^ VESTNIK
LETO 1.		Koper, 23. decembra 1955		Štev, 7
		V S E B 1	N A	
	Poročilo Sklic sej Seznam	s sej Svetov OLO je Okrajnega ljudskega odbora članov svetov in k-miisij OLO	Poročilo o požarni varnosti Novoizvoljeni krajevni odbori	
Poročilo s sej svetov OLO
Svet^za^gospodarstvo
Na 10. seji, ki je bila 13. t. m., so člani Sveta za gospodarstvo pod predsedstvom Draga Dolinška razpravljali o formiranju in angažiranju sredstev sklada za investicije bivšega okraja Koper, o problematiki prometa in o organizaciji izvajanja melioracijskih del na obalnem področju. Na koncu seje pa so sprejeli še vrsto gospodarsko upravnih ukrepov.
O formiranju in angažiranju sredstev sklada za investicije je poročal načelnik Tajništva za gospodarstvo Vinko Žnidarčič. Sredstva trenutno niso v sorazmerju z izdanimi krediti gospodarskim organizacijam, pričakovati pa je, da bodo do konca leta ustvarjena v predvideni višini. Da bi zagotovili skladnost med formiranjem in koriščenjem sredstev sklada so sklenili finansirati investicije po prioritetnem redu, ki so ga za tem določili. Pri tem je treba poudariti, da je to le začasen ukrep, kajti krediti bodo v ceioti sproščeni, ko bodo potrebna sredstva na razpolago.
O problemih prometa je poročal direktor Zavoda za pian ing. Peter Aljančič. V svojem^ poročilu je analiziral stanje v podjetjih »Slavnik« Koper, ^Primorje« Piran, »Avtopre-vozno podjetje Postojna«, »Interev-ropaa Koper in »Splošna plovba« Piran. Na koncu je še prebral zaključke s posvetovanja Zavoda za plan z zastopniki teh gospodarskih organizacij. Člani Sveta so razpravljali v glavnem o problemih cest-hega prometa. Poudarili so pomen cestnega prometa na področju koprskega okraja, saj znaša nad 25 odstotkov celotnega tovornega prometa v Sloveniji in približno 5,5 odstotka v državnem merilu. Potniški promet je v slovenskem merilu udeležen s 24 odstotki, medtem ko je v državnem merilu udeležen s 4,8 odstotka. Realizacija prometa v preteklem letu znaša nekaj nad t-'41 milijonov dinarjev, medtem ko bo letos promet ustvaril kar 1,654 milijonov dinarjev. To je približno 5M milijonov nad planom.
Člani Sveta so v obširni razpravi ugotovili nekatere pomanjkljivosti
pri prometnih podjetjih, tako n. pr. da zanemarjajo lokalne proge v korist ren tabiine j ših prog na daljših relacijah, da uporabljajo tovorne avtomobile za prevozne usluge zunaj okraja, medtem ko lokalne potrebe niso pokrite, da nekontrolira no povečujejo tarife, itd. člani Sveta so razpravljali tudi o negospodarskem drobljenju prevoznega parka med posamezne gospodarske organizacije. Škodljiva je tudi težnja, da si majhna prevozna podjetja želijo ustvariti remontne delavnice. Bolj gospodarsko bi bilo, če bi stroje iz vseh teh delavnic zbrali v večjih servisnih delavnicah, ki bi jih tako dobro opremili in bi usluge v teh delavnicah bile prav gotovo cenejše in kvalitetnejše.
Člani Sveta so sklenili predlagati okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev Sveta za cestni promet. Preden pa bo Svet ustanovljen, bo treba pripraviti statistično analizo transportne dejavnosti v okraju, kar bo osnova za delo in ukrepanje novega Sveta.
V nadaljevanju so razpravljali o ukrepih za zagotovitev rednega poteka melioracijskih del na obalnem pasu in sprejeli nekaj gospodarsko-upravnih ukrepov.
Svet za zdravstvo
Šestega decembra je bila druga seja Sveta za zdravstvo, vodil jo je predsednik Sveta dr. Dušan Možina.
člani Sveta so v začetku obravnavali probleme zdravstvenih domov. Pfi tem so imenovali komisiji za razdelitev premoženja, pravic in obveznosti okrajnih zdravstvenih
domov v Kopru in Postojni. Sklenili so tudi predlagati OLO ustanovitev okrajne higienske postaje v Kopru, ki naj bi bila proračunska ustanova okrajnega ljudskega odbora in bi opravljala higiensko in zdravstveno - preventivno ter statistično službo v okviru pristojnosti okrajnega ljudskega odbora.
Za tem so razpravljali o poročilu o Centralni upravi bolnic v Kopru. V poročilu je bilo prikazano stališče zdravnikov ter upravnega odbora Centralne uprave bolnic glede morebitne osamosvojitve bolnic v Kopru, Izoli in Piranu Po obširni razpravi so člani Sveta zadolžili Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo, da pripravi poročilo za okrajni ljudski odbor, v katerem naj prikaže stališče Sveta glede nadaljnjega obstoja Centralne uprave bolnic v Kopru. Osamosvojitev bolnic v Kopru, Izoli m Piranu ne bi bila koristna, ker so to dejansko oddelki ene same bolnice in so funkcionalno povezani. Njihova ločitev bi škodovala nadaljnjemu razvoju in tudi v finančnem pogledu ne bi imeli od tega nobenih koristi.
V nadaljevanju so člani Sveta pregledali osnutke okrajnega in občinskih proračunov za leto 1956 in ugotovili, da so predvideni izdatki za preventivno zdravstveno službo v nekaterih občinskih proračunih nezadostni, prav tako so prenizko planirani izdatki za brezplačno zdravljenje po zakonu in brezplačno ter delno brezplačno zdravljenje siromašnih oseb.
Svet je obravnaval tudi vprašanje specializacije zdravstvenega kadra in sklenil razpisati mesta zdrav-
36/6
Na podlagi 46. člena statuta okraja Koper sklicujem
VI. redno sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki bo v torek 27. dec. 1955 v mali dvorani gledališča v Kopru. Začetek seje ob 9. uri dopoldne.
Predlog tbievnega reda seje bo poslan odbornikom OLO naknadno
Predsednik OLO Albin Dujc 1 r.
Stran 38
URADNI VESTNIK
Štev. 7. — 23. decembra 1955
nikov specializantov za rentgenolo-gijo, ginekologijo, kirurgijo, šolsko higieno in tri mesta kirurških instrumental.
V	razpravi o proračunskih investicijah v prihodnjem letu so se člani Sveta sporazumeli o vrstnem redu predlaganih investicij. Predvsem so ugotovili, da je potrebno razširiti ginekološko-porodniški oddelek v Kopru, v bolnici Izola pa zgraditi operacijsko sobo. Razen teh investicij bodo v prihodnjem letu dokončali od že začetih investicij protitu-berkulozni dispanzer v Kopru in zdravstveno postajo v Divači. Iz sredstev proračuna za prihodnje leto bodo pokrili izdatke za letošnje investicije, kolikor so bili v letošnjem proračunu predvideni zneski * nezadostni.
Razpravljali so tudi o vprašanju nadaljnjega obstoja Reševalne postaje v Sežani in razdelitve prevoznih sredstev med zdravstvena domova v Postojni in Ilirski Bistrici. Sprejet je bil sklep, da Reševalna postaja v Sežani nadaljuje z delom kot finančno samostojni zavod, vendar odstopi en reševalni avtomobil zdravstveni postaji na Kozini. Sklenili so tudi v občinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica v prihodnjem letu izvršiti fluorografsko akcijo!
Svet za urbanizem
Na seji Sveta za urbanizem, ki je bila 16. t. m. in ki jo je vodil prof. ing, Dore Mihevc, so v glavnem razpravljali o zazidavi pobočja Semedele, o zazidavi starega dela Kopra in o lokacijah nekaterih javnih objektov. Seje Sveta za urbanizem sta se udeležila tudi predsednik OLO Albin Dujc in Albert Jakopič-Kajtimir.
V	idejnem projektu zazidave pobočja na Semedeli je treba zaradi vodovoda upoštevati višinsko koto 40 m. To bo zlasti potrebno zaradi morebitnega zidanja individualnih stanovanjskih hiš. V Semedeli bo treba zgraditi tudi osnovno šolo in pripraviti prostore za trgovinske, obrtne in druge lokale, kasneje pa, ko se bo ta del mesta še razširil, prostor za otroško in športno igrišče in kino. Rešeno še ni vprašanje zazidave obronka proti tovarni w Tomos«. Sklenili so predlagati občinskemu Svetu za urbanizem, naj razpravlja o značaju celotne zazidave ob semedelski cesti.
Glede zazidave stanovanjskega dela mesta so člani Sveta zahtevali, naj bodo tozadevni idejni osnutki izdelani do 10. januarja. Pri tem so med drugim predlagali, naj bi novi kino zgradili ob križišču obrežja JLA in semedelske ceste, centralna avtobusna postaja naj bi stala v podaljšku kina, za njo pa naj bi bil prostor za parkiranje avtomobilov. Določili so tudi lokacijo za prizidek hotela ^Triglava. Tudi ^Taverna* naj bi bila preure-
jena in obnovljena. Koprska gimnazija naj bo postavljena ob stadionu na Bonifiki. Gimnazija bo sodobno urejena enonadstropna zgradba, šolarjem pa bodo na razpolago tudi naprave na stadionu. Ob semedelski cesti bi uredili športno igrišče, vendar bo o tem odločala še posebna komisija TVD Partizan. Glede na rešitev vprašanja, kako urediti Debeli rtič, so se člani Sveta sporazumeli odstopiti ta problem republiškemu Svetu za urbanizem, ker dejansko okrajni Svet ni pristojen za rešitev le-tega.
Sestav svetov
Svet za gospodarstvo;
Predsednik Drago Dolinšek, člani: ing. Lado Domitrovič, Martin Grajf, Albert Jakopič-Kajtimir, Miro Jelerčič, Ivan Knez, Lojze Lesjak, Anton Ovčarič, Danilo Petrinja, Marcel Rožanc, Drago Senica in Stojan Smerkolj.
Svet za kmetijstvo:
Predsednik Franc Kraij, člani: dr. Fr. Juriševič, Fr. Karo, dr. Stanko Kovačič, Dušan Kozlovič, Albin Simčič, Anton Tominc, Milan Zakrajšek in Grozdan Žvokelj.
Svet za turizem:
Predsednik Lojze Lesjak, člani: Milan Bandelj, Rado Čotar, Davorin Ferligoj, Elo Gazarolli, Franc Guštin, Lado Pohar, Nikita Primožič in Sonja Zabric.
Svet za pomorstvo in ribištvo:
Predsednik Franc Potočnik, člani: Leopold Caharija, Niko Godnič, ing. Jože Guštin, Slavko Kavšek, Ivan Podreka, Mario Santin, Ermin Ski-tek in Franc Strubelj.
Svet za urbanizem:
Predsednik prof. ing. Dore Mihevc, člani: Jože Baša, Jože Bole, ing. arh. Nikolaj Bezek, Franc čop, Miro Jelerčič, Peter Martinc, Zvonimir Pelc in ing. Ciril Tavčar.
Svet za šolstvo:
Predsednik Stojan Smerkolj, člani: Avgust Gojkovič, Alfonz Grmek, Franc Ivančič, Vojko Lenardič, Mi-ča Obranovič. Iva Rozman, Stanko Šircelj in Katarina Vehar.
Svet za prosveto in kulturo:
Predsednik Stane Skrabar, člani: Mario Abram, Vladimir Lovec, Rado Pišot-Sokol, Drago Selinger, Janko Valentinčič, Oskar Venturini, Srečko Vilhar in Marija Vogrič.
Svet za telesno vzgojo:
Predsednik dr. Svetozar Polic, člani: Franc Ivančič, Andrej Komljanec, Neron Oliveri, Janko Pertot, Slavko Pri j on, Jelizaveta Prinčič, Albin Simčič in dr. Branko Šalamun.
Svet za zdravstvo:
Predsednik dr. Dušan Možina, člani: Bogdan Bukovec, Jože Cotič, dr Marko Kolenc, Anton Knafelc, Miro Petaros, Rado Prelovec, Plinio To-masin in Ernest Vatovec.
Občinski ljudski odbor Koper sporoča, da so za njegove upravne organe in tudi za krajevne pisarne uradni dnevi za sprejemanje strank
PONEDELJEK,SREDA,PETEK od 9. do 12. ure,
razen matičnega urada, kjer ura dujejo s strankami vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Tajništvo ObLO Koper
OLO Koper
Svet za socialno skrbstvo:
Predsednik Srečko Vičič, člani: Anica Belaj, Bogomil Bitežnik, dr. Luciano Ferfoglia, Jože Guštin, Mirko Glavina, Viktorija Knez, Lado Mahnič in Fani Štravs.
Svet za delovna razmerja:
Predsednik Anton Ukmar, člani: Anton Božeglav, Ivan Damej, Edo Dolenc, Jakob Draksler, Dušan Perne, Alojz Turk, Anton Sturm in Anka Višnjevec.
Sveto za notranje zadeve in splošno upravo:
Predsednik Anton Sturm, člani: Stane Benčič, Jože Guštin, Pavei Grom, Milan Kovač, Franc Petelin, Marko Spin, Marija Voglie in Jože Zidar.
KOMISIJE
OKRAJNEGA ZBORA . . .
Mandatno -imunitetna komisija :
Predsednik Janko Valentinčič, člani: Franc Dekleva, Jurij Domjo, Jože Kos in Ernest Vatovec.
Komisija za gospodarstvo:
Predsednik Danilo Petrinja, člani: Alojz Čeligoj, Martin Grajf, Dušan Obad; Anton Ovčarič, Jože Poropat in Vlado Ravbar.
Komisija za predpise in organi zacijska vprašanja:
Predsednik Miro Jelerčič, člani: Jože Baša, Anton Dolgan, Ivan Gašperšič, Ciril Hrovatin, Aldo Petronio in Anton Vodopivec.
.. IN ZBORA PROIZVAJALCEV
Mandatno-imuuitetna komisija:
Predsednik dr. Stanko Kovačič, člani: Ivan Damej, Franc Kalc, Jože Pečar in Ivan Požar.
Komisija za gospodarstvo:
Predsednik Jakob Draksler, člani: Jože Bole, Drago Grlj, Karel Grmek, Jože Mahnič, Srečko Pečarič in Marko Rajner.
Komisija za predpise:
Predsednik Zoran Zlobec, člani: Miloš Grča, Henrik Kastelic, Jože Kirn, Andrej Komljanec, Viko Presi in Drago Tavčar.
Komisija za vprašanja delavskega samoupravtjanja:
Predsednik Slavko Humer, člani: Anton Božegiav, Jože Leban, Iva Rozman in Klavdij Vuk.
Štev. 7 — 23. decembra 1955
URADNI VESTNIK
Stran 39
IZ POROČILA STANETA KOVAČA
O stanju požarne varnosti
NA SEJI SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE
Gasilstvo
Za naš okraj je značilno, da je stanje požarne varnosti zelo pestro. Postojnsko-iiirsko bistriški predel je na višji stopnji kot ostale občine. Tu je 80 % društev, ki imajo že staro tradicijo. V teh društvih tudi ni vprašanje članstva tako pereče, kot je okolici Kopra in v bivšem sežanskem okraju PDG v Šmarjah, Pučah, Marezigah in Kopru pa nimajo skoraj nobene opreme. Stanje prevoznih sredstev je tudi slabo. V okraju sta samo dva gasilska avtomobila, na katera se lahko zanesemo in za katera vemo, da bosta služila še nekaj časa. Vsi ostali avtomobili so stari in negotovi. Podobno je tudi z motornimi brizgalkami. Nove in dobre motorke imamo le tri na razpolago; dve od teh ima poklicani vod v Kopru, tretja pa je v Postojni. Ostale brizgalke so stare, italijanskega izvora in že izrabljene ali pa so znamke "Rakovica«, ki v delovanju niso zanesljive, ker se jim rade lomijo gonilne gredi, nadomestnih delov pa ni dobiti.
Stanje v gasilkih društvih B in C kategorije je slabo nasproti stanju v A kategoriji. Ta društva imajo zastarelo opremo, zaradi česar je onemogočena skupna akcija ali delo v verigi, kar je nujno potrebno takrat, kadar je treba vodo napeljati od daleč in visoko v hrib.
Politične dejavnosti v PDG skoraj ni čutiti. Zdi se, da politične organizacije posvečajo premalo pozornosti društvom. Dejstvo je, da v PGD še niso izkoreninjeni ostanki klerikalizma. Člani PGD Postojna se niso hoteli ločiti od nekdanje gasilske zastave, na kateri je upodobljen Sv. Florijan. Šele s tem, da je bil razvit novi prapror, so starega spravili. Podoben primer je bil v Knežaku, kjer so člani v uniformah hodili v cerkev. Zaradi teh in podobnih primerov tudi dru-
KOM1SUE OBEH ZBOROV
Komisija za volitve in imenovanja:
Predsednik Martin Grajf, člani: Jakob Draksler, Alfonz Grmek, Karel Grmek in Ernest Vatovec. Komisija za prošnje in pritožbe: Predsednik Rado Pišot-Sokol, člani: Lado Fakin, Anton Guštinčič, Valerij Jakomin in Sonja Zabric. Personalna komisija:
Predsednik Franc Klobučar, člani-Črtomir Kolenc, Rado Pišot-Sokol. Anton Sturm in Janko Valentinčič Komisija za proračun:
Predsednik Franc Klobučar, člani: Danica Kogoj, Ivan Knez, Danilo Petrinia in Vinko 2nidarčič.
god po Sloveniji, je Republiška gasilska zveza izdala navodilo o obredu pri pogrebih članov civilnega pogreba. Da bi se gasilci udeleževali procesij ali kakšnih drugih verskih obredov, na našem področju ni bilo.
Organizacije Soiealistične zveze delovnega ljudstva bi lako marsikje z uspehom posegle v dogajanje na vasi, če bi s pomočjo gasilske organizacije vodile tudi kulturno življenje na vasi. Med prostovoljnimi gasilskimi društvi je veliko takih ljudi, ki se na kulturnem polju kaj radi udejstvujejo, vendar ni nikogar, ki bi jih usmerjal in so tako prepuščeni sami sebi. S tem, da bi kulturno delo na vasi zaživelo in se utrdilo, bi tudi v vrste gasilkih organizacij prišlo več naraščaja.
Tudi vodne prilike v okraju močno vplivajo na stanje požarne varnosti. Večina vasi je brez vode. To je pri požarih hudo občutno, razen tega pa tudi nimamo na razpolago prepotrebnih avtocistern. Treba bo pristopiti k izgradnji rezervoarjev za vodo in zajetju izvirkov ne samo za požarno varnost, ampak tudi za življenjske potrebe.
Okrajna gasilska zveza je na svoji seji sprejela sklep, da ustanovi komisijo, ki naj bi zraven svoje osnovne naloge, da planira potrebe po opremi in orodju za PGD in da razpoložljiva sredstva tudi deli, pričela sestavljati preglede o stanju požarne varnosti glede na vodne prilike, stanje zgradb z ozirom na požarno varnost, dostope do posameznih krajev in vasi itd. Na osnovi zbranih podatkov pa naj bi izdelala predlog, kako stanje izboljšati. V komisijo sta bila imenovana dva člana upravnega odbora OGZ, dva predstavnika DOZ-a, predstavnik Tajništva za notranje zadeve in predstavnik občinskega ljudskega odbora za občino, na območju katere bo komisija delala.
Dimnikarstvo
V okraju opravlja dimnikarsko obrt 13 dimnikarskih mojstrov, kar je glede na veliko območje vsekakor premalo. Z razdelitvijo okraja po dimnikarskih okoliših, teh je sedaj 13, po novem predlogu pa 17, bi zagotovili redno čiščenje dimnikov. Dimnikarske okoliše naj bi imeli v Postojni dva, Pivki, 11. Bistrici dva, Planini pri Rakeku, Knežaku, Senožečah, Sežani, Kozini, Dutovljah enega, Kopru dva ter Izoli in Piranu en okoliš.
Za območje bivšega okraja Koper je značilno, da prebivalci ne smatrajo ometanje dimnikov za nujno, ker so navajeni tega, da čiščenje
dimnikov ni obvezno. Potrebno je izdati obvestilo o tem, da morajo biti dimniki letno štirikrat očiščeni. Dimnikarji pa sedaj opravljajo v glavnem službo v hotelih, gostilnah in podobno. To obvestilo je v skladu z uredbo o opravljanju dimnikarske službe, objavljeno v Uradnem listu LRS pod št. 121/50. Zaradi značilnega sloga, v katerem so zidane hiše pri nas, je redna dimnikarska služba neogibno potrebna. Ko dimnikar očisti dimnik in ugotovi, v kakšnem stanju je, mora po uredbi o dimnikarski službi opozoriti stranko na nepravilnosti in nevarnosti. Zaradi nezadostnega števila dimnikarjev, je ta služba pomanjkljiva. Požari zaradi tega niso redki. Okrajna Obrtna zbornica bo razpisala natečaj za dimnikarske vajence.
Delo poklicnih gasilcev v Kopru
S sklepom Okrajnega ljudskega odbora Koper je bila leta 1953 predvidena ustanovitev okrajnega gasilskega voda: 21 mož v Kopru in pet mož v Piranu. Današnje stanje formacije v Kopru je samo 16 mož, medtem ko v Piranu ni nobenega. Zaradi tega pa se vsiljuje vprašanje uspešne gasilske akcije. Da bi Piran ne bil brez gasilske enote, bomo morali poskrbeti, da bo tam dovolj močno PGD.
Gasilski vod je letos sodeloval pri gašenju 51 požarov. Poleg tega so sodelovali pri črpanju vode za mladinsko kolonijo v Strunjanu, Zvezo športov Slovenije in karavlo JLA pri Belem križu. K temu bi pripomnil, da je bilo delo opravljeno proti volji odgovornih organov. V bodoče mora veljati načelo, da uličnih del ne bodo opravljali pod nobenim pogojem in na nobeno posredovanje. Škoda na tlačnih ceveh je ob takih prilikah velika, nihče pa tega noče priznati in plačati zanje amortizacije. Z zakonom je jasno določeno, da se gasilsko orodje in oprema sme uporabljati samo za požarno-varnostne namene.
Pri 51 požarih je bilo škode za približno 14 milijonov 407 tisoč dinarjev, medtem ko obvarovano imovino cenijo na približno 380 milijonov dinarjev.
Požarna varnost v podjetjih
Tudi v podjetjih stanje požarne varnosti ni zadovoljivo. Bili so opravljeni pregledi v najvažnejših podjetjih. Na podlagi zapisnikov in ugotovljenih pomanjkljivosti, so bile izdane odločbe, katerih pa v podjetjih ne izvršujejo v celoti. Uprave podjetij se izgovarjajo, češ da nimajo dovolj finančnih sredstev za nakup varnostnih naprav. Na zavlačevanju nakupov potrebne opreme naletimo skoraj povsod, ker se sredstva za to črpajo iz sklada za prosto razpolaganje. Ker ne vemo v kakšnem finančnem stanju je podjetje, se tudi ne moremo lotiti učinkovitih ukrepov. Težavno je tudi, da ^Gasilski servis« ne raz-
Stran 40
UFtADN! VESTNIK
Štev. 7. —- 23. decembra 1955
polaga z zadostnimi količinami potrebne opreme in orodja. Mogoče smo ob izdaji odločb postavili prekratke roke, vendar bomo pri ponovnem pregledu še enkrat ugotavljali upravičenost naših zahtev in na podlagi tega, če bo potrebno, popravili odločbe. V nasprotnem primeru bomo neizvrševanje prijavili sodniku za prekrške, za težje primere pa zahtevali kazenski postopek. Potrebno je, da o tem razpravlja tudi Svet za gospodarstvo Okraja, želimo doseči tako stanje požarne varnosti, ki bo zagotovilo varnost splošnega ljudskega premoženja.
Da zboljšamo stanje požarne varnosti v podjetjih, moramo v bodo-
če tesneje sodelovali z DOZ-om, s katerim bomo opravljali požarnovarnostne preglede.
Letos so gasilske enote sodelovale pri 92 požarih, kjer je bilo za 31.65S tisoč škode. Vrednosti obvarovanih objektov ne moremo natanko oceniti, približno je to 700 milijonov dinarjev.
Za izboljšanje požarne varnosti je potrebno:
izboljšati je treba vodne prilike in sestaviti komisijo za izvedbo določenih nalog. Za izboljšanje dimnikarske službe je treba povečati število dimnikarskih okolišev. Izpopolniti je treba tudi opremo ga-
silskih enot A kategorije, za kar je zagotoviti potrebna finančna sredstva. Za povečanje članstva PGD naj bi si občinski ljudski odbori bolj prizadevali, saj je njihova dolžnost, da skrbijo za požarno varnost na svojem območju. Več pozornosti je treba posvetiti propagandi gasilstva in izvajanja zaščitnih ukrepov. Zato je potrebno tudi tesnejše sodelovanje Sveta za kulturo in prosveto in Okrajne gasilske zveze. Povečati je tudi število gasilcev v okrajnem gasilskem vodu na ai mož, ukine pa naj se skupina poklincih gasilcev v Piranu, medtem ko je treba poskrbeti, da dobijo v Postojni poklicno gasilsko enoto.
Novoizvoljeni krajevni odbori
V OBČINI HRPELJE
Krajevni odbor Artviže:
Alojz Hrvatin, Franc Škerjanc, Rudolf Kaluža, Jože Stančič, Anton Ivančič, Franc Resinocič in Ivan Družina,
Krajevni odbor Beka:
Jožef Kozina, Peter Sancin, Ivan Andrejašič, Rudolf Sancin in Alojz Kozina.
Krajevni odbor Brezovica:
Anton Koblar, Alojz Kastelic, Anton Vatovec, Karel in Stanko Grk, Alojz Kranjc in Karel Družina.
Krajevni odbor Brezovo brdo:
Ivan Cesar, Ivan Černetič, Fran Valenčič, Ivan Černetič in Franc Gustinčič.
Krajevni odbor Golac:
Jožef Čendak, Anton Mamilovič, Jožef Meglica, Ivan Juriševič, Ivan Meglica, Ivan Rapena in Milan JurjSevič
Krajevni odbor Gradišče:
Karel Dodič, Stanko Sturm, Anton Dodič, Karel Meglica in Jože Sturm iz Gradišča in Franc Lipavec in Karel Kakovič iz Ritomeč.
Krajevni odbor Hrpelje—Kozina:
Drago Abram Anton Čebchin, Franc Benčič in Vinko Dobrila iz Kozine Franc in Karel Regin vrč, Franc Dobila, Jožef Benčič in Karel Resinovič iz Hrpelj.
Krajevni odbor Hotična:
Franc Ivančič, Ivan Skočaj, Bruno Babuder, Anton Mihelič in Anton Dodič.
Krajevni odbor Hrušica:
Jožef Tomažič, Jožef Požar, Jožef Mavrič, Anton Oblak, Anton Tomažič, Ivan Mezgec in Anton Budiuar i,: Hrušice In Stanko Renko in Ivan Kocjančič iz Matih Loč.
Krajevni odbor Huje:
Avgust Frank in Franc in Anton Tomažič iz Huj in Ivan in Jože Frank iz Gaberka.
Krajevni odbor Javorje:
Dorko Jurs.novič, Ivan Valenčič, Jožef Gombač, Anton Ivančič, Jožef Ljubič in Ivan in Jožef Valenčič.
Krajevni odbor Klanec:
Albin Pečar. Anton in Jožef Belčič ter Anton in Ivan Metlika.
Krajevni odbor Kovčice:
Dorko Vovk, Jožef Grlica, Ivan Mezgec, Mirko Gustinčič in Ivan Lukač.
Krajevni odbor Markovščina:
Albin Juriševič, Anton Družina, Fr, Segulin, Anton Skočaj, Jožef Skrjanc, Stanko Poles in Karel Hrvatin.
Krajevni odbor Materija:
Jože Mahnič iz Odolina, Ivan Godina iz Beč, Franc Godina in Anton Gt*želj iz Materije, Franc Granduč Ivan FabijanČiČ in Jožef 3 iš kovic iz Povžan in Ivan Opara ter Jožef Ban iz Beč.
Krajevni odbor Mrše—Orehek:
Anton in Jožef Mezgec in Jožef Cititi iz Mrš in llhin Jakulin ter Rado Lukač iz Orehka.
Krajevni odbor	Nasirec—Krvavi
potok:
Anton Višnjevec, Edvard Gropejc in Vlado Žerjav iz Mihelov in Ivan Ra-žem ter Stefan Mihelič iz Nasircev.
Krajevni odbor Obrov:
Jožef Udovič, Franc in Anton Dodič, Franc Ceglar, Franc Bubnič in Jožef in Marjan Dodič.
Krajevni odbor Ocizla:
Jože Korošec, Jože Korošec, Srečko in Emil Polh in Marjan Petrinja.
Krajevni odbor Prešnica:
Ivan, Albin in Ivan Pečar, Slavko Poles, Albin Mihelič, Ivan Pečar in Anton Me mo n.
Krajevni odbor Petrinje:
Jože Poles, Jožef Petrinja, Bcgomil Cergolj, Jožef Pečar in Angel Mihalič.
Krajevni odbor Podgorje:
Ivan Filipič, Franc Grzetič, Alojz Filipič, Franc Andrejašič in Ivan Grzetič.
Krajevni odbor Podbeže:
Franc Vičič, Ivan Baša, Ivan Barba, Anton Mavrič in Jože Fabjančič.
Krajevni odbor Pregarje:
Alojz Zadnik, Franc Sprohar, Jože Bubnič, Anton Sever, Anton in Ivan Konestabo in Ivan Butinar.
Krajevni odbor Poljane:
Jože Juriševič, Anton Bubnič, Franc Bubnič, Ivan Požar, Jože Bubnič, Jože Bražič in Jože Bubnič.
Krajevni odbor Podgrad:
Jože Gabršnik iz Račiče in Anton Mihalič, Ivanka Ujčič, Jože Dekleva, Alojz Budina, Anton Stančič, Jožef Dekleva, Lojze Butinar in Anton De-mojzes iz Podgrada.
Krajevni odbor Račiče:
Jožef Dodič, Anton Kr e še vrč, Anton Slijaš, Jožef Zetkovič in Jože Kreše-vrč.
Krajevni odbor Rjavce:
Jože Mršnik, Ivan Gustinčič, Jožef Sluga, Viktor Ludvik in Ivan Mahne.
Krajevni odbor Rožice:
Franc Opara, Jožef Skrjanc, Jožef Krebelj, Ivan Matevlič in Franc Krebsi j.
Krajevni odbor Hakitavec:
Jožef Zigante, Anton Rožanc, Anton Miklavčič, Anton Rožanc in Jožef Miklavčič.
Krajevni odbor Slope:
prane Lukač, Ivan Godina, Jožef Benčič in Julij in Franc Jelušič.
Krajevni odbor Slivje:
Anton in Jože Kocjančič, Karlo Ra-žen, Franc Siškovič, Ivan Renko in Franc Cergolj iz Velikih Loč in Josip Žerjal iz Slivja.
Krajevni odbor Tubije:
Anton Krebelj, Stanko Sosič, Marija Benčič, Karel Segulin in Jožef Križman.
Krajevni odbor Tatre:
Jožef Filipčič, Franc Mahne, Anton Filipčič in Franc in Mihael Mahne.
Krajevni odbor Vrhpolje:
Bdi Abram, Vincenc Ražem, Jože Majagna, Jože Ban in Karel Fonda.
Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadranu — Tiska tiskarna "Jadran^ — Ureja uredniški odbor OLO Koper — Odgovorni
urednik Jože Ropotar