprejel še italijanskega poslanika in tudi z njim konferiral nad eno uro. Vsefcina teh razgovorov ni znana, domneva pa se, da je Laval sprožil novo posredovalno akcijo, da bi se dosegel vsaj sporazum glede postopanja sveta Društva rtarodov in tako pridobilo na času. pa poroča, da vztraja Eden kljub temu, da je njegovo stališče v Ženevi po sklenitvi koncesijske pogodbe zelo otežkočeno, na tem, da se dosledno izvaja pakt Društva narodov in tudi določbe onih členov, ki govore o sankcijah proti napadalcu. V Parizu se boje, da bi tako stališče moglo izzvati hudo krizo Društva narodov, ker bi Italija v tem primeru skoraj gotovo zapustila Ženevo in izstopila iz Društva narodov. To bojazen deli tudi Mala an-tanta in je jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič v tem smislu obvestil tudi Lavala. Kakor poročajo listi, se Laval popolnoma strinja s stališčem Male antante, da je treba storiti vse, da. se prihrani težka kriza Društva narodov in najde drug izhod, ki ne bo ogrožal ne obstoja. Društva narodov ne miru v Evropi. Italija predlaga izključitev Abesinije iz DN V podkrepitev te svoje zahteve bo predložila obširno, nad 700 strani obsegajočo spomenico s številnimi do* kumenti in fotografijami Liondon. 3. septembra, tr. Po informacijah iz R'-ma ob-sesra spomenica italijanske via-de. ki jo namerava predložili svetu Društva narodov v dokoz svodih ob'oib proti Abesiniji, nad 700 strani. Spomenica podobno obravnava odnošaje med Italijo in Abesinijo v teku zadnjih ©edem let in navaja razsne primveire sovražnosti Abosinije proti Italiji. Predvsem skn&a Italija v tej spomenici dokazati, da je AbesfriLja nežetekrat kršila eikietiijene dogovore in pogodbe, zlasti na polju trgovine. Spomenici so priloženi številni dokumanii in fotografije, lci kažejo irrozodejstva abesinskih vojakov nad italijanskimi državljani, ki so leta 1896 padli v roke Abesijicev. Na podlagi vseh teh dokazov n-eumeraiva Kalija predlagati izfcjučitev Abesinije iz Društva narodov, 5 čimer bi dobila Italijja evobbdne roke glede evoje a^kolje v vzhodni Afriki. Manifestacije za Abesinijo v čikagu Chirago. o. septembra, n. Včeraj so se vršile tu velike manifestacije za Abesinijo. Prišlo je do hudih spopadov s policijo in je bilo nekaj ljudi ranjenih Policijski or-360 Papež bo posredoval med Italijo in Abesinijo Pari«, 2. septembra. w. >Petit JournaU poroča, da namerava papež ponuditi svojo podporo pri posredovanju v sporu med Italijo in Abesinijo, da bi se preprečila nova vojn«. Madžarska in podunavski pakt v škripcih — Gombos išče stombe v Berlinu ? Budimpešta, 3. septembra, tr. Skoraj vsi vodite! madžarski listi 6e bavi jo z blejskim sestankom Male antaaite in razpravljajo v zvezi s temi važnimi spremembami, ki bodo nastale v madžarski zunanji politiki, ako pride do sklenitve podunavskega pakta, v obliki, kakor je sedaj predlagan in kakor ga je odobrila tudi Atola antanta. Listi že govore o skorajšnjem sklicanju podunavske konference, na kateri bo Madžarsko zastopal zunanji minister Kjaaiva. Listi domnevajo, da se bo podonavska konferenca sestala takoj po rešitvi abesinskega konflikta pred svetom Društva narr>dov. Odločnost, s katero je M. antanta zavrnila vsak poskus revizion. kaliti vodo pri tsh pogajanjih za sklenitev podunavskoga pakta, je izzvala v madžarskih krogih veHko potrtost, tem bolj, ker se zavedajo, da bo to stališče Male antante tudi tokmt prodrlo. Še bolj pa jih boli, da v Ialiji nimajo več one opore, ki so jo uživali poprej, ko so bili odno-saji med Italijo in Male antanto še bolj napeti. Oimholj pa napreduje zbli-žfcaije med Malo antanto in Italijo, tem 1 manj upanja imajo madžarski revizio-nisti na uspeh svoje* akt i je. Spričo skorajšnjih pogajanj za podunavski pakt je sprožil sedaj predsednik madžarske revizionistične lige pisatelj Franc Herczeg akcijo, naj bi se vse stranko in vse politirne skupine združile v obrambi madžarskih in-tresov ter sklonile nekako premirje vsaj v pogledu zunanje politike. Njegov poziv je naletel v javnosti na velik odmev. Nekateri vodilni politiki, meti njimi Štefan Fridrich so se že izjavili za tako premirje. Mnogo komentarjev so zbudile v politični javnosti vesti, da se je ministrski predsednik Gombos te dni mndtl docela skrivaj v Berlinu, kjer je imel razgovore z nemškimi državniki. Govori se, da jLU > skušal pridobiti za tesmrjše sodelovanje v pogledu revl-zionistione politike. Zatrjuje se celo, da je ponudil popolno preorientaoijo Madžarske iz Rhna v Berlin. V umd-nih krogih vesti o Gombosovem pose-tu v Berlinu demanti rajo. vendar pa se uporno vzdržujejo in je vse prepričano v njihovo resničnost Pastirsko pismo nemških škofov Katoliška cerkev v Nemčiji prehaja v ofenzivo — Oster ton pastirskega pisma napoveduje še ostrejšo borbo Beriin. 3. septembra, tr. Kakor amo že po-TOČaii, so se pnotfi komou preteklega mesca t^eštaH nemški šfleofje v Fuldi, na grobu mr. Bonifacija, h konferenci, na ka4eri e»r> s»kle-pa£ o otw«cnf>i katoliške cerkve v Nemčiji, kjesr ee je razvil pra-vonri kulturni boj. Svoje sklepe so sestavili v obliki skupnega pa-štrrskega pisma. Objava tega pasti rskeua pisma je bila že v naprej zabranjenu in listi sploh o konferenci niso smeli ničesar poročati. Preteklo nedeljo pa so objavili past i r-s&Jo pisano v vse»h nemških cerkvah s prižme. Pismo po svoji ostrini presega vsako pričakovanje in je itzzjvalo v vsej nemški javnosti ospromino senzacijo. Uvodoma naglasa jo Škofje, da preživlja katolicizem v Nemčiji težko borbo ter da prehaja sedaj v proti-ofenairvo. Pastirsko pismo obravnava vse proticerfcvene govore narodnosocialisficnih vodiiitelgejv v 3Wtdjnyi dobi ter jih ob-inno obravnava. Pasti rako pismm odločno obsoja politiko rase in utripe, ki jih je v zjvezi e tem TBjdal n.irodTio sop\ilisJti5ni režim. Nar o4kxrriej6e zarvrača poganski kam novodobne nemške verske poliffke. Pastirsko pmrno f*e bavi torti z vasjojm imi metodami t*Jiijm ter naglas«, pa morajo sU*risi Hzpo*rwfi w-Mi, ki je nasta4a pri nfkrrrjenein wrHk«ai pouku v šoiafo. Kontno zavračajo nernAi 3koflj<» oČi-tke polir??^np«ra katol form*« kn «r-trjuij^jo, da noče>o imeti s poiitiko oitostoe-j?a opravka. Ob koncu nagjtotain Škofje, da. je vse to, 'kar se je djosedaj djop^nlo, fte it pričelek ter da se oriločrta« borb« §e le Miza. Verniki fciimaflrjo fa d"H pastrralceija pisma kot naipoved intendikia nod Btemri!Jr)o. V kartoliSkib fcrocrih ft**tn.j z nape*tns1ije pričakujejo, kako bodo na to reaffrra/le državne oblasti. Kh «0 evangetefoi partorfi pre-črtatri v oerfcvan poslanico cerkvene onoari-Hje, so jSh zajprti. Dvomfjo pa, da bi se mo-?K enakih metod poslužiti roatprain katofv flti cerkvi, iker bi morali v tem prinwmi nr preti vse dnbovnike. Radkot med d te cerkvijo poštarje tako vsak dan vafcji. at**°fi nesreča soproge notranjega ministra Wa-chington, 3. septembra, fer. Soproga notranjega ministra Zedinjenih držarv je po-steria žrtev avtomobilske nesreče. Na povratku z obiska v nski indijanski nasebbAroi je n^en av^omofcnH tpfil z nekim tovornim avtomobilom m ee prevrnil. Gospa Ickes, 61-iletina desna, je padi a tako nesrečno, d« ji je poči-la lobanja m je bila pri priči mrtva. Osrte-H potniki, med njimi tajnrŠk turškega poslaništva Porabim Sajfulah so dobfri hude poškodbe ki so jih mora*i preperja/ri v solnico. Eckhardtova bojna Budimpešta, 2. septermbra g. Ha zborovanju, ki ae ga je po uradnih vastefa udeležilo nad 3000 ljudi, je voditelj stranke maHh kmetov Tvibor Eckhardt napovedttl rtdz-prosen boj sed&njermi reramn. Na0an«U )e, da madžecski narod noče tsidh vev, kakor je Gombos, rnarpeč hrepeni po mm> h r Kinih volirvah in tajnem glasovanju, dm bi mogel končno enkrat svobodno fc—mojo voljo. Prr/,v«i je w»e. ki 90 rtezadV^vot^vi s sedanjim ružrmom. naj se ndruŽrjo, da vr žejo Goinbose ki dajo Hndiaraki demokratičen par M— JBMJ sežiiu. 86 ljudi obolelo na steklini Budimpešta, 3. septembra, tr. Iz Mo-skolca poročajo, da so morali poslati 86 ljudi na Pastenrjev zavod v Budimpešto, ker so oboleli na steklini. Do oknženja je prišlo zaradi tržrvanja mleka od krave, ki jo je obgrizel stekel pes. Devetletni morilec New York, 3. septembra, tr. V nekem newyorškem predmestju je devetletni deček 6 kamnom ubil svojo štiriletno tovaraS-co, ker je trdila, da lahko poje več breskev kakor on. Po dejanj« je deMioo stekel do ^alega in skril truplo v nekem grmovjn, obflekh pa je vrgel v vodo. Potovanje z železnico utruja Neki matfi&r&ki xaravn4k odgovarja na podlagi svojib diolgoietnin Mraeeuj in opazovanj na vo rajanje kako dolgo lahko potuje človek nepretrgano, ne da bi se od tepa iarrpsi. Pravi, da voanja po železnici, zlasti z brzovlakom, ne bi sme. la traja*; dafj ne«o 8 (Jo TO tst. n«arjfta ne-pnekinjeoa vcftnia pov«roea pri T7 odBtot-kft potnikov prentrnjenost. Samo H> odstotkov rjodi potone tafctoo do 12 nr in satmo K) odstotkov do 14 v, ne d* tri ai veko ki rtun«. popolnoma lnTiipan. Borzna poročifa. BORZE Beograd % Pmsris. 30^36 Lon don H&v York 307.000, Bruselj 51^7*90, mkm ».Od, Madrid 41.96 Ani stardam 207.70. Bertm t33.30, Dunaj* 57.50 Pr«ea 12.71 Varfeava 57^0, a »SLOVENSKI N4RODe,Torek, 3. •eptembm 1986. Stev. \99 Inozemski učenjaki v Ljubljani Program bivanja inozemskih arheologov v SlovenfU — Dopoldne so si ogledali Ljubljano Ljubljana, 3. septembra. Že včeraj amo poročali, da posetijo Ljubljano najznamenitejši arheologi Evrope v svnho naučnega potovanja in studija prastarih najden in m grobišč, na katerih so naši kraji tako bogati. Učenjaki so že r>omostevilno zbrani. Z včerajšnjimi popoldanskimi in večernimi vlaki so prispeli v Ljotbljano Se univ. prof. dr. Andrej Alfoldi iz Budimpešte, univ. prof. dr. Janos Banner iz Segedina, prof. dr. Gustav Behrens, ravnatelj rimsko - germanskega centralnega muzeja v Mainzu, dr. Dehn. asistent renskega muzeja v Trierju, dr. Gizela Erdelv:, kustos madžarskega narodnega muzeja v Budimpešti, univ. prof. dr. Uhich Kohr-stedt iz Gottrngena, pri v. docent dr. Ha-rald Koethe iz Bonna, priv. docent in kustos mestnega muzeja v Budimpešti dr. Lajos Nagv, svetnik dr. Reinhold Rau iz S utt«j trta, priv. docent dr. Richter iz Giesena. univ. prof. Svme Rona*d iz Oxforda, ravnatelj prazgodovinskega oddelka na madžarskem narodnem muzeju v Budimpešti dr. Ferenc Tompa, ravnatelj arheol. instituta na univerzi v Groningenu (T-Iolamdska) dr. AFbert Eg^ers Van Giffen, asistent dr. Kurt Winvonseder iz I>unaja, tako da je skupno dopotovalo nad 20 tujin in naših učenjakov. Program njihovega nauonega potovanja obstoj« zlasti v obisku sicer težko dostopnih prehistoričnio nasipov in pozno antičnih utrdb. To potovanje je še posebno važno za spoznavanje takozvanega japodskega problema in rimske dobe. Davi so se tuji gostje zibrali v arheološkem oddelku našega muzeja, kjer jih je pozdravil direktor dr. Mal, prof. Saria pa jih je seznanil s potovanji, ki so na sporedu. Prof. Saria je še predaval o zgodovini sta- rin vekov, nato pa je goste vodil po muzeju dr. Ložar in jim tolmačil najznamenitejše predmete, ki jih hrani nad muzej. Potem so se učenjaki napotili na Grad, kjer so si s stolpa ogledali Barje, ki je tako bogato na raznih prazgodovinskih iskopni-nah. Po skupnem obedu si bodo popoldne ogledali mestne znamenitosti, zlasti notranjost stolne cerkve in rimski zid. Nato se z avtobusom odpeljejo na Gorenjsko. Ustavili se bodo v Kranju, kjer jih bo vodil prof. dr. Žonta in jim razkazal znamenito germansko grobišče. Po ogledu bodo nadaljevali pot na Bled, vmes pa si bodo še ogledali zgodovinske napise v Lescah in Radovljici. Na Bledu bo učenjakom predaval prof. Kos o prihodu Slovanov na naše ozemlje. Po večerji pri »Jeklerju« se vrnejo v Ljubljano. Za jutri je na sporedu ogled pred-zgodovinskih in rimskih znamenitosti v Logatcu, Postojni in Ajdovščini, za kar so dobili posebno dovoljenje^ italijanske vlade. Na povratku seveda ne bodo zamudili ogleda znamenitega Nauportusa (Vrhnike), posetili pa bodo tudi pozmoantično zaporno-zidovje pri Verdu. Ob 10. se ribero na mineraloškem institutu univerze, kjer jih bo pozdravil rektor, nato pa bo predaval univ. prof. dr. Alfoldi iz Budimpešte o do-rruči panonski kulturi za časa rimskih cesarjev. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Prisrčno pozdravljamo odlične inozemske učenjake na na:-ih tleh in želimo, da bi obrodilo njihovo delo čim lepše sadove ter doprineslo čim več spoznavanju in zbližan ju med evropskimi narodi, kar je potrebno zlasti zdaj. ko se zbirajo nn nr/1na-rodnem obzorju teni-.i oblaki Lovskega čuva frelil Obravnava proti hlapcu Alešu Merilnik«, ki le &?t?elil lovskega čuvaja Emila Krištofa Celje, 3. septembra. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišče v Cefju se je danes dopoldne pričela razprava proti 10-letnem hlapcu Aleša Mofičrtflca iz Podveze pri Luč a h in 19-letnemru poeesrnikovemn sinu Alojziju Robniku iz Podvolovljeka pri Lučah. Mo-livrrik je obtožen, da je letos 5. maja okrog pol 4. zjutraj na Planici pri Lučah, na krajo, ki se imenuje WCokleše«, kot divji lovec usmrtil zapri»ež. lovskega čuvaja uprave Ma rijingrad Emila Krištofa, nečaka ljubljanskega knezoškofa dr. Rozmana, s tem da je ustrefjl nanj iz lovske puške in ga zadel naravnost v srce. Moličnik in Robnik sta skupno obtožena, da sta na istom kraju ki v istem času, hoteč odvzeti lovskemu upravičencu uprave Ma rijingrad tujo premično stvar z namero, da bi si z njeno prisvojitvijo prid obira protipravno imovinsko korist, odstrelila divjega petelina, s čimer sta začela izvršitev naklepnega kaznivega dejanja, ki ga pa nista dovršila, ker sta bila zalotena. Moličnik je oibtožen premišljenega umora, Moficnik m Robnik pa skupno prestopka poskušene tatvine. KAJ PRAVI OBTOŽNICA Obtožnica navaja med drugim: Zapriseženi krnski čuvaj uprave MarTjrn-grad Erncil Krištof in njegov praktikant Bogomir Sivptn sta krenila 4. maja zvečer « Luč v knrski revir na Podvezo - Planico na lov na divjega petetrna. Prenočevala sta v lovski koči rra Planici. Drugo jutro okrog 3. sta odšla proti kraju, ki se imenuje »Koklene*. Grm sta čufe petje divjega petelina, sta odložila nafanbrnika. Ko sta se približala petefinu, je ostal Sup m, ki ni imel puške, po Krištofovem naročim na mestu, Krištof pa je sam nadaljeval zalezovanje. Bila je Se tema, tako da. petelrrm ni bfk> mogoče videti. Kake po4 ure po ra/staivku.ko se je začelo že svitati, je Supin nenadoma čul nad sabo v planini dva zaporedna strela, takoj nato pa zategnjen Krištofov poziv »Stoj«! Temu klicu so sledili trije streli tako naglo drug za drugim, da se je po planini razlegal en sam odmev. Supin je z nožem in palico v roki planil v smer, odkoder je čul klic in streljanje. Na mali jasi je ležal Krištof vznak z glavo obrnjeno po strmini navzdol. Krištof je bil že mrtev. Iz rane na levi strani prsi mu je tekla kri. Supin je odvzel Krištofu uro, 1 Din in štiri naboje, pobral njegovo puško, ki je bila pripravljena za basanje, jo napolnil in preiskal bližnjo okolico, nato pa pohitel na Plinskov svet, je klical na pomoč. Ker se ni nihče odzval, je oddal tri strele v tla, nakar so se oglasili s Planice ljudje, ki jim je zaklical. da ie Krištof ustreljen. Obljubili so mu, da pridejo na pomoč. Ko se je vrnil h Krištofovem truplu, se je oglasil izza skale, kakih 50 m nad truplom, neznan moški, ki je vprašal: »Ali kmalu pridejo?«. Supin je ostal pri truplu. Čez deset minut je čul, da prihajajo Planinškovi. Tedaj se je oglasil na istem mestu izza skale neznanec in vprašal: »Ali pridejo oni gori, ali pojdeva midva doli?« Dvajset minut kasneje sta prispela Ferdinand Zavratnik in Albin Klad-nik. V bližini nahrbtnikov so vsi trije opazili neznanega moškega, ki se je skril v zaklon in pripravil puško na »gotovo«. Sodna komisija iz Gornjega grada, ki je 6. maja rzvršfla ogled na kraju samem, je našla Krištofovo truplo v isti legi, kakor ga je bil pustil Supin. Približno pet metrov od trupla je ležal pod smreko mrtev divji petelin. Deset centimetrov debela smreka, ki je stala pet metrov od trupla, je bila v visrni poldrugega metra od tal prestreljena. Deset metrov od te smreke ROMAN Sida $itMUjv& »Izgubljeni ste tako aH drugače,« sej jc opogumila Sida. »Afer mislite, gospod doktor, da se bodo posamezni, med Slovenci vrinjeni Nemci afi renegati lahko vzdržali? Morda eno generacijo, potem bo konec.« »Do takrat se bo marsikaj spremenilo. Vale drevo ne bo zraslo do neba,« je pikro vpadel Spalke. »Za to bodo že drugi poskrbeti,« je dodal Rabitsch. »Bodite bc4j prevktoH« Je nervozno vzkliknil dr. Ldschnigg. »Ne bojte se, gospodje!« je užaljeno dejala Sida. »Nisem ovadiihinja. In kaj naj bi ovajaki? To, kar ve ves Maribor? Sicer mi pa ni treba posebnih razlag, povedal je dovolj Ervin. Zadel je žebelj na slavo, ko je ugotovil, od kod izvira radikalni Šovinizem nekaterih ljudi.« »To se pravi, da nas prištevate med renegate?« je razburjeno vprašal Spalke. »Tega nisem dejala. Vem pa, da so bili vaši predniki Cehi.« »Kje je *e to.« »Kdo ie potem renegat?« je vprašal Rabitsch. tavljam samo gola dejstva. Kje ste bRi rojeni?« »To ni važno.« »To je zelo važno. Povedali so mi, da ste iz Prlekije. Ko ste pri«! kot trgovski vajenec v Maribor, niste še govorni nemški, kakor niso vasi starši. Prišli ste v nemško ali renegatsko trgovino, ta pomočniki so vas lasali, ker vam nemščina ni šla v glavo. Ko ste se je pa priučili in postali pomočnik, ste naenkrat spoznali, da ste — Nemec« »Protestiram, gospodična,« jo je prekinil dr. LSschnigg: »Rabitsch so stara mariborska nemška družina.« »Tako je, gospod doktor,« je pritrdil Rabitsch. S temi, ki so pa tudi bili nekoč slovenski Rablči, gospod Maks Rabitsch ni v nikakem sorodstvu, gospod doktor!« »Kako to tako dobro veste?« je ironično dejala Ria. »Po naključju. Sin gospoda Rabitscha je bil z menoj na trgovski akademiji. Prav za prav leto pred menoj.« Rabitsch je molčal. »In vi. gospod dr. LSschnigg. gotovo še niste pozabili, da je bila vaša *estra leta 1914. zaprta zaradi srbofilstva?« je stala četrt metra debela smreka, ki je biki v vlUni pol metra od tal prav tako prestreljena. Obe smreki je bil prohaH pokojni Krištof. Krogla neananega moškega je zadala Krištofa na lavi strani prsi, »drobila spredaj tretja rebro, is i tajali srce, odtrgala aorto in veno In nastopila ob hrbtenici za IX rebrom. Poškodba je bila torej absolutno smrtna. Orožmicl so 7. maja aretirali Moličnnta m KAJ TRDITA OBTOŽENCA Aleš Moličnik opisuje v Soglasja s Alojzijem Robnikom vas dogodek v bistvu takole: Molicnfc in Robnik sta se X maja dogovorila, da pojdeta 5. maja zjutraj na Planico na divjega petelina. Moličnik je vaei lovsko puško naskrivaj svojemu gospodarju Ivanu Kladnlku. Robnik pa svojemu očeta. Sastala sta s« 5. maja okrog 2. sju-traj pri kmetu Hribersku in prispela okrog 3. na Kofclese. Domenila sta se, da bosta streljala na petelina oba naenkrat s šibra-mi. Ob svitanju sta opazila na aski »mre-ki pojočega divjega petelina, r* raedalje 50 korakov sta oba ustrelila in pogodila petelina. Pohitela sta po gordu navsdol k petelinu, tedaj pa sta cula tik pred seboj zategnjen klic »Stoj«!. Spustila sta se v beg. Moškega, ki ju je zasačil, nista spoznala, četudi sta Krištofa osebno poznala. Ko sta tekla nekaj korakov, je Krištof oddal za njima zaporedoma dva strela. Z enim strelom je zadel Robnika v nadlaket in mu prizadejal okrog 7 mm široko odnjr.'no. Takoj za drugim strelom se je Moličnik obrnil proti Krištofu in oddal iz razdalje 40 korakov nanj strel, nakar je vse utibnilo. Moličnik se zagovarja s silobranom. Obtožnica navaja, da je pokojni Krištof dobro poznal predpise lovskega zakona in se tudi po njih strogo ravnil, zaradi cesar je izključeno, da bi bil streljal za be-žečima obtožencema in to iz bližine 15 do 20 korakov, marveč jc bil sam v življenjski nevarnosti. Obtožnica pravi, da je bil Robnik zadet s strelom v levi nadlaket, ko je bil obrnjen proti Krištofu. Streli so padli tik za klicem »Stoj!« in ne šele nekaj trenutkov pozneje, ko sta obdolženca bežala. Smrtnonosni strel v srce je bil oddan iz neposredne bližine. Oh zaključku lista obravnava še ni bila končana. Jesenice na kraljev rojstni dan Jesenice, 3. septembra. Sokolsko diuštvo Jesenice priredi na predvečer rojstnegl dne Nj. Vel. kralja Petra II. v četrtek dne 5. septembra zvečer skupno z gasilskimi četami bakljado, s pohodom v povorki skerci Jesenice, pri čemer bodo sodelovala tudi druga narodna društva in pa šolska mladina. Za to veliko manifestacijo so se izdala naslednja navodila: Zbor vseh društev bo točno ob 19.15 na sokolskem telovadi ~0u. zbor šolske mladine ob istem času za oddelke osnovne šole v Sokolski ulici tik ob telovadišču, za oddelke meščanske šole pa na Tvrševi cesti. Vodniki vseh društev in šolskih oddelkov naj prijavijo načelstvu Sokola v odborovi sobi v Sokolskem domu (št. 30) točno število udeležencev, ločeno po spolu z navedbo števila udeležencev v kroju. Ob 19.30 se prične formirati povorka, ki krene s telova-diSča ob 20. uri. Smer pohoda: Tvrševa cesta, Kralja Petra cesta — Gosnosvetska cesta — na Trgu kralja Aleksandra stik. nato odhod po Prešernovi cesti do Sokolskoga doma. Skupne vaje pevskih zborov »Save«, »Sloge« in Sokola bodo v sredo ob 20 uri v Sokolskem domu. Članstvo sodelujočih, v kolikor imajo kroje, se udeleži povorke obvezno v krojih, članstvo v civfiu pa z društvenimi znaki. Vsi sodelujoči oddelki naj vzdržujejo v svojfh vrstah popom red in disciplino in se podrede poveljstvu za povorko načemiku Sokola. Po povoiki bo v Sokolskem domu še notranja proslava, ki je obvezna za sokolsko članstvo. Članstvo ostalih sodelujočih društev je k tej prostav4 vabljeno. Za povorko so se doslej prijavila ns-sietkija društva in organizacije. Gasilska četa KJD, Prostovoljna gasilska deta, ska družina, Narodne odbrana, CkM - Metodova podnal.. Jadranska strelu. SK. ■Bratstvo«, Narodno strokovna sveza podrui., Diastf o Jugoei. železničarjev, Pevsko društvo »Sava«, Udruženje reservnm oficirjev, Kolo jugasMovenskih sester, Železniearsko pc >SSSJ driaHvo »Sloga«, meščanska in osnovna Me, ofccmaka oprava SPO.. rWnsŽ-nica alsjij*! Klub koroških Slovencev, Olejrievasno društvo. Gasilska četa na Hrušk: i m godba ».Planinka« Hrušica. Vsa navedena društva apel ara jo na svoje članstvo, da sa povorke pok*o*tevilno udeleže. Isto naj store tudi ona draftrva, ki bi odeleJho na povorki naknadno prijavite. Sokolstvo na kraljev rojstni dan Ljubljana 3. septembra. Članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev pozivamo, da se udeleži v čim večjem številu manifestativne-aja obhoda na predTeeer rojstnega dne N}> Vel. kralja Petra II. Zbirališče članstva V kroja a društvenimi prapori, pogibe *n konjenice v četrtek, 5. t. m. na vrtu Narodnega doma. Odhod točno ob 19. uri. V petek, dne 6. t m. ob 9. url dopoldne bo v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu obvezen sestanek članstva ljubljanskih sokolskih društev v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. s predpisanim sporedom. Udeležba v kroju ali civilu. Poeebna vabila ee ne bodo raz-pošiljala. Posebna delegacija župne uprave in zastopnikov ljubljanskih sokolskih društev ee udeleži službe božje v stolnici in pravoslavni kapeli. Ker so udeleži sokdstvo toga dne tudi prosJave in manifestacij Jadranske straže na Kongresnem trgu in nato mani-festativne povorke, vabimo članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da se priključi naši delegaciji v čim večjem številu v kroju. Zbirališče članstva v kroju z društvenimi prapori^ godbe Soltola I. ta konjenice je ob 9.45 uri na vrtu Narodnega doma. Odhod točno ob 10. uri dopoldne. Zdravo! _ Uprava sokolske žmpe Ljubljana. fiBeleantttecf Svojo mater ubila Ig pri Ljubljani. 3. deoeanibna. Konwij se j p na I?u v nadljo SjaJtjSrj po- Komoj se je na Igu v nedeljo zjutraj po-■lp-cjlo raaburjeivje za-radi drsnega vloma v pošftni urad in nuraffJH letalske nesreče v bližnH okolici, že se je dopoldne na^-lo raar nesla vest o zločinu v bližnjem Zapotoku pri Turjaku, kjer je 19-letna domača hčerka v prepiru ubila svojo maiter. 19-letnri?e za poroko. Napeto razmenje pri Vodetovih se je zaradi tega še poostrilo, prepi res, je to čisto moja zasebna zadeva.« »Dokler ne stopate v javnost kot predstavnik nemštva. potem ne več. Gospod dr. Loschnigg, slovenski Lešnik, kljub nemški pisavi, vi nimate pravice govoriti v Imenu nemštva. Še manj očitati komu, ako je značajen in svojega prepričanja ne menjuje kakor srajce. Ako ima tu kdo legitimacijo govoriti v imenu nemštva, sta to samo gospoda R6ger m Bruckner.« »A ne mariborskega nemštva, ker sva šele povojna priseli^n^a.* ie dejal Bruckner. »Take Nemce spoštujem,« je odgovorila Sida "*in nrenr?;!Cana sem, da spoštujejo tudi oni mene.« »Vedno,« je pritrdil Bruckner. »Vendar mislim, da to ni pogovor za nase goste,« se je vmešal Evgen Rogan, ki je opazil, da se Inge kroti le Še z zadnjimi močmi. »Tako je,« je ' potrdil Morgenstern. »Saj nismo prišli zato sem, da bi se prepirali o nacionalnih vprašanjih. Smo gospodarstveniki in živeti moramo povsod, kjer je potreben naš kapital m poslovni duh. Sedaj smo v Jugoslaviji. Gott der Oerechte! Hotel sem v Palestino, pa se ne kesam, da sem se ustavil t«. Ps tebe Jugoslawien!« Dr. Loschnigg m Rabitsch sta obmolknila in izrabila prvo ugodno prifiko, da se poslovita in odideta. Za njima to je ubral kmalu tudi Spalke. Ostali so načenjali pogovore o drugih zadevah, a pravega razpoloženja ni bilo več. inge m Rte sta bfll nervozni. Inge je gorela od jeze tn Side niti pogledala ni več. Med njima so popokale še tiste forrrtel-ne vezi, ki so dotlej obstojale. Ločni sta se za vedno. Čez nekaj časa je zapustila družbo z izgovorom, da jo boli glava, in odšla v svojo sobo. »Ko je stopil za njo Ev^fcen, se je histerično zvijala po divanu. xSo eine Impertmenz! So eme wmdl-sche Aroganz!« »Pomiri se vendar, moja draga,« te prosil Evgen fn Jo hotel Objeti, fcige ga ie pa snnila od sebe: ho PSaJajfasjsJpJ Koledar. Daass: Torek, 8 septembra katoličani Se-raflja, Lepa. Današnje prireditve Kino Matica: Žena, ki ve kaj hoče . . . Kino Ideal; Uspavanka Dežurne lekarne **r. Sušnik, Marijin trg 5., fturaJt ,Gos-poavetaka ceata 10.. Bohiner ded Ge**ta 30. oktobra 3&. Vlom v postni urad 1*7 pri Ljuoij.icii, 3-septernbm Ko je prisiej v nedeljo zjnrraj pofttarica na Igu na postni urad, je takoj videJa, da Je bik) ponoči vlomAjono. VeJtka že.ifw*vi »VVertheimerica« v pritličju je bila nakana in ia nje pobran vea denar. K sreči ge ni bik) veliko. Dan poprej j a poštarica prejeia okro£ 40.000 Din, pa pa je večinoma iz > čala. Vlomilci eo bili najbrž preptidairi, pr-ve^ra. Našdi m r»a le dkro:nen plen in sioer ao pobraii 16Tk* !> n. V bhiga ni je bilo tudi neka?} znamk, ki se jih pa niso .1 kknUi. O vlomu so hili KJntraj obveereni oroz-niki m poavan je bil 4udi daktiloslkop g. I.m. is Ljuoljane, ki pa ni našel akoraj nobenih eledov. Sode? pr> načinu vloma so bili na delu zelo prebrisani v' :n Vi. kajti blagajna je spretno navrla na, a pri poshi *»o i moli najbrž na rokah gomilaste rokavic«', kor na blopačni ni nobene^a y»rwtneea odtisa. V nedeljo dopoldne *»e je na Iga tiuti Tazširila vesit. da je -v bialnjj okolici t.r^ft-do na zemljo letalo. V re«nici je pa neiceBSB iettalcu zmanjkalo bencina in jtimr>ra' pri-Rtarti na Barju, pri tem se je pa letaJo prevrnilo in nekoliko poškodovalo, »posobino za nadaTmji polet. Leitalo so vcen^j že io.ltTM"ljail}. Pride Klisa li 11 II d i ▼ komediji Žena zapoveduje Iz Celja —c Jubilejni sestanek, slovenskih maturantov celjske gimnazije iz Vet 1915 do 1920. tn bivših tovariš**^ fei naao maturi rali, bo, kakor emo že javiti, 7. in 8. u m. v Celju. V eoboto T. t. m. ob 20. bo pozdravni rečer v hotelu Evropi, v nedeljo 8. t. m. ob pol 12. bo Vsrtotarn aknnno kosik>, ot> 14. pa bo iadet a avtobtM*ocn. K proslavi booo povabljeni tudi bivai profesorji. Tovariši naj zanesljivo prijavijo svojo udeležbo do četrtka 6. t. m. dov*w rit«! Ka^ln l\«Cniku, iLreOsika v On* ju. —c Umrljivoe*. V avjn>ptn je tnnrlo v Cel^n 27 oseb (S v mesto in 35 v bolnici), v okoliški Občini pa 6 oseb. ——•c Olimpov mportni darv. KK oiuup Je priredil v nedetjo evoj 7. »portni oan. Ob tej priliki eo ee vršile popoL] r>< ■ rta Ol impovem i^riecu na dr Haidinji ob prisotnosti okrog 3O0 gledalcev šttri no»t> metne tekme. Najprej j? K. mte. Na glavni tekmi sta nastoptla kombinirajo moštvo Aj?SK Primorja in prvo moštvo SiK Olimpa. Go" stje so zmagaH v razmerju 3:1 (0:0). V moštvu Primorja so igrak 4 cianl ligi nega moštva m sioer Starec, Bj.rtoneolJ, Boneelj in Z»mljič. T>ekma je bila ao*o žSvahrna in napeta. Gostje »o DndUi teonično Vn kont>i natorno tgro Oftrap pa je igral izredno požrtvovalno le pred golom je Ml premalo odlK^en. V prvean pojčaeti Je bila i*rra i». -Tiru'»na.i po odmoru pa je Smolo Primorje vefe od igre. Gostje se dolgo nieo mogli znajti na majhnem in prtrtrtttvnem igriščai. Gole za Primorje so za-Mli: Zavrl v 2^ Peteien v H2. m (^ebelric v zadnji m i noti druir.-ga polčasa; častni gol za Olimp pa KifniFar v 36. minuti drugega p»»lčAsa. Koti 7?4 sa Ofimp. Tekmo je sodil k. S«dtl objoktivno. -—c Nočno lekarniško službo ima od vatetega petka 6. septembra lekarna Pri kr;Ai: na Kralja Pt»tra «■»»:. _c Glede namesti tve poatnaga natoftral- n44ca v Gaber ju br> nikoli Ska občina po_ nov«vo Intervenirala pri postni ^irekcrjl. —c Javna razsvetljava ▼ okoMeki n*>_ čtnv: OkoUSka občtrm je sklenrla namestiti javne električne svetilke na podaljšani Aflkerčevl vltd ftn na c+*rU v Novi _c Raamere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze deia v C*4>u se Je od 2lI. da 31. avgusta na novo prijavrk> 53 brezposeluLh, deia j»- Ia±o ponujeoo aa 20 oseb, posredovali j je bilo nevršenih 1« odpotovako Je H3, odpadlo 6 oseh. Dne l! septembra je ostalo v evidenoi Sl<3 bre«-poselnih (£64 moških in 49 len.) nasprotr 2&4 (250 moškim in 44 ženskam) dne 20. avgusta. Delo dobijo: po 2 mizarja kosca in hlapca, 1 kovač, 3 dekle, 2 kuharici ter po 1 natakarica in sobarica. —c Obisk tujcev. V avgustu Je obr skaio Celje 1406 tnjoev (nasproti 1311 v letošnjem jniiju In 1162 v lanskem avgustu) ki sicer 1082 Jugoslovenov in 374 inoBeonoev m&d temi 170 Cehosiovakov, 113 Avearijoev, 3B Kaiijanov^ 31 Nemcev 1H Madžarov, 10 Ftrancoaov, po 3 Hns^ Angkši in Švicarji po 2 Poljaka In Američana ter po 1 Bolgar, Belgijec in &pa ooe. SPORT — Naceinietvo eokotaake žup« Ljubljana sporoča, da se vršijo v nedeljo 8. t. m. župne tekme v posebnih panogah. Tek-rnovak*.i. tekmovalke in sodniški zbor mo rajo biti zbrani m pripravlje-ni «a tekmo ob 8.46 ari na letnem telovadMču Ljubljanskega SokoJa. Zdravo! — »faoasfco društvo Izbijana U poziva mcJB č^anfitivo, da se pr4no^tevtirvo udeleži «ia*vTios lAž tO uri v Narodnem domu v Stev. 190 »SLOVENSKI NAROD«.Torek, S. septembra 1988. Strao 3 NOVO! NOVOI DANCING NEBOTIČNIK ZOPET OTVOEJEN NASTOPAJO SVETOVNE PLESALKE ERI VERA IN DUO KATLEEN • CORA Z BAZNIMI PLESNIMI ATRAKCIJAMI NOVA GODBA — DUO ETI SA ČASA VKLESEJMA RAZNA PRESENEČENJA. VSTOP PROST. ODPETO DNEVNO DO 4. DNEVNE VESTI — Vsem članom Jadranske straše! V dnevih od 5. — 8. septembra se bo vršil v Ljubljani kongres Jadranske straže. Za ta kongres je dovoljena za člane J. S# cetr-t-insk*. a za nečlane polovična voznina. Pozivamo vse člane, da se kongresa v čim večjem številu udeleže in to osobito dne 6 IX 35. ko bo blagoslovitev zastave, kateri kumuje Nj. Vel. kralj Peter II. Člani, ki imajo narodne noše naj gredo v nar. noši. Legitimacije se dobe v pisarni g. dr Vovka na Jesenicah in to v času od 8 do 12 in od 14 do 18 ure. Čuvajmo naše morje — čuvajmo Jugoslavijo! — Gasilska zajednica dravske banovine vabi vse v Gasilskih župah Ljubljane — mesto in okolice včlanjene gasilske četo k polnoštevilni udeležitvi obhoda po mestu v četrtek, dne 5. t. m. na predvečer proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče gasilstva je pred Mestnim domom na Krekovem trgu, od koder ho obhod ob pol 19. uri zvečer. Prav tako naj se udeleže te čete v petek, 6 t m dopoldne manifestacij Jadranske straže na Kongresnem trgu. za katere bo označen čas v dnevnem Časopisju. — XV. skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine se bo vršila dne 14. in 15. septembra v Ljutomeru. V soboto, 14. septembra bo razpravljala predkonferenca Hvemiih delegatov o predlogih združenj. Na-t^tedngi dam »e bo vršiJa svezoe ^kuipečina, ki bo podala predeedetveno ki tajniško px> -nčiuo in računski zaikajučeflt za preteklo leto, proračun aa letošnje lefio in obravnavala predloge in strokovne razprave. Sprejela br> resolucije. — Na veteeejmu bo tudi marsikaj za r .is ton j. Sicer bo pa jadranska razstava t-ako lopa, d& je ne more preplavati no-bona vstopnina. Opozoriti moramo, da bo društvo rejcev malih živali »Živalca« delilo zastonj za poskusno kozje mleko, da se bodo obiskovalci prepričali, da Je to mleko še celo boljše kakor kravje. Duih :ma let če ni snažen hlev. Kozjereja je pri nas še posebno va*na? ker toliko revnih ljudi strada mJekat ki je eno naj-važnejših branil. Zlasti v naših industrijskih krajih je bede. Se tem hujša, ker otroci nimajo mleka ter jih pobira . .'tika. Korzjereje ne zahteva nobenih žr-iev, saj je koza zadovoljna z najskrom-nejšo krmo ter jo lahko redi vsak. Pro-ivaganda za kozjerejo je potrebna, toda propaganda sama na pebi je premalo. Društvo >2ivalca« tudi stvarno pomaga revnim ljudem, saj jim podeljuje koze. če bi našlo za svoje stremljenje vee razumevanja povsodt bi lahko storilo mnogo več. — Druiha sv, Cirila in Me*oda v L»jub- ljani je prejela meseca avgusta 1995: I. Podruinice. Radeče pri Zidanem mostu 575— I>in: Šoštanj 90.— Din ; St. Rupe rt 1*10.— Din; Zg. 9v. Knngota 80.— Din: ŠUua 700.— Din; Kostanjevica 246-Din; Beograd 1.400.— Din. II. Obrambni sklad. Iv. Prekorsek, Celje 134_ Din; dr. J* Rebernik, Celje 134.— Din lil Tomo Zupana sklad. Podružnica Kranj 100.— Din • V. Jubilejni sklad. Dr. M. Potočnik, Les- re'iOO_ Din. V." Razni prispevki. Ivana Keohold. Maribor, 100— Din; dr. Tado l.ašič, Maribor 1.500.— Din ; Jože Zupančič, Ljubljana 290.— Dra; De Reggi, Ljubljana 227.— Din; I Klemene, Ljubljana 200.— Din; M. Grm, Ljubljana loO.— Din; A. Potočnik 400.— Din; KI. Vončina, Ljub- liana 30._ Din; Iv. Rozman. Ljubljana 220.—■ Din; zapuščina po pok. prof. M. Žagarju 38.700,— Din. Skupaj 46.315— Din. — Krasote podzemeljskega sveta nam odkriva razstava Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, ki razstavlja na velesej-mu v paviljonu G. Razstavljena sta dva modela podzemeljskih jam. eden nem predočuje slovito modro jamo na otoku Biše-vo. Najlepše na tej razstavi so pa Številne, izredno posrečene fotografije krasot kraških, slovenskih jam. ki jih raziskujejo naši jamarji. Fotografije so delo g. Bara, ki ie sam navdušen jamar ter 9e je specijaliziral na fotografiranje podzemeljskih jam. 5i Zvočni kino Ideal ~ Danes ob 4. 7 in 9*u uri Dorotea Wieck v prekrasnem dolu L" S i* A VAŠKA (Španska romanca) \"«topnina. LMn 4.50. 6.50 m 10.__ — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo precej stalno, rpnifUT pa že nekoliko oblačno. Čez dan toplo. Včeraj je bilo v naši 'državi lepo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu ln Skop. lju 31} v K u m boru S0% v Beogradu 29, v Sarajevu 28, v Mariboru, Zagrebu Ln Rabu 27, v Ljubljani 26.6, v Rogaški Slatini 2(2 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.1 temperatura je znašala 12.8. — Zaradi tatvine državnega denarja v smrt. V Banja Luki se je UBtrelil učitelj Veljko Katalinić. Svojemu prijatelju na banski upravi, je bil izmaknil iz predalčka 20.00 Din državnega denarja in ko so *a povabili na policijo, kjer Je ostal aa hip sam v sobi, je pogra-bll na satsl ležeči policijski revolver in ei pognal dve krogli v prsi, da je bil takoj mrtev. — S sekiro razeekal svojo ženo. V Li-povu brdu blizu Bjelovara je kmet Matija Vuk s sekiro razsekal svojo ženo Man-do potem se je pa prijavil orožnikom. [ Varok atotfooB. sKttte so ttfe ske razprtije. Mož in Senm se nista umela, Vuk je imel zadnja leta priležni- co, žena ga je pa tožila in sodišče je razsodilo, da mora vzeti mož ženo k sebi, ali ja pa plačevati alimente. To je mote tako razkočilo, da je ženo umoril. — 23 narodov bo zastopanih na kongresu Mednarodne letaMke federacije, ki bo svečano otvorjena v nedeljo 8. t m. v Dubncmii-Icu. Po svoj in delegatih bodo zastopane na kongresu poleg naše države Nemčija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Egipt, ftpanija. Zeri" Lojene države Severne Amerike, Franci, Anglija, Grčija, Madžarska. Japonska, Litva, Norveška, Holandska, Poljjeka, Runwuni-ja, Švedska, Italija, Švicar, ČekoslovaSka to Turčija. V petek 6. t. m. se sestanejo vsi delegati v Zacrrebu. odikVvler odpotujejo preko Splita v Dubrovnik. — Skupščina Saveia privatnih nameščencev. V Zagrebu se je -vršila te dni anketa vsak Delavskih zbornic o osnutku novega tigmvtkega zakoni, ki ca je sestavilo pravosodno ministrstvo in ki govori v uvodnih odredbah Sta*M o reviziji obrtnega nakon« v siplo^nem, posebej pa Se o službenem rac-merju privatnih nameščencev. Ne anketi je bMo med drugim skflenjeno, poslat t owmrtek zakona na vpogled kavezu privatnih nameščencev ter Savezu trgovskih, bninonih im industrijah nameščencev Jugoslavije, da ga prouče iin priprav itjo svoje predloge. V zvest « tem fs sklical Savez privatnih nameščencev sknip^cino, tki se bo vršile juAri »večer v Zagrebu. Kavarna Odeon vsak večer koncert clganake kapele ■ najmanjšim prlmaiem. Pester nov pro-gram. Začetek ob 11. uri zvečer. _ Živahna jesenska sezona r Dalmaciji. V Daimacijio prihega zadnje dni vedno več letovisčarjev. Vsi vlaiki in parniki so polni. Zaradi velikega navala tujcev »ta morali voziti v nedeljo ti Zagreba dve garnituri Brzovlaka. Pa mik »Prestolonaslednik Petar« je odpeljal včeraj z j uit raj iz Splita 250 letovišcarjev na Hvar in v Dubrovnik. Vse kaže, da bo tudi letos jesenska sezona v Dalmaciji dobra. Treba bi bilo samo otvoriti nov kredit za klirinška pdačiK ker je prvi v znesku 10 milijonov Din že izčrpan. _ Zagoneten umor krojača. V Samoboru pri Zagrebu je bil umorjen te dni 71-lotni krojaški mojster Strnad. Njegovo truplo eo našM v Savi in prvotno so mis. Hii da gre za samomor, pozneje so pa. naili na Strnadovem domu sledove krvL Oblasti so odredile ekshumacijo in na njegovem truplu so res našli sledove nasilne smrti. Aretirali so pokojnikovega sine Josipa in njegovega prijatelja Martina Belaka. _ Priležnico ubil, ker se je hotela vrniti k možu. V nedeljo ponoči so našli v Dali ju blizu Osijeka mrtvo 20 letno Maro Mdjatović. Ko je odšel njen mož k vojakom, je Mara navezala ljubavno razmerje z Milanom Vidičem, ki ga je vzela kar k sebi na dom. Te dni se je mož vrnili od vojakov in ko je a vedel kaj mu je žene skuhala, je bil pripravljen odpustiti ji in poslal je k nji svojega prijatelja, da bi jo pregovoril, naj se vrne k možu. Mara je pristala ' nato in pozvala svojega priležnika, naj se pobere. Fant je pa svojo priležnico zaklal in mož jo je našel mrtvo na postelji. ci. Miklošičevi eestk Tavčarjevi uhci, Trr-sevi sesti, Aleksandrovi sesti pred Narodni dom. kjer bo rashod. Udeleženci sprevoda si ogledajo nato veliko ognjemetno prireditev Jadranske straše, ki bo ob 1L v Tivoliju. Za red pri sprevodu bo skr-oel poseben roditeljski zbor. kateremu naj se blagohotno pokore vsi udeleženci povorke. Za Akcijski odbor: Dr. Ravnihar Vladimir, a. r. predsednik. a— Sprejem delegatov laSrsastoi straže Kongresne svečanosti Jadranske strese ee pričao v četrtek 5. i a sveder s slovesnim sprejemom delegatov na, glavnem kolodvoru ob 17. Pri tej prfllki naj bo vsa. L*sWjaoa v znamenju idej Jadranske atra*e. Httne posestnike ia stanovalce vljudno vabimo, da okrase oknu tudi s zastavicami Istotako naprošamo vse obe ki. stvo, bratska narodna društva, da pri h i te v častnem številu k sprejemu, članstvo JB je obvezano, da sodeluje pri tena sprejemu z društvenimi čepicami ln trakovi na rokavu. Po sprejema ee uvrstimo v velik sprevod, da že prvi veder ob zvokih priznane železničarske godbe »Sloge« razgibamo prav vse za našo jadransko «tvar. Dne 6. t. m. točno ob 10, se zbere ceJokujpno članstvo Jadranske straže na Kongresnem trgu k veliki slovesnosti blagoslovitve zastave, nakar bo obhod po mesto. Cepiče in 'trakovi obvezni. Oboje dobite v društveni pisarni Tvrševa la-IV. — lj Uprava Hubedove »upe JPS nujno pozivlje vse ljubljanske pevske store, naj se jutri, 4. t. m. zvečer ob 20. uri udeleže skupne pevske vaje v Habadovi peski dvorani Glasbene Matice. Obvezni nastop v petek dne 6. t m. ob Vili uri na Kongresnem trgu. Pridite vsi in točno in prinesite note Adamičeve >Molitvec in Hai-drihovo »Morje Adrijanskoc. —»j Kongresni znaki Jadranske strate bodo na raapoieteso občinstvu tuđi v pred" Prodaji m sicer od danes naprej. Prodajale jib bodo narodne dame na različnih dekh mesta po cestah in ulicah. Opozarjamo, da znake posebno ljubljansko ob-6mstvof ki se umisli slavnosti udeležiti, kupi že v preprodaji, ker bo v kongresnih dneh velik naval zunanjih obiskovalcev. S kongresnim znakom so adrutene različne ugodnosti, kakor dostop na Kongresni trg, na koncert na Taboru, v zvezi s kongresno knjiz-ioo pa upravicuje do polovične vstopnine na velesejem, do znižane voznlne po električni cestni železnici in do znižane vstopnine v gledališče če bodo sedeži na razpolago. Kongresni znak 5 Din, s kongresno knjižico vred na 10 Din. —tj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse hišne posestnike, da v dnevih kongresa Jadranske straže in Ja-draneko-pomontike razrj'ave oiora«^ svoje hiše z zastavami in zelenjem. Opozarjamo tu-o\ da se dobe pri Oblasnom od bornu JS Tvrseva cesta la/IV. posebni emolemi JS, ki se prišijeijo na državne zastave in se do-bigo po Din 20 - 40., —I j Sočan i! Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra »U. nas vabi, da ee polncštevilno udeležimo slav" nostne baikljade in povorke, ki se bo vršila v četrtek 6. t. m. ob 20. uri. Naša dolžnost je, da se vsi odzovemo temu pozivu. Zbiramo se na dvorišču društvene pisarne Frančiškanska ulica 10 in sicer ob %19 uri. Od tam odkorakamo na Kongresni trg točno ob 19. uri. Prosimo vsi in točno! — Odbor. Iz Ljubljane —. lj Proslava kraljevega rojstnega dne. V petek, dne 6 septembra se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H., kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo ta dan ob 9. ui*i darovala v tukajšnji stolnici bv Nikolaja slovesna pontilikalna maša, po kateri 9e ho zapela zahvalna pesem Te Deum s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni kapeli bo svečana služba božja ob 7.30, v evangelj-ski cerkvi pa ob 10. uri. — lj Na rojstni dan Nj. V©|. Kralja Petra II. v petek dne 6. t. m. v tukajšnji stolnici ne bo slovesne pontifikalne maše ob 10. uri, kakor običajno, marveč ob 9. uri. Zato pa bo zahvalna pesem s pripadajočimi molitvami za kralja na Kongresnem trgu Ob 10.30 uri, kjer bo tudi razvitje zastave in praporov podmladkov Jadranske straže. Opozarjamo občinstvo kakor tudi vse korporacije, da nadomestuje ta slovesnost proslavo rojstnega dne Nj Vel. kralja ln zato prosimo čim številnejše udeležbe. u— Ljubljanskim društvom* Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. poziva vsa ljubljanska kulturna, nacionalna, pevska, emigrantska in ostala društva in organizacije, da se udeleže v polnem številu slavnostne bakljade in sprevoda, ki se bo vršil na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja v četrtek 5. t. m. ob V«20 uri. Društva, ki bodo korakala v sprevodu se zberejo na Kongresnem trgu ob 19. t. godbami. Cestni razpored obhoda je naslednji: — Kongresni trg, Vegova ulica. Rimska cesta, Bleiveisova cesta mimo banske palače, Aleksandrova cesta, Prešernova ulica, Marijin trg, Stritarjeva ulica. — Pred mestnim magistratom bo govoril predsednik mestne občine g. dr Vladimir Ravnihar Godba zaigra državno himno, pevci zapojo himno in »Hej Slovani: Nato spre-« po Stritarjevi uli- POZOR! Tovarna testenin Peka tete je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par za kilogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih« —pj Poziv vsem društvom! Oblastni odbor Jad rane ke straže je poslal dopise društvom, da se udeležijo proslave dne 6. 9. 19S5. dopoldne na Kongresnem trgu, kjer bo razvitje zastave ln praporov podmladkov Jadranske straže. Ta elavnost Jadranske straže bo obenem proslava rojstnega dneva NJ. Vel. kralja Petra 13., zato bi bilo želeti, da se v 6imvečjem številu društva te proslave udeleže. Oe zato kako društvo pomotoma nI prejelo vabila, prosimo tem potom za sodelovanje. — Oblastni odbor Jadranske straže- —IJ Proslava kraljevega rojstnega dne v stepanji vasi. Sokol štepanja vas proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. predvidno v soboto 7. t. m. ob 30. uri v Sokolskem domu. Da bo ta proslava Wm veličastnejša, vabimo vsa drufitva in korporacije, ki bi hotela sodelovati prt proslavi, da pošljejo svoje zastopnike na se-stanekt ki bo v torek 3 t m. ob 20. uri v telovadnici, člani društvene uprave naJ se se udeležijo sestanka polnoš tev ifejo. Zdravo! — Uprava. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Samo ie dan— ob 4n 7^ to 9^ Žena. ki ve kaj hoče... Lin Dagover Vrtopnina — lj Kolodvorska aliea je bila prejšnja leta. dokler ie ni bila otvorjena Miklošičeva cesta, najsivahnejša, saj se je usmerjalo po nji največ prometa proti kolodvoru in z njega. Zdaj je sicer bolj mrtva, vendar to še ne upravicuje, da bi nn>rale biti v nji hiše zanemarjene. Nekatere starejše hiše so Še vedno takšne, kakršne so bile v nekdanji Blatni vasi. Tu in tam tudi sožujejo cesto, da je vozni promet skoraj onemocočen. Zdaj zidarji obnavljajo pročelje pritlične dr. Poekove hiše na vogalu Prečne ulice. Ulica bo s tem nedvomno precej pridobila. V Kolodvorski ulici bi bilo treba obnoviti še marsikatero hišo, da bi se tujci, ki zaidejo pogosto s kolodvora v njo, ne čudili več tako >zgodo-vinski< zanemarjenosti. Na eni strani smo velemestni, na dTugi pa zaostajamo za vasmi. —lj Slavni bariton Riccardo Bonelli in eopranistinja Nina KoShetz, člana Metropolitan opere, gostujeta te dni v Ljublja" ni v Elitnem kinu Matici. Zapela nam bosta v filmu »Žena zapoveduje« nekaj arij is »Tosoe^ »AideK in yCavallerte Ru-stšcaaie«. Ta fUm( v katerem igTa glavno uk*so ljubka Elrsa Landif je v pravom namenu besede najboljša* kometi i ja na življenje gledaliških igralcev. Film je pota veselih scen in ljubke godbe. Odlikuje se po izredni finesi in lepoti. _lj Prošnja mestnemu načelstvu. Posestniki ob Dolenjski cesti prosi>o mestno načelstvo, naj se jih usmili ln odre- 01, da ee bo Dolenjska cesta škropila tudi' popoldne. Promet na tej cesti je tako živahen, da prahu ni kol; ne niaoijka, posebno popoldne ga je toliko^ da se stanovalci bližiniih hiš kar duše v njem. Prizadeti upajo, da ta prosija ne bo zaman. —IJ Zlata zapestna ura, ki smo včeraj poročali o njd> da jo je izgubila neka dama, se dobi v naši upravi. —Jj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je raapisaia abonma za sezono 1935/3^. Priglasila ee sprejemajo od danes dalje dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Lanskim abonentom eo njihovi sedeži rezervirani do prihod njega, torka 10. t. m., od tega dne dalje so vsa prosta mesta na razpolago novim interesentom. — t. S. K. »Hermes« motosekcija, seja eekcijskega odbora se vrši danes ob 20. u ni zvečer v restavraciji »Keršič«. — lj >Solska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije« pri držt šolski polikniniki v Ljubljani obvešča starše in srednješolsko di-jaštvo^ da se vlagajo prošnje za sprejem v dijaško kuhinjo pri drž. šolski polikniniki v Ljulbljani gledališka ul. 7 do 7. sep-tembrat m sicer osebno. Proenji za znižano in brezplačno hrano mora biti priloženo: 1. Od oblasti potrjei imovinski izkaz s točnimi podatki (donodki star§evt število preskrbljenih in nepreskrbljenih otrok). 2. Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala. — Vodstvo šolske polikLinike- —lj Emigrante in prijatelje vabimo, da se polncštevilno udeleže slavnosti >Jad-ranske straže t v petek ob 10.30 na Kongresnem trgu in sprevoda. Narodne noše ia Trsta, Gorice in Istre, pridite. Manifestirajmo aa naše morje! — Organi-aatoroopropagandTii odsek Z voze jugoslo-vanskfh emigrantskih društev, Ljubljana. —lj Nedostajanje posluha aLi vobVv slab posluh, je hiba. ki se da pri vsakem, kdor čuti nagnjenje do glasbe, uspešno odpravili. S pravilno metodo in z vežba-njem čuta za ritem se more povzpeti v$ak le malce voljan človek do pevca in glasbenika. Poleg klavirja, violine itd-, je danes Joot pripomoček za vzgajanje posluha najboljši istrumet moderna kroma ti čna harmonika, ki ima odlične ritmiČme možnosti in vse sposobnosti za podajanje celo tež>ih skladb. Tako je danes vsakomur kt nima zadostnega posluha, dana lepa priffclka, da more že v kratki dobi učenja uživati aktivno in pasivno najlepšo >'seh umennosti—glasbo. Kogar je pa narava s poaVuhom sama obdarila v zadostna meri. more po nekaj mesecih dovrđoo igrati na harmoniko že skoraj vsako ne pretežko skladbo. Pozneje se more učjjti tucfi težjih inertruonenftov, ker je yes pouk adružen z glasbeno teorijo. Točni poda*fci so na razpolago na Hleivveisovi cesti 21. pritličje. —tj Na državni učiteljski &otj v Ljub-ljaoj bo vpisovanje za soi^ko leto 1936/36 za 4. in 5. razred ućšteajske sole kakor tudi za 2—4. razred obeti vodnic v četrtek 5. septembra od 9. do 11. ure. Vse drug« podrobnosti glede prijav, soinine so raaložene v zadnjem ;>oJskeim izv«^stju ter razglašene na oglasa>h det*kan v obeh Šolskih vežah. Popravni *n rasredivi izpiti so bili v ponedeljek 2. septembca po točnem razporedu od 8. ur« naprej, vaj vpisani učenci in učenke vseh zavodov i h oddelkov pridejo obvezno v petek 6- septembra ob 3^ na 10 uro v svoje šolske prostore, odkoder odidejo na Kongresni trg k zahvalni sluz hi božji o pri Inki rojstnega dne Nj. Vel. kraija. V soboto 7. septembra ob 8. url razglasitev urnikov v razredih, nato korporatweca o^led vele-sejma kot obvezna poldnevna ekskurzija. Priče tek rednega pouka bo v ponedeljek 9. septembra t rseh oddelkih. — V prvi razred d r t a v ne učiteljske šok* bo po mrinostrskam odloku od 29 av&j*aa sprejetih 25 učencev ki 10 učenk. Vpoetev pridejo popolnoma zdravi učenci in určencke ki imajo dober paskih, ks ne bodo do 31. decembra t. 1. stari nad 17 let in ^ so položili nižji tečajna ispit na gimnazij z odličnim ali prav dobrim uspehom. V aro-čaju, da gorj predpisano Število ne bi ono doseženo predk>jsaoo štt-vn* > vptjsamh. mm dobrim uspehom jdijega tečajnega izpita. Prig-laAernjci, ki izpotajajejo v^e te pogoje pa bi ojfc odMonjem kot prekodte. viini, ee morejo javiti, za vpis v lrako drugo učiteljsko *ok>, kjer se ne bi ouio dosežemo predpisano števfto vprjtaandh. Ahaodrveoti meScanotcih sol ne pridejo v postov. Prijavijo naj s« tudi taki, ki imajo nižji tečajna izpit z odTičnrim ah prav dobrim u^pebom, pa so že preko-račrti predpisano starost, da bd ?zdak> iui-niiBtrsbvo prosveto o tem načekni odtok. Prlg^lasevanje v prvj raared bo v soboto 7. septembra ood 8—10 ure. Vee drugo podrobnosti na oglasni deski. Bavneterj-stvo državne u6iteijskx soJe v L»jubfjana. —lj Izredno zanimiv koncert bo v ponedeljek, 9. t. m. ob 20. ura na dvorišča mestnega magistrata, Skoro vee toč&e ta bogate francoske trberature 1&. stol., bodo prvič izvajane v Ljubljani na javna prireditvi. Večer nosi naslov: l?ranco»ka serenada izvajane skladbe so ts dooe^ ko je vladal Franciji Soični kraaj. Pre>de«*TLu daja vstopnic bo od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Združenje mesarjev In kkfeaaicar-jev v Ljubljani narmanja ceinjenemai občinstvu da bodo na državni pnaznJk v petek dne 6. t. m. mesnjce ki mesarske stojnice do 10 ure dopoktne .j-.-ruo. —lj Koncem tega tedna tzide prvi zvezek Folklornega instotuta Glasbeake Bfta-tioe v katerem nam opjeaje m tolmači narodne obnode is ZErjske dolin« Fraax M aro rt znani glasbenik: *n pevovotiJa APZ. Poleg opisema običajev trna knjiga vse moloddje, ki ee pojejo pri teh obredih in je bogato Hutrtrirana. \*d obredi, ki so vp»and v knjigi eo bodo vMbU tudi v Ljubljana v nedeljo dne 8. "t m. pop. Natančne navedbe stode. Sefbotjs] ishod. — l*ov avto hočem kupiti. — Saj vendar fee knafi avto. Mar se fl je polomil? — Ne, kida obrokov ne morem wA pka- čevau. Med prtjatefjiertim Dve mladenki gouortta o možUvl. — He omožim se. dokler ne bom stara 30 tet — pravi prva. _ Jaz pa ne bom stara 30 let, dokler se ne omoSkn — pripomni druga. RAzno Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Za iolarje dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 4/L PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek S.- Din Kratek črn klavir se zaradi 6elitve takoj ugodno proda. Ogleda ee Pod Rožnikom cesta I. »t. 9. 9605 STAnOVAMA 1 STANOVANJE DVEH 808 kuhinje in pritlklin ISče boljša stranka za november. Siguren plačnik. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Slov. Naroda pod »Cistoet«. 2502 IsćE SE SOBA za starejši zakonski par za teden dni v bližini pošte. Ponudbe aa i upravo SLOVENSKI NAROD Stran 4 »SLOVENSKI N AROD«.Torelc. 3. septembra 193S. • 199 Japonski cesar je potomec boginje solnca Vrhovno božanstvo v japonski predstavila boginja Ama terasu veri je solnce, ki ga V duši japonskega naroda se je ndaril budizem s šintoizmom, ki mu je (riba kot domači in poleg tega visoko tipični veri posvetiti vso pozornost. Šin-to ali kitajski šen-tao pot bogov — je vera naravnih sil, česčenje prirode v pravem pomenu besede brez kakršnihkoli moralnih primesi v višjem slogu vere, brez razvitega vero-nauka, s komplicirano, toda v splošnem zelo nizko službo božjo. Vrhovno božanstvo je solnce, ki ga predstavlja boginja Ama terasu, solnca kot vir življenja v obče, poleg tega pa še kot mati - rednica izvoljene japonske države in njenega svetega rodu mika-dov. Razen tega pozna in česti šen-to mnogo bogov, kakor si jih zamišlja ljudstvo, pa tudi na način živali (lisica), boga meseca, vetra, zemlje, rodovitnosti, plodnosti itd. Manj važnih bogov imajo Japonci neekor-no vr&to. Vsak umrli postane bog, cesarji, c^isa- mm****"*-- i rice, slavni vojskovodje in učenjaki stoje v tej vrsti visoko, navadni nizko pod njfmi, kakor so pač zavzemali položaj v življenju in kakor so bile njihove zasluge. Tako se je vera ?in-to nerazdružno zrasla z življenjem naroda in države, narodna in državna zgodovina sta prav za prav neprestan razvoj božanskega izvora in daru. V Evropi je obledela ali pa povsem izginila vera v vladairje po milosti božji. Na Japonskem s« je s svojo čarobno močjo hranila do današnjih dni in ne samo med preprostim ljudstvom, temveč tudi med izobraženci in sicer v svoji neomejeni obliki. Mi kado je Japoncu sin neba in kralj nebes v tem smislu, da je neposredni potomec sina boginje solnca. V nižji vrsti se tudi kot božanstva vrste predniki vseh Japoncev. Sedanje pokoletnje in poedinci ©o samo trenutni predstavniki dolge vrste prednikov. Le-ti žive dalje kot duhovi v nevidnem svetu in v nevidni ob-rod z neprestano navzočnostjo ter uslugami. Najstarejše svetišče cesarskega božanstva je v Jamadi, kamor si želi vsak Japonec priti vsaj enkrat v življenju, kakor so pr^j romali židje v Jeruzalem ali kakor še sedaj romajo mohamedani v Mek ko. Božanstva rodbinskih praočetov kliče vsak član rodbine in najhujša nesreča, tudi socialna, bi bila za vsakega pretrgati krvne vezi. Mrtvi pomagajo živim, toda v resnici mrtvi duše in ovirajo žive s tiranijo spominov, češcenjem in udanostjo je zatiran vsak poedinec in preteklost leži, kakor groza na sedanjosti v oko-stelen konzerva t i zrnu. CeScenfe cesarjev in prednikov je dalo šin-toizmu značaj prave narodne vere. To je vir narodne zavednosti, narodnega ponosa, pa rudi narodnega poguma in bojev i tosti. Ce govorimo v Evropi o veri nacionalizma, je to pri na^ samn senca ali medel odsev verskega čaščenja, ki ga japonski rodoljub izkazuje svojemu narodu tja do vere, da so Japonci ustvarjeni in doloTeni za vladarje vsega sveta in to do domišljavosti, cte japonskega naroda ne teži podedovani greh. ki teži vse drugo barbarske narode, šin-to ima dve vrsti svečenikov, eni so pravi duhovniki, kanuši ali božji uradniki, drugi pa samuraji, vitezi, ki služijo bogovom s svojim junnškim živi jenjrirn in bojevi tostjo vedno in povsod v vseh poklicih, posebno pa pri vojakih in na voini. Dom strele V krasniii b^-r^Kiiirskili goraii v ameriški državi Massachusetts stoji posebno poslopje) edinstveno na svetu^ ki slutiti samo proučevanju strele. ima tri nadstropja in je zgrajeno skoraj vse iz kovine. G-lavni namen tesa poslopja je nuditi inženjerjem General Blectrik Gompa-oy priliko podrobnega proučevanja strele. Tu pridobljene izkušnje porabijo po tem za zaščito električnih daljnovodov, že zunanjost okroglega, z aluminijasto barvo prepleskanega doma strele je svojevrstna. V I tretjem nadstropju je oh. servatorij, čigar stene so iz stekla, da je omogočen razgled na vse strani. Sredi observatorija stoji podij, ki se da s črnimi zavesami iz p remeni ti v temno celico. Na tem podiju stoji periskop in cevi vodijo na streho kjer se končajo s posrebreno kristalno oblo. Zgoraj, kjer se vidi 30 km daleč naokrog, sprejema ta obla slike strel od vseh strani in jih prenaša po ceveh s črnimi stenami do zrcala, to pa dalje do okularija. Pod periskopom stoji velrika kamera z 12 objektivi, narejenimi tako, da obsegajo vseb 8*>0 stopinj obzorja lin za t*, lanko zabeležijo kinomatograf ično vsa k blisk, odnosno strelo na njem. Tako izdelani fUm tvori podlago za temeljito proučevanje strele, poleg tega pa omogo-goča še razna druga proučevanja. Će divja v okolici doma nevihta, udarijo seveda tudi v ta dom strele in ker stoji na zelo izpostavljenem krajut da je treba dobro zavarovati. Zato je skoraj ves rz kovine ter spoje z zo-mljo z neštrtimi kabli, obenem ima pa na vrhu dva izredno visoka strelovoda. Ogromna kamera pa seveda, ni vsa tehnična oprema tega svojevrstnega laboratorija. Tu so še oso.ilogra.fi za katodne žarke, narejeni tako. da lahko zabeležijo tudi blisk odnosno strelo^ ki traja nekaj miljontin sekunde. V domu so še razne druge na. prave za merjenje in analiziranje strele z vseh vidikov. 'In vse to bo pozneje služilo za borbo proti streli in morda celo za izkoriščanje njene energije. Ali se bo zemlja udala ? Teoretično pisara zunanja trdna plast naše zemlje na plastičnem mnogo težjem materijalu zemeljske notranjosti, prav tako kakor splav na vodi. Kakor s ©plavom mora biti tudi z zemeljsko skorjo, če je silno obtežena, recimo s pogorjem. Geologi bodo imeli zdaj prvič priliko prepričati se o pravilnosti te do. mneve. Gre za vprašanje, ali se bo zemlja uipognila ped človeškim delom al" ne. Sloviti ameriški jez Bou Mer Dam z vsemi stranskimi stavbami je največje in najtežje človeško delo kar ji.h je kdaj poznal svet, in pod njim bi se morala udati zemeljska skorja^ o kateri učenja ki domnevajo, da je debela 35 do 120 kilometrov. Samo umetno jezero je težko 41.5 milijard ton. Temu je treba prišteti še ogromno težo jezu in dmugih stavb. Še ni nikoli človek tako obtežil zemlje, kakor tn. Geodetski merilni zavod Zedinjenvh držav namerava t očno dognati vsako upo. gibanje zemeljske skorje. Strokovnjaki menijo? da se bo zemeljska skorja pod tem orjaškim jezom upognila za IS cm in sicer na površini 12 kvadratnih milj. Ta pojav pričakujejo v <*veh ali treh letih. Korespondenca filmske igralke Znana angleška filmska igralka Arline Judipe je dala po vsebini razvrstiti vsa pisma, kar jih je prejela v enem mesecu. Da jih je bil velik kup. ni treba posebej omenjati, saj je dovolj povedano že s temt da are za filmsko igralko. Tudi Ar- line Judge ni v tem pogledu nobena izjema, ker dobiva nad 50 pisem na dan. Za vodstvo svoje korespondence mora imeti posebnega tajnika ali tajnico. Tako zvanih prosjaških pisem je dobi la v enem mesecu 350, pisem od žensk, k« bi rade bile njene služkinje 306, pisem od deklet, ki so w potegovala za mesto njene tajnice 4S0f pisem od dečkov in deklic, ki jo prosijo, naj Jih vzame za svoje, ftO ienitnrib ponudb 200, ponudb starih gospodov^ ki se ji ponujajo, da bi jo adoptirali 79, raznih ponudb glede udeležbe pri trgovskih podjetjih 50, pisem iz Japonske^ Kitajske in Indije, ki jih niti prečitati ne zna 100? privatnih pi sem od prijateljev in prijateljic pa tudi 100. Med vsemi temi je najbolj zanimivih onih 79 pisem priletnih gospodov, ki oi tradi pnevetiili slavni i^era+ki «V^tt*>v_ sko ljubezen. Bled pred zaključkom sezone Letošnja bilanca tujskega prometa ne bo tako zadovoljiva kakor lanska Bled, 2. septembra Kratki te*inij v katerih je nas ponosn* Bled noč in dan živahen, potekajo. Letošnja bilanca tujskega prometa dobiva volno določnejšo obliko: letotinje leto pomeni za Bled proti lanskemu rekor_ dnem u izredno slabo sezono, saj izkazuje vsakodnevna statistika skozi vso eezono dosledno po najmanj 500 gostov manj. nego lani ob istem času. Kaj pomeni to za Bled, vedo le oni, ki so jim znane težke razmere, s katerimi se na Bledni mora boriti hotelska industrija. Po poročilih nassega dnevnega časopisja, zlasti o lokalnih razmerah slabo poučenega beograjskega, je bilo videti, da so vsi blejski hoteli prenapolnjeni in da je tudi letošnja sezona enakopravna lanski' kakor so vsa ta površna poročila t uvi i izzvenela. Te napačne infor%naciie in in, 3. avgusta so bili sicer doseženi turistični sporazumi oziroma konvencije z Avstrijo in Madža-rsiko, vendar pa za letošnjo sezono ne prihajajo več v postev, ker bo v začetku septembra v vseh našJb večjifti letoviščih in zdraviliščih, predvsem pa na Bledu, čigar sezona je najbolj odvisna od kl i matičnih raamer, gflar>-na sezona že zaključena. Turistitone spo* razume in konvencije z državami ki se te njih rekrutira največje število naših gostov ^ je treba vedno sklepati po več mesecev pred sezono, a ne šele med njo »8 s/koraj ob zakl}nčku( kakor se je letos po" novno agodilo. Skoda, ki Jo zaradi take povn&pe tawš-srfciiehe polirtfke tirne v Jwgo»*av^ji preo-veem slovenska lefcovJSča in »dra-vi liftfta. ki imajo med tnristionami kraji naš^ dfir *arve na^J-eč mcq*ems4cfii BOSasr, pa ni te Bled — Park hotel Toplice njih zaključene napačne prognoze o k< nčnem uspehu letošnje sezone na Bledu izvirajo iz nezadostne poučenosti o onem, kar je za naš Bled bisitveno u»di za realno statistilko o letošnjem prometu tujcev na Bledu. Ako se hočemo o dejanskem stanju' pravilno poučiti^ moramo vzeti za primer katerikoli blejski hotel ■ n primerjati Število njegovih letošnjih etos tov z lanskim ob istem času. Najbolj prizadet je letos videti Park hotel. Letos ima redno dnevno po 120 do 150 gostov manj, nego lani ob istem časut a je vendar sama zgradba hotela v glavnih sezon, skih tednih bMa prenapolnjena. Prav to đejsfcvo vedne pi> napolnjenosti zapelje nepoučenega lajika v napačne zaključke. Lani in prješnja leta je namreč ta hotel imel po 15 do 20 vil za svoje £Ošte v pcdnajemai, a vse so veljale kot hotelska dependanca in so bili gostje vključeni v statistiko samega hotela. Letos tega ni in zato letošnje stanje mora zapeljati nepoučenega opazovalca v zmoto, ako ne primerja letošnjih statistik zlanskimi, ka.r je za vsako realno poročilo bistveno. Ogromno škodo je naš Bled letos pretrpel predvsem zaradi naše napačno usmerjene turistične poltitike, ki |>remalo zasleduje individualne potrebe ^>oeamea-nih turističnih krajev^ premalo obvešča njih vodstva o vseh spremebah in se tudi premalo ozira na njihove želje. Tako je bilo le avstrijskih gostov letos na Bledu nad 2000 manj. nego lani. Podoben pojav vidimo tudi pri gosti i h iiz Madžarske, ki so letos v naših krajih silno redki. 2. in enkratna in ni vidna le v končaiih statistikah posameznih tuiris-t.ičmiii krajev. 2fe glavno sezono je namreč potrebno organizirati irn pri/praviti vso reklamo še ob zaključku zimsike sezone, kakor tudi pri vseh turističnih ustanovah običajno Ae v prvem pomladnem meseou vsakega leta dajejo zdraviliške komieijef ravnateljstva zdravilišč im tujsko prometna društva kn-seratne naloge za velLke zneske, ker pač zaleže le smotrena in redno ponavljajoča se reklama. Inseracija je draga, zia-sti v inozemskih listih, in zdaj ob zaključku sezone, ko iz dotičnih držav zaradi sflabe turistične politike sploh nisn*o imeli gostov^ prihajajo računi na velike zneske ki jnh je treba plačati. Prvi deficit v bilanci posameznih krajev predstavlja tedaj že izostanek gostov iz posameznih državt ki z njimi nisnno pravočasno sklenili turističnih konvencij, dragi deficit predstavljajo stroški za reklamo v dotičnih državah, ki so jo turistični činitelji izvedli v dobri veri, da bodjo pravočasno doseženi vsi snorazuimi m odstran janje vse deviizne neprilike^ d očim tretji deficit, z morda najholj dalekosežnim i posledicami, predtettavlja dejstvo, da je gosta v kak kraj težko ponovno privabita^ ko se je že prival«*n smemo okroglo računati s 100 Din d*»T«io. Kakšno tafBUibo predstavlja to nad i aa Zdraviliško kom*;:>>, ki se bori % na> večjimi težavami aa svoj obstoj in za obstoj Bleda, »i lahko mislimo. NJan finančni položaj mora biti do ce4a omajan* ker ne pomeni le pasivnosti bilance aa letošnje leto, nego prav tako tudi Škodo za prihodnjet ki bo v njem treba steJiti pri vsakem manjšem, slasti reklamnem uadatika, v«s> ^seveda Nree ksrtrv»d*» Bleda same«a v njegovo lastno škodo. Letošnja sem* na Bledu je ponoven, resen ononrin, da je treha našo turvttč-no politiko nujno preroBnerttl ta vaditi x DMKKp vefljr* akrivTKTStjo, nogo doslej Ry Sreda, 4. sept. 1200: Z oroč>B zlatih smnj (pioiče): — 12.45: Vreme, poročila; — 1.VJ0: čfca. obvestila, spored; — 13». Zrn dobro voljo. Radijski orfcestcr: — l*0O Vreme, borza; _ 16.00: Dueti te raznih oper. — Pojeta: Uda Vedraicmsa tn Stf. MarČec: — Verdi: Trufoaoor — doet Astrraene in Manrica: _ Avda - cfoet Ajnerm m Radamrsa; — Bwer: Carmen ; 7030 >4*nmH* NH f-nrrche. — racHjrfca opereta: — Glasna: Rudolf de fTerve, priredba: Ferdo Dela k. režija: Bmrfl Kra/t; — 21 JT>: Koncert radij ske$a orkestra: 22.00: Oas, vveme, poročna, 2G.0O: da*, vreme, potočila, spored; — 22. rS: Za pM (prenos te nebotičnika) (%/trteŠL. sapi. lOOrV Pnano* Imamjmmt — AilOt Prsnos protnenacVnojsa III.....nrtn voi godbe; — 12.00: ^5art>» po poff greoVj, vrfcfaajo tn pajo fp*osče>; — 12.45: Vreme, puroCaa; — LVa>. čas, or» vestila, spore* — Odlomki iz zvoč rtih fffmov rpM6o>; — 1WK>: Vreme, bor- M; _ TR.OOt Mtrgxrxt ao defaii, da bo*/« ymt pšesaiU — Slovenščina za Sloven- ce (ch-. Ri>oV« KoMrV — TOrtV <^as, vreme, poToana, srKieed, oJvvestaa: rOJ¥>: Nac tna: — 20.00- Prenos H Beograda; — 22.00: <5a&, poročila, aporod; — 22.1.V Koncert rax&h±e$a orkestra. Pota** & •***-Ljubljana: BJaODc Bo»» pra^osv; j^j*3 Vreme, poroflaa; mWy. Cas, ot»», ottta, »pored; iaOotoost ta W**a!f dttski oBrkestor; TmUSk. Y*nmmt!>. bnraa; 18.00: SOadeami kraita v prt*rč*m po_ »drav! WkmW9fM oa*«*er, P*o*6a, rscita-ei^e, pr^orife tftj0D=9™8> ******** poročila, epored ofrsoctffca« SMOe Bae. otia; »00 Prenos ta BeogrmAmi JMOc Oa*w vreme, potpnCna, srooreA; a>ai^>Ptoa> m«*l kraj. SfkypoM*đ ">**i p*osče. aobota T- » L.jutHjaoa: T2J0O P&nflB* poje — vaška svoje! Kadar as pa zrostajo v*mt*t*vcn~ čen nareilllo. »j*: ^»■i«, poročiJa: 13.00: Cas oovestrta. sponeoV 1*-»- P**-sca poje — veaka svoje* TTsdm ae pa xvratiio, -veDČek mJ6en namadljo. 14 OD: Vreme; 1&-0O: Mdaaie votje — na delo. pnst! Radijski orkesoer; IK.40: ZfcmanJ! polrtjoni pregled 4ttt. Mmfc vreme, poročila Spored, cimeatOmz 1A-JO: Nac. tira; »jOD:' Jh^oatovamAl btesri, Rar dijski orkester; ZLOfc Harrkmatad non. cert mtedirrske^a pevskega *nr» »Jadranski stradtarja« te *t. VMa nad L^»e. ijano: Sri.46: Harmonika, na pinfl&ah; 22.00: ćas, vreme, poroftfc, ajKJffi; 33.15: Za pJes< — Ujsoos s ucajul«tafkm, vrmes plošče. BveapoiDsmbna psa — Vidite, gospodična, kako ste se bafi noft-neca isMa i avtom, pa as ni aRodOo nff hodeča ^ — Seveda. mMk asm. da uiu*» teko ns- nodni. Gonjač gospod, da ne bo na zajca m zadeli — Ne, nič se ne zgodilo, ker bom lovcu. Samo pa/'ts> la> ste merfB tetos te to op ho I w ta mM rs* ca Uon Fenchtvranger: 20 2td Suss Roman Ta čas je pa poiskala mati svojega najstarejšega sina. Ledeno ponosni minister, gladek kakor jegulja, je sedel pred blebetavo starko, sključen kakor rogljiček. Pojasnjeval ji je, da bi bila kmalu spravila sestrina vrtoglavost in politična častihlepnost vse v nesrečo. Zato je moral poseči vmes. Zdaj, ko je grofica politično že brez vpliva, bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da ji zagotovi varen odhod. Na to mti ne misli, da bd segel po njenem imetju. Poravnava, ki jo je ponudil grofici, e bila torej takoj od začetka ugodna, izkazalo se je, kako bistroumno je bil "zak Landauer vse pripravili. Vsi so bili .nteresirani na tem, da bi bilo grofičino imetje na W u rt emberškem ohranjeno. Morala je sicer odstopiti svoja posestva Breuz, Gochsheim, Stetten in Freuden-thal, obenem pa svečano obljubiti, da nikoli več ne bo prestopila meje vojvodine; toda Izak Landauer je iztisnil za njo se zadnjo ogromno vsoto, M so si upati žhtje o njeni visim samo šepetati. Močan oddelek vojaštva jo je spremil prav do meje. Ob cesti so stali ljudje in jo obmetavali z Matom. Pred njo in za njo so se pomikali v neskončni vrsti vozovi z obleko, opremo in okrasjem. Ko je bil zadnji voz onstran meje, se je pripeljala starka sama v kočiji, polti rjave kakor glina, orjaška in nepremična. K prelatu v mestecu Hirsau Filipu VVeissenseu, konzistorijaLnemu svetniku in članu ožjega parlamentarnega odbora, je prispel gost, tajni svetnik Fichtel od dvora wurzburskega knezo-škofa. Gospoda sta bila prijatelja že več let, sloki svetski protestant in ponižni knezoskof diplomat drobnega, prebrisanega obraza. Oba sta se zelo rada igrala z lutkami in ker ju okolica ni mogla opazovati, sta si medsebojno izdajala mehaniko svoje umetnosti. Kot veščaka sta se veselila zamotanih kretenj neštetih nitk wurtemberške prote-stantovske po1^^-^ in Vp*^'^v~ dvorne diplomacije. Na Wu(rtebmerškem je bil VVeissen-see v časteh, toda večini je bil trn v peti. Njegova mirna ljubeznivost in lahka, skeptična premoč njegove obsežne naobrazbe sta postavili tenko steno odtujenosti in neprodornosti med njim in neštetimi znanci, ki so polnili njegove velike dvorane. Bil je znamenit mate- matik, dober prijatelj obeh najboljših teologov zapadne Nemčije, tihega resnega, resnično pobožnega Johanna Al-breehta Bengela in odkritega, značaj-nega Georga Bernarda VVilfingerja Njegova kritična izdaja Novega zakona, od katerega je pa seveda izšel samo majhen del, je bila znana daleč za mejo Wiirtemberške, njegova beseda je mnogo pomenila v odboru deželnih stanov. Toda njegovi vsestranski zaposlitvi je manjkala vnema. Res je kazal Weis-sensee pri vsem, česar se je lotil, veliko žilavost in strokovnjaško spretnost, toda naj je že bil Novi zakon ali referat v parlamentu ali saditev novih drevesc na njegovem sadnem vrtu. Vse je smatral za igro, nobena stvar mu s površja ni prodrla v srce. Po velikih dvoranah z mogočnimi belimi zavesami se je izprehajala njegova hči Magdalena Sibvla, devetnajstletna, velika in preprosta možato smelega obraza, velikih, modrih, izrazitih oči, zelo lepih pod temnimi lasmi. Mati ji je bila umrla zgodaj, ona sama ni našla poti do vedno enako blažene očetove prijaznosti. Stiki s hčerko stuttgarske-ga konzulenta deželnih stanov Beato Sturmovo in čitanje Swedenborga je privedlo to osamljeno dekle v pietistič-ne kroge. V deželi so namreč cvetela tajna ver- ska zborovanja svetopisemska kolegija. Navzlic vsem prepovedim in kaznim so nastopali v takratnih težkih časih po vsej vojvodini verniki in prebujenci. V malem mestecu Hirsau pa ni bdlo take svetnice, kakor je bila SAbvlina stutt-garska prijateljica in učiteljica Beata Sturmova, ki se je v molitvi borila s bogom, ga obsipavala do zopernosti 8 prošnjami, ki jih je moral izpolnjevati in zahtevala od njega prorokbe z mest, slučajno odprtih v svetem pismu. Toda v tem tihem mestecu je živel mojster Jakob Polvkarp Schober, ki je prečita! de Poiretove Bohmove, Bourignonove, Leadove in Arnoldove spise, prepovedane knjige o Večnem evangeliju in spise Madelfijskega društva, dobrodušen, preprost mož, ki je živel tiho življenje in ljubil dolge izprehode, na katerih je rad razmišljal. Le ta je ustanovil v Tir-sau svetopisemski kolegij, ki se ga je udeležila tudi Magdalena Sibvla, prela-tova hči. Modre, velike oči pod temnimi lasmi uprte v daljne, v sanjah pričarane daljine, je sedela velika in lepa, možato smelega, izrazitega obraza med pobožnimi, ubogimi, ponižanimi, bledimi in bolehnirni, ki so tvorili Collegium phi-lobiblioum. Wurzfcurski tajni svetnik ji je hal ao-perm v dno duše in težko ji je bilo gledati svojega očeta v tej svetski pogan- ski družbi KabottSafi je ptiuisol m seboj modno zadevo, Id so jo bil odfcrSi kar nihali Kava se je imenovala ta ta njaso morali pripravljati črn. močno dSeeft sok. Magdalena M^ti je s stiatoum in vsa v skrbeh gffodala, kako je tudi njen oče pil ta vražji napoj ta wmcV ji molila k bogu, da bi ga sJhjHWWl za-strupi jenja. Oba moža sta sedela adaj pri bom napoju ali pri vtem ter govorita, v na-skančnost o zmedah v državi ta o- tistem, do mozga px&varjenem Babilona, o katoliški cerkvi. Samo po sebi se razume, da je napeljal tajni svcliA pogovor tudi na princa Karta Aleksandra, ki je bil nedavno na obiska pri knezoskof u. Weissensee je tudi poaial princa, šarm anten gospod. Njegova slava je bila prodrla do dolnjega Rheina, t^s do Neokarja. Plemenit list na wurtensber siki cedri. Tajni svetnik je govoril o prinčevih denarnih težavah. Kolikor mu je znano, se je baje obrnil tudi na deželne ustanove naj mu zvišajo apanažo. Da, Weiseensee je čJtaJ to prošnjo, ta slog se mu je zdel nekam znan. V prinčevi pisarni ta prošnja gotovo ni b#a napisana Zdaj šele se mu zdi, kakor (ta je spoznal v nekaterih stavkah nafikita-ražanjs svojega spoitevvanecra prijatelja, je prlpoimiB smeje. — £a »Maroano asjtamo« vran Jezersea - 6e oprave io tnaeratni osi Oton — Val v