Štev. 18. V Mariboru, 25. septembra 1898. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca. Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Fos. štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina se pošilja blagajniku „ Zaveze", oznanila in reklamacije pa upravništvu v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Xzd.aja.telj in ■MiečLaa.iHc: M. J. Nerat, nadučitelj. Tečaj XIX. Spisi in d o p i i pošiljajo se uredništvu v Maribor, Mosch'rge:«lrHs.se. Pismom na katera se li odgovor, naj se pr dene primerna pošlna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Nefrankorana pisma, se ne sp ejemajo Roko p,i"s i tffif^i knjige §Tf ne vračajo. Ml m m II Cesarica Elizabeta t Mrtva! — Ta novica grozno-tožna Kakor blisk vzletela je po svetu. Kakor blisk na tla nas je podrla. Naša s vitla carica j^vr! Kaj ? Kako ? Oh ni se angelj smrti Z belo mirno roko je dotaknil: Roka tihotapnega mor.lca Blago Njeno je srce prebodla — To srce, ki je v življenju vedno Siromakom tako živo bilo A nikdar nič hudega storilo! -In zakaj ? Čemu — ned- lžno bitje P To nam odgovori krut ne ž kruti! Malokaka zver, ki vse podavi, V svoji besnosti — krvi pijana, Ti pa, človek, padaš pod zverino! Naša dobra cesarica mrtva! Zdaj prebodeno srce otrplo Rešeno je bolečine vsake; Naša. pa iz iste rane Krvave in bodo krvavela .... Oj ubogi naš vladar, naš cesar! Mnogo Si prebil v življenju Svo- jem, Pa najhujše Te je zdaj zadelo. Več pač doživeti ni mogoče! — Ce je možno tako bol hladiti, Naj prepričanje hladi jo sveto, Da dele s Teboj jo Tvoja ljudstva, »Sirom drage naše očetnjave Ti kličoč: »Cesarja Bog ohrani!" Cernej. tj. Cesarica Elizabeta f avno, ko smo izročili pošti zadnjo »Popotnikovo" številko, raznesla se je po svetu, kakor strela iz jasnega neba, neverojetna, omamlju-"mSI joča vest: Cesarico Elizabeto je v Gen e vi pri belem d ne vu na obljudeni cesti anarhist zavratno umoru. Ta grozna vest je pretresla milijone src, a razum se je na vso moč branil, verjeti nezaslišano strašno novico. Ta brezbožni čin krutega morivca je tako grozen, da ga mora zadeti prekletstvo vsega omikanega človeštva ! Umoriti gospo, ki se mora prištevati naj plemenitejšim ženam vseh časov, katera je svetu znana po neštevilnih dobrih delih, po svojem zvi-šenem čustvu za vse plemenito in lepo v naravi in umetnosti, ki je znana pa tudi kot hudo izkušena mati in trpinka, vrh tega povsod visoko čislana in oboževana od največih siromakov v hribovskih bajtah do vzvišenega soproga, umoriti gospo, ki ni mogla imeti sovražnika, to kaže poživinjenost, katera nima para v zgodovini. Tako grozno je moral biti prizadeti naš mili vladar, naša uboga Avstrija v sredi jubilejnega leta! V tem usodepolnenižasu čuti tudi slovensko učil •U>tvo v g boki žalosti na nenadomestljivi izgubi srčno potrebo, uau liustsa svojim notranjim čutilom, ter vnovič obljubiti pr e s vi ti em u v 1 adarj u neomah-1 j i v o zvestobo s prisego, da hoče spomin na prevzvišeno, na veke posla vije 110 cesarico vcepljati globoko v srca iz-r o č e n e 111 u m 1 a d i 11 e! Cesarjeva zahvala. Mojim narodom! Največja, najgrozovitejša nesreča je zadela Mene in Mojo hišo. )je žene, krasu Mojega prestola, zveste družice, ki Mi je bila v najtežjih urah Mojega življenja tolažba in zaslomba, s katero sem več izgubil, nego Mi je možno izreči — ni več. Strahovita usoda Jo je otela Meni in Mojim narodom. Morivčeva roka, orodje brezumnega fanatizma, ki si je postavil za smoter uničiti obstojoči družbeni red, se je vzdignila zoper naj plemenitejšo izmed žena ter v slepem, neomejenem sovraštvu zadela srce; ki ni poznalo nobenega sovraštva ter je bilo samo za dobro. V brezmejni bolesti, ki pretresa Mene in Mojo hišo, vzpričo nezaslišanega čina, o katerem se zgraža vesoljni omikani svet, seza v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov lajša je k Mojemu srcu. Ponižno se klanjajoč božji volji, ki Mi je vsodila toliko in tako ne-doumno nesrečo, moram Previdnosti izrekati zahvalo za neprecenljivi zaklad, ki Mi je ostal: za ljubezen in zvestobo milijonov, ki ob uri trpljenja obdajajo Mene in Moje. V tisoč znamenjih, iz bližnjih in daljnih krajev, iz visokih in nizkih krogov, se je izrazila bolest in žalost za pokojno cesarico in kraljico. V ginljivem soglasju se razlega tožba vseh o neizmerni izgubi kot zvest odmev tega, kar preveva Mojo dušo. Kakor Mi spomin Moje iskreno ljubljene soproge ostane svet do poslednje ure, tako Ji je postavljen v hvaležnosti in češčenju Mojih narodov neminljiv spomenik za vse svoje čase. Pz dna Svojega od žalosti potrtega srca Se zahvaljujem vsem za to novo poroštvo preudanega sočutja. Ako morajo tudi utihniti slavnostni glasovi, ki bi se imeli razlegati to leto, vendar Mi ostane spomin na brezštevilne dokaze udanosti in gor-kega sočutja najdragocenejši dar. ki sem ga mogel prejeti. Skupnost naše bolesti ovija novo, presrčno vez okoli prestola in domovine. Iz neizpremenljive ljubezni Svojih narodov ne zajemam samo ojačenega čuta dolžnosti \ztrajati v določenem Mi poslanstvu, ampak tudi upanje, da se Mi to posreči. Molim k Vsemogočnemu, ki mi je poslal toliko nalogo, naj mi da še moči izpolniti ono, h čemur sem poklican. Molim, naj blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih osreči in oblaži. V Sehonbrunnu, dne IG. septembra 1898. Franc Jožef s. r. Slovenskemu ueiteljstvu! Vsi narodi širne in mogočne Avstrije žalujejo z ljubljenim svojim Vladarjem ob ne-nadomestni izgubi, ki je tako nenadoma zadela Nj. Veličanstvo presvitlega Cesarja, monarhijo, — nas vse. — — In to sožalje, ki se je tako mogočno — rekel bi veličastno — pojavilo, je našemu Očetu — vladarju gotovo blažilni balzam, ki Mu olajšuje te težke trenotke Njegovega življenja. Patrijotizem, ki se ravno ob tem groznem udarcu tako lepo kaže v vseh slojih avstrijskih narodov, prošinja gotovo tudi nas slovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo. S svojim Cesarjem tudi mi čutimo. Spomin na „rožo bavarsko", na Njo. ki je imela tako čuteče srce za vsako človeško bol, bode nam neizbrisen A to nam ni dovolj! Tudi de- 18* jansko hočemo pokazati svoja patrijotična čutila. S skromnimi svojimi močmi hočemo postaviti svojej Cesarici dostojen spomenik, da ovekovečimo Njo, ki je vredna ovekove-čenja. V zmislu blagih načel, ki so vedno vodila Nj. Veličanstvo pokojno cesarico Elizabeto, je sklenil podpisani direktorij, trdno uverjen, da ž njim soglaša vse v »Zavezi" združeno slovensko in istrsko-hvrvatsko učiteljstvo, da se ustanovi potoni prostovoljnih prispevkov tri „Cesarice Elizabete ustanove" po 50 gld., in sicer ena za Kranjsko, ena za Stajarsko in ena za Primorje. Te ustanove naj so namenjene učit. sirotam in v pomanjkanju teh pa učiteljskim otrokom, ki se šolajo na srednjih ali na visokih šolah in se bodo podeljevale vsako leto v 10. (lan septembra. V slabili naših gmotnih razmerah sicer ni pričakovati, da bi se potrebna glavnica nabrala že letos; a to tudi ni, da bi moralo biti; nabiranje traja lahko delj časa. Uverjeni pa smo, da bo spomenik, ki ga bomo s tem postavili pokojni cesarici Elizabeti, dostojen znak našega patrijotizina, zgrajen po načelih Nje, ki je bila velika zaščitnica ubogim sirotam, zgrajen »z druženimi močmi" '. Vas pa častiti stanovski tovariši in tovarišice, prosimo, da blagovolite odzvati se našemu pozivu polnoštevilno vsak po svoji moči, ter položiti svoje darove na oltar patri-jotizma in milosrčnosti. Direktorij „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v všt. Juriju pri Kranju, dne 18. septembra mes. 1898. Drag. Česnik, L. Jelene, tajnik. predsednik. Opomba. Prispevki naj se blagovolijo za zdaj vpošiljati blagajniku rZaveze". OS*© Desetletno delovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". (Od 1. 1888. do 1. 1898.)* (Konec.) Govor „0 Ebenhoch-ovem šolskem predlogu", ki ga je govoril pri IX. glavni skupščini »Zaveze" nadučitelj Česnik, se je doposlal v objavo vsem važnejšim slovenskim listom. List »Slovenec" je o tem govoru priobčil več člankov, katerih glavna vsebina je ta, da smo slovenski učitelji in duhovniki v principih edini, ter da bi bili lahko tudi dejansko vselej in povsod, ko bi bila na obeh straneh dobra volja. Vzlic temu pa se je pri nekaternikih pojavilo neko nasprotstvo napram učiteljstva in ljudski šoli, ki nam marsikedaj greni naše itak borno življenje. Pa upajmo, da se bode tudi v tem oziru obrnilo kmalu na bolje. Naj bi se »sprava", ki se je nedavno zasnovala, v polni meri razširila tudi do učiteljskega stanu in do naše šole, da bo moglo slovensko učiteljstvo l ostalimi stanovi vred z veseljem vztrajati pri vzajemnem delu za blaginjo svojega naroda' Ako se učiteljstvo bori za svoje interese, za samostojnost in neodvisnost svojega stanu (pa ne za neodvisnost od vere in Boga!), mu tega pač ne more v zlo šteti noben razsoden človek; saj »kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" — Glede na nastavljanje suplentov na ljudskih šolah poslale so se v zmislu predlogov, * Poročal pri X. glavni skupščini »Zaveze" v Ljubljani nadučitelj Drag. Česnik. ki jih je stavil tovariš Brinar, na vse deželne šolske svete po slovenskih deželah primerne vloge. Upravni odbor je sklenil, da se sestavi povodom 501etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. „adresa", v kateri izraža vseslovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo svojo udanost in zvestobo, ob enem pa razloži Nj. Veličanstvu tudi svoje skromne želje. To „adreso" bode izročila deputacija „Zaveze", sestoječa iz zastopnikov vseh slovenskih kronovin potom visoke c. kr. deželne vlade kranjske Nj. Veličanstvu presvitlemn cesarju. Toliko o delovanju v tej upravni dobi. Konečno mi je še opisati delovanje „Zavezinih" odsekov. Ti odseki so : 1. Slomšek ov odsek. 2. Vrtnarski odsek. 3. Odsek za učila in 4. Odsek za ocenjevanje mladinskih spisov. „Slomšekov odsek" (načelnik nadučitelj in urednik M. J. Nerat) je zboroval dvakrat in sicer v Gorici in v Mariboru. Sad tega odseka je bil izdaja „Slomšekovih pedagogiških spisov", katere je uredil prof. dr. Bezjak. Vrtnarski odsek, (načelnik nadučitelj f V. Ribnikar) je tudi dvakrat zboroval. V Mariboru je poročal prof. Ivoprivnik „Kakšen naj bode šolski vrt'?", v Gorici pa je isti poročevalec predaval „0 cepljenju vinske trte". Odsek za učila (načelnik ravnatelj H. Schreiner) je priredil in razkazoval v Mariboru razstavo učil. Odsek za ocenjevanje mladinskih spisov (načelnik nadučitelj Janko Leban) je ocenjeval izišle mladinske spise. O knjigah za mladino je poročal nadučitelj Leban pri zborovanju v Gorici. V priznanje zaslug za šolstvo in učiteljstvo so bili sledeči gospodje izvoljeni častnim članom „Zaveze": 1. Henrik Schreiner, ravnatelj c. kr. učiteljišča v Mariboru; 2. M. J Nerat, nadučitelj in urednik „Popotnika" v Mariboru; 3. Jan Lego; 4. Fran Vodopivec, c. kr. okr. šolski nadzornik za goriško okolico; f). Ivan Koprivnik, profesor na e. kr. učiteljišču v Mariboru; 6. Anton Klodič vitez Sabladoski, dež. šolski nadzornik za Primorje. Izkaz članov ..Zaveze" leta 1889. v primeri z le lom 1898. Leto 1 m e Število Število članov i Skupaj ---- kron o v i n e d r liste v častnih pravih podpora. Kranjsko...... 4 1 307 116 424 1889 Primorsko....... 4 — 214 9 223 Štajersko........ 10 6 133 3 142 .Skupaj . 18 7 654 128 789 Kranjsko........ 10 (5 939 31 976 Primorsko....... 7 7 259 23 289 1898 Štajersko........ 15 47 404 32 483 Skupaj . 32 60 1602 86 1748 Tako sem v kratkih potezah in površno skušal naslikati lOletno delovanje „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Razvijalo se je to delovanje povsem naravno. Za prvim navdušenjem je nastopila nekaka reakcija, kateri je konečno sledilo premišljeno, zanesljivo delo, ki zagotavlja stremljenju „Zaveze" sigurne uspehe. V teku časa je ,.Zaveza" lepo napredovala. Kako nepremagljiva trdnjava stoji sredi našo zemlje ter navdaja vseslovensko in islrsko-hrvaško učiteljstvo s srčnostjo, ponosom in pogumom v boju za naše pravice. Ona je vsa naša, je naše meso in naša kri! Naj bi še nadalje prospevala in se krepila na podlagi gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!" Naj bi zastavila tudi v bodočnosti vse svoje sile za napredek učiteljstva in šole ter za blaginjo naroda našega. To pa bomo najlaglje dosegli po geslu našega presvitlega vladarja: ..Viribus unitis!" Svojega poročila o desetletnem delovanju ..Zaveze slovenskih učiteljskih društev" pa ne vem bolje zaključiti, kakor z besedami, ki jih je pred 10 leti zapisal osnovalni odbor ,,Zaveze" na koncu svojega oklica: „Kar tirja svet od nas, to dobro znamo, Kar tirja dom, slovenski rod od nas. To govori glasno nam src,e samo: Ustvarjaj m o m u lepši, boljši čas! V oblasti src mi sto in sto imamo: Utisnimo kreposti jim izraz, A jedna, prva druge vse ustvarja: Ljubiti rod, ljubiti dom in carja! ©se - Stanje i želje hrvatsko-slovenskog- učiteljstva Istre.*) „1 st i n a je sveta, živa Koj se bori, taj da i dobiva" Andrija Palmovič. Slavna skupštino! Mila bračo! Veleslavna gospodo i mile mi gospodje! .Pod ti m nebom, pod tim suncem, nema veče umjetnosti, nego što je stvariti ljude, pitomiti divlje čudi, krotiti srca biesne strasti, podjarivati umnu silu, svjetlom puditi emu tminu, da u ovom divnom hramu, u priredi nedohitnoj, svjetlo božje žarko planiti!" Tako piše, tako sudi i misli o važnosti, o uzvišenosti zvanja učiteljskoga hrvatski pjesnik lv. Zaliar. Glasoviti Cicero reče: Naj veča i naj plemeniti ja služba, koju čovjek svojoj domovini učiniti može, jest, ako se uzgoju mladeži posveti." Aleksander Veliki govoraše često: „Više ljubavi i štovanja dužan sam svome učitelju Aristotelu, nego svomu ocu Eilipu." „Ocn" reče „imam zahvaliti, da živim, a Arislotelu da pametno živim." Mnogimi bi mogao jošte primjeri iz davne davnine i zlatnini riečima iz sadašnjosti orisati naš zadatak, no dosta budi i ovo rečeno. Več iz rečenoga lasno se može razabrati. da je od pamtivieka, a i danas zvanju našem pri poznata plemenitost, važnest i uzvišenost. Nu plemenitost, važnost, uzvišenost zvanja učiteljskoga iziskuje od učitelja, da hude pod-pune duševne i tjelesne željezne snage, jer rad njegov je naporan i tegotan a i ubitačan po zdravlje. Pa neka hude i ubitačan, tegotan i naporan, to sve dalo bi se jošte podnositi, jer da se radi. to je sudjeno svim : „To je sudjeno dobru, to je sudjeuo zlu, to je sudjeno čovjeku što razum ima, to je sudjeno stvoru, što ga neima." Sviestan se zato učitelj težkog rada, težkog bremena zvanja svoga ne plaši, pače ono bi mu bilo sladko i lahko i pri * Izviešeivao Božo Dubrovič, nadučitelj iz Sv. Mateja u Istri, prigodom X. glavne skupštino u Ljubljani. poslu bi ga vidio uviek vesela lica, vedrih misli, čista srca, puna dobrih namjera, pnna poezije, da ga u prvom redu bieda ne mori. Idimo dalje! Da ne zna, ne čuje i ne vidi, kako se uzvišenomu njegovu zvanju podrugivaju i nemiliee svakom zgodom rugln izvrga-vaju; kako strast, zloba na svili strana na nj navaljuje; kako iz pokvarenog i podivljalog srca svakojake klevete, potvore, muke i nevolje nanj bacaju. Kad ne bi znao, da nema nikoga, tko bi se za nj zanimao i zauzimao, da mu se bieda ublaži; kad ne bi znao, da nikoga nema, tko bi ga branio i štitio od uepravde, jada, tuge i čemera. Za svaki ovdje po svom značenju bolni izraz, imam sto i sto primjera i jamčim, da se za nijednoga nišam porekao. Krvave se rane zadaju učiteljstvu Istre, uslied kojili učiteljstvo prolazi težke dane, a još teže jade i nevolje. Naš život nije hram veselja, jei često moramo slaviti črne dane; nad nama se riedko vedri nebo, jer nam je život zavit u gostu nočnu tniiuu. Ne možemo mirno spavati. ne možemo sladko jesti ni one suhe korice hleba. Živa, sveobča želja bila je slavnog upravnog odbora, da se pri današnjoj glavnoj skupštini drži kakav referat u hrvatskom jeziku i na molbu, policaj njegov, a ne iz v lastite iniciative, ja sam sc toj živoj želji radostno odazvao, ter izabrao naslovni predmet. Pri glavnoj skupštini ..Zaveze" 11 Novom mjestu proučavao sam, u Opatiji i Celju sam se veselio, radovao, nasladjivo i uživo, a evo ovdje zapala me častna zadača, da igram ulogu Petra od Amiena. Evo me do izviestiteljeve stolice, da Vam podam zanimivih sličica iz kaleidoskopa učiteljskog života. Da Vam pričam o markatnih, pikatnih doživljajih, da vam pripovjedam zgodice i nezgodice istarskog putnika. Medju inim, da istresem punu šaku jeremijada, a tada da si gospodo sami stvorite poklik, koji jamačno neče glasiti: „Hrvatsko-slovenski učitelji Istre, najsretniji so ljudi!" Poznato je, da se ne rado sluša čovjeka, koji jadikuje rad bolesti, nesreče ili bilo čega drugoga i u takim prilikama najradje bismo govor oblatili na koju drugu stvar. Ta bojazen obuzimlje i mene u ovaj čas, zato prije nego li predjem na samu stvar, molim vas slavna gospodo, gospodje i mila bračo, da me izvolite nztrpljivo slušati. Dobri prijatelji, — a mojim prijateljima, ja vas tu sve držim, — rado slušaju pripovjedanje prijateljevih jada, znajuč, da kad im 011 svoje srce odkrije, kad iin se iztuži, naplače i izjada, da 11111 srcu odlane. Još jednu samu malu, malu molbu upravljam na slavim gospodu, a ta je, da me gospoda izvole izvinuti, ako ovo izviešče ne hude on ikovo, kakovo bi moralo da hude. Težko je čovjeku pri srcu, ako je primoran reči: trudim sc i ubijam, sve svoje sile posvečujem narodu i državi, a nimam toliko, da bi mogao primjereno živjeti. 110 moram trpiti glad i žeti j u. Na koncu smo 19. vieka, vieka ne borbe na šake, na buzdovane i šestopere zlatne, 11011 vieku najživlje borbe za sveobčim napredkom, za prosvjetom. Pa gle ironije! Učiteljstvo, koje je u prvom redu pozvano, da širi napredak i prosvjetu, ono nije u toni vieku, 110 u \ieku najživlje borbi za obstanak. Poput hrabrih Spartanaca kod Tennopilah, naj-življi mu je bej bili za „ kruli naš vsakdanji '. Zaokužimo li okom Istrom od zapada do iztoka, od sjevera put juga, taj se boj sirom Istre očajno bije. U njekom mjestancu Istre sastalo se malo družtvance, da proslavi njekakov god. Zdravice se redom redalc, da na teme,J" resnice iu l'rava se" dek, le semtertje se kaže kaka trdost v znan-ia tuJi svet z našimi odnošaji i« težnjami, ter izrazu in nedoslednost, pri rabi dvojine, kar (la l)obiJa neresnico, katero o nas vedno razširjujejo se pripeti pogostoma učitelju, ki v Šoli po- neprijateljski nam časopisi židovsko-nemški, madjar- učuje v tujem jeziku. V tej zadevi bi se slii itd- Odkriva pa tudi grozne krivice, ki se nam dalo semtertje še kaj popraviti, večinoma i Hrvatom gode. Od nas je odvisno da zago- se je pa to tudi že zgodilo na koncu knjige, tovimo obstanek temu neustrašenemu Tu pa najdemo tudi mnogo popravljenih sobojevniku na publicističnem polju, ter napak, ki so ostale nepopravljene v „Močnik- mu tudi podamo sredsta za ojačenje in Celestinovi geometriji za nižje gimnazije." potrebni razvoj. Vtem obziru kaže torej knjiga mali napre- „Der Siiden" izhaja 1. in 15. vsakega meseca z dek. Ugajala bode dobro svojemu namenu, obilno in zanimivo vsebino. Ker se mog<> še številke od če tudi je za dekliške šole nekoliko preob- meseca avgusta prejeti, znaša naročnina do konca širna, pa vsaj upamo v kratkem dobiti kako leta samo eden goldinar. Uredništvo in upravništvo slov. deško meščansko šolo. Te šole so nam \ je na Dunaju I. Plankengasse 4. Društveni vestnik. Sožalje „Zaveze". Povodom nenavadne in grozne smrti Nj. Veličanstva presv. cesarice Elizabete izrazila je d e p u t a c i j a „Z a v e z e slov. učit e 1 j-skih društev" (gg. L. Jelene, D. Česnik in Fr. Luznar) dne 15. sept. t. 1. potom slavnega okr. glavarstva v Kranju svoje naj iskreneje sožalje v ime vseh v „Zavezi" združenih učiteljskih društev ter zajedno prosila g. vladnega zastopnika, naj izvoli predložiti čutila pred Najvišji prestol. 0. Svetinje pri Ormožu. 25 let — to sicer v človeškem življenju še ni kaj posebnega, a za dru- štvo, oziroma za obstanek kakega društva je že vendar precej lepa in dolga vrsta. In to lepo vrsto let zaključilo je naše učiteljsko društvo z letošnjim letom. Na 4. dan septembra odločili smo praznovanje petindvajsetletnice ter s strahom in upom pričakovali določenega dne. Toda, priznati moramo: strah naš izginol je kakor pena a upi naši bili so več kakor presenečeni. „Zora puca, bit' če dana" pisal sem v nekem svojem letošnjem poročilu, in danes se mi pač dozdeva, da se nam že dani. — „Sloga naj nam bo danica, a solidarnost in stanovska zavest pa zlata zarija boljših jasnejših dni" ; tako nam je napival gosp. načelnik proti koncu našega banketa, a še obširneje in globleje nam je o imenovanih svojstvih našega stanu na srce govoril g. Rajšp. — Toda, da čujemo, kako se je slavnost naša čeloma vršila in obnesla 1 Že zgodaj zjutraj prihiteli so od raznih strani tovariši, bratje in sestre naše od raznih strani in našinci pozdravljali so jih mogoče prisrčno. Ob pol-deseti uri pa smo šli skupno k sv. maši, kjer so učitelji s spremljevanjem godbe pevali celo sv. mašo. Po končani službi božji pa smo šli v slovesnem sprevodu, na čelu mu šolska ndadež ormoške šole s svojimi učitelji, na ormoško pokopališče, kjer se je vršilo odkritje nagrobnega spomenika pokojnemu tovarišu Antonu Freuensfeldu, koji spomenik postavilo mu je učit. društvo z blago pomočjo nekojih prijateljev in s prispevkom pokojnikove ostale obitelji, oziroma rodbine. — Tu ob ozaljšanem grobu pokojnikovem spregovoril nam je gosp. tovariš Rajšp v krajšem govoru nekoliko v srce segajočih besed v spomin blagemu, mlademu, nekedaj toliko lepih idealov nosečemu in v obče iskreno vnetemu tovarišu, a gosp. nadučitelj Vauda zahvalil se je kot edini moški ud še živeče Freuensfeldove rodbine vsem prisotnim na lepem činu, koji se je uprizoril v časten spomin njegovega ljubega svaka. Za tim vrnoli smo se v ormoško šolo, kjer se je vršilo v lično okrašenih prostorih slovesno zborovanje. Gosp. načelnik Vauhnik pozdravil je z ognjevito navdušenostjo vse prisotne, osobito pa ljube nam tovariše in tovarišice, ki so prihiteli k nam od raznih strani, ne se boječ gmotnih stroškov, niti silne vročine ne dolgega pota, da se tukaj snidejo s svojimi sodrugi ter obnovijo staro svoje pobratimstvo, oziroma sklepajo nove bratovske vezi. O, krasna si ideja pobratimstva! Dal Bog, da se je navzamemo do vrhunca svojih src! Dal Bog, da prešine njeni očarajoči žar vse naše mile tovariše po širni naši slovenski zemlji in srečen, neskončno srečen bo naš stan, bo ž njim vred slovenski rod. — Za načelnikovim pozdravom ostal je tovariš naš iz unstran Drave, tajnik varaž-dinskega učiteljskega društva, gosp. nadučitelj iz Vinice na Hrvatskem ter nam kot Hrvat izročil pozdrave svojih sodrugov, naših milih nam bratov Hrvatov, kojemu pozdravu odgovarjali so prisot-niki z iz srca gredočimi: Živili! Na to utvoril je gosp. načelnik slovesno zborovanje ter nas z navdušenimi besedami vspodbujal, naj se hvaležnega srca tudi danes spominjamo našega preblagega Najvišjega dobrotnika in zaščitnika, viteškega cesarja Franca Jožefa ter mu vskliknemu trikratni „Slava", po kojem zadonela je po dvorani navdušena vedno lepa »Cesarska pesem". — Da pa ta naša odkritosrčna navdušenost doseže tudi ušesa cesarja samega, odposlalo je zbrano učiteljstvo Njegovemu Veličanstvu primerno udanostno izjavo in častitko brzojavnim potom, kojo je sestavil in zbranim prečital gosp. načelnik sam. Potem nam je gosp. načelnik prečital nekoje brzojavke, ki so nam došle od raznih stranij, neko je izmed njih že pozno proti večeru ter so se prečitale še le proti koscu banketa. — Gosp. Košar nam je kot slavnosten govor- nik razvijal rojstvo in razcvit društva ter povedal marsikaj zanimivega iz društvene povestnice ; spominjal se je pokojnih društvenikov in nam slikal delovanje društva v pretekli dobi, zajedno pa nas rotil naj ne popuščamo, nego čemdalje čvrsteje delujemo v njega prospeh in razvoj, kličoč drnštvu iz dna srca: Vivat, floreat, crescat! Za slavnostnim govorom zapeli so zbrani „Zavezno" s spremljevanjem harmonija in potem smo se soglasno odzvali pozivu gosp. načelnika, kateri je hvalo izrekel vsem, ki so količkaj pripomogli k taki) častnemu praznovanju naše slovesnosti in nas povabil k naročenemu banketu. — Pri banketu samem svirala nam je godba hardečkega gasilnega društva, ki ima v tovarišu našem, g. Domicijan Serajniku mlajšem prav spretnega voditelja in učitelja, kateri sije tudi za našo slavnost stekel nemalili zaslug. Tu so nas počastili s svojo prisotnostjo odi čni Ormožani in Središčani, udje okrajnega šolskega sveta in drugi cenjeni prijatelji naši. Tu so se vršile tudi razne napitnice in sicer je gosp. načelnik vzdignil prvo čašo na zdravje našega skupnega deželnega očeta in Najvišjega zaščitnika šole in šolskega zakona presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Gosp. Porekar napil je v krepkih besedah dež. šol. svetu in nja prvomestniku c. kr. namestniku, g. Slane okr. šol. svetu, a g. Kosi Anton, ki je pri slovesnem zborovanju govoril tudi lastni svoj prav lepo sestavljen prolog, napil je še duhovskemu stanu želeč, da bi ta dva stanova, učiteljski iu duhovski, složno in vzajemno delovala na polju prosvete in odgoje v prospeh milega slovenskega rodti in v dosego njegove boljše bodočnosti. Tovariš g. Rajšp pa nam je v njemu lastnem jedrnatem in globoko premišljenem govoru nudil v prisrčen sprejem kraljico vseh stanovskih čednosti, plemenito slogo, ljubeznivo kolegijalnost in zavedujočo se svoje moči, mogočno solidarnost. Tudi na prekrasen venec prisotnih gospa in gospic nismo smeli pozabiti in njih se je v svoji napitnici spominjal g. tovariš Rozina. Razen teh slišati je bilo še več napitnic, izmej katerih omenjam še osobito une gospoda Polanca, načelnika slovenjebistriškega učiteljskega društva, ki nas je počastilo v mnogo obilnišem številu nego sosedno ljutomerško, od katerega smo pač z ozirom na to, da smo se njihove 251etnice mi v 5krat večjem številu udeležili, polnim pravom pričakovali večje udeležbe. — Ako so prihiteli k nam tovariši iz Celja, Kozjega in Brežic, bi pač tudi Ljutomeržani zmogli toliko časa in prilike. Sedaj pa, ko mi je končati svoje skromno poročilo, nemogoče mi je završiti ga inače nego s prisrčno hvalo vsem udeležencem, osobito onim gospodom tovarišem, ki so nas s 3vojim krasnim petjem tako prijetno kratkočasili, kakor so to gospodje Pfibil iz Kapele, Munda iz Celja, Vobič itd. Da ste nam zdravi, vrli pobratimi! Še iz daljine Vam kličemo opetovani: „Na zdar!" Pa tudi domačinov, ki so si v namen naše slovesnosti pridobili največ zaslug, ne smem pozabiti in tu moram imenovati v prvi vrsti vrlega tovariša Kozino, ter pevovodja Serajnika in našega blagega Rajšpa! Kog Vam plati vsem vkup! Iz konjiškega okraja.* Poročati mi je o dveh zborovanjih. Pri prvem — 4. julija t. 1. — pristopil je gosp. Koser Rudolf našemu društvu. Volila sta se delegata za »Zavezo" in rešile nekatere društvene zadeve. Ker poročevalca radi bolezni ni bilo navzočega, razgovarjalo se je prosto o vprašanju „Kako naj uvede šolski voditelj utitelja-novinca v šolsko prakso"; udeležila sta se tega razgovora posebno gosp. Malenšek in gosp. Brinar. Zadnji je posebno povdarjal, da se naj to godi na podlagi kolegijal-nosti. 11. dne avgusta priredilo je naše društvo slav- * Slučajno zakasnilo Uredn. 1 nostno zborovanje v proslavo 50Ietniee vladanja našega presvitlega cesarja. Zbralo se je skoraj polno število društvenikov in precej drugega občinstva. Med temi č. gosp. Voli, nadžupnik konjiški, in gosp. prof. Rezenšek iz Plovdiva. Po pozdravu gosp. predsednika poslala se je na Naj višje mesto brzojavnim potom udanostna izjava. Pod vodstvom gosp. Ivokota zapel seje „Opomin k petju", pesmi pa je sledil slavonstni govor (g"sp. Cernej), ki se je navdušeno odobraval; zapela seje tudi cesarska pesem. Potem je deklainovala gdč. Vidmajer-jeva slavnostni prolog. Na to je sledilo nekaj izbornih koncertnih točk naših slavnih glasbenikov gospe in gosp. Kokota in Serajnika. Dolžnost nam je omeniti, da je gdč. Pirnat posodila iz prijaznosti svoj klavir ter da so nekatere druge gospodičine oskrbele okusno dekoracijo sobe. Končno smo bili, kakor navadno, zbrani pri Suterju. Navdaja nas zavest, da smo po svojih močeh proslavili ta velik avstrijski praznik.. Ren o. Dopisi in razne vesti. 11 sevniškega okraja, (Konec.) O drugem vprašanju „Geogratično zgodovinska slika o razvoju naše očetnjave za časa petdesetletnega slavnega vladarstva našega cesarja" je govoril g. Piši iz Sevnice. Njegov obširni govor je bil jako zanimiv ter imel namen, poslušalce ne-le poučiti, ampak tudi navdušiti za domovino in cesarja. Tretje vprašanje je bilo: „Metoda nemškega jezika v slovenskih ljudskih šolah". G. poročevalec nadučitelj Tratnšek iz Sromelj nam je natančno pojasnjeval, kako imamo postopati pri pouku v drugem dež. jeziku po tako zvani „nazorilni metodi", ki bode čim prej, tem bolje izpodrinila zastarelo dramatično" metodo, po kateri smo dosegli primeroma le majhne vspehe. V vseh šolah našega politič. okraja se bode začetkom prihodnjega zimskega tečaja vvedla Schreiner-Bezjakova „Prva nemška vadnica" in sicer tako, da se bode rabila v dveh oddelkih I, in II. del vadnice namesto dosedanje „Nemške začetnice" in III. del namesto dosedanje „Prve nemške slovnice". „Druga nemška slovnica" še ostane, dokler ne dobimo „Druge nemške vadnice", vendar se tudi na višji stopnji ne bo več »prestavljalo". O vprašanju, kako se naj dosedanje šolske tiskovine predrugačijo, oziroma kakšne naj bodo nove tiskovine, poroča g. nadučitelj Mešiček iz Sevnice. Pokazal nam je že nove tiskovine „im Biirstenabzug", ter govoril največ o tem, kaj bi se dalo pri teh tiskovinah še premeniti. Oglasili so se tudi drugi tovariši. G. Šetinc želi, da bi vse uradne knjige bile vezane, ter da se zapišejo tudi v inventar. G. Knapič pov-darja, da se morajo tiskovine tako sestaviti, da učitelju pisarije olajšajo. Radi tega se naj razrednica, katalog in tednica združijo v eno knjigo, kakor je po nekaterih drugih lcronovinah. r Knjižice o šolskih naznanilih" naj se ne vvedejo, ampak šolska naznanila v obliki, kakoršno imajo na Kranjskem. G. Mešiček je proti temu, da bi se razrednica in katalog združila. Tiskovine se morajo založiti tudi v slovenskem jeziku. Kot daljna točka dnevnega reda so sledila poročila o stanju okrajnih knjižnic in volitve v odbor. Poročali so za okraje Kozje g. Boheim, za Sevnico g. Mešiček, za Brežice g. Ornik. V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni in sicer a) za okraj Kozje: gg. Sket, Gajšek, Moric, Boheim; b) za okraj Sevnica: gg. Mešiček, Knapič, Matko, Skalovnik ; in cj za okraj Brežice: gg. Tominc, Ornik, Tramšek Blaž, Skubec. Izmed simostojnih predlogov naj omenimo sledeče: a) Vis. dež. šoski svet naj izda učne načrte za nemški jezik na slovenskih ljudskih šolah. b) Odškodnina za potne stroške povodom okrajnih učiteljskih konferenc naj se izplača na dan konference. cj Nagrada za supliranje na kateri drugi šoli naj se ne vračuni pri osebnem dohodninskem davku. (Vse tri predloge je stavil g. Moric). d) Okrajne učiteljske konference naj se odsihdob ne vršijo več v Reiclienburgu (g. Skalovnik). e) Učitelji naj povodom def. nameščanja ne prisegajo pri krajnih šolskih svetih ampak pri okrajnem šol. svetu oziroma nadzorniku (g. Jožef Pečnik). f) Redi za nravnost, pridnost in napredek naj se v katalogi!] in šolskih naznanilih zaznamujejo s številkami (g. Ivnapič). — Vsi predlogi so bili sprejeti. S tem je bil dnevni red končan. G. predsednik se zahvali udeležencem osobito poročevalcem za njih trud, želi, da bi danes vsejano seme v prid šolstva obrodilo obilno sadu in zaključi zborovanje ob pol 4. uri popoldne. Tovariš Rauter se zahvali g. predsedniku za spretno in nepristransko vodstvo konference, obljubi, da se hočemo ravnati po navodilih, katere smo ravnokar slišali in povabi tovariše, da zakljičejo spoštovanemu gospodu nadzorniku trikratni „živio". Omeniti še moramo, da se je g. uradni vodja okr. glavarstva pl. Vistarini brzojavnim potom opravičil in želel konferenci obilno uspeha. Konferenca mu je na to tudi brzojavno izrekla zahvalo za naklonjenost in krepko zastopanje šolskih in učiteljskih interesov, kar se je zlasti letos pokazalo. Žal, da lanskega zapisnikarja ni več med nami. Temu bi se bilo letos srce veselja smejalo, kajti zborovalna soba je bila krasno okinčana. Zlasti podobo cesarja so dičili lepi venci in zastave. G. predsednik je to tudi v svojem govoru pohvalno omenil. Vsa čast domačemu učiteljstvu ! To konferenci smo se zbrali v gostilni g. Podjede, kjer smo potolažili nemirne želodce ter se prijateljsko razgovarjali, dokler nas ni zahajajoče solnce razpršilo na vse strani. K. rA Goriškega. Častiti gosp. urednik! Dopisi z Goriškega v Vašem cenj. listu se zde marsikomu čudni in morda neverojetni, a še bolj čudne in ne-verojetne so razmere, v katerih učiteljstvo živi. Ni je menda dežele, kjer bi bilo še kaj enakega, zlasti z ozirom na gmotno stanje! Žalosten pa je tudi pogled na društveno življenje med učiteljstvom. Manjka nam stanovske samozavesti, organizacije, napredovanja in svobodnega mišljenja. Toda vsemu temu se da odjiomoči, ako le sami hočemo. Razmere so namreč takšne, kakoršue si zaslužimo in nič slabše. Najpoprej je treba, da se naše društveno življenje, ki je zdaj čisto omrtvelo, osnovi, da bode učiteljstvu v korist, ne pa v posmeh. Vzroki sedanjega nezani. manja za društvo so po mojem mnenju ti-le : 1. Mlačnost in polževa kri v društvenem življenju nekojih učiteteljev. Dobe se namreč takšni, ki ne čitajo nobenega strokovnega lista, sploh celo nič, ali pa je njih evangelij kak za prosto ljudstvo pisani listič. Ti jazbeci ne gredo iz svojih lukenj ob nobeni priliki. Svoje djanje in nehanje akamodirajo me sečnim 40 gld., od katerih še denejo kaj na stran da se dobe med njimi celo mali kapitalisti in tud taki, ki zemljišča kupujejo. Taki učitelji ne vprašajo več po duševni hrani. Društvenost jim je neznana, nerazumljiva in nepotrebna. Se svojo nebrižnostjo in apatijo kužijo zrak na okoli ter pripravijo s svojim vzgledom celo mlajšesvoje druge, kateri z malim svojim znanjem, ki ga prinesejo morda iz Kopra, opuste ves nadaljni napor do izobraževanja in spopolnjevanja, tako da okore mnogi že v dobi, v kateri bi se še le prav moralo začeti resno učenje. 2. Vzrok, da so mnogi izgubili veselje do društvenega življenja je tudi ta, da so se nekoji udje (zlasti pred časom) držali, kakor da so nezmotljivi in da imajo edino le oni besedo pri društvu. Ce se je le kateri, sosebno mlajših kedaj oglasil, skušali so ga osmešiti in ga tako pripraviti ob veselje do samostojnega delovanja in udeleževanja pri delu. — Mlajše je treba pri delu bodriti, in radi tega tudi eventuelne malenkostne hibe, zlasti pri prvih nastopih, prezirati. Le tako si vzgojimo potem dobre, agilne društvenike. Odbornik si n. pr. ne sme do-mišljevati, da je več nego kak drug ud. 3. Nemarnosti do društva je pri nas krivo tudi to, da odbor ni vselej izvrševal društvenih sklepov sprejetih predlogov. To pa je neodpustljiv greli. Udje žrtvujejo čas, pot in trud, a odbor jih ima za norca. Tako se nikoli nič ne doseže in društvo mora razpadati. Še se dobe vzroki navzdol in navzgor; toda naj bo za danes. Vsi znani in neznani vzroki se pa dado odstraniti, ako le sami hočemo. Zavednost, stanovski ponos in kolegijalnost so zdravilo proti vsemu! Potreba je tudi tolika, kakor menda nikjer, da povzdignemo svoj glas. Vse se čudi naši krot-kosti, da ne rečem nemarnosti in slepoti. Vzdramimo se torej k življenju vsi doma, združimo se potem trdno z učitelji oziroma njih društvi cele dežele ne glede na narodnost. Naš glas dobil bo potem veljavo, a prositi nam treba ne bode. — Prosi naj, kdor ne zasluži. Mi zahtevajmo! — Ne dajmo se slepiti misleč, da je morda kdo na naši strani, ki nam bo pomagal, za nas delal in nas rešil iz raznih stisk. Nikdo! — Nekoji imajo zaupanje v poslance. Toda najbolj prazno je tako upanje pri nas, ako sami ne tirjamo. Ves deželni zbor nam je nasproten, a tudi naši slovenski poslanci ne zaslužijo naših simpatij. Za vzgled njih „delovanja" bodi omenjeno, da eden najsvobodomiselnejših in radikalnejših poslancev je svojčas v Celju zagovarjal Eben-hocliov šolski predlog. Drugi, ki se smatra nekakim voditeljem na Goriškem, se je tudi javno izrazil pred nedavnim v Gorici, da vse njegovo delovanje bo stalo na podlagi pastirskih listov. Mi se pač v to ne spuščamo. A žalostne naše razmere se tem potem gotovo ne zboljšajo. Gorje torej nam brez nas. Vzdramimo se sami in nastopimo pot dostojno našemu poklicu. V boj za pravico, napredek in svobodo! D r u š t v e n i k. S Kranjskega, (Raznoterosti.) Da je naš dopis v št. 15. zelo ogorčil ljubljanske gg. kolege, se nam prav čudno zdi. Nehote t m o se spomnili bajke o ovci in volku. Gg. tovariše, ki s pravo, nesebično kolegijalnostjo izvršujejo svoje domoljubno delovanje, gotovo oni dopis prav nič ni zadel, /a ostale pa ne vemo, čemu so bili ogorčeni. Da 1 »i se pa vedno le zatiskali obe očesi ako se greši, to pa vendar ne gre. In v tem duhu in s tem namenom bodemo tudi v prihodnje poročali o važnejših dogodljajih kranjskih, naj bode komu ljubo ali ne. Pretečeni mesec si lahko slovensko učiteljstvo zapiše z zlatimi črkami v svojo zgodovino. To so bili dnevi prazniki. Ljubljansko mesto je pokazalo, da ve ceniti narodne pijonirje, slovensko in sploh slovansko učiteljstvo. A tudi slovensko učiteljstvo je pokazalo, da je faktor, s kojim se mora računati v najbližnji prikodnjosti. Slovensko učiteljstvo je pa tudi pokazalo s svojim delom, s koncertom, z ustanovitvijo šolskega muzeja, da deluje, da napreduje z duhom časa, da vporablja ves svoj prosti čas v razvoj slovenskega naroda in lastnega „jaz". Slovenski narod, posebno pa ljubljansko prebivalstvo se lahko uči od narodnega učiteljstva, da deluje taisto združeno, ko eden mož za povzdigo milega naroda na pravi narodno-slovensko-slovanski podlagi, in da ne pozna one otročje politike, ki jo nekateri imenujejo »stranke". Zakon o novih plačah kranjskega učiteljstva je že dobil Najvišje potrjenje, stopi pa še le v veljavo s 1. januarjem 1899. Torej smo za dva meseca zopet na boljem! ? Vrlo »pedagogiško društvo v Krškem" nas je razveselilo s prav lično knjigo, s »slavnostnim pedag. letnikom". Knjiga dela vso čast društvu, posebno pa spisateljem. Slovenski učitelji, sezite pridno po njej ! Ker smo že pri »pedag. društvu", spregovorimo še nekaj besedi. Naša najsrčneja želja glede na to društvo je pač ta, da se vsaj deloma preostroji, vsaj deloma po v Novem mestu sprejetih nasvetih. Tovariši, ki imate vodstvo tega prekoristnega društva v rokah, potrkajte malo bolj na vrata srednješolskih učiteljev in drugih mož; marsikateri bode še rad prispel z drobtinico svojih možganov v pomoč temu društvu; posnemajte krasno se razcvitajoče enako društvo naših sosedov Hrvatov. Zelja mnogih učiteljev kakor tudi učiteljic je, da se zopet izda »Popotnikov koledar za slovensko « učiteljstvo". Radi tega svetujemo založniku iu izdajatelju »kranjskega ročnega kataloga", da preneha z nadaljno izdajo tega podjetja. Kajti po našem trdnem prepričanju je ta koledar največ škodoval »Popotnikovemu koledarju". Ako pa gosp. založnik nikakor noče prenehati z izdavanjem tega roč. zapisnika, naj pa vsaj izpusti imenik učiteljstva in drugo. Ne zidajmo si sami kitajskega zidu okoli slovenskih pokrajin, saj nam ga drugi že itak hite zidati. Povodom obhajanja desetletnice »Zaveze" ustanovilo se je prevažno društvo za slov. učiteljstvo, namreč »Jubilejna samopomoč". Upajmo da se ga oklene vse slov. učiteljstvo. Želimo pa tudi, da se preneha sedaj nekaj let z ustanavljanjem drugih raznih učiteljskih društev; le oni šol. okraji, ki še nimajo svojih okr. učit. društev, naj si je ustanovijo. Pri nas na Kranjskem, kakor tudi na Štajerskem še vedno strašijo z »brezversko šolo". Kot edin »šepav" dokaz proti sedanji šoli navajajo vedno edino štatistiko lmdodelnikov. To pa ti ljudje ne premislijo, da kakor vsaka veda, tako tudi napreduje »justica-' z ogromnimi koraki. Ko bi bila justica dandanes še tam, kjer je bila za časa grajskih valpetov, bi gotovo imeli še enkrat več svet-i nikov in svetnic. V Ljubljani so se vršile ravnokar duhovne vaje za »brumne" učiteljice. Ena udeleženk se javno zahvaljuje v »Slovencu" za vse dobrote, dušne in telesne, ki so jih prejele v času teh vaj. A čudno, brezimno! Zakaj se sramuje ta »brumna duša" z polnim imenom na dan, nam je neumljivo. Ce se sramuje očitno priznati, da je bolj pobožna katoličanka, kakor druge njene tovarišice, potem naj v prihodnje raje doma ostane, ker tako dejanje se nam zdi, kratko rečeno ,,hinavsko". V „Slov. Narodu" je bilo pred kratkim čitali dopis, v kojem nek učitelj britko toži, da je že delj časa brez službe. To je pri nas prav mogoče, ker se službe včasih oddajajo tudi kar pod roko, brez razpisa IVI V istem listu je bilo tudi črno na belem, da Št. Lambert pri Litiji, je brez učitelja, čeravno sta bila dva prosilca in eden baje z spričevalom učne usposobljenosti. Občni zbor »vdovskega društva" je letos sprejel nekaj prav umestnih predlogov, ki bodo v prav veliko tolažbo onim, ki postanejo deležni teh dobrot. Naša srčna želja je pa ta, da naj se to »vdovsko j društvo" raztegne tudi izvan kranjske meje, to je, da se sprejemajo v prihodnje tudi učitelji iz Štajerske, Primorske in Koroške. Tovariši, s tem bodemo pokazali, da nas navdaja v istini ona nesebična medsebojna kolegijalnost napram našim tovarišem, katero imamo tako pogostoma na papirju, a še večkrat na jeziku. (VI. štajerska deželna učiteljska konferenca), ki se je vršila dne 12. in 13. t. in. v Gradcu, vdeležencev ni kaj zadovolila, dasi je bil dnevni red času primeren in referati v spretnih rokah. Pogrešali smo pri obravnavah one svobode v izraževanju misli, ki takim zborom še le vtisne znak zanimivosti iu stori delovanje v njih plodonosno. Toliko za danes o tej prevažni učiteljski skupščini; obširno in natančno poročilo podamo v sledečih številkah. (Uredba uradniških p 1 a č) je dobila Najvišje potrjenje. Z dnem 1. oktobra t. 1. se bode c. kr. uradnikom ter c. kr. profesorjem in državnim učiteljem izplačala po novem zakonu višja plača. — Kedaj bodemo pač mogli poročati, da se je v tem oziru izpolnila vroča želja ljudskemu učiteljstvu na Štajerskem in zlasti po Primorskem. (Umrl) je včeraj v Mariboru po daljnem hu-lebanju tudi slov. učiteljstvu dobro znani ravnatelj tukajšnje sadje- in vinorejske šole gosp. Henrik K al man. — Blag mu spomin! (Pri sadni razstavi v C e 1 j i) je razstavno razsodišče te-le naše tovariše odlikovalo: Miloš Levstik, nadučitelj pri Sv. Andreju pri Polzeli je prejel 25 kron in častno diplomo. Fr. Praprotnik v Mozirju, Peter Vudler na Ljubnem, Jožef Klopčič pri Sv. Petru v Sav. dol, Fr. Šijanec pri Sv. Antonu v Slov. gor. in Tomislav Kurbus v Slivnici prejeli so častno diplomo. (Slovenska mestna ljudska šola v Gorici) je začela vendar enkrat delovati kakor so spodobi. Ker je mestni šolski svet in mestno stara-šinstvo stvar vedno zavlačevala, vzela je vlada celo zadevo vroke ter na mestne troške vse potrebno ukrenila. Vpisanih je do sedaj nad 500 otrok. št. mi, hi. Natečaj. (Podučiteljsko mesto.) Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ima se namestiti začetkom zimskega tečaja podučiteljsko mesto z dohodki po III. plač. razredu in s prostim stanovanjem in sicer stalno ali začasno. Prosilci ali prosilke za to mesto naj vložijo svoje prošnje opremljene s spričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita, oziroma le z zadnjim in pri prvem stalnem ali začasnem nameščenju z dokazom avstrijskega državljanstva pri krajnem šolskem svetu Šentlenarškem do 30. septembra mes. t. I. — Izprašani morajo biti iz obeh deželnih jezikov. Okr. šol. svet Šentlenarčki, dne 24. avg. mes. 1898. 2—2 Predsednik: Kankowsky s. r. št. not. Razpis učiteljske službe. S tem se razpisuje služba učitelja-voditelja enorazredne ljudske šole v Kožbani. Dohodki te službe so določeni v dež, šolskem zakonu od dne 15. oktobra 1896. Prosilci naj vlože prošnje s postavnimi spričevali do 12. oktobra meseca t. I. pri krajnem šolskem svetu. C. kr. okr. šol. svet v Gradišču, dne 31. avg. mes. 1898. st. i6«. t. Razglas. Na novo osnovani enorazredni ljudski šoli na Planici se bode početkom prihodnjega zimskega tečaja namestila služba učitelja in šolskega voditelja. S to službo so združeni dohodki II. plač. razreda; razun tega obljublja krajni šolski svet šolskemu voditelju, ki bode imenovan, po dogovoru vžitno pravico sadunosnika in nekoliko njiv. Prosilci za to mesto naj pošljejo svoje prošnje, opremljene z zrelostnim izpričevalom in z izpriče-valom učne usposobljenosti najpozneje do konca septembra mes. t. I. krajnemu šolskemu svetu na Planici, pošta Fram. Okr. šolski svet Maribor, dne 7. sept. mes. 1898. 1. Predsednik'. Kankowsky s. r. št. 627. Podučiteljsko mesto. Na dvorazredni javni ljudski šoli III. plač razreda v P r i h o v i konjiškega šolsk. okraja je podučiteljsko mesto definitivno namestiti. Prošnjiki za to mesto naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti s spričevalom zrelostnega izpita in učne usposobljenosti, potom predstojnega okr-šolskega sveta do. 20. dne oktobra mes. 1898. I. pri krajnem šolskem svetu v Prihovi. Okrajni šolski svet konjiški dne 20. septembra meseca 1898. 1. Predsednik: Attems s. r. st. 392. Razpis nadučiteljske službe. 1 2 Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Križu na Murskem polju, III. plač. vrsta, je nad-učiteljska služba izpraznjena. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni pro-sitelji naj vložijo svoje pravilno obložene prošnje (tudi spričevalo zrelosti in učne usposobljenosti ter dokaz avstrijskega državljanstva) predpisanim potom do 10. novembra mes. t. I. pri dotičnem krajnein šolskem svetu. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 22. septembra meseca 1898.1. Predsednik: Supanchich s. r. Nov šopek napevov za šolo je: Štirideset napevov za šolske pesmi v Koprivnik-Majcenovi ..Začetnici". Na svetlo dal Anton Kosi, učitelj. Cena 25 Knjižica se naroča — najbolje s poštno nakaznico — pri izdavatelju v Središču, kateri ima v zalogi tudi ,.Zabavno knjižnico za mladino'1. Sedmi zvezek tega mladinskega zbornika je pred kratkim zagledal beli dan. Cena snopiču je 15 kr. ozir. 17 kr. s poštnino vred. „Slovanska knjižnica" izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. , Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 75 snopičev. „Knjižnica za mladino". Doslej sta izšla dva letnika po 12 snopičev, torej skupaj 24 snopičev. Cena letniku je 2 gld. 40 kr., posameznim snopičem pa 25 kr. — Naročila sprejema „Gorička tiskarna A. Gabršček" v Gorici. — V Mariboru se pa dobe v prodajalnici Marije Pristernik, Tegetthoffstrasse št. 13. H igij. C. kr. priv. šolske klopi in dovoljenje za njih ponarejanje priporoča po nizki ceni in tudi na obroke. V Maribc*u. Iv. Weixl, naduč. v pok. Vsebina. I. Cesarica Elizabeta. — Cesarjeva zahvala, — II. Slovenskemu učiteljstvu. — III. Desetletno delovanje „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". (Konec.) — IV. Stanje i želje hrvatsko-slo-venskog učiteljstva Istre. (I.) — IV. Nova temeljna načela za regulacijo učiteljskih plač na Štajerskem. — V. Slovstvo. — VI. Društveni vestnik. — VII Dopisi in razne vesti. -VIII. Natečaji in inserat.i. Lastnik iu založnik: „Zaveza'! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.