Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Riva Plazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Sped. in abbon. postale - I Gruppo { mk Leto XVIII. - Štev. 4 (882) Gorica - četrtek, 27. januarja 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Italija in slovensko šolstvo MoH) odstopil in Se Vrača Aflika postaja Zedinjena Italija je prišla v stik s Slovenci leta 1866, to je pred sto leti. Tega leta je namreč kraljevina Italija zasedla Slovensko Benečijo. Od takrat do danes je vedno imela v svojih mejah večje ali tnanjše število slovenskih prebivalcev. Kakšno stališče je imela do šol za svoje slovenske državljane? LIBERALNA ITALIJA V tem oziru moremo ločiti tri obdobja: liberalno Italijo, fašistično in demokratično. Doba liberalne Italije gre od leta 1866 do 1922. V tem času je v Italiji imela odločilno vlogo v vsej politiki liberalna stranka. Ta je tudi bila odgovorna za šolsko politiko. Glede te politike moremo reči, da je bila do Slovencev vsa zgrajena na obljubah, ki jih nihče ni držal. V Benečiji so tamkajšnjim slovenskim prebivalcem ob začetku vse obljubili, potem Pa do danes na šolskem področju ničesar dali. Ko je pozneje leta 1918 Italija zasedla Primorsko in Istro, je prav tako obljubila nemoten razvoj šolstva še bolj kot pod Avstrijo. Kmalu pa je besedo Pojedla in pustila živeti le slovenske ljudske šole. FAŠISTIČNA ITALIJA Zatem je prišel na vlado fašizem. To obdobje od leta 1922 do 1943 je doba Gasilnega narodnega umiranja, ko smo Slovenci in z njimi tudi vse ostale na-r°dne manjšine izgubili vsako sled šol-stva v materinem jeziku. Prvo mrvico so nanj vrnili najprej Nemci ob zasedbi Primorske in za njimi angloameriški zavezniki, ki so obnovili slovensko ljudsko In srednje šolstvo, proti volji tedanje komunistične Osvobodilne fronte. DEMOKRATIČNA ITALIJA Leta 1947 se je del Goriške in Tržaške Vrnil pod upravo italijanske države, to Pot kot demokratične republike. V njenih •Mejah je ostalo tudi lepo število Sloven-Cev- V tem času si je nova Italija dala moderno in demokratično ustavo. Ker je komaj izšla iz diktature, je v ustavi hotela zaščititi predvsem tiste svoboščine, ki jih je diktatura najbolj zatirala. Med temi so tudi pravice narodnih manjšin. Zato republikanska ustava v členu 6 slovesno izjavlja: »Republika s posebnimi določbami ščiti jezikovne manjšine.« Iz tega se vidi, da so sestavljale! ustave Imeli namen ohraniti v mejah republike Vse tiste večje ali manjše jezikovne sku-Mne, ki prebivajo na njenem narodnem Plemlju ter so se odrekli enkrat za vselej Gasilni asimilaciji, kot se je izvajala pod fašizmom in že prej pod liberalistično dalijo. To je bil njihov namen. Toda kaj so naredili njih nasledniki v Parlamentu in na vladi v tem smislu? nas zanima predvsem slovensko šolstvo, saj je od šole zavlsno ohranjevanje Materinega jezika. Jeseni leta 1947 je Italija sprejela slovensko šolstvo in ga ohranila na Goriškem takšno, kot ga je našla: ljudske ®°le, strokovne, nižje srednje, višje sred-nJe in pa učiteljišče. Pozneje je na Tržaškem svobodnem ozemlju napravila isto: ohranila je, kar je že našla. Novih šol ^m ni dala. Pač pa je z njimi po svoje Vstopala. Predvsem moramo poudariti, da ni izpolnil svojih obveznosti rimski parlament, ^a bi moral izvesti določila ustave. Toda 1 Izdajo zakona za slovenske šole je ča-kal dolga leta, ki so postala za nas predolga, in izdelal zadevni zakon šele leta Se vedno pa čakamo na zaščitni za-^on, kot ga ustava predvideva za vse talkovne manjšine in kot ga Je parlament že izdal za druge narodne manjšine ^ državi, npr. za nemško in francosko. Bivši državni predsednik Gronchi je de-. 1*1: »Ustavna določila se morajo izpolniti Pa odpraviti.« Kaj misli parlament DRŽAVNA BIROKRACIJA Kjer parlament molči, dela birokracija po svoje. To je posebno vidno pri slovenskem šolstvu. Italijanska birokracija, to je uradni šimelj, je že od nekdaj prežet z liberalističnim in fašističnim duhom. V tem duhu so razni birokrati urejevali in še urejujejo zadeve slovenskega šolstva, kjer ni zakonskih določil. Tako je krajevna šolska birokracija v soglasju z rimsko leta 1948 izgnala iz slovenskih šol na Goriškem otroke vseh optantov. Takrat so slovenske šole v Gorici izgubile skoro polovico otrok. Pozneje se je izkazalo, da je bil ukrep birokracije krivičen in nezakonit. Toda nihče ni klical na odgovor birokratov, ki so to krivico napravili. Sedaj, ko so slovenske šole z zakonom potrjene, a nimamo še urejenega staleža profesorjev in učiteljev ter drugega, kar k temu spada, izrablja birokracija ta položaj tako, da zakonska določila tolmači ozkosrčno in pristransko. To se je pokazalo posebno na Tržaškem ob začetku šolskega leta. To je bil tudi eden od razlogov za zadnjo stavko tržaških šolnikov. Poleg tega je odnos višjih šolskih oblasti do naših šol tudi zelo nemaren. Človek se ne more ubraniti vtisa, da se na odločilnih mestih ravnajo po načelu: Cim slabše, tem boljše. Kakor v pravljici o mačehi in Pepelki. Zato je opaziti posebno na ljudskih šolah na Goriškem neke vrste anarhijo, ki jo še veča pomanjkanje šolskih učbenikov. Nekaj svetlobe v to senco je prinesla ustanovitev samostojne dežele Furianlja-Julijska Benečija. Toda tudi ta je prišla nekoliko pozno in njeno delo zopet ovirata rimska birokracija in vlada. KAJ PRIČAKUJEMO? Da bomo tudi italijanski državljani slovenskega porekla zadovoljni v demokratični Italiji, pričakujemo: 1. Da parlament izglasuje zaščitni zakon o slovenski manjšini kakor predvideva ustava. 2. Da višje šolske oblasti z uvidevnostjo in nepristransko tolmačijo zakon za slovenske šole, dokler ni zadevnih zakonskih določil. 3. Da izidejo v doglednem času določila glede staleža, natečajev in drugo za slovenske šole, kakor je to na italijanskih šolah. 4. Da se pohiti s tiskanjem šolskih učbenikov. Te naj založi ali kaka vsedržavna ustanova ali pa dežela, ki ima denarne fonde tudi za kulturne namene. Menimo, da je najbolj kulturno delo dati otrokom učbenike, ki jih nimajo. 5. Pri šolskih skrbništvih naj se postavijo bolj kompetentne osebe za nadzorstvo nad slovenskimi šolami in njih vodstvom. To bi morale biti osebe, ki popolnoma obvladajo slovensko pisano in govorjeno besedo. 6. Tudi v Slovenski Benečiji naj se uvede v šolah pouk slovenščine vsaj kot drugega jezika, kot se na slovenskih uči italijanščina. To je najmanj, kar Slovenci pričakujemo od demokratične Italije na šolskem polju, da se bomo čutili enakopravne državljane ne samo na papirju, marveč tudi v resnici. (r+r) sod smodnika 911 Slede zaščitnega zakona o slovenski manj-«U? v tem pogledu so krive vse stranke, *Ut*l komunisti In krščanski demokrati. Pred dvema letoma je umrl msgr. Toroš V Medani v jugoslovanskih Brdih so se v sredo, 19. januarja na posebno slovesen način spomnili msgr. dr. Mihaela Toroša, bivšega administratorja jugoslovanskega .tlela goriške nadškofije, ki je umrl pred dvema letoma in bil nato pokopan na Sv. Gori. Pet briških duhovnikov je s koncelebracijo opravilo sv. mašo za dušni pokoj umrlega prelata, verniki pa so napolnili cerkev in s tem znova pokazali, da znajo ceniti delo svojih duhovnikov in biti hvaležni za vse duhovne dobrote, ki jih iz njihovih rok prejemajo. V manj kot v dveh letih je Morova vlada levega centra že drugič zašla v krizo zaradi šolstva. Prvič se je to zgodilo koncem junija let 1964, ko so v parlamentu glasovali o novem zakonu o osnovnih šolah, ki naj bi dal državi večji vpliv tudi na privatne šole, med njimi zlasti tiste, ki so v rokah cerkvenih ustanov. Za ta zakon so se zlasti potegovali socialisti, ki se smatrajo za prvoborce laičnega tipa šole (t. j. vso odgovornost za šolo naj ima država, Cerkev pa naj se v to ne vtika). Mnogi poslanci iz krščansko-de-mokratičnega tabora so smatrali tak zakon za nasprotnega svojemu krščanskemu nazoru in so glasovali proti kljub temu, da je vodstvo KD ta osnutek zakona odobrilo. Nekaj podobnega se je ponovilo v četrtek, 20. t. m. Vlada je pripravila zakonski načrt o državnih otroških vrtcih. Do sedaj so bili skoraj vsi otroški vrtci v Italiji na ramah cerkvenih krogov. Jasno je, da so ti krogi popolnoma upravičeno zahtevali, naj država prispeva k njih vzdrževanju, saj gre za ustanove, od katerih ima korist ves narod. Socialisti pa so spet prišli na dan s svojim načelom, naj bo šola laična, torej tudi otroški vrtci. Novi načrt zakona je predvideval, naj bi bila poglavitna skrb nad predšolskimi ustanovami prenesena na državo, toda privatni, predvsem cerkveni otroški vrtci, ki jih je po raznih krajih Italije okoli 18.000, bi z novim zakonom še ne bili odpravljeni. Končno besedilo tega zakona je bilo sad kompromisa med stališči raznih struj v koaliciji levega centra, zlasti med socialisti in krščanskimi demokrati. Novi zakon je določal, da so otroški vrtci državne ustanove, ki skrbe za vzgojo predšolskih otrok. Vpis je prostovoljen, vzgoja brezplačna. Vsi doslej obstoječi po- dobni predšolski zavodi privatnega značaja bi se morali spremeniti v enotne državne vrtce in v vseh naj bi veljal enak vzgojni sistem. Učno osebje bi bilo glede pravic in dolžnosti izenačeno z učnim osebjem osnovnih šol, država pa bi otrokom nudila v vrtcih enako preskrbo in zdravstveno varstvo kot to že dela v osnovnih in srednjih šolah. Pa so bili spet nekateri poslanci iz vrst Krščanske demokracije mnenja, da je načrt zakona preveč laicističen in na škodo Cerkve. In so se pri tajnem glasovanju izrekli proti. Tako je bil 20. januarja zavrnjen z 250 glasovi proti 221 v poslanski zbornici zakonski načrt o državnih otroških vrtcih. Proti načrtu so razen »prostih strelcev« iz vrst krščanskih demokratov in Nennijevih socialistov strnjeno glasovali tudi komunisti, socialisti proletarske enotnosti, liberalci in misovski neofašisti. Izid glasovanja je presenetil vso politično italijansko javnost, zlasti pa samo koalicijo levega centra. Vlada je smatrala za edino logično potezo, da odstopi. To se je zgodilo prejšnji petek. Predsednik italijanske republike Saragat je nato začel s posvetovanji. Ker so bili predstavniki strank levega centra mnenja, da le Moro lahko sestavi novo vlado, je predsednik Saragat v torek, 25. januarja spet Moru zaupal nalogo, da najde izhod iz zadnje politične krize. Moro je mandat s pridržki sprejel. Čaka ga težka naloga: najprej si mora zagotoviti podporo vseh šestih struj v lastni stranki, kar bo najtežje, nato pa bo treba najti še skupni program z vodstvi laičnih strank levega centra. Ker pa je Moro že ponovno dokazal, da je strokovnjak v političnem manevriranju, obstaja upanje, da bo Italija imela kmalu novo vlado, tretjo zapovrstjo pod Morovim vodstvom. v Zenska na čelu države Čeprav beli človek rad govori o enakosti obeh spolov, vendarle ni navajen, da bi ženske vodile krmilo države. To, kar se nekako upira zapadnjaškim političnim navadam, pa je v Aziji že drugič postalo dejstvo. Najprej je bila Banda-naraike na Cejlonu ministrski predsednik. Vladala je od leta 1960 do lani, zašla v levičarske vode in končno volitve izgubila. Sedaj pa se je tudi Indija, ta ogromna država s 480 milijoni prebivalcev odločila, da se zaupa ženski roki. Indira Gandhi je prevzela težko breme, da nasledi ministrskega predsednika Šastrija, ki je tako nenadoma umrl baš v trenutku, ko je podpisal v Taškentu indijsko-pakistanski sporazum. Indira Gandhi je še relativno mlada ženska. Ima 48 let in je edina hčerka pokojnega Pandita Nehruja. Visoka in slabotna na videz je dejansko izredno močna osebnost. V mladosti je spremljala očeta v izgnanstvo, živela v Švici in v Londonu ter se tam navdušila za angleški tip socializma: za laburizem. Vendar ne smatra socializma kot nekaj, kar se ne sme dotakniti ali spremeniti. Sama je dejala: »Ce kaka stvar dobro uspeva v privatnih rokah, zakaj jo uničevati z nepotrebno nacionalizacijo?« Svojo osebnost je dokazala tudi s tem, da se je poročila z odvetnikom Teroze Gandhijem (ki seveda ni bil nič v sorodstvu z Mahatma Gandhijem, osvoboditeljem Indije). Njen mož je namreč bil iz najnižje plasti indijskega ljudstva; pripadal je parijem. Njena družina je pa bramanska, to se pravi, pripada najvišji kasti. Vsa družina, z njenim očetom vred je zato kljub opevani socialistični enakosti močno nasprotovala tej poroki, toda Indira je uveljavila svojo voljo. Leta 1960 ji je umrl mož, tako je ostala sama, brez otrok. Ko ji je leta 1964 umrl še oče, je sklenila, da se bo umaknila iz politike. Toda delala je račun brez krčmarja. Očetov naslednik Šastri jo je imenoval za ministra za informacije in sedaj, po njegovi smrti, jo je večinska kongresna stranka izvolila za ministrskega predsednika. Indira Ghandi je iz poslušnosti stranki mesto sprejela. Tri naloge jo bodo sedaj čakale: obnoviti edinost stranke, reševati problem podhranjenosti svojega ljudstva ter braniti meje svoje države, ki so se zlasti proti rdeči Kitajski ter Pakistanu izkazale kot zelo ranljive. Ameriško žito za Jugoslavijo Jugoslavija in ZDA sta odobrili sporazum, podpisan dne 22. novembra lanskega leta, po katerem naj bi Jugoslavija dobila 700 tisoč ton ameriškega žita v vrednosti 889.000 dolarjev v okviru pomoči »živila za mir«. Sledila so nova pogajanja, na osnovi katerih je bila količina žita zvišana na milijon 330 tisoč ton. Jugoslavija bo žito začela odplačevati dve leti po prejemu zadnjega obroka žita in sicer v dvanajstih obrokih. Pred prvo svetovno vojno so politiki kaj radi označevali balkanske države za smodnišnico Evrope; kasneje so dobile ta naziv srednje in južnoameriške države, kjer so bili državni udari na dnevnem redu. Zadnje čase pa je postala Afrika kontinent, kjer so revolucije na tekočem traku. Najprej je general Mobutu v bivšem Belgijskem Kongu nagnal predsednika države Ka-savubuja in kar samega sebe oklical za poglavarja države; njegov vzgled je spodbudil vojake v Da-homeyu, Zgornjem Volta in Centralni afriški republiki, da so storili isto. Potem pa je prišla na vrsto še Nigerija, ena največjih afriških držav s 57 milijoni prebivalcev. Za svet velesil je poleg Konga najpomembnejša gospodarsko politična in strateška točka črne A-frike. Nigerija je bila do leta 1960 angleška kolonija. Preden so ji Angleži dali neodvisnost, so jo razdelili na štiri dežele, ki se same upravljajo, veže jih pa zvezna vlada s sedežem v Lagosu. Najbolj napreden je južni del; ta je pretežno katoliški in ima največ šol. Severni del je pa mohamedanski. Tam živi večina prebivalstva. Razumljivo torej, da so do sedaj i-meli muslimani vso politično o-blast v deželi ter bili nestrpni do vseh, ki niso iste vere kot oni. Tudi zvezni ministrski predsednik Balewa, ki so ga pri zadnjem uporu uporniki odpeljali in ubili, je bil s severa in mohamedanec. Da je prišlo do upora v Nigeriji, je bilo krivo predvsem zapostavljanje naprednega juga s strani fevdalnega in nazadnjaškega severa. Dasi ostvarja jug države tri četrtine narodnega dohodka, so imeli izključno besedo moha-medanci s severa, ki so vedno bolj skušali nadomestiti zvezni način državne uprave z močno unitaristično državno ureditvijo, v kateri bi jug zgubil vsako pravico soodločanja. Tudi zadnje volitve leta 1964 so pokazale, da severnjaki niso zmožni izpeljati demokratičnih volitev. Tekla je kri in mnogo kandidatov je bilo aretiranih med volilnim bojem, tako da so stranke z juga sklenile zaradi nezakonitosti volitve bojkotirati. V državi je anarhija zavzemala vedno večji obseg, krvavi medsebojni obračuni so bili na dnevnem redu, ministri Zahodne Nigerije si niso upali več na cesto brez oboroženega spremstva. Tako je končno počilo. Del častnikov na jugu države se je uprl severnim izkoriščevalcem ter ugrabil ministrskega predsednika Balewo in finančnega ministra Okotieja Ebo-ha. Kasneje so Balewo našli mrtvega. Nazadnje je 41 letnemu generalu Ironsiju, ki je lani nasledil britanskega generala Welbyja Eve-rarda v poveljstvu nigerijske vojske, uspelo v državi upostaviti red. Sam doma iz juga države je točno seznanjen s problemi, ki tarejo nigerijsko državo. Odločil se je, da v svrho pomirjenja države in da prepreči nadaljnje prelivanje krvi sestavi vojaško vlado. I-menoval bo odbor, ki naj izdela novo ustavo, nakar bodo izvedli splošne volitve. Ko so uporniki zvedeli za njegove namere, so izjavili, da se ne želijo več boriti, ker so dosegli prvi cilj svoje akcije: odstranitev krivične vlade mohamedancev s severa države. Mesec za katoliški iisk Moderen svetnik Zdravniki bolnišnic stavkajo Znani nadškof Ketteler iz Mainza v Porenju je svoj čas izrekel sledečo misel o pomenu tiskane besede: »S tono tiskanega papirja je mogoče povzročiti na svetu hujšo eksplozijo kot jo naredi tona dinamita.« Ta cerkveni dostojanstvenik se je jasno zavedal pomena, ki ga ima tisk za rast božjega kraljestva na zemlji kot za njegovo oviranje in uničevanje. Na žalost jih je pa med nami Slovenci mnogo, vse premnogo, ki se kaj malo ali nič ne zavedajo, kaka sila je skrita v tiskani besedi; če bi se namreč tega zavedali, ne bi tako mirno kupovali, naročali, brali in prinašali v svoje domove liste, ki zastrupljajo dušo in vodijo proč od Boga. Kristjan, ki ne doume, da je dober tisk življenjske važnosti za njegovo lastno zveličanje, za rast Cerkve na zemlji in za širjenje božjega kraljestva na svetu, ni bil in nikdar ne bo dober kristjan. Zanj bodo veljale besede iz Skrivnega razodetja: »Ime imaš, da živiš, pa si mrtev!« Pravzaprav je nerazumljivo, kako morejo sploh živeti kristjani, in biti pri tem čisto mirni, ki so naročeni na slabe in veri sovražne časopise, saj vsak dan znova pomagajo izdelovati toporlšča za sekiro, ki jo božji sovražniki neprestano vihtijo nad nasadi milosti božje v dušah ljudi. V mesecu katoliškega tiska, ki ga bomo zaključili na Goriškem in Tržaškem prvo nedeljo v februarju, bi se moral vsak slovenski človek takole vprašati: »časopisi, ki jih prebiram, kakšni so? Ali oznanjajo Boga, branijo njegovo ustanovo, Cerkev, širijo načela, ki so zapisana v evangeliju? Ali pa morda tolčejo po vsem, kar je v zvezi z Bogom in Cerkvijo, širijo lažno moralo, proslavljajo greh, oznanjajo ideje, ki slonijo na zanikanju posmrtnosti in le na uživanju tostranosti?« Te besede so namenjene predvsem tistim, ki bi radi veljali za dobre kristjane, pa istočasno tudi za »napredne«. Naj vedo, da je resnično napreden le tisti, ki reši svojo dušo. Zato tisti, ki je resnično napreden, ceni svoj verski in katoliški tisk. V njem vidi bakljo resnice v noči idejnih zmed; neustrašenega borca za božje pravice; nepodkupljivega glasnika Kristusovega evangelija; neutrudnega nasprotnika sil teme. In ker vidi vse to v katoliškem tisku, zato se nanj naroča, ga bere, v njem oglašuje, ga materialno podpira, širi v svojem okolju in je nanj ponosen. Plačilo za svojo zvestobo katoliškemu tisku bo prejel ob srečanju s Kristusom ob osebni in poslednji sodbi, kajti tudi glede tiska veljajo Odrešenikove besede: »Kdor pa bo mene priznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz priznal pred Očetom, ki je v nebesih!« Jrjz življenja Ctrkvcj Pokoncilske komisije Sveti oče je ustanovil razne pokoncilske komisije, kj bodo skrbele, da se vnesejo v življenje koncilske odločbe. Te komisije so: Komisija o škofih in o vodstvu škofij. Komisija o redovnikih. Komisija o krščanski vzgoji. Komisija o misijonih. Komisija o apostolatu laikov. Delo teh in drugih že prej ustanovljenih komisij bo koordinirala posebna centralna komisija. Člani centralne komisije so kardinali, ki so člani prej naštetih komisij. Pokoncilske komisije imajo tudi svetovalce, ki naj jih izberejo izmed strokovnjakov, ki so sodelovali pri koncilu in naj jih predlože svetemu očetu v odobritev. V Kongu so našli ostanke dveh italijanskih misijonarjev V pragozdu ob jezeru Tanganjika so te dni našli mučeniške ostanke dveh italijanskih misijonarjev. Po uradnih vesteh, katerim manjka samo še potrdilo italijanskega konzulata v Elizabetvillu, naj bi šlo za posmrtne ostanke misijonarja Vit tor ia Faccina in Giuseppa Carrara, ki sta oba pripadala misijonu v Baraki. Oba misijonarja so uporniki ujeli v dneh upora v StanleyviUu v novembru 1964. Ubil naj bi jih nato sam poglavar upornikov Adedi, ki se mu je posrečilo zbežati, predno so vladne čete zasedle mesto in ki sedaj poveljuje tolpi razbojnikov, ki ropa po deželi. Do odkritja groba je prišlo po izjavah treh ubežnikov iz Ade-bijeve tolpe, ki so tudi povedali vse podrobnosti o uboju. Ostanke obeh misijonarjev so z motornim čolnom pripeljali v Albertville, kjer bodo odločili o njihovem pokopu ali prenosu v Italijo. Po vesteh ubežnikov naj bi uporniki imeli v svoji lasti kot talce še tri druge italijanske misijonarje. Za padle italijanske duhovnike V Ankoni so počastili spomin nad 700 padlih duhovnikov zadnje vojne. Sveto mašo je zanje opravil nadškof msgr. Egi-dio Bignamini. Ob evangeliju se je z lepimi besedami spomnil junaških duhovnikov in pozval vernike, naj živijo med seboj v ljubezni, da bo njihov zgled vplival na ostale in bo človeštvo spoznalo, kako strašne so posledice vojn in kako velika dobrina je mir na svetu. Zbirka za potrebne Pomemben italijanski dnevnik, ki ga ne prištevajo med tako imenovane katoliške liste, zbira velikodušne darove za potrebne pod geslom; Ogledalo časov. V dneh 18. in 19. januarja je časopis zbral 437.000 lir, 20. januarja pa kar 400.000. V listu so dan za dnem dolge kolone z imeni darovalcev. Zanimivo je, da prihaja večina darov v spomin pokojnega papeža Janeza XXIII. Zgled njegove dobrote deluje naprej in vabi k razumevanju za / potrebe bližnjega. Posebna komisija za Vulgato Sv. oče je imenoval posebno komisijo, ki naj pregleda in popravi po izvirniku latinski prevod svetega pisma Vulgato. Vul-gata se namreč imenuje tisti latinski prevod svetega pisma, ki ga Cerkev uradno rabi v bogoslužju. Za predsednika te komisije je sveti oče imenoval kardinala Bea, kj je eden največjih svetopisemskih izvedencev. Člani komisije, ki jih je do-sedaj 12, so znani in priznani svetopisemski strokovnjaki. Kardinal Bea je pred leti pripravil nov latinski prevod psalmov, ki ga duhovniki rabijo pri molitvi brevirja. Novi duhovniki v Južni Koreji Nadškof v Seulu na Koreji je nedavno posvetil 33 novomašnikov. Število domačih duhovnikov je tako naraslo na 397. Iz Slovenije Dosedanji uspehi liturgične obnove v Sloveniji Za dobro izvedbo liturgične obnove so v Ljubljani izdali do sedaj že precej pripomočkov. Dobili smo v prevodu konstitucijo o svetem bogoslužju, potem inštruk-cijo za njeno izvedbo in zraven še posebne tiskane pripombe. Dobili smo tiskani Veliki teden, v katerem so tudi spevi za očenaš in Reši mas itd. v slovenščini. Izšel je za vernike tudi celotni ročni Rimski misal v tretji izdaji. Sedaj je v tisku mašna knjiga za na oltar. V njej bo dvojezičen Ordo missae in hvalospevi z notami v slovenščini. V tisku so tudi molitve za vse potrebe, ki bodo imele deset besedil. Uboga slovenščina Lendava je mesto v slovenskem Prekmurju. Železniško zvezo s Slovenijo ima pa le preko Čakovca, ki leži na Hrvaškem. Zato to progo upravlja hrvaška železniška direkcija. Do tu vse prav, saj upravljajo progo proti Reki in Pulju Slovenci, dasi teče del proge po hrvaškem ozemlju. Toda ko prideš na postajo v Lendavi, najdeš tam napise: vestibil, čekaonica, iz-laz, ulaz, kot da bi bil ne v Sloveniji, temveč nekje v sosednji republiki. Upravičeno je Franc Stanič zapisal v Delu: »Postaja Lendava je na slovenskem ozemlju, v slovenskem mestu in je namenjena slovenskemu prebivalstvu, ne pa prometnemu tehničnemu osebju. Tudi v slovenskem železniškem območju so nekateri deli hrvaških obmejnih železnic, kjer opravlja promet slovensko prometno osobje — vendar na teh postajah še nisem opazil slovenskih napisov, kar bi bilo tudi nepravilno. V Lendavi obstoja občinski ljudski odbor; zakaj k tem napisom molči?« Ruda Jurčec bi na to vprašanje odgovoril: »Ker smo lakaji, srečni da govorimo tuj jezik!« Za praznik sv. Janeza Boška je prav, da se nekoliko pomudimo ob tem modernem svetniku. Je še vedno moderen, čeprav smo lani obhajali ie 150-letnico njegovega rojstva. Je moderen po tisti modernosti, ki v Cerkvi nikoli ne premine, po svetosti, ki se izbrusi v naporih, težavah in trpljenju. Don Bosku nopomašniku je njegova mati Marjeta dejala: »Glej, Janez, sedaj si duhovnik. Odstej boš vsak dan maševal. Toda zapomni si: začeti maševati se pravi začeti trpeti!« Ta preprosta piemontska ženica je do dna zajela modrost križanega Kristusa! In je uganila: vse apostolsko delo, vse, kar bo dobrega storil ta duhovnik, bo izviralo iz njegovega trpljenja, iz njegove osebne žrtve, kakor grozdni sok izpod stiskalnice. Koliko so prejokale njegove čiste in jasne oči, da je mogel dati nekoliko veselja svojim revnim in zapuščenim dečkom! Kolikokrat se je morala njegova lepa, inteligentna, s čudovitimi kodri o\’enčana glava skloniti pod ploho obrekovanja in nerazumevanja! In vendar se ni nikoli odmaknil od začrtane poti. Brž ko je postal duhovnik, je začel zbirati dečke. Da bi jim nudil nekoliko razvedrila, jih je vodil zdaj sem zdaj tja, a povsod so ga podili stran, ga zmerjali in sramotili, celo dobri in pošteni ljudje, duhovniki in laiki, ker se jim je zdelo, da je ves tisti vik in krik okrog črne suknje nekaj zelo nedostojnega. Še več. Ker se je preveč zanimal za druge in zanemarjal sebe, so prišli do zaključka, da ne more biti pri zdravi pameti in so ga hoteli spraviti v norišnico; pa je v svoji bistroumnosti spregledal njihove nakane, povabil duhovnika, ki sta prišla ponj, naj prva vstopita v kočijo, in ko sta bila notri, je zaloputnil vrata in velel pognati... Večkrat se je zgodilo tudi, da so ga zagrizeni nasprotniki skušali umoriti. Pa dem Boško je vse premagal. Uredil je dvorišča, postavil delavnice, šole za dečke, katerim je bila njegova mati za mater; ves božji dan je zanje delala, šivala, kuhala, in to vsak dan, leta in leta, brez oddiha in počitka, dokler se ni pri delu izčrpala in jo je ljubi Bog vzel k sebi, to zvesto podobo Marije Device. Ko je mama Marjeta l. 1856 umrla, je don Boško vzel za mater sebi in svojim dečkom Jezusovo mater, Marijo Pomočnico. Z njeno ljubeznijo je ogreval sobe in šole in delavnice in gledališča in cerkve, ki jih je začel zidati. Da bi skrbel za Jezusa v dečkih, je postal govornik, pisatelj, tiskar in prav posebno spovednik. Kakor dobrodušni arški Župnik, ki z don Boskom in Pijem X. sestavlja trojico svetnikov, ki se odlikujejo po dobroti in globini pod trdo kmečko skorjo, je don Boško oblikoval srca predvsem v spovednici, ki je bila zanj prava postaja za razdeljevanje milosti. SV. JANEZ BOSCO (Božidar Jakac) Ustanova je rasla. Rasli so tudi dečki. Nekateri so postali izvrstni delavci in pošteni državljani; drugi so postali duhovniki in se pridružili ustanovniku; še drugi, četudi ne duhovniki, so stopili v njegove apostolske vrste kot bratje pomočniki. Z ene strani ga je navduševal njegov spovednik, danes sv. Jožef Cafasso; z druge strani pa minister Rattazzi, ki je bil sicer hud antiklerikalec. Spodbujal ga je tudi papež. Don Boško je pridobival na spoštovanju in ugledu pri vseh, ustanavljal je zavode izven Turina in pozneje tudi izven Italije. Je pa res, da mu tudi sedaj ni manjkalo težav in trpljenja; polena, in kakšna polena, so mu metali pod noge celo tisti, od katerih bi bil po pravici pričakoval razumevanja, pomoči in podpore. Komodnežem in tradicionalistom je bil njegov novi način apostolskega dela kakor trn v peti. Na pobudo Pija IX. je ustanovil žensko redovno družbo za vzgojo deklet: neke vrste redo\mice, ki pa naj ne živijo ločene od sveta, marveč v svetu, med preprostim ljudstvom, med reveži, med zapuščenimi dekleti: device torej, ki naj iščejo Kristusa tako v tabernaklju kakor v barakah. Tako je poleg salezijanske družbe zrasla družba Hčera Marije Pomočnice. Njima se je pridružita še Zveza salezijanskih sotrudniko\>, ki je s svojo navzočnostjo in delovanjem podrla zadnjo pregrajo med cerkvenim in taiškim svetom. Po nauku sv. Frančiška Šaleškega, od katerega izvira ime »salezijanci«, svetost ni prednost kakega stanu ali kake manjšine, temveč pravica in dolžnost vseh kristjanov, brez izjeme, pa naj pripadajo kateremu koti družbenemu razredu. In v resnici je don Boskova ustanova rodila svetnike na vseh treh vejah. Trije so bili že slovesno razglašeni, 113 božjih služabnikov pa je na poti k oltarju. Tone Vodfe SDB Smrt jih je presenetila na Mont Blancu V ponedeljek, 24. januarja okrog 8. ure zjutraj je nenadoma prenehala zveza med zemljo in indijskim potniškim letalom tipa Boeing 707, ki naj bi pol ure nato pristalo na letališču pri Ženevi v Švici. 117 ljudi je bilo v letalu, ki je vozilo na progi Bombay - Ženeva - Pariz - London -New York. Vodil ga je pilot D’Souza, ki je bil pred 14 meseci drugi pilot na letalu, katero je poneslo sv. očeta Pavla VI. v Bombay. Iz do sedaj nepojasnjenih vzrokov je letalo z vso svojo hitrostjo udarilo v pobočje gorskega velikana 'Mont Blanca, samo dve sto metrov pod vrhom, ki ima 4800 m višine. Udarec je bil tako silovit, da so našli ostanke letala 6 km od nesreče. Med mrtvimi je tudi indijski atomski znanstvenik mednarodnega slovesa Bhabha ter skupina 46 indijskih mornarjev, ki naj bi v Bremnu na Nemškem prevzeli v svojo posest novo enoto za indijsko mornarico. Ta letalska nesreča je ena najhujših, kar jih pomni sodobna zgodovina letalskih poletov. Samo pet jo prekaša: 1. decembra 1960 je umrlo 134 oseb ob trčenju dveh letal v bližini New Yorka; 3. junija 1962 je bilo 130 žrtev, ko je strmoglavilo letalo »Air France« v Orlyju pri Parizu; 18. junija 1953 se je ubilo 129 ameriških vojakov blizu Tokia; 30. junija 1956 je prišlo do trčenja dveh letal nad Velikim kanjonom v Arizoni (ZDA). Pri tem je umrlo 128 potnikov; 20. maja 1965 pa se je ponesrečilo 120 potnikov na pakistanskem letalu v bližini Kaira. Vsekakor pretresljive številke, ki nas spontano vabijo, da ponovimo prošnjo iz litanij vseh svetnikov: nagle in nepredvidene smrti, reši nas, o Gospod!. Zdravniško bolniško osebje v Italiji je stopilo v stavko, ki bo trajala od 24. do 29. januarja. Seveda si zdravniki niso mogli izbrati »primernejšega« časa za dosego svojih namenov kakor prav ta zimski čas, ko so vse bolnišnice natrpane z bolniki. Sam Bog ve, v kakšen kritičen položaj bodo zašle s pomanjkanjem zdravniškega osebja, ki je že itak v večini primerov pomanjkljivo. Zdravniki hočejo na ta način doseči svoje pravice, ki jih imajo glede plačila svojih uslug socialnim bolniškim zavarovancem. Tako so n. pr. ostale neplačane že dve leti usluge, ki so jih izkazali kmečkim bolniškim zavarovancem. če socialni zavarovanci izvršijo svojo dolžnost, in v redu plačujejo svoje davke, zakaj bi je ne izvršili tudi zavodi do svojih uslužbencev? Zdravniško osebje po bolnicah je že itak slabo plačano, a če tega plačila ne dobi, je primorano zateči se tudi v take skrajnosti, kot je stavka. V Vietnama govori zopet orožje V Vietnamu so pretekli teden praznovali »Tet«, to je lunino novo leto. Zato so tako komunistične čete kakor tudi vladne iz Saigona kakor tudi ameriški oddelki pristali na novoletno premirje 78 ur, ki pa je bilo kljub vsemu 82 krat kršeno. Boji so se na vseh žariščih spet obnovili v nedeljo 23. januarja. Na koncu leta 1965 je bil vojni položaj v Vietnamu sledeč: v Južnem Vietnamu je v boje zapletenih 565.000 saigonskih vojakov in 180.000 Severoamerikancev. Komunistično osvobodilno gibanje Vietkong ima mobiliziranih okrog 230.000 mož. Zadnje čase je vsak mesec prišlo iz Severnega Vietnama po znani Hočiminhovi poti 4500 novih vojakov. Število padlih na obeh straneh znaša 46.200 oseb. Od teh naj bi imeli po ameriških cenitvah Severnovietnamci 34.000 mrtvih, Južnovietnamci 11.000 ter Sever-noamerikanej 1200. čudna heroična mati V Sovjetski zvezi podelijo vsako leto naslov »heroična mati« eni izmed sovjetskih žena, ki je rodila veliko število otrok in tako dokazala, da ji materinstvo ni prazna beseda. Letos je ta časni naslov prejela Olga Batanogova. Šele potem, ki so ji odlikovanje izročili, se je izkazalo, da so podelili odlikovanje ženski, ki si ga je najmanj zaslužila. Res je Olga Batanagova rodila deset otrok, a jih je imela z desetimi različnimi moškimi, od katerih niti eden ni bil njen mož. Ko so oblasti malo globlje pogledale v njeno življenje, so odkrile, da je osem njenih otrok spravljenih po raznih državnih zavodih, dva zadnja pa so našli doma v podhranjenem stanju, medtem ko je ona s svojim trenutnim ljubimcem popivala po barih in trošila denar, ki ji ga je oblast že dolgo vrsto let dajala kot materi s številnimi otroki. Zanimivo pri tem je to, da ni ves čas nihče od uradnikov odkril, da ni poročena in da so otroci od različnih očetov. Šole prejeto odlikovanje jo je razkrinkalo. List »Sovjetska Rusija«, ki o tem škandalu poroča, dodaje s svoje strani: »Sveto ime matere je bilo onečaščeno. Tisoče in tisoče poštenih sovjetskih mater je prejelo klofuto v obraz z odlikovanjem te ničvredne ženske. Stvari te vrste se le težko pozabijo.« Odpustki koncilskega jubileja Sveta apostolska penitenciarija v Rimu je 5. januarja 1966 izdala sledeče »pojasnilo« glede odpustkov izrednega svetega leta. Ker je mnogo krajevnih ordinarijev sprožilo vprašanja ali dvome glede sveto-letnih odpustkov dovoljenih z apostolsko konstitucijo »Čudoviti dogodek«, izjavijo sveta apostolska penitenciarija, po izrečnem natogu sv. očeta Pavla VI., da bi odstranila vse dvome glede razlage konstitucije, da morejo popolni odpustek prejeti verniki, ki so opravili sveto-sp o v e d, prejeli obhajilo in molili po namenu svetega očeta: 1. vsakokrat, ko so se udeležili v kateri koli cerkvi ali na primernem kraju vsaj treh govorov o odlokih II. vatikanskega cerkvenega zbora; 2. v s a k o k r at, ko so pobožno poslušali vsaj tri misijonske govore v kateri koli cerkvi; 3. vsakokrat, ko se pobožno udeležijo evharistične daritve, ki jo s kako J slovesnostjo daruje kateri koli škof bo- f disi v stolni cerkvi bodisi v cerkvi, kt jo je določil ordinarij v skladu z odtokom sv. penitenciarije z dne 20. decembra 1965; 4. samo enkrat med izrednim svetim letom pa, če pobožno obiščejo stolno cerkev ali kako drugo cerkev, ki jo ie določil ordinarij kot zgoraj, in tam P° katerem koli potrjenem obrazcu obnovijo veroizpoved; 5. če pobožno prejmejo papežev blagoslov, ki ga enkrat ob večji slovesnosti P0" deli krajevni škof ali njegov pomočnik ati pomožni škaf ali kak drug škof, k' ga krajevni škof pooblasti. Primerno je, da krajevni ordinarij, & bi hotel razen stolnice določiti eno več cerkva za pridobivanje svetoletnih odpustkov, izbere tiste cerkve, ki so v škofiji pomembnejše, kot npr. prva cerk&> v dekaniji ati kako znamenito svetišč* Najprimerneje je vrhu tega, da se S°" vori o odlokih cerkvenega zbora, ki nal bi se hvalevredno opravljali v vsaki iMV nijski cerkvi ali na kakem drugem n,e' stu, zaključijo z romanjem v stolno cerkev ali v kako drugo, od ordinarija določeno cerkev, kamor naj se potrudit0 priti verniki istega kraja ali reda skup« kolikor je to mogoče. Vsi spovedniki morejo v moči katu»ta 935 zakonika cerkvenega prava spremen*»* zgoraj našteta dobra deta, ki se zahtevajo za prejem svetoletnih odpustkov, v druSa dobra dela v korist tistim vernikom, & Uh zaradi zakonitega zadržka ne morel0 opraviti. k en glas o božičnem koncertu &va tisoč udeležencev, 93 pevcev raznih baških zborov, prostorna in topla cerkev sredini mesta, izbrani spored božičnih ®nii, važen in zanimiv govor 'g. Stanka taka, »prisotnost« naših največjih pesni-“v v besedi .pesnika g. dr. Stanka Jakiča, spretna in nadvse muzikalična fttirka dr. Humberta Mamola — to je ;a popoldneva nedelje 9. januarja 1.1. koncerta božičnih pesmi. Nastop je pripravila Zveza cerkvenih ^skih zborov na Tržaškem. Nobena druga cerkvena pesem nam ne 1 takega razpoloženja, take topline, ob-^tka spokojnosti in skupne povezanosti nam da božična pesem. To je prvi fenent, ki pa uresničuje svoj čar in dar Pri višku pevskega podajanja — to pa ^ je znal podati dirigent Humbert ^ttiolo. Če pa upoštevamo, da ni nasto-™ en sam zbor, temveč pevci iz različnih Vov, moramo še bolj ceniti uspeh di-%nta. Človek posluša božično pesem in se ^anja logično v svet, katerega opeva pe-16111: v skrivnost božičnih dogodkov, v žvečenje božje Besede; misel pa roma in se spremeni v spomin. Spomin je ^rat romal v našo pevsko preteklost, ki Postala podlaga sedanjosti, sedanjost pa Novost nadaljevanja. Najprej preteklost mestnih nastopov: pr-Wstop v sedanji obliki je bil 4. januar-* 1959 v cerkvi sv. Ivana. Tedaj se je Nfi vršil božični koncert v sedanji ob-namenjen predvsem vernikom me-^ A moramo stopiti še nazaj, k začetku nastopov: 26. decembra 1949 — prvi 5er božičnih pesmi v bazoviški cerkvi. °rej imamo že lepo preteklost, lahko j^emo že majhno zgodovino. Nastopi bo-“nih koncertov so se vrstili leto za letom, 0 teh bomo podrobneje poročali v krat-‘e,tl v našem listu. božična pesem je poezija, a njen na-!t°P je povezan s trudom in delom, to ^ro vedo dirigent in pevci. Kateri zbori so bili zastopani? To ni ^ko našteti. A mislim najprej tiste, ki ,Q izostali in bi se lahko pridružili in to |° Predmestni zbori. Okoliškim zborom pa f tega mesta vse naše priznanje — v reJl teh nastopih so bili oni prvi in naj-W zvesti, najbolj prisotni in požrtvoval-^ Od okoliških zborov naj vzamejo zgled ^stni zbori. Na letošnjem koncertu so nastopili pevci iz Mačkovelj, Boršta, Ric-manj, Bazovice, Opčin, Proseka, Slivne-ga, od Sv. Vincenca, salezijancev in Ro-jana. Letošnji koncert je presegel koncert lanskega leta: v pevskem nastopu in v prisotnosti ljudi. iCerkev Novega sv. Antona je idealen kraj za tak nastop. Župnik msgr. L. Car-ra nam je prav rad dal na razpolago svojo cerkev, za kar smo mu iskreno hvaležni. Želim, da bi se ti nastopi nadaljevali v tej cerkvi, ki je za nas najbolj ugodna, saj je ta cerkev najbolj prostorna in lahko dosegljiva. Vsako leto sledi slovenska radijska postaja ta nastop s tem, da registrira celotni koncert, kar da nastopu tudi slovesnejši pečat in obenem lepo priznanje. Upamo, da bomo imeli Pri vodstvu RAI-a vedno tako razumevanje. Nastop je obenem še bolj povezal pevce s Pevsko zvezo, osrednjo organizacijo, ki druži vse cerkvene zbore. Ta 'povezanost pa je poroštvo za stalno dejavnost in napredek v bodočnosti. Dušan Jakomin Pogled na Marijin Einsiedeln v zeleni Švici. — Romanje bo od 3. do 7. julija 1966. — Stroški za vse skupaj 28.500 lir. — Vpisovanje se vrši pri gg. duhovnikih in pri Katoliškem glasu v Gorici do 25. februarja 1.1. Več o romanju berite na posebnih letakih in v prejšnji številki K. G. RZASKE NOVICE Priprave za letošnji tržaški velesejem Letošnji tržaški velesejem bo trajal od 21. junija do 5. julija in bo že osemnajsti, odkar ga 'tržaško mesto prireja. Do 1. januarja je svojo udeležbo prijavilo devet držav: Jugoslavija, Avstrija, Cehoslova-, ška. Zahodna Nemčija, Madžarska, Poljska, Brazilija, Kamerun in Cejlon. Jugoslavija bo prikazala svoje domače izdelke in lesno industrijo, enako Avstrija, medtem pa bo Cehoslovaška predvsem dala poudarka svojim izdelkom iz kristala ter strojem. Zahodni Nemci nameravajo nuditi bogat izbor proizvodov svoje prehrambene industrije. Brazilija bo predstavila svoj les in svojo kavo, Kamerun pa bo poudaril svoje izvozne zmogljivosti glede banan. Telefon na Tržaškem Na Tržaškem je sedaj 72.500 telefonskih številk, katerim odgovarja 88.500 telefonskih aparatov. Tako računajo, da pride povprečno po en telefon na vsakih pet ljudi. Samo lani se je število aparatov na Tržaškem povečalo za pet tisoč enot. Mednarodni promet na italijansko-jugoslovanski meji 'Lansko leto je s potnim listom potovalo čez jugoslovansko-italijansko mejo na tržaškem področju nekaj čez 7,3 milijona turistov, med katerimi je bilo 4,1 milijona italijanskih in 3,2 milijona tujih državljanov. Med tujci so bili najbolj številni Jugoslovani, ki so sami dali več kakor milijon prehodov (1.074.621). Daleč za njimi so bili Nemci iz Zahodne Nemčije (368.390), Avstrijci (311.384), Francozi (298.365), Angleži (202.948), Švicarji, (128.530), Švedi (116.254) ter Amerikanci iz ZDA (98:221). Dasi so brli Jugoslovani po številu daleč prvi med tujoi, ki so prišli v Italijo, pa do sedaj na nobenem mejnem bloku, ne na Tržaškem in ne na Goriškem, da o Beneški Sloveniji sploh molčimo, nismo zasledili, da bi stal napis: Dobrodošli! Beremo jih v italijanščini, nemščini, francoščini in angleščini, le v slovenščini ga zaman iščemo. Ali ni stvar osnovne olike, da gosta pozdraviš z njegovim pozdravom, če te on na svoji strani pozdravlja z italijanskim? Ali mar res že en sam napis z besedo :DobrodošIi! spravlja v nevarnost italijanski značaj državne meje? Tako se nam zdi, da imajo nekateri odgovorni ljudje strah, da bi tak napis v slovenščini tujce opozoril na manjšino, ki živi v teh krajih, česar si pa oni na noben način ne želijo. Torej bolje preiti ta jezik in ga pred turisti zatajiti! Občinsko osebje in tržaški proračun Tržaška občina je imela 1. 1964 v svoji službi 3507 oseb, lani 3384, letos pa jih bo 3301. Čeprav število uslužbencev rahlo pada, pa mora tržaška občina še vedno 94% svojih dohodkov porabiti za njihove plače in pokojnine. Še pred dvema letoma je tržaška občina porabila za plače več kot je imela dejanskih rednih dohodkov. Primanjkljaj je tako morala kriti država. Lani in letos se je položaj nekoliko zboljšal, ker so narasli redni dohodki, zlasti od povečanega družinskega davka in trošarine. Lani je občina skupno s pokojninami plačala svojim uslužbencem 8 milijard 550.741.000 lir, letos pa bo izdala vsoto 8 milijard 913.023.000 lir. Zamenjava tramvajev z avtobusi Tržaški ACEGAT je prišel do zaključka, da se tramvajske in trolejbusne proge v mestu kot je Trst, ne obnesejo, ker je preveč raznih vzpetin, tramvajska oz. tro-lejbusna vozila pa so vezana na tir oz. žico ter zato neokretna in zlasti v pobočjih ovira za promet. Zato bo ACEGAT v bližnji bodočnosti skušal čim bolj nadomestiti te vrste vozil z avtobusi, zlasti ker imajo že mnoge avtobusne linije {npr. 14, 18, 20, 24, 28 in 29) enega samega uslužbenca. Najprej naj bi postala žrtev avtobusa tramvajska proga št. 6 iz Sv. Ivana do Barkovelj, medtem ko naj bi progi št. 3 in 9 še nekaj časa delovali. Pojasnilo uredništva V Katoliškem glasu je bil dne 9. septembra 1965 objavljen članek z naslovom »Načelo samoodločbe v današnjem času«. Vir ni. bil naveden. Vzet pa je bil iz londonskega Pisma, kjer je prej izšel z naslovom »Poglavje o samoodločbi«. Tam je bil pomotoma dodan podpis, ki ga pravi izvirnik nima. Izvirnik sestoji iz dveh delov: prvi je zgodovinski, drugi obravnava sodobno stanje tega vprašanja v svetu. Katoliški glas je objavil samo drugi del tega stvarnega informativnega članka. To je nekatere bralce zapeljalo v zmoto pri presoji vsebine. Delo Odbora za pomoč razlaščencem V zadnjih dneh je Odbor za pomoč razlaščencem vložil priziv na Državni svet proti prefektu, Pristaniški ustanovi ter naftovodni družbi SIOT, da bi razveljavil ukrep z dne 23. decembra 1965, s katerim je tržaška prefektura začela postopek za razlaščevanje zemljišč pri Dolini. Priziv je Odbor dostavil tudi notranjemu ministru ter ministru za trgovino in industrijo, ki je pristojen za reševanje ugovorov na prefekta v pogledu načina in obrisa gradnje petrolejskih naprav. Odbor je tudi vložil tožbo proti družbi SIOT, ker se ta noče držati notarskega sporazuma z dne 6. decembra 1965. Dne 22. t. m. je bilo v Dolini zborovanje na pobudo krajevnega odseka Odbora, katerega se je udeležilo preko sto prizadetih. Razpravljalo se je o dosedanjem delu Odbora ter o vprašanju vrednosti zemljišč iz drugega seznama. Prizadeti so tudi izglasovali resolucijo, v kateri se zahvaljujejo predstavnikom in pravnikom Odbora za vsestransko podporo, ki so jim jo nudili za izboljšanje odškodnine za zemljišča iz prvega seznama. Ugotavljajo, da je ta uspešna rešitev bila možna zaradi številnih, obsežnih in pravno utemeljenih prizivov na prefekta in Državni svet. Poudarjajo tudi temeljni in načelni pomen za vse prizadete, ki ga ima zgoraj omenjeni sporazum z dne 6. decembra 1965, po katerem je naftovodna družba SIOT dolžna pogajati se neposredno z lastniki zemljišč. Pozivajo k enotnim nastopom vse prizadete, kateri odklanjajo rovarjenje in mešetarjenje domačih in tujih posrednikov. Ob koncu pozivajo prefekta, naj takoj, po službeni dolžnosti, prekine postopek za razlaščevanje, ki ga je začel 23. decembra 1965, da bi se lahko prizadeti iz drugega seznama z dne 30. julija 1965 -dogovorili z družbo SIOT-BEEHTEL v svobodnem kupnoprodajnem odnosu in vzdušju na osnovi omenjenega sporazuma z dne 6. decembra 1965 ter na osnovi pravice do demokratičnih svoboščin. Pozivajo E.P.I.T., naj se sploh ne dotika zemljišč iz 3. seznama. Sklenejo poslati delegacijo prizadetih h g. prefektu z nalogo, da bi mu še enkrat predočili zakonite pravice razlaščencev ter upravičeno ogorčenje nad sedanjim postopkom z njihovo lastnino. Ugotavljajo, da je sedanja ponudba SIOT v znesku 300 milijonov za zemljišča iz 2. seznama prenizka, kajti najnižja povprečna cena je nad 2000 lir poleg oškodovanja za trte, nasade in druge pritikline. Z GORIŠKEGA Leto Josipa Tominca Josip Tominc je bil pomemben slikar, ki je sredi prejšnjega stoletja deloval v Gorici, Gradiški in Trstu. Umrl je 1. 1866, torej pred sto leti. Ljubljanski muzej hrani sliko njegovega očeta, ki jo je umetnik .mojstrsko izdelal in vabi vsakega gledalca h globokemu razmišljanju. Vodstvo imenovanega muzeja je v zvezi s stoletnico smrti Josipa Tominca sklenilo, da se proglasi leto 1966 za »leto Josipa Tominca«. V tej zvezi bo oskrbelo natis njegovih najboljših slik. Ker je bil Josip Tominc goriški rojak in hranijo naši kraji mnogo njegovih del (tudi goriška stolnica se z njimi ponaša), zato je treba misliti na to, da se bomo tudi zamejski Slovenci na Primorskem letos spomnili tega za slovensko ime tako zaslužnega umetnika in se pridružili vrsti proslav, ki jih misli med drugimi pripraviti tudi goriško mesto. Voce Isontina, tednik italijansko govorečih goriških vernikov, je v svoji zadnji številki že posvetil topel članek spominu tega našega velikega rojaka, kateri dela čast slovenski materi, ki ga je rodila. Lepo priznanje slovenskim čipkarkam V ulici Morelli v Gorici že dolgo let deluje čipkarska šola, katero obiskujejo tudi naša slovenska dekleta. Letos je ta šola sodelovala s svojimi izdelki tudi na mednarodni razstavi v Milanu, kjer so poleg Italije bile zastopane še Belgija in Francija. Razsodišče je nagradilo najboljša dela in vse tri prve nagrade so dobile učenke goriške čipkarske šole, prvo Marija Luisa Lucci, drugi dve pa slovenski učenki Franka Žgavec in Nevenka Bric. Franka Žgavec je lansko leto končala šolo v uršulinskem zavodu v Gorici, Nevenka Bric pa obiskuje letos zadnje leto slovenskega učiteljišča v Gorici. Obema slovenskima dekletoma, ki se tudi drugače udejstvujeta pri naših zborih .iskreno čestitamo. KEROZEN - NflFTfl - DRVA - PREMOG TVRDKA CcoreSič KEROZEN »TOTALDOMO« VAM ZA TRST IN OKOLICO DOSTAVIMO NA DOM VEDNO TEKOM DNEVA TRST - DONIJO 38 - Tel. 99-331 .................................. m.................milimi..imun...........mm.......................umu...iimmm.mu............................um...............umu...minimumi....m......ummmmum............................mi................................ VAN DE VELDE zmaguje k —pravi Triena, »deklič, kako je? Utlo boli?« 0 k r«eta pokima in se ugrizne v ustnice. guba se ji je zajedla ob ustih. , v —• av!« že spet, kot bi jo z nožem , _'l v telo. In spet... Kako dolgo naj ^a muka? ,^ra-ja«, se zareže po Jonovih možganih. ra-ja.« Tule pa leži Greeta, ki se ju-^ ^ smehlja! Čudovita stvar! Serafin! sobi jeclja Jon |Je*a ženka! V kotu v Se