Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za tren-rt t>:ta 1 gM. 30 kr. V tiskarniii sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za retert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Dat ira dan poprej.
Tečaj XXX.
V Ljubljani 11. velikega travna 1877.
List 19.
Miatoiišhi shod na Dunaju.
Na Dunaju je bil veliki shod katoličanov od ponedeljka, 30. aprila zvečer, od četertka, 3. maja zvečer. O tem shodu naj poroča saj nekoliko tudi „Danica".
Zbralo se je bilo v središu cesarstva, na Dunaju, lepo število katoliških mož iz celega cesarstva, z Oger-skega ob enem, da bi govorili besedo o sedanjih okolišinah ter naravnost povedali, ali se zlaga sedanji evro-pejski stan s katoliškimi načeli in z blagrom narodov, ali ne. V ta namen so molili v veliki stolnici sv. Štefana k sv. Duhu, bili so pri slovesni Božji službi nadškofa Kučkerja, da bi Bog navdihal njih posvetovanja ter bi pravo zadeli, kar je v resnični blagor narodom in cesarstvu. Deržavo in družbinstvo je imel ta veliki shod za to in tako zaznamnjati, kar po Božji volji ima v resnici biti. Ako tedaj lažnjivi in zapeljivi liberalni časniki ali enaki ljudje ta katoliški shod zaničujejo, naj previdni in trezni čitatelj ne posluša njih, temuč gleda naj na to, kar se je obravnavalo in za dobro poterdilo, potlej se le naj sodi. Kaj tedaj se je godilo in govorilo ?
Ob 7 zvečer 30. aprila je bilo v poslopji katoliških društev zbranih že 2000 gostov, in grof Pergen, ki je bil duša pri sklicevanji tega katoliškega shoda, je zbor za pričet naznanil s keršanskim pozdravom: „H valj en bodi Jezus Kristus!" in je s kratkim ogovorom počastil goste. Pohvalil je pričujoče, da so se brez ozira na trud in stroške zbrali z vsih dežel našega presvit-lega cesarja, ker zbranih je bilo toliko, da je bilo, po pravici govoriti, vse cesarstvo zastopano. (Iz Ljubljane n. pr. so bili tam milgsp. dr. in prošt Ant. Jarc, gosp. dr. Gogala, gosp. K. Klun, tergovec gosp. Tom. Pirnat, tudi z dežele preč. Ribniški g. Skubic, grof Barbo id.) Rekel je govornik: „S svojim prihodom ste pokazali, gospodje, da čutilo za skupnost vsih kraljestev in dežel našega prevzvišenega vladarja se razodeva v naj lepšem, naj svitlejšem, naj gorkejšem plamenu takrat, kadar se poterka na katoliško serce, na katoliške misli in želje podložnikov. Pokazali ste, da čutilo za skupnost na katoliški — in ne ustrašim se reči — le na katoliški podlagi zamore cvesti in rasti pa blagernega sadu obroditi. Drugač ne more biti, ker Cerkev svojo roko v brambo razprostira nad posebnimi pravicami vsih na rodnost in katoliška podlaga je tudi podlaga zgodovinskih pravic." Omenil je dalje, da obojna oblast, Cerkev in deržava, ktero je Bog postavil človeštvu v časni in večni blagor, se smč na katoličane zanesti; velika vo-jašina, ktere vojniško pravilo je katekizem, čaka le na migljej svojih vodnikov, da hiti k zmagi pod glasilom: „Ce je Bog z nami, kdo bo zoper nas!"
Izrekel je govornik upanje, da zbor bo v kratkem času veliko obravnal, ker katoličani smo v nač«-lih edini, med njimi utegnejo biti razne menitve, ne pa nasprotja. Z veliko in večkratno pohval i in tleskanjem so bile sprejemane besede gusp. govornika.
Imenovanih je bilo dalje čez 10<» Škotov in druzih slavnih osebstev, družb, časnikov itd., ki so svoje vošilo naznanili katoliškemu shodu. Med temi s^a ljubljanski kapitel z duhovstvom, novomeški kapitel in frančiškanski samostan, srenjsko predstnjništvo pri Beli cerkvi ca Dolenjskem, č. g. župnik Šmarješki, „Zg. Danica".
Nasledvala je volitev: predsednik je Moravec gr. Egb. Belkredi, podpredsednika dr. Jul. Kikabona iz Tirolskega in gr. Henrik Brandis iz Linca.
Na predsednikov opomin je shod sv. Očetu po telegrafu naznanil sinovsko vdanost in prosil sv. blago-slova.
Vediti je, da pri tacih shodih so dvojne zborovanja, namreč velike skupne zborovanja, in pa zborovanja posebnih odsekov za posamezne tvarine. Vsaka reč se poprej v posameznih odsekih razpravlja, potem še le se sprejmejo sklepi po dotičnih govorih v skupnih zborovanjih. Taki posebni oddelki so n. pr.: odsek za tiskarstvo, za šolo, za umetnost, družbinstvo, katoliško življenje, katoliško-politiške zadeve. Tudi za te odseke 80 bili naznanjeni pervomestniki. Po teh vredbah je predsednik cmenil, kako da so se zbrali zato, naj bi se jasno zaznamnjalo, kako se je katoličanom obnašati oziroma na neke prašanja sedanjega časa, ker živimo v Času, ko po Božjem dopušenji neke satanske moči begajo ljudčm misli, vse sveto zaničujejo, resnico temne, vse, na čemur samem družbinstvo in deržave terdno in stalno stoje, pretresujejo in omajajo; božja naprava za zveličanje, učenica in odgojnica človeškega rodu, sv. Cerkve, je v večem delu dežel evropejskih izrinjena iz vsega razodevanja javnega življenja: silijo jo nazaj v katakombe: med tem pa mračnjaki bledi mrak oklicu-jejo za svitlobo belega dneva. V znamnji sv. križa, pravi, bomo zmagali, kakor Konštantin svoje dni; vse, kar nas sicer loči, beseda, rod, šege, zgodovina — jenjuje pred viši edinostjo keršanske vere, ki vse veže, zginja pred edinostjo sv. Cerkve; tukaj si bratovsko vsi roko podamo. Zberimo se tedaj k cesarju in der-žavi, k našim škofom in z njimi krog Središa edinosti (Centrum unitatis), krog stola sv. Petra. (Od vsih strani šumeča pohvala.)
Papežev poslanec, 7 nadškofov in škofov in veliko slavnih svetnjakov je bilo pričujočih pri tem pričetku katoliškega shoda.
„Unita" v Torinu 6. t. m. pravi, da ta katoliški zbor ima „silno tehtnost" in hoče o njem več govoriti.
P>rgenovo pričetno be3ed-j imenuje „veličansk in pre-blagodušen govor — un magnitico e nobilissimo diacorso", ki skazjje, da shod je važen ne le v verskem, ampak tudi v politiškem oziru. -- Prihodnjič kaj o obravnavah.
Cerkev in njena skerb za omiko in
nauke.
(Dalje.)
Cerkev je že od začetka dobro vedila, da k raz-umenju skrivnostnih resnic svete vere ni zadosti samo čista vest io p»>božuo življenje, temuč da je potreben tudi razsvetljen um. Brez tega ne bodo nevedni ljudje nikoli s prepričanjem in stanovitnostjo vdani sv. Jerkvi. To uči skušnja vsih časov, in tudi dan današnji so taki ljudje naj bolj zagrizeni sovražniki katoliške Cerkve, ki se v mladosti iu v poznejših letih niso nič stalnega naučili. Tieba se tedaj ni bati pred učenostjo in vednostjo verskih sramotivcev iu sovražnikov; navadno je njih učenost puhla, in če jo natančneje preiskuješ, se skadi kakor megla pred solncem, ali pa ošabnost noče bpie{eti raaoucte resnica, ker je z umom zapopasti ne more in v svoji prevzetnosti meni, da ne sme verovati, česar ne zapopadc. Čudo, da taki ljudje ne taje, da trava raste, ker njih prekratki um tega ne umč in ne zapopade! Potem pa ne smemo pozabiti, da je katoliška Cerkev iz vestne dolžnosti tako vneta bila za šolski poduk. B >g je namreč človeku dal um, da naj ga bistri in bogati z vsakoverstnimi znanstvi; um je imeniten zaklad, ki je č.oveku izročen; čuti mora nad njim kot skerbni g spodar. Dobiček mora delati z njim in obroditi bogatega sadu. Gorje mu, kdor zmožnosti svojega razuma zagrebe kot mertev zaklad; težak odgovor ga čaka. Cerkev t«>raj človeku lajša dolžnost nabirati si znanosti, ga k temu spodbuja, mu ponuja vgodnih pripomočkov. Otrok sicer ne sili z gerdo v šolo, kakor delajo zdaj mnoge vlade, ne naklada denarnih kazen in tudt ue zapira staršev, ki iie dajejo otrok v šolo, kakor ona sploh za vestne in prostostne reči ljudi po zunanje ne kaznuje; toda neutrudoma opominja starše njih dolžnosti , da naj skerbe otrokom za čversto šolsko omiko, in sicer zavoijo svoje vesti. Znano je, da nekdanji Spartanci niso čislani v zgodovini, ker so staršem otroke jemali in jih kakor deržavno blago imeli.
Kako zelo skerbi katoliška Cerkev za omiko, za umetnijo in vednost, je izrekla v slovesnem zboru pred ne dolgo č<-aom, k«» so bili zastopniki vesoljne Cerkve zbrani krog častitljivega poglavarja sv. Cerkve v Rimu. Vi b"-.em vatikanskem zboru je Cerkev razodeia svoje mm nje z naslednjimi besedami: „Daleč od tega, pravi vat.kančki zbor, da bi Cerkev nasprotovala pospeševanju umetnij in človeških vednost, goji in razširja velikoveč taiste po premnogih potih. Zares, ona ne prepoveduje, da se vednosti, vsaka v svojem okrožji, poslužujejo svojih načel in posebnih učil (metod), temuč pri popolnem pripoznanji te pravične prostosti si le skerbno prizadeva zabraniti, da se po nasprotji z božjim naukom ne vrivajo zmote v nje (vednosti), ali da s prestopanjem svojih mej ne segajo v versko okrožje ter tam naprav-Ijajo zmešnjavo." (Const. de fide cath. c. IV.) V tih be-zedah je ob enem naznanjena meja človeškega znanja; čeznaturuih božjih resnic človeški um no more najti b«vz posebnega raz denja B« žiega in jih ne umeti brez viši milosti, ker »u štejejo v više okrožje, ktero je odmaknjeno človeškemu umu na zemlji. Pravi vedi je bila Cerkev vselej vneta učenica in pomočnica, in o vsih časih so bili n »j veči učenjaki v vsih znanskih steblih udje n*še sv. Cerkve. V zdravništvu in pravdoznanstvu,
v družbinskem gospodarstvu in modroslovji, v naravo-slovji, v zgodovini in v zemljepisji, sploh v vsem, kar je človeški um iznašel, so učenjaki katoliške Cerkve nedosegljivi. To velji o prešnjih stoletjih in tudi še o sedanjem času, akoravno je vsled obširnega brezverstva in sovraštva do katoliške Cerkve toliko učenjakov herbet obernilo Cerkvi, in ji je odvzeta prostost in pomočki, da bi napravljala in vzderževala lastne učilnice. Vkljub temu ima tudi sedanji čas pokazati obilno katoliških učenjakov po^vsih deželah, po Francoakem, Belgijskem, Angleškem, Spanjskem, Laškem in Nemškem, tudi še po Slovanskem, kterih vednostne dela pričajo, kako ste si veda in katoliška vera v tesni zvezi in prijaznosti med seboj, in da prostomišljaki in tako imenovani ,,osvet-ljenci" nimajo pravice reči: vednost neha, kjer se vera začne, ali da učenjak ne moie biti veren katoličan! Vsi taki ugovori so laži in obrekovanja; brez katoliške vere se prava veda v resnici še misliti ne more.
(Konec prih.)
Ogled |»o Slovenskem in dopisi.
ll Ljubljane. (Frančiškanske šmarnice.) Veselo je viditi, kako se med našim ljudstvom vedno bolj razširja šmarnično opravilo, kako si prizadevljejo gg. duhovni to svečanost poviševati s spodbudnimi napravami, ker res vse to duha močno povzdiguje.
Če veljd to sploh po Slovenskem, veljd tudi zlasti o cerkvi čč. oo. frančiškanov v Ljubljani. Obče spoštovani predstojnik ljubljanskega samostana, preč. gosp. župnik o. Salvator, vse store, da navdušujejo &voje du-bovnijane za prelepo Marijno češenje v mescu majniku.
Oakerbeli so v ta namen letos 14 leskečih bron-čenih svečnikov, baldahin iz drazega damasta in z zlatimi obrobi, krasno pogrinjalo na stopnjicah vel. altarja (včzeno delo bogoljubnih gospd, po navodu in skerblji-vem sodelovanji zaslužnega g. o. Tadeja), aitarni belo-svilni pert, pretkan z zlatimi cvetkami, veliko cvetlic s tujega, pred vsem pa lepo podobo Matere Božje v veliki altar. Zares izverstna oprava, ktere ljubeznjivo mikavnost povečujejo še razne migijajoče svetilke, in zdi se človeku, da biva v prijetnem gaju nebeške Kraljice.
Podoba predstavlja Mater Božjo s krono na glavi, „Kraljico miru", z Detetom v naročju, od angelov obdano, v žarnem svitu, z cbličjem k Jezušku obernjenim, kakor bi hotla reči: O vi vsi, ki ste miru potrebni, lejte Siua mojega, pristopite k njemu, pros či ga svetega miru!
Kamorkoli le oko ozremo, so djali prečast. o. prednik, pomenljivost slike razlagajoči, kamor le pogled upremo, bodi blizo bodi daleč, povsod se vidijo razvaline miru. Razdjanje v javnem in zasebnem življenju. Nemir med brati, nepokoj v družinah, razpor med narodi, v deržavah. Zdihujoči na svetnih podertinah prosimo Kraljico miru, naj nam zopet verne sveti mir. Sveta Kraljica naj ga milostno rosi vsem zbeganim Zemljanom, pobebno tudi blagim dobrotnikom naj ga obilno deli, kadar jo bodo klicali: Sveta Mati, prosi nam miru!
Kakor ae vidi, je podoba času primerna. Delo je znanega J. Šubica iz Poljan. Ne preiskavam umetniške zveršenosti; dosti je, če povem, da sploh vsem dopada in da so jo hvalili iznajdeni. Že misel sama na sebi je vzvišena; če jo pa umetnik, kakor je g. S , zna tako predočititi, da pred nami — bi djal — oživi, je to znamenje, da je potrebovala slika nenavadne marljivosti, ker se po svojem vtisu prikupi na pervi pogled. Delo samo zadosti hvali znajdenost umetnikovo in priporoča njega samega. Dela pa čast tudi ljudstvu, ki stori, da
je kaj takega moč napraviti, in slavi skerbnega o. Sal-vatorja, ki so ,,vis motrix" vsega in se ne utrudijo sker-beti sa častitijivoat hrama Božjega.
Odveč bi bilo pristavljati, kako koristno in pod-učno branje, prijetno petje in veličastne orgije pripomorejo, da se šmarnice prav pridno obiskujejo.
-g—•
Iz Dolenjskega. Zadnjega malega travna je bila v Suhoru obletnica za nepozabljivim g. Janežem Šk. fi-cem. Kaj lepo-milo se mi je storilo, ko sem pri biljah in sv. mašah vidil skoraj polno cerkev pobožnih belih Kranjcev. Šest let je že preteklo, kar je Bog poklical pokojnega pervega Suhorskega župnika k sebi, ter mu, saj terdno upamo, dodelil večno plačilo za njegovo ne-utrudljivo, pa toliko vspešno delovanje; in še ga Su-horci ne morejo pozabiti. To je tista lepa vez prave ljubezni, ki nadaljuje še vedno hvaležno spoštovanje že davno pokojnega; to je pa tudi v veliko čast dobrim Suborcem.
O tej priliki sem vidil in slišal tudi nove orgije suborske. Lep spominek si je postavil g. Goršič. Delo je zares izverstno, na vse strani hvale vredno.
Okoli Novomesta, in menda po vsem Dolenjskem, je sneg po višinah napravil veliko škode. Tersje je po višinah hudo pozeblo; tudi po nižavah ga je slana nekaj posmodila. Vender, ako mili Bog odverne druge nesreče, smemo upati obilnega pridelka, ker stern, če tudi nekoliko zaderžana, povsod lepo kaže. Tudi sadje je sploh še ostalo.
Iz Tersta, 30. aprila. Bratovšina za vedno častenje presv. Rešnjega Telesa je tudi letos napravila razstavo cerkvene oprave (paramentov). Zares hvale vreden je trud in marljivost pobožnih teržaških gcspa, ki z ročnim delom in darežljivostjo skerbe za ubožne cerkve naše škofije. Marsiktera cerkev je zdaj lepo previdena s cerkveno opravo, ki bi si je sicer ne bila mogla pre-skerbeti. Razstava je bila od tretje do četerte nedelje po veliki noči, obiskovana je bila obilno, posebno tudi od kmečkega ljudstva iz okolice teržaške, med kterim družba šteje dosti udov, in pristopajo še vsako leto drugi, ker ljudje vidijo, da za malo krajcarjev, ki jih vsaki ud na leto plača, njih cerkev dobi toliko lepega. Zatorej naj bo pobožna in koristna družba priporočena vsim, in čast. duhovščina naj spodbuja verne, da se ji pridružijo pervič zavolj dušnega blagra, drugič pa tudi zavolj koristi, ki jo revne cerkve od nje imajo. Gospode dekane pa prosimo, da naj blagovolijo družbene naznanila o razstavi sporočati duhovščini, da se predstojniki revnih cerkev o pravem času zamorejo oberniti s prošnjo do vodstva družbe.
Od svojega vstanovljenja, to je, od 1. sveč. 1872 do 6. rožnika 1876, je družba v svoj namen v denarju nabrala 6708 gld., zraven pa tudi še dosti tvarine za cerkveno obleko, in v ravno tem času je izdala 6322 gl. S timi prihodki se je zamoglo napraviti in darovati cerkvam 20 večerničnih plajšev (pluvijalov), 143 mašnih plajšev, 42 ogrinjal (velum humerale), ki se rabijo pri blagoslovu s sv. Rešnjim Telesom, 100 mašnih srajc (alba), 62 roketov, 60 kerstnih štel, 20 mašnih bukev, in druzega potrebnega cerkvenega belila in potrebnih reči na stotine. Tudi nekaj monštracc, ciborjev, križevih otov in drugih podčb so dobile cerkve. Blizo sto cer-ev je bilo na ta način obdarovanih. Iz tega vaak vidi, da je vredno k tej bratovšini pristopiti, zakaj v današnjih časih, kakor je znano, se skorej povsod kaže cerkvi nasprotni duh, in se pri vsaki priložnosti takč ali takč kratijo cerkveni dohodki in odrekuje 6e pripomoč is javnih blagajnic; bo torej treba, da verni sami z malimi darovi, vsaki po svoji moči, oskerbujejo cerkvam po-
trebne oprave, in to se naj ložej stori po bratovšinah v ta namen vstanovljenih.
Iz Ter8ta. (Pastirski list za papeževo ftJletnico.) Prelepo višepastirsko pisanje teržaško-koparskega md. gosp. škofa Jurija Dobrila do čast. duhovšine in vernikov je od 12. mal. travna tega leta. Izpeljano je v začetku, kako je Jezus nazadnje aposteljnnm čez vse živo priporočil in zapovedal: ljubezen in zložnost (edinost). Ta visoka in preČudna edinost, to rhlno znamnje njegovega poslanstva od OČtta se pa nikjer ne kaže tako očitno, slavno in veličastno, kakor v splošnem in očitnem spoznavanji serČnega spoštovanja, goreče ljubezni in resnične vdanosti vernih katoličanov vesoljnega sveta do glavarja sv. Cerkve, do sr. Očeta Papežet v Rimu in po njevi do Jezusa Kristusa, čigar namestnik na zemlji so sv. OČe. Potem pravi pisanje dalje tako le:
O kako slavna in prečudna družina j; res sv. katoliška Cerkev, h kteri spada čez dve sto milijonov ljud;, ki se ločijo po narodih, jeziku, vedoosfh in barvah, ki so raztreseni po vsi zemlji, pa so vendar vsi eno samo skrivnostno telo Jezusa Kristusa in so vsi zedi-njeni po nježni vezi vere in ljubezni pod enim v.dlii im poglavarjem, kteremu je Sin Božji rekel: „Ti si Peter (skala), in na to skalo bodem zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo premagale, Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, kar koli boš zvezal na zemlji, bode zvezano tudi v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih." (Mat. 16,18. 19.) Kakor nam je s-, katoliška cerkev predraga mati, tako nam je naslednik sv. Petra, sv. Oče Papež ▼ Rimu, slavni Pij deveti, preljubeznjivi uuhovni Oče. „Oče!" to je premilo ime, 8 kterim kiičemo Bo^a, svojega Stvarnika, kličemo svojega roditelja po k rvi, in tudi svojega višjega cerkvenega poglavarja, kterejra nam je Bog dal in kteremu smo mi pokorni sinovi v Jezusu Kristusu. Z njim skupej in pod njegovim modrim in ljubeznjivim varstvom in vodstvom živimo ob enem v Božji hiši; ž njim smo sklenjeni in zedinjeni, kakor udje z glavo v eno telo po nježni vezi otroške ljubezni in dobrovoljne pokornosti. Da vžge in zapali tem več plamen imenovane ljubezni v sercu sv. Očeta in njegovih sinov, je Jezus Kristus zapoved*1, da On ima biti naš skerben in ljubezni poln pastir, mi pa njegove krotke in pokorne ovčice in jagnjeta, priporočil ie namreč sv. Petru: „Pasi moje ovce, pasi moje jagnjeta" (Jan. 21, 15.), kakor da bi mu bil rekel: „Pasi moje verne, male in velike, mlade in stare: okrepčuj slabotne, ozdravljaj bolehne, na pravo pot vračaj in vodi one, ki so zašli, vsim bodi dober pastir, da mi vse zveličaš. Duhovni oče in pastir, duhovni sini, ovce, jagnjeta: to so sladka in mila imena, ki že po sebi naznanujejo medsebojno gorečo in čisto ljubezen, ktera vedr.o živo gori v vsaki verni katoliški duši, zdaj pa je toliko go-rečrejši, kolikor bližej je tretji dan mesca junija, na kteri dan bodo sveti Oče obhajali petdesetletnico svojega posvečenja za škofa. Po vsem svetu se že zdaj katoličani pripravljajo, da bi, kolikor mogoče, naj *po-dobniši in naj sijajniši obhajali ta radostni dan svojega Očeta in Pastirja, nezmotljivega svojega Učenika in neuBtrašljivega Voditelja. Preljubi brati moji! veselimo se tudi mi te prelepe slovesnosti svetega Očeta, pridružimo se njegovi molitvi in molitvam vsih svojih bratov na celem svetu, dajajmo hvalo Bogu, ki varuje, brani in hrabri sv. Očeta vse njegove dni in mu podeljuje moč, modrost in stanovitnost v vednih skerbeh, trudih in vojskovanju za korist in slavo s\^te cerkve. Ali pri tej priložnosti ne smemo pozabiti tug in nadlog, zavolj kterih prečastiti Starček vsaki dan zdihuje. Pretežko je njegovo breme in ravno za tega del more tudi On
reči, kakor nekdaj sv. apostelj Pavel: „ Vsaki dan se trudim in mučim, delam in skerbim za vse cerkve. Kdo (izmed vernih) oslabi, in jaz bi ne oslabel (zavolj njega) in ne žaloval? Kdo se pohujša in pogublja, in mene bi ne peklo in želja me ne bi gnala, da mu pomagam? (II. Kor. 11, 28.) Sam Sin Božji je bil preganjan, sa-sramovan in mučen, ali je tedaj čuditi se, da neverni in hudobni svet žali, zasmehuje in preganja sv. Očeta: ,,Kakor je Oče ljuoil mene, tako sem jaz vas ljubil." (Jan. 15, 9.) Tako je rekel Jezus svojim apostolom. Znani pobožni Tomaž Kempenzar pak pristavlja tim besedam našega Zveličarja: „Jezus ni poslal svojih učencev na časno veselje, ampak na hudo vojsko, ne da si nabirajo časti po mislih posvetnih ljudi, ampak sramote; ne v hlad in počitek, ampak v trud io muke. „Tako je bilo, zdaj več zdaj manj, že od začetka nase svete vere, in po besedah Jezusovih bode tako do konca sveta. Da je tudi dandanašnji tako, nam pričajo sami sveti Oče s svojim govorom od 12. pretečenega meseca, v kterem tožijo svojim kardinalom in vsim vernim ter žalujejo: da so sovražniki vzeli Papežu vse zemlje in mesta, ki so bile njegova lastuina od starodavnih časov, da so mu vzeli na zadnje tudi Kim, središče vse katoliške cerkve; da so zaterli samostane (kloštre) in iz njih pregnali ranihe in nune; da so se polastili hiš, v kterih so se redih in učili mladenči vsih narodov s tem namenom, da se po dokončanem učenju, posvečeni za Božjo službo, pošljejo na vse kraje oznanovat sveto evangelije. Cez vse to pa se sveti Oče bojijo, da bi mogli priti še hujši časi za sveto cerkev. Sveti Oče britko žalujejo, da mnogo kristjanov v veri oslabuje, da propada strah božji, da napreduje neverstvo in se množijo hudobije vsake verste. Žalostni so za to, ker v mnogih krajih ljudstvo ne bo imelo več duhovnih pastirjev, čez malo časa ne bo več dclavcev v vinogradu Gospodovem, ne oznanovavcev svetega evangelija, ne deliteljev božjih skrivnost, ne bo ga, ki bi mladino v božjem strahu izrejal, ne usmiljenega tolažnika v tolikih nadlogah vernega ljudstva in v tolikih njegovih potrebah. Ker pa le sam Bog zamore ljudem razsvitliti pamet in jim voljo na dobro nagniti, za to sv. Oče opominjajo in spodbujajo vse škofe, duhovnike in verne, da bi vsi složno in pobožno molili Boga za sveto rimsko cerkev, mater vsih cerkva, za spreobernjenje in spokorjenje njenih sovražnikov, za rešenje iz tolikih nadlog in tolikih zlegov, ki sedaj težko tlačijo človeški rod — Dragi bratje! poslušajte žalostni glas in serčno opominovanje preljubega sv. Očeta po Jezusu Kristusu, ter molite k Bogu s ponižnim, skesanim sercem, goreče in neprenehoma po njegovi želji in njegovem namenu. Vsi molimo po lepem izgledu pervih kristjanov. Kadar je kralj He-rodež preganjal kristjane v Jeruzalemu, pogubil apostola Jakoba z mečem in v ječo vergel Petra, da bi tudi njega ubil: „Takrat je vsa cerkev molila k Bogu neprenehoma za Petra" (Djanje ap. 12, 5.), in Bog je usiišal njeno molitev ter rešil Petra po angelju iz ječe iu iz Ilerodeževe grozovitosti. Da nam pa sv. Oče našo otroško ljubezen povernejo s svojo očetovsko ljubesnijo, podelujejo na petdesetletnico svojega škofovanja, to je tretji dan junija, popolnoma odpustek itd.
Slednjič velevajo, da naj se v dan 501etnice v občh stolnih cerkvah in po vsih farnih in samostanskih cerkvah pred izpostavljenim Najsvetejšim poje sv. maša z molitvijo za papeža, in po maši zahvalna pesem. K sklepu pravijo:
Svetemu apostoljskemu Sedežu so njegovi protiv-niki vzeli vse dohodke, ktere je imel od starodavnih časov za cerkvene potrebe. Pobožni kristjani si prizadevajo nadomestiti te nekdanje dohodke z milimi darovi, ki se že več let pobirajo povsod, kjer je še po-
božnih duš. Zatorej se veleva, da naj se ta pastirski list v peto nedeljo po veliki noči, 6. maja, prebere s priž-nice in naj ee to nedeljo in na praznik Vnebohoda našega Gospoda nabirajo mili darovi od vernih za sv. Očeta. Dobro vem, preljubi, da jih je mrogo zmed vas v stiskah, ker ni zaslužka, zavolj velike dragine ali iz kakega druzega vzroka, ali znana mi je pa tudi vaša pobožnost in ljubezen do sv. Očeta, ki zastopa, hrabro in neustrašljivo brani sv. vero in čudorednost (nravnost, čednost), brez kterih ne more biti pri narodih in v kraljestvih nedruštvenega reda, ne občnega miru, ne blagoslova božjega. Sveti Oče ne potrebujejo naših darov, Oni so z malim zadovoljni, ali kar boste podarili, bo za potrebe sv. cerkve, podelili boste to Jezusu Kristusu, kteremu je dopadljiv vsaki majhen dar siromakov; On bo na veliki sodnji dan plačal tudi kozarec merzle vode, ktero kdo komu podari v Njegovem imenu.
.Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XXXIII.
Pri svetem Petru v Ljubljani. od 3 —13. novembra 1871.
Dan za dnevom tužno vreme, žalostno lice zemlje. Dež je nenehoma lil z oblakov černih in temnosivih na globoko premočene orujavele tla. Blata groza zunaj ene dni pred sv. Frančiškom Ksaverijem. Nu, to bo pač slabo poslanje pri sv. Petru v Ljubljani, si si mogel rekati naprej. Pota gerde, sneg velik ali pa občutni grudnov mraz! Nič ne kaže s tim ljubljanskim misijo-nom. Verh tega na Dunaji zmaga liberalcev, ki so pihali proti premaganim klerikalcem... V beli Ljubljani pa se je odmevalo zabavljanje po kazini in kavanah zoper narodnjake, pred vsim pa zoper duhovstvo slovensko. Njih organ „Tagblatt" je udrihal na vse kriplje in postajal hujši in hujši, kolikor bliže so bile volitve deželnega zbora. V takem stanu nam je bilo začeti sv. poslanje v glavnem mestu Slovenije. Slaba nam je kazala.
Zasveti 2. december. Veter je zapihal, in nebo je postalo čisto ko ribje oko. Kamniške naše planine bo iz oblakov, iz megel pogledale v nar belejem ogrinjalu, ena lepša memo druge. Njih verhunci so se zalesketali v naj čisteji lila-barvi narpoprej, potem pa jih je zlatilo jutrenje solnce od verha vedno niže in niže doli tolikanj krasno, da se v občutnem grudnovem mrazu nebeškega pogleda uasititi nisi mogei. Tu Grintovec, tam Kočna, naprej Ojstrica, spodej pod njimi Kervavec, Sedlo, Planine niže, z eno besedo, vse gore so bile v svojem zlatu tolikanj krasne, da ni dopovedati. Lej, kako hitro seje zvedrilo obličje žalostne zemlje ... podoba prihodnjega dušnega spremenjenja v beli Ljubljani je bilo: ker tudi ono je bilo hitro, nenadano, lepo v šempeterski duhovniji.
P. Doljak, Stare, Lempelj in jaz smo se vzdignili 2. grudna iz Kepinj in mirno veselo potujemo na sv. delo, čeravno je bilo za to napravljeno vse, da bi nam serce ne samo stiskati, temuč tudi močno podreti za-moglo, ako bi se bili ozirali v prihodnjost nas čakajočo. „Adjutorium nostrum in nomine Domini." Sv. Ksaverij, Brezmadežna, sv. Ignacij, kterim na Čast sem opravil devetnico, sem si mislil, me še nikdar zapustili niso, me toraj tudi zdaj ne bojo. V Serce presveto Zveličar-jevo sem položil svoj up, te njegove priserčne prijatle nekdaj na zemlji sem klical na pomoč, da bi se nas vsih ono usmililo, da kar naše prošnje pred njim ne bi zamogle, nam bi bilo po prošnjah teh presvetih podeljeno. Up moj ni bil zastonj.
Ko pridemo v skerboo zaperti kočiji v Ljubljano in ae pripeljemo pred hišo šempeterskih gospodov in odložimo svoje reči, gremo, ker ni bilo gosp. župnika dom&, v svetišče Božje pozdravljat Gospoda v presv. altaroi skrivnosti in ga prosit posebnega blagoslova. Cerkev, že v mraku, prazna, akoravno je sobota pred adventno nedeljo.... Potolažen, ves zaupljiv se vzdignem spred sv. Rešnjega Telesa, in vsi gremo z g. župnikom domu, kjer se vsacemu odkaže sobica. Gospod župnik se je bil oglasil pri županu in mu je rekel, da nekaj dni nekoliko gospodov pri njem ostane; na kar je prav dvorljivo odgovoril, da tega ni bilo treba njemu oglasiti itd. „Tagblatt" nas je za našega prebivanja v Ljubljani popolnoma pri miru pustil. Zato se je pa tolikanj huje vzdignila „Laibaherica<( zoper nas in škofa pikati jame, češ, da take reči dopušča, na ljubljanski leči politikovati itd. itd.!
Malo po petih smo iz župne hiše se v cerkev paroma vzdignili, prepevaje „Benedictus". Sli smo sami, skor brez vsega spremstva ljudi proti svetišču naprej. Cerkev je bila polna, možkih je bilo veliko, ni bil tedaj pobožni ženski spol sam. Veliko jih je bilo zjutraj, še več ob desetih, naj več pa zvečer ljudi. Taka gnječa je bila, da je govornik komaj mogel na lečo skozi natlačeno množico. Župnik je imel silno veselje tolikanj vernih skupaj viditi: toliko ljudi gotovo nikdar še ni imela šempeterska cerkev skupaj, kar časa stoji, kakor jih sedaj prihaja, je rekal velikrat. Veselje je v resnici gledati tolikanj katoličanov, glava pri glavi, in vse mirno, tiho v tako merzlem času. Marljivo so pa tudi poslušali on in njegova mlada gg. pomočnika naše govore na lep izgled vsim duhovnj&nom, posebno mu je to dopadlo, ker se verski stavki tolikanj djansko in umljivo ljudstvu razkladajo v sv. poslanji.
In laži-svobodnjaki? Kaj so storili zoper jezuite, ko so sklepali nekdaj: nobenega misijona v Ljubljani! Jezuita nobenega za vse večne čase na Kranjsko! Je-li so naščuvali mar sodergo, filiščane zoper nas? Je-li so nam okna pobijali, nas iz cerkve domu gredoče čakali z biti? nas napadali, kakor so se nekteri bali poprej? Kič vsega tega ne. Živa duša ni čerhnila, nam žal besede ni rekla. Pod našimi okni je bilo ponoči tiho ko v grobu, nihče nam ni spanja kratil, akoprav so bile okna naše vse na cesto obernjene. Nobeden ni zinil besedice, dokler smo bili v Ljubljani. Še le potem, ko smo v Repnjah bili, so kazinovci v svoji steklenjači jeli udelovati „gegen den Jezuitengiitzen"; — kaj s tim razumevajo? ne vem. Liberalci so v resnici junaki, kedar sovražnikov ni, — pravi zajci pa, kedar se jim lovec le pokaže. Nobena vrana se tolikanj puškine cevi poleti ne boji, kakor se nas laži-svobodnjak — od daleč zleti pred pravim černcem, ako se mu le bližati začne. Jaz se jim kar smejam, ker nas imajo ti lučnjaki tako radi in tolikanj udrihajo zoper nas, kjer le morejo.
Ljudstvo slovensko pa tudi samo zelo zaničuje vsako brezversko gnjilad, bahajočo se z intelligencijo, ki pa skruni vero katoliško in življenje vsakdanje. Zato pravi Slovenci in Slovenke nas prav radi poslušajo; kajti mi jim nameravanje tacih ljudi razkrivamo, njih življenje odkrito kažemo in pripovedujemo, da je sramota vsacemu dati se okužiti, z okuženimi napredovati v hudobiji; da greh, nespodobnost vselej le ostane, kar je pred Bogom in pred ljudmi, g^rdogerda reč, in če se še tako izgovarja in zlepšuje z besedo živo in pisano. Kako verno in zvesto so poslušali P. Stareta, ki zna do živega kertačiti pregreho, bodi si gosposko ali kmečko. Kako radi so se spovedovali pri njem in se gnjetii okoli spovednice njegove možje in mladenči, oberkani in golo-bradi. Na en samikrat jih je spovedal 105, ker nič ni mogel vmes iz spovednice venkaj.
Spoved, povernitve, so v Ljubljani in v okolici veliko dobrega storile. Marsikterega je privlekla šiloma milost Božja k spovednici, kterega bi sicer nikoli morda ne bilo več pred namestnika Kristusovega. To pa tudi zato, ker je ta ali uni olahkan na duši zdihnil pred njim: brate, ne boj se, očeta najdeš v spovednici, ki ti bo rane obezal rahlo; le pogumno, ne boš se kesal. — Povernitve so močen vtis delale po mestu in okolici. Take reči delajo, tiskajo na ljudstvo, da zdaj duhov-njani sami čedalje bolj župnike natezajo za sv. misijon, dokler jim ga v resnici ne pokliče. To pa tudi župnikom pravim prikupuje sv. poslanje.
Premalo je bilo spovednikov ne samo za 9000 duš, za pol Ljubljane, bi rekel: kajti tudi iz druzih duhovnij, iz mesta in zunaj mesta, so dan ua dan pritiskali k spovednicam in prosili, gospod še mene, gospod še mene! Res, v tej beli Ljubljani so nas tako obdajali od vsih strani, da nismo nikdar mogli iz spovednice venkaj. Celo med govori smo bili prisiijeni spovedovati. Cisto nič časa ni ostajalo za počitek in molitve vsakdanje. Pa mogli smo, arugač bi gosposkih ne bili mogli spo-vedati, ker teh kar k spovednici niso puščali. Tudi gospe in gospice so mogle več dni čakati, da so prišle na versto. Gospode pa smo doma med kratkimi oddihi spovedovali , aii pa takrat zjutraj, ko smo šli zajutrikovat v župni dom in je bival pervi jutranji govor. Naloga ta v Ljubljani nam je bila težka, — a kaj smo hotli? Mogli smo tako ravnati, če smo hotli duhovni ji, kar smo narveČ mogli, postreči in spovednikov pomanjkanje nadomestovati. Tako se je zgodilo, da smo 10 dni po-slanjevali in se nam je vse eno čas tako kratek zdel, kakor bi bili komaj par dni v sv. poslanji.
P. Stare in P. Lempelj sta pervič v stolnem mestu Slovenije govorila v tem misijonu. Da sta dobro zastavila oba, se je vidilo iz govorjenja zadovoljnega gospodov samih in iz obiskanja samega višega pastirja, mil. knezo škofa, ki so oba poslušat prišli k sv. Petru. Lepo je bilo gledati vladika stati med drugim prostim ljudstvom v cerkvi in poslušati Božjo besedo. P. Stare je pred njim enkrat poldrugo uro govoril, in je potem rekel, za eno uro še sem pa tvarine pozabil vender le verh vsega tega. Bil je stanovski govor za može.
Dnovi ves čas poslanja so bili krasni, prekrasni. Solnce se je v megleni Ljubljani vse dni svetilo na nebu čistem ko ribje oko, kakor o naj lepšem pomlad-njem času. Julijske, posebno pa kamniške planine, so vsako jutro v naj svetlejem bagru in naj čistejši belini pozdravljale kralja luči in dneva. Ako mi je tu in tam kaj med poslanjem serce užalilo, mi je ta krasni pogled serce popravil, ozdravil. Posebno pa mi je pri sklepu sv. poslanja serce povzdignila pričujočnost premil. knezo-škofa, ki so prišli papežev blagoslov dajat in zahvaljeno pesem pet k sv. Petru. Bili so pri sklepnem govoru in so tako ljubljanskim liberalcem, ki so kričali po „Lai-baherici" zoper jezuite, pokazali, da se za njih zabav-Ijice, svete in očitanja toliko menijo, kakor za lanski sneg. Pričujočnost ta kneževa je našemu delu naj lepši venec postavila.
Razgled po »vetu.
V Rimu so sv. Oče 30. aprila pričeli sprejemati poslaništva za svoj škofovski jubilej. Bilo je pervih na versti 30») pobožnih Savojcev. Na čelu množici sta b;Ia 2 Škota: zastopani so bili naj imenitniši stanovi, meščani, rokodelci, kakor tudi poljodelci obojega spoia.
Kmaii po dvauajstih so se prikaza i v dvorano sv. Oče, obdajali so jih kardinali: Monaco, Ledohovski,
Berardi, Pitra, Sacconi, Pacca, Gianelli, Franchi, Oreglia, De Luca, Bilio; 2 škofa in drugi prelati in odlične osebnosti. Sv. Oče so se usedli in poslušali iz ust škofov dve prelepi adresi. „0 Oče, o sv. Oče, vidite, kako Vas ljubimo!" je rekel med drugim škof Turinac. „S kakim veseljem Vaši otroci pritekajo s kraja zemlje in se zbirajo krog Vašega prestola! Kakor Sin Božji, čigar namestnik ste Vi, tako tudi Vi v nezmernosti svojih bridkost vse vlečete k sebi. O da bi mogla ta ljubezen Vaših zvestih otrok tolažiti Vaše serce! Oni so z Vami v Vaših bridkostih, v Vaših molitvah, v Vaših upih..." Izročil je škof Piju prelepo spominico (album) v žametu v zlato vezljanem z darovi za to priliko. Tako tudi drugi škoi.
Sv. Oče so na obojno pismo vdanosti stoje odgo-govorili s kaj tehtno besedo, polno visokih nategljejev in priserčnih občutkov do romanj katoličanov vesoljnega sveta, iu posebej do Savojcev, omenili so resnobni sedanji vojskini stan, ki žuga razdevati Jutrovo. Govorili so razločno, močno, in biii so viditi kakor kdor je pri naj boljšem zdravji.
Laiko. ,,Unita" pravi: Ko varstvo na Laškem togotno divji zarad katoliškega gibanja, ki se po vsih krajih rajsodeva v prid sv. Očeta in sv. Cerkve. Beseda Pija IX se razlega v sercih milijonov zvestih otrok, ki po vsih načinih kažejo, kako Kristusovega namestnika ljubijo in išejo hladiti njegove bridkosti. Laški minister A\g. Depretis pa to veselo gibanje pisano gleda: vedoč, da dnevi rogovilstva so šteti, in toraj hiti papeža in Cerkev trinožiti, k**r zasramuje s krivično postavo cerkvene služabnike in zadeguje cerkveno premoženje. — Sovražljivi Depietis je namreč odboru za pograbljenje prem« žen ja duhovni j in bratovšin rekel, da se za to postavo mudi in da naj urno delajo.
Francoski rudečkarji si vse prizadevajo, da bi v slabo ime p ipravili republiko, če se še kaj k temu pogreša. Jules Simon, pravi „Unita", je kos besedo zamašiti vrednikom, kakor si laški Mancini daje opraviti, da bi zaperl besedo poglavarju sv. Cerkve. Dnevnini, kakor „Siecle", ki široko zazijajo, kadar izgovore besedo „8Vobodo'\ ravno zdaj veliko kriče zoper katoličane, ko hočejo škofje pri vladi govoriti za prostost papeževo, in ko se pošteni katoličani v velikih trumah napravljajo v Kim. Zoper nabiranje podpisov v prid papežev so 23 aprila okrajniki od ministerstva dobili neki ukaz, da naj brez pomude store potrebne korake za odvračevanje okrožnice škofovske, ki priporoča ravno omenjene podpise. Rudečkarji tedaj smejo rabiti pravico prošenj (peticij), katoličani pa ne! In to v katoliški Franciji!! Ali ni to kuhano in pečeno framasonstvo? Vender to ee ni vse v „9vobodni republiki"; 28. aprila so ministri obravnavali v posvetu prašanje: ali bi ne kazalo kaj storiti zoper škofe, ki pospešujejo, oserčujejo peticije. Poskušali so to in uno, ali dopisnik pravi, da sklenili niso nič in da si bodo ne mara tudi še dvakrat pomislili, predenj tudi na Francoskem naprežejo tako očitno vojsko zoper Cerkev. Zakaj v veliki zmoti so, meni dopisnik, kteri vse to počenjajo iz strahu pred Pruaijo. „Ona iše pretvez nas napasti, to je res, toda če jih ne najde, nas bo napadla ravno tako; ako mi tajimo pravico, da bi se nji prikupili, bo ravno ona tista, ki si bo dala drago plačati naše hlapčevstvo (servili-zem). Mi pomnožujemo sužnjištvo, in naši neprijatli rastejo v prederznosti. Eden časnikov z visoke Mame naznanuje, da se prikazujejo ondod mnogi pruski špi-joni v zagrinjalu pohišnih tergovcev, ki vse oblazijo. Viditi je bilo tudi raznih pohajočih fotografov, ki so posneli nektere doline."
Amerikansko-Rusko-Turiko. Amerikanske zedinjene deržave so poslale v turške vode 4 fregate v varstvo amerikanskih deržavljanov. Ko so se pa le-te bližale Dardanelam, jim je poveljnik turškega brodovja prepovedal dalje brodariti. Udali bo se sicer Amerikanci, pa ne brez protesta, češ, da Amerika nikoli ni priznala pogodbe, ki zadeva to ožino. Pravijo, da amerikansko poslanstvo je vsled tega Porti določilo obrok, v kterem pričakuje določnega in vgodnega odgovora. — Znano je, da Amerika in Rusija ste bile pred nekaj časom v dobrem prijateljstvu. Tudi se ve, da Anglija in zvezne deržave se nekako pisano gledajo, odkar je bila ameri-kanska vojska z južnimi deržavami in je vstalo prašanje „Alabama". V tem bi utegnil tičati kak vozel. Mislilo se je sploh, če v Turčiji zavre, da to bo začetek velike zmešnjave; naj se meša še Amerika vmes, potem bode zbrozga še veči. Bilo je k temu o svojem času že govorjenje o neki amerikanaki naselbi v Palestini, kar utegne biti nova pričina za vtikanje Amerikancev v evropejske zadeve. Angležu bi to gotovo ne bilo kaj ljubo, kajti Amerikanec je močen na morji in na šalo se tudi dosti ne umeva.
Za dom In šolo.
»Possumus" in })Non possumus".
(Poštenost in postavnost malega dečka.)
Nič ni staršem bolj bridko, kakor če vidijo, daje njih otrok tako vetrast in zanikaren, da ga vsak hudobnež zapelje, kamor hoče. Taki otroci, ki se niso navadili pošteni, modri, sploh stanovitni v dobrem biti, — staršem zgodaj začno iagati, krasti, jih hudo žaliti, in nimajo nič prave ljubezni do njih. To se godi, ako otroci nimajo prave odreje na podlagi sv. vere.
Kako pa vedo dobro odgojeni otroci očeta in mater spoštovati, to kaže naslednja dogodba.
Plemenit gospod, ki je bil le p > imenu katoličan, sploh se pa za keršanstvo ni veliko menil, je bil izročil sinka pobožnim duhovnom v poduk in odgojo. O počitnicah pa se je deček povračal v očetovo hišo. Prigodi se postni dan, da so prinesli mesa na mizo. Kakor koli je bil mladenček poslušljiv in je vselej rad spolnil voljo očetovo, jo vender o tej priliki nastal nekak: „Non possumus" — ne morem, ne smčm. Oče mu zapove, naj je; ali sinček mu odgovori: „Danes meso jesti bi bilo greh; tako so nam rekli gospod učenik, ker je Cerkev prepovedala; in cerkvena zapoved je Božja zapoved; nesmem torej mesa jesti, bom jedel druge jedi." — ,,Ne porednež", zaverne ga oče jezno; „če nočeš mesa jesti, ne boš danes nič jedel; poberi se od mize v drugo sobo." — Materi je bilo bridko pri sercu, da bi bil njen otrok lačen; prinesla mu je torej po kosilu skrivaj nekaj jedi. „To je bil deček vesel", si morebiti mislite; pa ne. Nastal je drugi: „Non possumus"; še dotaknil se dobri otrok ni jedi, temuč rekel je materi: „Ne, ljuba mati, ne smčm; oče so ukazali, da danes ne smem nič jesti. Nisem jih smel vbogati, ko so mi ukazali meso jesti, ker nočem Boga z grehom razžaliti; brez jedi sem pa lahko; zato ne morem sprejeti vaše ljubezni; hočem in moram spolniti očetovo zapoved."
Mati je to precej povedala očetu in oba sta bila ginjena do solz. Ko je oče v začetku druzega šolskega leta zopet pripeljal sinka v odgojiše, je rekel učeniku: „Moj fant me je spreobemil k keršanatvu."
Kaj ne, ljubi otroci, to se pravi vbogati! Taka pokoršina je všeč Bogu in ljudem. Ali bi bilo kteremu izmed vas prišlo kaj tacega na misel? Zakaj je pa temu
dečku prišlo na misel? — Zato, ker je ljubil Boga in starše. Ljubezen do Boga mu ni dopustila greha delati, ljubezen do staršev mu pa ni dovolila zoper očetovo prepoved kaj jesti. Zares, priden in dober otrok! Ti si dosegel slavno zmago in pač zaslužiš tolažilo in veselje, da si spreobernil vnemarnega očeta k delavnemu keršanstvu. Blagor staršem, ki imajo take otroke!
Vrel in sati zveste tnotitve.
Zahvale.
Št. 1. V hudi persni bolezni sem se zatekel k Naši ljubi Gospej presv. Serca z 9dnevnico; med tem opravilom sem zadobil zaželjeno prošeno milost. Toraj s hvaležnim sercem zakličem : Vekomaj bodi češena, o naša ljuba GospA presv. Serca!
Na Gorenjskem.	B. M.
Zahvala in prošnja.
Mati M. V. se prav serčno zahvaluje Naši ljubi Gospej presv. Serca za posebne, nepričakovane večkratne pomoči v dušnih in telesnih potrebah za se in za otroke. Ob enem priporočuje v molitev vso družino, da bi živeli po duhu sv. Cerkve.
Prošnje.
Št. 1. Za naglo pomoč se goreče priporočuje v bratovsko molitev M. L., ker je močno potrebuje v dušni in telesni sili.
Št. 2. Mladeneč v posebni zadregi se priserčno priporočuje bratom in sestram bratovšine Naše ljube Gospe presv. Serca v molitev.
Št. 3. Neki mož priserčno priporoča udom bratovšine naše ljube Gospe presv. Serca svojo za smert bolno ženo v molitev, ako je volja Božja, da bi zadobila po Marijni priprošnji ljubo zdravje; ako pa ni to Bogu dopadljivo, jo priporoča za gnado stanovitne po-terpežljivosti in za srečno zadnjo uro.
Zraven tudi priserčno priporoča v molitev svojega zelo bolnega sina, naj bi mu Marija sprosila vsaj toliko zdravja, da bi zamogel svoje učiteljske dolžnosti natanko spolnovati. V ta namen še hoče s svojo družino opravljati devetdnevnico k Mariji, ki je zdravje bolnikov, ter vse ude ponižno prosi, da bi se z njim sklenili in toliko gotovše dosegli uslišanje, ktero želi po „Danici" razglasiti.
Z Gorenjskega.	V. R. *)
Življenje dtirnajsterih pomočnikov v sili.
1. Sv. Juri, spričevavec, pomočnik vojakov.
(Konec.)
Mnogi učenjaki terdijo, da strašanski zmaj, ki se na podobah sv. Jurja vidi, in hoče imenitno gospo požreti, ni bil kaka pošastna žival, ampak le pomeni pe klenskega zmaja satana, ki je imel malike in maliko-vavce v svoji oblasti, ki je hotel požreti imenitno gospo, sveto Aleksandro cesarico, to je, od keršanake vere jo odverniti; lahko pa tudi pomeni deviško nevesto Jezusa Kristusa, sveto cerkev, ki jo je želel popolnoma za-treti; s tem peklenskim zmajem — satanom — in z
*) Neradovoljno založeno in zakasnjeno.	Vr.
njegovimi alužabniki, malikovavci, se je tedaj sv. Juri vojskoval do svoje smerti. To menitev učenjaki opravičujejo a tem, ko pravijo, da se v starih spisih nikjer ne bere, da bi bil sv. Juri kako žival usmertil. Naslednja povest se je še le pozneje, v 14. stoletji, jela brati, namreč: Ko je bil sv. Juri po smerti svoje matere v»e premoženje v Palestini razdelil med uboge, se je vernil na cesarski dvor v Nikomedijo; na tem popotovanji pride v ajdovsko mesto Sileno, ker je velikarsk zmaj (drakon) živino in ljudi požiral. Sv. Juri tolaži stiskane mestnjane in jim obljubi, da bode z Božjo pomočjo usmertil to pošast, če sprejmejo sv. vero v Kristusa. Mestjani mu to obljubijo; Juri se zaznamnja s sv. kri žem, jezdi s sulico v roki proti zmaju in ga umerti.
Poduk. Stara peklenska kača — satan — in njemu vdani pomagači so vse čase čertili in preganjali otroke Božje, ter iskali jicn vero v Kristusa, Sina Božjega, iz serca izrovati: nekdaj s strahovitimi mukami, z ognjem in mečem, zdaj pa z bolj olikanim orožjem: z neverskimi bukvami, s strupenimi časniki, z okuženimi pesmicami, z očitnim govorjenjem zoper sveto vero, z zasmehovanjem vsega svetega in božjega. Otroci Božji morajo tedaj — kakor nekdaj tako tudi zdaj — stanovitno stati pod banderom Jezusa Kristusa in se junaško vojskovati zoper nevero, hudobni svet in staro peklensko kačo v terdnem zaupanji v Njega, ki je rekel apostelj-nom: „Na svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sem svet premagal" (Jan. 16, 33), in tudi vi ga b<»te premagali z živo vero v mene.
Mol i te v. O Bog! daj nam svojo moč, da junaško premagamo vse sovražnike svojega zveličanja; o sv. Juri! stoj nam na strani v boji za edino pravo vero Jezusa Kristusa, Sina Božjega! Amen.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. (Adresa.) Za velikansko knjigo vošll-nih podpisov za papeževo obletnico je obče spoštovan doktor in profesor v bogoslovji sostavil prelepo in v resnici izverstno adreso, ki jo bomo o svojem času razglasili. Podpisne pole še vedno prihajajo (čas pa je v resnici naj zadn ji). Želeti je, da bi v tem veličastnem skazovanji do namestnika Kristusovega nobena duhovnija, nobena hiša, ne dobila 0 (ničle). Ako kdo meni, da je taka reč brez važnosti, je v zmoti; apostoljski nuncij na Dunaju je bil močno razveseljen, ko je slišal o naši adresi; in laško deželo sv. Oče gotovo bolj poznajo kot slovensko, vender se po vsem Italijanskem take vošila podpisujejo in podala se bo Piju IX silovita knjiga vošil o slovesnem dnevu. Libcralno-laški posla nec je bil ravno od gibanja keršanskega l judstva v prid sv. Očeta tako oplašen, da je 4. t. m. v deržavni zbornici interpeliral ministra Melegari-a. In ta ga ni bil koa z drugim potolažiti, kakor da vlade se tega gibanja ne vdeležujejo, ga še le zatlačujejo. „Unita" pristavlja: „So tedaj ljudstva, ki se gibljejo v prid Velikega Pija, množice so, ki nasledvajo namestnika Jezus-Kristusovega, v tem ko pisarji in farizeji išejo...." Ljudstvo tedaj, ki dandanes sili k sv. Očetu, si je boljši del izvolilo.
Eden slovenskih pesnikov svetuje: „Naj se povabijo vsi slovenski pesniki, da vsaki kaj zapoje v slavo velikemu Piju IX. Te pesniške cvete naj bi ,,Danica" 7a 3. rožnika rudeče natisnjene prinesla." — Lepa mi rl. Pesniki na noge! ,.Danica" bo storila, kar se bo mcg»o.
Za popotnike V Rim k oOletnici sv. Očeta, listi vlak, ki bo sprejemal popotnike v Rim po znižani c■-•ni, pride v Ljubljano 20. tega mesca ob 12 in o) minut
opoldne. S tem vlakom pride tudi gosp. „Schrbckl", ki liste ali biljete daje. Kteri tedaj žele s tim vlakom po-potvati, morajo binkoštni dan popoldne biti na kolodvoru, da kupijo okrožne liste. (Koliko stane naj niži cena za vožnjo sem ter tje iz Ljubljane, se ie prav ne vč, menda nekaj čez 40 gld.) — Iz Ljubljane v Terst gre kdo, kadar mu je drago, samo da pride v Terst do binkošt-nega torka zvečer; ker takrat po 8 je odhod v Benedke, iz Benedk dalje v Bolonjo, Florenco in Rim.
Ker pa marsikteri naših romarjev niso jezika zmožni, Be zanašamo, da jim bodo milg. prošt dr. Ant. Jarc, ki tudi v Rim pojdejo, radi v pomoč, ako se k njim za-teko.
Z Breinice. Breznica se pokaže ob nekterih praznikih v prav slovesni obleki. Tako je 1. 1876 pri procesiji vstajenja bilo nazočih 5 duhovnikov. Razun župnijskih dveh gospodov so se je vdeležili trije domačini, namreč č. g. prof. T. ZupaD, ki jo je vodil, č. g. „phil. cand." J. Svetina in g. bogoslovec Ant. Zupan. Tudi letošnje leto 1877 so bili pri vstajenji pričujoči 4 omenjenih ; le g. Svetina je bil s študijami zaderževan v Gradci. Letošnjo velikonočno nedeljo se je pri 10. sv. maši, ki jo je med asistencijo služil gosp. prof. Zupan, vsled pospeševanja č. g. župnika Janeza Kramarja pod izverstnim vodstvom g. kapelana Janeza Tavčarja glasilo tudi pervokrat pri nas cecilijansko petje. Reči se mora, da so Bprejeli to petje previdni Brezničani z zadovoljstvom ter zasluženo hvalo do verlega g. kaplana.
Kako naj bi se vredno obhajala Pijeva 501etnica,
se berejo razni predlogi. Eden laških škofov svetuje, naj bi se ves mesec majnik molile posebne molitve za papeža. — Itaiijansk duhoven meni, naj bi se šmarnice pridaljšale do 3. rožnika (do nedelje) in se tisti dan slovesno sklenile. Zopet drugi želi, naj povsod šmarniški pridigarji saj v 3 ali 4 pridigah govore o sv. Cerkvi in papežu Piju IX, da razkrope zmote, ki se nahajajo v teh ozirih, in ee pripravljajo narodi na to veliko slovesnost.
v Rim prihaja dan na dan več romarjev; 4. maja pišejo, da jih je bilo kacih feOOO. Razne zaslišanja so že zdaj veči del določene do srede vel. serpana. Toliko tedaj je že napovedanih! Potem bo nekoliko prestanka, in pričele se bodo zopet mesca vinotoka. Vsak dan skor bo kako slovesno zaslišanje. 5. t. m. je bilo sprejetih kacih 000 Francozov, malo poprej množica druzih Francozov (iz Bretanje). Sv. Oče so prav zdravi, govore vsim, obilno in z močjo. To pa ne zaderžuje, da liberalni „poštenoviči" vsak trenutek lažejo, kako papež omedluje, kako ga mertud zadeva! Čudno je, ko so sv. Oče tako dobri, pa vender le nočejo umreti iz ljubezni do liberalnih lažnikov!
Poslednje novice, v rusko-turški vojski se ni zgodilo nič posebnega. Turčija naznanja vladam, da od 5. majnika je zaperto vse rusko obrežje Cernega morja. Rusi vterjajo terdnjave ob Donovi. — Sultan je boje sprejel naslov: „branivec vere". — Zarad romarjev so dopustili sv. Oče slovesno mašo v baziliki sv. Petra; nad 1000 romarjev je bilo pri sv. Obhajilu.
MHšhovshe spremembe.
V	Teržaški Škofiji: C. g. Valentin Matjan, dosedanji kurat v Rižanu pri Kopru, je imenovan župnik v Pasji vasi.
Y	Lavantinski škofiji: Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jakopina Janez v Artiče; Kolar Vinko k Materi
Božji Snežnici; Potočnik Anton za II. v Stari terg, in Zatler Jože v Fram. — b. g. Inkret Anton še ostane v Lučih. — C. g. Pignar Franjo gre začasno v pokoj.
Dobrotni darovi•
Za sv. Očeta: Helena D. 1 gl. v sr. — Neka družina 80 kr. — Gospa M. J. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. den. z vošilom, da bi sv. Oče doživeli srečno zmago in s prošnjo sv. blagosl. za zadnjo uro. — Po č. g. J. Dolencu 1 gl. sr. — Dve dekleti preljubemu sv. Očetu za dan častitljivega Njih godu mali dar, 3 tolarje, s serčnim vošilom, naj bi Kraljica Majnikova Jim sprosila naj boljših in naj večih darov za dušo in za telo, nama pa odpušanje grehov in srečno zadnjo uro. — Vdova Helena K. s čveterimi otroci prosi blagoslova od sv. Očeta za-se in za svojo družino v življenji in zlasti o zadnji uri, ter jim daruje za oOletnico 5 gl. — J. Glin-šek 50 kr.^— Neka družina 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — Č. g. J. P. v Lj., proseč sv. blagoslova, 4 gl. v sr. — Duhovnija v Rakitini po č. g. fajm. J. Rozmanu
7	gl. — Fara Zaliloška našemu sv. Očetu Piju IX o 501etnici Njih škofovstva 3 gl. s prošnjo za sv. blagoslov. — Po preč. gosp. dek. Starološkem: Sorica 21 gl. 64 kr.; Bukovšica 8 gl. 10 kr. — Neimenovana oseba 1 gl. sr., ki želi sv. Očetu zmago in še dolgo življenje.
—	Z Bohinjske Bistrice sv. Očetu za oOletnico škofovsko 5 gld. — G. J. M. v Lj. 5 gld. — Po milgosp. proštu Jarcu so došli naslednji darovi: Fara Ternovo po preč. dek. g. M. Štruceljnu 10 gld.; Rob po č. g. Pr. Janu 5 gl.; Sruge č. g. župnik Jož. Krese 1 ces. cekin, gosp. učitelj Petrič 1 gl., dve osebi 80 kr., drugi 3 gl.; po preč. g. dek. Semiškem A. Alešu: Semič 16 gl., Rado-vica 16 gl.; fara Trata po č. g. fajm. Fr. Dolinarji 8 gl.
—	Proseča sv. blagoslova za dobro odgojo otrčk 1 gl.
—	G. Fr. Eber 1 gl. sr. — Po č. g. Erkerji neimenovana roka 70 kr. — Po g. kan. P. Urh-u 1 gl. v sr. — Č. g. J. Belec 2 gl. st. d. v sr. — M. K. 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — Neimenovani osebi 2 gl. sr. s proš. sv. blag. za življ. in zad. uro. — Po preč. g. dek. Beg.: Begnje 26 gld. 42 kr. v zl. sr. in a. v.; Srednja vas 20 gl.; Radolica 13 gl.; č. g. U. I gl.; Breznica v zl., sr. in a. v. 23 gl. 72 kr. — Št.-Gregor po č. g. Ger-jolu 10 gld. 85 kr. — Iz Lašič po č. g. fajm. Frelihu
8	gl. 35 kr. v sr. in a. v. — Po č. g. J. Porentu neim.
3	gld. — Dolenjavaška župnija s svojim duh. past. iz vdanosti in ljubezni do sv. Očeta za Niih 50letnico 10 gl.
—	Iz Cirknice po preč. gosp. dek. J. Oblaku: J. O.
4	kup. = 10 gl.; A. K. 2 gl.; J. R. 2 gl.; iz Grahovega fara 25 gl.; iz Blok: č. g. fajm. J. Kaplenk cesarja Viljema, t. j. pruski cek. za 10 frankov v zl.; farani Napoleona (druz. ,,papeževega prijatla"!), t. j. 20 frankov v zlatu; č. g. M. Prijatelj 2 st. nemška tol.; L. Francelj 1 tol. za 2 gld. st. d.; M. in P. Gornik 1 španjski „kolonat"; Magd. Gornik 1 tol. za '/* ameri-kanskega dol.	#	^
Za afrikanski misijon: Iz Srednje vasi 2 gl. — C. g. Ferjančič 1 gl.	_	>.
Za misijon v Bosni: Čast. g. fajm. Ant. Cibašek 3 gld.
Za bulgarski misijon: Čast. g. fajm. Ant. Cibašek
3 gld.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. A. L—si: Oddano.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovl dediči v Ljubljani.