L'
m
:es^
iJ0
0>^i
Hf!(
p*
.t/
Naslov — Ad£r«si
nova doba
6117 St. C’lalr Ave, Cleveland, Ohio (Tel. IiEnder&on 3888)
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Bratstvo, pust'-nost In nesebična
liubfzen članstva do J. S. K. Jed* »'»te umre into obdržati na častni vi-ini.
Lered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing .it Special Rate of Postage, Provided for in Section 11(13. Act of October 3d, 3 917. Authorized March 15th, 1925.
ŠTEV. 48
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 6TH 1933 — SREDA, 6. DECEMBRA 1933
VOL. IX. — LETNIK IX.
%TVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Itvo veselico priredi dru-J- S- K- Jednote v se|jCa • decembra zvečer. Ve-5kem ]Se vr^*la v Sloven-c orriu v naselbini Centi Wvania.
|	.A
,stve8trovo zabavo p r i r e d i »JohwSt’ ]6 -I- S. K. Jednote Ijra r s ovvnu, Pa., 31. decem-va ^‘Poldne in zvečer. Zaba P,f]^orih° vr®ila v društvenih
^ ''VO hi
P'esno veselico v letu , Priredi društvo št. 149 J. pr e^n°te v Canonsburgu,
, t0 .v° soboto po novem le-16 6- januarja.
Sil	•*
V??ka Sodba “Bled“ v ta ]q ri)(IU’ O., priredi v nede-fl 'MeC °Ceni*,1'a koncert v Slo-K oi.,1?1 Orodnem Domu na lair Ave.
4.
g ** Slovenske mladinske v p • Doma na Waterloo evelandu, O., se bo vr-Gc e|jo 17. decembra.
*j*> Priredi Slovenska
Selani §°la S' N- Doma v
'3. p(.u na večer 24. decem-..ni,,rireditev se bo vršila v ji ^if ^ S. N. Doma na St.
,	A
K ^ K *'anket društva št. 26 g„ e(lnote v Pittsburghu, gJr$tefJ°’ kot običajno, vršil WW\ v ^”Vo' to je 26. decem-°venskem domu.
P,!•	'	*
P ^tno zabav<) s “card par-^ v0 )C 1 Ugirni dobrotami pri-šol(; StVo S*ovenske mladin-1q ' 1-orainu, O., na ve-X |C (>t'err>bra. Prireditev,
^ bo v,!?. °*J‘skal tudi Miklavž, Slla v S. N. Domu.
% *
111 Tn',0zn’k<)v North Ameri-se j8 banke v, Clevelandu,
° V|,šila v petek 8. de-1 \ j?Večer v spodnji dvora-S. y,- Doma na St. Clair 1,1 Velhi°^ 'z^aznica za vstop a vložna knjižica.
;^ ne. v *
> ^	“stre,ien na lovu
k^tnj ® novembra dvaj-
^irin	*z	Fvele-
V ki • Ponesrečeni mladega ^ ^il nečak sobrata C	Prvega	glavne-
l Ssi:edrika jskj-
ks H. starše ter več bra->v. ster in drugih sorod-
r ^VWi^^'obila je bil dne i' v j ^ ra rojak Frank Kal-b	a. sta,. 48 let,
Ut >31. g * ,Vni gori v Jugo-§Kj :1 -^e član društva št. n čustva št. 2 KSKJ.
j ^Ulcjj	*
Ij^'e (^° Clevelandu, Ohio: LVja 'nig°j. rojena Bada-"d Gorice, o,! id 13 jG PHselila v Ameriko ^Sa. 1; zapušča soproga k , Mary Stefanič, po %* 4(5 i^^anjn za rakom, °^ok ’ ZaPušča soproga,
l'il»tinnu vabrata- - Ma‘
Hov ' n‘ma tu nikakih \ j ’ v starem kraju pa ^ ^>in tri otroke.
iX^Govor,enja
\a! 2od;!^ ^lefonsko omrež-tl,	lenih državah ima
!r!, Sa ^"stece Grafton, N.
(:rn odjemalcev in l'k'.l!pr n° niiljo žice. Last-
^ ^is	in operato-
s Helen M. Sullivan.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
:|1 i
0lm
V;;.
ViFJ
les.
fit
M,
M
\A
m
>5
K»jl GiJ ■d ,
P^j ;lav
Va
s!^
1 t>y
tl' ji
’ti'
. ft
h
a C ,!>e
\$
S«5
i
fi
i.
j
J
%
\i
I
I
A
PROHIBICIJA v Zedinjenih državah je bila legalno proglašena za mrtvo dne 5. decembra zvečer, ko so delegati ratifikacijskih konvencij v državah Pennsylvania, Ohio in Utah ofi-cijejno potrdili 21. amendment k zvezni ustavi, ki je ukinil 18. amendment. Z omenjenimi tremi državami je število držav, ki so odobrile 21. amendment, doseglo 36, katero število je potrebno, da je katerikoli amendment k zvezni ustavi sprejet.
PREDSEDNIK ROOSEVELT je podpisal pravilnik za distile-rlje, ki regulira izdelavo in razpečavanje žganja. Predsednik je tudi imenoval poseben odbor, ki bo imel vrhovno oblast regulacije v vseh zadevah, ki se tičejo opojnih pijač do časa, ko se snide zvezni kongres in sprejme glede tega potrebne postave.
INOZEMSKE države do želele biti deležne rine na uvoz žganja jev v Zedinjene države, bodo morale pristati na znižano carino za predmete, katere bi mogla Amerika uvažati v dotične dežele. Uvoz inozemskega žganja, v kolikor.bo potreben, bo moral na ta način odpreti pota za izvoz ameriškim izdelkom in pridelkom.
PROBLEM regulacije opojnih
pijač spada po ukinitvi 18. amendmenta v področje posameznih držav. Nekatere države bodo vsled tega obdržale svoje lastne prohibicijske postave, druge pa bodo regulirale in obdavčile izdelavo in prodajo opojnih. pijač na različne načine. Nekatere države so že sprejele tozadevne postave, drugod so iste šele v načrtih. V državi Pennsylvaniji bodo žganje prodajah' državne trgovine samo v zaprtih in zavitih steklenicah. Te trgovine bodo poslovale pod nadzorstvom odbora treh mož. Žganje na drobno bodo smeli prodajati tudi licencirani hoteli, restavracije in klubi. V državi Ohio so postave za regulacijo in obdavčenje opojnih pijač šele v delu.
ZADNJE CASE je nastalo v javnosti živahno prerekanje glede umestnosti in uspešnosti administracijskega p r o g r ama, da se vzdigne deželo iz globin depresije. Bivši newyorški go-verner in b ! v š i predsedniški kandidat Alfred Smith je prvi javno napadel Rooseveltovo taktiko kontrolirane denarne inflacije. Zato ga je znani Rev. F. Coughlin na radio označil kot slugo Wall Streeeta. Smith ga je označil kot lažnika, Coughlin pa mu odgovarja, da vztraja na trditvi, da je Smith skušal dobiti posojilo od velebankirja Morgana. Alfred Smith je nato v svojem listu “New Outlook” napadel federalno administracijo za javna dela, češ, da se je izkazala za popolnoma nesposobno. In tako se plete prerekanje veselo naprej.
ki
7 !.r C.
00-mzKe ca-in liker-
NEVARNI KRAJ! SKLAD ZA
DELA
Iz statistik zavarovalnih družb je nekdo izračunal, da se največ nesreč pripeti pri tako-zvanem razvedrilu ali igrah. To se razume tako, da se upošteva čas, ki ga oseba porabi za razne igre, in čas, ki ga porabi za druge opravke. Pri igranju baseballa, golfa in drugih iger je za povprečno osebo prilika, da dobi poškodbo enkrat v letu, če porabi za take igre čas, ki odgovarja enemu letu.
Doma je prilike za poškodbo enkrat v štirih letih in ravno tisto število velja za vožnjo z avtomobilom. Pri hoji po cestah je prilika za nezgodo enkrat v petih letih, v cerkvah, gledališčih in drugih javnih prostorih enkrat v sedmih letih. Pri delu na farmah, v tovarnah ali v uradih je prilika za nesrečo enkrat v osmih letih. Pri kopanju v domači banji se more pričakovati poškodbe enkrat v desetih letih.
Vožnja na cestni železnici je primeroma varna, ker se računa, da bi prišla pri tej vrsti potovanja po ena nezgoda na vsako osebo enkrat v 25 letih. Še mnogo bolj pa je varno potovanje na železnicah, kjer se računa možnost poškodbe za posamezno osebo le enkrat vsakih 220 let.
Najbolj varen pa je človek, e leži doma v postelji. Tu se oseba izpostavi poškodbi le enkrat v 4,000 letih; nevarnost, da je posamezna oseba ubita v postelji, pa je le enkrat v 200,-000 letih.
To se seveda računi na podlagi skupaj seštetega časa, ki ga povprečna oseba porabi za to ali ono opravilo. Kdor se na primer vozi na cestni železnici vsak dan po eno uro, mora dolgo živeti, da za tako vožnjo porabi 25 let. Šele po tej dolgi dobi bi mu bila na podlagi povprečnosti “zasigurana” nesreča. Seveda, poškodbe dobijo le posamezniki, velika večina ljudi pa nikoli. Dejstvo, da velika večina potnikov na cestni železnici nikoli ne dobi poškodb, odgovarja za nizko povprečno število.
Najmanj nevarna dela s povprečno najmanj poškodbami so v tovarnah, na železnicah, v trgovinah in uradih. Najbolj nevarna pa so pri raznih gradnjah in v rudnikih. Pri far-merskem delu so poškodbe precej pogoste, toda v največ slučajih so te poškodbe majhne in nenevarne. Smrtnih nesreč pa je pri delu na farmah povprečno najmanj.
 o-------------
SADNA RAZSTAVA
LINČANJU dveh zločincev, ki sta priznala ugrabljenje in umor sina premožnega trgovca v San Jose, Cal., je dne 29. novembra sledilo linčanje mladega zamorca Lloyda Warnerja v mestu St. Joseph, Mo. Zamorec je bil zaprt v Buchanan okrajni ječi zaradi kriminalnega na-(Dalje na 4. strani)
Rastoča sadna razstava je slivovo drevo, katero ima na svojem vrtu neki godbenik, bivajoč v mestu San Leandro, California. Drevo ima 23 vrhov ali vej in vsaka veja rodi drugačno vrsto koščičastega sadja. Eno samo drevo rodi tako dve vrsti črešenj, dve vrsti breskev, dve vrsti marelic in 17 različnih vrst češpelj in sliv. Vsaka vrsta omenjenega sadja je cepljena na svojo vejo.
—'----o —
VODNE MELONE
Domovina vodnih melon, ki sličijo velikim zelenim bučam in katerih se posebno v poletni vročini mnogo použije, je južna in tropska Afrika. Morda je to deloma vzrok, da so tako divji nanje posebno ameriški črnci, katerih predniki so tudi prišli iz Afrike.
Tri tisoč milijonov dolarjev je mnogo denarja za vsako deželo. To je ravno vsota, ki jo federalna vlada sedaj potroši za javne gradnje. Človek se naravno vpraša : Kake so te gradnje in kje se vršijo?
Kot javne gradnje se navadno označujejo regulacije rek in pristanišč, ceste? in enaki projekti. Ali sedarrji program za javne gradnje n| navaden program. Kongres je dovolil to velikansko vsoto, da se začne velikanski progrurp gradenj po vsej deželi. In namen je seveda bil, da se da delo milijonom ne-zaposlencev in obenem obogati dežela s potrebnimi gradnjami.
Do danes je bila določena približno polovica sklada, ki znaša $3,300,000,000. Projekti, ki so bili že odobreni, nam nudijo splošen* pojem raznovrstnosti podjetij, ki jih federalna vlada financira. Ti projekti segajo od postavke $50 za gradnjo kurnika v federalni en-tomologični postaji do $400,-000,000 za gradnjo cest.
Izmed večjih federalnih projektov se približno $115,000,-000 potroši potoni Farm Credit Administration in poljedelskega departmenta. Približno polovica te vsote se potroši za nakup prebitnega bombaža. Drugi milijoni so namenjeni za preprečevanje izje dan j a prsti in rastlinskih bolezni, za razne izboljšave v poljedelskih posku-ševališčih itd.
Za ceste in gozdne poti se potroši čez $451,000,000, kar po-menja delo za mnogo tisoč ljudi.
Več kot $90,000,000 pojde v javne gozdove in rezervacije— za sajenje novih dreves, za gradnje opazovalnih stolpov, električnih prog in prometnih sredstev v narodnih parkih in gozdovih.
Za zboljšanje rek in pristanišč se je že dovolilo $165,000,-000. To vsebuje poglobljenje struge zgornjega toka reke Mississippi in Missouri, jez v reki Columbia itd.
Za irigacijo in razvoj vodnih sil se je že dovolilo $202,000,-000. V tej vsoti je vštet začetni strošek za dela na Muscle Shoals, ki je sedaj postal am-bicijozni načrt za razvoj vse Tennessee doline.
$328,000,000 se je odkazalo za narodno brambo—za gradnjo 32 vojnih ladij, za gradnje barak, razvoj zračnih pristanišč, gradnjo šestih mornariških bolnišnic itd.
Druge dovoljene vsote vključujejo gradnjo novih poštnih uradov, eksperimente z naseljevanjem nezaposlencev na malih farmah itd.
Skladi za javna dela pa so tudi na razpolago za države, okraje in občine, ki hočejo izvajati gradnje javne narave. V takih slučajih federalna vlada daruje 30 odstotkov stroškov in financira ostalo potom federalnega posojila. Države in mesta se niso tako odzvale, kakor se je pričakovalo, bodisi ker so v finančnih stiskah, ali radi biro-kratičnih zamud. Za take projekte se je dosedaj dovolilo le $140,000,000. Izmed največjih projektov te vrste je gradnja voznega tunela pod Hudsonom med New Yorkom in Wee-hawken, N. J., za kar federalna vlada potroši $37,000,000.
Federalna vlada je tudi izjavila, da je voljna dajati posojila privatnim družbam, ki hočejo zgraditi cenene stanovanj-(Dalje na 4. strani)
NENAVADNI DAVKI
Vsakemu je znano, da se uprave mest in dežel ne morejo vzdrževati brez davkov, vendar ga menda ni človeka na svetu, ki bi rad in z veseljem davke plačeval. O kakšnem prostovoljnem plačevanju davkov skoro ni govora, vsaj kar se tiče direktnih davkov, zemljiških, dohodninskih itd. Vse druge izdatke povprečen človek lažje pozabi, kot plačane davke. Nekoliko lažje je plačevati indirektne davke, kot so na primer davki na tobak, na likerje in gasolin. Kupec teh predmetov plača tak davek indirektno, ker je vštet v ceni; dobi, kar zahteva, in pozabi, da je plačal pri kupnini tudi davek. Za direktno plačane davke človek navidezno nič ne dobi.
Zanimivo pa je, da imajo nekatere dežele vrsto davkov, ki prinašajo velike vsote in ki jih ljudje prostovoljno in z veseljem plačujejo. Ti davki so državne loterije. Španija, Francija, Nemčija, Avstrija, Jugoslavija, Canada in še nekatere druge države imajo loterije, ki jim prinašajo lepe dohodke.
Pri loterijah seveda vlečejo dobitki. Kdor dobi srečno številko, zadene dobitek v gotovini. Navadno je en glavni dobitek in več manjših. Glavni dobitek predstavlja navadno prav čedno vs.oto, pa tudi manjših se nihče ne brani. Seveda, vsi obljubljeni dobitki znašajo skup-ho rpji.ogp njianj, kot, prinese p r o d a j a loterijskih listkov. Francoska narodna loterija je, na primer, v letošnjem avgustu prodala za 12 milijonov dolarjev loterijskih listkov, glavni dobitek pa je znašal koma.) 300,000 dolarjev in manjši dobitki še znatno manj. Država je na ta način spravila nad 11 milijonov dolarjev dobička. Zanimivo je pri tem, da je ljudstvo protestiralo, ker so bili loterijski listki prehitro prodani, da niso mogli priti na vrsto vsi, ki bi bili radi stavili na srečo.
Mnogo srečk francoske in španske državne loterije so pokupili tudi Angleži, Američani in drugi. Na ta način so plačevali davek francoski odnosno španski republiki tudi inozem-ci, kar je nekaj nečuvenega. Angleško vlado je to tako jezilo, da je ustanovila svojo lastno loterijo, da denar doma ostane.
V Zedinjenih državah je vsaka loterija postavno prepovedana od leta 1890. Američani, ki verujejo v loterijsko srečo, plačujejo torej davke drugim državam. Mnogokrat nasedejo tudi sleparjem, ki prodajajo srečke loterij, ki jih sploh ni Vsled tega ni izključeno, da bo kdaj tudi v Zedinjenih državah ustanovljena federalna loterija. Videti je, da druge davke je vedno težje kolektati.
 o-------------
TRDOŽIVOST ŽAB
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
V Ljubljani je v noči 17. novembra v 93. letu starosti umrl prvi ljubljanski slovenski župan Peter Grasselli. Pokojnik se je rodil 28. junija 1841 v Kranju kot sin Andreja Grassellija in Marije rojene Wallandove. Pravne študije je dovršil v Gradcu in se je leta 1865 poročil v Kranju z Marijo rojeno Krisperjevo, ki je že nekaj let med pokojnimi. Vse svoje življenjsko delo je Peter Grasselli posvetil razvoju Ljubljane in posebej še njeni osamosvojitvi. Pod šovinističnimi avstrijskimi vladami se je v družbi zaslužnih narodnjakov, kakor Bleiwei-sa, Poklukarja, Luke Svetca, Murnika, dr. Kersnika in drugih boril za nacionalne pravice Ljubljane in Slovencev. V dobi Taaffejeve vlade je priboril Ljubljani slovensko zastopstvo in leta 1893 je bil izvoljen za župana Ljubljane,- kateri je o-stal na čelu kot župan do leta 1895.
Ljubljana je poslala svojega prvega slovenskega župana in neustrašenega narodnega, kulturnega in gospodarskega delavca tudi v dunajski parlament. Več volilnih dob je bil tudi deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja v kranjskem deželnem zboru in deželni odbornik. Peter Grasselli je bil tudi med ustanovitelji Ljubljanskega Sokola, Glasbene Matiče in drugih kulturnih društev. Odlično se je udejstvoval tudi kot novinar, pisatelj in prevajalec.
Truplo pokojnega Petra Grassellija je bilo iz njegovega stanovanja na Mestnem trgu pre-nešeno na mrtvaški oder na magistratu, kamor so prihajale velike množice ljudstva, da se poslovijo od prvega slovenskega župana mesta Ljubljane. Veličasten pogreb se je vršil 18. novembra popoldne.
Izvoz hmelja v Ameriko ni bil tolik, kot se Je v Jugoslaviji in drugod v Evropi pričakovalo po delni odpravi prohibicije, vendar je nekoliko pomagal k višjim cenam hmelja. Narodni ekonomi svarijo hmeljarje v Jugoslaviji, naj se ne zanašajo preveč na izvoz hmelja v Ameriko in naj vsled tega ne širijo preveč svojih hmeljskih nasadov. Amerika že danes prideluje mnogo hmelja in ga bo nedvomno v bližnji bodočnosti še več.
VSAK PO SVOJE
V Kranju je po kratki bolezni umrl splošno znani industri-jec Edmund Kocbek. V Mariboru je umrl upokojeni sodni svetnik in bivši odvetnik dr. Anton Mulej.
V mestu Schenectady, N. Y., so delavci pri polaganju nekih cevi 10 čevljev pod zemsko površino našli v zemlji pet žab, ki so bile videti mrtve, dasi so bile drugače dobro ohranjene. Na soncu so izkopane žabe v par urah oživele ter so se začele razgledovati po okolici in skakati okoli. Zanimivo je, da je bil tisti prostor zasut z zemljo in peskom leta 1899, ko so zgradili na mestu tovarno, in površina je bila pokrita z močnim cementnim tlakom. Žabe so torej v tej zemski ječi prespale 34 let.
Javna varnost na Dolenjskem je zadnje čase zelo ogrožena. Množe se umori, roparski napadi, tatvine in vlomi. Po Ma-lijevem procesu je vso javnost razburil zverinski umor Ane Goršetove; kmalu nato je bil v Črnomlju napaden in oropan diurnist davčne uprave Stanko Polenčič. Par dni nato je bil blizu Novega mesta napaden krošnjar Pavel Živkovič iz vasi Dragoševiči. V noči ga je na cesti pobil na tla neznan človek in mu vzel 1700 gotovine.
Novo tekstilno tvorni^o na Trati pri Škofji Loki so pričeli graditi. Betonski temelji so postavljeni, sedaj pa dovažajo na teren pesek, apno in opeko, ki (Dalje na 4. itrani)
V Jugoslaviji so obhajali praznik osvobojenja 1. decembra, pri nas v Zedinjenih državah pa smo obhajali praznik povrnjene osebne svobode včeraj, 5. decembra. Tega dne smo poslali diktatorico prohibicijo v pregnanstvo. Naj jo vsako noč mora tlači tam, kjer je.
*
Imamo pa tudi v tej deželi nekaj neodrešenih bratov v Kansasu in nekaterih drugih državah, kjer hočejo še naprej gojiti prohibicijo domače prireje. Obmejni bratje v suhih državah bodo pač morali hoditi preko državnih mej k studencem, žive vode. Sreča je, da ni treba nikakih prijav in nikakih potnih listov za prestop katerekoli državne meje v naši Uniji.
*
Amerika, ki je dolgih 13 let gagala v največji poplavi opojnih pijač prohibicijskega patenta, se bo z odpravo prohibicije zopet streznila. Američani so take narave, da hočejo imeti ravno tisto, kar je prepovedano. Kolikor toliko take trme je sicer v vsakem normalnem človeku, pri Američanih pa je ta lastnost še posebno razvita. Kdor pozna razmere, bo pritrdil, da smo tudi ameriški Slovenci tozadevno precej ameri-kanizirani.
*
Naj bo lepo ali grdo, resnica je, da je prohibicija požrla sto-tlsoče, morda milijone dolarjev
iz blagajn naših podpornih organizacij. To so večkrat poudarjali tajniki in vrhovni zdravniki naših organizacij, možje, ki najbolj jasno vidijo rak-rane bolniških in smrtnin-skih skladov. Posledice prohibicijskega zastrupljenja bomo nemara še dolgo občutili, kljub temu pa smemo biti veseli, da leži sedmeroglavi zmaj prohibicije poražen na tleh.
*
Moderni sveti Jurij, predsednik Roosevelt, ki je dal državljanom v roke orožje, da so uničili sedmeroglavo prohibicijsko pošast, nedvomno v zadovoljnem nasmehu kaže svoje bele zobe. Nas pa more to podkrepiti v upanju, da bo izpolnil tudi druge, volilcem dane obljube tako točno, kot je izpolnil obljubo glede odprave prohibicije. Da bi le ne bili razočarani!
*
Po deželi odmeva urnebesna propaganda za povrnitev k zlatemu standardu, za povrnitev k razmeram, kot so bile pred letom. Značilno je, da ta propaganda izvira iz milijonarskih krogov, čas je, da* enkrat tudi milijonarje čevlji žulijo, saj io dovolj dolgo žulili samo nas. Milijonarji se niso pritoževali, ko je narod stradal in ginil v brezdelju in pomanjkanju. Zdaj, ko se je veter obrnil proti njim, pa vpijejo kot grešne duše. Mi nimamo in nismo imeli zlatih zakladov, zato se nam radi istih ni treba vznemirjati. Naš zlati standard je v blagostanju vsega ljudstva, pa je radi nas lahko vse zlato zaklenjeno v federalnih blagajnah do konca sveta in še sedem let potem.
*
V državi Missouri morajo lovci nositi rdeče klobuke, da jih lovski tovariši ne zamenjajo za srne. Kam to pride, kam to gre; včasi so smeli nositi rdeče klobuke samo kardinali. Ta lovska določba vsekakor kaže, da ni pozabljena rečenica:
(Dalje na 4. strani)
Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J.
51-33
Pritožba Berthe Laurich, bivše članice društva Zvezda, št. 170, Chicago, 111., vložena po članici Frances Lukanich od istega društva in v kateri je povedano, da je glavni tajnik izplačal $10.00 premalo za vrnjeni certifikat št. B-204. Pritož-nica pove, da se na njeno zahtevo ni hotelo pojasniti, zakaj je bilo izplačano premalo.
Iz listin, ki jih je porotni odbor prejel iz glavnega urada, je vidno, da je bila zahteva pravilno in v smislu pravil izplačana in pritožnici je porotni odbor to natanko pojasnil. Pritož-nica pa se ni zadovoljila s pojasnilom in je zahtevala razsodbe. Porotni odbor je razsodil soglasno, da se pritožnici ni zgodila krivica, ker ji je bilo glede tega pojasnjeno tudi že od strani glavnega tajnika.
Kar se pa tiče zadeve glede izplačila, je isto rešila 14. konvencija.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, porotniki JSKJ.
*
53-33
Priziv Rose Chernivetz, članice društva Arrowhead, št. 184, Ely, Minn. Tej članici je bila odklonjena bolniška podpora od 21. julija do 13. avgusta (vključno) 1933, češ, da je v času njene bolezni kršila pravila točko 344. Članica to zanika.
Na podlagi porotnemu odboru poslanih pričevanj je porotni odbor razsodil s štirimi glasovi proti enemu:
1.) Dokazi proti članici niso bili taki, iz katerih se bi moglo za gotovo videti, da je v resnici kršila pravila točko 344.
2.) Da se je članici zgodila krivica, ker ji je bila odklonjena bolniška podpora.
3.) Da se naj članici izplača bolniška podpora za dobo, za katero ji je bila odklonjena, kot zgoraj povedano.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, porotniki JSKJ.
za tiste, ki so že člani mladinskega oddelka, in tiste, ki bodo šele postali, bo pa pripravljeno posebno veselje v obliki “ice creama,” katerega jim obljublja kupiti naš društveni zapisnikar, sobrat A. J. Terbovec. Torej, bratje in sestre, ne pozabite pripeljati s seboj svojih otrok, ki so že člani ali pa da postanejo člani mladinskega oddelka J. S. K. Jednote. Na svidenje torej na večer 7. decembra v starem poslopju S. N. Doma!
K sklepu prosim vse člane našega društva, da ta mesec gotovo plačajo svoje asesmente do 25. decembra, da mi bo mogoče pravočasno odposlati denar na glavnega blagajnika Bratski pozdrav!
Za društvo Ilirska vila, št 173 JSKJ:
Frank Benigar, tajnik.
sloga, št. 149 JSKJ priredi plesno veselico 6. januarja, to je prvo soboto v novem letu. Društveni sklep določa, da mora vsak član našega društva plačati vstopnino za na veselico, pa če se iste udeleži ali ne. Kdor se veselice ne bo udeležil, mora plačati vstopnino pri tajniku. Vsak član naj izvoli to upoštevati, že danes pa so vabljeni vsi člani in članice, da se veselice gotovo udeležijo. Igrala bo izvrstna godba in za tešilo problemov notranjih zadev bo poskrbel pripravljalni odbor. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 149 JSKJ:
John žigman, tajnik.
ob določenem času, naj sam se- s bi pripiše, če bo suspendiran. I Bratski pozdrav! — Za društvo č št. 55 JSKJ:	t
Joseph Sintich, zapisnikar. s
 	c
Euclid, O. r Članstvo društva “Napredek,” r št. 132 JSKJ vabim tem potom, s da se polnoštevilno udeleži glav- i ne letne seje, ki se bo vršila v ] nedeljo 10. decembra v Slovenskem društvenem domu in se j bo pričela ob devetih dopoldne. t — Za društvo št. 132 JSKJ:	\
John Korenčič, tajnik. j
-------------------- t
Ely. Minn. ;
Člane društva sv. Cirila in )
! Metoda, št. 1 JSKJ prosim, da , se udeležijo glavne letne seje, ] ;ki se bo vršila v nedeljo 10. de- ] cembra in se bo pričela ob eni ■ juri popoldne. Na tej seji bo i treba izvoliti društveni odbor j za leto 1934. — Za društvo št.
1 JSKJ:
Joseph Kovačh, tajnik.
Paul Smiths, N. Y.
Še en kratek dopis hočem napisati, predno odidem iz tukaj-šne Sibirije. Tukaj imamo mraz že od 23. oktobra. Zdaj je skoro vsak dan od 3 do 16 pod ničlo. To je vse eno malo preveč za ta letni čas.
Naše glasilo Nova Doba sem ; prejel točno vsak četrtek. Lista sem vedno težko čakal in sem 'iga tudi vselej do zadnje vrste : prečital. Posebno so me zani-
I mala društvena poročila in do-'jpisi. Večkrat mislim, kaj bi
bilo, če ne bi bil pri nobeni podporni organizaciji. Kam bi ; I se obrnil, če bi zbolel! Morda k butlegarjem, katerim smo no-
II sili naše težko prislužene dolarje! Tam bi ne bilo pomoči. Dokler je človek zdrav in vsaj nekaj zasluži, že nekako plača tiste prispevke za društvo, če
: pa zboli, mu pa društvo poma-1 ga. Irt kolika pomoč je Jednota ’ za osirotele o t'r o k e, katerim ' umrje oče ali maff ali oba! Sta-J 'riši pa tudi prav store, če vpišejo svoje otroke v našo dobro 1 J. S. K. Jednoto. ker nesreča ni-7 j koli ne počiva. Poleg tega so za 7':rast in napredek organizacije " zelo potrebne mlade moči. In rili vendar hočemo, da naša Jednota raste in napreduje.
Pisal bi še več, pa imam slab J papir, slabo pero in še mrzlo je *• v sobi. Zato naj za danes za-L‘:dostuje. Bratski pozdrav!
Anton Cimperman,
član društva št. 149 JSKJ. a	_____
n	Ely,	Minn.
e; Tem potom so pozvani vsi ‘'člani društva “Slovenec,” št. e 114 JSKJ ,da se udeležijo letne 'jseje, ki se bo vršila v nedeljo 1 • J17. decembra ob devetih dopoldne. Na omenjeni seji bo volitev društvenih odbornikov za leto 1934. Obenem bo izvoljen i. odbor treh članov, ki bo delal i, | v zvezi z odbori drugih društev i- v zadevi otvoritve novega urad-a nega poslopja J. S. K. Jednote. i- Dalje se bo na omenjeni seji e uredilo vse potrebno glede ples-i- ne veselice, katero priredi naše c- društvo na večer 13. januarja v 'O Washington avditoriju, s.:	Mlajši	člani društva in vsi
drugi, ki se zanimajo, so pozvani, da se udeležijo razprave glede ustanovitve angleško poslujočega kluba društva. Eden članov je nasvetoval za ime “Notre Dame Club.”
Z bratskim pozdravom,
J. J. Boldin, tajnik društva št. 114 JSKJ.
Center, I’a.
Tem potom naznanjam članom in članicam društva št. 33 JSKJ, da je bilo na november-ski seji sklenjeno, da naše društvo priredi plesno veselico v soboto 30. decembra. Veselica ^se bo vršila v Slovenskem domu jv Center, Pa., in se bo pričela ,ob 7. uri zvečer. Vsa bližnja društva in vsi .rojaki in rojakinje tega okrožja so vabljeni na poset te veselice. Ob slični pri-iliki pri drugih društvih, bomo
Chisholm, Minn
Tem potom naznanjam vsem članicam društva “Danica,” št. 150 JSKJ, da se bo glavna letna seja vršila v nedeljo 10. decem bra in se bo pričela o polu dveh popoldne. Seja se bo vršila Community Building, članice so prošene, da se te seje udeležijo v polnem številu, ker na tej seji bomo volile društveni odbor za leto 1934 in razmotrivale bomc tudi društvena pravila. Upam, da bo seja obiskana stoprocent-no. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 150 JSKJ:
Anna Mahne, tajnica.
McKinley, Minn.
Vsak teden težko pričakujem Novo Dobo, glasilo naše organizacije, upajoč najti kak dopis iz naše naselbine. Pa se le malokdaj oglasi kdo. Tudi jaz ne bom preveč nadlegoval sobrata urednika, ki je itak sedaj kar zasut z dopisi iz raznih krajev. Novic posebnih od tukaj itak nimam poročati. Držimo 'se večinoma pri peči, kot je v tem letnem času v Minnesoti navada. Z delom se ne moremo posebno pohvaliti, ker dela se bolj po malem in je še vedno mnogo brezposelnih.
Na zadnji seji društva sv. Frančiška, št. 110 JSKJ, ki se je vršila 19. novembra, je bilo le malo število članov in članic navzo-1 jih. Vsled tega je bilo sklenjeno, j da vsak član ali članica našega j društva, ki se ne udeleži decem--berske ali glavne letne seje, katera se bo vršila v nedeljo 17. decembra, bo kaznovan po pravilih. Kazen za tistega, ki se ne bo seje udeležil, dasi bi se lahko, bo sledeča: plačati bo moral 50 centov v društveno blagajno, ali pa bo za en mesec suspendiran. Izvzeti so samo bolniki in pa člani, ki morajo istočasno delati, da dela ne izgube. Vsakega drugega neudeleženca seje bo zadela ena • izmed gori navedenih Ka^ni, pa, naj bo sin ali hčer predsednika ali tajnika ali kogarkoli. Noben izgovor ne bo pomagal, ako se pravilnim potom ne dokaže upravičenost istega. Vsi člani gotovo vedo, da se na letni seji pregledajo vse poslovalne knjige in se poravnajo različni stroški. Tudi tajnika je treba plačati ob letu. Torej, na svidenje 17. decembra ob desetih dopoldne v navadnih prostorih! — Za društvo št. 110 JSKJ:
John Yerasha, zapisnikar.
morali bi se zanimati zanj tudi 1 ko smo zdravi.'
Letna seja je posebne važnosti zaradi volitve odbora in zaradi drugih sklepov, ki jih društvo osvoji za poslovanje v prihodnjem letu. Pri volitvi odbornikov naj se ne gleda na prijateljstvo ali neprijateljstvo, ampak na zmožnosti kandidatov in njihovo resno voljo, da z. veseljem delajo za društvo in Jednoto. Torej naj se člani udeležijo te važne seje 19. decembra polnoštevilno, da napravimo za bodočnost najboljše zaključke in da izvolimo odbor, ki bo v zadovoljstvo večini članstva. Bratski pbzdrav! — Za društvo št. 105 JSKJ :
John Malerich, tajnik.
Verona, Pa. Poživljam člane in članice j društva “Gorska vila;” št. 175 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra. Za rešiti bo več Važnih zadev, posebno še zato, ker seja v novembru se ni mogla vršiti, ker ni bilo dovolj članov navzočih. Kdor se ne bo udeležil seje dne 10. decembra, bo plačal en dolar’ v društveno blagajno, ali pa bo en mesec suspendiran, kot določajo pravila. Izvzeti so odda-jljeni člani in članice in tisti, ki I se nahajajo na bolniški listi.
; Slišal sem, da nekateri člani govorijo po privatnih hišah to j | in ono o društvenih uradnikih, i Vsi tisti naj gotovo pridejo na I glavno sejo in tam povedo in I dokažejo, kar imajo za povedati. Na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1934 in članstvo ima priliko, da izvoli! tak odbor, kateremu bodo vsi | zaupali. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 175 JSKJ :
Anton Klnnarca, tajnik.
 _____
Blaine, O. članstvo društva “Napredni Slovenci,” št. 155 JSKJ, je prošeno, da s'e .polnoštevilno udeleži prihodnjei društvene seje, ki Se bo vršila v nedeljo 10. decembra. To bo zadnja seja v tem letu in izbrati bo treba društveni'odbor za leto 1934. Brez navzočnosti članstva to ni mogoče. Bratski pozdrav,! — Za društvo št. 155 JSKJ:
Paul Ilovar, tajnik, itslt—i—
Pittsburgh, Pa. člani društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ, so tem potom vabljeni, da se polnoštevilno udeleže , glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra, član našega društva, ki se te seje ne . udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le . bolni in oddaljeni člani. Brut-i ski pozdrav! — Za društvo št. : 12 JSK.J:
Frank Alič, tajnik.
1	llniontown,	Pa.
1 Članstvo društvo sv. Roka, ; št. 55 JSKJ tem potom obveščam, da se bo glavna ali letna * seja našega društva vršila drugo nedeljo v decembru, to je 10. decembra. Seja se bo vrši-’ la v Hrvatski dvorani na B'rank-1 in St. v Uniontownu in se bo pričela točno ob dveh popoldne. . Na tej seji bo treba izvoliti
- društveni odbor za leto 1934 in . rešiti še več drugih važnih za-
> de v. Zato prosim člane in čla-» nice, da se te seje polnoštevil-
- no udeležijo.
> Nadalje poživljam tiste čla-
> ne, ki kaj dolgujejo društvu in i ki jih ni bilo na sejo tekom
- vsega leta, da bi se malo bolj
- zanimali za društvene zadeve.
■ Tisti, ki dolgujejo na asesmen-
- tu že za en mesec ali več, naj
■ to poravnajo, kajti Jednota nas
■ ne more čakati in, če ne bomo , pravočasno poslali našega ases-» menta na Jednoto, bomo vsi i suspendirani. To je vzrok, da 1 moramo suspendirati člane, ki
: pravočasno n* plačajo svojih
- lasesmantov. Vsi člani naj toil rej skrbijo, da bodo imeli svoje i i asesmente plačane ob pravem , času. Kdor ne bo imel plačano
o#
društvenega odbornika in isti odpravil bolniškega _
valca, češ, da je bolnici ^^ stavil obiskovalko; dotičn*_ niška obiskovalka pa niti11 la zavarovana za bolniško ^ poro. Iz tega se vidi, kdo tolmači pravila.	j|
Torej, bratje in sestre, ^ te v petek 15. decembra in si za leto 1934 izvolit® 0 ki bo ugajal vsaj večin' ski pozdrav!
Za društvo št. 111	*
Mark Russ. taJ®
Chisholm. w
“Slovenec sem, tako ie^. djala . . .” To so besede, tako velikega pomen a,^ ^ vzvišene, a tako malo uP A ne. Premehki smo, P’e'1 ljivi, pozabimo ali Pa števamo, kaj nam je ^ kot detetu z' lepo in s^a(.c0 vensko govorico in pe®111 , se je eden ali drugi izn!1 ^ podajal iz rodne zemlJe^ znano tujino, je bila z°P
....	.i	r
ti, ki je prosila: . r ^ me, piši, kako se ti bo fe jjini . . .” Mnogo j^1 .jj i jih je še, ki so PoZ^ ?l odno mater in na nje	,
! nje. Morda imajo dobro. 'pJ' da bi se včasi pismen0 j ^ ^ v rili z drago materjo, 1* vesela družba in cela • t* ty odloži, češ, bom Pa ■i11 v# ^0llj,až jutri pa se včasi razteg	^ •
sece in leta.	'	in,	„,a
Mati je hrepeneče P11^^ 0 la poročila od svojega f 1^ , toda morda jo je prej jjjf i^ ° brala, kot je to dočaka> #	«
sikateri bi potem ra	5 v h,, .
kar je zamudil, toda .ie ^ v Sl io. Zavest, da ni	jj.
fa vznemirja, in da bi ^ ^ jre v družbo, kjer daJe ^
:o. Družba je kmalu r® ^ |j ^ in oglasi se pesem: _	,	•	^
sem, tako je mati dja A Lepa in pomenljiva	Vat
toda ne smela 1 pjiWjL 1)1 .v veseli družbi, P1 ^& v Mnogo pravilnejše b1	e?
telo' •■ji bi
1 81*
t#
ff sij, u* bv
61-33
Priziv Mary Lesjak, članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 75, Meadow Lands, Pa. Članica se pritožuje, ker ji je bila odklonjena odškodnina za operacijo po vrhovnem zdravniku, do katere da je po pravilih upravičena. Operacija je bila izvr-šena dne 15. junija 1933.
Porotni odbor je zahteval in prejel od vrhovnega zdravnika potrebna pojasnila in ja ne podlagi teh in drugih predloženih listin soglasno razsodil:
1.) Članica ni upravičena do odškodnine, ker take vrste operacije, kot jo je imela ta članica na dan kot zgoraj povedano, ni navedene v pravilih naše Jednote.
2.) Članici se ni zgodila ni-kaka krivica, ker ji je bila od-i klonjena odškodnina za operacijo.
Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svetich, John Zigman, porotniki JSKJ. — o----------------------
Denver, Colo.
Približal se je čas, ko si društva napravljajo načrte za poslovanje v bodočem letu. Vsled tega tudi vabim članstvo društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži letne seje, ki se bo vršila v četrtek 14. decembra ob sedmi uri zvečer. Na, dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto. Apeliram na člane našega društva, da se udeležijo te važne seje in si izvolijo odbor, ki bo v resnici pripravljen delati za društvo in Jednoto, ne glede na prijateljstvo. Naše društvo je še precej dobro napredovalo na članstvu in v financi, kljub temu, da so časi še vedno bolj slabi. Na letni seji bomo skušali dati društvu podlago še za večji napredek v bodočem letu. Po seji bo za zborovalce pripravljeno nekoliko prigrizka in nekoliko californijskih kapljic, da se primerno zaključi zadnja seja v letu. Na svidenje 14. decembra! — Za društvo št. 21 JSKJ:
Steve Mauser, predsednik.
skušali naklonjenost povrniti. ( Posebej pa so vabljeni člani in i članice našega društva, da se \ te veselice gotovo udeležijo in s skušajo nekoliko pomagati naši i društveni blagajni, drugače bo- 1 mo primorani plačati društveno j naklado za pokritje društvenih 1 stroškov. Imeli smo par sto dolarjev na banki, pa nam jih je i Hooverjeva prosperiteta požrla, j Pri tej priliki tudi opozarjam članstvo društva št. 33 ;
JSKJ, da se bo 18. decembra vršila naša glavna ali letna seja. Prosim člane in članice, da se te seje polnoštevilno udeleže.
Za izvoliti imamo društveni odbor za leto 1934 in rešiti še več drugih važnih zadev. V naši naselbini Center je bilo že nekaj časa vse nekako mrtvo in žalostno in društveni napredek je bil čisto ustavljen. Tega je bila seveda kriv« brezposelnost. Delavske razmere so se zdaj nekoliko izboljšale, zato prosim vse člane in članice, da gremo na delo in pridobimo vsaki vsaj enega novega člana v odrasli ali mladinski oddelek kot za božično darilo naši dični J. S. K. Jed-noti. Pa na svidenje 18. in 30. decembra! Bratski pozdrav!
Za društvo št. 33 JSKJ:
Anton Eržen, predsednik.
Pittsburgh, Pa.
Tem potom naznanjam članicam društva Marije Vnebovze-
■ te, št. 182 JSKJ, da se bo naša
■ glavna ali letna seja vršila 13.
• decembra o polu osmih (7:30) i zvečer. Seja se bo vršila na do-i mu sosestre predsednice na i 15207 Carnegie Ave. Na tej se-i ji bo treba izvoliti društveni od-
- bor za leto 1934. Vse članice -jso prošene, da se te važne seje,
•; ki se vrši le enkrat v letu, go-ijtovo udeleže. Sestrski pozdrav! i	Za društvo št. 182 JSKJ:
?1	Mary	Čadonič,	tajnica.
- i	’ _____
ij	Duluth, Minn. |sem,
i Tem potom poživljam člape in ša'mp
- članice društva “North Star.”]
- št. 197 JSKJ, da se polnoštevil-3 no udeležijo glavne ali letne se-
- je, ki se bo vršila v nedeljo 10. i decembra in se bo pričela o po-e lu dveh (1:30) popoldne. Seja i se bo vršila v Foresters Hall na
- 4th Ave. in 1st St., kot običaj-|no. Na tej seji bo treba izvo-
b liti društvene uradnike za leto 1934.
Pri tej priliki tudi opomi-jnjam tiste člane, ki kaj dolgu-i j e j o društvu, da poravnajo to v j mesecu decembru, da bo mogo-I če knjige zaključiti in potrditi 31. decembra. Nekateri člani, ki delajo, so tako čudni, da ne plačajo pravočasno, ampak se Iizgovarjajo, da bodo drugi,me-jSec. Toda, bratje, tako odlašanje povzroča dosti sitnosti. Bla-jgajnik mora o pravem času po-Islati asesment na glavnega blagajnika.
Glede dela se ne moremo dosti pohvaliti, ker je menda tukaj tako kot drugod. Listi mnogo pišejo o delu in izboljšanju, videti pa ni dosti. Bratski pozdrav !
Za društvo št. 197 JSKJ:
Frank Lovshin, predsednik.
Leadville, Colo.
Članstvo društva sv. Jurija, št. 111 JSKJ obveščani, da je bilo na seji dne 15. novembra sklenjeno, da se mora vsak član našega društva udeležiti letne seje, ki se bo vršila v petek 15. decembra. Clan našega društva, ki se ne bo udeležil te seje, bo plačal 50 centov ' v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in tisti, ki morajo istočasno delati.
Priporočani članom, katerim je le mogoče, da plačajo svoje asesmente v dvorani; jaz bom v dvorani že o polu sedmih. Dalje priporočam, da pride na sejo kar največ mogoče članic, ki so zavarovane za bolniško podporo, da bo mogoče izvoliti žensko obiskovalko za obiskanje bolnih članic. To je potrebno, da se ne pripeti, kakor se je pripetilo pred leti, ko je bila bolna žena
iev
“hijo i(
ll%i ,
nj
. *astn( Kni 2] !> tu
Slov.
‘!° je je v ska dr
S' krii ,velik l8li Hal, čilima sPali , s<
* igr
k*j
srcu bes
°, lep že y kolik 'e»sko "’ah!
,Je tis
•"Ni t0l
111 urni * va
i sr
K)
DOPISI
Cleveland, O.
Člane in članice društva “Ilirska vila,” št. 173 JSKJ tem potom vljudno vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v četrtek 7. decembra o polu osmih (7:30) zvečer v običajnih prostorih. Gotovo je vsakemu znano, kakšnega pomena je letna seja, zato je tudi dolžnost vsakega člana, da se iste udeleži, če mu je kaj za napredek društva in Jednote.
Za po seji bo pripravljenega nekoliko prigrizka, katerega bomo seveda tudi primerno zalili in s tem zaključili zadnjo sejo v tem letu. Za naše male, to je
Canonsburg, Pa.
članstvo društva “Bratska sloga,” at. 149 JSKJ je vljudno vabljeno, da se udeleži prihodnje seje dne 10. decembra polnoštevilno. Znano je vsem, da se na decemberskih sejah voli društveni odbor za prihodnje leto in da se sklepa še o drugih važnih stvareh, tikajočih se društvenega delovanja. Zato je potrebno, da se te seje udeleži VSAK ČLAN. Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da se prihodnja, to je de-cemberska seja, začne OB ENI URI popoldne. Člani so prošeni, da upoštevajo ta društveni sklep. Vsak naj skrbi, da bo v nedeljo 10. decembra ob eni uri popoldne v prostorih društva Poston j-ska jama.
Kot tajnik društva prosim, da vsak član poravna svoje obveznosti napram društvu najkasneje do 24. decembra, da mi bo mogoče poslati asesment PRAVOČASNO na glavnega, blagajnika. Če le mogoče, naj plača vsak član svoj asesment na seji. Za mesec december plača vsak član odraslega oddelka 5 centov več asesmenta kot običajno; ta prispevek gre v društveno blagajno. To naj izvolijo upoštevati vsi člani, posebno pa tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po otrocih ali pa po pošti.
Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da društvo Bratska
Ely, Minn.
Tem potoni prijazno vabim članstvo društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, da se gotovo udeleži prihodnje glavno ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra. Seja se bo pričela ob dveh popoldne in se bo vršila v Community Center. Upoštevajmo nasvete našega glavnega tajnika in udeležimo se letne seje, ki je izmed vseh sej v letu najbolj važna. Kot znano, se na letni seji voli društveni odbor za prihodnje leto in delajo se razni važni zaključki za poslovanje v bodočnosti. — Za društvo št. 1 JSKJ :
Frank L. Kotzian, blagajnik.
Butte, Mont.
Tem potom poživljam članstvo društva sv. Martina, št. 105 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki sc bo vršila 19. decembra. To bo zadnja seja v letu, na kateri se bo volil društveni odbor za leto 1934 in se bodo delali razni drugi ukrepi za poslovanje prihodnjega leta. Vse seje so važne, najbolj važna v letu pa je glavna seja, ki se vrši v decembru. Te seje bi se morali udeležiti vsi člani, tisti, ki so obi-skavali seje tekom leta, in tisti, ki jih niso. Nekateri se zanimajo za društvo le takrat, kadar jih obišče nesreča, da imajo od Jednote kaj za dobiti; drugače društvo in svoje obveznosti napram društvu radi pozabijo. To pa ne bi smelo biti, kajti, ako nam je društvo dobro v bolezni,
bi se kot Slovenec tudi v naši slovenski dramatiki, petju in tL'!i(, $1 Tudi pri nas je to mog'° in kako?
Tu med nami že desct stoji društvo “Sl°ve^s kol.” Mnogo naše m ^>«1' že bilo v naših redovih; ^ (I pokazala kot cvet ^ je raznih nastopih, kar 11 ‘ .^j lo v čast med narni ^ fjW t|r med drugorodci. ^ant,%iš« |V(!č S( “Slovenski Sokol” Pre činstvo z obširnejši^ tj ffk ^ mom. V bližnji b°^ot’l'l° J§j, merava organizirati	iti
sek. Torej, slovenski pridite pod okrilje. ^	^ A%il
ga Sokola!” Ne sra^uJ	^
ti Slovenci, JugosloV«111	J
vani! Jugoslovani s° 1 I Ameriki velike može 11 J pripomogli k njenefl^ ( #1 Na St. Paul vseučiU8C mož Slovenec, profesor ii$ \ stva, kateri ima veli^ ^ I za razvoj čebelarstva ' ki. Vprašajte ga	oSjii 1
vam bo, da bodimo P° Jjfi-1 smo Slovenci. To )e Rev. J. Jager. Ako * # I izkušeni mož stroko' ^ J sramuje slovenskega
vali mi mladici! j_ei'^ ; | našega časa, na	j^l
Amerika lahko pon0^1^ I rodu Hrvat, namreč f K/J|> sla. On se lahko	jjil	J
Edisonom. Ako bi °11 ,j0ji ^1 našel takozvani “inrfu re * tor,” bi obrat marš*« J riške tovarne ne bil	Qii J
likem razmahu kot J jj, v I tudi sodeloval pri 11311 J
sonovih iznajdbah. ^ 1
Tretji veliki Juf°™pifl’ fj rodu Srb, je Mihael	J
zna in ceni ga vsa si je bil rojen olista1 J ka in je prišel v to , ^ J siromašen rulad	jif	j
ne bilo njega, bi s® da še ne mogli tele ^ ^ . f govarjati s kontin^11	j
tinent. Ti možje *°JL\)
(Dalje na 3. *,T
mr
k’1 T1^
'0 tl
dru
itv
Mi
V
Si
11 »no
%
si
H 1)0
s S ; * S
h
'%
\ <le<>
ti
*>4
%
v
ti
i*
h
>
%*
ie I
s bflf
jii ^
ikos pr# o#
:J:
#
n#
ki
ta^
' jUffo!!an^ tz 2- strani) iiibii '• 0!an'sko pokolenje k‘^ 'ez*k svojih mater.
5ije 0U s.e v Ameriki mno-n.iih in zagotovljeno Cno mesto v ameriški li ij01 Zg°dovini. In v zgo-
^C^no-da “
je '*e ne^ako štiri leta, Hišk \ ^isholmu zaspala ,J;a™«tika. Tega se !ai , . depresija. Morda Vei,riVa- toda jaz vidim, nai VZ,lok te-i zaspano-,?ani^ iva mehkužnost 8pa]>ie. Dovolj časa ;Je ^ sP«nje pravičnega, št«'* ^nji ■Se ZoPet vzdramimo.
se k‘gralci in igralke, ali ! <* hsm kofajže? Ali ima-i d>lj 4o ))Cl' veselja za sloped o in slovensko
JePih iger se je svo-^ kofi!Prizoril0 v te'i
etlsk0° I!Selih ur je uži"
'taVajj, ol:)činstvo pri teh
\ tkH Pa je tih°’ sltj i' Zlvahni in veseli
li u2’ lzumrl- Jaz vem, "S v arnPak samo spi.
»oj r°jaki, in upam, Puščav^6 „bo glllK vpijoče-i vseh '	1 °djekne od-
WnStrani- kJer še bij'e-
h ‘zka' SrCa’ *n naj se ta ^ VsaJ 2 eno igro v
KiH Gasite se pri pod-1, ak‘ »a Pri J. J. Ster-k°j ^Vas Je volja, začni (j 'Sak in vsaka, ki se ^%-J tem Pokazal ozi-
žilah a,ai da mu da i’ pr e^e slovenska kri, n* uti'iplje slovensko °2drav!
J’i'ank Tekautz.
4)1i , Kemmerer, Wyo.
Dav m banice društva ; Vah,ca’ .št- 28 JSKJ so ■jo „ .[en'> da se gotovo podnje seje, ki se () Nedeljo 17. decem-sobv'1 UT,ri dopoldne v :%r	■	• Rosensteina.
^!b0> seja v letu, na . ^fV 2 elJa ^voliti društve-,	° 1984 in rositi
^Štv • Va2nih zadev v , !cle^t ln Jednote. Kazni f s k.eV ne k°nio nakla-
Vedefnimi se ne da do‘
i Oioi- i Pl i društvu. Vsak Jv. r L,*6 «»„.• uP°Števati pravi-ii”11'atl za društvene ^Ušk, ^l obleme s poseča 8oliG.nih sej. Potem bi
,r°/ s med čian
41 i h Sšh ore'' člans in sK‘J i? JSkr , Mari.ia Danica,
te°in se’ ,CH, ta poziv UP°’ i f n°številno ude-
C>a ob !fje V neddJ°
11	i deseti uri do-
, J \i>' Pozdrav.
/ >H'> «. 28 JSKJ;
iI(l'Usich, tajnik.
dy^
,Homer City’ Pa-
^ a ! , ^tva lazr>anjam član-
'tf > ,l1V' *^»>«*1*. ».
°', (K if:;	eP	novemberske
*J ItV,? * morajo pri-'i • ^cemK',e’ se bo vrši-1,1 f	udeležiti vsi
J I ^	Ta seja bo
!/ Jl' Se bn n° leto 1933 in
V; \iVeto Sm društveni
. ■" Po* ?'10 Cia • ^a-i se ne ^ f 5J^li Srini,_ki čez leto ni--1 f <% k j’ ^eš, če je vse
y nas’ b° ^me-
^	evilo	*vi	Drustvo šteje
f1? 5n» Cej »C,anov> dasi nam
V 'VSeao t^! rala depresija, J	de le P« «edem
P StS i*0'da je k°-
■ f	t 'Hštv	ece in leta
l -kh.0^ kr, ° kar nekako po-f \ ,n>j'o	bolezen, se
V } ta? ved,rUŠtV0 bi nam
’ &	4t.	k	°j	dobro> ne Pa
*J S S ))(irldar potrebuje-
;rfi Pomoči.
" f	društva	so
*/ JsV^da Se
f	\n si	j	_SeJe dne 10.
V	voiii011^0 odbor> ki
’ Cla ObStft -lanStV0 naj k ^°Ji sklep, da
li 11 $■■■. ■
0p»:
, II f
po^
jdtf«
jebi:
<
ar;
J
DOPISI
i1 (v
let; d
; s{
d«
F,
član ali članica, ki se prihodnje seje ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in pri zakoncih oprosti mož ženo, ali pa obratno.
Pozdrav vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S.
K. Jednote!
Za društvo št. 122 JSKJ: Frank Farenchak, tajnik.
Export, Pa.
Poživljam člane in članice društva sv. Alojzija, št. 57 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo letne seje, ki se bo vršila 10. decembra v navadnih prostorih. Vsem je znano, da se bo na tej seji volil društveni odbor za leto 1934. Dolžnost vsakega w člana in članice je, da pride vsaj j enkrat na leto na sejo. Decem- r berska seja je najbolj važna, j zato je priporočljivo, da se čla- \: ni vsaj te važne seje udeležijo i polnoštevilno, da ne bodo potem r imeli povoda za proteste, češ, t da se to ali ono ni pravilno \ ukrenilo. — Jaz bom v zboro- i valni dvorani že o polu dveh po- č poldne, da bo vsak član lahko plačal svoj asesment pred sejo. I K sklepu želim vsemu članstvu JSKJ vesele božične praznike in več sreče ter boljših časov v letu 1934. Bratski pozdrav ! Za društvo št. 57 JSKJ: August Stipetich, tajnik. ]
 	a
Uniontown, Pa. ^ Prosim člane in članice dru- 1 štva sv. Roka, št. 55 JSKJ, da ^ se polnoštevilno udeležijo pri- t hodnje mesečne in letne seje, ki < se bo vršila v nedeljo 10. de- i cembra popoldne, in sicer ob i navadni uri in v navadnih pro- ; štorih. Izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1934 in urediti še več drugih važnih zadev. ] Zato je potrebno, da se udeleži- ] jo te važne seje vsi člani.
Nerad opominjam, vendar moram opomniti tiste člane, katerim je že več mesecev preteklo , od zadnjega plačila asesmentov, ( naj se spomnijo svoje dolžnosti. ] Leto se približuje koncu in prizadeti člani naj skrbe, da v mesecu decembru 1933 poravnajo ] svoje obveznosti napram dru-štvu. Člani, ki so postali brez- i brižni in pozabljivi napram društvu, naj ne pozabijo, da je , društvo vredno vse lojalnosti od strani članov, ker je pripravljeno pomagati vsakemu članu, če ga zadene nesreča. Vsi imamo v smislu pravil enake pravice in enake dolžnosti. Ne kritizirajmo društva in ne škodujmo mu na ugledu, ampak bodimo dobri in pošteni člani društva. Ako sedanji društveni odbor ni vsem po volji, zato ni treba kritizirati društva. Na seji 10. decembra bodo volitve in članstvo naj bi si izvolilo odbor, ki bo vsem po volji.
Člani, ki kaj dolgujejo na asesmentih, naj skušajo to poravnati pred koncem leta, da ne bo ob koncu leta treba pisati in poročati članstvu, koliko so dolžni društvu. Prizadeti naj, če le mogoče, poravnajo, ali pa naj se opravičijo na seji.
K sklepu še enkrat poživljam članstvo, da se polnoštevilno udeleži letne seje 10. decembra; član, ki se te seje ne udeleži, bo kaznovan po pravilih. Bratski pozdrav!
; Za društvo št. 55 JSKJ
Frank Golcher, tajnik.
* _____
Ely, Minn.
' Članom in članicam društva sv. Srca Jezusovega, št. 2 JSKJ naznanjam, da bomo imeli glavno ali letno sejo v nedeljo 10. decembra ob 7. uri zvečer. Tajnik bo v dvorani že eno uro pred sejo, da bodo lahko plačali svoje asesmente pred sejo vsi člani, ki bodo hoteli. Vsakega člana veže dolžnost, da se udeleži te važne seje. Pa tudi članice so prošene, da se seje v kolikor mogoče velikem številu udeležijo.
Mnogim članom bo ta mesec poteklo, kar so si bili izposodili od Jednote za plačevanje ases-menta. Vse tiste opozarjam, da
se pravočasno zglasijo pri tajniku, če si želijo za asesment še v nadalje izposodili od Jednote. S tem seveda ni rečeno, da si morajo še naprej izposoditi. Kdor lahko plača asesment sam, je boljše, da si ne izposojuje, ker od izposojene vsote se mu računa obresti po 6 procentov.
Delavske razmere so se nekoliko izboljšale, dasi so seveda še daleč od normalnosti. Vse eno apeliram na stariše, da dajo vpisati svoje otroke v mladinski oddelek JSKJ, predno jih dajo v kakšne zavarovalne družbe. Tu bodo plačevali nižje prispevke in v slučaju smrti več dobijo. Poleg tega bi morali pa tudi v prvi vrsti gledati za napredek naše Jednote. Močan mladinski oddelek je najboljša podlaga za njen obstanek in napredek. Vsak naj gleda, da bo najprej vpisal svoje otroke v našo lastno JSKJ, in šele potem, ako zmore, še v kako zavarovalno družbo. To b.o v korist njemu samemu in vsemu članstvu JSKJ.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Za društvo št. 2 JSKJ:
Louis Perushek, tajnik.
ljeno kuhalnico, kajti, ako jo najde kdo. drugi, zna jih Tone dobiti s kuhalnico po zadnji plati. In v takem slučaju najboljša voščila nič ne zaležejo.) Pozdrav vsemu članstvu!
Za društvo št. 5 JSKJ:
John Dragovan, tajnik.
Republic, Pa.
Člane društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ, pozivam tem potom, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra v navadnih prostorih. Seja se bo pričela ob eni uri popoldne. Ta seja bo letna, to je zadnja v tem letu. Izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1934 in sprejeti gotove zaključke z ozirom na bodoče društveno poslovanje. Iz tega vzroka je potrebno, da je na tej važni seji navzoče vse članstvo. Na sviden.ie torej 17. decembra!
Za društvo št. 171 JSKJ: Tomo Simrak, tajnik.
Chicago, III.
Dolžnost me veže, da se v imenu društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ na tem mestu javno zahvalim vsem tistim, ki so se udeležili naše veselice 11. novembra. Najlepša hvala naj bo izrečena sobratom in sosestram kakor tudi vsem drugim prijateljem Zvezde v Chicagu, Wau-keganu, Aurori in drugih okoliških naselbinah za številno udeležbo. Hvala naj bo izrečena tudi vsem članicam, kj so kaj pomagale, bodisi z darili, z delom ali na kakršenkoli način, da je naša prireditev še precej povoljno izpadla. Kljub temu, da se Miss Depresija še ni poslovila, smo se vse eno prav izvrstno zabavali do ranega jutra.
Tem potom tudi naznanjam članicam našega društva sklep novemberske seje, ki določa, da se mora vsaka članica udeležiti letne seje, ki se bo vršila 27. decembra ob sedmi uri zvečer v navadnih prostorih. Seja bo zelo važna, ker bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in rešiti več drugih zadev, ki so važne za korist društva in Jednote. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi na prihodnji seji vsaka članica predlagala po eno novo kandidatinjo, bodisi za odrasli ali za mladinski oddelek. To bi bilo najlepše božično darilo naši Jednoti. Največ koristi pa ima tisti, ki pristopi k Jednoti, ker nihče ne ve, kje in kdaj ga lahko bolezen ali nesreča zadene. Vse tiste članice, ki kaj dolgujejo na asesmentu, so prošene, da gotovo poravnajo do prihodnje seje. Nadzorni odbor, kakor tudi novoizvoljeni odbor za leto 1934 hoče imeti knjige čiste. Vsaka članica naj stori svojo dolžnost in poravna morebitni zaostali dolg, kakor tudi Jednota točno plača svoje obveznosti vsem, ki so do tega upravičeni po pravilih. Prosim, da vsaka članica našega društva prečita to naznanilo in poziv in se po istem ravna. Pozdrav vsemu članstvu!
Za društvo št. 170 JSKJ: Agnes Jurečič, tajnica.
se razmere ne izboljšajo.
Tem potom sporočam članom društva Sloga, št. 166 JSKJ, da se bo naša glavna letna seja vršila v nedeljo 17. decembra. Ta seja je velikega pomena, ker na isti se izvoli društveni odbor za prihodnje leto in se osvojijo društveni sklepi in določbe, po katerih društvo posluje v prihodnjem letu. Torej so vabljeni na sejo 17. decembra vsi člani in članice našega društva; kdor se ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in kuharice. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 166 JSKJ: Luka Česnik, predsednik.
Kemmerer, Wyo.
Tem potom hočem nekoliko bolj natančno poročati o nezgodi in smrti pokojnega sobrata Johna Krumpačnika, člana društva št. 28 JSKJ. Pokojnik je vzel od JSKJ odpravnino in se je namenil podati v stari kraj. Potoval je na tvrdko Leo Zakrajšek v New Yorku in je tudi dospel v dotični urad pravočasno. Med potom pa se mu je omračil um in je bil že ves zmešan, ko je prišel v urad omenjene potniške tvrdke. Na parnik ga niso mogli spraviti. Neki večer se jim je izgubil iz stano-I vanja in je šel v mesto in vsa [poizvedovanja za njim so bila j zaman. Še isti večer, to je 14 oktobra, med 8. in 9. uro zve-j čer pa ga je našel sprevodnik 'pocestne železnice težko ranjenega na Williamsburg mostu. Tekom prevoza v bolnišnico je izdihnil. Kako je prišel na omenjeni most in na kak način je ponesrečil, ni znano. Pokopan je bil cerkveno na katoliško pokopališče. Za ureditev pogreba se je največ potrudil Mr. Leo Zakrajšek v New Yorku, zakar zasluži vse priznanje. Pokojnemu sobratu Krumpačniku pa naj bo lahka ameriška gruda.
Frank Krusich, tajnik društva št. 28 JSKJ.
Cie Elum, Wash.
Društvo “Sloga ljubezni,” št. 167 JSKJ je na seji, ki se je vršila 18. novembra, razmotri-valo v zadevi tožbe med Tavž-ljem in Jednoto. In bi rado izvedelo, kdo je plačal sodnijske stroške. Nadalje so pozvani vsi društveni člani, da se gotovo udeleže prihodnje seje, da bt>mo mogli izvoliti društveni odbor za prihodnje leto.
Za društvo št. 167 JSKJ:
Raymond Kladnik, predsednik; Leo Lemshek, tajnik; Johanna Bogataj, blagajničarka.
tem letu, na kateri bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934. Poleg jednotinih pravil ima društvo tudi svoja društvena pravila, katera se sestavljajo ali izpreminjajo na letnih sejah. Vsakega člana je dolžnost, da se udeleži letne seje, ker je najbolj važna izmed vseh sej v letu. Od dobrih zaključkov na letni seji je v veliki meri odvisen napredek društva v bodočem letu. Torej, vsi na sejo v nedeljo 17. decembra!
Po seji bo zborovalcem na razpolago okusen prigrizek s primerno primako, da bomo veseli in v prijateljskem razpoloženju zaključili društveno poslovanje tega leta. Bratski pozdrav in na svidenje!
Za društvo št. 108 JSKJ:
Karl Rogel, tajnik.
Indianapolis, Intl.
Nova Doba, glasilo JSKJ, je nepristranski list, zato nam je priljubljen, kakor nam je priljubljena organizacija, katero zastopa. Spoštujemo vse slovenske podporne organizacije, toda izmed vsem mi je najbolj pri srcu naša J. S. K. Jednota. Kolikor smo organizirani, toliko smo močni. Kolikor članov in članic je v vrstah naše organizacije, toliko sobratov in so-sester imam.
Dragi sobratje in sosestre, '|leto 1933 gre proti koncu in z njim tudi kampanja za pridobivanje novih članov. Upam pa, da bo naš glavni odbor to kampanjo podaljšal vsaj še za tri mesece, člani pa podvojili svoje agitacijsko delo. Res delo ni lahko, je pa častno in koristno. Ni tako lahko, kot se je pred tedni izrazil neki samozavestnik pri neki drugi organizaciji, češ, malo pelina v žep, pa kapo na stran, pa tečejo za nami. Mi nimamo nikakih grofovskih zapovedi, pač pa imamo nepristra-nost, ki gotovo spada med naj-lepše lastnosti naše J. S. K. Jednote.
Kar se tiče sloveče Hooverjeve prosperitete, ki je dremala za vogalom cela štiri leta, se mi zdi, da jo huda mrzlica trese. Z glavo buta z vso silo ob vogal, se malo pokaže, pa se zopet nazaj skrije. Predsednik Roosevelt jo je precej splašil s tem, da nam priporoča, da se organiziramo, ker le organizirani bomo dosegli, kar nam gre po naravnih pravicah. Bridkih izkušenj smo imeli dovolj in čas je, da se prebudimo.
V naši naselbini se je pojavila ideja za organiziranje nestrankarskega kluba, katerega naloga naj bo zastopati interese nas vseh, brez ozira na politic-, no prepričanje. Dosti o tem klubu mi še ni znanega, vem le, da se prvo nedeljo prihodnjega leta, to je 7. januarja 1934 vrši prihodnja klubova seja. Seja se bo vršila v Narodnem domu in se bo pričela ob dveh popoldne. Vsi Slovani tega okrožja so vabljeni, da se udeležijo te seje. Naj nas ne ločijo različna narečja niti različnost mišljenja. Mi vsi imamo mnogo skupnih interesov, za katere moremo delovati skupno z združenimi močmi.
K sklepu voščim vsem čita-teljem vesele božične in novoletne praznike.
Frank Zonta.
cembra v S. N. Domu na St. Clair A ve. in se bo pričela ob osmi uri zjutraj. Dolžnost vsakega člana je, da se te seje udeleži, ker na tej seji se bo volil društveni odbor za leto 1934. Obenem se bodo na tej seji sestavljala društvena pravila za prihodnje leto, po katerih se bodo morali ravnati društveni odborniki in člani. Dalje se bo tudi ukrepalo, da-li se v letu 1934 priredi veselica ali ne. Iz teh vzrokov je važno, da so navzoči vsi člani. Bratski pozdrav! Za društvo št. 37 JSKJ-Joseph Rudolf, tajnik.
Central Citv, Pa.
članom in članicam društva “Veseli Slovenci,” št. '98 JSKJ naznanjam, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se pozove vse člane in članice našega društva, da se udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu, to je 10. decm-bra. Člani naj upoštevajo, da se seja ne bo vršila tretjo, ampak DRUGO nedeljo v mesecu, to je 10. decembra; vršila se bo v navadnih prostorih* in se bo pričela ob eni uri popoldne. Na tej seji se bo vršila volitev društvenih odbornikov za leto 1934, obenem pa bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Vsi dnbri člani in članice našega društva so torej prošeni, da se gotovo udeležijo te važne seje Sestrski pozdrav!
Za društvo št. 198 JSKJ: Frances Bratina, blagajničarka.
Oregon City, Ore.
Člane in članice društva sv. Jožefa, št. 76 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. decembra. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob dveh popoldne. To bo glavna ali letna seja, na kateri bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in obenem rešiti še več drugih važnih zadev. Komur je blagor in napredek društva in Jednote pri srcu, se bo gotovo udeležil te važne seje. Člani naj po svoji previdnosti izvolijo odbor za prihodnje leto, istotako tudi zboroval-no dvorano, da ne bo potem kakšnega prerekanja in raznih izgovorov za neudeležitev pri sejah. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 76 JSKJ: Joseph Kestnar, tajnik.
Soudan, Minn.
Tem potom uradno naznanjam vsem članom društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, posebno pa še onim, ki se niso udeležili novemberske seje, da bo datum za prihodnjo sejo za en dan izpre-menjen. Seja, ki bi se imela vršiti 23. decembra, se bo vršila en dan poprej, namreč v PETEK 22. decembra. Ta sprememba je napravljena zaradi božičnih praznikov. Na seji 22. decembra bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934, vsled tega opozarjam članstvo, da se iste udeleži stoprocentno. Član, ki se ne udeleži te važne letne seje, plača $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki in tisti, katere zadržijo jako važna dela. Torej, še enkrat, ne pozabite, da se naša letna seja vrši v petek pred božičem, to je 22. decembra, in da se prične točno ob sedmi uri zvečer.
Ker se nahajamo ravno v času voščil, voščim vsem članom društva sv. Barbare in sploh vsem sobratom in sosestram pod okriljem J. S. K. Jednote zdrave, vesele in zadovoljne božične praznike. (Posebej naj velja to voščilo sobratu uredniku. Obenem mu priporočam, naj skrbi, da najde tisto izgub-
Indianapolis, Ind.
Nesreča nikoli ne počiva in najrajši zadene tistega, ki se je najmanj nadeja. Kdor upošteva to staro pravilo, se vedno pravočasno zavaruje pri dobri podporni organizaciji, ki mu priskoči na pomoč v slučaju nesreče. Zgodi se včasi, da pomanjkanje prisili človeka, da pusti organizacijo in potem pride nesreča. Tak slučaj se je nedavno pripetil pri našem društvu Sloga, št. 166 JSKJ. Član je bil suspendiran komaj par tednov, ko je padel tako nesrečno, da si je roko zlomil. Ker pa je bil suspendiran na svojo željo, mora posledice pač sam sebi pripisati; društvo Sloga .je za ložilo še za vsakega člana, ki se je zglasil na seji ali pa pri upravnem odboru. Po tej poti misli iti tudi za naprej, dokler
Indianapolis, Ind.
Tem potom vljudno vabim članstvo društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra v stari šoli. Asesment se bo začel pobirati že o polu ene ure (12:30), točno ob eni uri popoldne pa se prične seja, Na tej seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in ukrepati o drugih važnih zadevah. Tako, na primer, se bomo morali pogovoriti glede poslave 30-letnice, ki jo bo obhajalo naše društvo v januarju.
Torej, člani društva št. 45 JSKJ, udeležite se seje 10. decembra polnoštevilno. Na no-vemberski seji je bilo sklenjeno, da član našega društva, ki se ne udeleži glavne letne seje, plača $1.00 v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in oddaljeni člani. Na svidenje 10. decembra!
K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 45 JSKJ:
Anton Ule, tajnik.
Chicago, 113.
Poživljam člane društva Zvon, št. 70 JSKJ, da se gotovo udeležijo decemberske seje, ki bo zadnja v tem letu. Na omenjeni seji se bo vršila volitev društvenega odbora za leto 1934. Vsak član, ki se kaj zanima za društvo, se bo gotovo udeležil prihodnje seje. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da vsak član plača 50 centov v društveno blagajno, če se letne seje ne udeleži in nima zato tehtnega vzroka. Prosim tudi, da vsak član plača svoj asesment najkasneje do 25. decembra, ker jaz hočem oddati natančen in čist račun novemu odboru. Kakor so oddaljali prejšnji tajniki čiste račune svojim naslednikom, tako hočem oziroma moram jaz oddati natančen račun. Vsak član, ki ne bo plačal svojega asesmenta do 25. decembra, bo suspendiran, kot določajo pravila. Vsak naj skrbi, da bo imel do 25. v mesecu vse poravnano pri društvu. To bo v korist njemu, kakor tudi društvu in Jednoti. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 70 JSKJ: Andrew Bavetz, tajnik.
East Palestine, O.
Tem potom poživljam vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 41 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo letne seje, ki ise bo vršila 10. decembra ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Za ukrepati bomo imeli glede več važnih zadev in izvoliti bo treba društveni odbor za leto 1934. Pozdrav vsemu članstvu JSKJ!
Za društvo št. 41 JSKJ: Valentin Dagarin, tajnik.
I ronton, Minn.
Poživljam člane društva sv. Alojzija, št. 123 JSKJ, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Seja se bo vršila pri tajniku, kot dosedaj, in se bo pričela o polu dveh (1:30) popoldne. To bo letna seja in je potrebno, .da so vsi člani navzoči. Člani naj pomnijo, da se bo seja začela o polu dveh popoldne. Sicer se ne gleda, da-li bi bila seja dopoldne ali če je popoldne, kajti imamo vsi dosti časa, ker se skoro nič ne dela. Kljub temu člani ne prihajajo na mesečne seje. če bi prišlo kaj važnega iz glavnega urada, morali bi sklicati izredno sejo. Zato je toliko bolj potrebno, da se člani polnoštevilno udeležijo letne seje 17. decembra in si izberejo društveni odbor za leto 1934. Bratski pozdrav!
Za društvo št. 123 JSKJ: Marko Vukelich, tajnik.
Cleveland, O.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ je na svoji seji dne 19. oktobra sklenilo, da se povabi vse člane na glavno letno sejo potom glasila. Letna seja se bo vršila v nedeljo 17. de-
Girard, O.
Tem potom poživljam člane društva sv. Antona, št. 108, JSKJ, da se udeležijo glavne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Seja se bo vršila v spodnjih prostorih S. N. D. in se bo pričela ob dveh popoldne. To bo glavna seja in zadnja v
Waukegan, 111.
članstvo društva sv. Roka, št. 94 JSKJ, tem potom poživljam, da se polnoštevilno udeleži prihodnje glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra v navadnih prostorih in se bo pričela ob deveti uri dopoldne. Na dnevni red pride volitev društvenega odbora za leto 1934 in več drugih važnih zadev. Člani naj izvolijo upoštevati, da je njih dolžnost se udeležiti letne seje. čim večja bo udeležba, tem več koristnega se bo lahko ukrenilo za društvo in Jednoto; več glav več ve. Asesment se bo začel pobi-Dalje na 7. strani
“JV&Va Doba”
v
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
J
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 72c letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-membera $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 48
V burnih časih
VSAK PO SVOJE
Nastopili smo zadnji mesec leta 1933, ki je bilo vse do sedaj tako burno in ki je prineslo toliko važnih izprememb v mnogih družabnih in gospodarskih zadevah, da smo včasi kar strmeli. Ako bi ne bilo z vzroki, ki so dovedli do teh izprememb, zvezanih toliko potežkoč, skrbi, trpljenja in celo pomanjkanja, bi se lahko smatrali za srečne, da smo doživeli čase tolikih izprememb. Mnoge teh izprememb so bile že davno potrebne, toda priti je moralo do gospodarske katastrofe, predno so se izvršile.
Leto 1933 smo pričeli s tako veliko brezposelnostjo, kot je še ne pomni zgodovina te republike. Finančni sistem dežele se je rušil tako strahotno, da je novoizvoljeni predsednik Roosevelt takoj prvi dan svojega termina proglasil “bančni praznik,” da tako reši, kar je bilo še mogoče rešiti. Nato je bil sklican novi kongres k! izrednemu zasedanju, da poveri vladi avtoriteto za izvršitev nujnih izprememb.
Zvezni kongres je sprejel vrsto postav, ki dajejo predsedniku skoro absolutno moč, da skuša po svoji razsodnosti postaviti na noge gospodarstvo dežele. Proglasil je 3.2 pro-centno pivo za neopojno in s tem za legalno, kar je uničilo nepostavno raketirsko trgovino s pivom in obrnilo dohodke legalne pivske trgovine v federalno in državne blagajne. Kongres je nadalje sprejel osnutek 21. amendmen-ta k zvezni ustavi, ki je bil presenetljivo hitro odobren od volilcev v 37 državah. To pomeni ukinjenje zvezne prohi-Dicijske postave, propast butlegarstva, ki je bilo zvezano s podkupovanjem, graftom vseh vrst in terorizmom, na drugi strani pa je zelo znaten vir dohodkov za zvezno in državne blagajne, ki potrebujejo denar bolj kot kdaj prej.
Vladna organizacija, znana pod označbo NRA, sicer ni dosegla vsega, kar smo želeli in pričakovali, toda izvršila je ogromno delo v pravi smeri. Potom pravilnikov je odpravita otroško delo v industriji in trgovini, določila je število delovnih ur in minimalne plače in zagotovila je delavcem nravico organiziranja v lastnih unijah. Najbolj zakrknjeni nasprotniki unij so se morali podati navodilom iz Wasli-ingtona. Pravice, za katere so se delavci borili dolga desetletja, so jim bile priznane takorekoč preko noči.
S širokopoteznim programom javnih gradenj skuša vla-aa zaposliti kar največje število brezposelnih delavcev pred zimo. S kontrolirano denarno inflacijo skuša dvigniti cene izdelkov in pridelkov doma in ugladiti pot ameriškemu izvozu v inozemstvo. Da-li bo sedanji način denarne inflacije uspešen in koristen za deželo, mi, ki nismo finančni in ekonomski eksperti, ne moremo soditi. Starokopitni denarni mogotci pa sistem denarne inflacije obsojaj-o in to lahko smatramo za ugodno znamenje. Denarni mogotci stare šole so si aakupičili največja bogastva v časih, ko je bilo ljudstvo v splosnem najbolj izkoriščano in potiskano k tlom.
Priznanje Rusije od strani Zedinjenih držav se v splošnem smatra tudi za korak v pravi smeri. Po sodbi mnogih političnih in ekonomskih ekspertov bo to pomagalo k ohranitvi svetovnega miru in k povečanemu ameriškemu izvozu v inozemstvo. Povečan izvoz pa enostavno pomeni več dela in več zaslužka za narod.
Neumestno bi bilo trditi, da so vsi ukrepi vlade v vseh ozirih mojsterske poteze. Vse je še v stanju eksperimentiranja in pri eksperimentih so razne napake neizogibne. Pri vsem tem pa vendar lahko vidimo dobro voljo in odločnost za delo gospodarske obnovitve, pa če je pri tem treba prevrniti stoletne tradicije.
V teh burnih časih, katere preživljamo, je padla in se •c-iušila v prah marsikatera ustanova, ki je bila videti nepremagljiva. Ni se pa zrušila niti ena slovenska podporna organizacija. To je najlepši dokaz, kako trdne in solidne so .e naše ustanove. Res je, da so tudi te ustanove z mnogimi drugimi vred utrpele nekaj škode, toda njihova čvrsta življenjska sila jih je obdržala pokonci v najhujši vihri depresije. Naša J. S. K. Jednota, na primer, izkazuje po vseh težkih preizkušnjah zadnjih časov še vedno nad 104 procente solventnosti. Tako stanje v takih časih lahko imenujemo naravnost sijajno. Taka organizacija gotovo v polni .neri zasluži našo lojalnost in ljubezen. Zasluži pa tudi, da jo priporočamo za pristop vsem našim prijateljem in znancem, ki še niso njeni člani.
-----------O----‘-------
NASLOVI NOVOIZVOLJENIH ODBORNIKOV
Naslovi novoizvoljenih društvenih odbornikov za prihodnje leto naj se brez odlašanja sporočijo glavnemu uradu. Kakor hitro ima glavni urad večino tozadevnih poročil, jih pešlje ured ništvu Nove Dobe za priebčitev v skupnem “imeniku uradnikov h;ajevrih društev.” Društveni tajniki naj izvolijo upoštevati, dr. uredništvu NI TREBA pošiljati naslovov nevih uradnikov, kajti uredništvo jih dobi iz glavnega urada.
(Nadaljevanje s 1. strani.) “Show me, I am from Missouri!”
*
Iz Pennsylvanije poročajo časopisi, da je vsled zastruplje-nja obolelo in poginilo več lovskih psov. Zastrupljen je psov je vsega obsojevanja vredno, vendar so pennsylvanski lovci lahko zadovoljni, da se zastrupljevalci ne poslužujejo tako močnega strupa, kot je to storil nek pasji sovražnik v Te-xasu. Poginil ni samo pes, ki je pogoltnil zastrupljeni kos mesa, ampak tudi vsa njegova pasja žlahta do devetega pasjega kolena, dasi je del iste živel v sosedni Arizoni.
*
Britiško zdravstveno ministrstvo poroča, da je v Nemčiji vsako leto manj bolh na kužkih in podganah. Dokazano je baje tudi, da tudi v Zedinjenih državah bolhe propadajo'in da jih je mnogo manj, kot jih je bilo pred leti. Najbrž bo tudi la pojav treba zapisati na račun depresije. Upajmo vsekakor, da ne pride tako daleč, da bi države začele ustanavljati narodne parke za ohranitev te divjačine.
*
Prijatelj Cahej, ki trdi, da pozna žensko pohlepnost po oblekah, pravi, da če bi katerakoli ženska imela vso obleko, ki jo poželi, bi se vse druge ženske morale zadovoljiti s slamnatimi hula-predpašniki.
*
Nekateri učenjaki trdijo, da je vzelo milijone let, da se je iz opice razvil človek. Vpričo tega je zelo čudno, da zadostuje le par minut, da so normalen človek izprevrže v titularno opico.
*
V starokrajskih listih sem či-tal, da je neki Vukov na Bolgarskem imel’tako dolg jezik, da so mu ga morali zdravniki prirezati, in šele po Lej nenavadni operaciji je mogel mož pravilno govoriti. Tudi v tej deželi bi morda nekateri ljudje pravilnejše govorili, če bi imeli nekoliko prirezane jezike.
*
Našo lepo rdeče-belo-modro zvezdnato zastavo zasenčujejo mnogi temni oblaki. Dva grda hudourna oblaka, namreč v verige Vklenjeno osebno svobodo, katero je prestavljala prohibicija, in otroško delo, je vihra novih časov razpršila. Ko bo vihar narodne samozavesti pregnal še ostale oblake, zavihrala bo naša zvezdnata zastava v vsem svojem sijaju, lepša kot kdaj prej.
“Na nebu je dan, za gorami je dan, a sonce zakriva nam jata vran,” dejal je pesnik Zupančič. Upajmo, da je ameriški narod dovolj močan in odločen, da prepodi to jato vran in da se bo zvezdnata zastava zopet vila v prelestnem sbnč-nem siju nad srečno deželo svobode in blagostanja.
*
Prijatelji, na vse to je vredno enega piti—prvič v trinajstih letih legalno, postavno in po paragrafih. Torej: na zdravje!
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani) pada na neko belo deklico. Ječo so stražili šerifi in oddelek državne milice, toda devet tisoč glav broječa množica je stražo razgnala, udrla v ječo in zamorca linčala.
GOVERNER države Califor-nije je izjavil, da bo pomilostil linčarje dveh zločincev v mestu San Jose, ako bo kateri prijet in obsojen. Ta izjava governer-ja je v različnih krajih dežele izzvala hudo kritiko. Governer-ja Rolpha je javno kritiziral tudi bivši predsednik Hoover, na kar je governer odgovoril, da v Californiji ni bilo takega smejanja kot za časa Hooverjeve administracije v Wasinngtcnu ob priliki nemirov takozvane “bonusne armade.”
NARODNI ODBOR za obrambo političnih jetnikov v New Yorku je naslovil ostro kritiko na californijskega go-vernerja Rolpha, ki je izjavil, da so linčarji “opravili dobro delo,” ko so linčali v ječi v San Jose zaprta zločinca Holmesa in Thurmonda. Omenjeni odbor poudarja, da prav tako obsoja zločine ugrabljevanja kot vsi pošteni ljudje, toda zločinca naj bi bila kaznovana po rednem, postavnem procesu. Končno obdolžuje governerja osebnih predsodkov v zadevi zaprtih delavskih agitatorjev Moo-neya in Billingsa.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani) so jo navozili že nad 30,000 kosov. Tudi lesa imajo pripravljenega mnogo. Vsa delavska mesta so že oddana.
SOSEDNO CANADO ni odprava prohibicije v Zedinjenih državah nič kaj razveselila. V prvi vrsti ji bo odvzela mnogo turistov iz Zedinjenih držav, ki so prej posebno v poletju radi posečali “mokro” Canado in pustili tam mnogo denarja. Ca-nadske distilerije imajo pripravljenega mnogo blaga za uvoz v Zedinjene države, toda bojijo se visoke carine, katero utegne ta dežela naložiti. Zaradi kompeticije med žgan j turami različnih dežel bo morda tudi cena žganja in likerjev padla. Canadčanom gre zdaj vse to po glavi.
SKLAD ZA JAVNA DELA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ske hiše v velemestih. Le $40,-000,000 se je do danes dovolilo v to svrho, ker je bilo malo primernih ponudb.
Še polovica sklada $3,300,-000,000 je na razpolago za druge projekte, čim se začne dejanska gradnja na teh projektih širom dežele, je pričakovati znatno znižanje nezaposlenosti.—F. L. I. S.
— o-----------
• NAJMRZLEJŠI DAN
Najmrzlejši dan v Zedinjenih državah je bil zabeležen leta 1884 v Miles City j u, Montana. Toplomer je kazal 6.1 stopinj pod ničlo.
CHARLES A. LINDBERGH,
ki je več časa križaril po Evropi, je nedavno poletel v Afriko. Na poletih ga ves čas spremlja njegova soproga.
V obmejnem, pasu v okrožju Cerknice se je v zadnjem času močno razvilo tihotapstvo. Na podlagi tako zvani nettunskih konvencij so prenašali domačini razna živila, kakor moko, sladkor, kavo in cikorijo v Postojno, kjer so ta živila prodajali in tako zaslužili nekaj malega. Pogumnejši pa so začeli tudi prenašati preko meje tobak in cigarete. Ker je jugoslovanski tobak zelo všeč tudi raznim javnim organom onkraj meje in ker so celo nekateri fašisti prenašanje in prodajanje tobaka sami podpirali na ta način, da so tobak kupovali od tihotapcev, se je mnogih polastila tihotapska strast.
Dva mlada fanta iz Dolenje vasi pri Cerknici sta nesla pred tedni v Italijo 28 kg tobaka. Zalotili pa so ju karabinijerji, jima odvzeli tobak ter ju odvedli v Trst. Nedavno sta bila obsojena vsak na osem let težke ječe. To sta mlada fanta Prudič in Braniselj. Nedavno pa so karabinijerji zajeli fanta Lojzeta Obrezo, po domače Cipkovega, in Viktorja Barago, po domače Urbanovega, ki sta tudi iz Dolenje vasi. Fanta sta nosila v Postojno nekaj sladkorja in čakata tudi v tržaških zaporih na sodbo.
Inž. Franjo Dedek, ki je bil 17. septembra na Reki skupno s svojim šoferjem aretiran in nato odveden v tržaške zapore, je še vedno “Pri jezuitih” v Trstu. Pravi razlogi za njegovo aretacijo še vedno niso znani, ker italijanske oblasti kljub temu, da sta inženjer in njegov šofer že dva meseca v zaporih, na vse odvetniške in diplomatske intervencije nočejo dati ni-kakih točnih pojasnil. Odvetniku inž. Dedeka, Dino Berto-niju iz Trsta, je te dni uspelo priti v stike z inženjer jem in njegovim šoferjem. Odvetnik je sedaj izrazil mnenje, da bosta \ kratkem izpuščena iz zaporov. Vse kaže, da do procesa proti njima ne bo prišlo, ker ju ničesar ne obremenjuje.
Jugoslovanska Katoliška Jednota v An^
Ely. Minnesota
SB4
GLAVNI ODBOR
a) IzvrševalnJ odsek:	_	JJ.
Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave.. Waukega»-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora,
Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave-, ^ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Mlnn.
Blagajnik: LOUIS OHAMPA, Ely, Minn.	..mmI#,1!
Vrhovni zdravnik: DR. P J. ARCH, 618 Chestnut St.,	1
Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St-Cleveland, O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain. O. ,^0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., C|e;„h Pi
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pitts---, -
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center Bi-
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
GLAVNI POROTNI ODBOR:	^Q
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barb col«'
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver.^'
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Broody"’
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Mlnn,
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221. Strabane. P*.
 _
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:	H	o.	it
Tajnik: JANKO N,	ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland	lie;/
1. odbornik:	FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	Si-
2. odbornik:	MATT	ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl«
  —
Vn* stvari, tikajoče »e uradnih indev, naj s« poSiljnjo na e)JjV,( »*’[t denarne pošiljatve pa na slavnega blagajnika. Vse pritožb« in slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem	n*	vf
za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se poSi‘J*J	*
zdravnika.	r^ujl
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov i*1	gl#*1	1
varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podp°r® erilfi' Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v vg hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega j »,eletf* piše na glavni urad. Novo drustyo se lahko ustanovi z 8 ^anle(j|j0t* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. job^0 V tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo akem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00. OdrasH oddelek j« nad 104% solventen, mladinski nad 2.
DA SE NE POZABI
An
n«
---------------------- .	f'
Glavni odbor J. S. K. Jednote je na zadnje ^ i zborovanju določil za pridobivanje novih član°v oddelek sledeče nagrade:	.	g()|
Ža člana, ki se zavaruje za $250.00 smrtnine» * ^ za člana, ki se zavaruje za $500.00 smrtnine> * za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine» j3 j( ^a člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtni*10’ za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtniae’
Za vsakega novopridcbljenega člana mladins* bo plačala Jednota 50 centov nagrade.
V smislu točke 474 naših pravil povrne Je£)0 zdravniške preiskave za novopristople člane odra** do vsote enega dolarja.
Het
V
4%i(
l0»ce <
V NEMČIJI je bilo dne MO. novembra obglavljenih šest; komunistov, ki so bili v zvezi z ubojem dveh nazijskih miličnikov.
OGNJENIK Izalco na San Salvadorju je začel pretekli teden nenadoma bruhati. Reka ognjene lave, poltretjo miljo široka, je poplavila šest farm v bližini mesta.
NADVOJVODA OTON, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, ,jc dne 26. novembra dopolnil 21. leto in v zvezi s tem so se zopet začele širiti govorice, da ss ga bo skušalo napraviti za via d a r j a Avstrije in Madžarsko. Tem načrtom najbolj nasprotuje Mala antanta.
  o —
USPEH TRAGEDIJE
Nemški matematik in pisatelj Abraham G. Kaestner (1719-1800) je ocenil neko slabo žaloigro z naslednjim:
“Igra je v nas obudila iskreno sočutje s nesrečnim pisateljem. Razen lega pa nas je bilo še strah in groza ob misli, da bi nam utegnil nesrečni pisec ustvariti še več sličnih komadov. Sočutje, strah in groza so vendar glavni pogoji za dober uspeh žaloigre. ’
O knjigah, ki mu niso ugajale, je ugotavljal navadno: “Knjiga Je »a zelo slabem papirju; škoda tega lepega papirja!”
škofjeloški čevljarji, kovači in lončarji imajo staro navado, da se vsako leto snidejo k občnemu zboru cehov, ki jih spominjajo na stare dneve slave in moči teh obrtniških predstavnikov. Tak občni zbor čevljarskega ceha je bil nedavno pri Kroni in ga je vodil predsednik Primožič Franc. Uprava je ostala kar stara.
Bolj zanimiva kakor volitev pa je skrinjica, star cehovski simbol, ki jo odpro pri vsakokratnem občnem zboru. Je dokaj velika, na vseh straneh okovana. Ključarja dvigneta pokrov te nenavadne posode, ki brani v sebi mnoge starodavne listine prav iz dobe, ko so imeli cehi odločilno besedo v obrtniških vprašanjih. Skrinjica loškega čevljarskega ceha hrani kopico najraznovrstnejših poslovnih spisov, razna pisma, objave, prošnje, pogodbe, zlasti pa vzbuja pozornost 17 pergamentnih listov—statuti ceha— ki nosijo svojeročni podpis cesarice Marije Terezije. Listi so med seboj dobro povezani in obteženi z ogromnim pečatnikom, ki ima precej besedila in državni grb. Loški čevljarski ceh sega skoro 300 let nazaj. Njegovo delovanje je bilo menda ukinjeno pod francosko upravo.
Koroške novice. V štajerskem obmejnem mestu Mureku so nedavno otvorili slovenski tečaj, ki ga obiskuje nad 90 Nemčev. Učenci so učitelji, železniški uradniki, finančni in orožniški nameščenci ter nekaj trgovcev. Tečaj vodi tamkajšnji
nemški kaplan, ki se je sam perfektno naučil slovenščine. Sličen tečaj je nameravala le-tes uvesti tudi Delavska zbornica v Celovcu. Zaradi nezadostnega števila prijav pa je bil odpovedan. “Koroški Slovenec” pripominja, da se celo slovenskim otrokom odreka slovenski pouk.
    P C «
zadet z nožem, v	W
med njimi tudi ^va pj*;
.je bilo ranjenih- ,j *
pravočasno ^zrnuZ^lJler" ga meteža in osta J van. Orožniki Jie ^ gnati, kdo je ubi ženina'
"T 500.°l1 o.
Nasip, ki varuje ’ j j lov plodne zern^e’jeiu \ & letnem napornem , $ (]j ob levi obali Save . (r ^ Mitroviče, Županj® y, p l u, Slavonskega Br0^siP 'j O* 170 kilometrov. * ‘ pjdj' L ^ di la vodna zadrug ( ki je ena od -jfi’ t>tj[ii.nc srednji Evropi-lu te zadruge in l|l‘ Ek lf>c ki so jo podpi^11' er«1. ,(k■ ye na tisoče prebivac flt« ihe Slavonije, kajti klC\ ^ , rambnega nasipa ^ <> veti v vednem st ^	.	tu
premoženje. Veli	' e-
sipa dokazujejo slednji spomini na ^ |A tastrofe. Popla'^ so napravile š^odc ^ 150,000,000, poPlabilc h ma letoma pa s0 gp ji hujše. V zadnj«\	&
Sava na tem P0^1 g\ ^ škode za Pre^°. ^ dinarjev. Izdati^ ^ ogromni. D o s vanj investirala	jji
lijonov dinarjev- ^jjo.l ske naprave na 10 j lometrov so stale ^j ^ jon, za ureditve P -0 kami pa potreb11-'
22 milijonov.	A
 " ^ f
šestdesetletnico siva je dne H- n°J
jal Engelbert ^ prvi namestnik ® j. la Jugoslavije.
ganizator se .ic udejstvoval *e striji, ki ga je sC' jjj- / nirala, kjer je n1^ k1';fr je udejstvoval ^ ,j injjj kot ljudski - pj^ bej kot mladins*1
Kitajski učenjak v Jugoslaviji. Na Sušaku se je te dni mudil inženjer M. T. Young iz Centralnega zavoda za asana-cijo terena v Nankingu. Young je leto dni proučeval higienske prilike v Ameriki, sedaj pa je posetil tudi Jugoslavijo. Na Sušaku si je ogledal higienske institucije, potem pa krenil v Benetke, odkoder se vrne v svojo domovino.
Namesto poroke—uboj. V vasi širogojno v zlatiborskern srezu je v nenavadnih okoliščinah prišlo do strahovitega pretepa med katerim je eden izgubil življenje, več pa jih je odneslo nevarne rane. V boj je bilo vpletenih mnogo vaščanov, ki niti ne vedo, kako je prišlo do prelivanja krvi. Kmet Mitar Pevovič se je hotel poročiti in je prišel že prejšnji večer v vas z nevesto in večjo svatovsko družbo. Takrat pa je vaška zadruga praznovala svojo slavo in so vaščani veseljačili vso noč. Zjutraj so šli svatje naproti popu, ki je prispel 20 km daleč z neke druge vasi. Vpričo svatov in mnogih gostov zadružne veselice sta se ženin Pevovič in pop sprla, ker ga pop ni hotel poročiti, dokler ne poravna nekih starih dolgov in ne plača obreda. Med prepiranjem je ženin navalil na duhovnika in ko so je po vasi razlegal klic: Pomagajte, popa. hočejo ubiti! je nastala na trgu pred cerkvijo strasna zmeda, ker so se ljudje kar na slepo suvali in prete-pavali. Ko se je metež polegel, je obležal ženin Pevovič smrtno
l.ro
&
S?1
5*
8
s
■A
“h
'%
ENGLISH SECTION OFM
ufl
3181*
fs
joli*
JO. & 1*
ft*
ic#.
Olf'cial Orga0
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
CURRENT THOUGHT
December Meeting
lodge meeting occupies the throne of attention this oljc	commands	the members of the South Slavonic Cath-
H 10» to be present at its session. antjUfi] j1 December rightfully belongs to this dictator—the ill j 0(lge meeting—for at his command lies the destiny of Tlig3 branches for the ensuing year 1934.
Portan annual lodge meeting, as a character, realizes his im-berty G an^ kis far reaching possibilities; therefore, he is at Object°n^y reQuest but to command the presence of his jjk s> the members.
effective weapon is the election of administrative ..Kt})’ W^0’ as Baders of the subordinate groups, must reprefail to0 c*1°ice of the majority. If the majority of members WeSpect	annual command, they must bow to the
k'luki	members	in attendance at this most important
:a Cthof lhe year:
, e modern dictator, the annual lodge meeting is not a Hec't uUt a Persuasive head who pleads with his members to Vjf js dictates. He wants his subjects to realize that his Vlvf °r benefit of the entire organization, and not or a select few.
^tices nf
u 01 various lodge meetings to be held during this So8ePPea>- m this issue of Nova Doba. Time, place and the *5iies °J the annual	meeting are stressed by the local secre-
NiW	other local	officials in order to impress upon the
The h Importance of being present. officiais eCessity	electing capable leaders as administrative
tyfetar Cdnnot be overemphasized. President, vice president, I llbe 10j *leasurer and recording secretary play a stellar role l°ioe	^he selection of such officers must represent the
'*m ,hc "‘ajority.
llg c°mmittees, such as the board of trustees, publicity, tag ,nient> etc., are essential in the execution of the local i*ha‘°i Upon them rest the members for initiative once an s een planned and ready to be carried out.
We
■plw another reason why all members, excepting incapacitated, should be present at the lodge Ud (0 ls month. Criticism of the local officials’ efforts is Ni8faf.VSe *n any group. Hence, in order to minimize the ake ^ a° 1011 that may arise the dissatisfied group should "4 to a .f’Spec*al Point to be on hand to voice their disapproval lister CAaccordingly.
|!\e, ^ ntcinette Mozina, secretary of Center Ramblers 'P in	Center, Pa., through an article pub-
'* |k^ch to )1S *ssue> encourages dissatisfied members of the local 6'fWiSh G present at the December meeting, and to express H es on plans to be followed for the year 1934.
. Hie^i °ther branches have similar problems with some of ^le	w^° wiH find it to their advantage to read her
to follow the advice given forth by Sister Mozina.
St- Barbara, No. 5
'V
11$,
m
$
Colorado Sunshine
■«»
l#J
i*
Cf
%
V
I
$
v	ti	7*—'—
hi St, t, ’ /linn.—All members I* Wlf ara Dodge, N°. 5,
° ^ n°t attend the lrif’ held Nov. 25, are v'^irig °,'fied that the next ^J11 be held on Dec. Wl)all,° , °n ^ec- 23, as was
ioo?n of officers for WiU takc place L fire ' meeting, ail mem-i*1!	gently requested to
• Let us make this \	“>»	Per cent in attend-
1
ie'N trs and sisters, it is C f ' '?u ^bat each menici	* 8 attend the an-
V] &roCG!!!f wili be fined $1, tfp;,, to go into the itre'SUry- Only members 1°^ are excePted. i °Hti,. ’ aSain appeal to tk , Membership of St. b? i^Ua]0t‘^e n°t to forget Jlv1Ilee^n8'’ which will Dec. 22, com-
mSC p-m-
'vm «a'S ^°lidays will be C'*!! °°n- At this time I °f st-Bar-k<: ancl in fact the en-•vfu^ic Cm^'P the South
*^»na Union a Mer" Ul’agovan, Sec’y.
—0----------
rvv il D'w ’'v d'd you come to ’<11°a	back of a
'Va» tired of hear-iv%(t that my stuff Clj M the paper it was
New Year’s Dance
Krayn, Pa.—Hello, everybody! Here we are again. Do you remember sometime ago when Lodge Jutranja Zvezda, No. 136, was compelled to postpone the dance until a later date? Well, the dance is going to be put on as a “New Year’s Celebration,” on Dec. 30.
Music will be furnished by a well-known orchestra. Refreshments that will be served include “kranjske klobase,” beer, candy and soft drinks. The admission will be 25 cents for the ladies and 35 cents for the men.
The invitation is extended to all the neighboring lodges in the surrounding towns. We even invite Gophers’ “Little Stan” and Frank Progar from the “Country Store.” Keep it up, boys, you’re doing fine.
Now a word to the members of our lodge. I want to remind you again that ev»ry one of you is urged to be present at the meeting Dec. 17. The election of officers for tjie coming year will take place" and also some very important business to be transacted.
Justine V. Tauzely,
Rec. Sec’y.
-------o-------
Jones:	Doctor,	I	want to
thank you for your splendid medicine. It helped me wonderfully.
Doctor: Delighted to hear it. What was wrong with you: I don’t remember the case?
Jones: It wasn’t me that was sick. It was my rich uncle--and now I’m his heir.
Denver, Colo.—Here we are again, good old Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, bigger and better than ever. We’re having quite a campaign in our lodge getting new members. Why, when we explain to them what goes on in our lodge, at our meetings, dances, etc., they come in like flies. In January we will have many new members joining us and by summer we’ll be a large number of brothers and sisters, working in co-operation.
We have had some very good times at the last few meetings, which were well attended. At the meeting held in October the initiation of new members took place, and did they ride the goat! Several adults and juveniles were initiated for whom we held a party after the meeting. The delicious refreshments were served and donated by the fair sex members. And how the beer and—did flow.
We danced to the tunes played by a well known musician. Old and new members had a splendid time that will not be forgotten very soon.
The coming meeting will be a gala affair to be held on Dec. 21. All members, adults and juveniles, are asked to please be present at this annual meeting. There will be a big Christmas tree for the juveniles and later Santa Claus will come in person to bring gifts, candy and nuts. Refreshments will be served after the meeting, games will be played and dancing until your shoe soles will get as thin as paper.
I’ll see you at the meeting Dec. 21, and let’s keep smiling with Colorado Sunshine.
Frank J. Smole, Sec’y.
Joseph Kopler, member of National Star Lodge, No. 213, SSCU, of Conemaugh, Pa., and National SSCU Athletic Board member, was elected to the office of school director in Conemaugh Township for a six-year term.
Albin Peric, age 20, of Eve-leth, Minn., was accidentally shot to death Saturday, Nov. 25, while hunting wild game in the neighboring vicinity. His parents, brothers and sisters mourn the passing of their beloved son and brother. The deceased is a nephew of Matt An-zelc of Aurora, Minn., First Supreme Vice President of the South Slavonic Catholic Union.
Al Mlinar, former Cleveland sandlotter, is seriously considered as material for the American League circuit. According to reports, Mlinar is to play with the New Orleans minor club, which acts as a training ground for many players preparing for the big leagues. Last season he played with the Zanesville Greys and made a good showing with his pitching arm.
Slovenec, No. 114
Ely, Minn.—All members of Slovenec Lodge, No. 114, SSCU, are requested to attend the annual meeting on Dec. 17 at 9 a. m., at which time election of officers will be held.
A committee of three will also be selected, which will act in conjunction with committees from other lodges in the matter of the dedication of the new office building of the Union.
Arrangements will also be completed for a dance to be | given by this lodge at the Washington Auditorium on Saturday evening, Jan. 13, 1934.
The younger members, and all other interested members, are urged to attend and discuss the formation of an English-conducted club of this lodge, the name Notre Dame Club being suggested by one of the members.
J. J. Boldin, Sec’y, No. 114, SSCU.  o-------------
Annual Meeting
Claridge, Pa.—All members of lodge No. 40 are requested to attend our annual meeting on Dec. 10, at 9 a. m. Elections of officers and other important business will be on hand.
Younger members should realize that it is your duty to attend all or as many regular meetings as possible. If you think that our meetings are not interesting enough, 1 would advise you to attend a few and sec for yourselves.
Don’t forget the date—Sunday, Dec. 10, at 9 o’clock in the morning. I hope to see all oi the members present.
John Regina, No. 40, SSCU,
English section of Enakopravnost (Equality) published a list of Jugoslav football players who starred for their alma maters. The Jugoslav football all-American fir§t team consists of the follo\ving: Nick-sich, Pittsburgh:	Stajdihar,
West Virginia; Dreshar, Carnegie Tech; Vuchinich, Ohio State: Pozelnik, Dayton; Pa-pesh, Northwestern; Lovshin, Wisconsin; Kadlic, Princeton; Pepelnjak, Oregon; Angelich, Alabama, and Rajkovich, Detroit. The second team is composed of Lubic, Allegheny; Grumlich, Syracuse; Sintic, Ohio U.; Trobovich, Carnegie Tech; Križman, Penn State; Kvaternik, Kansas; Janovich. Wisconsin; Matesic, Pittsburgh ; Vtekovich, Georgetown; Rustich, Canisius, and Franko-vich, U. C. L. A. Honorable mention goes to Guley, John Carroll; Spehek, Case; Baho-ric, Baldwin-Wallace; Oster-vich, Kent State; Russ, Wooster, and Žnidaršič, Case.
It has been discovered that the armless and legless Frieda Pushnik, age 10, of the Ripley’s “Believe It or Not” Odditorium that appeared in Cleveland last week, is a Slovene. She is capable of writing legibly by inserting a five-inch stub on her left shoulder. Miss Pushnik’s home is in Johnstown, Pa. t
Joseph Kogoy, member of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, and A. J. Klančar, who is contributing a series of articles on Harvey Gregory Prusheck in the English section of Nova Doba, will represent Clairwoods, SDZ, in the Cleveland Jugoslav Cultural Garden Club. Clairwoods plan to sponsor Ivan Cankar’s play, “Scandal in the Valley of St. Flo-lian,” on March 18, 1934, in the Slovene National Home, the proceeds of which will be turned over to the garden club. A. J. Klančar has translated Cankar’s play into English, j which has already received favorable comment by those |fortunate enough to read it. j English Professors Ruth Kelso | and .J. Hildebrand of the Uni-I versity of Illinois thought it “a very nice pece of work,” as did
Sick Benefits Are a Big Help
Center, Pa.—It is important that all members of the Center Ramblers come to the next meeting, which is being held in the Slovene Hall on Friday, Dec. 8, at 7 p. m. This is the final meeting of this year.
There will be discussions for the new year and two or three people can not make decisions that will be satisfactory to all the members, so it is up to all the members to be there, then there will be no arguments or hard feelings or what not. I know there are members that do not care what is being done iby the few that attend the meetings, but, oh, my, when there is something that does not satisfy these members, do we hear about it? Now, anyone with a little common sense knows this is not right. If you would all come regularly to the meetings and give us your opinion there would not be any arguments; we would all be satisfied.
How many other lodges have this trouble? I would not be afraid to bet that the majority do. There seems to be a group of members that will think that the few members that come to the meetings are running the whole thing. Now, if no one else comes to the meetings, I guess they have to, if they want to keep up the lodge. The members that do not like certain things that are being done by the lodge,'some to the meetings and speak up. One member has as much right as the other one. Why can’t we all get together and do things in the new year?
We should start out on a campaign for new members. As you are reading this, don’t say, “Fat chance of us getting new members to join our lodge.” You don’t know a thing about it until you go out and try.
There are several people in our locality that do not belong to this Union. How do you know they do not want to join if you don’t ask them, and explain the benefits of the Union? Some folks think that this lodge is not any good. All you do is put in a lot of money and you do not get anything out of it. But what if you should get sick now and would not be able to go to work, a $30 check in a month would be a lot better to get than nothing at all if there is no other income in the family. Ask some that have had this experience, and you will see. They will say, “Gee, I don’t know what I would have done if it were not for the lodge.”
There are some people, even members of this Union, that will “knock” this lodge. If these people would have some experience or other where they would have to ask for sick benefit (we are not wishing it on no one), but we i>re just saying, if they should /ever have to, they would cekainly change the tune. Here is. where it would be proper to say that it. is up to the members to be careful to pay their lodge dues to the secretary on time. Never
Betsy Ross, No. 186, SSCU
Cleveland, O.—The annual meeting of the Betsy Ross Ross Lodge, No. 186, SSCU, will be held on Friday, Dec. 15, at Turk’s Hall, 16011 Waterloo Rd. The meeting will begin promptly at 1:30 p. m.
Every member is requested to attend this meeting, as the election of officers will be held. All of you members are needed at this meeting, so that you can select candidates for office who will carry on the activities of the lodge for the ensuing year. Also it will be the duty of every member to select members who are capable, honest and efficient of carrying on the burdens of the lodge.
All members who without cause fail to attend this meeting will be subjected to a fine of 50 cents toward the lodge treasury. So do not forget and attend this meeting and avoid the fine.
Bro. Victor Jazbec, chairman of the recreation committee of the Betsy Ross Lodge, is at present convalescing at his home, due to a sudden attack of appendicitis. All members and friends are urged to pay Bro. Jazbec a visit. Here’s hoping Bro. Jazbec a speedy recovery.
John P. Lunka, Sec’y,
No. 186, SSCU.
Gopher Dance a Great Success
Pittsburgher, No. 196
Pittsburgh, Pa.—-Annual meeting of Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, will take place Thursday, Dec. 14, at the Slovene Auditorium, located at 57th and Butler Streets. Every member of the lodge sh6uld take an interest in this meeting, as the election of officers for the year 1934 will be in order. Also a complete review of the By-Laws will take place as well and the laying down of a worthy program in the interest of the lodge during the coming year.
All members are urgently requested to be present at this meeting and to exercise their duty in nominating and electing capable officers for the good of the lodge. Don’t fail in your obligations to your lodge Dec. 14, at 8 p. m.
John J. Furar, Sec’y.
SS. Cyril and Methodius, No. 1
Ely, Minn.—Election of officers for the year 1934 wili jtake place at the annual meeting to be held by SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU. jcn Dec. 10. Meeting w ill begin at 1 p. m. All members are requested to be present.
Joseph Kovach, Sec’y.
Miss Sunderland and Miss Brown of the Cleveland E. 55th St. Library, who propounced it “original” and “clever.” Matt Grdina, John Alich and Vatro Grill, edjtor of Equality, have promised to help with the preparation of the play. Mr. Grill has directed the original play on two occasions.
wait until after the 25th day of the month. In case a member is suspended he does not receive sick benefits for the following 30 days, and if the member should get sick it would do no good to report to the secretary because he loses his right to sick benefit while being suspended.
Here is hoping all our members come to the meeting on Fridayi Dec. 8, at 7 p. m. A tot more can be done if there are several members present, and we feel sure things are also done better. I think we can wind up the old year by giving a treat to all.
Antoinette Mozina, Sec’y,
No. 221, SSCU.
Ely, Minn.—Rah !, Rah! Rah ! J. C! Yep, folks, you’re right! lt‘s your Little Stanley gone collegiate. Makes a guy feel young again, doesn’t it? And this time I’ll tell you all about our big dance, which certainly turned out great!
Let’s transfer our musical thoughts back to Saturday, Nov. 25. It is 10:30 p. m. We are all dancing to the grand music of Dusty’s Rhythm Rog-gies; people are talking and laughing and their thoughts must be far from any troubles which they might have! Beautiful gowns were worn by all ladies.
The orchestra strikes up the snappy tunes of “You’re Gonna Lose Your Gal!” People scurry about getting their partners and the dance is on—but let’s go to the entrance, where people are continually arriving— C. C. boys, army officers, Ely-ites, Towerites, Wintonians and what not! Pauline Mrack, her hands moving as fast as possible, has her hands full. Christine Belehar has a nice job— she pins the flowers on the guests’ frocks and coats. And your Little Stanley gives out the programs (when he isn’t occupied)—and if any of you want a program, just say so! I’m not too bashful!
Agnes Perushek—somebody failed to arrive! Who’s guilty? Who-were the fellas- who cams in the side door? Don’t you feel guilty? You should! Many Gophers were there, as were those good old pals, not old, but good pals—the Arrowheads and Rangers. The orchestra will play a number. O. K., Dusty! While the orchestra is playing “Shanghai Lil” (not your Lil Chilesnik) I’il tell you all about different things here and there:
Gopher girls’ basketball practice is on—practice on Mondays 7:30 to 8:30 and on Wednesday 8:30 to 9:30 p. m. Come on, girls—your Little Stanley will take good care of you all! Our girls’ team looks promising, so let’s get back of it!
Boys’ practice is on Tuesday at 7 :30 to 8:30 and on Thursdays at 6:30 to 7:30. Al! of you boys come on out and back the team!
To Angela Pecheck it was “Auf wiedersehen” all right. She is in Soudan only for a while, and “Aud wiedersehen,” in case you don’t know, means “until we meet again.”
Gopher meeting on Sunday. Dec. 10—keep that day open! Come up prepared for a big time, and bring your friend. No admission charge. So let’s all be there!
Now we’re back in the ballroom. Dusty’s Reggies are putting everything into their music for this final number. So with a hop-skip and jump we leave the ballroom, the place of a very successful dance which will forever stay in our minds!
Well, here I am sitting in the J. C. study writing this article, a teacher comes up, gazes at this copy over my shoulder, grabs my write-up, arid throws it. into the basket. Am I mortified! The teacher leaves the room—Little Stanley (up to his old tricks) retrieves the copy from the basket and tlny e you are—and here I go!
Stanley Pechavar,
No. 2, SSCU.
Harvey Gregory Prusheck
A Slovene Artist’s Development By A. J. KLANČAR
III
About the middle of March, 1927, Prusheck came to Cleveland, but this time as one of Chicago’s outstanding artists. His exhibition, the first big one to be given among the Slovenes of Cleveland, is still remembered as a great event in the cultural history of Cleveland’s “Little Slovenia.” It was the success of this exhibit that brought to Cleveland that other Slovene artist, Božidar Jakac of Novo mesto, Jugoslavia, in 1929. From that date an exhibition of art is no rare occasion in the cultural life of the Slovenes living there.
Something has already been said about the painting, “Calvary.” Another one of this period of Prusheck’s artistic evolution is an oil called “Family.” According to the artist himself, this is the most modern of his paintings. It is a summer scene; its landscape is as unconventional as only Prusheck dares to make it. A man and woman are walking in a forest toward a sunset. The woman is protectively bending over a flower, for it is growing in a strange, uncertain place. That flower is worthy of separate framing; it is so dramatically painted. Prusheck has a genius for painting little flower pictures, and it is this boyhood love of flowers that is so deeply imbedded in his emotional life —that makes him one of the finest painters of flower still-lifes.
From Cleveland he bent his adventurous steps toward New Mexico, which is the home of his oldest friends and teachors, Raymond Johnson and Jernar-do Bacchus. He had heard about the life of the Indians from them and was fascinated. The natural beauty, the air and the color of this state recalled to him the wild beauty of his native Slovenia. He visited the reservation and discovered a primitive life totally different from Xvhat he had seen in many of his travels. With his usual earnestness of perseverance, he now turned to study their customs, beliefs, music and art. His interest in their songs is well known among those friends before whom he has canted them to the monotonous beats of an Indian drum, the gift of an Indian chief; his interest in their art is like that of the primitives. But Prusheck differs from them in that, as he himself has observed, this primitive art of the Indians cannot be slavishly imitated, although their motive can be made to suit the modern artist’s more cultivated taste.
The period 1927-29, following his return from the West, is perhaps the most colorful of his artistic career; at least it is the most interesting from the standpoint of the subjects he handles. In technique he is now an eclectic, for he is neither an expressionist nor an impressionist. However, Prusheck’s palette grew markedly from his early wild symbolic realism to a better understanding of “abstract living.” Moreover, a freer composition of colors before light and a surer use of shade are two noticeable changes in his new artistic growth.
Prusheck produced at this time several better and much more interesting works. His Indian country scenes and especially the Indian Puebloes were his favorite subjects then. These he did, not to show real life, not to please the eye, but to express his feelings in regard to the primitive life of the Indians for whom he had a great admiration. For this purpose he used loud complementary and
neutral colors.
It is interesting to note that Prusheck’s preoccupations with still-life dates from this period. Some he modeled on Indian rug motifs, of which his best is the one entitled “Indian Still-Life.” With an Indian rug as a background, the artist placed several clay pots of varying sizes; to give us an impression of drama, he arranged a few fading flowers in a pot. Here was just the occasion to show his surprising virtuosity of palette, or color designs and mass effects. And what an occular least does he offer to a man who has lived all his life in the dull environment of a soot-coated, roaring, blustering industrial democracy,!
“Indian Prairie Village” is another one of those occular feasts which even Barmecide would find it hard to equal. Noticeable in this oil is a new deviation from his former style of painting backgrounds. Towering canyons spread out into the sky with a charming naturalism, whereas before they extended very high into a somewhat conventional sky. This oil also showed a new feature which is characteristic of all the other paintings of this vintage : a novel representation of the heavens which have the richness of texture of southern skies. Prusheck showed his originality more than once as rising above modern expressionism—
He had very effectively* substituted plain massy clouds for the gathered nimbus. No sharp, forceful tugs. Achieving an easy style, Prusheck incorporated in his work a trifle of passive mysticism. We had observed this significant quality in “Calvary.” The same idea, slowly crystalizing in such paintings as “The Singer,” “Dreams” and “Fruit and Book,” is to be sought in some of his portraits, too, especially in his own. In such works, Prusheck has shown that in spirit he is not unlike the medieval painters.
Prusheck has never for a minute lost his racial soul in the maelstrom of American life. Next to Indian culture, Prusheck most admires the land and people, the art and life of Slovenia. As we have already seen, he made these the sources of his own art. Many of the landscapes that Prusheck paints are Slovene in outline. The thatched roof of the Slovene peasant may often be recognized in his scenes. As a youth he had lived in one of these picturesque dwellings; he had first stirred into life in one of its crowded but tidy rooms; he had learned there his first few words of a language that will live as long as there is a Slovene able to learn its alphabet; he had played outside its single door with the sons of sturdy, sober, industrious peasants; he had gone from this home one summer day in May with his father who had pointed out “white Ljubljana” from the top of a beflowered hill; he had left such a humble hut in 1906 amid the denying demonstrations of his old father and the tearful protests of his mother.
Prusheck has not forgotten his mother culture. Ivan Cankar who is, with Ivan Trdina and Simon Gregorčič, one of the greatest figures in Slovene literature and life, stands next to his heart as he does to every cultured Slovene. Prusheck’s struggle for recognition bears comparison to that of another miserable, desolate, unhappy, unappreciated familiar figure seen walking down the solitary, night-covered streets of Lju-
Are You Doing Your Part?
Our Union is conducting a national campaign for new members. As an inducement it is offering the following prizes:
$4.00 for every member enrolled in a $2000 death benefit.
$3.50 for every member enrolled in a $1500 death benefit.
$3.00 for every member enrolled in a $1000 death benefit.
$1.50 for every member enrolled in a $500 death benefit.
$1.00 for every member enrolled in a $250 death bnefit.
$.50 for every juvenile member enrolled.
All new members enrolled must remain in good standing for one year.
With such splendid inducements offered by our Union English-speaking members have a real motive to interest outsiders into becoming members of our splendid Organization.
Lodges have excellent opportunities to stage membership campaigns of their own, in conjunction with the national campaign. If it is a contest between members of the opposite sex, the losers, whether it be male or female, always have the consolation of realizing prizes from the Organization itself.
What lodges are going to be the leaders in this movement?
What members are going to take leading parts?
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L.
Triglav, No. 147
Canon City, Colo.—All members of Triglav Lodge, No. 147, SSCU, are requested to be present at the next meeting, which will be held Dec. 17, at 3 p. m. There will be elections of officers for the coming year. A motion was made and passed that all members not present at this meeting will be fined one dollar. Don’t forget to be present at this meeting, or else pay your fine of one dollar.
Frank Ferkul, Pres.
bljana.
While in Jugoslavia, Prusheck made the acquaintance of several Slovene artists: Gaspari, the Kralj brothers, Zupanič and Jakopič. Of all these artists, Prusheck admires most jRikard Jakopič, who is the foremost Slovene painter in Europe. This artist has a genius for creative conceptions which take the fbrm of symbolic realism. Jakopic, is. like Pruslveck in that he shows that profundity of the mystic life which is characteristic of some of Prusheck’s work. These two are the greatest representatives of Slovenian art in Europe and America.
Coming back from Europe, Prusheck traveled to Canada and British Columbia, from the Pacific to the Atlantic. On his way to Chicago, he again visited Johnson and Bacchus. Prusheck has still the most tender regard for the primitive life of the Indians; he has painted it with the tender sympathy of an original artist. Prusheck has found much romance in these simple peoples. Once in some such setting as he shows in his painting, “Indian Hut,” he heard, he told me, an Indian song which touched him as would some subconscious refrain of an old Dolenjska folksong.
Cleveland Slovenes will not forget what Prusheck has done for them in art education. A city with Cleveland’s population of 40,000 Slovenes should have a man like Prusheck to lead them in organizing an art school. So thought some of the cultural leaders of that city, so that when in September, 1931, Prusheck stopped in Cleveland to visit his sister, he was asked to organize the Jugoslav School of Modern Art. Always a man of high ideals, Prusheck has set up as the objects of his school: “To promote high standards in Mpdern Art; to foster and encourage education in this art; to elevate public taste in matters artistic; to co-operate with all organizations and institutions having similar aims.” His school is a challenge to the Slovenes of other big cities. Like many of his other cultural activities, this school is a work of love. Most of his pupils are the sons and daughters of laborers and factory workers. His own daughter is one of his pupils.
Please Keep in Mind
Nova Doba is issued on Wednesday of each week.
All articles intended for publication in the same week’s issue must reach the Nova Doba office on Monday of each week at the very latest.
Contributing articles that reach the Nova Doba office later than Monday of each week will appear in the following issue.
Please write legibly, on one side of the paper only.
Use ink, and if possible a typewriter (double-space).
Avoid discussion of religion or politics, as discussion of these subjects is strictly prohibited in the Official Organ by the By-Laws in force.
Contributing articles are urgently solicited. Members must realize that the Nova Doba is their newspaper, and is published for their particular benefit.
Address all communications to Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
North Star, No. 197
Duluth, Minn.—Members of the North Star Lodge, No. 197, SSCU, are requested to attend the next monthly meeting which is to be held on Sunday afternoon, Dec. 10. The meeting will begin at 1 :30 p. m. at Foresters’ Hall, located at Fourth Ave. W. and First St. The purpose of this meeting is to elect officers for the year 1934.
Members, it is your duty to be present and elect officers of this lodge who are capable of holding the position for which they are to be elected.
Anthony Susnick, Sec’y.
 o-----------
The Mystery of Walking During Sleep
Booster Bits
Cleveland, O.—Final meeting of the year for Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, will be held on Dec. 11. Members should realize that this is a very important meeting. It is each one’s duty to attend and help select capable officers for the coming year. There are many members who have not attended any meetings during the past year, so let’s all get together and have a perfect attendance. Some members have found it impossible to attend because of confliction of dates. We win change the date of our meetings to suit everyone; so let’s have your co-operation by being present at the meeting on Dec. 11.
Mary Lavrich, Sec’y.   —o------------
Spiders Play Possum
One noticeable characteristic of a great many species of spiders is their habit of playing possum to distract the attention of their enemies. When disturbed they will drop and frequently remain motionless for many minutes.
Persons who tend to develop the habit of walking in their sleep are described by a medical authority as individuals with specially sensitive minds, highly strung, artistic people, the kind who are usually described as “temperamental,” but who happen also to possess strong wills and great powers of self-discipline.
“These people do not let themselves go as other highly strung folk do,” says this writer, “for they meet their troubles, apparently, with the greatest courage and fortitude. They wear a smile through all i their waking hours. Yet, in 'spite of their self-control, th< possess very active imagin tions and their emotions are so easily excited that troubles which ordinary people shake off easily weigh them down to earth. If their self-control were weaker they would weep and rage, and, as a rule, very little harm would be done. But they fight the temptation to do this, and, unfortunately for them selves, they win.
“The result is that the surging emotions which are shaking them find no outlet. Sleep comes. The discipline is relaxed and the apparently calm person begins to move about in that strange and terrifying manner which has to be seen to be realized.
“Sleep walkers sometimes remain calm and still, like ghosts, but sometimes they give way to violent emotion, weeping and bewailing their lot or becoming angry. In any case, it is important not to attempt to rouse them. They should be given the chance to let themselves go, while being protected from injury. Lead them back gently to bed, and wait with them until the outburst ends and they have fallen back into deep sleep.
It must be understood that cnee sleep walking has begun it tends to recur. Emotion gathers force again or some new emotion is added to it. That being so, it is well to call in medical help, because lives are often lost through the accidents'
Keenly interested in his teaching, Prusheck still found time to paint a prize-winning co mposition which has increased his fame as an American Cezannist. He had already won recognition in London and Paris salons in the year 1922. In 1930 the Chicago Art Institute awarded him the Robert Rice Jenkins Prize for an oil, “Still Life.” The Carr Prize was awarded him in 1932 for a painting, “Country Scene,” its subject being taken from the beautiful country scenery of Slovenia.
(Continuation)
They were in the act of leaving when the door opened and Manica entered, pale and weeping. And as if she did not see anyone else in the room except Kvas, she stepped to him, placed her hand on his shoulder and said : “This is not true, Lovre, is it? You could never do such a thing! If the whole world accuses you, I shall not do it; only say that it is not true!”
The landlord blushed.
“Good, girlie, good!” said Uncle Dolef. “I, too, say the same thing.”
“It is not true,! It shall be proven!” said Kvas, and he, too, blushed because he knew that henceforth he could not remain at the Slemenice, since Manica gave herself away so openly. He should like to take her hand, and thank her'for her faith in him, but seeing her dad, he knew that such a thing was now impossible.
“I believe you! — Yes, I believe you more than the others!” said she, and gave him ler hand. “Go and clear yourself, and then return some day! Even if the whole world knows; you or no one!”.
Lovre thanked her with a glance.
Her father, who stood there as if nailed to the floor, stepped to her and took her under the arms. His face was burning from anger.
What is the meaning of this? Come, you have no business here!”
Silently she went out with her dad. Only in her room she realized what had happened, and bitter tears eased somewhat her heavy "heart.
Soon thereafter rolled away from the castle the carriage in which sat the judge with Kvas and the landlord. Next to the driver sat the constable, who looked back every so often as if he was trying to convince himself that the prisoner was still sitting between the two gentlemen.
Because of the recent unpleasant episode at the castle neither the judge nor the landlord cared to begin a conversation, and even less Lovre. They came to Polesek. Here the lord began to talk; getting out from the carriage he turned to Kvas.
“Mr. Kvas! I do not doubt, but that you will prove yourself innocent, and this I wish from the bottom of my heart. However, if you think over, you will realize that for you to return to my home is now impossible in view of what I just learned and saw. I do not care to blame you. A young person seldom thinks what he does. I was satisfied with you to the last moment, and I am exceedingly sorry that you forgot yourself. I know that my daughter is just as much to blame as you. For this reason we part as friends, and I wish you all the luck in the world. I shall be happy if, in a few years when this thing will be forgotten on both sides, you call on us, but now, not so very soon. Your behavior and character I admire. Yet if you will think over, you will know why I am acting in this manner. Whatever we have yet together, I shall send to you when and wherever you wish. Good-by and good luck to you, I am going home now.”
With tears in his eyes, Kvas to6k and squeezed the lord’s hand. He wanted to say something, but the word stuck in his
D<
# Alieva, eno ut “Mop,
CHAPTER XX Jj-ak0am! The judge, Mr. Mežon.^ ^ ^ whom old men told me ^ ^ was a hard and strict	Parn^,
recognized and believe_y liv^ the law, showed at th«**	* S ^
that he was not so he«1 f icj ag.. 1 to be devoid of all human teJ! ha^ pathy. ■ For when he sa"' ^ . f in Lovre’s eye, he	'10.	de’
of his indictments agains i| j| ^
and thought to himsel ,	^
man who is grateful an ^ with difficulty from t who leaves him in ^ 111 Potom that such a man does	^
come a murderer so easi ^ ^ “You just calm y°ur‘se,ej# [%<>! Kvas!” he tried to cons j “As you say, and I bell®'ag# 'Vvn you shall soon be fre® jl But you must not thin ^ l0t^o me; my duties are stric:,	{ jltla ^
shall no doubt learn; jj ^ derstand that you sha , sj|i j! ^ law. And later, when ^ ; free you of all suspic*0*1’ $ Mary speak to the lord, and ^ tain that my word wiH e something. Of course, »jt* i^. the girl is concerned- I iV, Cirj] understood, you w:"	^	51	•	kiSe
leave her alone after ^	^	jt ^
then the world is	!
there are enough o:f ^ ^ types of girls that at ^ girls come on each tel o' , ^ ^ just listen to me, I eXpt! f0r a great deal already- ' J k ^ ’ stance, took for my vVl ^>1 k the fifth one from thos ^1 picked out. You nee,	[^ba
afraid of the jail ^0l,oll'toi^ either. I shall see that > ^ ^ ^ get a good, room, and	fjj0
shall be served to y°ul	. j/ ^
“Thank you!” rep'ie curtly.	.	toj
“And now let us g° [!*•' ruinous nest, Pol^^jitpW'Ji h0 you can inquire and CjeSW^a whatever business y°u ^ h| ' On the threshold 'va' ^ !n|, ing Mr. Piškav, smo^ his customary pipe-man because of his il ^ ^ ^ ' age could neither see ^tvh' well, hence he noticed	j
comers only after the J , ii i l dressed him. He l°°kf * X * wrinkled his f°rehe8jgli/ asked, “What do you vV ‘ tlemen?”	'Ho
The judge asked,	9	j,
Marian?”
“Thank you, better-the father, almost an#'
“May I see him- ^ Kvas.	,
“It is not necessary-1y not permitted to talk: y^g P t ®
if he could,” i’ePlie j V V
man, and, bowing a )/	'
turned to go into	^
without saying more- ^ ^	1
Kvas stepped cloS® ur K \ and said, “Doctor, •	W
Martin begs you to c0 j|l, ^ , today yet. He is ^ j,g ^ W Krjavelj’s hut, and ^ i V, ^ something importan	^
you-”	. j »‘u |;\
The old man 1°° j messenger s u r P r 1	\	ir,(
blushed a little, an saying a word wen house.	jve	a	ft
Kvas wanted to	in	.
Martinek’s letters,	’it.
he did not want the ju ^ ^	^
them, and because t c° ( did not care to vvai , not do it.	,	Jf i,*'.
The judge ordered n \ riage to turn, and ^	' jtl
away.	.	I
“This Mr. Piškav js ^ o . ^ a strange charactei, ^ y H. strong constitution-15 years already aS La.v'f he seems to me a # t ^ same,” talked on ^ ^j ^ who was anxious ,° conversation with ^.^oSe But Kvas was not 1 talking, and answer1 as possible.
(To Be Con 
1
throat, and before he k>ie" man left.
te
or
which attend this most dangerous form of illness, and because there can be no real happiness for a person whose emotional life is bottled up in this manner.”
elk
^(tloV\^e z 3- strani'
Ulili i 0 Pred sejo, to je j j] ^ °Poldne. Kdor ne bo
, *»Ct”em čas.vo
.u ! jnj Za po seji, ker
J# ^ta.be 116 bo kolektal° ievaiff b°do člani ta l)0ziv
n° jj Jiy n Se ysi odzvali, ker 'ti a„n ?okazali- da so v 111W lvišt n' ^ani in članice '•S i94 in J. S. K. Jed-°L Ho J’ na svidenje v ne-\ I >a!-zadru-t'|,I L , JSKJ;
dP^ eph Petrovčič, tajnik.
v ~~~-
jK "'Potnn, Aurora, 111.
11 f4 sv a ^0zivljam članice
!? m ’ št 119 JSKJ’
! Vi# n°^evilno udeleže bo vršila
ve'jjf ''dne v ' decenibra ob dveh 3:i(i O^dnih prostorih. e J I odi/S6^ bo v°iitev dru-1# i«, 0n’ic » leto 1934.
IV’ S‘b£e.niV“ T
tili! '!^ 7 Sestrski po-1 ^	društvo št. 119
1,1,1 Verbič, tajnica.
3 faf’ ~~~~~ tliat1 1 redni "a,unu‘L Mich. »ve* S Cinimesečni seji dru-nt^'.he t m..Metoda, št. 9 it Je (j:re Vrsila 19. n oveniva^ ! iW(S>nasklenjeno> da se
»3tf Svani8eja Za glavn0
v ^ ^ari ^	111 v°iitev dru-
ri> 1,3se h °!2a leto 1934. for3 Nbr.° VrSila v nedeljo fef>^ ^ bo	navadni dvora-
, tli** l{' p^”čela ob dveh po-flot’^Ofik0^ izv°litve dru-
to^* Sbat01- b° na omenie-
,u $ | točk ^ ^ Še več drugih i#tS* li t« rei so prošeni
# ^ U drušfva. da se
1 ^ ‘fXkratVaŽne seJ'e- ki se . S„a ^ !et? in je velijo* :	društvo in Jed-
3° f !*e	.
H’.P eii b0.",Uni’ da po kon-lesi* žabav imeli nekoliko st®1 ^tVo °’ 'ver tako je skle-
tf1 :al°eo 3*J?dnji 8ejiin je h6 *, • Dfea , . lenemu odbo-
v»». VkJ,’’ neka,i za pod }tK V to ,2a Pomočiti suha naročeno in
r! .Setvik razpolago P° se‘
ed i J20stati'a’ Tore^ l|Pam’
I, \ } eim ° n°ben član ali
h/ X.,Vefi nas bo’ ^em
, J seji j m° Jahko osvo-(Ho.-,!1 *'°m prijetnejša /»^‘•-Zadru-r«»' ‘S 6 ;■
I/' J ‘ Unich, tajnik.
/ :
til1	®aggaley, Pa.
/aV?, ,i'sv AI,,jzi'a-
f* t ^ Udpi Vv 'udno vablje-
* f Nil, 6Z1 letne seje, ki
°sto,.-L vršila v na-
^ '“Č ^ m m Se bo priče~
°	Za	re-
važnih za' ii'; ^ftega‘ltUdi iZV0'
^	, °dbora za le-
S t('	tur]|nenjQn°, sejo se
° ^din ?eltai kandida-°ddelek. To
■*r V- J:	d društvo
1* V' >!>(.
^esbik, tajnik.
,^,
A	v, 0maha’ Nc’>-
toy StSice (];ludno vabim
j1,11 .% ll Jgtf 1 Ustva SV. šte-
StNlfižj- ’ da se polno-f C> vS 0 Prihodnje se-
, < h.!iv^vhv nedeij°i7-
^ '^ii	prostorih.
. kHto >ta bo aadnja v
J^"l!ltiicCdd0lŽn08t vsoh
0 j Vn- 'hori'v, Se Je udeleži vHži -iJl Sep moramo A	med
; i\ °ra y, ° ev društve-/, %	|eto 1934 in
f, .\| ° enib Pravil ali Ki 'Sk V letu1a 1)0 društvo ^ Dolžnost iil4 u dril -[ ciane in čla-i	v8i , a’ da se spo-
.1 '%'■ ?^ie;,de,no na ®eji 1K;>te,°lto 'ie na lc:-Svh^bri^lani naše«a
’'ih	gi°de	svo-
Veznosti in s
Ak....
tem napravljajo mnogo dela društvenemu tajniku in tudi glavnemu uradu. Vsak član ali članica, ki je zavarovan ali zavarovana za bolniško podporo, pa je vsled neplačanja ases-menta suspendiran, ne dobi ni-kake podpore, če v tistem času zboli. Tajnik se mora ravnati po pravilih in društvenih sklepih in ne more zakladati ases-menta za člane iz društvene blagajne. To še toliko bolj drži, ker naša društvena blagajna je prazna kot vinska posoda meseca maja. Člane in članice nujno prosim, da poravnajo svoje dolgove, sicer bomo morali prositi glavni urad za pomoč. Ako bi šlo vse točno po pravilih, bi moral suspendirati lepo število članov in članic, toda dosedaj sem se tega branil, kolikor je bilo mogoče. Toda, če v bodoče ne dobim plačila pravočasno, ne bo drugega izhoda kot suspendaci'ja. K sklepu poudarjam še enkrat: naj nihče ne zamudi zadnje seje v tem letu, ki se bo vršila 17. decembra! Na svidenje! — Za društvo št. 11 JSKJ :
John Urek, tajnik.
Kockdalc, IH.
Članom in članicam društva Vitezi sv. Mihaela, št. 92 JSKJ, naznanjam, da se bo glavna letna seja vršila v nedeljo 17. decembra. Prosim vse člane in članice, da pridejo na to važno rejo in si izvolijo društveni odbor, ki bo vodil društvene posle v letu 1934. Večkrat se zgodi, da člani ne pridejo na sejo, potem pa pregovarjajo in kritizirajo, da se je izvolilo take-in-take člane v odbor, člane in članice našega društva tudi poživljam, da od sedaj zanaprej bolj točno plačujejo svoje društvene prispevke, ker drugače bo treba postopati z njimi po jednotinih pravilih. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 92 JSKJ:
L6dis Urbančič, tajnik. '
Windber. Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva Radnik, št. 204 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo volitev društvenega odbora za leto 1934. — Za društvo št. 204 JSKJ:
Vinko Kinkela, tajnik.
Sheboygan, Wis.
Tem potom prijazno vabim vse člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje glavne in letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra in se prične točno ob dveh popoldne. Kot znano, bomo na tej seji volili društveni odbor za leto 1934. Poleg tega bo na dnevnem redu še več drugih važnih zadev, glede katerih bo treba nekaj ukreniti, da ne bo pc seji kakšnega prerekanja. V zapisniku zadnje letne seje je zabeležen društveni sklep, da kdor se ne udeleži glavne ali letne seje, plača en dolar v cnu-štveno blagajno. Izvzeti so le člani, ki so na bolniških ali potnih listih. Tudi članice so izvzete oziroma oproščene kazni za neudeležitev, kljub temu pa .so vljudno vabljene, da se udeležijo seje vsaj enkrat v letu in sicer glavne letne seje. Člane, ki kaj dolgujejo na asesmentu, prosim, da poravnajo do 25. decembra. Na svidenje torej na seji 17. decembra ob dveh popoldne! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 82 JSKJ :
Joseph Yeray, tajnik.
zadev. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da član, ki se ne udeleži glavne seje, plača 50 centov v društveno blagajno. Izgovor je samo bolezen, ker časa ima vsak dosti. Torej naj pridejo na prihodnjo sejo vsi člani, pa bo izvoljen odbor, ki bo vsem po volji, in sprejeti bodo drugi sklepi, ki bodo v zadovoljstvo članstvu. Ni pa pravilno, da člani ne pridejo na sejo, potem pa društvene zaključke kritizirajo. Na svidenje na seji 10. decembra! — Za društvo št. 68 JSKJ:
Andro Matko, tajnik.
Canon City, Colo.
Člane in članice društva Triglav, št. 147 JSKJ, poživljam, da se, vsi brez izjeme, udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra v navadnih prostorih in se bo pričela ob treh popoldne. To bo zadnja seja v tem letu, zato je potrebno, da se je udeleži vse članstvo. Na seji bo prečitan račun, da bo članstvo znalo,-če smo napredovali ali nazadovali. In kot je vsem znano, se bo na tej seji tudi volil društveni odbor za leto 1934. članom, ki jih ni bilo na zadnji seji, naj bo tem potom povedano, da je bilo sklenjeno, da vsak član, ki ne pride na sejo 17. decembra, plača $1.00 v društveno blagajno. Te kazni so oproščeni bolniki, članice in pa tisti člani, ki morajo istočasno delati.
Na redni seji dne 12. novembra smo razpravljali na kak način bi proslavili 35-letnico J. S. K. Jednote pri našem društvu. Ker pa nas je bilo le malo število navzočih, nismo sklenili druzega, kot da društvo plača stroške zdravniške preiskave za v s a k e g a novopristoplega člana odraslega ali mladinskega oddelka. Vsi člani in članice našega društva so: prošeni, da se podajo na agitacijo. Pravilno bi bilo, da bi vsak pred kon-deih 14ta pridobil vsaj enega novega člana društvu in Jedrio-ti. To bi bil najlepši dar Jednoti za njeno 35-letnico. Dobro je tudi pomniti, da plača Jednota za vsakega novopridoblje-nega člana v odrasli ali mladinski oddelek določeno nagrado; te nagrade znašajo od 50 centov do §4.00. Pa na svidenje v nedeljo 17. decembra,! Pozdrav glavnemu odboru in vsemu članstvu J. S. K. Jednote!—Za društvo št. 147 JSKJ :
Anna Susman, tajnica.
jo s tujerodnim ljudstvom, z njegovo dedovino in prispevki. Bori se proti zapostavljanju inozemcev v stvareh zaposlenosti, za združitev ločenih družin, za znižanje naturalizacijskih pristojbin in enake stvari. To delo FLIS-a je omogočeno potom podporne članarine, ki znaša en dolar na leto ali več.
Bo nam od velikanske koristi, da dobimo nasvete in pomenke Vaših čitateljev. Vsakdo, ki rad čita F. L. I. S. članke in hoče jih več ali ima kak nasvet v tem pogledu, naj piše na F. L. I. S.,
222—4th Ave., New York City.
Presto, I’a.
Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Barbare, št. 4 JSKJ, da se bo glavna ali letna seja vršila v nedeljo 10. decembra ob dveh popoldne. Članstvo se je v splošnem zelo slabo udeleževalo mesečnih sej tekom leta, zato je želeti, da se vsaj zadnje seje v letu udeleži polnoštevilno.
Veselica s plesom, katero je društvo priredilo v korist društvene blagajne na večer 29. novembra, je bila od strani članstva zelo slabo obiskana. Bratski pozdrav! — za društvo št. 4 JSKJ:
John Demshar, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Poživljam člane društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, da se vsi udeleže glavne letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. decembra. Seja se bo vršila v Slovenskem domu (sobi št, 5 in 6) in se bo pričela točno, ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo več važnih; točk, katere se običajno rešujejo na letnih sejah. Izvoliti je treba, društveni odbor za prihodnje leto in sestaviti društvene določbe poslovanje v bodočem letu. Društveni odbor bo podal sv<y.e letno poročilo o stanju društva: Vzrokov je torej • dovolj,, da bi še morali te važne seje udeležiti vsi društveni člani in članice. —Bratski pozdrav vsemu članstvu JSKJ, posebno pa članstvu društva št. 26 JSKJ! .
Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ.
ki je sedaj vedno na potovanju. Pripravljen bo okusen prigrizek, nekoga čaka lepo darilo, to vse samo za 15 centov.
Vabljeni so na to prireditev vsi oni, ki se zanimajo za napredek Slovenske mladinske šole, v kateri se tu rojena mladina izpopolnuje v jeziku svojih mater. Vabljeni so starši šolo obiskujočih otrok, da pridejp na prireditev, se zabavajo v prijetni družbi in pokažejo, da hočejo sodelovati z odborom Slovenske šole. Vabljeni so še posebej vsi tisti, ki se zanimajo za naše kulturne ustanove, ker Slovenska mladinska šola je naša važna kulturna ustanova. Obstoj te ustanove je v veliki meri odvisen od njenih prijateljev.	Na svidenje torej na
večer 10. decembra v S. N. Domu !
Nesreča nikoli ne počiva. “Lepo” Miklavževo darilo sta dobili Mary Baraga s 33. ceste in Rosie Škrjanc, stari po 11 let, ki ju je zadnjo nedeljo popoldne na Globe Avenue avtomobil povozil. Revici sta precej pobiti; Mary se mora zdraviti v bolnišnici, dočim je Rosie v oskrbi doma pri starših.
Društvo Bled SNPJ priredi v nedeljo 17. decembra v tukaj-šnem S. N. Domu lepo igro “Mrak.” Ta drama predočuje življenje v vojnem času. Ker kaj takega že dolgo nismo videli, je upati, da bo poset prireditve zadovoljiv. — Pozdrav!
Vida Kumše.
Kenmore, O.
Društvo sv. Alojzija, št. 127 JSKJ, bo imelo redno in zadnjo mesečno sejo tega leta v nedeljo 10. decembra. Seja se bo vršila V Slovenskem delničarskem domu na Manchester Rd. v Kenmoreu in se bo pričela ob deseti uri dopoldne. Na tej seji se bo volil društveni odbor za prihodnje leto. Kolikor je meni znano, bo treba izvoliti novega predsednika, ker stari je že davno dozorel za “penzijon.” Na seji bo tudi poročano o napredku društva v tekočem letu in o uspehu zadnje zabave. Na svidenje torej 10. decembra! — Za društvo št. 127 JSKJ :
Geo. Shaltz, predsednik.
Moncissen, Pa.
Vse Člane našega društva “Isus prijatelj malenih,” št. 68 JSKJ, poživljam, da se gotovo udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila 10. decembra točno ob deseti uri dopoldne. Vsem članom je znano, da imamo na glavni seji volitev društvenega odbora za leto 1934 in da je treba rešiti še več drugih važnih
New York, N. Y
Velecenjeni gospod urednik:
Radi bi zaprosili Vaše čita-telje za sodelovanje potom Vašega cenjenega lista. Mnogi izmed njih prav za gotovo čitajo F. L. I. S. članke, priobčene v Vašem časopisu. Nekateri izmed njih morda ne vedo, da te članke piše Foreign Language Information Service kot del svoje naloge, -,da tolmači Ameriko priseljencem in priseljence Ameriki.
Čitatelje, ki so našli F. L. I. S. članke zanimive, bi prosili, da nam to povejo in pišejo. Ali so Vam bili ti članki kake koristi? Na kak način? O katerih stvareh bi radi hoteli, da pišemo v bodočih člankih? Ako bi Vaši čitatelji odgovorili na kako ali vsako izmed teh vprašanj s tem, da pošljejo pismo ali dopisnico na Foreign Language Information Service, ali skratka F. L. I. S., 222 Fourth Ave., New York City, bi mi bili .jako hvaležni in bi bilo nam to od velike koristi.
Nekatere izmed Vaših čitatc-ljev bo zanimalo znati, da ti F. L. I. S. članki predstavljajo le del delovanja Foreign Language Information Service-a. Ta organizacija odgovarja vsak mesec na stotine pisem, ki jih dobiva od tujerodcev širom vseh Zedinjenih držav, kateri prosijo za informacije in nasvet glede naturalizacije, priseljevanja in drugsh vprašanj. Organizacija tudi deluje V smislu, da se Amerikanci v obče bolj spozna-
Pueblo, Colo
Člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje mesečne ;se,ie, ki se bo vršila v nedeljo 10. decembra. To bo najvažnejša seja v vsem letu, zato je dolžnost vsakega člana, da se iste udeleži. Na zadnji redni seji je bilo sklenjeno, da član našega društva, ki ne pride na letno sejo 10. decembra, plača Sl.00 v društveno blagajno; ve-javen izgovor za neudeležitev je zelo važen vzrok. Na omenjeni «eji se bo vršila tudi volitev društvenih odbornikov za prihodnje leto, torej je važno tudi iz tega vzroka, da so člani polnoštevilno navzoči na seji, da se vse završi v zadovoljstvo večine.
Po seji bo pripravljeno nekoliko brezplačne tolažbe za tiste, ki se bodo morda tekom seje preveč utrudili in užejali. Torej, ne zamudite prilike, ki se ne ponuja vsak dan!
Predno zaključim še apeliram na člane našega društva, da poravnajo vse tekoče in morebitne zaostale asesmente, da bodo ob koncu leta knjige čiste.— Za društvo št. 15 JSKJ:
Joseph Merhar, tajnik.
Rock Springs, Wyo.
Članstvu društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ, naznanjam, da se bo vršila glavna ali letna seja tretjo nedeljo v mesecu, to je 17. decembra. Seja se bo vršila v Slovenskem domu in se bo pričela točno o polu desetih (9:30) dopoldne. Glasom sklepa zadnje letne seje, plača vsak član, ki se te seje ne udeleži ali če pride prepozno, po en dolar v društveno blagajno, razen če je bil zadržan po zelo važnem vzroku. Pozdrav vsem! — Za društvo št. 18 JSKJ :
Louis Taucher, tajnik.
ni. Malo dobre volje in malo požrtvovalnosti, pa zopet lahko postanejo dobro stoječi člani društva in ene najboljših podpornih organizacij v Ameriki, kar je gotovo J. S. K. Jednota.
Apeliram na člane, da skušajo za naše društvo in Jednoto pridobiti nekaj novih članov v odrasli ali mladinski oddelek, kar bo najlepši zaključek društvenega poslovnega leta. Pozdrav vsem! — Za društvo št. 40 JSKJ:
Anton Kosoglav, tajnik.
Eveleth, Minn.
NAZNANILO IN ZAHVALA.—Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočava žalostno vest, da je dne 25. novembra nenadoma preminil najin ljubljeni sin ALBIN PERIČ.
S tremi prijatelji je odšel na lov in v gozdu ga je eden tovarišev po nesreči tako hudo obstrelil, da je bil na mestu mrtev. Strel ga je zadel naravnost v srce. Pogreb, katerega se je udeležilo veliko število znancev, prijateljev in splošnega občinstva, se je po cerkvenih obredih vršil dne 28. novembra. Izguba ljubljenega sina je toliko bolj občutna, ker je bil že prej njegov brat Joseph ubit v avtomobilski nesreči.
Na tem mestu se na.jlepše zahvaljujeva najini hčeri in njenemu možu, ki sta prišla na pogreb iz Clevelanda, O., kakor tudi sestri, bratom in bratrancem, ki so prispevali cvetlice v zadnji pozdrav in se udeležili pogreba. Hvala ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika obiskali na mrtvaškem odru, ki so se ga spomnili z venci in cvetlicami, Ivi so darovali za maše zadušni-ce, ki so nas tolažili v žalostnih urah in ki so pokojnika spremili na njegova zadnji poti.
Ti pa ljubljeni sin, ki si odšel od nas tako nenadoma in ta-k,o. mlad, počivaj sladko v rodni zemlji. V srcih svojih staršev, bratov in sester boš vedno ostal
v	ljubečem spominu, dokler ne pridemo za Teboj tja, kjer ni več trpljenja, ločitve in žalovanja.
Joseph in Mary Perič,
oče in mati.
POPRAVEK”
Dopis iz Claridgea, Pa., ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 29. novembra, nosi podpis “Frank Zupančič, tajnik.” Pravilno bi moral biti dopis zaključen sledeče: “Za društvo št. 40 JSKJ: Frank Zupančič, predsednik.”
vi	strani nekaj ranjencev. Strašna nesreča pa je zadela Šariče-ve; oče in sin sta ubita, ostala je na posestvu sama žena s kopico malih otrok. Glavi ubitih Šaričev sta popolnoma razsekani s sekirami. Nekemu kmetu so divji nasprotniki z gnojnimi vilami iztaknili oči. V Bobiču v bolnici se trije ranjenci borijo s smrtjo. Orožniki vodijo preiskavo, strahovitega prelivanja krvi pa noče biti nihče kriv.
Lorain, O.
Zdravo in dobro je, da se včasi malo pozabavamo in poveselimo, kajti če sc ves čas čmerno držimo, prav gotovo ne vpliva dobro na naše zdravje. Ker se nekateri vzdržujejo plesa v adventnem času, je sklenil odbor Slovenske mladinske šole S. N. Doma prirediti prijetno “card party” na večer 10. decembra. Prireditev se. bo vršila v S. N. Domu. Pogledati pride to prireditev tudi Miklavž,
Claridge, Pa.
Članstvo društva sv. Mihaela Arh., št. 40 JSKJ, vabim, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila dne 10. decembra. Seja se bo vršila v S. N. Domu in se bo pričela ob desetih dopoldne. To bo glavna letna seja in dolžnost vsakega debrostoječega člana in članice je, da se iste udeleži. Na tej seji bo volitev društvenega odbora,za leto 1934 in ukrepalo se bovo raznih drugih zadevah, ki morajo biti rešene na letni seji.
Vse tiste, katerih se tiče, opominjam, naj poravnajo svoje asesmente, ker je najlažje tajniku zaključiti knjige in račune, če so vsi asesmenti plačani vsaj 25. v mesecu. Društvo št. 40 JSKJ je preživelo najhujšo krizo v zgodovini primeroma zelo dobro. Stoji na dobri finančni podlagi in izgubilo ni dosedaj še dosti članov. Zato vabim tiste, ki mislijo vsled depresije društvo pustiti, da-.se še premislijo. Ako je njih dolg v tajniških knjigah vpisan, v glavnem uradu pa je asesment plačan, dokler niso suspendira-
LISTNICA UREDNIŠTVA
J. D., Chicago, 111. — Formalno je bila napovedana ru-sko-japonska vojna dne 10. februarja 1904, dasi je Japonska začela s sovražnostmi že dva dni prej, namreč 8. februarja
1904. Hudi boji za Port Arthur so se vršili od 20. do 31. julija 1904. Port Arthur je padel med 1. in 2. januarjem
1905. Bitka pri Mukdenu se je vršila od 14. februarja do 12. marca 1905. Bitka v japonskem morju se je vršila 27. in 28. maja 1905. Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je ponudil posredovanje za sklenitev miru dne 7. junija 1905. Zavzetje Sahalina se je završilo 31. julija 1905. Mirovna konferenca se je vršila v Portsmouthu od 9. do 29. avgusta 1905. Mir med Rusijo in Japonsko je bil podpisan 5. septembra 1905.
V Jugoslaviji je 85 mest, v katerih je od 10,000 do 300,000. prebivalcev. Največ prebivalcev ima Beograd z Zemunom in Pančevom, in sicer okrog 289,000, drugo naj večje mesto je Zagreb s 185,000 prebivalci. Subotica ima po zadnjem ljudskem štetju 100,000, Sarajevo okrog 80,-000 in Novi Sad nad 65,000, Ljubljana pa okrog 60,000 pri-bivalcev. Pri ostalih mestih se takole spreminja število prebivalstva: nad 40,000 prebivalcev imata Split in Osijek, nad 30,-000 Šibenik, Niš, Maribor, Bi-tolj, Veliki Bečkerek, Sombor in Senta, nad 20.000 Vršac, Velika Kikinda, Zemun, Kragujevac, Banjaluka, Pančevo, Karlo-vac in Mostar, nad 15,000 Stara Kaniža, Prizren, Dubrovnik, Leskovac, Kumanovo, T u z 1 a, Tetovo Priština in Sušak, ostalih 52 mest pa ima pod 15,Q00 prebivalcev. Med njimi je 19 mest, ki imajo pod 5,000 prebivalcev. Skupno število prebivalcev jugoslovanskih mest je znašalo leta 1921—1,464,447, deset let pozneje pa 1,939,335. V desetih letih je torej število mestnega prebivalstva narastlo za 474,788 ali za 32.48 odstotkov. Največje naraščanje števila prebivalstva je bilo v Beogradu, takoj 7.a Beogradom pa v Novem Sadu, kjer se je v desetih letih število prebivalstva podvojilo.
Zanimivi so podatki o stanov-1 ski ali poklicni opredelitvi prebivalstva jugoslovanskih mest.
V	mestih dunavske banovine se bavi s poljedelstvom 40, z obrtjo 33, s trgovino 12, s svobodnimi poklici in javnimi službami 10, brez stalnega poklica pa je 12 odstotkov prebivalcev. V ostalih banovinah je med meščani vedno manj poljedelcev. Poljedelskih mestnih prebivalcev je tako na primer v vrbaski banovini 25, v primorski 22, v zet-ski 20, v vardarski 15, v savski 15, v drinski in moravski manj kot 10, v dravski banovini pa komaj 2 odstotka. Najizrazitejše meščansko obeležje po strukturi svojega prebivalstva imajo torej mesta v dravski banovini, kjer sta samo dva odstotka poljedelcev proti 21 odstotkom trgovcev, 27 obrtnikov in ostalih meščanov, ki so v državnih in zasebnih službah ter v svobodnih poklicih. Mesta dunavske banovine pa so velike vasi, kajti pretežna večina prebivalstva spada med poljedelce. Tako na primer je v Stari Ka-niži 67, v Senti 64, v Veliki Ki-kindi, 53 v Subotici 48, v Som-boru 41, v Novem Sadu 21, v Velikem Bečkereku pa 20 odstotkov kmetov. Zanimivo pri tej nenavadni strukturi mestnega prebivalstva pa je, da so se v 10 letih tudi mesta v du-navski banovini izdatno razširila. Prirastki prebivalstva mest v dunavski banovini so večji od prirastkov mest drugih banovin z izrazitejšim meščanskim prebivalstvom.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Strašna bitka zaradi pešpota.
V	vasi Kudič blizu Bihača sta se kmečki družini Alije Miškiča in Hosa-na Šariča že več let pravdali in tudi pretepavali zaradi nekega pešpota. Staro sovraštvo si je te dni nenadno dalo duška v krvavi bitki z vilami in sekirami. V bitki so zmagali Miškičevi, a je tudi na njiho-
V	Beogradu se je začetkom nevembra završil proces proti u pokojenemu p o d p o 1 k o vniku Luju Mičiču in tovarišem zaradi zločina vohunstva v korist dveh tujih držav. Podpolkovnik Mičič je bil obsojen na smrt, osem njegovih tovarišev, med katerimi sta bila tudi dva italijanska državljana in en avstrijski državljan, pa na daljše zaporne ali denarne kazni. Na smrt obsojeni podpolkovnik Mičič je bil dne 16. novembra obešen.
Rado Murnik:
NA BLEDU
GATTI:
u	'	(Nadaljevani«)
9.
Popihal sem jo domov in se preoblekel. Na oknu sem našel listek. Balenovič me je vabil na postrvi v hotel, kjer je stanoval.
Povabljeni so bili tudi svetnik Oven pa doktorja Zalokar in Jurinac. Kosili smo na veliki verandi. Postrvi so bile izborne in Nada izredno ljubezniva. 'Po obedu pa se je poslovila in udarili smo tarok. Balenovič nam je nepristransko zaplečeval. Obiral nas je svetnik. Zato ga je krstil Janko za Oberona.
“če sem jaz Oberon, je pa moja presladka Genofefa sama presvetla Titania, kraljica škratov!” se je muzal gospod Zlatoust.
“Danes ima jezero svojih 26 C,” je dejal Janko. “In danes ne bo nič tennisa!”
“Zakaj ne?” sem vprašal nemilo presenečen.
“Ali ne vidiš, da bo dež?”
“Nevihta bo!” je rekel Balenovič čez nekaj časa.
Sivi in temnomodrikasti oblaki so se zlivali v enobarvno kalno sivoto. Mrak je ogrinjal bližnje vrhove in jezero je posivelo kakor jeklo. Veter je vznašal in pometal cestni prah, listje ir, bilke. Drevje se je globoko klanjalo, kakor bi prosilo, rotilo; obrežne veje so se omakale v jezeru.
“Kaj mi izbijaš taroke!” se je jezil Janko.
Že se je oglašal zamolkel grom in prve debele težke kaplje so trdo udarile na streho, po nasadih in pesku. Tiho so padale v jezero. Zabliskalo se je in ulilo, zabučal je grom in grozotno odmeval od gora. Nekaj zakasnelih ladij je bežalo v zavetje. Jezerc je kipelo od tisočerih mehurcev in jelo gnati jezne ope-njene valove.
Tudi Janko se je jezil, ker sem igral res prav slabo. ,
Iz mračnih oblakov se je spuščala tema, kakor bi se nočilo. Na-glo je sledil blisk blisku, tresk tresku! Lilo je huje in huje. Nehali v.r.o Lirokirati. Balenovič nas je povabil gori v svoje stanovanje.
Tedaj pa je prihitel Mr. Heywood na verando in kazal preplašen na jezero: “Moja hči! Moja Molly!”
Miss Molly je blodila sredi nevihte sama v svojem čolnu po ježem. \ ihar in valovi so se igrali s slabotno lupinico. Dekle je klečalo v ladjici in — kadar se ni moralo oklepati klopi — s povzdignjenima rokama prosilo pomoči. Prestrašeni oče je bil mrtvaško b'ed.
‘ Pomagajte ji, rešite jo!” je prosil plaho.
"že ji hiti čoln na pomoč!” je vzkliknil Balenovič. “Dobro jo n::e navzlic viharju in valovom! To je veslač!” aivozi mračno dežno mrežo nisem videl ničesar, šele, ko je strahovit blisk ožaril jezero z demonsko svetlobo, sem za trenotek opazil rešilno ladjo.
“Hvala Bogu!” je vzdihnil Anglež in sklepal roke.
“Joj! — Njen čoln se je potopil,” nam je dejal Balenovič hrvat-ivi čiste tiho. “Menda je zajel vode in se pogreznil.”
Sočutno smo gledali nesrečnega bogatina.
“In rešitelj?” sem nestrpno vprašal bistrovidnega Hrvata.
“Tudi njega ne vidim več. Pretemno je, predaleč! Bog pomagaj, da ne utoneta oba!”
“Tako divjega pa nisem videl jezera še nikdar!” je izpregovoril <janko. “Kdo bi pričakoval kaj takega, ko je sicer tako krotko!” Pogled na razjarjeno otemnelo jezero je bil zaeno divoten in grozen. Včasi sc strele odkrile otok, da je trenutkoma zatrepetal v bledem ognju kakor prikazen. Treskalo je naglo zaporedoma s Kratkimi silnimi udari, kakor bi nekaj težkega z vso močjo prodrlo nebeški obok in hotelo pogrezniti breg in hribe v jezero. Grom jo bobnel in bučal in odmeva!, kakor bi valilo težke skale po votlih gorah. Bilo je jako hladno.
Težko smo čakali, kaj bo. Te minute so se nam zdele dolge ko sama večnost. Vsem so močno utripala srca od pričakovanja in razburjenosti. Naposled je vendar nekoliko nehalo liti.
“Otel jo je!” je skoraj zakričal Balenovič. “V svojem čolnu jo pelje naravnost proti nam! živio!”
“Rešil jo je!” je šlo od ust do ust. “Hvala Bogu!” Kako smo se oddahnili!
Počasi se je bližala ladja, ki se je morala še vedno boriti z viharnim vetrom in valovi. Hiteli smo na obrežje, čolnar se je upiral ob vesli, da so škripale trte. Vrgel je verigo, železo je zarožljalo na kamenu. Potegnili smo čoln do brega, rešitelj pa je mignil v jadro zavito nezavestno devojko iz čolna in skočil z njo r.a kopno. Spoznal sam ga šele sedaj. Bil je Minkin ljubček, Zo-i ' tov Jaka.
Tedaj se je mlada Angležinja zavedla in osuplo pogledala naokoli. Nesli so jo v njeno sobo. Vsem nam je bilo tako svečano, tako veselo in lahko v duši! Vsi smo čestitali junaškemu rešitelju in mu stiskali roke.
Jaka pa je molčal.
Bil je ves moker in vroč in v ohlajenem zraku se je dvigal lahen p.ir od njega. Premočena obleka se je tesno oprijemala njegovih ■.repkih mišic.
“Jaka, zdaj pa le hitro čašo vročega čaja!” mu je svetoval Janko. “Pa nemudoma se preoblecite, veste! Zbogom, vrli junak!” Nato je odhitel doktor k Angležema, ki sta poslala ponj. Jaka je odšel tiho domov.
Nevihta je ponehala in krotkeje so pljuskali valovi ob breg. Skozi raztrgane oblake je posijalo solnce in se smejala prijazna modrina. Z Balenovičem sva šla karambolirat, svetnik Oven pa nama je vestno zapisaval in zadovoljno pušil Balenovičeve fine navane. Doktor Zalokar se ni dolgo mudil pri Angležih. Povedal •iam je, da ne preti Molly nobena nevarnost in da je Nada pri njej. Molly da govori le o svojem rešitelju, kakor bi bila vsa zaljubljena vanj. Ostali smo do večera skupaj.
Drugo jutro sem slišal iz. Osojnikove kuhinje tiho ihtenje. Minka je sedela na trinogatem stolu in tiščala predpasnik na oči.
“Kaj pa je, Minka? Zakaj se pa jokate?”
Izprva ni hotela ali ni mogla odgovoriti. Tilnik in prsi so se ji venomer stresale.
“Jaka je tako bolan!” je zaječala naposled. “Leži.”
“Pa niso poslali po zdravnika?”
“So, pa ga ni doma.”
Hitel sem po Janka. Oba sva šla k Zoretovim.
(Dalje prihodnjič)
Moji afriški doživljaji
i.
V gorah severne zulujske dežele so se pojavili levi. V pokrajini je zavladal strah. Domačini so bili prestrašeni, portali so previdnejši in se niso iupali oddaljiti od svojih kralov, Iiz blata in šibja sezidanih koč, .posamezniki pa sploh niso imeli poguma iti na lov v grmovje, ki je obkrožalo vas.
Čeprav so domačini napovedali levom vojno in jih skoro vsak dan v dobro pripravljenih skupnih pohodih pobili L po število, ni postal “simba” nič previdnejši, narobe, čedalje več jih je bilo in čedalje nesram-nejši so postajali.
Crni lovci so se začeli upirati, ker so videli, da niti čarovniki ne morejo odvrniti nevarnosti.
Posebno nezadovoljni so bili “levji bratje,” družba vojščakov, v katero so sprejeli samo tistega, ki je bil ubil že vsaj enega leva, ko je Sukumbana, njihov posebni čarovnik, vprašal s svojimi skrivnostnimi vu-dujskimi svečanostmi bogove za svet. Um Kulumkulu, najvišji bog, se mu je prikazal in mu povedal, da je povzročil veliko sušo in levji napad eden izmed “levjih bratov,” ki “ima hudobni pogled in je prinesel nesrečo vsej deželi.”
Vsi so bili prepričani, da je veliki bog ukazal Sukumbani, naj vzpostavi red in mir na edino možni način: z vohalnim obredom. Samo tako bi bilo mogoče izslediti moža s “hudobnim pogledom,” ga kaznovati in s tem pomiriti zle duhove.
Vse to mi je pčvedal Ksipuzp, vrhovni glavar. Sukumbana je prosil Ksipuza, naj mu dovoli izvršiti imenovano slovesnost; toda glavar je to odklonil. Vedel je, da se taka svečanost vedno konca z obtoženčevo smrtjo in da bi ga oddaljene bele oblasti takoj poklicale na odgovor, če bi slišale o grozodejstvu. Toda stare plemenske tradicije so bile močnejše in povsod se je kazala želja po uporu. Še celo med starimi in izkušenimi “indunami,” med vojaki, ki so se v mladosti borili proti belcem in so smeli nositi (kot znak junaštva) na svojih glavah koščen obroč.
Nekega zgodnjega jutra me je zbudila enolična pesem. Vsi uporni vojščaki so se v zboru pojoč zbirali okoli Sukumbano-vega krala. Mahoma sem razumel: čeprav jim je bil glavar prepovedal slovesnost, so jo vendar hoteli prirediti. Več ko sto petdeset močnih postav se je zbralo okoli Sukumbane, treh indunov’ in Suakinija, čarovnika, ki sme edini opravljati to slovesnost.
Suakini je bil izredno suh in dolg človek, skoro sama kost in koža, z izklesanim in odločnim obrazom. Njegove neprestano migljajoče oči so bile uprte v konico sulice, ki je bila nedaleč od njega zapičena v zemljo. Na svojih dolgih nogah se je zibal ves čas naprej in nazaj, v enoličnih presledkih, in tiho popeval, skoro suval je sapo iz grla. Slično so ječali tudi ostali vojniki in hrum je počasi, a vztrajno naraščal.
Ko je stokanje doseglo vrhunec, začelo počasi pojemati in končno popolnoma utihnilo, j je dobil čarovnikov obraz hipnotičen in nadnaraven izraz, j Prav dobro sem slišal, kako je čarovnik lovil sapo. Bil je popolnoma v oblasti nekega namišljenega duha in pripravljen opraviti svoj mrtvaški posel.
Nenadoma sem videl, kakor da se je zravnal in začel skakati okoli, zdaj k temu, zdaj k drugemu vojaku; vsakega je ovohal in nato odrinil v stran. Prav nič se ni utrudil pri svojem napornem poslu; posebno ga je podžigalo ječanje, ki so ga črni vojaki ponovno začeli.
Pmor ir.e je globoko preminil in ni mi treba če posebej poudarjali, da' som pazil na vsako podrobnost obreda, ki ga pred menoj še niso bile videle bele oči. Bantu-Simbe (“levji bratje,” prej opisana družba lovcev na leve) se niso prav nič menili zame, še opazili me niso.
Drugega za drugim je Suakini ovohal, pri nekaterih ponovil poskus, se obotavljaje ustavil, nato pa odločno pokazal na mladega moža, ki sem ga piav dobro poznal in ki so ga imenovali Silevo. Zgrabil je mladeniča za roko in ga potegnil v sredo krega. Ubogi osumljenec se je obupno boril in v njegovih očeh sem zagledal odsev groze.
“Ti si mož s hudobnim pogledom,” je blazno kričal Suakini, “ti si vzrok naši nesreči!”
Kakor en mož so planili vojščaki pokonci, začeli divje zmerjati in preklinjati osumljenca in kakor obsedeni so skakali visoko v zrak. V trenutku so podivjani črnci pritisnili Silevo ob suho drevo, ki je stalo na jasi.
Indune so nekaj zapovedali. Vojniki so napravili krog okoli drevesa, Sileve in indunov. Ne-j kaj trenutkov so molčali, nato |pa znova začeli vpiti, ko je prišel v krog Suakini, zdaj že ne več v zamaknjenosti, z loncem vrele in kadeče se vode v roki. Torej bom videl ognjeno preizkušnjo, o kateri sem že neštetokrat čul . . .
Sileva je zrl na lonec s prestrašenimi očmi, izražajočimi grozo. Prav dobro se je zavedal, da mu bodo kmalu potisnili desno roko v vrelo vodo. Le če roka ne bo ranjena, ko jo spet potegne ven, bo pokazal svojo nedolžnost. A kdo bi pričakoval tak čudež?
Že je Suakin pograbil Silevo in mu z močjo, ki jo je imel ne vem odkod, porinil desno roko v vrelo ,£oflo. Sovražni krik bojevnikov je zagrnil Silevino obupno tuljenje in krik.
Sileva, ki so ga nenadoma izpustili, je padel na tla/ grabeč se za opeklo roko, tuleč od bolečin in zvijaje se po travi kakor ranjena žival.
Suakini je ukazal bojevnikom, naj bodo mirni, nato pa s slovesnimi besedarno začel: “Sileva je kriv! Posušil je oblake. Odgnal je divjačino in poklical leve. Ukazal jim je, naj nas napadejo in uničijo.”
Vojščaki so zgrabili napol o-medlelega Silevo in ga privezali k drevesu. Boril se je obupno, a si proti toliki množici ni mogel pomagati.
Porabil sem priliko, ki se mi je ponujala radi velikega nemira in zbeganosti, in se previdno splazil do koče, kjer je nekaj Sukumbanovih žen in hčera strahoma gledalo prizore.
Med njimi sem opazil Mdabu-li, lepo deklico, o kateri sem vedel, da se imata s Silevo rada. Šel sem k njej in ji povedal, naj hitro teče h glavarju Ksi-puzu in mu pove, kaj se je zgodilo: hitro naj pride in reši njenega zaročenca mučenja, ki mu je pretilo.
Brez besede se je obrnila in stekla kakor puščica proti nevarnim hribom, kjer je divjal simbo —- lev- Ljubezen in strah sta ji dajala peroti.
Tiho sem se vrnil na prizorišče. Sileva je bil privezan k drevesu z motvozom, ki ga delajo črnci sami iz ovite, na poseben način pripravljene trave, ki daje neverjetno močno ve-1 zilo.
Črnci so se divje prepirali, ali naj ubijejo Silevo z enim udarcem sulice, ali naj ga mučijo s počasnim suličnim plesom.
Obupan sem izračunal, da bo Mdabuli, naj še tako hitro teče, privedla Ksipuza šele čez dve ali tri ure-
Hitro sem se odločil in stopil v krog; za sovražne in grozeče poglede se nisem zmenil.
“Sukumbana, Suakini!” sem
dejal. “Brat Bantu-Simbov sem in hočem govoriti!”
“Go\ ori, oče!” je odvrnil Suakini; med tem so vsi drugi u-tihnili in me radovedno in sovražno ob enem gledali.
Govori! To je bilo lahko reči, a kje, s čim in kako naj bi prav za prav začel!
V rokah sem držal droben filmski aparat, ki je zaradi svoje nenavadne oblike vedno zanimal Zulujce z gora. Vprav zato, ker niso vedeli, kaj pomeni mali, črni zabojček, sem lahko nemoteno snemal, kolikor sem le hotel, to edinstveno slovesnost. Dvignil sem aparat in jim ga pokazal.-
“To čudo,” sem jim rekel z resnim obrazom, “mi je povedalo, da bo Ungiana, bog dežja, takoj poslal polno moče, ko boste izpustili Silevo!”
Pogledal sem na nebo. Tam pa tam je plaval črnikast oblak, jako nenavaden pojav za to dobo.
“Bantu-Simba!” sem zavpil in pokazal na bližnjo kočo. “Še preden bo senca te koče dosegla znožje drevesa, pokličem dež!”
Vedel sem, da bosta minili dve uri, preden bo senca prilezla do drevesa. V tem času bo, sem si mislil, začelo deževati, ali pa bo prišel Ksipuzo in reši! nesrečnega Silevo.
Suakini je vstal in resno dejal, govoreč v imenu drugih: “Verjamemo ti, oče, toda ko pride senca do drevesa, bo sodba nad Silevo izvržena.”
“Uuuuuuuuuuh! Uuuuuuuuuh Uuuuuuiuiuh!” so vpili drug preko drugega in pritrjevali pogodbi.
Tedaj sta se začeli najdaljši dve uri mojega življenja. Senca je ves čas lezla proti drevesu in v moji razburjeni domišljiji se mi je zdelo, da se ji veliko bolj ipudi, kot običajno.
Senca je dosegla drevo.
Mahoma, kakor da bi jih spustil z terlge; HO skočili Bantu-Simba pokonci; začeli so peti divjo pesem in so sprva počasi, potem čedalje hitreje korakali okoli drevesa.
Bila je pogrebna koračnica, kakršne si nisem nikoli predstavljal: lepa in popolnoma v ritmu, a obenem grozna. Sile-vin obraz je posivel. Izgubil je zadnjo nado.
Korakanje okoli drevesa je postajalo hitrejše in sčasoma prehajalo v ples. Obredna pesem je postajala glasnejša in glasnejša, nazadnje se je pa vse izpremenilo v živalsko besnenje in tuienje.
Krog se je čedalje bolj ožil in več ko sto konic sulic se je družilo v železno kačo, ki je prežala na plen. Med skokom dveh nagih in mokrih teles sem videl Silevo ? izbuljenimi očmi in napetimi mišicami.
Vsakokrat, ko so prišli naokoli, je smel eden izmed plešočih vojnikov udariti po Sile-vi. Še nekaj minut in ta močni mladenič je moral umreti od izgube krvi. A prej mu bo zadal Suakini udarec s sulico, ki mu bo prebodla srce in ga pribila na drevo.
Množica ljudi se je prikazala v daljavi — tekli so na vso moč. Eden izmed njih je vodil druge in velik šop črnih peres mu je mahal z glave. Bil je Ksipuzo.
“Glavar Ksipuzo!” sem zavpil, kolikor so mi pljuča dala. “Stojte! Glavar Ksipuzo prihaja !”
Ksipuzo, čeprav še ves zasopel, se je že od daleč pričel jeziti nad neposlušno drhaljo. Nekaj vojakov njegove telesne straže je hitro porezalo vezi, s katerimi je bil Sileva privezan na drevo; iznemoglega so ga položili na zemljo. Upornike je glavarjev prihod hitro spravil k zavesti.
Mdabuli se je med tem vrnila, izmučena od dolgega teka, a vendar je imela že polne roke zdravilnih zelišč, s katerimi je začela zdraviti ranjenca.
Ksipuzo se ni mogel dovolj
naježiti. “Ja baaba (o, oče) !”
mi je dejal. “Pravico bom izkazal takoj, ko dobim tiste, ki me niso slušali!”
Ni še minila ura, ko sem zagledal čisto drugačen prizor. Ksipuzo je, sedeč pred neko kočo, vodil zbor, kateremu so ! prisostvovali vsi indune. Pred !njimi je stal Sileva. Mdabuli-no nežno zdravljenje in nena-jvadna odpornost, kakršno imajo le črnci, sta popolnoma od-: varovala Silevo, kateremu se mučenje in velika izguba krvi skoro nista poznala.
Za mladeničem je stala gla-jvarjeva telesna straža, na straneh pa skupini bojevnikov, Su-^umbanova in Suakinjeva.
Ksipuzo .je z običajnim pono-jsom in mirom pričel govoriti, j Ozmerjal je oba čarovnika, ki sta se skušala braniti na vse načine, a jima vse skupaj ni dosti pomagalo: prepovedal jima je izvrševati verskih obredov za dobo desetih polnih lun in jima zagrozil, da jima bo za vedno prepovedal izvrševati obrede, če bi se še kdaj zgodilo kaj takega.
Nato je obsodil kar povprek vse vojake, ki so prisostvovali obredu.
“Vsakdo izmed vas,” je dejal, “bo jutri privedel pred moj kral najdebelejšo kravo, ki jo ima v staji. Sukumbana, Suakini in vsi - indnne pa morajo privesti vsak po pet krav. Polovico živali bo dobil Sileva kot odškodnino za kri, ki jo je izgubil. Tako želi Ungiana!”
Ko je skončal obsodbo in videl, da je podelil pravico, se je usedel.
Zanimalo me je, kaj bo veliki duh Ungiana storil z drugo polovico živine; zato sem stopil h Ksipuzu in ga vprašal.
“Druga polovica?” je ponovil brez vsakega začudenja. “Jasno je, da bo druga polovica zame!”
HUDOMUŠNI IZREKI VELIKIH MOŽ I
Chamfort: Vdovi, ki bi se rada znova poročila, odsvetujem ta načrt. Zanjo je pač velikega pomena, da nosi ime moža, ki ne more več počenjati neumnosti !
B1 u m e n t h a 1:	Pri	operah
spravlja človeka godba često v isto žalost, kakor besedilo. Besedilo te dela zaspanega, glasba pa ti zaspati ne dovoli.
Bernhardt: Mati modrosti se imenuje previdnost, oče modrosti je neznan; iz tega sledi jasno, da mati previdnost ni bila previdna.
Hebbel: Kjer se poljubljata dva, se plazijo drugi mimo; kjer se dva pretepata, ju drugi obstopijo v krogu.
Heine: Vsakdanji pojav: Baš najlepša dekleta najtežje dobe moža. Tako je bilo že v starem veku; vse tri gracije so obsedele.
Kant: Ženske ne pridejo v nebesa, kajti že Razodetje sv. Janeza pravi na nekem mestu: In zavladal jč molk pol ure. Kaj takšnega pa tam, kjer so ženske, ni mogoče.
Shakespeare: Bolje dobro o-bešen nego slabo oženjen.
Bismarck: Ne smete misliti, da postanete s tem, da vas imenujejo za ministra, takoj bistveno razboritejši nego drugi.
Humboldt: O spi^ | kaj bi se mizica >ie P Pametnejši se vda! ^ Schopenhauer: Ctfjj l mišljajev v kakšni manj misli. — ^e' jjdj čaka; saj ima d°,g0 pred seboj.
Montaigne: delitev darov nara'^ ,\q ^ mi se tiče pameti-gar ni, ki bi bil s s' i ..
žem	nezadovoljen.	"K(J
 -°SI
MADŽARSKE P .
SLOVAKOM	Slov
 ________.	!’Enu
•Uh a'	‘fr-i
Vodja slovaški.(( stov pater Hbnka J ^ ^ ctavno v glasilu ^	'
katoliške i.iudske ^ ^ dcvih Novinah h j (U članek o madža^ ^i ^ J n.ju proti nedotaKU )(( t slovaške republike. ^ (,r ‘j ka trdi, da ima v ro^. f ^ madžarske vlade, j ,■ Slovaški avtonomij® ^	&
samoupravo, lastn°kr# \a , šolsko upravo, P \\j ^ • regenta ter slovasK ^ j| vaškim službenim^^ ^ slovaško zastavo. . & predlog je prejel1’ |( bra v češkem jeZl 'l jj|ii pešte na svoj nasip'• javlja, da Slovaki0 jj šte ne morejo sPreJ y K * vice, niti darov, n'1'	^	'
___________________feni,
AKO IMATE SK ,-
občutek srbenja, r. gi»f> bfa. . na rokah, nogah a" . j nc) bt:nje po životu— , po«”, ‘r0 “ RASE-O-LENE mnogih kožnih 01 j > prvi porabi.	sa,iiO	JJ	L	'%
Poraba je lahka. ‘ dele kože je treba l»n hja BASE-O-LENE.	^li	J	^
Zakaj ne bi PoS;	fr 2<j
LENE še danes, n» ^ ,Jf) < vrnitve denarja, ce glf k V voljni! Prodaja sereI)j lJ »AY. Ely, Minn. m r Zunanjim narofin jo,
po pošti, poštnine H
Ako boste poslali : kraju kak denarni _ sedaj skrajni čas, d®
Cene za pošiljke v d'
S°:	„.	r,. S fa
Za * 3.00. 110 Din !>-*,.•	>
/.a	5,00.. 200	Dinj”
Za	10.00. 4 10	P«n*»	Ifi j
Za	20.00. K25	Din	»<-j/
Za	23.50..1000	Din	jt»- J .	,
Za	00.00.2125	Dm	K
Zaradi nestalnosti „f ,,
navedene cene P?”	^	.
bodisi doli ali S'or‘‘	.
Pošiljanje po brz“;'|y' j0.1^
vaša pošiljka zaka L brzojavnem pismu, K	,
ne pošiljke $1.
Pisma in druge poš'1^ v||
LEO ZAKRf/ „
GENERAL TRAV " fejj 1359 Second Ave^
'K
N
od ^  * :
i« h
izdeluje lično •n0 j/ Dfll venska unijsk^J/ %
 m
Amerišlu
•26,
S'n
Prij
" se
I
Vrš a ]
S
1 v
K
s
tuc
"iC;
ZA BOŽIČ
pu	i«111
v 1TALIJ ...	,/
izvrSujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po
V JUGOSLAVIJO	.	-	'
Za ? 2.70............... 100	Din I Zn $	   jlJ	|?
Za 4.95.................. 200	Din ! Za 17.50.....................  f
Za 7.20.................. »00	Din j Za 42.75............... •
Za 1 1-05................ 500	Din j Za H5.26.............. .
Za 22.75................1000	Din | Za 170.00.	^
KER SE CENE SEDAJ IIITRO MENJAJO SO NAVED*:
PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AI.I DO^ din*rJ'
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v lirah dovoljujemo Se boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati 5 r'ae.
10.00	"	” .
15.00	”	”	.
20.00	"	” .
40.00	”	’’	.... 41-2“
60.00	”	”	  iriih-	JK
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v do*®
Nujna nakazila izvrSujemo po Cable Letter za prlSl Kadar ste namenjeni v stari kraj;
Kadar želite dobiti koga iz starega kraja;
Kadar imate kak drug opravek s starim krajen1* _g: je v Vašem lastnem interesu, da se obrnete P®
SLOVENIC PUBLISHING C0>
A
216 West 18th St.
(TRAVEL BUREAU)
to
C
\
S
s
\