LIPNICA — Vsako leto krajevne organizacije Lipnice in Srednje Dobrave počastijo spomin na Staneta Žagarja, revolucionarja, komunista in narodnega heroja, ki se je vztrajno zavzemal za pravice gorenjskega delavstva. Slovesnosti v njegov spomin so ob osnovni šoli Lipnica in ob grobišču na Srednji Dobravi, kjer je pokopan. Tudi letos so se poklonili njegovemu spominu številni borci, občani in mladina. — Foto: F. Perdan XXXIII. Številka 24 Si»ntelji: občinska konferenca SZDL S«iec, Kranj, Radovljica, Skorja Loka * Trti* - Izdaja Časopisno podjetje ^Nlraaj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar LASILO SOCI Kranj, petek, 28. 3. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od janu" arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobota!,, od julija 1974 pa ob torkih in petkih, DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO jDograjevati zdravstveno politiko občinski svet ZKS za Gorenjsko je v sredo \ravljal o nadaljnji aktivnosti komunistov pri ^kovanju zdravstvene politike in samoupravne hobrazbe zdravstva na Gorenjskem, člani sveta * to se med drugim seznanili tudi z dokončnim %anentom o usmerjenem izobraževanju v gorenjski regiji J*»renj§ki komunisti so že ne-^fcrtt razpravljali in ocenjeva-I4jo jn razvoj zdravstva na ^ttjtkem in tudi tokrat ugo-nesporne rezultate. Vendar Jkljab temu ostajajo Se vpra-ki jih velja tako sedaj, še P* v prihodnjem sredinem obdobju z neprestano 3* akcijo dosledneje raz- S^B, Čeprav se je od zdru-_ ftrenjskega zdravstva ve-J pričakovalo, pa vendarle SVatioki se niso taksni, da bi SJjkko zadovoljni tako upo-kot tudi izvajalci zdrav- stvenega varstva: integracija naj bi prinesla boljšo organizacijsko, strokovno medicinsko in dohodkovno povezavo, vendar pa sedanja dosežena stopnja povezav prav gotovo zahteva od vseh še veliko prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev. Prav v tem okviru bi bilo potrebno iskati odgovor na vprašanje, ki se tako pogosto tudi zastavlja: ali je v sedanjih materialnih možnostih res storjeno toliko, da bi bile te možnosti tudi uresničene. Na Gorenjskem namreč porabimo za zdravstve- no varstvo 4,7 odstotka narodnega dohodka, kar je manj kot v republiki, razen tega pa so gorenjske občine po prispevnih stopnjah, ki jih združeno delo namenja za zdravstveno varstvo, na repu liste slovenskih občin. To po eni strani pomeni, da vendarle tako izvajalci kot uporabniki obračajo zdravstveni dinar že vrsto let nadvse gospodarno in brez razmetavanja; ker pa po drugi strani ugotavljamo, da bi bili rezultati vendarle lahko boljši, da bi bil lahko vpliv uporabnikov učinkovitejši kot je, da bi se za zdravstvo namenjena sredstva uporabljala smotrneje, ce bi bila usklajenost zdravstvenih organizacij večja in uresni- *f k1 ,8t™kovna enotnost - pa Se bi lahko naštevali pomanjklji-SJVr 80 na,°Se v prihodnjem obdobju vsekakor že začrtane. Vendar pa je jasno, da teh nalog tako zdravstveni delavci kot uporabniki nikakor ne bodo mogli razrešiti po bližnjici, pač pa bo probleme, ki so ovira uspešnejšemu delu treba razreševati po samoupravni poti na podlagi samoupravnih dokumentov, pri tem pa bodo sodelovali tudi vsi dejavniki političnega sistema; brez dvoma pa je prav dograjevanje svobodne menjave dela tista pot, po kateri naj bi se razreševala večina 'zdaj tako perečih vprašanj. L. M. V* Kmečki turizem — le del turizma na vasi V javni razpravi na temo »kmečki turizem in privatne sobe«, ki jo je spodbudila Gorenjska turistična zveza, se je izkristaliziralo mnenje, da je kmečki turizem le del turistične dejavnosti nekega kraia. Mar to ne pomeni vračanje k poudarjanju pojma turistični kraj, v katerem torej ne nastopa le kmet, marveč tudi gostilničar, hotelir, lastnik turistične sobe ... in ne nazadnje turistično društvo. Kmečki turizem smo začeli razvijati in podpirati iz čisto določenih razlogov, predvsem smo i njim reševali hribovsko kmetijstvo. Toda na Gorenjskem ugotavljamo, da je v svojem naletu izgubil moči, da smo pričakovali več. Danes imamo 67 turističnih kmetij, od teh 39 v radovljiški. 15 v Škofjeloški. 9 v jeseniški in 4 v kranjski občini. Vse skupaj imajo 696 ležišč. Število ležišč v turističnih sobah upada. Na Gorenjskem jih lahko naštejemo 4.555. V Bohinju na primer je bilo Se leta 1963 1.020 ležišč v privatnih turističnih sobah, danes jih je s5 kmečkim turizmom vred okoli 900. Ljudje pač znajo računati in vedo, kdaj se jim splača sprejemati goste in kdaj ne. Na drugi strani pa vemo, da nam delavci beže iz/gostinstva. Zlahka bi lahko našli tovarno na Gorenjskem, ki bi lahko v hipu odprla hotel, če bi le hotela, saj zaposluje natakarje, kuharje ... Ali se torej v ugotovitvi, da mora biti prostor pokrit s celotno vsebino turistične dejavnosti, da moramo na vasi razvijati tudi druge oblike turizma, ne le kmečki turizem, ne skriva tudi ugotovitev, da moramo korenito spremeniti naS odnos do turizma kot pomembne gospodarske panoge. . . In že smo pri tem, da mora postati delo v turizmu za ljudi privlačno, da ne bodo iskali zaslužka drugod. Da se ne bomo več spraševali, kdo na Gorenjskem pa sploh Se hoče delati v turizmu. Da se kmečki fant ne bo več premišljal ali naj se vozi na delo daleč od doma ali naj ubere Se vedno negotovo pot kmečkega turizma. Da bo lastnik turistične sobe imel svojo računico. Naj dodamo Se kanček današnjega trenutka, ko vse bolj tarnamo, kje dobiti devize. Ko ho za gorenjsko industrijo postalo zanimivo in spodbudno povezovanje s turizmom, ko se bosta partnerja začela dogovarjati, kako bosta ustvarila devize, bodo za turizem morda nastopili boljši časi. M. Volčjak I Kurirčkova pošta na poti * petek, 4. aprila, bodo v Kranju odprli 19. mednarodni kme-I tjtki in gozdarski sejem. Na sredini tiskovni konferenci, ki je j tik pri Makeku na Jezerskem, so predstavniki sejma, zadružne I *me, živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske, kranjske j Mlekarne in medobčinske gospodarske zbornice seznanili notarje s pomenom bližnje sejemske prireditve. j *« letošnjem mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu j *• nz$tavljalo prek 800 proizvajalcev, razstavljenih pa bo več *rf $400 primerkov. Predstavili se bodo domači proizvajalci in Vfr devetih evropskih držav. kito« bo na sejmu tudi razstava opreme sodobne kmečke hiše, ^zlatti pa opreme kmečke hiie, ki se ukvarja s turistično de-btnottjo; veliko prostora bo posvečenega mlečni industriji in W»/vu. V razstavo sirov se bo vključilo več kot 20 proizva-Heev iz Slovenije in drugih republik. Posebna razstava bo namenjena gozdu, njegovemu pomenu in odnosu človek-gozd ter Vegovi povezavi s planiarstvom, lovom in rekreacijo. Ob tem *sjs opozoriti na razstavo »Bohinjsko planSarstvo«, ki jo v %iru ujma pripravlja Gorenjski muzej. t«f edinstvena razstava v sklopu lovskega dela, bo v Sloveniji trvU in drugič v Jugoslaviji, odprta razstava »Tito-lovec in hjitelj divjadi« z več kot 300 slikami, ki jo bo pripravil Zavod gojitev divjadi Kozorog iz Kamnika v sodelovanju z Gorenjem tej mom. Pripravljena bo tudi živinorejska razstava lisaste in črnobele hoedi. (Ib) - Foto: F. Perdan \_ JESENICE - Slovenski pionirji letos že osemnajstič zapored organizirajo tradicionalno akcijo Kurirčkova pošta. Vsebino letošnje pošte so posvetili rojstnemu dnevu predsednika rita m dnevu mladosti, pripravam pionirjev na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, 35. obletnici osvoboditve domovine in 70. obletnici rojstva Edvarda Kardelja. V okviru te akcije so tudi razpisali natečaj za najboljšo kurirsko pesem. Na Gorenjskem je Kurirčkova pošta letos krenila na pot v jeseniški občini. Pionirji so jo v soboto, 22. marca, odnesli izpred spomenika padlim borcem v kranjskogorski Jasni. S tem so počastili spomin na zadnje boje jeseniško bohinjskega odreda in četrte armade z umikajočim se okupatorjem. V ponedeljek, 24. marca, so Kurirčkovo torbico sprejeli pionirji iz mojstranške osnovne šole, v torek, 25. marca, pa pionirji iz osnovne šole Tone Cufar na Jesenicah. Naslednji dan je bila torbica v vzgojno varstveni ustanovi Angelca Oce-pek, osnovni šoli Prežihov Vo-ranc in vzgojno varstveni ustanovi Julka Pibernik. Včeraj so pošto obogatili pionirji osnovne šole Polde Stražišar, gojenci vzgojno varstvene ustanove in učenci osnovne šole na Blejski Dobravi ter pionirji osnovne šole na Koroški Beli. Danes, 28. marca, bodo ob 10 uri Kurirčkovo pošto prevzeli pri spomeniku Dragoljubu Milo-vanoviću v Završnici pionirji iz osnovne šole v Žirovnici. Torbico z zbranimi čestitkami bodo izročili v varstvo pionirjem iz radovljiške občine, ki jo bodo pričakali v ponedeljek, 31. marca, ob 10. uri v Vrbi. 8. Saje Sporočilo konzilija Zdravniški konzilij je sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika Tita zelo resno. Pljučnica sicer kaže znake poje-manja, vendar je temperatura Se vedno zviSana. Delovanje ledvic se ne obnavlja. Kardiovaskularni sistem je\ razmeroma stabilen. Nadaljujejo intenzivno zdravljenje. Informacija o uvajanju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81 na Gorenjskem Sporočamo, da bo koordinacijski odbor za usmerjeno izobraževanje pri Medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko objavil v Glasu v torek, 1. aprila, predlog usmeritev in vzgojno-izobraževalnih programov srednjega izbraže-vanja in razmestitev teh po vzgojnoizobraže-valnih organizacijah Gorenjske ter predvideno število vpisnih mest za 1. letnik srednjega izobraževanja za šolsko leto 1980/81. Podatki bodo omogočali učencem izbiro ustreznih vzgojnoizobraževalnih programov že pred razpisom za vpis. Opomba uredništva: Časopis Glas bo v torek. 1. aprila. iz.Sel v povečani nakladi. Ce niste naročniki Glasa, ga pravočasno kupite v kioskih. 19. MEDNARODNI KMETIJSKI kranj IN GOZDARSKI SEJEN 4.-14A80 — razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijske in gozdarske mehanizacije — velika izbira — ugodni nakupi — nižje cene NASLOV GLAS 2.STRAN. PETEK. 28. MARCA r Najboljše želje za Tita Štafeta mladosti bo danes sklenila pot po Vojvodini. Mladi so jo ponesli skozi 200 vasi in mest. Povsod so nosilce štafete dočakali s cvetjem, pesmijo in glasbo in s prisrčnimi pozdravi in željami tovarišu Titu, da bi Čimprej ozdravel. Te dni je več desettisoč vojvodinskih mladincev sodelovalo v akciji »Mladi delavec — samoupravi)avec«, »Mladi in vas« in v drugih. Poteka tudi tekmovanje »Tito-Revolucij a-mir«, ki so ga posvetili 30-letnici samoupravljanja. Mladina zbira tudi odpadne surovine. Nove ćene za junčevino Prihodnji mesec bomo v Sloveniji, kupovali junčetirio po novih, za 5,3 odstotka višjih cenah. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve je namreč predlagal, da bi iz proračunskih sredstev prenehali pla čevati nadomestilo 4 dinarje za kilogram junčjega mesa. To naj bi omogočilo plačevanje nadomestila za mleko do konca leta, kompenzacije za kruh pa naj bi veljale do konca julija. Težji uvoz računalnikov Komisija za informacijski sistem in računalništvo pri gospodarski zbornici Slovenije je ocenila, da je zaradi zaostrenega položaja kot tudi zaradi uspešnejšega uveljavljanja domače računalniške opreme, treba poostriti merila za uvoz računalniške opreme. Računalnike bo mogoče uvoziti le, če se Jih doma ne da kupiti. Priznanje Titu S soglasnim sklepom profesorjev in študentov je ugledna univerza za ekonomske vede »San Martin de Po rez« v Umi letošnji generaciji diplomiranih študentov podelila ime našega predsednika Josipa Broza-Tita Sklep so razglasili na slovesni promociji 78 novih ekonomistov. Rektor univerze je ob tej priložnosti izjavil, da je podelitev imena jugoslovanske ga predsednika letošnji generaciji največje priznanje in izraz spoštovanja do pred sednika Tita, graditelja avtonomnega in neodvisnega socializma. V univerzitetni zgradbi pa so vzidali spominsko ploščo v čast predsednika Tita. Pomoč Črni gori Zakon o pomoči Črni gori za odpravljanje posledic potresa je bil v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine soglasno sprejet. Zakon določa, da bodo republike in pokrajini zagotovile Črni gori do konca 1989. leta skupno 53,6 milijarde dinarjev. Od tega bo 13,6 milijarde dinarjev posojil, drugo pa bodo nepovratna sredstva. Slovenija bo po tem zakonu zagotovila Črni gori letos 986 milijonov dinarjev nepovratne pomoči in 456 milijonov dinarjev posojila. Kdo bo gradil predor? Predor skozi Karavanke bodo začeli vrtati sredi letošnjega leta, dela pa bodo trajala 48 mesecev. Sedaj so začeli pregledovati ponudbe izvajalskih organizacij, ki se žele lotiti tega zahtevnega posla. Za jugoslovanski del predora so poslale svoje ponudbe tri naše gradbene organizacije, na licitacijo za oddajo del na avstrijski strani pa se je prijavilo deset ponudnikov. Svet v tem tednu DELOVNA KONFERENCA BORCEV V PODNA RTU - V soboto, 22. marca, je bila v domu kulture v Podnartu delovna konferenca krajevne organizacije ZB NOV. Na konferenci so sprejeli program dela. Na predlog občinske komisije bodo letos v Dolah pod Poljšico uredili okolico spomenika, prav tako tudi okolico spomenika na Ovsišah. Septembra bo v Podnartu šesto partizansko srečanje, razmnožili bodo kroniko NOV Podnart, skupaj z organizacijami na Srednji Dobravi ustanovili tekaško sekcijo in organizirali tekmovanje po poteh narodnega heroja Staneta Žagarja. Borci se bodo tudi letos udeležili krajevnih, občinskih in drugih prireditev ter aktivno sodelovali z ostalimi krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami. — Ciril Rozman — Foto: F. Perdan KRANJ V torek je bila v Kranju 60. seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so obravnavali analizo razvoja delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti in razpravljali o poročilu o organiziranosti kadrovskih služb v kranjskih organizacijah združenega dela ter o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki. V ponedeljek se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL. Na seji so med drugim razpravljali o izobraževanju članov komitejev za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ocenili javno razpravo o letošnji kranjski resoluciji o izvajanju družbenega plana in se seznanili s poročilom o obisku delegacije občinske konference SZDL pri slovenskem društvu Triglav v Stuttgartu. *Ja SK. LOKA__— V ponedeljek. 31. marca, ob 12.30 bo seja sveta za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o predlaganih osnutkih programskih zasnov za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za usmerjeno izobraževanje in poklicno usmerjan je v osnovnih šolah. .. , . V sredo. 2. aprila, ob 13. uri bo seja odbora za organizacijsko-Ka-drovske zadeve pri ObS Zveze sindikatov. Na dnevnem redu je obravnava pripomb na poslovnik občinskega sveta in priprava gradiva za volilno sejo občinskega sveta. Ocena dela pravobranilca samoupravljanja Jesenice — Udeleženci seje komiteja občinske konference Zveze komunistov z Jesenic, ki je bila v sredo, 19. marca, so največ pozornosti posvetili obravnavi poročila o lanskoletnem delu družbenega pravobranilca samoupravljanja v je-1 seniški občini. V obširni razpravi so delegati sprejeli več pomembnih ugotovitev. Med drugim so poudarili, da je delo družbenega pravobranilca samoupravljanja politično preventivna dolžnost, za izpolnjevanje katere je med delovnimi ljudmi in občani veliko zanimanja. Se več, mnogi se k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja zatekajo po pomoč pri reševanju vprašanj izven njegovega delovnega področja, saj v jeseniški občini nimajo organizirane pravno posvetovalne službe. Razprava je opozorila tudi na več pomanjkljivosti glede obravnavanih vprašan j."Skoraj nerazumljivo je, da raznih samoupravnih kršitev ne ugotavljajo in predlagajo V obravnavo družbenemu pravobranilcu komisije delavske kontrole, kar kaže predvsem na slabo odgovornost komunistov in sindikalnih delavcev v njih. Ker Je spornih pojavov največ v' kolektivih, kjer nakopičeno problematiko počasi ali sploh ne rešujejo, bo v prihodnje v teh okoljih nujno tesnejše sodelovanje družbenopolitičnih organizacij pri ugotavljanju in odpravljanju težav. Ne nazadnje pa je bila iz poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja razvidna tudi potreba po širši akciji za stalno dopolnjevanje in dograjevanje samoupravnih aktov v združenem delu. S. Saje J Umrl dr. Jožef Pogačnik RK Pokojni v K<>- Danes. y petek, .so <• ljubljanski stolni cerkvi, kot to veleva običaj pokopali dr. .Jožefa Pogačnika, do nedavnega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita. Star 78 let je v torek zjutraj umrl zadet od kapi. Njegov odhod pomeni velik udarec za slovensko cerkev, je med drugim navedel v sožalni brzojavki novemu nadškofu dr. Sušta rju predsedn i k SZDL Mitja Ribičič, dr. Pogačnik je bil rojen vorju pri Tržiču, stud Ljubljani, teologija pa , brucku. kjer je tudi doktoriral. Leta /.967!t/e postal pomožni ljub Ijanski škof, še istega leta tudi nadškof, pet let zatem pa metrtu polit ljubljanske cerkvene pokrajine. Bil je podpredsednik jugoslovanske škofovske konference in predsednik njene komisije za nauk vere. predstavnik škofovske konference pri svetu evrop skih škofovskih konferenc ter član rimske kongregacije za ško fe in večkrat član škofovskih sinod. Prizadeval si je za sožitje ob lasti in cerkve, za medsebojni študiral je v Inns dialog in si iskreno prizadeval, kot navaja r sožaini brzojavki Mitja Ribičič, da ne bi hipoteka Žalostne preteklosti motila pozitivnega razvoja in da bi odnosi med samoupravno družbo in rimskokatoliško cerkvijo biti na Slovenskem zgledno urejeni. Pokojni dr.Pogačnik je pomembno vplival na slovensko cerkev, na duhovščino med slovenskimi izseljenci in zdomci pa tudi na dogajanja v škofovski konferenci ter tudi na zelo dobre odnose med Jugoslavijo in Vatikanom. Vedno je bil ' pripravljen mirno, kulturno in strpno graditi mostove sožitja, zavračajoč ekstremizem klerikalnih in politikantskih teženj. To je bilo koristno za slovensko cerkev samo. saj se je prav v času njegovega vodstva razvijalo svobodno versko življenje in so bila razrešena pomembna odprta vprašanja v odnosih med cerkvijo in družbo; njegovo uspešno petdesetletno delo pa ni le pomembno za oblikovanje teh odnosov, pat pa je tudi prispevek miru. varnosti in sreči slovenskega naroda in vse socialistične Jugoslavije. Šah razburja duhove Egipt ponudil gostoljubje in zdravljenje iranskemu šahu Pahlaviju, kije v Kairo dopotm iz Paname — Ogorčenje v Iranu, kjer izp* I stitev talcev pogojujejo z izročitvijo šaha-fl Izrael še naprej naseljuje arabska ozemlja: Židi kljub protestom —' Italija napoved^ rešitev vladne krize — Turčijo pretresa m silje, v Čadu pa se boji nadaljujejo — Ni skupščinska delegacija na Finskem — Sof-jetska zveza še ne kaže znakov za umik čet t Afganistana . KAIRO - V napetih iranskih dogodkih in zapetlja jih s taki.«* tvarni v parlament in delom komisije Organizacije združenih narod«« ki je po napol opravljenem delu zapustila Teheran, je bila usoda up* nega in osovraženega šaha Pahlavija kar malce potisnjena v otadp Nekdanji iranski voditelj se je skupaj z ženo Farah najprej zatekaj Združene države Amerike, kjer so mu razen gostoljubja ponudili najboljše zdravnike, kar je povzročilo zaostritev med Iranom in 2 ženimi državami Amerike, zajetje talcev, ki še vedno trepetajo vu» škem veleposlaništvu v Teheranu, in zahteve po izročitvi šaha »dat* iranski oblasti ter raziskavi njegovih zločinov. Šah ni dolgo sdrlH' Združenih državah. Naselil se je v Panami, kjer menda ni niti upras za azil, otipljivejša pa so postala namigovanja, da bi utegnila paaa» ska vlada izročiti šaha Irancem, kar bi olajšalo tragični zaplet s taki' začetku tedna pa se je šah poslovil od Paname in po begu potovanju pristal na kairskem letališču, kjer ga je sprejel predsednik Sadat. Egiptovski predsednik je menda šahu že neka prej ponudil gostoljubje in mu predlagal, naj se za stalno ni Kairu. Egiptovska država je že marsikomu ponudila zatočišče, tega pa Sadata in Pahlavija družita prijateljstvo in vera NY iranski voditelj je takoj po prihodu odšel v eno največjih in naj nejših kairskih klinik. Šahova pot v Egipt je razburila prizadete. Kairo in Sadat at najbolj hladnokrvna. Iran pa je preplavil val ogorčenja. Na udare Egipt in predsednik Sadat, študentje pa so poudarili, da prej tak bodo na svobodi, dokler šah ne bo izročen Iranu. Šaha so Iranu vrniti Združene države Amerike in ne Egipt. Iranci menijo, da j< prihod v Kairo posledica ameriških spletk. Odnosi med Iranom i ženimi državami Amerike so se zaostrili, kar pa v Moskvi sprej vidnim zadovoljstvom. Dogodkom s šahom ob bok lahko postavimo zaostritev njem Vzhodu. Izrael se ne meni za proteste in dogovore ter širi naseljevanja židovskega prebivalstva na zasedenih ozemljih. S glasove o novem zasedanju varnostnega sveta, ki bo namenjeno temu problemu. Tudi ameriški predsednik Carter je v dogovoru obletnici izraelskoegiptovske mirovne pogodbe v Camp Davidu on* da se položaj zaostruje in da Izrael ne ravna prav. Izraelsko pofcc* kritizirajo tudi v Egiptu. Zanimivo pa je. da vsi trije skupaj bolj r manj pozabljajo na pravico Palestincev do svoje države in da sedofr vorjeni roki vedno bolj odmika jo. V drugih arabskih državah in » PaV stinski osvobodilni organizaciji (ZDA se z njo ne nameravajopopnar-dokler PLO ne prizna Izraela - op.p.) pa je zaradi izraelskega irijnnr nja sporazumov in nemoči Egipta ter Združenih držav Amerike nje še večje. To potrjuje razpoloženje med obiskom alžirskega \ nika v Siriji in Jordaniji ter med njegovim srečanjem z voditelj« lestincev Arafatom. Pred zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije kaže oi. nekatere svetovne dogodke zadnjih dni. Predsednik italijanske., ke Pertini je zaupal mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu^ eru Cossigi. Le-ta meni, da bo vladna kriza kmalu minila in dab*** vlada sestavljena iz krščanskih demokratov in socialistov. Itahi** kriza je hkrati tudi izgovor za preložitev sestanka predsednikov*' držav članic Evropske gospodarske skupnosti, ki bi se moral ponedeljek v Bruslju. Takšna obrazložitev je bolj izgovor. vzrok za odložitev sestanka pa so zaostritve ob prispevku Velike Br* nije v skupni denarni sklad deveterice. Še posebej nasprotujoča«* lišča Britancev in Francozov glede kmetijskih in nekaterih dni(r>r* izvodov. V Budimpešti se nadaljuje 12. kongres Madžarske socialšof* delavske partije, kjer sodeluje tudi delegacija ZKJ na čelu i Laarjf* Mojsovim. Turčija pa prav tako ne more do nove vlade. Vladne p* mike spremljajo tudi nemiri. V skoraj polovici turških pokrajin je «* deno izredno stanje. Bojujejo se tudi v Afriški državi Čad. Zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije je usmerjena k obisku skupščinske delegacije na Finskem. Delegacijo vodi predsednik skupščine Dragoslav Markovič*. sprejel pa jo je tudi finski pi Kekkonen. Med pogovori so obravnavali aktualna v meddržavnega sodelovanja, razpravljali pa so tudi o pri. madridski sestanek o evropski varnosti in sodelovanju. Znano je.k* bil prav v Helsinkih podpisan dokument o varnosti in sodelovali«' Evropi. J.Kosnjek Zakaj prekoračitve V radovljiški občini so temeljito razprai^. tistih delovnih in temeljnih organizacijah ^ ženega dela, ki so prekoračile določilo resolucije o izplačilih osebnih dohodkoi 48 kršilcev Radovljica - Oddelek za gospo darstvo in finance radovljiške občine je zahteval od 48 kršiteljev zvezne resolucije o izplačilih osebnih dohodkov, da pojasnijo, zakaj so kršili resolucijo in izplačevali višje osebne dohodke. Pri nekaterih je prišlo do izračunskih in administrativnih napak, pri drugih so bila pojasnila deloma opravičljiva, medtem ko se v nekaj organizacijah niso ravnali po določilu resolucije. Gostinski in turistični delavci pravijo, da se izplačila nad dovoljenim zneskom nanašajo na večji osebni prispevek delavcev, saj je november nesezonski mesec, delavci pa so več dobili tudi zato. ker so delali v podaljšanem delovnem času. Trgovske delovne organizacije pravijo, da je bila prodaja večja in ob tem tudi večji osebni prispevek delavcev ob enaki ali celo nižji vrednosti točk. Tudi drugi kršitelji se opirajo na večjo stimulacijo zaradi večjega obsega dela aH Jtežjih pogojev dela. zaradi večjega deleža sredstev *j nulega dela in sprememb kvarj cijske strukture delavcev.'Nebjj je takih delovnih in temeljni n nizacij. ki so povečale mase lW nekaterih delih in opravilih Nekatere družbene dejavrw# vajajo v pojasnilih, da so razumele tolmačenja o izplačila osebnih dohodkov v primerjavi s povečanjem za 6 odstotkov in da so vsi odnravili ori izplačilih febmam V gospodarstvu je znašal uttVjj osebni dohodek nad ineskvMf resolucijskem členu, dek*J rarift celoti 2,3 odstotka, v nv predstavili še člani pionirske folklorne skupine, 'nedeljo, .30. marca, ob 16. uri bodo gostovanje ponovili v Mošnjah. in drugi gledalci. Z željo, da prihod-polnijo dvorano išča, Prešernovo gostovanjem tržaškega gledališča zaključuje predstave za odrasle v letošnji sezoni. Tržaške goste velja ta trenutek posebej pozdraviti, saj so ponovno sredi težke denarne zadrege, saj so jim dolgovi postali breme, ki ne dovoljujejo normalnega delovnega utripa. Verjetno ni odveč njihova bojazen, da je možna tudi skrajna poteza: ukinitev slovenskega gledališča v Trstu. To bi seveda pomenilo nepredvidljive posledice za ves slovenski živel j v Italiji, ukinitev poklicnega gledališča pa bi krepko odjeknila tudi v Jugoslaviji, saj je Stalno slovensko gledališče s svojimi dobrimi predstavami postalo del celotnega slovenskega in jugoslovanskega kulturnega prostora. Domači igralski ansambel pa bo imel do konca sezone še vrsto obveznosti. Na vrsti bodo številna gostovanja izven Kranja. Maja pa sta predvideni dve pomembni gostovanji v Ljubljani. Na povabilo ljubljanskega festivala se bo kranjsko gledališče predstavilo z uprizoritvama S. Becketta: »Čakajoč na Godota« in I. Mraka »Van Goghov vidov ples«. Po lanski uspešni predstavitvi Kozakove »Afere« na ljubljanskih poletnih igrah je to novo priznanje kranjskemu gledališču, ki se že vrsto let bori za boljše delovne pogoje. Kaže, da pred novo gledališko sezono ni obetov, da bi v prihodnjih petih letih postali poklicno gledališče. Kranjski gledališčniki se seveda sprašujejo, koliko časa bodo še lahko zdržali tak delovni napor. In sprašujejo se upravičeno, saj z ljubiteljskim delom zadovoljujejo enake potrebe, kot jih imata na primer in Nova Gorica. Toda v teh Celje dveh slovenskih mestih je poklicno gledališče staro že več let. L. M. Dupljanski filmarji so uspeli Skupina mladih in malo manj mladih dupljanakih fantov in deklet je pred dobrimi petimi leti začutila potrebo po nekem novem izražanju, po neki dejavnosti, ki bi jih sprostila po napornem delu ali študiju. Tako so se prvič srečali s filmsko kamero. Tedaj o tehniki snemanja in izdelovanja filmov niso mnogo vedeli, toda iz leta v leto so dopolnjevali znanje o montaži, tonski opremi in ostalih prijemih filmskega izražanja. Uspehi niso izostali. Njihovi filmi so bili vse boljši, imeli so vse več občinstva. Nikakršno hvalisanje ni, če rečemo, da so se uvrstili v sam vrh slovenskega amaterskega filma. O tem govore nagrade, ki jih zadnji dve leti Koroško Mladje stopa v tretje desetletje Obletnica je običajno priložnost, da za hip ustavimo korak, pregledamo prehojeno pot in snujemo nova dejanja. Koroška literarna revija Mladje je letos stara dvajset let, jeseni 1060 je izšla prva številka, pravkar listamo sedemintrideseto. Štirikrat na leto jo lahko z veseljem vzamemo v roke, z zanimanjem preberemo. Tudi vnaprej se bomo ukvarjali z literaturo, družbeno kritiko in družboslovnimi vprašanji. Revija bo tudi v novem desetletju odprta vsem pišočim, vsem ustvarjalcem in bralcem, ki želijo razširiti svoje obzorje, ne glede na njihov svetovni nazor, samo da ni nacionalistični, fašističen! Te besede, ki govore o uredniški naravnanosti, je uredništvo revije zapisalo v uvodu prve številke jubilejnega leta. In kaj o reviji pravi slovenska kritika? Matjaž Kmecl pravi, da je najbrž ta trenutek od vseh slovenskih literarnih revij celovško Mladje najčistejše fiziognomije; ni ne vem kako razkošno, vendar je v moderni opremi, navznoter mu prispeva nezgreseno razpoznavno lastnost seveda manjšinjskost, pa spet ne v svoj ozki svetožalni svet zaplankana, marveč na široko navzven odprta, levičarsko angažirana. Slejkoprej opredeljuje značaj in kvaliteto revije nekaj stalnih ustvarjalnih imen, ki so v slovenskem literarnem prostoru že potrjena in renomirana. Tudi v novi številki se na uvodnem mestu pojavlja Janko Messner s slikami iz knjige Kartner Heimatbuch: Resničnost, Molznica in Smrt. Sledi mu Florjan Lipuš, prav tako urednik revije in ustvarjalec, ki ga že poznamo. Z objavljenim poglavjem nam daje priložnost, da spoznamo nastajoče besedilo Pevci in gogrebci. Strani, namenjene liriki, so napolnili pesniki Jožica ertov, Šodrov Janez in Gerhard Ruiss. Ponovno Mladje pišejo o Kurdih, narodu, ki je v Turčiji in Siriji, v Iraku in Iranu v izjemno težkem položaju, kjer je prišel ob vsem drugem še v navskrižje z naftnimi interesi. Molčati ne smemo, vključiti se moramo v svetovni obtok solidarnosti in informacij, pravi revija, saj nam je s svojo vztrajnostjo, hrabrostjo, svobodoljub-nostjo in zdravim naravnim ponosom kurdski narod lahko za zgled in v duševno oporo pri premagovanju lastnih težav, razočaranj, malodušnosti v boju za pravično, človeško družbo na Koroškem. Dodano je malo polemike, spomin Leopoldu Suhodolčanu, predstavljen je slikar Štefan Weber, ki riše s probodljivo nabrušenim svinčnikom, ostrim včasih ko britvica in je opremil prvo letošnjo številko. Na koncu je seznam lanskih publikacij. Jedrnati, angažirani teksti opredeljujejo značaj in kvaliteto koroške literarne revije Mladje. Ali se nam ob njej ne zbudi že kar nostalgična želja, da bi kaj takega imeli tudi na Gorenjskem. Ali nam manjka zavzetosti? Revijo Mladje tudi nekateri iz uredniškega odbora tako rekoč lastnoročno izdelujejo, saj jim manjka denarja za tiskarno. Torej je njihova ustvarjalna moč tudi v delavnosti, v skrbi, da revija izhaja. Z denarnimi zadregami je povezan podatek, da revijo prejema 400 naročnikov na Koroškem, čez mejo, predvsem v Jugoslavijo, gre 200 izvodov. Torej je v naših knjigarnah redko dosegljiva. Tudi o tem bi morali razmisliti, ko jo z radostjo prebiramo. M. Volčjak Skofja Loka - V kapeli puštalskega uradu so na ogled izbrana likovna dela akademskega slikarja Franca Novinca, slike, ki nastajajo pod vtisom poti v Himalajo. Že r ponedeljek. -H. marca, ko bo na sporedu že četrta prireditev Loških umetniških utripov HO, ga bo z izborom likovnih del zamenjal akademski slikar Peter Adamič. — Foto: F. Perdan S2$rte*m£st33* Metež na gorenjskih odrih slaviji. Zvone Balantič je za film o ustvarjalnem delu, življenju in zadnji poti Edvarda Kardelja letos prejel tri zlate plakete, pionirji so v Radomljah s filmom Kolokros zasedli tretje mesto. Udeležili so se tudi Tedna domačega filma v Celju, kjer je bil prikazan njihov film. To je vsekakor bogata žetev, ki jo je dalo resno delo. Tudi vnaprej imajo velike načrte. Najprej nameravajo urediti klubske prostore, ki so danes primerni le za sestanke, potrebovali pa bi manjši tonski studio za snemanje in obdelavo tonskega dela filma, vanj pa sodi tudi oprema kot so magnetofoni, gramofoni, mikrofoni... Radi bi prešli na 16 milimetrsko tehniko snemanja, s čimer bi še bolj prodrli med občinstvo. Toda manjka jim denarja, saj so študentski in dijaški žepi plitki. Najbolj razveseljivo je, da so se v klub vključili tudi pionirji, ki so prinesli izvirne ideje. Nedavnega občnega zbora Kino kluba Duplje so se udeležili tudi predstavniki zveze kulturnih organizacij in zveze organizacij tehnične kulture iz Kranja, ki so z zanimanjem spremljali razpravo, pohvalili delo kluba in ne nazadnje obljubili tudi pomoč. Predstavnik republiške zveze organizacij za tehnično kulturo Alojz Zibert pa je Zvone-tu Balantiču izročil Kidričevo nagrado za dosedanje delo v klubu, organizacijsko, predavateljsko in izredno plodno delo pri ustvarjanju filmov. iVan Meglic Gledališka skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice je v svoj letošnji repertoar uvrstila dramo »Metež« (Mečava), delo hrvatskega dramatika Pera Budaka. Zdi se. da Slovenci le preradi hlastamo po zapadnih literarnih umetninah in pri tem pozabljamo na dramatiko drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, zato velja posebej pozdraviti potezo bohinjskih gledališčnikov. Režiser in scenarist Lovro Strgar je s posluhom zadel bistvo liškega življenja — iskanje zaslužka pred vojno in še danes v tujini. Liko z okornimi in na zunaj trdimi ljudmi, kot je trdo njihovo življenje in kamnita zemlja z volkovi, ki pozimi zavijajo okolj hiš, vse tiste značilnosti, ki dajejo pokrajini pečat idilične patriarhalnosti. Med vsemi dobrimi lastnostmi igre je brez dvoma najlepša tista srčna toplota, brez katere še nikoli ni pritegnilo nobeno dramsko delo. Za vse, ki dramo poznajo, so osebe že davni znanci. Dobra kmečka mati Manda (Stanka Zupanova), ki ostane mirna in blaga še v odporu proti očitni krivici. Hčerka Maša (Mojca Zupanova, debitantka) se bori za svobodno ljubezen, vendar končno klone pred brutalnostjo očeta Jola (Lovro Strgar) in se poroči z »ameri-kancem« Ivanom (Simen Gardner), ki prepojen z idejami kapitalističnega sveta doma doživi razočaranje, da otrok ni njegov, pač pa mladega Perelja (Darko Čuden). Mirnega in demokratičnega očeta Marka, ki je imel v tujini srečo, predstavi Franc Vojvoda, njegovo ženo Anko pa Anka Bajtova. »Nas pa je šest bratov«, pravi Jure (Samo Gardner) prijatelju Danetu (Jure Odar), »kje bi mogli ostati vsi na zemlji«. Stari veseljak Tomo (Andrej Sežun) pa razmišlja: »Čudni so ti naši ljudje. Odidejo, pa se zunaj ne morejo pomiriti. Neki črv jih grize, da se vrnejo k tej črni zemlji, pa rijejo po njej kot njihovi stari.« Soseda Vranjka (Julka Strgarjeva) ugotavlja. »Včasih ni bilo teh živcev in smo živeli brez njih.« Marta (Francka Gorjupova) pa pravi: »Jaz sem svojega Širno rodila, ko sem šla po listju. Domov__sem ga prinesla v predpasniku ...«. Lepo je prikazan stari običaj preje volne. Vsak plačuje svoj davek za skorjo kruha, ki mu ga siromašna Lika ni mogla dati. »Matevž« je drama izseljencev, zato je sorodna Zupančičevi »Dumi« ali Cankarjevemu »Kurentu«. Pri predstavi usklajeno sodeluje 21 igralcev in odrskih delavcev. Od izkušenih igralcev, od najstarejše Antonije Štendler, ki ima 67 let, so mladi debitanti. Za luč in glasbo skrbi Jože Gašperin, šepeta Magda Zgagova, ves ansambel s kulisami pa z avtobusom tozda Gozdarstvo Bohinj vozi Janko Sodja. Na domačem odru, v domu Joža Ažmana, so imeli premiero 29. februarja, predstavo so ponovili 22. marca. Uspešno so že gostovali v Bohinjski Češnjiei, Zgornjih Gorjah, Podnartu in na Bohinjski Beli. Z »Me-težem« bodo gostovali še v številnih krajih in tudi tako dali svoj delež k vzdrževanju novega kulturnega doma. MS G L* A S 8.STRAN PETEK. 28. MAM* 1« Kaj je pokazala anketa? Ko smo lani sprožili anketo o našem gorenjskem časopisu Glas, smo obljubili, da bomo rezultate obia-vili, izžrebane izpolnjevalce ankete pa peljali na izlet po Sloveniji. Vse to sedaj izpolnjujemo: izžrebanci gredo jutri na čudovito pot mimo Turjaka, skozi Kočevski Rog v Bazo 20, Dolenjske Toplice in v Belo krajino, mi pa danes v skrajšani obliki objavljamo vase odgovore na zastavljena vprašanja. Samo Še en kratek podatek: Glas danes izhaja redno dvakrat tedensko v nakladi 22.000 izvodov in tako pride 1 izvod Glasa na 2,4 gospodinjstva. Glas je najbolj bran časopis na Gorenjskem in zato močan množični vir informiranja občanov v vseh gorenjskih občinah. Ob 32-letnici obstoja časopisa smo torej želeli ugotoviti, kako ste bralci zadovoljni s časopisom, kaj pričakujete in kaj dobite iz Glasa. (Anketa naj bi bila prikaz javnega mnenja o časopisu.) Obenem smo želeli dobiti tudi predloge in stališča, da bi bil časopis še bolj uspešno komunikacijsko sredstvo obveščanja bralcev na Gorenjskem. i. Branost časopisa Podatki o branosti časopisa Glas so pokazali, da vsak izvod poleg naročnika preberejo še vsaj trije drugi bralci (družinski člani, člani skupnega gospodinjstva, prijatelji) in tudi glede na čas izhajanja Glasa, da je velik del naročnikov naročen že od vsega začetka ali več kot 20 let (v poprečju je skoraj polovica naročnikov — 45 % naročena že nad 20 let). Med naročniki je 40 % žena in 55 % moških, 5 % pa jih na vprašanje ni odgovorilo tudi zato, ker so napisali da sta (posebno pri starejših) oba naročena in ga oba tudi bereta. V posameznih občinah prevladujejo med naročniki moški, z izjemo radovljiške, kjer je delež naročnikov po spolu enak. Med naročniki prevladujejo starejši občani, tako da je delež mlajših od 27 let komaj 7 %. Med starejšimi naročniki, ki so naročeni na Glas že od vsega začetka, jih je veliko iz radovljiške, škofjeloške pa tudi jeseniške občine. Starost naročnikov, prikazana po občinah (v %): Občine Starost Jes. Kr. Rad. Sk. Tr. Dr* skup. do 18 let 19 do 27 let 27 do 35 let 35 do 45 let 45 do 55 let nad 55 let ni odgovorilo 15,4 7,7 30,8 46,2 8,0 8,6 18,3 29,0 32,8 2,0 2.9 6,2 '_ 1.1 7.8 4,3 _ '-j 6.1 5,9 7,1 _ f 10,0 7.5 9,8 12.9 31.3 20.0 15.6 13.7 30.0 25,0 30,0 26,8 56,9 41.4 37.5 40.0 39.4 3.4 Izobrazba naročnikov, prikazana po občinah (v %): Dokončana šola Jes. Ki Rad. Občine Sk, Tr. Drg. skup. nepopolna osemletna popolna osemletna poklicna šola srednja šola višja šola visoka šola ni odgovorilo — 19.4 27.4 31,4 6,3 51,5 34.4 .17.3 25.7 68.8 15,4 24.7 11.8 18.6 12,5 15.4 14.0 13.7 17.1 6.3 7.7 3.2 2.0 1.4 6.3 - 2,1 — 1.4 — 30.0 50.0 10.0 10.0 22,1 35,5 19.6 13.7 3.1 1,7 4.5 Poleg prikazanih podatkov iz, odgovorov naročnikov po občinah (saj so nas zanimale reakcije bralcev glede na to, kaj berejo, kaj jih zanima in koliko po njihovem mnenju časopis Glas pokriva področja Gorenjske), smo računalniško obdelali podatke tudi glede na izobrazbo, saj smo domnevali, da naročniki z različno stopnjo izobrazbe različno reagirajo na posamezne informacije oziroma da različno ocenjujejo časopis Glas: — Da ne bodo še nadalje ostali naročniki Glasa so odgovorili le nekateri-« poklicno in srednjo šolo. / — Da izhaja Glas premalo pogosto so odgovorili Dredvsem naročniki, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe. — Večino informacij prek Glasa dobijo predvsem naročniki z nedokončano ali končano osnovno šolo (451). — Z višjo stopnjo izobrazbe narašča delež naročnikov, ki odgovarjajo, da bi naj Glas prinašal več slikovnega gradiva, to še posebej velja za dogajanja iz krajevnih skupnosti, za več slik iz življenja iz delovnih organizacij, kot za slike iz športnega in kulturnega življenja. Med naročniki z nižjo stopnjo izobrazbe je več želja po slikah iz življenja kmečkega prebivalstva. na- iz- — Tudi zadovoljstvo naročnikov z vsebino in _ ravnanostjo časopisa Glas je vezano na stopnjo iz obrazbe. Pri tem so najbolj kritični naročniki z visok., izobrazbo. Enako velja za naročnike i poklicno šolo. Tako so naprimer mali oglasi ter osmrtnice in zahvale zanimivi predvsem za naročnike z manj kot srednjo izobrazbo, nasprotno pa velja za sestavke z vsebino samoupravljanja, delo družbeno političnih organizacij ali kulturne vesti in dogodke. Ti so zanimivi predvsem za naročnike z vsaj srednjo izobrazbo. Druga vsebina, kot so proizvodnja in gospodarjenje v svetu, notranja politika in dogodki v SFRJ ali mladinska in zabavna stran so precej enako zanimivi za naročnike, ne.glede na izobrazbo. "Naročhiki^Glasa se najdejo v vseh poklicih: od vodilnih in vodstvenih delavcev, do kmetov in obrtnikov: vsak četrti do peti naročnik je delavec v neposredni proizvodnji, vsak deseti je ali gospodinja ali kmet ali delavec v družbenih dejavnostih. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo Usposabljanje zmerno in težje duševno nezadostno razvitih Od vseh štirih stopenj duševne nezadostne razvitosti, kot smo omenili že zadnjič, se lahko šolajo le lažje duševno nezadostno razliti, s tem, da jim je omogočeno šolanje s prilagojenim programom. Zmerno in težje duševno nezadostno razviti otroci se običajno obravnavajo skupaj, čeprav so tudi med njimi razlike. Pri njih govorimo bolj o usposabljanju, ne o šolanju v pravem pomenu besede m sicer v glavnem o usposabljanju v oddelkih za delovno usposabljanji, pa tudi v tovrstnih zavodih. Oddelki so organizirani običajno pri Mnk s prilagojenim programom. Za predšolske otroke pa se ustanavljajo j razvojni oddelki pri vzgojnovarstvenih zavodih. Cim težja je namreč prizadetost, tem prej jo pri otroku odkrivam^M Pri lažje duševno nezadostno razvitih motnjo v razvoju običajno * odkrijemo šele tik pred vstopom v šolo ali pa šele, ko se otrok že Sat* r prvem razredu redne osnovne šole. Drugače je pri zmerno, težje in težko prizadetih, pri katerih odkrivamo motnje včasih Že zelo zgodaj (ob rojstvu) ali pa vsaj do 4. leta starosti. Motnjo običajno odkrijejo že starši sami, ko opazijo, da se njihov otrok ne razvija sorazmerno: vrstniki njegove starosti. Te otroke skušamo zajeti v obravnairt (im bolj zgodaj. V razvojne predšolske oddelke se otroci vključujejo okrog tretjega ali četrtega leta, za mlajše otroke pa so v večjih centrih organizirane posvetovalnice in terapevtski tirni v zdravstvenih ustanovah. Poznamo pa tudi patronažno specialno pedagoško službo, ki take?* otroka obiskuje na domu. dokler ni vključen v ustrezno ustanovo. Glavne značilnosti zmerno duševno nezadostno razvitih: sposobni so kumuniciranja z okolico, z drugimi ljudmi, naučijo te preprostega govora in so sposobni zadovoljevati (»snovne osebne potrebe (hranjenje, oblačenje, kulturnohigienske navade itd.), lahko te usposobijo za enostavna dela, v glavnem pa se niso zmožni zaposliti u delati v redni proizvodnji. Nekateri se nauče branja in pisanja, ki po ima zanje majhen praktičen pomen, ker prebranega največkrat »t razumejo (razumevajo le posamezne besede). To veščino pa lahk* uporabijo v praktičnem življenju, na cesti, v javnih lokalih itd. kjer lahko preberejo napise in opozorila. Karakteristike težje duševno nezadostno razvitih: otroci m odrasli iz te skupine so precej prizadeti v svojih splošnih gibabok sp<>sobnostih in v govoru, imajo večje težave pri zadovoljevanju prej naštetih osnovnih osebnih potreb. Z dolgotrajnim, organiziranim treningom s<» sposobni pridobiti enostavne kulturnohigienske « delovne navade. V komuniciranju z okolico in soljudmi imajo tefjt težave, ker je njihov govor slabo razvit. Te osebe se nikoli niso zmoinr zaposliti v redni proizvodnji. Ce opišemo še karakteristike zadnje skupine, to so težko duševno prizadete osebe vidimo, da te osebe največkrat niso sposobne pridobiti niti osnovnih kulturnohigienskih in delovnih navad. Naučijo * izgovarjati nekaj besed, potrebujejo nego in varstvo skozi ive židje nje. Večina teh najtežje prizadetih otrok in odraslih se vključuje r zavode. Kljub zelo slabi učljivosti tudi najtežje prizadete osebe not« jamo na čistočo in enostavne delovne operacije. Pri zmerno, težje in težko duševno nezadostno razvitih .<*» govorili o »prizadetosti«. Njihova motnja je večkrat opazna že m zunaj. V teh primerih gre vedno za okvaro centralnega živčnega st*fr ma (možgan). Velik odstotek teh oseb ima poleg osnovne prizadetosti, to je znižanih umskih sposobnosti, tudi druge motnje: razne teletof hibe. motnje motorike, vida. sluha, imajo epileptične napade itd. Yn+ primerih govorimo o osebah z več motnjami hkrati. Točnega števila vseh prizadetih oseb ne poznamo, ocenjujemo p* po teoretičnih predvidevanjih, da je zmerno duševno nezadostm razvitih približno 0.1.1 r<. težje in težko duševno nezadostno razvitik* 0.00.1 rr (to je tri promile, kar pomeni tri tako prizadete itsebe* 1000 prebivalcev). O predšolskem varstvu in vzgoji, o delovnem usposablja nji* zaposlovanju zmerno in težje duševno nezadostno razvitih pa več spregovorili prihodnjič. Vladimir Bitenc. spec. ped*** m Letna skupščina ZB NOV Ribno (se nadaljuje) KO ZB Ribno z okoli sto članov je bila v preteklih dveh letih dokaj delovna, so ocenili na nedeljski skupščini, ki se je je udeležilo 40 članov. Borci so bili pobudniki številnih akcij s področja SLO in DS, pri organizaciji proslav pa so jim pomagali predvsem mladi člani DPD Svoboda Rudi Jedrettf * vezani z mladino bodo tudi v P" hodnje tako aktivni. Za no*P predsednika so izvolili Ivana V*** za tajnico Pavlo Mežnar inj| blagajnika Stanka Ferjana. In** vali so tudi odbor za organuaro* pogrebov. Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) Tako pa zaradi splošnega pokanja na vseh straneh tega ni bilo mogoče razločiti. Mnogi so še upali. Ia so četniki le strahovali ljudi t zrečeno smrtno obsodbo in da so »retirance odpeljali s seboj v postojanko. Drugi dan sta žena dr. Demšarja in Ivanka Peternel šli po sledovih četniške kolone in kmalu zagledali grozovit prizor: pet umorjencev. Marija je objela mrtvega moža. Ivanka pa mrtvo sestro Marjanco Kopač. Zirovskega zdravnika je ustrelil Jože Kožar iz Dobrepolja. O »uspešnem« četniškem pohodu na Ziri sta bila takoj obveščena plavogardistično vodstvo v Ljubljani in četniški center v Kranju. Sef plavogardistične obveščevalne službe v Kranju Franc Slapar in njegov pajdaš Janko Marinšek s Kokrice sta bila tako navdušena, da sta vpregla vse svoje somišljenike v akcijo za pridobitev Gorenjcev za gorenjski četniški odred. Hkrati sta zahtevala, da gredo vsi v ilegalo, v četnike. Da bi spravil Franca Slaparja v ilegalo, mu je Janko Marinšek peni taknil vest, da ga namerava Roku-mek zahrbtno umoriti. Slapar je na-sedel in si mislil: zdaj je čas, da ju popiham v ilegalo. V neki mši v Voklem pri Kranju so s« /brali Franc Slapar, brata Drago in Mirko Srakar. kapetan Roman Bat (Sra karjev svak). Zdravko Fale (tehnik v Gumici, umrl v emigraciji v Argen- Kranjski plavogardisti in črnorokci tini). Slavko G ros, Danijel Veliko-nja. Kralj in še dva dezerterja iz nemške vojske. Vsi so bili iz Kranja ali okolice. Na pot v Polhograjske Dolomite so šli ponoči. Vodil jih je Janko Marinšek. ki je menda najbolje poznal pot. On se ni priključil četnikom, ampak se je vrnil v Kranj, kjer je postal glavni četniški voditelj za vso Gorenjsko in je na tem položaju ostal do konca vojne..Seveda je bila to njegova tajna funkcija, javno je bil funkcionar gorenjskega domobranstva. Pa p«*glejmo gestapovsko zvijačo. Zapisal sem že, da je nila Slaparjeva sestra poročena s šefom gestapa Kranju. Zakaj naj bi potem Slaparja? Rosumek ga je Marinška namerno preplašil Slapar se je prostovoljno umaknil Gorenjskega. Na njegovo mesto ^ prišel k gestapu še nolj vdani Janko Marinšek. Prvi Kranjčan, ki se je v Polho grajskih Dolomitih razočaral četniškim življenjem in, kot mi sam rekel, »nad hinavsko in dolgo obvezno molitvijo vsak večer.« je bil Mirko Srakar. Ze čez nekaj dni se je vrnil v Kranj in se od tedaj dalj* popolnoma ločil od četništva. porazu v Zalogu se je vrnil . njegov brat Drago. Slavko Gros Danijel Velikonja sta bila pri ' v ubili prek in z j* nad je Pt tudi in čet- nikih samo štirinajst dni in že sta padla v Zalogu. Se dva za belogardiste in četnike pomembna * moža sta prihitela v Sentjošt nad Vrhniko čestitat Bi-tencu za »zmagoviti« pohod na Ziri. Prvi je bil dr. Albin Smajd. ki se je nekaj dni pred tem s pomočjo Slavka Kreka vrnil iz »internacije« v Salzburgu. Njega že dobro poznamo, zato naj predstavim drugega: kaplana Andreja Krizmana. Andrej Krizman je bil rojen .28. avgusta 1898. leta na Mlaki pri Komendi. Pred vojno je bil kaplan na Jesenicah, kjer se je vseskozi aktivno ukvarjal s politiko. Med vojno je živel v Ljubljani in je bil od začetka do konca vojne tako kot Smajd v najožjem vodstvu vseh belogardističnih in četniških organizacij in enot. Poleg tega se je ukvarjal s časnikarstvom, bil je vojni ko rat in le kdo bi še naštel vse njegove funkcije. Njegova mešetar-ska politika tudi Nemcem ni ugajala in so ga preganjali. Prvič so ga Nemci zaprli spomladi 1944. leta. Drugič so ga zaprli spomladi 1945. leta. I/, knjige zapornikov je razvidno, da je bil v begunjskem zaporu od 8. do 30. marca 1945. leta. Na jesen 1943. leta je Križman v Ljubljani obiskal generala Rosener-ja. V tistem obdobju pri Nemcih še ni bil očrnjen. Zakaj ga je Križman obiskal, je povedal Rosener po vojni pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Na vprašanja predsednika sodnega senata je Rosener takole odgovarjal: Predsednik: »Obtoženi Rosener. zakaj je dr. Rainer izdal ukaz o formiranju domobranstva?« Rosener: »Zaradi pomanjkanja ljudi v nemški vojski« Predsednik: »Ste dobivali pobude za osnovanje domobranstva tudi od slovenskih izdajalcev?« Rosener: »Temeljna misel za formiranje domobranstva je pravzaprav izhajala od kaplana Krizmana. Za njim je bil glede te zadeve pri meni dr. Šmajd. Križman je prišel k meni s posredovanjem komisarja Krugerja. Obiskal meje v hotelu Miklič v Ljubljani. Predlagal je združitev vseh belogardističnih enot na področju Ljubljane. Ta enota, domobranstvo, ni se skupno z nemškimi četami borila proti partizanom. Od nas je zahteval*orožje in strelivo.« Predsednik: »Kako se vam je predstavil Križman?« Rosener: »Gospod predsednik, tega vam ne morem natančno opisati. Predstavil se mi je kot voditelj teh enot.« Ob koncu vojne je Križman pobegnil v Italijo, kjer je organiziral dobrodelno pomoč za jugoslovanske politične emigrante. Leto dni f vojni je še enkrat skušal obl*W narodnoosvobodilni boj jugoslov«-skih narodov in prikazati domobn* ce in četnike kot prave barve v b>* proti fašizmu, partizane p« * sodelavce okupatorja. Andrej Križman. duhovnik bivši poslanec Marko Kranjc in p* polkovnik Mirko Bitenc so 1JM6. W» v Rimu napisali spomenico r naslovom: »Slovenci v borbi za svobodo* dobi okupacije. Priredilo: od okupatorjev preganjanih 9M venskih emigrantov.« Spomenico so naslovili na lahor ne države, poslali pa so jo tudi raf; nim nazadnjaškim časopisom ' spomenici so prikazali domobrana kot borce proti okupatorju, partu* ne pa kot sodelavce gestapa. Kaplan Križman zdaj živi v Juh" Ameriki v državi Ekvador. Pri ftentjoštu nad Vrhniko so p** polkovnik Mirko Bitenc, kapK* Jerebic poročnik Jože Saje. Jata Marn-Crtomir, Franc Slapar. Jaafo Marinšek, kaplan Križman in d? Albin Smajd izdelali načrt za b>»* pohod na Gorenjsko. Janko Marinšek in Franc SUf* sta Bitenca prepričevala, da j> ts-nutno najugodnejši teren v okoht« Cerkelj. Ta in druge okoliške domobranske postojanke so tajno pn .ključene slovenski narodni vojski a so pravzaprav pod Bitenčevim \\v stvom. Kaplan Križman se je val za komenško okolico. xato izbrali kraj med Komendo * Cerkljami. fss 9.STRAN i planinci praznujejo letos 85-letnico od ustanovitve društvu. — Rabič 85 let Planinskega društva Radovljica iJNtrtjiea - Marljivi člani ^•akega društva Radovljica so ^letošnje leto začeli zelo zavzeto N^vno. Kot so ocenili na ne-letni konferenci, je bilo delo ^**petao. ^di Uni so vso pozornost na-»Ni planinskim postojankam: avtorjevemu domu pod Stolom, JSi^renju domu na Begunjščici j?Vtfnikovem domu na Križkih S% Obisk na vseh postojankah je JUli precejšen, še posebno v Posloveni domu. Radovljiški platio ae tudi odločili za gradnjo žičnice iz Trente do Po-ptovega doma na Križkih podih, ^zadovoljivo poteka, čeprav so 9ri prvih korakih naleteli na ije težave. Lani je dobro delal gospodarski odsek, mladinski in alpinistični odsek. Razveseljivo je, da se je v planinske vrste vključilo več mladih, ki redno obiskujejo planinsko šolo. V Radovljici dela tudi postaja Gorske reševalne službe, samo društvo pa je z več kot 2.000 člani ena izmed najbolj množičnih organizacij v radovljiški občini. Dogovorili so se, da bo 3. avgusta dan planincev radovljiške občine pri Valvasorjevem domu. Planinci bodo organizirali tudi razstave, pripravili akcije, tekmovanja ter uredili več planinskih poti. Tesneje bodo sodelovali še z zamejskimi planinskimi društvi. J. Rabič »minska obeležja so družbena last Petek. 14. marca, so se na letni twci zbrali člani Zveze borcev Preddvor. Ugotovili so. da so ■ : »'lani še vedno zelo aktivni, •mosti in slabemu zdravju, ki zleti loteva. Dvainsedemdeset ' '.»eje organizacija Zveze bor-□ ■ Preddvoru. Zelo dobro sode-; vsemi družbenopolitičnimi .Racijami in društvi v KS Pred-*JWJar pa opažajo, da so spontanosti ob tem ali onem Rit nlabo obiskane in da je w8 pomnike žrtvam fašizma in ^•ffemajhna. J*fc»oljni so z reševanji rmrčev-^♦araianj. kot so stanovanja. zdravstveno varstvo, priznavalnine in podobno. Zdravstveno varstvo borcev se je v zadnjem času bistveno izboljšalo, posebno zadovoljni pa so z zdravljenjem v naravnih zdraviliščih in z letovanjem v Novigradu. Skrb za ohranjanje spomeniške^ bogastva jih najbolj skrbi. Mladi bi morali tu bolj poprijeti. Spominska obeležja so družbena last in zato ne smejo biti skrb samo bore ev. Bodo pa še naprej dajali pobude mladim za delo v krajevni skupnosti, za vzdrževanje spomenikov in grobišč in jih pomagali vzgajati v duhu naše borbene preteklosti. Franci Dolhar »kranjska avtorska skupina društvo kranjskih filmskih delavcev 64001 kranj pp 91 Razpisuje javni natečaj za izviren scenarij za kratek FILM ^KRANJU. Scenarij za film, ki naj bi bil dolg od 8 do 10 minut naj bi 'kvjmo zajel naslednje: "Aohen utrip življenja v mestu Kranj in njegovi okolici, poleg tega pa ki bil Kranj predstavljen tudi iz turistične, kulturno zgodovinske, jportnorekreativne strani itd. flttnarij, ki se bo realiziral, bo nagrajen in odkupljen, odkup znaša 2000 carjev. v*nanjenaj avtorji pošljejo v treh izvodih na naslov: traojaka avtorska skupina »•II »4001 KRANJ lajkaanejedo 30. aprila Scenarije bo pregledal umetniški svet Društva kranjskih filmskih delavcev, rezultati pa bodo objavljeni v Glasu, 16. maja 1980 ZDRAVJE V NARAVI Predavanje v Naklem Naklo - V soboto. 29. marca 1980 bo ob 19. uri v domu družbenopolitičnih organizacij Naklo predavanje Rada Kočevarja - NIL, VEČNA REKA. Predavanje organizira podmladek Turističnega društva Naklo. Na predavanje z barvnimi diapozitivi je vstop prost. Vljudno vabljeni! J, M. Sprejem za olimpijca Sv. Duh pri Škofii Loki - Danes, ob 18. uri, bodo v kulturnem domu krajani pozdravili svoja dva olimpijca, alpskega smučarja Jožeta Kuralta in smučarskega tekača Iva Carmana. Kar dva športnika je njihov kraj dal letošnjim zimskim olimpijskim igram v Lake Placidu. Ponosni so nanju in s priznanji bi jima radi povedali, da pozorno 8premljajo njune športne uspehe, ki jih dosegata vsak na svoji poti, ki sta ju ubrala v smučarskem športu. Sprejem za olimpijca so krajani vpeli v praznovanje krajevnega praznika, ki ga že tradicionalno prirejajo skupaj s krajevnimi skupnostmi Bitnje. Jošt in Zabnica. Petkov praznični večer se bo tako začel s slovesnim zasedanjem krajevnih svetov in družbenopolitičnih organizacij. Podelili bodo krajevna priznanja in pokale športnih' tekmovanj, ki spremljajo praznovanje, s kulturnim programom pa bodo večer popestrili učenci osnovne šole in domače kulturno društvo. M. V. Visok jubilej Gorje — Letos je praznoval znani gorjanski planinec Matija Klinar visok življenjski jubilej: 80-letnico. Rodil se je v Plavšem rovtu nad Jesenicami. V Gorje se je preselil leta 1922, kjer si je postavil hišo v 1 odhomu. Vsa leta med obema vojnama je bil zaposlen pri firmi Sraj na Jesenicah, kasneje pa na Gorjani v Spodnjih Gorjah in je bil tam'vse do upokojitve. Bil je član in predsednik gasilskega društva v Podhomu. od leta 195o pa član občinske gasilske zveze v Radovljici jn trenutno je njen predsednik. Od leta 1955 je tudi predsednik planinskega društva Gorje in so pod njegovim vodstvom pred leti obnovili planinski postojanki pod Triglavom, Dolič in dom Planiko. Na zadnjem zboru planincev v Gorjah je dobil visoko pri- znanje red zaslug za narod z bronastim vencem, odlikoval ga je predsednik Tito. Jože Ambrožič Sladki janež (Pimpinella anisum) 1«iena začimba in učinkovito naravno zdravilo M težavah prebavnih organov, zoper nadležni »uklj, proti krčem in kolcanju. Sladki janež raste v toplih deželah vzhodnega Sredozemlja, pri nas pa ga gojijo po vrtovih. Janež je od *\-H) em visoka enoletna rastlina s pokončnim razdanim Kteblom. Rob listov je nazobčan, cvetovi so m »li rumenkasto beli, plod pa je jajčast, svetloze-beaiv in mehko dlakav. Vsa rastlina diši, plodovi pa *i sladki. Gan cvetenja: maj, junij; čas dozoritve: 57.444 hektarov njiv in vrtov. V72.427 hektarov travnikov in pašnikov, 36.199 hektarov sadovnjakov n 20.960 hektarov vinogradov. Vendar so vsi ti hektari izredno bogastvo prostorsko utesnjene Slovenje, ki teži sama v čim večji meri lahraniti ljudi in pridelati več hra-»e. Na treh ključnih elementih slo-ensko kmetijstvo še posebej teme-ji: na ljudeh, znanju in zemlji, 'nanje je izjema, ljudje in zemlja pa .o slaba stran našega kmetijstva. « m petletnem obđobj u JStlfli vao pozornost, saj je Hčaičarstva v korist in v ekonomskega razvoja Jttjje. Z več žičnicami naj bi £Wfli odliv deviz ter zago-rekreacijo delovnih ljudi \*te»0T. J dosedanjem razvoju so se jjNfji srečali s številnimi Žičnice in žičniski sodijo v dejavnost pro-JJ. žičnica pa je v našem Ja» pomemben gospodarski Jjt Žičnice privabljajo več 2%» in omogočajo višji do-?H turizmu in gostinstvu, taujo ugodne vsestranske Jjašar pa je za dejavnost 2« značilno, da so za iz-. ?tyo naprav potrebna zelo Jka investicijska sredstva, od >«k okoli »0 odstotkov odpa-7 M gradbene objekte. Na >b upravljavci žičnic ne JNo bistveno vplivati, visoki J*%i pa oe izkazujejo pred-> z tfcničarsko infrastrukturi ndrtevanjem smučišč in JVa (radnjo. 2iČnica je edina rSetaa panoga, kjer se stroški Ttaastrukturo pokrivajo le iz TSnenega dohodka žičnic, za Jjh vsega pa je financiranje 2*ar»ke infrastrukture ne-*Nao. ,Hrrej slovenskih žičnic je bil S*Halem obdobju premalo na-tičnice skoraj niso bile £hbne v regionalne razvojne rVanw. Žičnica rji so bili %ateeni sami sebi in vremenu " kajti še kako sta ta dejavnost Jt^ttodek odvisna od vremen-^ razmer. pisanjem srednjeročnem raz-•* zmogljivosti žičniških jVav niso bistveno povečale, lastna sredstva zadosto-?** le za obveznosti iz kreditov . tajna vzdrževalna dela. Za ^*odaje srednjeročno obdobje Na Voglu se žičnice vrtijo najdalj časa — poleg Kanina in Krvavca — gondola pa vozi vse leto, saj je Vogel zanimiv tudi za planinski turizem. Vogel bo povečeval le žičniSke zmogljivosti, saj je turističnih in gostinskih objektov dovolj v dolini. Postavili naj bi nihalko in dve dvo-sedežnici ter uredili progo skozi Žagarjev graben. Cez tri leta naj bi zgradili nihalko, skupna vrednost naložb pa je 161 milijonov dinarjev. Smučišča na Kobli so vedno bolj obiskana in so že zgradili tretjo sedežnico. Ze prihodnje leto naj bi postavili tri vlečnice, v vseh petih letih pa še sedem vlečnic in pet sedežnic. Skupna vrednost naložb znaša 37 milijonov dinarjev, nabava opreme in ureditev smučišč pa znesek poviša na 107 milijonov dinarjev. KRANJSKA GORA IN ZATRNIK Ze letos naj bi v Kranjski gori zgradili dvosedežnico Velika dolina, tri vlečnice in infrastrukturne objekte, v prihodnjih letih pa sistem Trebež z dvosedežnico in vlečnico, drugi del Podkorena ter tri vlečnice na kranjskogorskih smučiščih. Zatrnik potrebuje parkirne prostore za okoli tisoč vozil, dvojno vzporedno vlečnico ter več prostorov za osebje. Skupna vrednost naložb znaša 19 milijonov dinarjev, prihodnost Zatrnika pa ni v večji ponudbi, temveč v kvaliteti. Zmogljivost naj bi prenesli na Pokljuko in na njen zahodni gorski greben Viševnik in Klek z velikimi površinami smučarskih terenov. KRVAVEC IN ZELENICA Krvavec si najbolj želi cesto od naselja Grad do Jezerc, na samih smučiščih pa devet vlečnic in tri sedežnice. Odprli naj bi 51 hektarov novih smučišč, skupne zmogljivosti smučišč pa bi zadoščale za več kot 6.000 smučarjev. Potrebujejo tudi tri teptalne stroje ter urejena parki-rišča«*- na Jezercih, za boljše izkoriščanje letnih zmogljivosti pa načrtujejo letno bob stezo ob dvo-sedežnici Gospinec-Tiha dolina. Najbolj hromijo krvavško turistično ponudbo gostinski objekti, saj sedanji trije razpolagajo le z 220 ležišči. Ze naslednje leto naj bi zgradili sprejemni center na Gospin-cu, leta 1982 sprejemni center na Jezercih. Tako bi nudili ustrezno prehrano ter poskrbeli za varstvo otrok. Dom na Krvavcu naj bi leta 1983 obnovili, v zadnjem letu srednjeročnega, obdobja pa zgradili nov hotel s 400 posteljami. Skupno vrednost naložb ocenjujejo na 640 milijonov dinarjev, od tega znaša vrednost naložb v sprejemni center in hotelske zmogljivosti 249 milijonov dinarjev. Zelenico čaka manj obetajoča prihodnost, saj zanjo do zdaj ni bilo velikega zanimanja. Na Zelenici naj ni naprave redno vzdrževali, v treh letih pa postavili dve novi vlečnici. Skupna naložba v vseh letih razvoja bi znašala 9,6 milijona dinarjev. Tako načrtujejo razvoj nekatera gorenjska smučišča, ki upajo na širšo družbeno pomoč in podporo, kajti vseh načrtov ne bodo mogli uresničiti sami. Frav vedno večje zanimanje za smučarijo pa terja, da žičničar-jem prisluhnemo in jim pod ugodnejšimi pogoji omogočimo izgradnjo gondol, žičnic ter izgradnjo smučarskih terenov. Zičničarstvo mora postati sestavni del turizma tudi tedaj, ko se dohodek ne le ustvarja, temveč tudi deli. D gedej Dražgoški kruhki j^ojae programe in usmeritve, JJhn bo treba prisluhniti in jih J^rnavati, saj moramo ven-te doumeti, da je treba £»k« razvijati in jih enako-/Nao vključiti v vso turistično ' gostinsko ponudbo. Poslopje upravljavcev žičnic je bilo * »daj neugodno, še posebno 1176, ko so imele vse žičnice tako. Za Lani so bili »zgubaši« Na, Zelenica in Kalič, ostali * leto zaključili z majhnim do- VOGEL IN KOBLA lani je bilo v Sloveniji 200.000 IVarjev, predvidevajo, da jih bo JJpat let 282.000. Žičničarji bodo JSli dograditi sedanja smučarska Hfca, jih razširiti ter postaviti !S vlečnice povsod, kjer snežne ^a*re to dopuščajo. Marijo Jelene: »V rodbini moje mame so pričeli peči .dražgoški kruhek'.« — Foto: A. Kerštan Spomladansko sonce je obsijalo Selško dolino in njene bližnje vrhove, ko sem se peljal iz Češnjice proti Dražgošam. Pot me je vodila k Mariji Jelene, ki je še edina izdelo-valka znanih »dražgoških kruhkov«. Da sem na pravi poti, serrrzaslutil že pred vrati, kajti iz kuhinje je prijetno dišalo po medu. »Ravno ob pravem času si prišel«, me je ogovorila Marija. »Pravkar sem začela z mešanjem testa.« Z radovednostjo sem opazoval nastajanje znamenitih »dražgoških kruhkov«, Marija pa mi je sproti pripovedovala recept: »Najprej stresom moko v posodo in dodam določeno količino segretega medu. Ko je vse to do Klovice zamešano, dodam jelovo sol in nadaljujem z mešanjem testa. V testo dam tudi nageljnove žbice in cimet. Ko je vse skupaj dovolj vmešano, testo porazdelim na manjše dele in začnem ročno oblikovati razne oblike, kot _ so srce, zvezda, »fajfa«, majolika ali kaj podobnega. Ko je narejen osnovni model, pricnem z okraski. Pri tem delu pa so potrebne spretne roke in potrpežljivost. Okraske nato poljubno razporedim na oblikovan model. Dokončno izdelan kruhek dam potem v peč, kjer se počasi peče od pol do tričetrt ure. Ko je pečen, ga premažem z razredčenim medom. Kruhke uporabljamo kot jedačo ali za okras.« Marija Jelene je kruhke začela izdelovati pred petdesetimi leti. ko ji je bilo 12 let. Seveda je bilo treb;i vse kruhke prodati in tako sta jih s prijateljico nosili peš iz Dražgoš v Radovljico. Hodili sta od hiše do hiše. Ce pa v Radovljici niso šli v denar, sta morali še naprej na Bled Dostikrat sta jih prinesli nazaj domov. O tem, kako so pravzaprav nastali ti kruhki, je Marija povedala naslednje: »Že 150 let nastaja v Dražgo-šah kruhek, ki je podoben škofjeloškemu kruhku, vendar se dražgoški kruhki izdelujejo ročno, škofjeloški pa s pomočjo modelov. Z izdelovanjem kruhkov se je začelo v rodbini moje mame. Pri hiši so imeli čebele in je bilo seveda dovolj medu, in ker ga je ostajalo, so začeli mesiti kruh z medom. Tako je nastal medeni »dražgoški kruhek.« A. Kerštan Premagovanje osebnih slabosti Življenje je podobno dolgotrajnemu športnemu tekmovanju, ko je trajno očiten boj notranjih in drugih nasprotij. Že pri treniranju in se bolj v odgovornih okoliščinah se v zavesti kaže boj čustev, misli in volje. Teče boj med ugodnimi in neugodnimi čustvi, med spodbudnim — dejavnim in manj obetavnim, zaviralnim mišljenjem. Volja in njena moč spodbuja in oživlja človekove prikrite rezerve — njegove možnosti, da bi vztrajal do cilja, da ne bi klonil, preveč zaostal ali celo odstopil. V vrhunskem športnem tekmovanju gre za kar največjo — maksimalno izkoriščanje naravnih danosti in pridobljenih sposobnosti za dejavnost večjega napora, ki je podobna drugim človekovim podvigom v miru ali v objemu vojne. V vsakdanjosti ne gre toliko za vrhunske storitve, vendar je življenje prav tako boj živcev in značajev. Gre za preprečevanje prevelike razburjenosti, neuravnovešenosti, zavrtosti, slabosti in spodbujanje živčne moči, hitrosti in uravnovešenosti, kar zagotavlja uspešen boj, dober izid in stopnjuje občutek življenjskega zadovoljstva. V športu in številnih življenjskih okoliščinah se najbolj uveljavlja boj med dobrimi, manj dobrimi s slabimi in najslabšimi potezami značaja. Delovni značaji zmagujejo nad manj delovnimi in na- videzno delovnimi, dejanja nad besedami. V športu in življenju zmaguje neuklonljivost nad popustljivostjo, odločnost nad omahljivostjo, trdnost nad mehkužnostjo. V znamenju čiste in častne igre se moralno dobro bojuje z moralno slabim, čistost z nečistostjo, poštenost z nepoštenostjo in večkrat resnica z lažjo. Notranji boj poteka skozi vse življenje. Ce je ta dovolj uspešen, bolj dolgotrajno kljubujemo času, izkoriščamo naravne možnosti, z znojenjem in gibanjem odstranjujemo pogubne odpadne snovi. V podaljševanju življenja so že zgodaj na potezi človekov odnos do gibanja, vnema do delovanja in boj z lastno lenobnostjo. Znano je, da večino ljudi srednjih let peste težave, ki so posledica gibalnega siromaštva, ležernosti in značilnega udobnega načina življenja. Tisti, ki ga odlikuje več volje, odpovedi, vaje, delovne in športne razvedrilne vneme, bo živel bogatejše od tistega, ki se vdaja trenutnim slastem in muhastemu ugodju. V povečevanju gmotnih dobrin bo vitalna civilizacija prednjačila pred mehkužno. V delu kot načinu življenja osebnega in družbenega prilagajanja ob razvoju družbeno koristnih interesov in lastnih sposobnosti pa sleherni odkriva in uresničuje prave življenjske vrednote. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Abba in nafta Po pisanju britanskega časnika Sunday Times bo popularna glasbena skupina Abba, ki je ena od štirih najbolj uspešnih glasbenih skupin na svetu, ob dva milijona dolarjev. Gre za preprodajo 55.000 sodčkov surove nafte, ki jo je ob koncu lanskega leta po 40 dolarjev za sodček kupila ena od družb Abbe. Nafta je bila uskladiščena v Rotterdamu. Abba jo sedaj prodaja po 5 dolarjev cene za sodček, kot jo je kupila. Neslaven rekord New York je že tako znan kot mesto z veliko kriminala, sedaj pa se je temu podatku pridružil Se neslaven rekord: v mestu so najpogostejši nesmiselni umori, takšni, katerih žrtev in morilec se prej še nista nikdar videla. Podatki govore, da je od skupnega števila umorov kar .15 odstotkov umorov takšnih. Največja tatvina V tatvini, ki so /o predstavniki zavarovalnice označili kot doslej največjo krajo plemenitih kovin, so zmikavti odnesli iz zlatarske delavnice Ala Wein-berga v Miamiju na Floridi več kot 360 kilogramov zlata v vrednosti več kot sedem milijonov dolarjev. Le nekaj dni prej pa je iz miamiškega letališča izginila večja količina zlata in srebra, vredna približno 790 tisoč dolarjev. Tedaj so si tatovi prilastili kar cel kontejner, pripravljen za prevoz. TE DNI PO SVETU SUSA V VZHODNI AFRIKI Zaradi suše, kakršne v vzhodni Afriki ne pomnijo, so se delele tega območja - Kenija, Tanzanija in Uganda _ znašle v krizi, ki je najhujša od časov ko so si priborile neodvisnost. Zaloge hrane so na kritični točki in bodo morali uvoziti pšenico, koruzo in riz, da bodo lahko zagotovili najnujnejšo prehrano za preskrbo prebivalstva. V teh krajih namreč jesenske deževne dobe enostavno ni bilo, spomladansko deževje, ki se ponavadi zlije nad temi deželami od februarj« do junija pa ima že skoraj dva meseca zamude. SIAMSKA DVOJČKA V ANGOLI V nedeljo j«' v luandski porodnišnici 21-letna mamica rodila trojčke, od katerih sta bila dva siamska dvojfka. Spojena sta bila s prsnim kosem in sta živela le nekaj ur Kakor je sporočil predstavnik porodnišnice, se preživeli otrok in mati počutita dobro Po izjavah zdravnikov, bi bila ločitev dvojčkov, če bi preživela, praktično nemogoča. »Dražgoški kruhki« so bogato in domiselno okrašeni. RAZSAJA MALARIJA Strokovnjaki ameriškega centra za kontrolo nad malarijo v Atlanti pravijo, da v tropskih krajih zadnja leta močno narašča število ljudi, obolelih za malarijo. Malarija se širi tudi v zmernih conah. Danes ogroža okoli sto držav. V krajih, kjer razsaja malarija, živi okoli četrtina človeštva. letalo iz domaČe delavnice Pilot, konstruktor in graditelj Cerge Holme iz ZDA se vozi in uživa v poletih z letalom, ki ga je zgradil sam. Holme je visokokvalificiran mehanik in je za konstrukcijo in izdelavo letala porabil pet mesecev. Letalo doseže največjo hitrost 180 kilometrov na uro, na 150 kilometrov porabi 5 litrov goriva. OKVARA V INDIJSKI JEDRSKI CENTRALI Del jedrske elektrarne Tarapur pri Bombavu so izključili, ker so odkrili okvaro pri hladilnem sistemu. Do okvare je prišlo pred štirinajstimi dnevi, ko so menjali počeno cev na hladilnem sistemu in je vrela radioaktivna voda prodrla v zgradbo elektrarne. Strokov-^ njaki so sporočili, da v okolici niso A odkrili znakov povečane jedrske aktivnosti. »JUGO« NA BEOGRAJSKEM SEJMU Na 15. povojnem mednarodnem avtomobilskem salonu v Beogradu bo predstavilo svoja vozila več kot 300 razstavljavcev. Izdelovalci bodo predstavili več novosti. Kra-gujevska Crvena zastava bo predstavila avto »jugo 45« (zastavo 102), pa tudi fiat 850. Slednji je vozilo s fičkovo karoserijo v katero je vgrajen 850-kubični motor. Novost pa bodo Se: renault-fuego, lancia beta, talboult 1.510, peugeot 505, izboljšani ford taunus in opel kadet s prednjim pogonom. SploSim značilnost vseh novih vozil je zmanjšana poraba goriva, bolj aerodinamična oblika in veliko plastičnih delov. VRTALNA PLOŠČAD SE POTAPLJA Ko so hoteli vrtalno ploščad »Tritob III« odvleči na drugo mesto, kjer naj bi njeni svedri spet zavrtali v dno Mehiškega zaliva, se je pripetila nesreča. Kot kaže, je popustila ena podpor, s katerimi ploščad »prilepijo« k dnu. Pri nesreči nobeden od članov posadke ni bil ranjen, sedaj pa skušajo s ploščadi rešiti kar se rešiti da. . 16. STRAN PETEK, 28. MARCA 1M KOMENTIRAMO Skaljeno slavje Kranjska gora — Imeniten uspeh so dosegli naši mladi smučarski skakalci na nedavnem planiškem skakalnem prazniku. Mladi so pokazali, da znajo skakati. Čeprav imajo ob sebi še tako prekaljene sotekmovalce, se jih ne ustrašijo. Na obeh skakalnicah za svetovni pokal so se v Planici pogumno kosali z najboljšimi na svetu. Dosegli so take uvrstitve, kijih nismo pričakovali. Po nekaj letih so spet stali na zmagovalnih stopnicah. To nas je razveselilo, ker so to fantje, pred katerim je še vsa skakalna bodočnost. Vendar je jugoslovansko slavje pod Poncami skalila »pregoreč-nost« nekaterih naših funkcionarjev. Po končanem Poldovem memorialu so v Kranjski gori izbrali jugoslovansko vrsto, ki naj bi odšla na zaključek prvega svetovnega pokala v smučarskih skokih v Strbske plese v ČSSR. Bili so izbrani najboljši. Le Bogdan Norčič se je sam odrekel tema dvema nastopoma. Toda. prišlo je do spora, ki se ponavlja v našem skakalnem športu. Ko so določevali vodstvo reprezentance in trenerje, ni bilo na spisku trenerja ljubljanske Ilirije Luka Ko-privška, kar je spor poglobilo. Tisti, ki so bili določeni, da gredo v Štrbske plešo, so tudi člani ljubljanske Ilirije, vendar so se nastopu odpovedali. Tako je tja odpotovala druga garnitura naše reprezentance. Najboljši pa so ostali doma. Ali so se mladi po nasvetu svojega trenerja ali koga druge ga odrekli državnemu grbu. To je vprašanje, ki razburja slovensko športno javnost. Odklonitev državnega grba je hud športni prekršek in tega si mladi skakal ci v tem trenutku gotovo niso za-vedali. Bili so na strani svojega trenerja. Bili so zavedeni v nekaj, ki jim bo škodilo in ne koristilo! Nasploh pa se že nekaj let v našem skakalnem športu ugotavlja, da se ne dela tako kot bi se delati moralo. Nimamo veliko klubov, ki vzgajajo skakalce, in še ti klubi preveč gledajo le na svoje interese. Včasih pride tako daleč, da so vsi sprti med seboj. Ze v začetku priprav na to sezono, v poletnih mesecih smo slišali, da skakalci Ilirije ne trenirajo z ostalimi člani reprezentance. Ilirjani so trenirali sami pod vodstvom svojih trenerjev. Ne moremo trditi, da so trenirali slabo, a reprezentanca je prvo in šele nato klub. V Kranjski gori so odločitve izbile sodu dno. Ne obsojamo toliko skakalcev, temveč vse tiste, ki skrbe za našo skakalno prihodnost. Skrajni čas je, da se že enkrat tudi v smučarskem skakalnem športu urede razmere, ki ne bodo vsake pol leta razburjale športno javnost. Ali se v našem skakalnem športu res ne da delati tako kot se dela pri alpincih? Tudi v skakalnem športu imamo doma dovolj sposobnih trenerjev in funkcionarjev! D. Humer Alpsko smučanje Jože Kuralt drugi v smuku BOHINJSKA BISTRICA - Smučišča na K obli, oziroma proga za smuk, ki je edina v Jugoslaviji, je sprejela najboljše jugoslovanske alpske smučarje, ki so imeli svoje državno prvenstvo v tej »paradni« alpski disciplini. V šestih kategorijah se je za državni naslov potegovalo blizu sto tekmovalcev in tekmovalk. Ta podatek pa pokate, da je tudi pri nas vse večje zanimanje tudi za to alpsko disciplino. Naslov državnega prvaka je osvojil član mariborskega Branika Janez Pletersek, ki je le za sedemnajst stotink naslov odvzel Jožetu Kuraltu. Tjasa Klanjšček si je na Kobli privozila dva naslova. Bila je najhitrejša med članicami in potem že med sta-rejtimi mladinkami. Izkazal se je pri starejših mladincih tudi član loškega Alpe-tourja Kreačič. Peternel iz Alpetoura je bil najhitrejši pri mlajših mladincih, Andreja Mavec pa je prvakinja pri mlajših mladinkah. ' Rezultati - člani - 1. Pletersek (Branik) 1:33,38, 2. Kuralt (Alpetour) 1:33,55, 3. Sitar 1:33,73, 4. Rečnik 1:34,71, 5. T. Koželj 1:35,15, C. Planišek (vsi Branik) 1:35,52, 7. Markič (Tržič) 1:36,6». 8. Horvat (Alpe- Tekmovanje na Zelenici TR2IC - Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Trtic je v izredno slabem vremenu na smučiščih na Zelenici uspela pripraviti letošnje občinsko mladinsko prvenstvo v veleslalomu. Zaradi slabega vremena, aaj je ves čas močno snežilo, se je prvenstva udeležilo le okrog 150 smučarjev in smučark od skupaj 233 prijavljenih. Prvenstvo je potekalo na 500 metrov dolgi progi, ki je imela 21 vratic. Rezultati: mladinke - od 14. do 18. leta: 1. Ceglar (Bračič) 30.60, 2. Košir (Brezje) 40,47. 3. Ruparčič (Bistrica) 40,66, 4. Papler (Bračič) 41,62, 5. Kališnik (Mladinsko gledališče Tržič) 42,32; od 19. do 27. leta: 1. Kodrič (Tržič-mesto) 42,88, 2. Sa-rabon (Bistrica) 43,54, 3. Dolčič (Peko) 43,73, 4. Sajovic (BPT) 44,92. 5. Ahačič (Peko) 48,21; mladinci - od 14. do 18. leta: 1. Rozman (Lom) 38,34, 2. Krape* (Bračič) 38,71, 3. Uzar (Odred severne meje) 40,54, 4. Oman (Bračič) 40,70; 5. Meglic (Lom) 40,92; od 19. do 27. leta: 1. Klemene (Peko) 34,89, 2. Križaj (MGT) 35,61, 3. Komac (TRIO) 36,27, -4. Lukanc (MGT) 36,78, 5. Primožič (Peko) 36,85; J. Kikel Dopisniki poročajo SSD SIMON JENKO ZMAGOVALEC -Pionirska košarkarska ekipa SSD Simon Jenko iz Kranja je gorenjski prvak v okviru pionirskega košarkarskega festivala 80. V tretjem srečanju so Kranjčani premagali Ločane. To je velik uspeh motiva, ki «a vodi Mari.n U.r-.— \t\ Hokej Nadigrani v prvih desetih minutah zid . J5wVodi M*r3««> Hafner. . okreri&f i ^tV2:40. Kranj6.nl bođo Goreli iT ZJ?e,^a^eHn,i if{ra,ci "atopali Gorenjsko v nadaljnjem tekmovanju. M. Cadež SMUČARSKO TEKMOVANJE V KOMENDI - Smučarji iz krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ so tekmovali v veleslalomu. Sodelovalo je 81 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v pet skupin. Pri pionirjih do 4. razreda je zmagal Tomaž Cibalek (KS Moste), pri pionirjih do 8. razreda pa Matjaž S tebe Iz K S Komenda. Zanimivo je bilo tekmovanje veteranov. Zmagal je Slavko Sodnik iz Komende, pri ženskah pa sta bili najhitrejši Milena Bremšak In Joži Strehovec. Najzanimivejše je bilo tekmovanje članov. Zmagal je Silvo Cevka iz Komende. Tekmovanje je vzorno izvedla smučarska sekcija SD Komenda. Organizatorjem je pomagala delovna organizacija Inez Adria Aviopro-met. Takšno sodelovanje med krajevnimi skupnostmi želijo tudi na drugih področjih. S. Lah ZMAGA NOGOMETAŠEV TRIGLAVA -Nogometaši Triglava so z devetimi igralci na težkem in blatnem igrišču premagali moštvo Mengša s 4:2. Zadetke za Triglav so dosegli Mokič, Maric in fitular. Tekmo je sodil Grošelj. R.C. TR2I8KI SANKAČI TEKMOVALI V AVSTRIJI - V Delbachu v Avstriji je bilo kvalitetno sankaško tekmovanje za Pokal dravske doline, na katerem so sodelovali tudi sankači iz Tržiča. Pri starejših članih je bil Jože Meglic tretii, med člani Teo Kališnik tretji, Drago Česen peti, Albert Perko 10. in Milan Česen 11, Marjan Klemenčič pa je bil 14. Med dvosedi pa sta bila Kališnik In Drago Česen četrta. Domači sankači so bili najuspešnejši. J Kikel ti -X -I LIPNICA PREHODNI POKAL -\ i. ,'oparskem Plamenu deluje uspešna planinska sekcija, katere člani so tudi delavci drugih tovarn. Sekcija prireja tudi tekmovanja v veleslalomu. Letošnje tekmovanje je bilo na Petelinovcu. Nastopilo je 45 smučarjev, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. V skupini do 30 let so bili prvi trije najhitrejši Boris Šolar, Drago Terlikar in Florjan Resman, vsi Iskra Mehanizmi Lipnica. V skupini med 30 in 40 let je zmagal Ivan Kordež (1'KO), drugi in tretji pa sta bila Jote Varel in Maks Rozman iz Plamena. V skupini nad 40 let pa so prva tri mesta osvojili Evgen Jeraša (UKO). Franc Kordet (UKO) in Albin Kordez, iz Plamena. Ekipno je slavila Iskra Lipnica. Drugi je bil 1'KO. tretji pa Plamen. B.Zupan PODBREZJE VODI - Končan je prvi del tekmovanja v občinski kegljaški ligi skupina C. Ekipa zmagovalka se bo uvrstila, v skupino B. V C skupini tekmuje aedejn ekip. Po šestih kolih vodijo Pod-bretje z 10 točkami. KS Center in Trim Zalog jih imata po osem. Iskra B jih ima 6, po štiri točke imata Planika in Jakob Štu-cin Hrastje. dve točki pa je zbral Krva- VeC^' ' ' ' ' • • • ' FH Plftntnr ' LJUBLJANA - ZHLOlimplja : Jesenice 9:6 (5:1. 2:4, 2:1), hala Tivoli, gledalcev 3000, sodniki - Hegediš. Raca in Stipič (vai Zagreb). STRELCI - 1:0 Bahč (2), 2:0 Peta« (7), 3:0 Hiti (9), 4:0 Lepša (10), 5:0 Sercer (10), 5:1 Peii* (17), 5:2 Klemene (23), 5:3 Hafner (26), 6:3 Hiti (27). 6:4 Hafner (29), 6:5 Sčap (31). 7:5 Bahč (36), 8:5 Hiti (51), 8:6 Klemene (53), 9:6 Bahč (58). Olimpija - Prusnik, Lamovšek, Vidnar. Mrak, Hiti, Petač, Bratina, Savič, Repov*, Kavec, Lepša, Bahč, Kovač, Lap, Retek, Sercer, Sekelj, Fintgar. Jesenice — Pretnar, Češnjak, Sčap, Medja, Razinger, Berltak, Medved, Mavčec, Horvat, Hafner, Pristov, Klemene, Bešič. Pavlic, Golja. Lah. Magazin. Brun, Magazin. Zadnji odločilni derbi, kl je že odločal o naslovu letošnjega prvaka v hokeju so bili Jeseničani nadigrani v Ljubljani že v prvih desetih minutah igre. V teh minutah so jim igralci Olimpije nasuli te pet zadetkov. Teh pet golov v Pretnarjevi mreži je bilo tudi odločilno za nadaljnji razplet. V prvi tretjini so se Jeseničani »zbudili« šele proti koncu ko je Pešič dosegel prvi gol za železa rje. V drugi tretjini so bili boljši osemnajst-kratnl prvaki. Pokazali so svojo pravo vrednost in krepko mešali štrene visoke- mu vodstvu Olimpije. V tej tretjini so se Ljubljančani krčevito branili. Le dve napaki branilcev Jesenic so »zeleni« izkoristili in spet povedli z dvema golama razlike. V odločilni tretjini smo spet videli vrhunski hokej. Toda več sreče so imeli gostitelji. Res je, da so Jeseničani poizkušali vse, da bi izid vsaj izenačili, vendar jim kljub dobri igri ni uspelo. Remi iz tega srečanja bi Jeseničanom že prinesel devetnajsti naslov. Vseeno pa je drugo mesto mladega jeseniškega moštva lep uspeh. -dh Napredek pri kvaliteti TR2IC - Tekmovanje v gorenjski ho-kejaki ligi se je pred časom že končalo. Na nedavnem srečanju ob koncu prvenstva pa so podelili še priznanja najboljšim. Tako je pokal tour) 1:35,72, 9. Ziblcr (Tržič) 1:35,99. 10. Pašovič (Sarajevo) 1:36,69; članice - 1. Klanjšček (Branik) 1:39,28, 2. Jerman (Olimpija) 1:41,00, 3. Ravnikar (Alpetour) 1:41,44, 4. Pehare (Tržič) 1:41,52, 5. Poren-ta 1:43,14, 6. Tome 1:43.77, 7. Kolenc (vse Alpetour) 1:44,13, 8. Peric (Železničar-Sa-rajevo) 1:46.49, 9. Zavadlav (Olimpija) 1:46,70, 10. Sifrer (Olimpija) 1:46,08, 11. Oblak (Alpetour) 1:46,00, 12. Ahačič (Radovljica) 1:46,08; st. mladinci - 1. Kreačič 1:33,38, 2. Kla-kočer (oba Alpetour) 1:33,66, 3. Podboj (Olimpija) 1:34,82, 4. Puhalj (Branik) 1:34,92, 5. Grašič (Alpetour) 1:35,10, 6. B rudar (Sarajevo) 1:36,00, 7. Dekleva (Alpetour) 1:36,30, 8. Macarol (Akademik) 1:37,03; ml. mladinci - 1. Peternel (Alpetour) 1:34,79, 2. Dolinšek (Branik) 1:35,76, 3. Jene (Bled) 1:37,06, 4. Novak 1:37,76, 5. Zdovc (oba Branik) 1:38,64; st. mladinke - 1. Klanjšček (Branik) 1:37,65, 2. Ravnikar (Alpetour) 1:39,00, 3. Pehare (Tržič) 1:40,67, 4. Porenta (Alpetour) 1:40,89. 5. Jerman (Olimpija) 1:41,04; ml. mladinke — 1. Mavec (Olimpija) 1:43,93, 2. Vreček 1:46,75, 3. Urh (obe Radovljica) 1:47,89. -dh Tovarna kos zmagala TR2IČ - Na smučiščih na Zelenici ao se zbrali najboljši smučarji in smučarke osmih organizacij združenega dela kovaške industrije Slovenije in se pomerili v veleslalomu na drugih zimskih igrah kovačev Slovenije. Prvenstvo je pripravila osnovna organizacija sindikata Tovarne koa in srpov Tržič, nastopilo pa je 115 smučarjev in smučark. Na prvenstvu so letoa prvič sodelovali tudi zaposleni v Verigi iz Lesc in iz UKO iz Krope. Proga za veleslalom je bila dolga 1000 metrov in je imela 30 vratic. Največ uspeha so imeli domači tekmovalci in tekmovalke. Rezultati: ženske nad 30 let: 1. Goričan (Fecro SI. Gradec) 1:01,10, 2. Komik (Unior Zreče) 1:04,06, 3. Vrsnik (Jeklo Ruše) 1:05,24; do 30 let: 1. Galičič (TOKOS Tržič) 49.83, 2. Rozman (Gorenje Muta) 54,82, 3. Bešter (TOKOS) 57,38; moški nad 45 let: 1. Gregor (Fecro) 48,13, 2. Krmelj 49,17, 3. Logar (oba TOKOS) 50,51; od 35 do 45 let: 1. Koražija (Unior) 55,02, 2. Kralj 58,19, 3. Soklič (oba TOKOS) 58,73; od 25 do 35 let: 1. Pogačnik (UKO Kropa) 54,05, 2. Godnov 55,41, 3. Malovrh 58,98 (oba TOKOS); do 25 let: 1. Mali (TOKOS) 55,41, 2. Kotta (Gorenje Muta) 58,97, Črešnar (Unior) 59,00; EKIPNO: 1. TOKOS 4:28,01, 2. Fecro Slovenj Gradec 4:51,07, 3. Gorenje Muta 4:59,73. 4. Unior Zreče 5:01,06, 5. Jeklo Ruše 5:28,46. •J. Kikel Akrobati za pokal KRVAVEC - V soboto in v nedeljo bo na krvavških smučiščih druga tekma za jugoslovanski pokal batskem smučanju ' vse tri discipline: smučanje po grbinah, ob 14. uri balet in v nedeljo ob 12. uri najzanimivejša preizkušnja — akrobatski skoki. V organizaciji Smučarskega akrobatskega kluba iz Kranja bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski mojstri vragolij na snegu. CZ. Vabilo na Sorsko planino SORICA — Športno in rekreacijsko društvo obvešča ljubitelje smučanja, da bo naslednja rekreacijska tekma v smuku in veleslalomu, ki šteje za tekmovanje Pokal Sorica 80, jutri ob 15. uri in v nedeljo, 30. marca ob desetih dopoldne na Soriški planini. Prijave sprejemajo do začetka tekmovanja. V primeru slabega vremena bo tekmovanje odloženo! Šah Jokovič prvak šahovskem prvenstvu je zmagal mojstrski Jokovič brez poraza. Turnir je bil izredno borben, saj je bilo v 91 partijah doseženih le 15 remijev. Za zmagovalcem Jokovičem so se uvrstili Tone Rakovec (SD Kranj), Janez Krek (SD Iskra), Drago Lazar (SD Kranj), Uroš Ivanovič (SD Kranj), Martin Brce (SS Šenčur) in Ratko Vojičlč (SD Kranj). S. B akro Na sporedu bodo soboto ob 11. uri KRANJ - Na kranjske občine kandidat Dušan eokai letošnjega prvaka osvojila ekipa lejske Dobrave, ki je v desetih srečanjih zbrala 16 točk, drugo mesto Je osvojila ekipa Nakla, tretje Kokrica, Tržičani so bili četrti, Zabnic-a peta in Borovlje šeste. Ugotovili so, da je tekmovanje, ki ima rekreativni značaj, v letošnjem letu še bolj uspelo kot v prejšnji sezoni, čeprav je nastopalo manj ekip. Vse ekipe so namreč prikazale precejšen napredek v kvaliteti igre, to pa izhaja iz večje resnosti in prizadevnosti vseh sodelujočih. V desetih kolih je bilo odigrano 30 srečanj, vsi pa zaslužijo pohvalo, glede na to, da so bila srečanja v izredno poznih večernih urah. V šestih ekipah je igralo kar 140 tekmovalcev. V 30 srečanjih so igralci dosegli 234 golov, največ ekipi Blejske Dobrave in Tržiča, vsaka po 65, največ zadetkov pa je prejela obramba Borovelj - 90. Na vseh tekmah sta dva igralca prejela kazen igre, disciplinsko kazen pa je prejelo 10 igralcev. Tekmovalci vseh sodulujočih ekip do na kazenski klopi presedeli 448 minut, to je v povprečju 16 na tekmo. Na lestvici fair-playa je tako na vrhu ekipa Nakla s samo 33 kazenskimi minutami, sledijo pa 2abnica 49, Borovlje 64, Blejska Dobrava 90, Kokrica 95 in Tržič 117 kazenskih minut. V tekmovanju za najboljšega strelca pa je premočno zmagal Silvo Japelj (Tržič) z 20 goli, 2. Kalan (2abnica) in ZnidarSič (Tržič) 13, 4. Kobal (Borovlje) 12, 5. Ivko Japelj (Tržič) 11 itd. Tekmovanje za naslov najboljšega je s tem končano, hokejisti pa so se dogovorili, da se ponovno srečajo v prihodnji sezoni. J. Kikel BRCE ZMAGAL KRANJ - Na rednem mesečnem hitro-poteznem turnirju je presenetljivo zmagal Martin Brce. Sodelovalo je 16 šahistov. Za Brcetom so se uvrstili Rakovec, Lazar in Hribar, Jokovič, Vojičič, Vreček itd. S. B DVA TURNIRJA V KOMENDI KOMENDA - Šahovski klub Komenda že nekaj časa pripravlja mesečne hitropo-tezne turnirje. Turnirji so vedno dobro obiskani. Na februarskem turnirju je igralo 14 šahistov, najboljši pa so bili Strajhar, Kritelj in Skok. Na marčevskem turnirju pa je sodelovalo 18 šahistov. Zmagal je Ciril Kritelj pred Strajhar jem in Vergavninom. . J. Nogomet ■ Zagreb čanke s kranjskimi veterani KRANJ — V soboto se na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju obeta zanimivo nogometno srečanje. V prijateljskem srečanju bosta igrali ženska enaj-sterica Zagreb Dioz in veterani kranjskega Triglava. Srečanje bo v okviru otvoritve pomladanske nogometne sezone. Zagrebčanke so članice naše ženske zvezne nogometne lige. So dobre nogo-metašice in jim ta igra ni tuja. V moštvu veteranov Triglava pa bodo nastopili vsi bivši igralci. Gledalci bodo spet videli brata Brezar, Vidica, T.Stularja, F. Stularja, I. Perkoviča, Krašovca, Te-pino, Jermana, Rozmana, Rekarja, M. Perkoviča, Bajžlja. Norčiča, Vuko-tiča, Gošteta, Česna in Srakarja. Zanimivo in prijateljsko srečanje se bo začelo ob 15.30. Naši alpinisti v Paklenici, na Kalškem grebenu in v Storžiču Paklenico plezalci vse bolj obisk sjsje tudi izven tradicionalnih srečanj os prvomajskih praznikih in za Daa republike. V dneh od 13. do 17. marca Ki kanjon Velike Paklenice obiskala Marko Česen (AO Kranj) in Matjaž Ivaik (AO Tržič). Začela sta z Vražjo smerjo v Anič Kuku. Po prvem raztezaj*, a katerega sta potrebovala slabi dve ari sta sestopila in se vrnila naslmlajaai dne. Se istega dne sta izstopila. Za eats smer ata potrebovala trinajst ur. Smer je tako doživela šele drugo ponovitev ia prvo brez bivaka. Stena, v kateri smer poteka, je tako previsna, da je umik u nje po dveh raztetajih nemogoč. Višina stene je slabih 400 metrov, ocena smeri, katero ata prva preplezala Zoran Bežita in Peter Scetinin, pa je VI, Al - A*. Marko in Matjaž ata istega ase. 16. marca, v dobri uri ponovila še «msr za malo kladivo v Stebru Anič Kaka. V tem čara, ko ao v Paklenici rt kopne, pa je v naših gorah še vedno zima. Barbara Perčič in Andrej Str« sta v aredo, 11. marca, opravila ponovitev komaj teden dni stare v severozahodni steni Kaltkega grehi na. V Marjanovi diagonali so bBe šr vedno odlične razmere. Plesala rt« ari ure, seatopila pa po žlebu v »shoda— delu stene, kjer je menda te plesal Sat* Kamenjev s tovarišem. 2leb je imel 4>« strma skoka (- 65 stopinj). 9 utapah pa sta po njem vae do steze, ki pota« preči nad strmim skokom »Tašt* proti vzhodu. Nejc Zaplotnik pa je v torek, 11. »jarca, sam ponovil Kramarievo smer * Storžiču. A S. Kolesarstvo Dober nastop v Italiji KRANJ - Pod vodstvom trenerjev 1* težarja, Zanoškarja in Hvastij« so se *> venski in hrvaški kolesarji udeležili trn dirk v Italiji. Boltežar in Hvaati sta *•>< enim moštvom v Percottu. Zanošksr •»1 drugim v Arsagu. Na obeh enodnevnih etapah je >"* kolesarje prestilo slabo vreme, takods* dirkanje ni bilo preveč primerno. Na «*•• - 136 km — v Percottu je zmagal • tsa*a 3,15 italijanski kolesar Delle, medte« M je bil Savčan Ropret enajsti z ensksV časom kot zmagovalec. Po tej vesssi skupini je na cilj prišlo še petnajst kole-sarjev med katerimi so bili tudi l'dov*. Pečnik, Kurent, Pirš, Govekar. Km*"1* Planin in Udovč. V Arsagu - 101 km - je bil nsjsssess* ši Luciano Rui (Italija), medtem ko ieaj lanski uvetovni prvak G ia tonil JLH tretji. Lep uspeh pa sta dosegla tudi rs čič in Zanoškar. Polončič je bil enajsti noškar pa dvanajsti. V nedeljo Kramarjev smuk TR2IC - Alpinistični odsek PD Tržič bo tako kot že nekaj let doslej tudi letos pripravil tradicionalni Kramarjev smuk, tekmovanje v veleslalomu, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 10. uri dopoldne na smučišču pod Storžičem. V primeru pomanjkanja snega bodo tekmovanje izvedli na planini Javornik. Prijave sprejemajo v društveni pisarni v Tržiču ter v soboto do 18. ure v domu pod Storžičem. Vsi, ki se bodo prijavili po tem roku, bodo lahko startali na koncu startne liste. Tekmovanje sodi v okvir prireditev alpinistov Slovenije, tekmujejo pa lahko tudi planinci in planinke vseh slovenskih Planinskih društev, ki imajo plačano članarino za letošnje leto. ■). Kikel Smučarski skoki Gašpirc republiški prvak PLANICA - Na flO-m skakalnici je bilo še zadnje letošnje republiško prvenstvo v smučarskih skokih. Zadnji so se za slovenskega prvaka pomerili mlajši mladinci. Kljub izredno slabim tekmovalnim pogojem, ves čas je močno snežilo, so najboljši izvedli nekaj lepih skokov. Tokrat so imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava, saj so se kar štirje uvrstili med pet najboljših. Bili so praktično nepremagljivi, saj jim je bil tokrat enakovreden le državni prvak Urbančič iz Logatca, ki se je moral zadovoljiti z bronasto kolajno. Naslov slovenskega prvaka je zasluženo osvojil Krištof Gašpirc. Na odlično drugo mesto pa se je uvrstil Robi Kaštrun. Pohvaliti pa velja še Betona in Bernarda. Ker tekmovalci osvojijo točke za pokal SRS tudi na republiškem prvenstvu, je sedaj slika že bolj jasna, kdo bo tudi pokalni prvak Slovenije. Po programu imajo mlajši mladinci še eno tekmovanje, ki pa ne more več vplivati na vrstni red pri vrhu. Med posamezniki zanesljivo vodi novi republiški prvak Gašpirc. Med ostalimi pa ima le še kranjčan Beton teoretične možnoati za pokalnega prvaka Slovenije. Med moštvi pa je že povsem odločeno. Tudi v tej kategoriji skakalcev je zmagal kranjski Triglav. Njegova prednost pred zadnjim kolom je tako velika, da ga ne more niti teoretično prehiteti nobena ekipa. Rezultati prvenstva SRS: 1. Gašpirc (Triglav) 199,9 (53, 56,5), 2. Kaštrun (Triglav-Križe) 196,3 (51. 56,5), 3. Urbančič (Logatec) 195,1 (56,5, 55,5), 4. Beton (Triglav) 186,4 (60,6, 64), 6. Bernard (Triglav) 177,1 (50. 51), 6. Tepeš (Ilirija), 7. Polanc (Predmeta), 8. Kavčič, 9. Eržen (oba 2iri), 10. Pefjhan (Ilirija), 12. Jošt (Triglav-Križe), 13. Čeaen (Triglav), 18. Melin (Triglav), 19. Dolar J. Javornik Predstavite1 balkanskega prvenstva KRANJSKA GORA - Med tek»s«a> njem v smučarskih skokih v Pta*«l bila v hotelu Alpina v kranjaki gorirtl predstavitev balkanskega kol«>sis»* ga prvenstva. Trinajsto balkanskii kW lesarsko prvenatvo bo od 11. do nija v Kranju. Predsednik častnega odbor« Kavčič, predsednik orpnizacjjskag; odbora Drago Stefe in trener kraaJHJi Save Franci Hvasti so domače ia *a časnikarje seznanili s to priiidJtifa-Predstavili pa so jim tudi progo ss aw štveno in posamezno vožnjo člesa* mladincev. Na tem prvenstvu boj*** stopile reprezentance Bolgarije, S***" nije, Turčije, Grčije In Jugoslavije- rfr čakujeio še prijavo koleearjev « Ce bodo nije. reprezentantje nastopili, bo to njihov prvi' balkanskem prvenstvu. Franci Hvasti zvezni kapetan BEOGRAD - Trener kolesarjev kraj ske Save Franci Hvasti je novi ti««*' zvezni kapetan jugoalovanakih koleasrj«* Hvasti bo to dolžnost opravljal do ««■*» letošnjih letnih olimpijskih iger, kikom' * Moskvi. Tudi pri zveznem k speta«« » mladince je prišlo do spremembe. Te ••■> j nost bo to sezono opravljal trener krt** sarjev ljubljanske Astre Andrej Bsit«***- Na «eji predsedstva Kolesarske r««B> Jugoslavije, ki je bila v Beograda, wl» novem prišli pri dolžnosti predsednika «• enoletni mandat. Predsednik z eartitrta mandatom v tej sezoni Je zastopnik V«f*> dlne Lazar Minič. Potapljaški tečaj Društvo za podvodne dejavnosti Kraaj bo aprila organiziralo potapljaški tsesj. Tečaj bo razdeljen na praktičai ■ teoretični del. V praktičnem delu. ki ke istek al na-kranjskem zimskem base««, • bodo tečajniki naučili potapljanja ■ ar*> nomnim dihalnim aparatom spodinjstvo je tehnično tako na* polnjena, da je sleherno čiSčeaja sestavnih delov kuhalnika, pečic*" štedilnika zelo priročno. Sproti ramo odstraniti prekipele jestv maščobo itd. od gorilčeve glave, ne zapirajo pot plamenčkom ix P rilnika. Vsi sestavni deli so mea* bojno sestavljeni zelo preprosto. * jih lahko razstavimo po potresi* operemo, odrgnemo itd., dokk** sestavni deli še topli. Vse enwjl*** dele snažimo s čistilnimi sredsoi" jih imamo na izbiro. Tovarne* opremile čistilna sredstva z naw*» ki jih upoštevajmo v vsakem pri** ru. S takojšnjim čiščenjem si sr*» olajšamo delo. Litoželezne dele očistimo i tanko prevlečemo z grafitnimi nami, katerim dodamo ne kapljic špirita, bencina ali vode se deli osušijo, zgladimo površin* jo s tem zavarujemo pred rjo. Pri čiščenju pazimo, da bode plinski gorilci, posebno za pečico, končanem delu ponovno praris* zaprti. Sicer je pa najbolje, da f takšnem čiščenju zapremo pfeaV jeklenko. Teta Rozinka Hodim po pločniku. Od daleč zagledam ženico, ki počasi stopa po cesti in se opira na palico. Pospešim korake, da bi čimprej videla, kdo je. Ze opazim na ustih droben smehljaj in prijazne, odkrite oči se mi zagledajo v obraz. Teta Rozinka. »Dober dan,« pozdravim. »Bog daj,« mi odvrne in naredi nedolžen obraz stare ženice. Nekaj metrov naprej se ustavim in pomislim: to je tista, Še nedavno močna ženska, ki sem ji lansko leto za 8. marec prinesla šopek zgodnjih zvončkov. Takole se je zgodilo. Nebo je bilo čisto in vedro, čeprav je še pred kratkim deževalo. S prijateljico sva hodili ob Ločivnici, ko sem opazila cel šop belih zvončkov, ki so se mi ponujali. Zazdelo se mi je, da cingljajo prav meni, samo meni. Hlastno sem jih začela trgati in pri tem zelo pazila, da jih ne bi pohodila. Tudi prijateljica se ni mogla odreči rožam. Kmalu sva jih imeli lep šopek. Razdelili sva si jih in vsaka je šla svojo pot. Ko sem hodila proti domu, so me obšle čudne misli. Spomnila sem se tete Rozinke. Njej nihče ne bo prinesel prvih zvončkov za dan žena. Mamici jih bom še lahko nabrala. Če ne danes, pa jutri. Medtem sem že prišla do stare, lepo urejene hiše. Ni mi treba povedati, s kakšnim veseljem je teta sprejela moje darilce, čeprav je bilo skromno. Ponudila mi je bonbone. Vzela sem jih samo zaradi vljudnosti. Poslovila sem se in odšla. Za mano pa je gledala Rozinka s šopkom v roki. Iz razmišljanja me prebudi t robi je nje avtomobila. Umaknem se na pločnik in se enkrat pogledam za staro ženico. Ni je več na prašni cesti. Rosvita Sitar, 6. h r. osn. sole Ivan Tavčar. Gorenja vas Pismo tovarišu Titu Dragi tovariš Tito! Vse radijske in televizijske postaje in vsi časopisi poročajo o tvoji hudi bolezni. Vsak dan s skrbjo poslušam poročila o tvojem zdravstvenem stanju, o tvojem napornem zdravljenju in o znakih izboljšanja. Trepetam in upam v najboljši izid, kakor da gre za mojega očeta, brata. Prepričana sem, da skrb za tvoje zdravje delijo z menoj tudi vsi mladi iz naše domovine, vsi delovni ljudje in občani. Pošiljam ti najprisrčnejše želje, da čimprej okrevaš, saj nam pomeniš srečo in mir v Jugoslaviji in po vsem svetu. Brigita Galičič, 6. r. osn. šole Peter Kavčič, Skofja Loka r Kaj mi je bilo všeč na športnem dnevu na Zatrniku? Vesel sem, da sem se naučil smučati, saj sem smuči dobil šele med letošnjimi zimskimi počitnicami. Naučil sem se voziti veleslalom. Vesela sem, ker smo se vsi učenci naučili voziti z malo vlečnico. Zadovoljen sem, da sta pri smučanju tovarišici pomagala tudi Evin očka in Alenkina mamica. Boljši smučarji smo se vozili tudi z vlečnico Plana 1. Bil sem srečen, ker je bila smuka prijetna. Tovariši, ki so pregledovali točkovne karte, so bili zelo prijazni. Niso se hudovali, če je kdo izmed nas padel, ker se je nerodno držal sidra. Rad sem se peljal z avtobusom. Bil sem nasmejan, saj nas je toplo sonce prijetno grelo. Malo pa sem bil žalosten, ker sem edini v razredu brez smučarske opreme. Lepo je bilo, ker nisem padala. Vsj smo bili veseli, ker se nihče ni poškodoval. Četudi sem trikrat padel, sem rad smučal. Želim še veliko takih športnih dni. Trije učenci na smučanje niso odšli. Preberimo, kaj so odgovorili. Ker sem bil pred kratkim operiran, nisem smel smučati. Ostal sem doma. Bil sem žalosten, ker sem moral brati in pisati narek. Malo pa sem bil zunaj. Prav žal mi je bilo, ker sem ta dan moral na pregled k okulistu. Raje bi smučal. . Ker sem imela virusno angino, sem ležala v postelji, a zdravi sošolci so prijetno smučali. Bilo mi je dolgčas. Odgovarjali so učenci 1. a razreda osnovne šole prof. dr. Jo-\ sip Plemelj z Bleda Pogled skozi okno Kranju Sabina Rakovec. 5. r. osnovne šole Simon Je*** S ŠOLSKIH KLOPI Pri zobozdravniku Ko sem bila stara šest let, sem bila prvič pri zobozdravniku. Zelo sem se bala, ker sem mislila, da me bo bolelo. Kar tresla sem se, ko mi je zobozdravnica rekla, naj sedem na stol. Vzela je pripravo za vrtanje in začela vrtati zob. Kmalu mi je zobozdravnica rekla, da je že gotovo. Vesela sem bila, ker me ni preveč bolelo. Drugič sem šla brez strahu. Vedela sem, da me ne bo tako bolelo, kot so me nekateri strašili. Če me bo bolel zob, bom šla takoj k zobozdravniku. Redno jih tudi umivam. Mislim, da bom tako imela dalj časa zdrave zobe. Zdenka Govekar, 8. b r. osn. šole Lucijan Seljak. Orehek Dan šole Naša šola nosi ime po padlem borcu Petru Kavčiču Pred vojsaje bil ključavničarski mojster. Bil je priden delavec. Sodeloval je t«*!* telovadnem društvu Sokol, pri gasilcih in tamburaših Vsako athT je vestno izpolnil. Svojo delavnost in tovarištvo je izkazal tudi »ti vojno. Pripovedujejo, da je med hajko nosil ranjenega borca a krik* v grapo in nazaj v hrib, da ga je rešil pred Nemci. Vas zanima, kako smo praznovali dan šole? Dopoldne smo is** odprto učno uro iz matematike. To smo telovadili z možgancki. t* smo se hoteli še posebno izkazati pred starši! Trije delegati aa * udeležili konference šolske skupnosti. Od tu smo poslali posdi-arvt pismo tovarišu Titu in odnesli venec na kraj, kjer je padel Ptte Kavčič. Popoldne smo prikazali delo v vseh krožkih. Imeli smo rame razstave in nastope. V šoli je bil velik obisk. Dobili smo veliko pokW za naše delo. To nam bo spodbuda za naprej. Razredno poročilo 2. a r. osn. šole Peter Kavčič. Skofja Loka Delovni dan moje mamice Leto ima res veliko dni, toda malokrat razmišljamo, kaj sploh naše mame delajo. Na njihov praznik, 8. marec, se o ženah oziroma naših materah veliko govori. Tudi sam bom v naslednjih stavkih poskusil opisati delovni dan moje mame. Zjutraj, ko vstanem, me na mizi že čaka zajtrk, ki ga je pripravila mamica, preden je odšla na delo. Ko pride ob pol treh domov, dokonča kosilo, ki ga je že prejšnji dan deloma pripravila. Potem začne pospravlja- ti stanovanje, vmes pa aaaaa t bratom pomaga pri domači sak* gi. Hitro mine nekaj ur, mi aa« spet lačni in mami nam postori na mizo večerjo. Mama tudi tm, lika, pomaga pri dograditvi kita, včasih pa si vzame čas in »kasaj odidemo na sprehod ali tati Takrat je najlepša. Sedaj, ko imam zlombasa roko, pa še meni pomaga pri a* spravljanju sobe. Martin PavlovČič, 4. r. osn. šole 16. december, Mojstrana fen MARCA 1980 19.STRAN TELEVIZIJSKI SPORED **0TA, M. III. ^ Poročila - 8.05 Jakec in ^nthu lučka, otroška serija «15 Z besedo in sliko — '-Ib$oW: Udarna brigada -Glasba za cicibane: V|g četica koraka - 8.45 %tttn mladosti, mladin-nadaljevanka - 9.15 Pu-HmVmu, oddaja T V Beo-N . 9.45 N. Collins: Lon-S jt noj, TV nadaljevanka tudi sošolki na šoli za medicinske sestre. Toda dekleti sta si zelo različni, zato v njunem prijateljstvu pride do hudih težav . . . Film ho na sporedu ob 14.45. Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Zapisi / vasi - \H.:)() Narodna glasba TV Ljubljana - 19.00 Do- 1JS Delitev osebnih do-Mw* po rezultatih dela. ^jt n cikla Pot do pra-^ s» »podbudne delitve -11.40 Harrachovv: Srfsrski poleti, prenos - \ Poročila (do 14.05) -IM| IiguMjene punce, če-Sfcvatti film - 16.00 Ro JlH Kolinska Slovan : 2e-ftorlNift). prenos - 17.20 ■ 17.30 Košarka fti-Nb Borna, prenos - 19.00 jj*baj - 19.15 Risanka -J«Z»odo zrna - 19.30 TV 20.00 L. Norgaard: Jfm Madaa Andersena. r»id - 20.55 Sobotni večer £|> Prikazni — intko-am«"->dm KmhgrafHjaje \na po izvrstnih Sstosluh filmih, femtji se pogosto y^Mtok4ema mijudi, ki se **joapopasti i odraslih. Prav tudi za film UBLJENA ETA, ki ga je y*posnel po romanu Uriš Storkana. Film *tydba o dveh *Sk dekletih, ki se JjBftllo pri ^biranju in postaneta \*m—-- kumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 F. Flo-tow: Marta - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Feljton -22.00 Športna sobota - 22.20 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov - /O ljubljanska banka NEDELJA, 30. III. 9.10 Poročila - 9.15 Za nedeljsko dobro jutro - Pevski tabor Sentvid:Zamejski zbori - 9.40 Življenje na zemlji, dokumentarni film - 10.35 Otroška oddaja - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik - 12.00 Harrachovv: Smučarski poleti - 14.00 Poročila - 14.40 Potopljena mesta, dokumentarna serija - 15.25 Nogomet Jugoslavija : Romunija, prenos v odmoru Športna poročila in propagandna oddaja 17.20 Risanka - 17.25 Poročila - 17.30 Dama iz Sang-haja. ameriški film - 18.55 Most glasbena risanka - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19 30 TV dnevnik - 20.00 S. Lukič: Zlom. nadaljevanje m konec - 21.35 ' 22.15 V znamenju - 22 5 nabavno glasbena oddaja -22.40 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 15.55 Nedeljsko popold"* ' 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutn - 21. HJ Kratek film - 21.30 Igrani film - 23.00 Kronika festivala malih eksperimentalnih od- /Oliubljanska banka Tettielina banka GotonisKe PONEDELJEK, 81. III. 8.J55 T V v Soli: TV vrtce. Kultura govorjenja. Pokrajina. Zagreb - 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka, Zemljepis - 14.55 TV v šoli. ponovitev (do 1H.00) - 10.25 Kmetijska oddaja TV Sarajevo - /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske TOREK, 1. IV. 9.15 TV v šoli: Moja šola. Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka. Glasbeni pouk, Pisatelji med nami - 16.06 Šolska TV: Ekonomska pogojenost neuvr- 17.25 Poročila - 17.30 Mini-godci v glasbeni deželi, otroška serija - 17.45 Mala čudesa velike prirode - 18.(K) Treba je znati, film o prometu - 18.10 Izobraževanje — naš doživljenjski spremljevalec, oddaja iz cikla Nenehno izobraževanje - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TVD - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 L. Ma-detoj: Juha, filmska opera -21.45 Propagandna oddaja -21.50 V znamenju - 22.05 Kulturne diagonale Kadar govorimo o finski glasbeni ustvarjalnosti nehote pomislimo na Jana Sibeliusa. Tokrat ljubljanska TV predstavlja opero JUHA,pri nas neznanega skladatelja Leevi Madetoja, ki se je rodil 1887 v Helsinkih. Avtor je opero končal leta 1934 in že leto kasneje je bila premiera. Občinstvo je delo sprejelo z navdušenjem. Opera bo na sporedu ob 20. uri. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TVD - 17.45 Otroška oddaja - 18(¥) Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Telesport -19.30 TVD - 20.00 Znanost -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.20 Crni kruh, TV nadaljevanka - 22.30 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov ščenosti, Pravemu človeku pravo delo. Streha v naravi -17.05 Poročila • 17.10 Jakec in čarobna lučka, otroška serija - 17.25 Pisani svet - 18.00 Jugoslovanski narodi v plesu in pesmi (Bosna) - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi t-Hidak, oddaja za madžarsko narodno skupnost - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TVD - 20.00 Aktualna oddaja - 20.55 B. Pni s: Lutka, TV nadaljevanka -22.15 V znamenju - 22.30 Za lahko noč Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TVD v madžarščini -17.30 TVD - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Književni klub 18.45 Narodna glasba -19.30 TVD - 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družbena tema 22.00 Pesmi in pesniki - 22.30 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov /O ljubljanska banka SREDA. 2. IV. 9.30 TV v šoli: Lutkovni film - 10.00 TV v šoli: Izobraževalna oddaja. Risanka. Predšolska vzgoja. Zgodba - 17 20 Poročila - 17.25 A. Ingolič: Udarna brigada, mladinska nadaljevanka - 17.40 Tisoč let bizantinskega cesarstva, serijska oddaja - 18.10 Mladi glasbeniki na tekmovanju Villa lobos - 18.40 Obzornik -18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TVD - 20.00 Film tedna: Poslednji podvig diverzanta Oblaka, jugoslovanski film (po filmu Portret režiserja Vatroslava Mitnice) - 22.05 V znamenju Ob 20. uri bo v viki u Film tedna predvajan film POSLEDNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA. Josip Crnkovič, »Oblak« je veteran revolucije. Mirno živi v majhni hiši. Okrog njega so sami nebotičniki, novo mestno središče. Zaradi naključnega zapleta z nogometašem, postane Oblak oseba, okrog katere se mešajo interesi. Sledijo grožnje, pozabljena ne ostane niti nekdanja odločba,po koterije treba Oblakovo hišico porušiti. Saj vendar moti arhitektonski videz naselja . . . Oddajniki II. V mreže: 17.10 TVD v madžarščini -17.30 TVD - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TVD - 20.00 Izbor v sredo - 21.30 Glasbena oddaja - 22.15 TVD (do 22.30) /O ljubljanska banka Četrtek, 3. iv. 9.10 TV v šoli: Obiščimo hladilnico. Človeški organi. Geometrija - 10.00 TV v šoli: Kemija. Risanka, Umetnost. Zgodba - 15.55 Šolska TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti. Pravemu človeku pravo delo, Streha v naravi - 16.55 Poročila - 17.00 Življenje na zemlji - 18.00 Otroštvo mladosti, mladinska nadaljevanka - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi o mladih - 19.10 Risanka - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TVD - 20.00 V živo - 21.35 Glasbeni magazin - 22.20 V znameuju V oddaji Mladi za mlade se se mladi lotili občutljive teme samomorov. V oddaj i BREZ IZHODA, ki bo na sporedu ob 18.40, bodo skušali pojasniti, zakaj se mladi človek znajde v stiski. Vzrokov za samomor je namreč veliko in jih je težko pojasniti, vendar to ne pomeni, naj se s samomorilnim vedenjem ne bi ukvarjali. Nasprotno, poskus samomora pri mladih strokovnjaki največkrat opredeljujejo kot klic na pomoč, klic v skrajni sili, ko odraščajoči človek izgublja tla pod nogami. Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TVD v madžarščini -17.30 TVD - 17.45 Otroška Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža - 14.55 TV v šoli. ponovitev - 17.15 Poročila - 17.20 Mi smo sme* na družina, otroška serija 17.35 Ptičje strašilo, mladinska nadaljevanka 18.00 Domači ansambli: Planšarji Jožeta Jeršinovca - 18.30 Obzornik - 18.40 Računalništvo izobraževalna serija - 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TVD - 20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Tigrove brigade, serijski film - 21.55 V znamenju - 22.10 Nočni kino: Brat, ali lahko prihraniš paro, angleški film Ob 18.45 bo TV začela serijo oddaj o RAČUNALNIŠTVU. Za to oddajo so se odločili zaradi čedalje večjega uvajanja računalnikov v vse tokove našega življenja. Ciklus obsega štiri oddaje, od katerih go govori prva o nekaterih splošnih podatkih o računalniku; gre za opis računalnika in za možnosti, ki nam jih nudi njegovo delovanje. oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Glasbena oddaja T V Ljubljana - 19.30 TVD - 20.00 Neposredni stiki - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.05 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov /Cl ljubljanska banka PETEK, 4. IV. 8.55 TV v šoli: Človek in promet. Ruščina, Kaj bomo izdelovali - 10.00 TV v šoli: Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TVD v madžarščini -17.30 TVD - 17 45 Otroška oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Zabavno glasbena oddaja - l».30 TVD- 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti -21.45 Kratek film - 22.00 Igrani film - 23.45 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov Opomba: Do zaključka redakcije nismo prejeli I. programa TV Zagreb NOVO V KINU Arabske avanture To M pripovedko iz Tisoč in ene noči. polna čarov vzhoda in lepo ».Prikazuje borb,, med kalifi, čarovniki m mladim princem, kije za-Iphlpn r lepo Kasin. Pidna je zapletov, ki se nizajo drug za drugim in nt razburljivi m nepričakovani. Zahvaljujoč se svojim čarovmšktm »<*mp»&lje Kalif mladega princa s princeso Kasin na letečem tepihu l te*ST%tfn ljubosumni- princese Zulejre Vendar se na koncu zgodbo lrp» zaključi . . . \ Kitajski sindrom Sami odlični igralci nos dve uri držijo i napetosti i tem sodobnem (ri/erju, ki sku ša opozoriti na /". kuj pomeri i spopad nuklearnih sil. čeprav se zde mi vide- čistit m-dit/žnr ustanove Televizijsko novi narka in shemafer skušata s pomočjo uslužbenca t nukle orni korjtorariji priti skrivno sti do dna. Plim je režiral James Itridges, v glavnih vlogah pa igrajo dum 7>0uia.dack Lemmnn. Michel Douglas in drugi znani igralci. Dirkalna vročica Akcija, vznemirjenje in tirant spremljajo dirke FORMULE I. Film Dirkalna vro-Ma pristno, s ptdnn tehničnih efektov in trikov in v ritmu, ob katerem zastaja dih, prikazuje livljenje v modernih g/a diavmkih arenah. Poleg poklicnih igralcev v tem filmu igrajo tudi favoriti tnttmohilskega športa — Niki lAuda, Emerson Fitipaldi, kfano Andretti in r/rugi. Gledalec bo lahka videl najboljše dirke, zmagoslavje najboljših in imtedije tistih, ki so ostali za nekaj trenutkov zadaj. KINO DIRKALNA DIRKALNA liarv. pust (il'NAH /. od Iti. IH in 20. uri pusi BAGDADSKI . prem. m;n' liarv. Kranj CENTER 28. marca ital barv. aki ii PAR - NE-PAR ob Iti. in 18. uri, ob 20. uri nastopa folklorna skupina Sava Kranj 29 mana ital barv. akcij. PAR - NEPAR oli 16., IN. in 20, uri. prem. ital. barv đokum DIRKALNA VROČICA ob 22. uri 30. marca jap. barv ris. OBUTI MAČEK ob 10 uri, ital. barv akcij PAR - NEPAR ob 15., 17. in 19 uri, prem amer barv KITAJSKI SINDROM ob 21 uri 31, marca ital barv dokum. VROČICA ob 16.. 18 in 20. uri 1. aprila ital. barv dokum VROČICA ob 16.. 18. in 20 ni i 2. aprila ital. barv erotič GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 16., 18. in 20, uri I aprila amer barv. srhljivka KITAJSKI SINDROM ob Iti. uri. domači barv PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRDUSl ob IH in 20 uri Kranj STORŽlC 28 man a amer n,,| ZELENEČA OTOKA 29 murni ntigl ban TAT ob Ki m IN uri JOVANA LUKIN ob 20 uri 10 marca bonbon barv karale VELIKI ŠE K ob 11 m IN uri. Hal barv erotič OINK-KOI.OC SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 16. uri, prem amer. barv spekt ARAH SKE AVANTURE ob 20 uri .11 marca amer barv. spektak ARABSKE AVANTURE ob lh\. IN. in 20 uri I aprila amer. barv. spektak. ARABSKE AVANTURE ob I«.. 18. in 20. uri 2. aprila domači barv. JOVANA LUKIN ob Ki., 18. in 20 uri 3. aprila hongkon. barv. karate VELIKI SKE ob I«. 18. in 20. uri . Tržič 29. marca jap. barv. ris. OBUTI MAČEK oh 1«. uri, ital. barv. erotič. GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. spekt. ARABSKE AVANTURE ob 22. uri 30. marca amer. barv ris. NEUSTRAŠNI POPAJ ob 15. uri. amer. barv pust. KAZ NJENCEV BLUES ob 17 in 19. uri, prem franc. barv DISKRETNI ŠARM BURŽOAZIJE ob 21. uri 31. marca amer. ital. barv. pust. GUSAR /. ZELENEČA OTOKA ob 18. uri. prem. amer barv. KITAJSKI SINDROM ob 20 uri 1. aprila prem. domar. barv. JOVANA LUKIN ob 18. in 20. uri 2. aprila bongkon. barv. karate VELIKI SEK ob IN. in 20. uri I. aprila angl. bar\ pu*t. HACDADSKI TAT ob IN. in 20. uri Kamnik DOM 29 marca hongkon barv karate VELIKI SEF ,.. 16 uri. franc. barv kom OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob IN. m 20 uri. prem amer barv srhi,. KITAJSKI SINDROM ob 22 uri :«) marca franc barv. kom OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob I«.. 17. in l :tl marca ital ban eroin GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA, ob IN in 20. uri : 1 aprila bongkon barv. karate VELIKI ŠEF ob IN in 20. url 2 atirila Ital. barv. dokum DIRKALNA VROČICA ob IN. in 20. uri ) aprila ital. barv. akcij. PAR - NEPAR ob IN. uri, ital. barv dokum. DIRKALNA VROČICA ob 20. uri Duplica •»9 mana amer barv. srhlj. KITAJSKI SINDROM ob 20 uri mnivAl'iil ;to marca ital. barv. dokum DIRKALNA VROČICA ob l.r>. in 17 uri. angl. barv. aken ti rama C AS AN DR IN MOST ob 1» url _ 2 aprila Hal Imia akni PAR - NEPAR "''^pnla amer ban spektakel ARABSKE AVANTURE ob 20 uri , CeAnjica 'N mana ital. barv. erotič CINKKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA ob 20. vri 30 mana amer. ital. barv. pust. C.USAR /. ZEI F NEC A OTOKA ob 17 uri. amer. barv fhnller kom. M ISTE R MIUARDER ob 20. uri Radovljica 28 marca ital. barv. SOSEDA ob 20. uri 29 mana angl barv. BOBI DEREILD ob 18 un, ital barv. SOSEDA ob 20. uri 30 marca ital. barv«. SOSEDA ob 18. un. honikon barv pust. JUNAKI DIVJINE ob 31. marca amer. barv. pust TIGER JE SE ŽIV ob 20 uri „,..,,., I. aprila bongkon. barv. pust. JUNAKI DIVJINE ob 20. uri 2 aprila ■ngl. barv BOBI DERFILD ob Aprila amer. barv. VRATOLOMNI SUPERKASKADER ob 20. uri Bled 28. marca jugoslov barv NACIONALNA KLASA ob 20 uri 29 marca franc. barv. POJDI MAMI OČKA DELA ob 18. uri, /.apad nem. barv RESNIČNE ZGODBE I. DEL ob 20. uri .10 mana amer. barv pust. AUTO MORILEC ob 18. uri. zapad nem barv RESNIC NE ZGODBE I. DEL ob 20. uri 31. mana ital. barv. SOSEDA ob 20 uri 1. aprila amer barv pust. TIGER JE SE ŽIV ob 20. uri 2 aprila bongkon barv. pust. JUNAKI DIVJINE ob 20, uri i aprila ital. barv. SOSEDA ob 20. uri Bohinj - Boh. Biatrica 28. man a /apad nem. barv. RESNIČNE ZOODBE I DEL ob I«, in 20. uri 30.marca jugonlov. barv. NACIONALNA KLASA ob 17. uri, franc. barv POJDI MAMI OČKA DELA ob 20 uri 3. aprila angl. barv BOBI DEREILD ob 20 uri Skorja Loka SORA 28. marca (ram vsi GREMO V RAJ ob IN. in 20. uri 29. marca angl a van t. AGE^NJ' TAJNE SLUŽBE ST. 1 ob IN. in 20 uri 30. marca angl a van t. AGENT TAJNE SLI IZBE8T. I ob 18. in 20. uri 1 aprila Iran. drama VIOLETE NOZI K RE ob 20. uri 2 aprila franc drama VIOLETE NOZIE-RE oh 1 7,«> in 20. uri 1. aprila kanad drama UVAJANJE V 1.11 BEŽNI ob 20. uri Železniki OBZORJE 28 marca ang. avant. AGENT TAJNE SLUŽBE ST. I ob 20. uri 29. marca nem. erot. VANESSA ob 20. uri tO. marca (ratu kome«!. VSI OREMO V RAJ ob 17. uri nem. erot. VANESSA ob 20. uri 2. aprila ital krim SAM PROTI KLANU ob 20. uri Jeaenice RADIO 28 marca franc. barv. psih. drama OTROK NOCI ob 17. in 19 uri 29 marca jap. barv. karate KARATE IZ HRAMA SHAOLINA oh 17. m 19. uri 30. marca jap. barv. karate KARATE IZ HRAMA SHAOLINA oh 17. in 19 uri 31. marca amer. barv. zabav. kom. SMOK1 BANDIT oh 17. in 19. uri 1. aprila amer. barv. zabav, kom SMOKI BANDIT ob 17. in 19 uri 2. aprila franc. barv. erotič. MADAME CLAUDE ob 17. in 19 uri Jeaenice PLAVŽ 28. mar«a danski barv. HOPSASA V POSTELJI (»h 18 in 20. uri 29. mar«a amer. barv. SMOKI BANDIT ob 18. in 20. uri 30. marca amer. barv. SMOKI BANDIT ob 18. in 20. uri 31. marca jap. barv. KARATE IZ HRAMA SHAOLINA ob 18. in 20. uri 1 aprila jap barv KARATE IZ HRAMA SHAOLINA ob 18. in 20. uri 3. aprila franc. barv. OTROK NOC'1 ob 18. in 20. uri Dovje Mojntrana 29. marca argentinski barv. cin. ZDRAVNIKI LJUBIJO GOLE nl> 19. uri 30. marca amer. barv. PSIHO ob 19. uri Kranjaka gora 29. marca amer. barv. PSIHO ob 20. uri 2. aprila amer. barv. SMOKI BANDIT oh 20. uri OL A S 20. STRAN PETEK. 28. MARCA 1M RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programi vsak dan. razen nedelje oh 1.30. 5.00. 5..10. 6.00. 6.30. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00 (danes dopoldne). 11.00. 12.00, 13.00. 1100. 15.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00. v nočnem sporedu oh 1.00. 2.00. 3.00. oh nedeljah pa oh ».30. 5.00. 6.00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00. 11.00. 1V00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 21.00. I 00. 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30. 9.30. 10.30. 11.30. 12.30. 13.30. 15.00. 16.30. 17.30. 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa oh tO.00. 18.00 in 19.55. SOBOTA, 29. III. Prvi program 4.30 Dobro jutro Pionirski tednik — radiom > na poti Sobotna matineja Zapojmo pesem — Gustav Šilih - - 8.08 9.05 Z - 10.05 - 11.05 OPZ OS Velenje ska igra - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih — 23.05 Lirični utrinki — 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba - in še kaj — 16.00 Pet minut humorja -19.30 Stereorama - 20.;«) *Radio Student na našem valu — 21.30 Top albumov -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa — /O 11.20 svetovna reportaža — 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti dr. Joža Urbas: Pomembne lastnosti plemenskih svinj — 12.40 Veseli domači napevi — 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila — 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Kulturna panorama — 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.05 Spoznavajmo svet in domovino - Šmarje pri •Jelšah - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije — 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Koncert iz naših krajev - 21.30 Oddaja za naše izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 — 13.00 Radi ste jih poslušali -ia.38 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Tomaža Domicelja - 16.00 Naš podlistek D. Djurovič: Prej »i bilo tako - 16.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casmo _ 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev -18.00 Pol ure za šanson — 18.35 Naši kraji in ljudje -18.50 Glasbena medigra -18.55 Razgledi po kulturi -19.25. Športna sobota - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 SOS - v soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dne va - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 31. III. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... — H.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 _ \7 nafcjh krajev -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Pojo amaterski zbori - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Naša glasbena izročila -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z . . . - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.20 Informativna oddaja za tujino -22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Z evropskimi revij-skimi in plesnimi orkestri -13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križem-kraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 v plesnem ritmu -16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz parti-tur orkestra Mantovani -17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Tack Teagarden - 20.30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba ,:\ konec programa glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi — 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 Tipke in godala - 21.05 Radijska igra - 22 20 Informativna oddaja /a tujino — 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 23.05 Lirični utrinki — 23.10 S popevkami po Jugoslaviji — 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 -13.00 Iz obdobja svvinga ... z orkestorm Harrv James -13.35 Znano in priljubljeno — 14.00 Z vami in za vas — 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Roberto Delgado — 16.00 Pet minut humorja — 16.05 Popevke italijanskih avtorjev — 16.40 Disco čez dan — 17.35 Iz partitur orkestra »Rias Berlin« - 17.50 Ljudje med seboj — 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu — 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama — 20.00 Torkov glasbeni magazin — 21.00 Misel in pesem — 21.45 Jaz/, na II. programu Jim m v Smith — VVes Montgomerv — Shirlev Scott - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo — 22.45 Zrcalo dneva — 22.55 Glasba za konec programa /O NEDELJA, 30. III. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Še pomnite, tovariši ... - 10.05 Panorama lahke glasbe -11.00 Pogovor s poslušalci -U.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce - 1.3.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino — Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radij- /O TOREK, 1. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena šola Slovenije - republiško tekmovanje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . — 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v aprilu - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 V korak mladimi - 15,30 Zabavna RADIO TRIGLAV JESENICE — 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce — 14.40 Jezikovni pogovori — 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . . — 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo — 18.35 Balada, serenada in burleska Josefa Suka — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov — 21 05 Literarni večer Calde-ron de Ia Barca — 21.45 Lepe melodije — 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini — 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan — 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev — 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.5 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek pa valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas -15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Berrv Lipman -16.00 Reportaža na kratko -16.15 Francoske popevke — 16.45 Jazz-klub- 17.40 I/, partitur revijskega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Beseda v rocku - 20.50 Deset minut z instrumentalno skupino 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov ja/.za-Medn. švicarski fest. jazza Montreux—78 — 22.45 Zrcalo dneva — 22.55 Glasba za konec programa. NAGRADNA KRIŽANKA UKVV-FM področje /.a radovljiško občino 87.7 mega-herza - Gornjesavska dolina 103,8 megaherza - Jeaenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KM/ Petek: 16.03 Lokalna poročila -obvestila - 16.30 Kulturna oddaja ~ Morda vas bo za nimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana poroč Kam dam Sobota: 16.03 Lokalna obvestila. 16.30 in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11 03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov i/ preteklosti - Rekla me — Nedeljska kronika - obvest ila Morda vat - 12.00 Čestitke -ho zanimalo Ponedeljek: 10.03 Lokalna poročila - obvestila - |fi,30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute t narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročili Obvestila Iti..10 Oddaj t mlade - Morda vas h,, malo SREDA, 2. IV. Prvi program 4.90 Dobro jutro! - H.08 /. glasbo v dober dan — 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.06 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . . — 11.35 Znano in priljubljeno — 12.10 Veliki zabavni orkestri — 12.30 Kmetijski nasveti ing. Magda Jamšek: Sajenje vinske trte — 12.40 Oh izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... — 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30.Zabavna glasba — 16.00 »Loto vrtiljak« — 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času — 18.15 naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo — 19.25 Obvestila in zabavna glasba — 19.35 Lahko noč. otroci! — 19.45 Minute i'... - 20.00 Koncert za besedo — Haiku — 20.25 Minute z violinistom Andreasom Reinerjem — 21.05 »200 let slovenske opere« - 22.20 Informativna oddaja za tujino — 22..'K) Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe — 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Alto — Summit - (¥1.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 -13-00 S solisti in ansambli JRT - 13.35 Znano in pri-ntmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture -17.40 Iz partitur orkestra »Ronnie Aldrich) Kam in kako na 17.40 Iz partitur »Ronnie Aldrich« Kam in kako na 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti -22.15 Zvočni portreti... David Holland - 22.45 Zrcalo dneva - 22 55 Glasba za konec programa /O /o PETEK, 4. IV. Prvi program 8.08 Z - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z 10.05 Re-- 11.35 Ol Dobro jutro! -glasbo v dober dan 13.00 naših stila 13.30 13.50 14.05 di« . . šalci l.jajo - 18.00 prepih — orkestra - 18.00 prepih — radiom na poti zervirano za • Znano in priljubljeno -12 10 1/. glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti ing. Sonja Ko-blar: Cas pogozdovanja je tu _ 12.40 Pihalne godbe -Danes do 13.00 - I/ krajev - 13.20 Obve-in zabavna glasba -Priporočajo vam . . . — Človek in zdravje -»Za praznik pomla-— 14.25 Naši poslu-čestitajo in pozdrav-_ 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnga trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute t... - 20.00 Uganite, pa vam zaigra-mo _ 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini -22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan — 22.30 Besede iir zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni magazin - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 -13.00 Jazz v komornem studi,, _ Czeslavv Gladkovvski-Krzvstof Zgraja - Philip Catherine - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas — 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče -hladno - 17.35 Odmevi z gora — 17.45 Filmska glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.JM) Stop pops 20 - 21.15 Iz francoske diskoteke — 21.30 Jugoslovanska ročk scena - 22.20 Akordi za sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva — 22.55 Glasba za konec programa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 13 14 ■ 15 16 17 ■ 18 \ j 19 ■ 20 21 ■ 22 23 ■ 25 26 r — 28 ■ 30 ■ 31 —- 32 ■ 33 ■ i ■ 35 ■ 37 38 ■ 39 40 T—" 41 42 L ■ 44 ■ L 46 C i — 48 W9 50 ■ 52 53 54 55 56 57 Vodoravno: 1. del glave, vhod v prebavne organe, 5. ljubkovalno ženskoia» Tina, 9. iz papirja narejeno pokrivalo. 13. svetovalec v podjetjih, ustanoni itd., 15. ironično ime za socialista, 17. ženska, ki deluje na terenu. IS. pr# valci Iraka, države na Bližnjem Vzhodu, 19. znak za kemično prvino telur* plodovit grški dramatik iz Aten (»Medeja«. »Elektra« itd.), EuriptiuVs.J avtomobilska oznaka za Doboj, 23. drža, stoja, vedenje, 25. žila odvodnral pokošena in posušena trava, 28. osamitev, 30. južnoafriška letalska South Afričan Airvvavs, 31. delavec v kamnolomu, lomilec. 32. skrajni polotoka. 33. pršenje na siru, 35. kositer, 36. znak za kemično prvino zaboj za prevoz sipkega materiala,-39. dan v tednu, 41. pripadnik ljudstva v Kampučiji. 43. v pogovornem jeziku svetilke, zlasti preprost^ ime dveh gorskih prelazov na Velebitu. 48. latinski izraz za preko. čez.4*...... je zaradi prirojene telesne napake, posledic bolezni, poškodbe nesposob«*5 le delno sposoben za delo. 51. ljubkovalno moško ime Edvard. 52. redb* dioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda. element Ac. 54. prebi«* Indije. 56. risani filmi, zvezki za risanje. 57. rusko žensko ime. Navpično: 1. kratica za ustanovljen, 2. lastnost, značilnost svetosti*^* ime jugoslovanske pevke lahkega žanra Kesovije. 4. grška boginja nesre* -buča. tudi glava. 6. prvi mitološki letalec, 7. prostor pod cerkvijo, poba* navadno pod oltarnim prostorom. H. nekdanje rimsko pristanišče v Italiji, po katerem je Jadransko morje dobilo svoje ime. 9. enaki soglasnih* atenski heroj, po katerem so vseučilišča imenovali akademije. 11. u&* izraz za topničarja. 12. ljubkovalno ime grškega ladjarja Aristotela OnasaV 14. kratica za North-North-East. severoseverovzhod. 16. Emanuilo A. Jjafc vic. 21. Perzija. 23. vrsta luka. zel za juhe, 24. enota za merjenje jaka* električnega toka. 26. priprava za vrtanje v zemljo za raziskovalne nam* 27. ata. 29. umetnost v latinščini. 31. norveški politik, prvi generalni seka* OZN. Trvgve. 34. učitelj, kdor se ukvarja s šolanjem. 35. nekdan** Kranja, hotel v Kranju, 37. angleški pesnik, romantik (1795- 182D. John. I mitološko bivališče umrlih. 39_ največje mesto v Dalmaciji 40 cesta i vr* dreves na eni strani ali na obeh straneh, 41. kvarjenje. star izraz za škodo. K.\ 36 biirklanje. to. ar, i. Peca. SO. amulet. •">_> Krnani. VI. preja. .">."> Tsavo. :>:.o p,,,, Nagrade l...tn.. po*Uh>l* I nagrado < r,0 din! prem lini Ki trt i k n u I j. __o . Maric« r IZBRALI V Murkini MODI v Radovljici ho bogato zaloteni z brisačami, posteljnino in odejami. Pred nekaj dnevi so dobili novo pošiljko. ia poročila - 16.30 Stop /cle Morda vas |>«, /;, Sreda: 16.03 Loka Obvestila -na luč nimalo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila 16.30 Naš obzornik - Morda vas ho zani tnalo, — Po domače za vas ČETRTEK, 3. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - H.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - MPZ RTV Ljubljana - 9.05 /, radiom na poti - 10 05 Rezervirano za - II .35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti dr Dragica Kralj: opis lani potrjenih novih sort hmelja - 12.10 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00, - Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam Za velikosti od 1 o* t M imajo v Zarji"' •»•«•■*■ rani trgovini KEKEC « Jesenicah naprodaj ta ka jeans krilca t kw«» Poživlja jih obrob« i sitnimi rožicami. Cena: 2»0 do 330 din V FOfclNARJU na Jesenicah so spet dobili sodčke in vrčke, urezane iz breze, ki vam lahko služijo kot okras, le bolj pa seveda napolnjeni. < ene: 525,90 sodček in 188,45 vrček. L voz. Zanj pa so v Almiri m 1» pomlad spletli in «**ili «b> zon BLED, ki je pfc**Mi ' frotir vezavi in kombiairtt z gladkim pletivom: ■+•> niča rimske volne, poli««* Ia in poliestra. B«rv* ■» beige, rjava in temne ■»> dr«, velikosti pa od 4S 4« >< in tudi vmesne. V ajlktvi industrijski prodajalni v Radovljici jih boste sSsML Cena: 1.235 din SO ZA VAS .21.STRAN.G LAS TURISTIČNA AGENCIJA RAB z obiskom PLITVIC 25. - 27.4., cena din 1.550, za naročnike Glasa 1.500 din. PROVANSA IN AŽURNA OBALA 29.4.-2.5. Polet iz Ljubljane do Marseilla. Ogled znamenitih most. kot 80: Arles, Avignon in Nimes. Ob povratku iz Marseilla vožnja po cvetoči Ažurni obali (s postanki v ("anosu. Niči in Monte Carlu) in Cvetlični obali (/ obiskom San Kotna). Ogled milanske katedrale bo zaokrožil ta bogat izlot. Informacije cah. in prijave v naših poslovalni £\ KOMPAS ^9 JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA • Sirogojno - 3 dni, letalo-avtobus. 25/4 t Ohrid - 3 dni in 6 dni. letalo, od aprila do julija • Dubrovnik-Črna gora — 3 dni, letalo-avtobus, 2.>/4 Jhnz - 3 d n L POSE B N O LETALO, UGODNA CENA! Dalijeva razstava! • Helsinki - 5 dni, 12/4, letalo • Barcelona - 4 dni, 20/4. 23/4 • Smučanje - Stuba jska dolina - 4 dni. 30/4 8TR0KOVNA POTOVANJA • BAl'MA 80 - gradbena razstava v Munchnu - 3 in 4 dni. 9/4. 12/4 • Največji tehnični sejem Evrope v Hannovru - 4 dni. lb/4 • Helsinki - mednarodna gradbena razstava - ocini. i-/4 > • Kobenhavn-Danska - skandinavska razstava pohištva - ;> dni. 7/5 Zaprvimai smo pripravili pestro izbiro 50-tih potovanj po domovini in Nikakor tudi 5 dnevne pakete v hotelih ob Jadranu z lastnim pre- Mu ^programi ao na voljo v poslovalnicah Kompasa. (Milana _ V torek 25. marca, so v Kompasovi poslovalnici na 7W 12 v Ljubljani odprli razstavo SOVJETSKA ZVEZA - DEŽE U TURIZMA, ki sto /o pripravila sovjetska turistična organizacija Intumtin Kompas. Otvoritve razstave se je udeležil namestnik pred-tednika Uprave za inozemski turizem Socialistične republike M'truHije Anatolij Lisorski, navzoči pa so bili tudi predstavniki Intu ruta v Jugoslaviji in Kompasa ter predsednik republiškega komiteja m turizem Na razstavi je poudarjena predvsem turistična ponudba Mnnmje vsak dan pa ob 10., 16. in 18. uri predvajajo tudi turistične filme o tej veliki deželi. Razstava bo odprta samo še danes in jutri. f'iir.A.Mali ENKRATNA PRILOŽNOST! Pomladanski Pariz - Dalijeva razstava Kooipa* prireja potovanje v Pariz s posebnim letalom, ki bo poletelo z l*tali*ca Brnik 11. aprila ob 20. uri. Po pristanku na letališču Charles kGaulle (med poletom hladna večerja) se bodo izletniki nastanili v hotelu Naslednji dan si bodo izletniki z avtobusom ogledali Pariz z: Mate de la Bastile, hotel de Ville, Place de Ia Concorde, Champs ee«, Are de Triomphe. Palais Chaillot. Eiffelov stolp. Opera. Place »^ndome, Louvre. Sorbone, Palais de Luxemburg, Pantheon, Notre kame. Montmartre in še marsikaj. Popoldne pa je rezervirano za ogled spektakularne razstave najboljšega slikarja nadrealista Dalija, ki bo mkakor poslastica za ljubitelje likovne umetnosti. Zvečer je predviden »prehod po Latinski četrti. Naslednji dan si bodo izletniki po vožnji ■ podzemsko železnico ogledali Louvre, popoldne pa se bodo z avtobu-«om zapeljali v Versailles, kjer si bodo ogledali grad. Zvečer bo možen tMk enega od revijskih gledališč. Povratek v domovino bo z letalom ob 22 uri. Cena potovanja: 3.800 din. Za potovanje je značilen bogat program in dokaj ugodna cena, zato ga ne velja zamuditi. Mercator Turist Naše delo Vaše potovanje LANGUEDOC in PROVANSA — letalo, avtobus — odhod 27. aprila (4 dni) t PROVANSA - letalo in avtobus — odhod 30. aprila (3 dni) Jtformacije in prijave v naši poslovalnici v Tavčarjevi 6, Ljubljana, tel. (061) 312-254 in pri pooblaščenih agencijah! tržiška tovarna kos in srpov • tržič Po sklepu delavskega sveta razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje komercialnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske oz. komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da ima strokovni izpit za opravljanje zunanje trgov, poslovanja, — da aktivno obvlada nemški in pasivno angleški jezik. Prosta dela in naloge komisija razpisuje za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom a) analitika gospodarjenja b) konstrukterja orodij in delovnih priprav c) ključavničarjev oz. orodjarjev ( dva delavca) d) pomožnih kovačev in brusilcev (pet delavcev) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: »I da ima visoko oz. višjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na tem področju in pozitiven odnos do samoupravljanja. b) da ima višjo oz. srednjo strok, izobrazbo strojne smeri, I -3 leta delovnih izkušenj ter pozitiven odnos do samoupravljanja -poskusno delo 3 mesece. c) da ima končano poklicno šolo ustrezne smeri in 1 —3 leta delovnih izkušenj ter pozitiven odnos do samoupravljanja - poskusno delo 2 meseca, d) končana osnovna šola, ustrezne delovne navade in pozitiven odnos do samoupravljanja - možnost priučitve -poskusno delo 1 mesec. Prav tako objavlja prosta dela in naloge: a) kuharice v Počitniškem domu Umag b) ekonoma v Počitniškem domu Umag z ustrezno strokovnostjo oz. ustreznimi delovnimi izkušnjami "a£eh delih in nalogah za določen čas od 15. 6. 1980 do 15. 9. 1980 s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kan-?i oi£o8ljejo v 15 dneh P° »»javi na TRŽIŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV - TRŽIČ, Cankarjeva 9. O izbiri bomo kandidate obvestili « ---Ji------■ ....... li v zakonitem roku po opravljeni izbiri. Cestno podjetje Jezerska 20 Kranj Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 AVTOELEKTRIĆARJA 2. 2 AVTOMEHANIKOV 3 2 KLJUČAVNIČARJEV 4. 2 STROJNIKOV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod 1.: - kvalificiran delavec kovinske stroke - avtoelektričar — tri leta delovnih izkušenj Pod 2.: - kvalificiran delavec avtomehaniške stroke — tri leta delovnih izkušenj — kvalificiran delavec kovinske stroke - ključavničar — tri leta delovnih izkušenj v . — zaželena poklicna šola kovinarske stroke in tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije — dve leti delovnih izkušenj Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru s poskusno dobo treh mesecev. Osebni dohodek je določen s Samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v kadrovsko službo podjetja. Rok objave le 14 dni po objavi oziroma do zasedbe. Pod 3 Pod 4 Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge referenta za premoženjsko pravne zadeve vodje referata v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstva okolja Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: — visoko izobrazbo pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi moralno politične kvalitete. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica. C 3 DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 28. 8. do 4. 4.1980 Za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kaju-hova 23, tel. 22-994 • RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-018 Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Skofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Komunalnega podjetja Vodovod Kranj razpisuje prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo šolo ekonomske smeri in tri leta leta delovnih izkušenj na enakih delovnih opravilih Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Komunalno podjetje Vodovod Kranj, odbor za medsebojna razmerja. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE špecerina ©o©© dne 29 3 1980 MARKET BOHINJSKA BISTRICA Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 MARKET ZGORNJE GORJE 11 a MARKET LESCE Finžgarjeva 10 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Jesenice b. o. C. maršala Tita 78 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE in ZOBOZDRAVNIKA Zaposlitev je za nedoločen Čas. Pogoj: — opravljeni strokovni izpit. Kandidati naj svoje vloge s potrebnimi dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela, pošljejo Komisiji za delovna razmerja TOZD Zdravstveni dom Jesenice, C. maršala Tita 78. Razpis velja 15 dni od dneva objave. OLAS22.STRAN PETEK. 2%.WmS ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage tete CECILIJE KERŠlC iz Podbrezij št. 17 se iskreno zahvaljujemo dr. Pavlinu in sestram pneumološkega oddelka na Golniku za njihovo skrb in nego v času njene bolezni; sosedom za izkazano pomoč v težkih trenutkih, g. župniku za poslovilni obred, pevcem za žalo-stinke, organistu za poslovilne besede in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Dušan Korenčan z družino in drugo sorodstvo! ZAHVALA V 79. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš oče, mož, brat, stric, tast, dedek in pradedek FRANC FLORJANČIČ iz Visokega št. 49 Iskrena se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Posebno smo se dolžni zahvaliti Gasilskemu društvu in ZB iz Visokega in godbi ter govornikoma pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi duhovniku in dr. Žgajnarju ter vsem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsi njegovi! Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta,, brata, strica in dedka FRANCA ROZMANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za i/rečeno podarjeno cvetje in vence ter Številno spremstvo na njegovi zadnji poti Posebno se zahvaljujemo dr. Selanovi in ostalim zdravnikom Zdravstvenoga dom; Loka. Zahvaljujemo se tudi ZB - Stara Loka in Gradisu za poslovilna govora. H v duhovnikoma za opravljen obred, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hči Mojca, sin .Jernej z družino in drugo sorodstvo Skofja Loka. 25. marca 1980 sožal je. i Skofja ala tudi ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric VALENTIN JANC Kolmanov ata iz Slatne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in darovali cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame. stare mame. babice, sestre, tašče in tete PAVLE MIHELIC roj. Kuhar - 3. 2.1902, umrle 18. 3.1980 v Podbrezjah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter vsem drugim, ki so darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu .spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Jaklnovi, Metni, Anici in Emi. Zahvala pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred in tolažilne besede. Žalujoči, sinova, hčerke in vnuki z družinami, sestre in drugo sorodstvo Podbrezje, 21. marca 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 iPRODAM TRAKTOR pasquali, 18 KM, star eno leto, ugodno prodam. Loka 53, Tržič 2346 Ugodno prodam 5 mesecev stare NEMŠKE OVČARJE. Zevnik, Zg. Bitnje 70, Zabnica 2018 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 35 kg. Poljšica 13, Zg. Gorje 2244 Prodam 170-litrski KOMPRESOR trudbenik in dve kompresorski glavi Kranj, Jezerska c. 2, telefon 064-22-567 2245 Prodam 120-basno klavirsko HARMONIKO s 14 registri, novo. ali jo zamenjam za registrirano ZASTAVO 750 lahko tudi za katerikoli drug avto. Ogled možen vsak dan do 13, ure. sobota in nedelja cel dan. Alija Jose. Novi svet 22. Skofja Loka 2246 Prodam REGAL (meblo) za v dnevno sobo in skoraj novi ZAKONSKI POSTELJI z OMARICAMA. Telefon 62-528 2247 Prodam čistopasemsko 8 mesecev staro PSIČKO - NEMŠKO DOGO. rjavo progasto. Resnik Dragica, Novi svet 6, Skofja Loka 2248 Prodam ELEKTROMOTOR 10, avstrijski PUHALNIK in KRAVO s teletom. Poljče 23, Begunje 2249 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vog-lje 86, Šenčur 2250 DRUŠTVO UPOKOJENCEV -Naklo prodaja dve trajnožareči PE-Cl. Ogled vsak dan razen četrtka in petka 2251 Prodam PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku 2252 Prodam DESK K za napušč in brezplačno oddam majhne KUŽKE. Vrba 31. Žirovnica 2253 Ugodno prodam ŠPORTNO KOLO s prestavami. Rorovac. Kurato-va 16. Kranj-Kokrica. telefon (064) 25-454 2254 Prodam CITRE. Naslov v oglasnem oddelku. 2255 Prodam KOSILNICO BCS v zelo dobrem stanju. Pogača r Franc. Se-nično 27. Tržič 2256 Prodam semenski KROMPIR igor in desire ter SEME črne detelje. Voklo 12. Šenčur 2257 Prodam traktorske VILE za seno. Meglic Jože. Grahovše 19. Tržič 2258 Prodam PUNTE in BANKINE. Naslov v oglasnem oddelku. 2259 Prodam športni in globok OTROŠKI VOZIČEK, moško KOLO, dvojna kompletna VRATA za FIAT 125. Kutinova 6. Kranj - Orehek 2260 Brezplačno oddam dve leti starega PSA čuvaja. Predoslje 28. Kranj ' 2261 Poceni prodam KUHINJSKO POHIŠTVO s ŠTEDILNIKOM. Dolenc, Šorlijeva 29, Kranj 2262 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. 30 mm. Zbilje 47. telefon (061) 611-380 2263 Prodam nekaj jesenovih PLOHOV, primernih za stopnice. Sebe-nje 18, Tržič 2264 Prodam CEMENTNI STREŠNIK — špičak. Zupan Štefan, Cer kije 71 2265 Prodam semenski in jedilni KROMPIR cvetnik. Trboje 11. Kranj 2266 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Mihovec, Sp. Senica 2, Medvode 2267 Prodam SADIKE rdečega in črnega RIBEZA. MALIN in KOSMULJ. Srednja vas 61, Šenčur 2268 Prodam PRAŠIČKE, težke od 30 do 35 kg. Virmaše 42. Skofja Loka 2269 Prodam 4 do 5 kub. m VENECI-JANSKEGA TLAKA, raznih barv. Zupan Ciril. Brezje 76/c 2270 Prodam novo PEC FEROTERM. 35.000 k. kal. za centralno ogrevanje. Informacije po tel. 61-709, Dolinar, Stara c. 13, Skofja Loka 2423 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK. Velesovo 79, Cerklje 2424 Prodam manjšo ročno električno ZAGO. znamke BLACK & DECKER. Ivanič Slavko, Smledniška L Kranj 2425 LJgodno prodam električni ŠTEDILNIK Gorenje. Telefon 064-82-«98 2426 Prodam KRAVO S TELETOM. Ogled popoldne. Lukanc Peter, Moste 101, Komenda 2427 Ugodno prodam OBRAČALNIK za seno »FAVORIT« 160 TV. Sluga Janez, Zale 4, Kamnik 2428 Prodam REPO iz zasipnice. Za-poge 19, Vodice nad Ljubljano 2308 Prodam jedilni KROMPIR igor. Novak Peter. Breg ob Savi 23, Kranj 2309 Prodam KROMPIR cvetnik. No-menj 42, Bohinjska Bistrica 2310 Prodam semenski KROMPIR jer-la in igor. Tupaliče 59. Preddvor 2311 Prodam od 20 do 40 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnart 2312 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK »PEG« in vibracijski VRTALNI STROJ s priborom KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 3M. 400 litrov in za atomiserje traktorjev TOMO VINKO-VIC 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIC, UTB, URSUS-C M*. IMT 533, kosilnice BCS ia Gribaldi. Traktorske mulatorje. gume in aku- satov. Viso^ (torna). Stroj Franc. Dvorska*? 30. Begunje Prodam tri PRAŠIČKE, teto t 30 kg. Sv. Duh 41. Skofja Loka »J Prodam mlado KRAVO. breK>j mesece. Velesovo 44, Cerklje 2J- Prodam TROSILEC za uiwg gnojilo ter starejšo ŠKODO * 1000. Praproče 1. Podnart Prodam 120 kg težkega PR.^K' za zakol. Zg. Lipnica 10 a. Kaa*J gorica Prodam nov ŠTEDILNIK (i|£ 2 elektrika) v garanciji, za 4.08)f in rezervne dele za PRINZA -Tončka Dežmana 2, Kranj, sta*; — popoldan Prodam SADIKE RIBEZA/ KOSMULJE. Šušteršič Rad g čur, Mlakarjeva 75. Planjava Prodam OPREMO za v di*f sobo. Šorlijeva 23. stanovanje-^ Kranj Prodam LOPO, primerno i* panjev čebel v Novakih pri Se** nem, za 7.000 din Prodam SADIKE ligustra. p«? kane ŽLEBOVE in cevi ter PRAv NI STROJ. Šuceva 9. Kranj 1 Prodam hrastove in smn4^_ PLOHE (5cm). Naslov v oglas*'! oddelku. Prodam pašno TEL1C0 I w*j£f ali brez. Struževo 5, Kranj Prodam TELICO simentalk LER (elektrika centralna). tWJ OTROŠKI VOZIČEK ima"* ugodno prodam. Dolžan. K«*, Staneta Žagarja 18 Prodam PUNTE in PRASlCA" zakol, težkega 130 kg. Lahovfr* Cerklje Prodam semenski KROMA igor. Strahinj 63. Naklo Prodam ŠIVALNI STROJ Bag Jadranka. Renko Slavko. Smk*£ ka 59, Kranj Prodam KUHINJO; ELEKTRO NI ŠTEDILNIK, kupr*rsfr^ POMIVALNO MIZO, stoje* ' viseči PULT (dolg približno 2»>IJ ultrapas. Jakopin. Kajuhova * Kranj, tel. 23-363 Prodam KOKOSI nesnice » »J daljno rejo ali za zakol. Zadnuvv Duplje Prodam semenski KROMPIR* na. Kern Helena, Sp. BitnKj, Žabnica --~\ Izdaj« CP Glas, Kranj. 9tavek: T tO* renjski tisk Kranj, tisk: ZP U«*"** pravica, Ljubljana. Naslov sjissHt* in uprave lista: Kranj. Mata Pij lilji1 - Tekoči račun pri SDK v Kraato W vilka 5l500-o03-31ttt - Talaftai: *,* 23-341, glavni urednik, odaovormt »r«/ nik in uprava 21-S35. redakcija 11-M> komerciala - propaganda. ■iriMa* mali oglasi in računovodstvo tt-M» Naročnina sa prvo poUetj« 19— 9 200. Oproščeno pi umsffs ar*»* pristojnem mnenju 411-1 /IX. po {jTEK, 28. MARCA 1980 Prodam dve toni suhega SENA. Hiprotna polica 19, Cerklje 2337 Prodam sedem tednov staro TE-& Gradi, Cerklje 2338 Prodam semenski KROMPIR ki-%r in PŠENICO. LahovČe 54, Ctilje 2339 Prodam dva po osem tednov stara hkSlČKA. Poženik 15, Cerklje 2340 Prodam sedem tednov stare praĆKE. Rogelj, Apno 9, Cerklje 2341 prodam seme domače grahove Janhar, LahovČe 42, Cerklje 2342 Prodam KRAVO sivko, ki bo v <*trto teletila. KoSnik, Dvorje 34, 2343 Prodam VOLICKA in TELIČKO, **n 10 mesecev. Lenart 4, Cerklje 2344 Prodam mlado KRAVO s teletom, pijanska dobrava 10, Cerklje 2345 ftodam enoosno TRAKTORSKO hllKOLICO, 3 T. Bešter, Poljšica i, Podnart 2370 Prodam dva ZAGANJAĆA: za >»ktor deutz in traktor ferguson 35. T^fon 064-49-055 2371 Prodam MIZICO iz hrastovega •* za v dnevno sobo. Informacije fctd. 22-974 2372 Prodam črnobel TELEVIZOR. «Wj Jože, Smledniška 27, Kranj 2373 Prodam barvni TELEVIZOR »PHILC0«, cena 8.000 din. Draksler J«ina, C. Kokrškega odreda 25, tranj „ 2374 Prodam BETONSKO 2ELEZO -\,tk. Kranj, Refteva 8, tel. 26-327 2375 prodam 450 kg težkega vola; kkSJE - domaČo slivov- 1(0 in KROMPIR igor. Gunde, Vica 3 pri Radovljici 2376 Prodam 500 ZNAČK. Informacije H\4 do 17. ure. Telefon 064-21-401 2377 Prodam KRAVO s teletom. Mla-*t 21. Kranj 2451 Prodam ŠKROPILNICO za sadje 'tohorkol in PEUGEOT 304. Pa-*rieva 12, Šenčur 2378 Ufodno prodam nove radiaTORJE aklimat, 45 reber, višina *)em. Jelene, Partizanska 4, Ko-tyb Bela, Jesenice 2379 Poceni prodam KAVČ, dva FO-\Uk in MIZICO. Zupane, Poljče \ Begunje 2380 KUPIM hftm manjšo količino ISO-m JIDAKA. Zupan, Pivka 4, Wo, tel. 47-200 2.323 Jupim novo aH rabljeno OTRO-«0 KOLO (mali ponv). Telefon Uldan 61-961 int. 44, popoldan ISTm * 2324 Kupim TELIČKO simentalko, taro 5 do 6 tednov, ki zna že neko-bjtfti. Trlej Valentin, Begunje 50 W Gorenjskem 2319 Kupim OBRAČALNIK za seno «0NCE« na 4 ali 6 vreten. Burgar W, Moste 100, Komenda, tel. m l «414)68 2320 Kupim vprežni obračalni PLUG * poljaka dela. Mohorič Peter, 4, Železniki 2321 Kupim"ELEKTROMOTOR. 5 do 'KM Razinger Mirko. Paloviče 11, W 2322 Kupim rabljeno STREŠNO OPEKO fcićak. Kalan Stanko, Poljšica ».Podnart 2429 Kupim 800 kosov novih ali dobro «tm jenih STREŠNIKOV folc. Naalovvoglasnem oddelku 2430 Kupim nov ali malo rabljen KITPERSBUSCH (43 cm). Telefon •M16 2431 Kupim KOLO za 4 do 6 let staro PUNČKO. Prosen, Cerklje 135, tel. «4-424)68' 2432 Kupim KONJA za vsa kmečka Wa. Poženik 15, Cerklje - Bolka . 2433 Kupim 1000 kosov cementne STRESNE OPEKE. Roblek. Zg. Umik 24, Cerklje 2434 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I (nasproti Delikatese) Vam nudf hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal 7 navadnimi in s specialnimi le čami Izdelujemo na recept in brez njega SE PRIPOROČAMO! VOZILA ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno in dodatno opremljeno, ugodno prodam. Zupan Erik, Pristava 69/A, Tržič 2381 Prodam 15 mesecev staro ZASTAVO 101 comfort. Telefon 21-746 2382 Prodam odlično ohranjen, malo vožen, rdeč GOLF-J, 1977. Betonova 20, Kokrica - Kranj, tel. 25-751 2383 Prodam avto KOMBI 850. letnik 1978. Voklo 83, Šenčur 2384 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973; ter kupim 1 kub. m suhih in lepih MACESNOVIH DESK. Fer-jan, Ribno 102, Bled 2385 Prodam dve leti star RENAULT 4 in tovorni avto MERCEDES 811 Cerklje 281 2386 Prodam JAWO 350 in MOPED TOMOS na tri prestave. Planina 67. Kranj 2387 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974, garažiran in registriran do 13.2.1981. Bertoncelj. Vrečkova 11 Kranj, tel. 27-100 2388 Prodam karambolirano ŠKODO Š-100, celo ali po delih. Lokar, Mošnje 51, Radovljica 2389 Ugodno prodam odlično ohranjen PEUGEOT 304. Zupančič. Begunjska 9, Kranj 2390 Prodam SPAČKA 2 CV, letnik 1975. Vrtač Ivan, Preddvor 49 2391 Prodam OPEL REKORD 1700 caravan, letnik 1974. Prosenc. Šmartno 32, Cerklje 2392 Prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik december 1972. Fojkar Stojan, Retnje l/a. Križe 2393 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1972. po delih ali celega, motor generalno obnovljen, cena 5000 din, registriran, v voznem stanju. Buh Rudi, avto-mehanik, Pungart 6. Skofia Loka, tel. 62-810 2394 Prodam dele za ZASTAVO 750. Mohorič Marjan, Češnjica 31, Železniki 2395 Zaradi zidave prodam ZASTAVO 101, letnik 1973 ali menjam za manjši avto. Berlot Dušan, Ziganja vas 27, Tržič 2396 Prodam izredno dobro ohranjeno ZASTAVO 750, z veliko dodatne opreme. Ivo Ušeničnik, Nova vas 93, Žiri 2397 Ugodno prodam »FIČKA«, letnik 1973. Barišič, Frankovo naselje 66, Skofja Loka - 2398 Prodam CZ 350 letnik 1979 in komplet opremo s ČELADO (usnjen kombinezon). Peternelj Matjaž, Frankovo naselje 124, Skofja Loka 2399 Prodam spredaj karambolirano ZASTAVO 750, celo ali po delih. Milan Pobrč, Finžgarjeva 4, Lesce 2400 Prodam FIAT 750. letnik 1971. Cegelnica 29, Naklo Prodam dobro ohranjeno LADO 1200. Ogled v soboto popoldan. Božič, Nova vas 23/c. tel. 75-670 2401 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974. Telefon 49-048 2402 Prodam dve leti star MOPED na pet prestav. Kalan, Poljšica 6, Podnart 2403 Prodam AMI 8, letnik december ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila skrbna mama. stara mama. prababica, tašča in teta MARIJA REZAR roj. Jerič » Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za lajšanje njenih bolečin. Se posebna zahvala nadvse dobrim sosedom za pomoč in darovano cvetje. Hvaležni smo tudi Matijevi mami za njen trud in tov. Alojziju Smoleju za lep govor pred hišo. Hvala tudi g. župniku iz Šenčurja in župniku iz Cerkelj za pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni! Luže, Grad, 22. marca 1980 1974, registriran eno leto. Korenčan, Podbrezje 17, Duplje 2404 Prodam DYANO 6, letnik 1978. Gorenjesavska 47, Kranj 2405 Poceni prodam R-4 special, letnik 1977. Valjavec Joža, Tupaliče 75, Preddvor 2406 LADO special, letnik 1976, prodam. Telefon 064-22-760 od 15. do 16. ure 2407 Prodam ZASTAVO 1300 - KOMBI, letnik 1972. Ogled v soboto in nedeljo dopoldan. Janša Eda, Kranj, St. Žagarja 14 2408 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. Bajt, Pot v Bitnje 32, K ranj-St razišče 2409 Ugodno prodam OPEL KADETT. 1975, prevoženih 44.000 km. Telefon 061-315-955, int. 531 2410 Poceni prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978. Hočevar Mitja, Smledniška 120, Kranj-Čirče 2411 Prodam karambolirano ŠKODO, letnik 1970, po delih. Ziganja vas 43, Tržič 2412 Prodam BMVV 316. Jevšek, Britof 209, Kranj 2413 Prodam avto PRINZ 1200 C, letnik 1970, v voznem stanju. Lahko tudi na kredit. Informacije v soboto in nedeljo po tel. 77-351 - Velič 2414 ZASTAVO 750. starejši letnik, ugodno prodam. Vavhnik Vito, Jesenice, Tomšičeva 70/d, tel. 82-898 2415 125-P prodam ali zamenjam za večji avto. registriran celo leto. Silar, Tominčeva 1. K ran j-Straži Sče 2416 Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1975. Brezovec, Kajuhova 14 Bled 2417 Prodam zelo dobro ohranjen R-16, starejši letnik. Ogled možen v soboto m nedeljo. Sp. Duplje 3 2418 Prodam dve leti staro ZASTAVO 101 L. registrirano do konca leta 1980. Kranj. Škofjeloška 2 2419 Prodam -AMI 8, letnik 1973. Pečnik Drago, Pristava 54/A, Tržič Tel. 50-395 dopoldan 2420 Prodam eno leto in pol star karamboliran R-4. Golnik 62, Ma-njevo brdo 2421 „Kupim ZASTAVO 101. cena do 5 SM, registrirano in dobro ohranjeno. Plačam v gotovini. Kličite po tel. 74-695 med 15. din 17. uro 2422 Prodam CITROEN GS. letnik de-. do 18. ure. Kocjan. Kovor 102, Tržič , 2303 Prodam ZAPOROŽCA. letnik 1975, registriranega do avgusta, za 20 štorov. 0,48 din za kv. meter nanr pu 1 arijski h in dvoriščnih prostom ki se uporabljajo v poslovne a* mene. Za enkratni odvoz smeO * odpadkov pa je 11.50 din na S# njak za Predoslje, Bitnje. Bea* Golnik (šole in VVZ) in l£ Kranj ter na 17,25 din za sme* za področje Preddvora. Čeprav je bila predlagana **** podražitev pogrebnih storitev.pl* cene, ki jim je dal izvršni sv* * glasje, višja le za 12 odstotko*.* letne najemnine grobov p* * *T ločene od 100 din za enojni groš* 500 din za grobnico. Od komunalnih storitev je k* sicer predlagana tudi podni*' dimnikarskih storitev in sicer v pe prečju za 18 odstotkov, vendar pa* vršni svet s tem ni soglašal, k« pomeni, da cene teh storitev oso jajo na lanski ravni. 1. M Vnet za tehniko Adam Peršič, star 27 let, je osumljen cele vrste tatvin, skupna vrednost odnesenih predmetov iz LTH pa je ocenjena na 63.339,80 din lotite se teka Adam Perčič sicer ni dokončal niti popolne osemletke, vendar pa ima po vsej verjetnosti veliko nagnjenje do tehnike. Na stanovanju v Zg Bitnjah si je uredil celo delavnico, kjer je popravljal televizorje, radijske aparate, izdeloval ojačevalce, tranzistorje in podobno. Vendar pa za ta svoj hobi nikoli ni imel dovolj delov. Sklenil je. da jih bo dobival drugje, vendar se je odločil za »napačen« kraj Peršič je bil namreč od julija lani zaposlen v LTH v Škofji Loki Opazil je. da kontrola ni dobra tako medfazna kot pri izdajanju materiala iz skladišča v neposredno proizvodnjo kot tudi pri izhodu iz tovarne. Nekatere predmete kot dele hladilnih naprav, transformatorje, manometre, ležaje. ključavnice, odtaljevalne ure. itd. je jemal na svojem delovnem mestu, ca pa je potreboval kaj drugega, pa je za to nagovoril svoje sodelavce, da so mu »preskrbeli* iz drugega oddelka. Vse to je nosil v vrečki mimo vratarja, ki ga je ustavil le enkrat, toda v vrečki je imel takrat le pločevino, Peršir je nagovoril A. C tudi delavca v LTH. da bi zanj iz skladišča vzel kak transformator, ki bi ga lahko uporabil pri popravilu radij- skih aparatov. Postopoma mu je delavec res preskrbel 8 transformatorjev, razen tega pa še 2 kg barve in zvitek cina — kositra. Na podoben način je prišel tudi do merilnega instrumenta — unimera 3. za kar pa je nagovoril nekega drugega delavca. Preden se je zaposlil v LTH v pločevinami, je nekaj časa delal v Iskri Heteče. kjer je prav tako odnesel nekaj materiala v vrednosti nekaj več kot 2(HX) din. Tudi v Iskri je nagovoril P. C. da mu je prinesel tri električne ure. ki so jih sicer vgrajevali v električne štedilnike. Dve uri je Peršič predelal in prodal naprej po 500 din za kos. Peršič pa ima na vesti še nekaj tatvin: tako je septembra lani na Bukovici, ko se je pripeljal na mladinski ples. zaslišal v nekem avtomobilu glasbo. Vrata avtomobila niso bila zaklenjena, ker je bila ključavnica pokvarjena, tako da je lahko vstopil in kar odvil avtomobilski radio vreden 1700 din ter ga odnesel v svoj avtomobil in nato domov. Skupaj z J. R. pa sta januarja letos zvečer v Crngrohu odvila v odklenjeni »stoenki« s pokvarjeno ključavnico avtomobilski radio vreden 6000 din. vendar pa sta ga kasneje odvrgla j( ]yj DEŽURNI NOV n iwb2il tel.: 2 i 86 . Seminar za učitelje na Koroškem - Republiški k< vzgojo in izobraževanj? bo v 'M. marca, in v torpk. 1-. aprila. Ajdovščini seminar za učitelje nih sol na Koroškem. Seminar, ki taaši^ program meddržavnega prosvetno kafcnV nega sodelovanja, so doslej pnptinTjnl* sodelovanjem Zveze slovenskih HMki žencev na Koroškem, lelos pa j» <■£ ganizacijo na avstrijski strani pmti deželni šolski svet za Korosk«. Prn •* seminarja bo 50 učiteljev spoznat* S»> dovino in kulturo Vipavske dohnr *t utrip sodobnega življenja v nafc upravni družbi, drugi dan pa bu jezikovnemu i zapolnjevanju in pouka ter izmenjavi izkušeni « kovnih, socioloških m psiholoških šanjih življenja v narodnostni okolju. Problemska seja v Komen* danes ob 19. uri je svet krajevne Komenda sklical problemsko kateri naj bi odgovorili na vpnUaaa, kakšne so realne možnosti, da ht trt« uvedli zdravstveno in zoho»drav»r«int službo \ kraju in kakšen bo razvoj ■*»»■ siva v prihodnjih petih leti* ter kak* bodo uredili prostorsko problema«** Osnovne šol«, v Komendi ter v tobkm okolišu Komenda —Moste \ pnhonVi petih letih razvijali Šolstvo. Na »eja w |x»leg predstavnikov krajevnih dni»V«» političnih organizacij povabljeni itak predstavniki občinske zdravstvene * izobraževalne skupnosti, občinske sk«a> ščine in družbenopolitičnih orgam ter predstavniki sosednjih krtie» skupnosti Most in Krita. Vreme — Vremenoslovci za dane« povedujejo deloma jasno vreme, težno ali delno oblačnostjo Na nočne temperature se bodo gibale aa t) 4 stopinje, najvišje dnevne pa od 11 oV stopinj.