» Stav. 183. (Posamezna Številka 8 vinarjev«) V Tratah v 4. julija »17 Lstnlk XLIK fchaja vsak dan, tudi ob oedeljali In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška As;skega 8t 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se poSilJajo uredništvu Urta. Nefranktrana pisma se o« sprejemajo fn rokopisi se ne vračajo. Iztfaiateij In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lira' .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t OP".e}enim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsiSkega it 20. Telefon uredništva in uprave Jtev. 11^57. Na ročni na znaša: Za celo leto.......K 3120 Za pol leta.................15*60 za tri mesece.....................• 7*80 ii nedeljakoizda)«ca celo lato •••••• m 620 za pol leta g Posamezna Številke .fcdinosti* se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. 3»— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkJjuČr.o la upravi .Edinosti* — Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančIJki AslJkega it 20. — PoStnohranilnItai račun it. '41.652. Poslansko zbornico. DUNAJ, 3. (Kar.) Predsednik je izjavil, da so poslanci Candussi. Durich. . jvJ'ja 1917 in § 6 poslovnika poslanske zbornice državnega zbora poživljam s tem gospode poslance, da pridejo teK°™ 30 <'ni v zbornico, ali opravičijo svojo odsotnost. Ministrski predsednik dr Se.dler ie prečital amnestijski odlok. (Živahno v' ilsa:rajno odobravanje in ploskanje na desnici Živahno vztrajno protestiranje, nie vik Ikri in roi>ot pri nemških radikalcih. 2ivahni protiklici na desnici.) Zbornica je prešla nato na dnevni red. Razpravljalo se je poročilo ustavnega iseka o cesarski naredbi giede začasne i»-tavitve delovanja porotnih sodišč in i ročilo pravosodnega odseka o cesarski naredbi glede začasne podreditve civil-l. ii o^eb vojaškemu sodstvu. Poročevalec dr. Ofner ie otvoril razpravo in izvajal: Pogoji § 14 za predstoje razpravljane cesarske naredbe so i iirgkhovemu kabinetu popolnoma inanj-*.Ustavitev porotnih sodišč se ne mo-c nikdar opirati na § 14. Cesarska naredba glede podreditve civilnih oseb vojaškemu sodstvu, je z določili državnega osnovnega zakona v najhujšem nasprotju; rani tega je treba vztrajati na tem, da se predložene cesarske naredbe odpravijo. Zbornica naj se vendar ertkrat posluži -.voje moči in odpove odobrenje v razpravi se nahajajr>čih cesarskih naredb. i Živahno odobravanje,) Na predlog predsednika je bil čas za posamične govornike določen na 45 minut. VoJitelj pravosodnega ministrstva, sek. nač. -dr. Schauer, je opozarjal na to, da je vrsta sodišč vsled vojnih dogodkov ■ •stavila svoje delovanje, vendar more obstojati le ena sodna oblast, ki nudi vsaj 2a najtežje zločine z izvršitvijo takojšnje soibe varstvo državi in prebivalstvu. Z delegacijami se ne more čisto nič odmoći. NajgladkejŠe b± bil izvršen prehod, ako bi se istočasno i odpravo vojaških lodišč v zaledju ohranilo vojaško sodstvo za gotjova mejna ozemlja. Ako pa zbornica ne odobri cesarskih naredb, potem nastane do uzakonjenja predloga vrzel. Ta vacuum naj bi ne trajal dolgo, sicer bi bilo komaj mogoče preprečiti težke škode. Še nevarnejša je takojšnja odprava i:Jw.iinih sodišč brez krajevne omejitve in br^z časovnega prehoda. Dovolite, da Vam uazuanim nekatera poročila, ki smo ;:!i dobili: Po poročilu višjega deželnega odišča v Trstu novembra 1916, je iz-ilJi:o težavno, ako ne naravnost nemogoče sesiaviti porotniške liste, ne glede j:? to. da niti eno sodišče tega okrožja ne deluje v rednem uradnem sedežu. Po v em Primorskem je vsled vpoklica k vola : emu službovanju in umaknitve prebi-v.^-iva v zaledje večji del moških odso-icn. Goriško okrožje je večinoma v sovražnih rokah. Prosti del je bojno ozem-! in civilno prebivalstvo odvedeno v za-; . ic. Kadi tega smatra višje deželno so-ie. posebno ker ie treba upoštevati v i v., i okrožju tudi jezikovne razmere — tri L/ike. — skoro izključeno, da bi bilo : .' soče spraviti potrebno število osetu d.t se sestavijo porotne liste. Isto mnenje /raža tudi višji državni pruvdiiik. Ker .je celo okrožje višjega deželnega sodišča v ožjem vojnem ozemlju, je tudi potovanje porotnikov podvrženo znatnim težko-Iz istih vzrokov smatra tudi tržaško višje državno pravdništvo sestavo porotnih list za nemožno. Isto velja tudi za Dalmacijo, kjer potovanje iz otokov na celino in iz enega mejnega kraja v drugega vsled ustavitve plovbenih razmer iti podvodniške nevarnosti sploh ni mogoča. l :i ; a spojeno le z nevarnostjo. Nutj je voditelj pravosodnega ministrstva poročal še o poročilih drugih* sodišč iu nadaljeval: Ce so že težkoče za sestavo porodniških fin \elike, potem je vsekakor dvomljivo, a1 o pridejo tudi porotniki. Starostni raz- O P L I S T g K. Milii^nar, kile izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chaveti*. — IT. vražji sin, ta moj zet, je prišel še ravno pravočasno! — je vzkliknil Hani-foa1. ko je čui Colardovo sporočilo. Iu ne da bi se ga bili upali stražniki ustavljati, |i vstal z zatožne klopi in začel stopati CIO dvorani »emtertja. Tako je prišel tudi do de Lozerila, okoli katerega se je sedaj precej izpraznilo, kar: ko se je izkazala A v rorina nedolžnost. »e je občinstvo začelo dimikati od onega, ki je s svojimi izpovedbami nedolžni gospe skoraj vtisnil pečat zločinke. iako je bilo malopridnežema mogoče, -goče zgraditi moderno drugače, kakor na čelu okrožij. Ustvariti moramo okrožja, kolikor mogoče na enojezičnetn principu. Podpirati moramo prave manjšine, odpraviti pa hočemo bojne mi nori te te. Posl. Adolf Gross je protestiral proti temu, da bi člani gosposke zbornice nastopali napram poslanski zbornici kakor učitelji in je branil Poljski klub proti napadom članov gosposke zbornice. Posl. dr. Benkovič se je zahvaljeval vladarju za amnestijski odlok, s katerim je cesar odprl duri zaporov'. Poslanci levice državne zvestobe Jugoslovanov, ki se tako hrabro bore za dinastijo, ne morejo več tajiti. Nato je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri ob 10 dopoldne. Odgoditev delegacijskih volitev. DUNAJ, 3. (Kor.) Kakor se govori, je bilo na današnji konferenci načelnikov sklenjeno., da naj se delegacijske volitve odgode do sklicanja delegacij. Zahvala Cehov in Jugoslovanov za cesarjev amnestijski odlok. DUNAJ, 3. (Kor.) >Cesky Svaz« in »Jugoslovanski klub« sta sklenila, da izrazita po ministrskem predsedniku zahvalo in veselje povodom cesarjevega amnestijskega odloka. AMNESTIJA IN USODA PRIZADETIH POSLANCEV. DUNAJ. 3. (Kor.) Glasom »Frenivden-blatta« dobi po cesarskem milostnem dejanju tudi več poft'ancev svobodo. Posl. Klofač, ki je sicer tVtožen, a še ne obsojen, dalje bivši poslanci Choc, Bufival, Vojna, Netolicky, Grafenauer, Markov, Kurylowicz in Rašin. Kar se tiče dr. Kra-mafa, iz cesarskega lastnoročnega pisma še ne izhaja, ako zamore slediti njegova izpustitev na podlagi splošnega amnestijskega odloka. — Temu nasprotno izražajo drugi listi mneuje, da je, kar se tiče poslancev Kramafa* Rašina in Markova, ki so bili obsojeni radi zločina veleizdaje in zločina proti vojni sili države, kakor tudi glede posl. Kloiača, ki je obtožen veleizdaje in vohunstva, potreben še poseben milosten akt, da nastopi amnestija. V določbo lastnoročnega pisma, ki izključuje od amnestije one, ki so pobegnili v inozemstvo ali stopili v sovražno vojaško službo, spadajo glasom listov sledeči poslanci: Masaryk. Durich, dr, Pitacco in Candussi Giardo. *alje poslanci Oku-niewskyj in dr. Grc^orin. ki je bil giasoin sklepa najvišjega sodišča radi zapustitve državnega ozemlja iekom vojne črtan iz odvetniške liste. Zvezno armedna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 3. (Kot.) Uradno se razglaša: 3. julija 1917. _ ^ ^ Vzhodno bojišče^ — Ob Stoho-dn so bili slabotni napadi odbiti. Jugozapadno Zborova se ie sovražniku posrečilo s svojimi številno močnejšimi masami omejen del naše fronte potisniti nazai v pripravljeno postojanko. V težkih, žrtev polnih bojih so tu avstro-ogrske čete, umikajoč se pritisku sile le korak za korakom, omogočile nastop rezerv v svrho vzpostavitve položaja in razmerja sil. Nadaljni napadi tu niso sledili. Pri Konjuchih je bilo več močnih sunkov krvavo odbitih. V ozemlju Brzezanov so bli Rusi vsled do-sedenjih neuspehov In zelo močnih izgub prisiljeni k bojnemu odmoru. Italijansko bojišče. — Oddelki honvedskih polkov št. 20 in 31 so zavzeli pri Kostanjevici neko sovražno predpo-stojanko. ujeife2 oficirja in 270 mož in uplenili 2 strojnici. Jugovzhodno bojišče. — iio-benih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. BITKA V VZHODNI GALICIJI. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Včeraj so Rusi razširili svoje napacl^ v severni smeri proti Zborovu. Ta odsek je bil že predvčerajšnjim v srditem ognju, ki je popolnoma uničH naše postojanke. Kljub temu so naše hrabre čete vztrajale v njih proti navalu ruskih mas, ki so ga podpirali oklopni avtomobili in ki je bil izvršen z največjo silo. Štiri- do petkratna premoč je neprestano naskakovala naše postojanke, dokler se ni sovražniku posrečilo, da je prodrl v naše jarke. S požrtvovanjem in žilavo energijo so naše čete, umikajoč se korak za korakom, zadrževale strahoviti sunek, dokler se ni rezervam posrečilo. zastaviti nadalinemu prodiranju Rusov krepek zapah. Ta uspeh, ki so ga morali plačati Rusi z ogromnimi žrtvami, je eden običajnih prvotnih uspehov pri vseh ofenzivah, ki ga mora izvojevati napadalec, ako tako brezobzirno nastopa s človeškim materijalom, kakor ententa. Branitelj nasprotno mora vedno računati z izgubo svoje sprednje črte, ki je večinoma izravnana in nesposobna za obrambo. V ozemlju Br^zanov, drugem torišču bitke, se ie položaj z uspešnimi protinapadi av-strijskih, nemških in turških čet izenačil v našo Jvorist. Zdi se, da so tu zastavljene ruske divizije tako oslabljene, da nimajo več moči za nove napade, vsled Česar je nastopil v tem prostoru bojni odmor. NEMŠKO. BCROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. julija 1917. Zapadno bojišče. — Sele proti večeru je zopet povsod oživelo topovsko delovanje. V odseku Yperna je doseglo znatno silo. Pri armadi kraljeviča Ru-prehta so imeli lastni sunki v angleške črte severno prekopa La Bassee, zapadno Lensa In pri Bullecourtu dobre uspehe. Tudi pri Izvidnein boju pri Hargi-courtu, severozapadno St. Ouentina, smo napravili ujetnike in vojni plen. Na fronti armade nemškega cesarjeviča so Francozi zopet poizkušali pridobiti Izgubljene jarke na planoti La Bovelle In na levem — Kapitan, ali se še vedno razgovarja-te po tristo tolarjev ininu-to? — je vprašal de Lozeril. Hanfbal je takoj slutil, da se mu kaže dotičkanosen posel. — Da, — je dejal. — kje? — Pri doktorju Gardle, kjer počakam, da okrevam popolnoma. — Kakor hitro bom svoboden, pridem. — Računam torej na vas. V splošnem nemiru, ki ju ni opazoval nihče, sta mogla tudi Avrora in de Cam-biac, cba še vedno na zatožni iz- pregovoriti nekoliko besed. — Rešena ste, Avrora. — In jaz sem bila v pogubo vam, Raoul. Žrtev boste svoje nesebične požrtvovalnosti, — je vzdihnila. gospa Bri-chetova, ozrši se s svojimi solznimi očmi v fcaiona. — Ne bojte sc zame, draga moja duša. Rekel sem vam že: Bog, ki čuva nad nama. bo pomagal tudi meni, ko je pomagal vam. Tedaj je prekinil zopet silen krik in vik njun pogovor: — Je že tu, je že tu! Brichet se je pojavil med vrati. Samo lasje so se mu nekoliko bolj pobelili, drugače pa je bil videti Brichet ravno tako živahen iu zdrav kot prejšnje čase. To je bilo še vedno isto milo oko, isti smešek, isti nekoliko težki korak. Še vedno svež, še vedno lično oblečen, je stopal mirno in dostojanstveno ter skušal kazat, resnost, ki se pa ni hotela strinjati z njegovo dobrosrčnostjo. V splošni tišini, krje sledila njegovemu vstopu, je Brichet stopil pred sodnike.in iz pregovoril z globoko gin jen hn glasom: — Prihajam, da cri sodišča zahtevam svojo ženo in lasta, kl sta bila po krivem obtožena, da sta m« umorila. brejsu Moze. Jugovzhodno Cerny sta se dva napada izgubonosno razbila v našem obrambnem ognju. V gozdu pri Avocourtu in na višini 304 je naš uničevalni ogenj preprečil za napad pripravljenim sovražnim četam izhod iz jarkov. Na višini Poehl v Šampanji se je naše podv zetje posrečilo, kakor je bilo nameravano. Izvidniki so privedli s seboj več ujetnikov in pi^na. Šest sovražnih ietal je bHo sestre-iienih, eno po ritmojstru baronu Richt-hoffflu. Vzhodno bojišče. — Armada princa Leopolda Bav.: Dočim se je bojno delovanje med Vzhodnim morjem in Pri-pjetoin stopnjevalo le pri Rigi in Sinor-gonu, je bil topovski boj močen ob srednjem teku Stohoda, kjer so se ruski delni sunki ob progi Kovel—Luck Izgubonosno izjalovili, in pa v južni smeri do Zlote Lipo. Tamkaj se je bitka v vzhodni Galiciji nadaljevala. Prekoračlvši višine za-paduega brega Stripe, se ie napadom ruskih mas posrečilo dan poprej napravljeno prodorno točko razširiti v severni smeri. Nastop naših rezerv je ustavil sovražnika. Pri Konjuchih so se dopoldne in popoldne ob težkih izgubah razbili močni napadi Rusov pred našimi novimi postojankami. Dalje južno sovražnik dosedaj ni imel moči, da bi obnovil svoje napade proti višinskim postojankam pri Brzeza-nih. — V Karpatih, v Romuniji in na ma-cet/onski fronti ie položaj neizpremenjen. CEROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. julija 1917, zvečer. Na zapadu nič posebnega. — Na vzhodu živahen topovski boj od Stohoda do Nsrajovke. Novi močni napadi Rusov le pri Brzezanih. Izjalovili so se izgubonosno. Prvi generalni Hvartirmojstera pi. I iidendorft TURSKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na kavkaški fronti enako neznatno bojno delovanje kakor v zadnjih dneh. V Galiciji so nastopili ruski napadi tudi na fronti naših čet. Sovražni napadi so bili popolnoma odbiti. UKAZ KERENSKEGA K OFENZIVI. PETROGRAD, 2. (Kor.) Vojni minister Kerenskij je izdal na armado sledeče dnevno povelje: Potem ko je Rusija razbila okove suženjstva, je storila trden sklep, da hoče braniti svoje pravice., čast in svobodo za vsako ceno. Zaupajoč na bratstvo narodov, je poslala ruska demokracija vsem vejujočim se državam topel poziv, naj končajo vojno in sklenejo časten mir, ki bo zadovoljil vse. Toda sovražnik nam je v odgovor na ta poziv predlagal izdajo. Avstro - Ogrska in Nemčija ste povabili Rusijo k sklenitvi posebnega miru in skušate s pobratiinstvi premotiti našo ču-ječnost, pošiljajoč istočasno vse svoje sile proti našim zaveznikom in sicer v nadi, da potolčete najprej te in potem nas. Sedaj nam sovražnik, ko je uvidel, da se Rusija ne pusti preslepiti, grozi, da zbere svoje sile na naši fronti. Vojaki! Domovina je v nevarnosti! Katastrofa ogroža svobodo in revolucijo. Čas je, da napravi armada svojo dolžnost. Vaš generalisi-mtis, ki je izvojeval že toliko zmag, je mnenja, da vsak dan najdaljnega odlašanja ojačuje sovražnika in da zamore samo odločilen udarec uničiti njegove sile. V polni zavesti svoje velike odgovornosti napram domovini in v imenu svobodnega naroda in provizoričneviadepozivljamzato armado, naj prične ofenzivo. Naj sovražnik nikar prezgodaj ne slavi svoje zmage: naj vedo vsi narodi, da ne govorimo o miru radi slabosti; bodi jim povedano, da svoboda še povečuje našo vojaško moč. Oficirji in vojaki! Znajte: Vsa Rusija V.as blagoslavlja v boju v imenu svobode, v imenu bodočnosti domovine in v imenu častnega in trajnega miru. Ukazujem Vam: Naprej! PETROGRAD, 2. (Kor.) Vojni minister Kerenskij je poslal ministrskemu predsedniku knezu Lvovu sledečo brzojavko: Dne 1. julija je ruska revolucijska armada z velikim navdušenjem pričela oien-zivo. Dokazala je Rusiji in vsemu svetu pripadnost k revoluciji in ljubezen do svobode in domovine. Ne meneč se za neznatne skupine zapeljancev, puščajoč jih za seboj z zaničevanjem, potrjujejo svobodni ru>ki vojaki s svojo novo ofenzivo na čustvu domovinske dolžnosti temelječo disciplino. Naj pride, kar hoče, ta dan je napravil konec vsem obrekoval-nini napadom na rusko demokratično armado. Prosim, da se me pooblasti, da izročim imenom svobodnega naroda polkom. ki so se udeležili bitke dne I. juliju, revolucionarne rdeče zastave in da podelim vsem tem polkom ime »Polk 1. ju-lijas. _ Ministrski predsednik Lvov je odgovoril v toplih besedah, čestitajoč imenom Rusije in začasne vlade revolucionarni armadi k ofenzivi in izjavljajoč, da zamore biti armada zagotovljena pomoči vsega naroda pri reševanju velikih problemov revolucije. Končno pravi knez Lvov, da imenom svobodnega naroda soglaša s tem, da se potkom, ki so se udeležili bitke 1. julija, izroče rdeče zastave M zaželjenim imenom. PETROGRAD, 2. (Kor.) Vrhovni poveljnik jugozapadne fronte je izdal sledeče dnevno povelje: Armada na jugozapadni fronti je sovražnika premagala in vtisnila njegove črte. Pričel se je odločilni boj, od katerega sta odvisna usoda in svoboda ruskega naroda. Naši bratje na jugozapadni fronti zmagovito prodirajo in pričakujejo od nas nagle podpore. Mi ne bomo izdajalci. Sovražnik bo slišal grmenje naših topov. Poživljam čete na jugozapadni fnonri, naj zastavijo vse svoje sile, sicer nas bo ruski narod, ki nam je zaupal obrambo svobode in časti, preklinjal. Poslanec dr. GtcKir Rybaf o položaju. (Naljevanje). Po hipni Izpremembi položaja, nastali vsled izbruha ruske revolucije, se je splošno mislilo, da Clarn-Martinic odstopi, da poreče: Cesar me je poklical, da preustrojim Avstrijo v nemškem smislu; ker se mi pa ni posrečilo to, pdstopajn. Toda Clam-Martinic ni dejal, in tudi ni storil tako, temveč je ostal, in ko smo poslanci prišli na Dunaj, nam je rekel: Prosim vas za sodelovanje. Da pa boste na čistem, vam povem, da žeto obžalujem, da nisem mogel izvesti, kar sem nameraval. Prišle so drugo sile in moji načrti so se, žal, ponesrečili. To je bilo rečeno dovolj jasno, da so poslanci izprevi-deli takoj, da se Clam-Martinic vkljub popolnoma izpremeiijenemii položaju nikakor ni odrekel svojih misli na oktroje in da čaka le trenutka, ko bi dopuščale razmere, da poseže po njih. V takih razmerah je bilo naše sodelovanje z vlado gotovo popolnoma izključeno. Clam-Martinic ni samo prevzel vse Stiirgkhove dedščine, vojaških sodišč, odprave porote, temveč je prišel tudi še sam z novimi uaredbami. in to vse naj bi bili sprejeli tudi mi Da, storil je še veliko več, kot grof Stiirgkh: hotel je državni prevrat in sicer državni prevrat od zgoraj. Grof Clam-Martinic je upal, da dobi zase Poljake, ki so dosiej podpirali vsako vlado. Toda tokrat se je urezal. Poljaki so bili ogorčeni vsled stvari, ki so se dogajale tekom treh let v Galiciji, kjer so neštevilne njihove ljudi zapirali, konftni-rali, internirali, vlačili pred vojaška sodišča in jih pobešali. Internirali so celo tudi poslance. Godilo se je pač tudi • v Galiciji tako, kot se je.godilo pri nas v Dalmaciji, na Koroškem in Štajerskem, kjer se ni nikdar mislilo na kaj hudega. Ce se ji zameril poslanec kakemu okrajnemu glavarju, pa so ga internirali in oJ-gnali na Thalerhof pri Gradcu kot najhujšega zločinca, kar se }e zgodilo n. pr. tudi poslancu dr. Sternu, najmirnejšemu človeku na svetu, županu v Bučaču, kije bil interniran, ker se jo nekaj spri z okrajnim glavarjem. Poljaki so prišli v državni zbor z novim programom. Njihov ideal je zedinjc-n>e vsega poljskega naroda v neodvisno poljsko kraljestvo, in misel na uresničenje tega njihovega narodnega ideala se ne zaustavlja na avstrijskih in nemških nujah ter se razteza tudi na nemške poljske pokrajine. S tem programom ^o prišli Poljaki v državni zbor in so ga tudi javno proglasili. Clam-Martinic je spoznal, da Poljakov ne pridobi več zase. To se je pc-scbno pokazalo pri znanem Frantovem predlogu, da naj se vsi govori, izrečeni v poslanski zbornici, sprejemajo v zapisnik v prvotnem jeziku. V odseku je ta preJIog padel z enim glasom, v zbornici, predlagan kot manjšinski predlog, pa je dobil večino. Pri tem glasovanju je prišlo do jasnega izraza, da nenemški nart.-di nočejo nemškega nadvladja. Za preilog so glasovali zastopniki vseh nenemški h narodov. Pri tej stvari torej ni šlo toliko za to, da pridejo nenemški govori v zapisnik, temveč ie bil to predvsem glasen in jasen protest proti nemškemu nadvladju in zlasti proti nemškemu državnemu jeziku. Clam-Martinic je moral razumeti, da je bilo to glasovanje pred vsem naperjeno proti njemu samemu in ne toliko proti Nemcem, kajti nemški državni jezik je proglasil tudi on sam ne za nemško, temveč za državno zahtevo. To glasovanje je bil oJločen odgovor na ono, kar ie hotel uveljaviti potom oktrojev. Toda Clam-Martinic je mirno spravil v žep tudi to brco. Šele potem, ko so izjavili Poljaki, da ne bodo glasovali za začasni proračun,' je podal ostavko. Od cesarja pa se je vrnil z novo idejo. Kar bi bil moral storiti že meseca decembra, je hotel izvesti sedaj, ko mu je tekla votla v grlo. Poklical je k sebi zastopnike strank in je ponudil vsaki narodnosti enega ministra. Upregcl je za to nemška radikalca poslanoa Huin-merja in Teuhsla. 2e dejstvo, da naj bi posredovali tu nemški radikalci, je vzbujalo sum, ravno tako pa tudi drugo dejstvo, da naj bi narodnosti ne dobile re-sortnih ministrov, temveč le ministre-ro-jake. Ostali naj bi vsi dotedanji nemški resortni ministri, ministri rojaki pa naj bi poslovali le za narodnostno spravo. Clam- Stran 1L .EDINOST« itev. 183. V Trstu, dne 4. julija 1917. Martinic je bil prepričan, da mu tokrat ne j bil naravnost ogromen, a FoFt je bil tako izpodfeii, češ, ko so vendar strarfke same j razburjen, da je komaj govoril: Rekel je, prej zahtevale to. Ko je Clam-iMartinic sporočil ta načrt parlamentarnim strankam, Je storil to z izjavo, ki se je glasila z drugimi besedami nekako tako-le: Gospoda moja! Izjaviti vam morem, da. je včerajšnji Clam-Mar- iia je hotel prihraniti Xo sporočilo pozne-jim rodovom kot zgodovinski dokument, ali izvajanja grofa Thuna so ga izzvala v to v obrambo časti češkega naroda. Mu že plačujejo z — nehvaležnostio. Parkrat že smo naglašali svoje uverjenje, t-imc pokopan, tisti Clam-Martinic, ki je ( da se grot Clam nima nadejati hvaležno-hotel uvesti nemški državni jezik in dru-' stl od strani nemških nacijonalcev za to, go nemške zahteve. To je popolnoma ; da si jc usvojil njihov vratolomni program glasilne Kste, ki se dobe pri trgovskih in tvrdkam v deželah svete ogrske krone in f PnfA6p|fff V T^in^lJ? obrtnih zbornicah. - Za naprej je treba onim v Bosni in Hercegovini. rUlUSfUI t Trstu, v,a deho Poste at io. 4->7 izvrstno vino nov Clam-Martinic, ki stopa pred vas slin se jim usužnjil popolnoma. ^ _ popolnoma drugim programom. — Tako srno bili, ne le, da postanejo hladni, čim je grof Clam-Martinic že tretjič izpreme- bodo viddi, da Jim ne more več služiti, nil svoie prepričanje, ki ga je torej menjal marveč, da ga začno še napauati in obsi- skoraj bolj pogostoma kot srajco, lak mož pač ne le da ne za&Iuži zaupanja, temveč je tudi nesposoben, da bi vodil vlado. Zato je bilo za Jugoslovane izključeno, da bi sodelovali žnjim. Isto ponudbo kot Jugoslovanom je stavil Ciam-Martinic tudi drugim strankam. Prvi so jo sprejeH Malorusi. ki so bili do-, pati z očitanji. Cim je Clam padel, so se — kakor smo že zabeležili — začeli napadi na bivšega nemškega ministra Baernreitherja, 'iočim so Clam-Martinica samega še pardonirali. Napadi na rečenoga ministra so pomenjali najhujo. naravnost krvavo krivico. Saj je bil mož naravnost srdit v borbi za uveljavljanje nemških belangov. To je pokazal s prizo- ^TSlI^l^^ tri*mili-jrorn^(naravnost nevesta) v lupu. to ione. doslej niso imeli nobenega važne j- j e M sprejet predlog, bodo tudi ne- šega uradniškega mesta, že okrajnega i nemslu g^ori sprejemah v glavarja ne in celo njihovi sodniki so! zapisnik. V svoji nemški jezi, je popolno-zeto r^ki Ek^elence so med njimi le j ma pozabil na dostojanstvo ministra -Poljaki in Nemci. Zato jih je omamila po- nudba. Poljaki so bili pripravljeni, da stopijo v vladno večino, seveda pod veliko ugcancišimi pogoji — dobili bi poleg mi-nistra-rojaka tudi še vsaj enega resortne-ga miiistra in znatno odškodnino za vojne-škode — toda ko so izvedeli, da naj bi; suh so ga z na dostojanstvo imućnu in se je iz pozabil tako, da je pred vso zbornico — kakor kak »vesel« gost v krčmi — udaril s pestjo ob miza Pokazal je s tem drastično, da je nemški mož, da je nem-škc-nacijonalen do globm svoje duše. Ali tudi to ga ni obvarovalo pred napadi. Občili srn 7 očitanji, ker ni dosegel, če- nrogel!! In stvar ne gre. slovanska narodnost, prvi vrsti je šlo tu za Jugoslovane. Jugoslovan: so se sedaj je prišel na Prašfci list »Bohe- bili v tej večini tudi Rusini, so izjavili, da sir — ni če se ne priključi večini še i vrsto tuoi grof Clam. v.saj ena druga slovanska narodnost. V n.ia<- - list, k«.je malo popre, v vseh n.ozmh varijacijah slavu oiama m njct,o-državnške kvalitete — je našel sedaj, nahajali v težavnem položaju Naš narod je trpel veliko in bati se U bilo, a bi prišlo še hujše, če bi odločno nastopili proti proračunu, proti vojnim kreditom m tako tudi proti vojni odškodnini, ki je nujno potrebna zlasti pri nas na Goriškem. Tu je bila edina prava rešilna misel: avdiienca pri cesarju. —■ Clam-Mart;mc si je mislil: Jugoslovani so že napo! pripravljeni, treba je le še majhnega rritisfca z najvišjega mesta, pa je stvar dobljena. Tako je tudi hitro iz-posloval avdijenco pri cesarju. Cesar je nato spreic! načelnika Jugoslovanskega kluba, poslanca dr. Korošca, zelo ljubeznivo, izrazil se ie zelo laskavo o hrabrosti naših vojakov, ravno tako o izjavi kluba v zbornici in še marsikaj takega. \ nadaljnem je poslanec dr. Korošec pojasnil" cesarji: stališče Jugoslovanskega kl ba napram CIam-Martiničevi vladi in se potem vrnil v parlament, da poroča klubu o aviiienci. Se tekom njegovega poročila pa ie prišla vest o delrnitivnem odstopu grofa Clam-Martinica, in ž njim so šli tudi vsi ministri, ki so kedaj podpirali kako cesarsko naredbo po § 14. celo dciiiObrarski minister Georgi, ki je bil že deset let na svojem mestu. Nato je prišlo novo ministrstvo, katero se je z najvišje strani same označilo kot prehodno in ki ima le nalogo, da reši najnujnejše stvari: začasni proračun, volitve v delegacije, podaljšanje mandatov. Ministrski prećsedr'k dr. Seidler je izjavil, da ministrstvo odstopi takoj, ko izvede svoj program in pripravi vse za novo vlado. Jugoslovanski kiub je izjavil že prej, da je pripravljen glasovati za proračunski r vizorij, če odide Clam-Martinic. To se ie zgodilo, in ker je bilo tudi šc drugih razlogov za to, je 'klub novi vladi dovolil proračunski provizorij. (Konec jutri.) ki so Razne poii'j^e vest!. Nekaj podrobnosti iz razprav v gospodi zbornici o poročilu proračunske komisije. V razpravi dne 29. m. m. je nastopil proti nezaslišanim sumničenjem na škodo EeŠkega naroda tudi nekdanji deželni mar-?ai na Češkem, princ Ferdinand Lobko-vic. skozi tri leta v vojni službi. Ožigosal jc način generaliziranja, tudi če so se dogodili posamezni obžalovanja vredni slu-č ji. Posebno je obsojal metodo, katere so so porialevafi sovražniki češkega naroda povodom razpusta 28. — praškega peSpolka. Razpust je toliko kot smrtna obsodba. Ta kazen ne dopušča nikako po-ojstrlvo. Tu pa se je zge do h. t. m. priglasiti c. kr. centralni rekvizicijski komisiji (Dunaj L, vojno mnistrstvo) vse mirujoče, v izdelovanju se nahajajoče ali za vojne namene nc uporabljene stroje za izdelovanje orodja. (2G2 odredba z dne 15. junija.) Za pri- te^asirev je izključno uporabiti uradne pri- sar sam najlepši zgled spravljivostr s splošno amnestijo -za politične zločine. V takem času se drzne takle nemški uradnik sredi slovanske zemlje, kt ga redi, na najnesramnejši način blatiti in grditi ves slovanski narod v Avstriji. Voditelj'i slovenskih Šol mesta in okolice so vabljeni v četrteik ob 10 in pol v pisarno CM šole na zelo važen dogovor pred zaključkom šolskega le*a. Oskrbnice vojniških sirot, ki zapuste Trst za dalje časa radi šolskih počitnic, so nfprošene, da obiščejo svoje varovance pred odhodom ter poročajo v »izvidu« natanjko o stanju. Občni zbor organizacije oskrbnic voj-niških s?rot se bo vršil v nedeljo ob 11 preupoldne v dvorani »Schilier«, ulica Teatro št. 2 II. Oskrbnice so naprošene, da se- udeleže kolikor možiqp polnošte-vilno. Čin rodoliubja. Povodom svoje preselitve v rocolsko okrožje, kjer si ustanovil svoj lasten dom, je izročil* gospod Ivan Gorup, ravnatelj »Prve češke«, gospodu Ivanu Stekarju, trgovcu v Kiadinu, ulica Sette Fontane 4. in blagajniku jx>-družnice družbe sv. Cirila m Metoda za Sv. M. Magdaleno, 100 kron za otroški vrte^ v Rocolu. Naj bi bil ta rodoljubni čin g. Ivana Gorupa v vzpodbudo tudi drugim, da bi se izlast: ob veselih prilikah spominjali na&e, za narod prepotrebne in — v pogledu sredstev — potrebne naše družbe! Odborova seja ženske podružnice CMĐ se bo vršila danes, 4. t. m., ob 6 popoldne v prostorih »Slovanske Čitalnice.« Kolekovanje računov. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: 2e večkrat se je opazilo, da so bili poslani v inozemstvo računi brez koleka. oziroma s prenizkim kolekom. Ker se iz različnih vzrokov domneva, da taki kolekovni prestopki v mnogih slučajih izvirajo iz neznanja tozadevnih določb zakona, zato se — po nalogu c. kr. finančnega ministrstva — opozarjajo trgovci in obrtniki, da so v tuzemstvu izdani trgovski računi podvrženi kolekovni pristojbini v smislu s 11 cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916. drž. zak. št. 251 tudi v slučaju, da se sprejemnik nahaja v inozemstvu. — Seveda velja to tudi za račune, namenjene osebam in Za Tržaško kmetijsko družbo se je udeležil društveni predsednik Ivan Goriup dnć 21. junija konference poljedelskih kor-poracij, sklicane po poljedelskem ministrstvu na Dunaj. Konkretnih predlogov, o katerih bi se glasovalo, ni bilo stavljenih. Razni govorniki so pojasnjevali stanje kmetijstva z ozirom na sedanje težke čase v tretjem letu grozne svetovne vojne. Posebno je bilo mnogo pritožb radi delovanja raznih central za razprodajo, ki so krive, da cene, ki jih mora plačati kon-sument, niso v nikakem razmerju z onimi, ki jih dobi plačane producent (kmetovalec). Razni agentje služijo ogromne svote, dočim so cene, ki jih dobi producent za nekatere pridelke, prenizke. Tožilo se je o takozvani verižni trgovini in razmerju z Ogrsko in tudi o prometu s pridelki te z nami iako ozko zvezane države je bil predmet jako upravičene kritike. O. Goriup se je tudi oglasil in rekel približno sledeče: Hotel bi opozoriti gospoda voditelja poljedelskega ministrstva na žalostne razmere kmetijstva v tržaški okolici. Naše okrožje spada v operacijski krog in trpi vsled tega mnogo. V zadnjih 40 letih se je v zgornji okolici s pomočjo vladnih subvencij, mnogo pašnikov predelalo z velikimi troški in velikim trudom v d>bre travnike. I« ravno ti travniki se mnogokrat po nepotrebnem pustošijo s strani vojaštva. Zidovje se ruši, drevje in grmovje poseka, pasejo sc konji in druga živina, in vse sc potepta, tako da je pridelek za mnogo let izgubljen. Temu bi se mnogokrat izognili s tem, da bi rabili v te nan ene drugo, pusto zemljišče (občinske pašnike), na katerih bi se brez velike ŠkoJs lahko nastanile kolone trena itd. — Žita se pri nas nc pridela skoraj nič, glavni dohodki so bili seno ki vino. Lani se vina ni pridelalo skoraj nič radi pomanjkanja žvepla in grozdne bolezni (oidium). Tu Ji letos se je že tupatam bolezen prikazala. Konje in vole je rekviriralo vojaštvo ir ono malo krav, kar jih je šc osta- i Io, ne bomo imeli s čim preživiti, ker je j suša pokončala, kar ni bilo od vojaštva j uničeno. Žuga nam lakota! Prosim gospo-! da voditelja poljedelskega ministrstva, da1 stori korake pri poveljništvu armade v j namen, da se po mogočnosti varujejo zemljišča v tržaški okolici in na Krasu ško-e, in da se dosedaj storjena škoda povrne lastnikom zemljišč. Predsednik se je tudi oglasil pri sekcijskem načelniku, sedanjem voditelju poljedelskega ministrstva, radi podpore, ki je bila Kmetijski družbi ustavljena z izbruhom vojne, in radi strokovnega tajnika, ki ga družbi vojaštvo noče pustiti. Sekcijski načelnik je obljubil, da bo najtopleje podpiral izražene želje in zahteve. Podružnica CMD v Rojanu vabi na prireditev, ki sc bo vršila v nedeljo, 8. t. m., v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. Na sporedu jc burka v štirih dejanjih »Pojdimo na Dunaj« in petje. Polovico čistega »dobička dobi naša podružnica, polovico pa branitelji sivega Krasa. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 5. t. m., se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. ter od 3V2 d-o 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije 137 in sicer od š-t. 224.101 do št. 225.S00. Pozdravi z bojišč. Podpisani tržaški Slovenci pošiljajo najprisrčneje pozdrave z bojnega polja In kličejo na srečno svidenje: Cetovodja Josip Regent, pešci: Anton Sever, Franc Kuret, Anton Konic, Josip Janežič, Avgust Pijicin, Anton Ker-ševan. Ljubo Marušič. — Ob šviganju sovražnih krogelj pošiljam najprisrčneje pozdrave. Nahajamo se na romunski fronti. Ne gre nam sicer slabo, ali veselja ni nobenega, ker smo vedno pci zemljo kot krti. Da bi le kmalu prišei časten mir! i arint « 12. UriiC. Opol in Tino iz sadja ra stiln-čatjc proil.* «e t ulici 1208 železne, lesene, o^jeve, pet oijeve, ben-cine in mineralnega, tija kupuje Kuret 8 ittefon.ane 1 1212 Sode Iščem služkinjo, p.-ednost imajo begunke. Naslov pove Ins odd. Edinosti A 5 TdhnlfftVnil sprejme takoj kot začetnico po-lUilllaUrilU šteno gospodično 17—18 letno veščo slovenskega, italijanskega in nemškega je-z ka. Oglasiti se je v ul. Barriera vecchia št. 2, tobukarna 1211 u nojem se odda -oba s prostim vhodo n. — Commerciale 14, I. vr 3, desno {B 5 iste se m>jhno meblirano stanovnnje s kuhinjo. Ponudbe pod „St» io vanje" na Ins. odd Edinosti. Kupujem žaklje vsake vrste, cnnje, bombaž. F. Babič, Mol i a grande 20 1210 nfntamivrvtfl P'dučuje z gotovim UiplUlIlirUllll uspehom po naj hit roj i in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in o-spodei nemško in slovensko na svojem domu po /merni ceii. Informacije od 1—8.1 lica Cbiozza27 IH. n. II. stopnico zadaj ca ^dvorišču vr. 8 Al ■j" Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem da je danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti preminula naša pre-ljubljena mati ortdofl zapustivši v najgiobji žalosti svoje otroke Blaženko por. Cuk, Marijo in Franca. Pogreb mile pokojnice se bo vršil dne 5. julija ob 10 zjutraj iz hiše žalosti ul. P. P. Vergerio 228. TRST, 3. julija 1917. Veliko pogrebno podjetje Cappelau, Trst HsSe! in restavracij POLE Trst. uiice S. RSIcgIg 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cerm v Trstu, ul. Poste vecchre 12, vogal ulice deile Poste. Izdiranje zobov brez s-: bolečine. x Plombiranje. UMETNI Z O B J S DAROVI. Namesto venca na krsio svoji sestri, daruje za podružnico CMD v Rojanu ivan Bandel K 20. Denar hrani uprava. NALI QGUk$l 0 petek, 6 t. m., se bo lo prodajali v BorStu pri Ž rjalu. prašiči 1213 za šivanje in vezanje, prnu! nemih! uzorci. ia Josef M h GlM Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrdka ustanovljena leta 1879. — Potrpežljiv učiteljica treb mesecih. — fcarriera 23 I- nauci nemško pisati in govoriti v 1214 Tf5i, ulica Csm&ianile št. IS. i RANS Trst Via Jam tii Sispnrmlo šieu. 5 (Lastno poslopje) KspTtai In rezerva K 13,200.090.— Fllijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vlose na knjižice 3* 2% Vl°£e R* knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi Čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišCa. — Kupuje in prodaja: vrednos:ne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bla.o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. — Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. - Uradne ure s od 9 do 1 popoldne = Tržaška posojilnica in hranilnica H rcgfstrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazza delia Ca ser m a it. 2, I. nad. - TRS7 (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. POSOJILA DAJE u vknjižbo 5 */t na menice po 6*/t na zastave in amortizacijo za daTJŠo dobo po dogovoru ESKOMPTUJK TRGOVSKI MENICE. HRANILNE VLOGE č« tudi ni n4 ia jih obrestuj« po Večje stalne vloge in vloge na tek. račun*po dogovoru. Kastni Aavafc ptaiuj« uvod tam. — vlaga te lahko po eno krooo. — ODDAJA DOMAČI NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.J PoJtno hranilnićni ručati Iti.UtM. TELEFON St. 952 Ima varnostno celico (S»fe deposits) za shrambo vrednost nih listin, doltumenio* in raznih drugih vrednot, popolnoma' varno proti nlomu n pojtaru. urejt-no po najnovejšem načinu ter je oddaja strankam v najem pO najnlijlh conah. STANis VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Hiadii a«: ti 3 da 12 tej. ia ai 3 to i p«. Upttuji vuk i^lavaU »3 uuiaft arah