plačana ▼ goiufluf. Leto LXVIIV šL 220 Ljubljana, petek 28. septembra 1934 Jena Dfai 1««* izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 petit ▼rat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji toserati petit Trsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJTUBLJAPrA, Knafljera ulica §t. 6 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 In 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon tt. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani dt. 10.351. Veličasten sprejem našega kraljevskega para v Sofiji Prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije je pozdravljala v Sofiji z nepopisnim navdušenjem ogromna množica nad 150.000 ljudi — Velike manifestacije jugoslovenskega • bolgarskega prijateljstva in bratstva Sofija, 28. sept. Nj. VeL kralj Aleksander in kraljica Marija sta prispela v Sofijo včeraj ob 16. Sprejem jugoslovenskega kraljevskega para v bolgarski prestolnici je bil tako veličasten in prisrčen, kakor ne pomni nobenega zgodovina balkanskih narodov. Ovacije, ki jih je prirejal ob tej priliki bolgarski narod obema kraljevskima paroma ob njuninem ponovnem svidenju, so bile živ dokaz, kako globoko je prodrla v najsirže plasti množic misel o potrebi ne samo prijateljskega, temveč zares bratskega sožitja obeh južnih slovanskih narodov, obenem pa znamenje, ki napoveduje novo dobo miru in napredka na Balkanu. Nad 150.000 ljudi, ki so prihiteli iz vseh krajev Bolgarije, je navdušeno pozdravljalo jugoslovenski kraljevski par, ki je prišel v Sofijo, da s svojim obiskom vnovič potrdi željo jugoslovenskega naroda po iskrenem sodelovanju s svojimi sosedi, predvsem pa svojimi slovanskimi brati. Gotovo je, da bo ta obisk rodil v skorajšnji bodočnosti sadove, ki bodo še bolj utrdili svobodo in neodvisnost balkanskih narodov po geslu »Balkan balkanskim narodom«. Prav zaradi tega pozdravlja tudi jugoslovenski narod z vso iskrenostjo to novo manifestacijo zbližanja obeh sosednih balkanskih narodov, tem bolj, ker pomeni obenem tudi trajen konec nekdanje nesloge in nesporazum-Ijenj, \a so prinesk toliko bridkih preizkušenj tako jugoslo venskem u kakor bolgarskem« narodu. Posebni vlak, s katerim sta potovala Nj. Ved. kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu zunanjega ministra Bogoljuba Jevtića in bolgarskega ministra na jugo slovenske m dvoru Kjuseivanova, je pnvozil na obmejno postajo Dragoman ob 14. uri. Tu so jugoslo venska suverena pozdravili jugoslovenski poslanik na bolgarskem dvoru Cincar-^Marković in bolgarski častniki, dodeljeni Nj. Vel. kralju in kraljici v službo, ravnatelj protokola Sto.ianov in ravnatelj bolgarskih državnih železnic Polčev. V trenutku, ko je dvorni vlak privozU, je častna četa izkazala času godba pa >e zaigrala jugoslo vensko himno. Prihod v Sofijo Ob 16. >e prispel dvorni vlak v Sofijo. Častna četa gojencev vojaške akademije je izkazala Čast, godiba je pa za s v: rala jugo slovensko m bolgarsko himno. Na peronu postaje, okrašene s cvetjem :n zelenjem, so bili že zbrani Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Ivana, Nj. Vis. princ Ki ril in princesa Evdok-sija, obdani z višjimi častniki, člani vlade in predsednikom sv. sinoda arhiepiskopom Neofitom in episkopom Štefanom. Prisrčno svidenje vladarjev Nj. Vel. kralj Aleksander je stopil iz vagona v uniformi pehotnega generala z veliko lento bolgarskega reda sv. Cirila in Metoda in se pozdravil ter poljubil z bolgarskim kraljem, ki je bil v uniformi pehotnega generala z lento Karadjordjeve zvezde. Nj. Vel. kral.i Aleksander je poljubil roko Nj. Vel. kraljici Ivani, Nj. Vel. kralj Boris pa je pomagal Nj. Vel. kraljici Mariji pri izstopu iz vagona. Suvereni i«i sorodniki so se poljubili, najprej oba suverena, nato pa obe kraljici in se prisrčno pozdravili. Nj. Vel. kralj Aleksander je v spremstvu Nj. Vel. kralja Borisa obšel v vrsti stoječe visoke častnike, ki mu jih je kralj Boris predstavljal, nakar je predstavil jugoslavenskima suverenoma arhiepiskopa Neofita in episkopa Štefana ter člane kraljevske vlade. Nj. Vel. kralj Aleksander je poljubil roko episkopoma, nakar sta s:a oba rK^iubila. Pozdrav sofijskega župana Zatern sta odšla Nj. Vel. kralj Atek-sander in kraljica Marija s spremstvom v dvorno čakalnico, kjer ju je pozdravil sofijski župan Ivanov, ki jima >e ponudil po slovanskem običaju kruha in soli na srebrnem pladnju, izdelanem nalašč za to priložnost. Pri tem ju je nagovoril: Vaša Veličanstva! Kot tolmač čuv-stev iskrene radosti prestolniškega prebivalstva si usojam želeti Vašima Veliča^vhna dobrodošlico ki izreči željo, naj bi bilo Vajino bivanje v prestolnici bolgarskega naroda prijetno in vredno obeh bratskih narodov. Prosim Vajini Veličanstvi, da izvolita vzeti in pokusiti kruh in sol, simbol slovanskega gostoljubja. Na.o >e Ni. Vel. kraljica Ivana predstavila .'j. Vel. kraljici Mariji soprog? članov vlade, ki so bile zbrane v dvorni čakahrci. Manifestacije množic Nato so odšli vsi na trg pred postajno poslopje. Ko so stopili na prosto, so se oglasili zvoki godbe ter so zagrmeli topovski streli med prisrčnimi vzkliki na vsej poti od postaje pa do dvora zbranih množic. Povsod so navdušeno vzklikale desettisočglave množice, zbrane za kraljevo gardo na trgu. Med viharimi ova ci jami so sedli visoki gosti v avtomobile. V pr^-em avtomobilu sta se peljala adjutanta generala Dimitrov in Panev. v drugem Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Boris, v tretjem pa obe kraljici. Nato so sledili vozovi jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča in predsednika bolgarske vlade Kimona Ceor-gijeva, zunanjega ministra Batolova in jugoslovenskega poslanika v Sofiji Cin-car-Markoviča, članov bolgarske kraljevske rodbine, ostalega spremstva ter domačih odličnikov, ki so se udeležili sprejema jugoslo venskih suvere-nov. Na vsej poti so čete z zastavami in godbami, na čelu s kraljevsko gardo, izkazovale čast. V tem špaiirju so bili tudi dijaki s svojimi fanfarami, društva in patriotske organizacije, korporacije itd. Množice, ki so prisostvovale sprejemu jugoslo venskih suvere-nov, cenijo nad sto tisoč ljudi. Vsi ti ljudje so navdušeno vzklikali jugoslo-venskermi kraljevskemu paru. Z oken in balkonov na ulicah, po katerih je šla povorka, in ki so bili vsi okrašeni z zasravami obeh držav, preprogami, cvetjem in zelenjem, so sofijski meščani neprestano vzklikali jugoslovenski-ma suverenoma. Množice so metale cvetje na avtomobila jugoslovenskega kralja in kraljice ter burno vzklikale. Pri ovacijah se je posebno odlikovala mladina. Defile vojske Točno ob 1630 so prispeli suvereni na dvor, kjer so jkn servirali čaj. Ob 17. so čete sofijske garniziie s častniki na čelu in s kraljevo gardo defilirale mimo srednjega balkona, kjer so bili zbrani suvereni, ministri in spremstvo obeh vladarjev. Čete so ves čas defiliranja frenetično pozdravljale suverena. Med defilejem čet je eska-drila letal večkrat letela nad dvorom in formi— 1a črko »Ac. Ob 1S.15 sta se jugoslovenski kraljevski ^ar v spremstvu bolgarskega kralja in kraljice odpeljai v dvorec Vrano, 10 km daleč od Sofije. Ob 20. sta v dvorcu priredila Nj. Vel. bolgar-sk. kralj in kraljica večerjo na čast kraljevskima gostoma. Večerje so se udeležili tudi jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič in člani sprernst\~ jugoslovenskega kraljevskega para, predsednik bolgarske vlade Georgijev s soprogo, bolgarski zunanji minister Batolov s soprogo, jugoslovenski poslanik v Sofiji Cincar-Markovič s soprogo, bolgarski poslanik v Beogr du Kjuseivanov in del spremstva bolgarskega kraljevskega para. J^remstvo jugoslovenskega kraljevskega para je nastanjeno deloma v sofijskem dvoru, deloma v dvorcu Vrani. Tudi svidenje jugoslovenskega zunanjega ministra Bogoljuba le vtiča in članov bolgarske vlade je bik) zelo prisrčno. G. Jevtič in njegov osebni tajnik sta nastanjena v hotelu »Bulgarie«. Vse ulice in trgi so bHi snoči sijajno razsvetljeni. Po ^jih so valovile ogromne množice ljudstva, ki so navdušeno komentirale včerajšnji nad vse slovesni sprejem jugoslovenskega kralja in kraljice. Vsi sofijski listi objavljajo po cele strani poročil in slik o tem triumfalnem sprejemu. V vseh krogih poudarjajo, da bolgarska prestolnica doslej še nikomur ni priredila tako veličastnega sprejema. Za bivanje jugoslovenskega kraljevskega para v Sofiji se živahno zanima vsa bolgarska javnost in prav tako tudi za razgovore, ki jih bo imel z bolgarskimi državniki jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtič. O snočni večerji v dvorcu Vrani poroča »Zora«, da je bil naš kralj zelo zadovoljen s koncertom, ki ga je priredil akademski simfonični orkester v Sofiji in da je osebno čestital k uspehu dirigentu Potovu ter pri tem izrazil željo, da bi prišel akademski simfonični orkester gostovat v Beograd. Direktor bolgarskih državnih železnic polkovnik Bolčev je priredil snoči v hotelu »Union-Palace« banket *a čast direktorju jugoslovenskih državnih železnic Biću ter jugoslovenskim inienjer-jem, ki spremljajo dvorni vlak in ki so gosti bolgarskih inženjerjev. Ravmielj za tisk kraljevine Bolgarije Todor Hristov >e snoči priredil večerjo na čast jugoslovenskim novinarjem Izjava bolgarskega zunanjega ministra Sofija, 28. septembra. Tik pred prihodom jugoslovenskega kraljevskega para v Sofijo je bolgarski zunanji minister Batolov izjavil novinarjem: V tem trenutku ne morem dajati nobenih izjav. Poudarjam samo, da zbuja obisk jugoslovenskega kraljevskega para v naših srcih veliko veselje in radost, prav tako kakor današnji solnčni danu Treba je ustvariti zdrave podlage, da bomo lahko živeli v prijateljstvu m miru, kar je politika Bolgarije. Ogromne manifestacije, ki jih prireja narod za jugo-slovensko-bolgarsko zbližan je, so dostojen odgovor na izraze simpatij ter iskrenega in neizmernega navdušenja, s katerim sta sprejela Beograd in Jugoslavija Nj. Vel. kralja Borisa in kraljico Ivano lani meseca decembra. Vsi, ki so se danes znašli v Sofiji, so priča velikega zgodovinskega dogodka. Dva zgodovinska dogodka, prvi v Beogradu ob priliki obiska Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane in ta sedanji v Sofiji predstavljata temelje nove politike prijateljstva in bratstva med Jugoslavijo in Bolgarijo s ciljem definitivne konsolidacije na Balkanu, kar bo brez dvoma pripomoglo, da se bo še bolj ojačila misel balkanske solidarnosti v soglasju s splošnim svetovnim stremljenjem po zagotovitvi miru in čim lažjem odstranjenju svetovnih gospodarskih težkoe. Kraljevski dvor v Sofiji Nova politika Bolgarije Sofija, 28. septembra. Jugosloven-ske novinarje, ki so bili v Sofiji nad vse prisrčno sprejeti, je sprejel tudi polkovnik Zolev, ki načeluje direkciji za družabno obnovo. V daljšem govoru s katerim jih je pozdravil, je poudarja', tragično preteklost obeh sosednih slovanskih narodov ter jih pozval kot zastopnike močne družabne sile, naj delajo tudi oni za vzpostavitev že davno za-željenih prijateljskih in bratskih odno-šajev med obema narodoma. Med drugim je izjavil: Mi smo vojaki, toda želimo vzgojiti naš narod v duhu sloge, solidarnosti in sodelovanja vseh narodov. Dne 19. maja letos ni bi! v Bolgariji izvršen samo prevrat, temveč prava revolucija, kar odkrito priznavamo in poudarjamo, ker bo obnovila Bolgarijo v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. To revolucijo je izvršila bolgarska vojska. Narodna vojska ni mogla gledati mirno razdornega dela strank, ki so spravile državo v nevarnost. Vse stranke so bile sprte med seboj. Parlamentarizem je bil kompromitiran z brezdeljem in strankarskimi spori. Bolgarija je drvela po strmini in jo je bilo treba rešiti. Vojska je samo izvršila svojo najvišjo dolžnost do domovine. Sedaj preživljamo in krepko organizujemo revolucijo. Narod ne bo organiziran nanovo samo na politični podlagi, temveč tudi na gospodarski. Na podlagi novega zakona o gospodarskih organizacijah bomo vzgojili narod ter ga organizirali tako, kakor bo zanj najbolje. Narod in država morata živeti in bosta tudi živela. Vse je bilo izvršeno brez krvi in velikih gmotnih žrtev. Življenje in svoboda državljanov sta zajamčena. Nov režim ima za cilj družabno obnovo ter ni sistem osebnosti. Nova organizacija države je v glavnem pod nadzorstvom vojske, ki stoji na braniku interesov bolgarskega naroda. Vrhovna organizacija je pod kontrolo našega zvišenega vladarja. Režim je izvenstrankarski in proti strankam, ki so se pokazale nesposobne za upravo države in naroda. Parlament je v preteklosti mnogo napravil dobrega v Bolgariji. Sedaj je beseda o degeneriranem parlamentu, ki so ga do-vedli na rob propasti strankarski prepiri ter njihova nesmotrenost. Sedaj hočemo delati nekaj časa brez strank. Delati hočemo tako, kakor je bilo v Jugoslaviji po 1. 1929. Nočemo deliti naroda na vaše in naše Hočemo ohraniti narodno moč, da bomo lahko dali dela in kruha vsem Bolgarom, ne da bi se prepirali. Bolgarska vojska ima za cilj, da služi bolgarskemu narodu. Izvršila bo reorganizacijo države ter ustvarila iz nje lepo domače ognjišče, ki bo rodilo bolgarskemu narodu srečo ter blagostanje. Direkcija za družabno obnovo ima več važnih nalog. Prva je, da vzgoji bolgarski narod v novem duhu, ki je zavel letos 19. maja, druga je, da izvrši reorganizacijo družbe v duhu idej 19. maja. Na koncu se je g. Kolev zahvalil jugoslovenskim novinariem obisk. Odmev v tisku Beograd, 28. septembra. Ves jugoslovenski tisk objavlja obširna poročila iz Sofije o ve^astnem sprejemu Nj. Vel. kralja in kraliice Tako poroča »Vreme«, da je včerajšnjemu sprejemu Sofiji prisostvovalo nad 200.000 Bolgarov, ki so prirejali našemu kralievskemu paru navdušene ovacije. Rekord ie odnesla »Politika«, ki ji je uspelo, da je dobila z letalom originalne fotografije o sprejemu našega kraljevskega para v Sofiji. Pariz, 28. septembra. AA. Vsi pariški listi ugotavljajo, da pomeni obisk jugoslovenskega kraljevskega para pri bolgarskem kraljevskem paru novo etapo konsolidacije jugoslovensko-bolgar-skega zbližanja. »Journal« izreka priznanje jugoslovenski zunanji politiki in najpohvalneje govori o ajeai stalnosti. List pravi med drugim: v Veliki graditelj sedanje sprave in pomirjenja je Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je tudi to pot dal dokaz svoje daljnovidnosti.« II. obrtna razstava v Kranju Kranj, 29. septembra. Jutri dopold. ob 11. bo slavnostno otvor-jena II. obrtna razstava, ki jo priredi v prostorih Majdičevega mlina skupno združenje obrtnikov v Kranju. Razstava, ki bo odprta do 8. oktobra, se vrši pod Oasttvm pokroviteljstvom sreskesa načelnika g. dr. Franca Ogrina. Vsi se še spominjamo velikega uspeha, ki ga je imela pred par leti kmetijska razstava v Kranju. To je bilo v vzpodbudo kranjskim obrtnikom, da so priredili lansko jesen prvo obrtno razstavo. V ta namen so si za razstavo posrečeno izbral' obsežne prostore bivšega Majdičevega valjčnega mlina. Kranjska obrt je slovela že v 16. in 17. stoletju po dovršenosti izdelkov daleč preko meja bivše Avstrije, po Nemčiji in Italiji. Pa tudi danes moremo s ponosom trditi, da gre napredek obrtništva v Kranju vzporedno z velikim razmahom industrije v našem mestu Za prireditev razstave so se navdušili zlast' mlajši obrtniki, ki hočejo pokazati javnosti dovršenost svojih izdelkov in hkrati poudariti, da je obrtniški stan res eden glavnih stebrov gospodarskega in družabnega življenja v naSi državi. Uspeh lanske razstave je bil izreden. Razstavo ie v 9 dneh posetilo nad S000 obiskovalcev, poleg teh pa še vse domače m oko-Hške šole. Ako upoštevamo lokalni značaj prireditve je to zelo lepo število. Dočim je obsegal razstavni prostor lan- 7^0 rrr. bo obsegal letos okrog 1200 m*. Drčim so razstavi iali lani 34 obrtniki, se je letos zvišalo število na 52. Vse stroke so izpopolnjene, nekatere kakor puška^ka. mlekarska in mesarska so celo nove Posebnost bo poizku-šanje vin g. Franca Jakovca iz Jastrebor-skega. Vstopnina za odrasle je 3 Din, za dijake 1 Din, šolarji pod vodstvom roditeljev imajo še poseben popust Kranjski obrtniki bodo z letošnjo razstavo zopet pokazali, kaj premore skupno in složno delo. kajti ?amo v tem je zdrava konkurenca, ki hoče dvigniti kakovost izdelkov. K ranjska in okoliška javnost pa naj s številnim obiskom razstave dokaže, da zna ceniti m vpoštevati domačo podjetnost. Izgredi v Parizu Pariz, 28. septembra AA. Preteklo noč je prišlo v Parizu do spopada med skrajnimi levičarji in člani organizacije »Francoska solidarnost«. Padlo je Tudi več re-volverskih strelov Pet oseb je bilo ranjenih, ena med njimi zelo nevarno. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2302.6J—2313.99, Berlin 1357.91—1368.71. Bruselj 793.57 do 797.51. Curih ! 10835—1113.85, London 1^6.80—168.10. New York 3337.44—3365.70, Pariz 223.9* -225.05, Praga 141.45—142.31, Trst 290.79—293.19 (premija 28^°M. Avstrijski šilring v privatnem kliri&gu 8.42 do 8.52. INOZEMSKE BORZE. Curih, 28 septembra Pariz 20.206, Lou-don 15 085. Newyork 303.5715, Bruselj 7I.6O. Milan 26.28, Madrid 41.875. AmatenUun 207.75. Berlin 122.70, Dunaj 57.—, 12.77, Variarm 57.32, Bakaratta »06. Stran 2. /SLOVENSKI NAROD«, dne 28. septembra 1934 ->tev 2 20 Kako smo dirkali na Cvenu V nedeljo 00 bile na Murskem polja tradicionalne konjake dirke Ljutomer, 27. septembra. Ne s4ovi zarnam naše vino, pa tudi naša irebeta niso manj lovita. Ljutomerski ko-n;i so znani že od nJega dni m seveda največ po zasius: rejcev, muropoljskife kmetov, ki imajo vsako leto največji praznit, ko priredi Koio jahačev m vozačev v Ljutomeru kasaške in gak>pske dirke na Cvenu rrj Ljutomeru. Dirkajo le domači konji, ki si češče pribore »lovorike« tudi na drugih d.rkališčio. Cešče smo vkleli ljutomerske l^onje tudi v LJubljani. Toda dirke ljutomerskih konj moraš videt: na Murskem DO&u. da dobiš pravo stoko bogatega Murskega polja, da vidiš ponosne kmečke vlasteline ter da presodiš pravo ognjevitost konj na domač* tleh ter temperament domačinov. Dirke na Cvenu n.so mondene kot n. pr. v Angliji ali Franciji, vendar pridejo na račun tudi oni, ki raje presojajo temperament dvonogih »-kobilic« kot kobil in ki s posečn m užitkom presojajo »dirkalisčno« modo. »Oren na Cven, tam za faj-n dekline ven,« je že dolgo geslo rud; za one, ki hodijo na dirke na Cven. Morda hodijo tja tudi na posebne dirke mnogu ki so jim všeč predvsem cvenska dekleta in ne !e ona, k. prihajajo tja na dirke, saj so cven-ske lepotice prav tako na glasu, kot ognjevit: konji. Baje >o pa tudi ognjeviti cven-sk: fantje in ni čuda, če je Že ta a4i oni dirka; s Cvena. Lahko se pa tudi zgodi, da dirkaš na Cven. Ne-deljske dirke so bije napovedane že za ob 14. Iz Ljutomera na C\en je približno pol ure hoda, do dirkališča pa še tudi skoraj tako daleč. Cesta se vjje med niivami v serpentinah kot na Sernmeringu, čeprav se razprostira na vse >trani neskončna ravnina. Poljanci vedo ter se zavedajo, da ie njiva prvo in ne cesta ter se morajo ceste ravnati po njivah. In Mursko polje je slovenski Banat Iz Ljutomera je na Cven tudi lepa bližnjica, toda za njo ve-do le dormčiai. Toda ko »pridirkamo« na dirkališče ob 14., je tam še malo ljudi in nifiče še ne misl na začetek. Pri vfcodn stoji lepa žrebčarna ljutomerske zadruge. Na poslopju je vzidana spominska plošča ustanoviteljema »žrebetnjaka«, graščaku Alfredu Rassmanitu iz Radvanja jn JoŠku Rajhu rz Mote. Ob žrebcarni stoji že mnogo avtomobilov, kmečkih vozov, kočij in dirkalnih vozov. Od vseh strani še prihajajo ljudje na širno dirkališče, ki je ograjeno s plotom, ki ni toaš lep. Toda tem lepše je dirkališče, podobno lepemu letališču po svoii razsežnosti » ker ie idealno ravno. Seveda Mursko polje je kot nalašč za dirkališča. Hudo je pa za zastonjkarje, ker n: nikjer nobene vzpetine, od koder bi bil iep razgled na dirkališče. Vendar orožniki, ki so v skižbi na dirkališču z nasajenimi bajoneti, nimajo posebnega posla z za-stonjkarii, že zato ne, ker je vstopnina nizka, stojišče 3 Din- Tudi za gospodo je poskrbljeno, saj je dovoli primitivnih sedežev na lev' strani tribune tehničnega vodstva. Častna tribuna je precej velika, a gosta ni nobenega. Ves čas jo straiita dva gasilca, da bi je kdo ne zasedel ter »onečastl*. Godci imajo paviljon v otzad-ju. Narejen je iz neobdelanega lesa in vejevja ter je precej podoben stavbam na •koleh. Igrajo pa imenitno. Na levi in desni ob godcih so šotori z okrepčali. Nastavljeni so veliki sodi vina, njihova vel kost je uravnana po žeji in grlih občinstva. Morate vedeti, da tvorijo največ občinstva domačini, ki znajo učinkovito gasiti žejo. Kdor pa ni dovolj žejen, uro radi postrežejo s klobasami- »Alondeno« občinstvo tudi rado pokuša Jjutomersko kapBico in irthče se ne do&očasL Dame pr o meni rajo po zeleni trat:, lepe so tako. da ti kar ble-šč., škoda le, da n: reportenev fotografov, da bi ovekovečili njihovo lepoto ter krasoto oblek cvenske dirkali-ščne mode. to soLnce nas greje, pa vince tudi, bogme, vse je žlahtno, vrače, dekJeta in iskri ko- nji, ki so v enovprežnih vozovih prJdrvei n-a dirkališče. — Staviti Stavit! — kfrčejo vodic dirke. In l>udi se poiašča posebna vnema. Težka rnuropoHska kri se je začela 6uditi. Kmetom, ki so navidez skromir, čeprav so pravL pravcati vlastelini, so se začele iskriti oči in ponosno jtfedaio nt krasne konje, da so slepi si vse drugo. Prva dirka ima ime Peter Mozart Proga je dolga 3000 m. nagrade znašajo skupno 1500 Din. Po sporedu Je prijavljen h 15 dirkačev, nastopi jih pa samo 10. Vsi konii so z Murskega polia, Iz okolice Ljutomera. V krasnem teku zdrve vsi konji, zdi se, da plavajo, noge se jim skoraj ne dotikajo taL Raihova Pera je ves čas okrog 50 m pred vsemi, razdalja med njo in zasledovalci se ne skrči nit: za meter, čeprav napenjajo vse sHe. Prvi krog so že pretekli, Pera še vedno vodi. — Toga *en si pač ne" misla! T; prekienski čeh, pa ga resen ne do duj-Šli! vzklikajo kmetje. In Pera prklrvi res prva na cilj v času 3-35. Odmori so do?gi, toda pod šotor: ie takšna gneča, da res ne smejo biti krajši. Poljane: se počasi raziive. B-hato hvalijo svoje konje, naštevajo njiiiove uspehe in kritizirajo one, ki niso dobil, nagrad, do-čim sodi pod šotori bobne že prazno. Zopet vzpodbujajo, naj stavijo na konje, ki kažejo svoje vrline na dirkališču. Vznemirjenost rase. Zvonec poje čedalje bolj hrupno, ljudje se gneteio v ospredje. Dirkališče *e je nenadno napolnilo. Druga dirka se imenuje »-dirka sreskega kmetijskega odbora Ljutomer«- Tekmuje 8 konj 3 do 12 let starih na 2200 m dolgi progi Gledalci sklepajo živahno stave. Ko konji zdrve, ljudje ne utegnejo niti vzklikati ter slede s pridržano saro krasni tekmi. Borba ie mnogo hujša kot je bila pr: prejšnji dirki. Prehitevajo drug drugega, a kdor je na vodstvu, ne popusti. Konji prhajo belo peno. — ...ga vrag! Paj. tak. tak! Le glej. ka neš odzaja osta! Le poščegeči ga! Std zlodjof! Dekleta so se tudi razgrela in v razburjenosti stiskajo svoje tovariše, kot da imajo vajeti v rokah- Napetost se stopnjuje tako, da ljudje silijo onkraj ograje, ko konji drve na cilj. Le za nekaj metrov je posekal Hericev Friks svoie tekmovalce v času 3.43. Pod imenom dirka dravske banovine je dirkalo 9 konj. 4 do 12 let starih. Zastopani so bili zopet le 'nutomerski konji, kot da si ne upa nihče tekmovati z Muropoli-ci. Najkrajša proga je bila 2100 m. — Gre-jo, kak bi vraga spusta! — so se čudil, celo domačini, ki so navadno rezervirani med dirko. Gledadci so cepetali v vznemirjenosti, da je bila po dirki trava poman-drana kot na dirkalni progi. Na prvem ovinku Je skočil en konj vstran s proge ter se ustavil. Jezdec ga ni mogel več spraviti na progo. Najbolj divja je btfa Slavičeva Nandica iz Kiiučarovcev, ki je pritekla kot bi priletela puščica v 4 minutah in 33 sekundah na cilj. Najbolj so pa brie vsem všeč galopske dirke za amerSke konje, vzrejene v naš! državi. Tekmovali so zopet le Muropoljc:, in s.cer samo štirje. Jezdili so pa, bogme, kot kozaki. 16O0 metrov dolgo progo je pretekla Vaupot.Čeva Lelka v 2 min. 17 sekundah. Giedalci so potisnili onkraj ograje, pred niiml je pa gledal orožnik z nič manjšim zanimanjem. Zadnja je bila spominska dirka Joška Rajna. D:rkali so z dvovprežnimi vozovi na 2800 m, a bilo je samo 5 vozov, dočfm jih je bilo na programu najavljenih 22. Zmagali sta Vaupo-tičeva Zaria in Rajhova Pera. Solnce ie že zahajalo, ko so bile končane dirke. Bil je že zadnji čas, kajti sodi pod šotori so ibil: že prazni. Zato smo dirkal; z dirkališča h gostoljubnim cvenskim :n ljutomerskim hišam, kjer so nam postregli s krope: in giba n;cam i. Propadajoče mladine je vedno več Kaj je dognal raiadmsla urad socijalno političnega oddelka na mestnem magistratu Ljubijema. 28. septembra. Na nežh najbolj prometnih ulicah, zlasti na Aleksandrovi cesti in v Selenburgovi ulici okrog avtomatičnih bifejev so se pojavi jaLi večer za večerom zanemarjeni in razcapani otroci, fei so nadlegovali ljudi, beračili ali pa ponujati cvetlice, razglednice in razne droge malenkosti na prodaj. Otroci so bili prav nadležni m so se jih časih ljudje komaj ubranili. To zanemarjeno in samo sebi prepuščeno mladino so včasih prijeli policdjski organi. Otroci so bili zaslišani, izgovarjali so se pa vedno na starše, češ, da. jh ti poSljaio beračit m da bodo teperri, če ne prmeso ničesar -domov. Če je potem policije raaKsala starše, so ti trdili, da so si otroci to izmi-sliVi. To je bil večni izgovor in policija je bila proti malim beračem skoraj brez moČL Da prepreči nadaljnje izrabljanje otrok s te ali one strani rn pa da se prepriča, koliko je resnice na stvari in če je otrokom res potreba beračiti, je mladinski urad socialno političnega oddelka-na mestnem magistratu snoči na*prarvil majhno racijo na prometnih ulicah. NTa socialno politični urad so uslužbenci mestnega poglavarstva prepeljali več otrok in na dan so prišle prav zanimive stvari. Zaslišana sta bila najprej dva malčke. obleta i fantek m 7-letna punčka, ki sta trdila, da ju pošilja mati beračit, kar pa najbrž ne bo res. saj so starš! dobro situirani. Ko so očeta obeh otrok poklicali na mladinski urad. je bil nemalo začuden m je povedal, da sploh ni imel pojma, da otroka beračita, a roatj pmvi, da jtma ni nflrtiar naročila, naj beračita. Malčka sta bok « —>d>*ra met ta. a ve-6fe* Ja bfla a ym*mlM> *** * Y*a to * Most Todi drugi otroci so trdili, da so bili primorani beračiti, češ. da so jh doma postili stradati m da so jih tepli, če niso prinesli denarja. Na uradu so ugotovili, da imajo vsi otroci starše, da ni nihče fzmed njih sirota in da ni bilo nikomur treba prosjačiti. Mladinski urad hoče rešrti to deco nadaljnjega propadanja m zato se bavi z vprašanjem, da bi sodišče za zaščito mladine staršem, ki na tak način izrabljajo svojo deco, odvzelo varuBtvo, jih dali pod drugo zaščito afi pa v kake primerne zavode Te propadajoče mladine je vedno več in znani so tndi nekateri primeri, ko razni obrtniki pošiljajo zvečer otroke po gostilnah prodajat razglednice, sadje, cvet tiče m drugo ter iz bede otrok kujejo svoj kapital. Na drugi strani je opažati razne de moral izu jo če pojave, zlasti pri deklicah od 10 let naprej, ki že kažejo znake moralne pokvarjenosti. Socialno poRtačni urad bo pregledal vse barake v mestu in okolici, da vidi, v kakšnih razmerah žive barakarji. ker se često dogaja, da so otroci tam priča raznim nemoralnim prizorom m celo orgijam. Mestna občina ima s temi otroki velik križ. pa tudi stalne stroške, ker jih mora oddajati v poboljševaInice, na rejo in v zavode in zaradi tega }e bolj kakor bdaj pereče vprašanje zgraditve doma. ki naj bi bil zbirališče take zanemarjene in izgubljene dece. Le tako bomo zajezili j etiko, preprečili pa tudi množitev zločincev. Ptujske občinske zadeve Ptuj. 27. septembra. Včeraj teden se Je vreile javna občinska seja ie v stari upravi pod vodstvom župana a. Jeršeta. Mestni lupan g. Jerfe se je prod prehodom na dnevni red sporni, njal v lepem govoru pokojnega generala Rudolfa Maistra, katerega apomrn je ©b-činsfcl svet počastil 8 trikratnim alava klicem. Nato Je podal lupaš poročilo v odloku ministrstva notranjih zadev glede podaljšanja amortiaacijske dobe se vsa občinska poaojila od 15 na 30 let. Poročal je tudi, da je banska uprava napravila načrte in proračun aa ptujaki vodovod, katerega stroški so- proračun Jeni na 4.410.000 Din. Za nadaljevanje regulacijskih del je obljubljen kredit po 50.000 Din la banovin-skega Dedaostnega sklada. Sledilo je poročilo upravnega odseka, ki je razpravljal o odobritvi bilance za »pravno leto 19S3 Celokupni promet je znaSal v letu 1933 6,545.022.72 Din. Bilanca zaključuje s čisto iAeribo 78.210.86 Din. ObčiiiSrki svet je bi-lan-3o soglasno odobril. Iz nadaljniega poročila izhaja še, da je občinski sv^t odobril odprodajo občinskega sveta na Ormoški cesti posestnikoma Šalamunu Ivanu in Katarini v izmeri 604 frv. m za ceno 6 Din za kv. m. Istotako se je prignala krajevna potreba gostihne gostil-ničarki Dostal Rozaliji. Gostilničarju Jo-šku Berliču se prepusti v najem lokal ključavničarja Krkovca v veliki kasarni, kakor tudi barvarju Erliču sedanje stanovanje Kralj, katere lokale preuredi prvi v mesnico, drugi pa v barvarno pod pogojem, da izvršita oba adaptacije, kakor tudi popravilo fasade pred lokalom na lastne stroške. Občinski svet je Istotako soglasno sklenil, da se postavi v bližini tovornega skladišča javna mestna tehtnica, ker sedanja tehtnica na Srbskem trgu ni več kos vsemu prometu. — Sledilo je še poročilo kuratorija Dijaškega doma, kakor tudi poročilo u-boznega odseka, ki je sklenil nekaterim mestnim revežem zvišati podpore v denarju in naturalij&h. Zaposlitev v avgustu Ljubljana, 28. septembra. Tekstilna industr ija po podatkih O UZD v Ljubljani še vedno prednjači v konjucnk-turnem naraščanju. Veruiar je opažati, da letni diferencijal že nekoliko pojema; v juniju je znašal -^2725, v juliju -}-2546, v avgustu pa samo še 4-2248. Najbrž bo ta oslabitev letnega diferencijala trajna, ker je tekstilna industrija dosegla že izredno visoko stopnjo od nekdanjih 5000 zaposlen-cev na okroglo 13.000 zaposlencev. Gozdno žagarska industrija še vedno precej narašča. Letni prirastek znaša 4-686 zavarovancev *H okroglo -!~ll0/». Ostala industrija ne izkazuje niti pomembnejšega absolutnega napredovanja niti nazadovanja, Sezija je dosegla nekako svoj maksimum. Od julija do avgusta niso posamezne industrije niti pomembnejše napredovale, niti nazadovale. Ali si že član f,V<*đfiik©ve dražbe" Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 29.: Orlic- Premiera, Izven. Nedelia, 30.: Gusalnica. Premiera izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. * Vpriroritev Rostandore Bgodovins*e igre >OrIic< na odru nače drame bo ^Be-kakor pomemben dogodek za naše gledališko živlienie. Vprizori se eno najodlionej-ših del francoske literature v pesniškem prevodu g. Frana Albrechta- V plavni vlogi nastopi g. Jan, ki nam predstavlja sina velikega Napoleona vojvodo Reichstadtske-2a. ki je povečini živel na Dunaju v gradu SchSnbrunn. Ostalo zasedbo zgodovinskih vlog smo že navedli. Celotna oprema te drame ie rjorpomoma nova, napravljena po slikah iz leta 1830. v katerem se vrše dogodki. Premiera >Orliea< je v soboto dne 29. t. m. kot otvoritvena predstava na§e drame. Pri predstavi sodeljje tudi operni orkester. Predelava ie izven- Ol^a Soheinpf lugova: Gagalnica. V tei izredno učinkoviti češki veseloigri, ki jo pripravlja kot drugo premi ero letošnje sezone režiser g- Milan Skrbinšek, nastopijo nasleftnfi Sani drame: ge. Medvedova, Mira Danilova. P. Juvanova, gdčna Gabri ielcičeva, gdčna Fratnikova ter ge. deležnik. Jan in Lipah. Dejanje se vrši dandanes v Pragi. Scena *e napravljena po osnutkih ing. arh. g. Franza- Delo >e poslovenil g. Fran Govekar. Premiera bo v nedeljo dne 30. t. m. zvečer. Mi 2 o _ Dekle z Mentparnasa je naslov tretje premiere v drami. Francosko komedijo, v kateri ima ženska glavno besedo, ie napisal znameniti francoski kom-ftijoeraf Aehard. Pmniera bo sredi pri-hodniega tedna. OPEBA Začetek ob 20. Petek, 28.: Hovanščina. Premiera- Izven. Sobota. 29. ob 15-: Manon. Dijaška predstava po znatno znižanih eenah od o do 15 Din. Izven, Nedelja. 30.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto. Dravi ob 20. ari bo premiera M.»orz-skega opere >Hovan?čina< in s tem otvoritev eezone 1934/35 v našem gledališču. Delo je najskrbejse pripravljeno v vsakem pf^ledu in wai. ki so imeli priliko si i Sati generalko v sredo zvečer, so enoglasno rnnenia, da borno imeli d revi prvovrstno operno predstavo in vprizori te v Hovaniči-ne je prav gotovo zelo pomemben dogodek našega slovanskega opernega repertoarja. Piemiero dirigira ravnatelj Polič, režija Ciril Debevfeva. Predstava je izven abonmaja- Prevod ie oskrbe! književnik Josip Vidmar. Dijaška uperna preditava bo v soboto dne 29 t. m- ob 15. uri popoludne. To je prva diiaaka predstava letošnje sezone izjemoma na soboto, v bodoče pa bodo di-I jalke predstave po možnosti ob petkih popoludne. Kot prva dijaška operna predstava se poie Massenejpvs opera Manon i zasedbo glavnih vlog: ga. Gjungjenac. gg. Gostit, Janko Marjan Rj« Dirigira kapelnik Stritof. ražija Ciril D^bevčeva. Na prvo diiafro ctpamo predstave *noa*jame tudi ostalo občinstvo Centa je odšel za Anžurjem v večnost Davi me le v sodnih zaporih okrožnega sodišča obesil iz strahu pred kaznijo Ljubljana, 28, septembra. Kdor je vWel včeraj dopoldne zopet prijetega kaOT)enca Jožeta Gento in kdor je z anm govoril tudi popoldne, si gotovo iu mislil, da je nesrečni Jože v duhu že napraviJ obračun s svojim življenjem in da bo sledH svojemu pred dnevi tragično tirnrkmu tovarišu Antonu Anžurju v večnost. Davi se je namreč Jože. Cetnta v sodnHi zaporih okrožnega sodišča obesIL Cemo so prepeljali včeraj po zasliševanju na policiji okrog 11. na sodišče, kjer ga je najprej na kratko in z.golj informativno zaslišal poveljnik jetniških paznikov g. Camemik. Prav dobre volje je bil Centa, Še smejal se je Ln kakor na policiji, je tudi na sodišču v pisarni ravnodušno pripovedoval podrobnosti o svojem pobe-gru. Nato so ga zaprb' v samomo disciplinarno celico. Bil ie zadovoljen in še zvečer se je s paznikom, ki mu je prinesel večerjo, mirno razgovarjal. čeprav je imel že gotovo v mislih načrt. da si bo končal življenje. Ko je pa davi ob 7. paznik, ki nosi jetnikom zajtrk, stopil v disciplinarno celico, Cente skoraj ni opazil. Že je mislil, da je nemara jetnik spet pobegnil, kar bi bilo oa seveda nemogoče. Ko se je pa ozrl v kot k peči. 5e presenečen opazil, da je Jože Centa naslonjen s hrbtom na peč, Danes premiera seaacijonalnega filma iz .kraljestva živali- To je največji film sedanjosti! Predstave danes ob 14.30 m Jutri v soboto ob 14.30 ter točno ob 18. urL Cene 3.50, 5.50. 6.50. balkon 4.50._ Svojo domačijo je zažgal Jezica, 28. septembra. Včeraj kmaki po & zjutraj je v Stožicah, občina Jezica, zapel rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnika Mihe Carma-na, po domače Guzija Goreti je začek) na podstrešju gospodarskega poslopja, ki je priključeno stanovanjski hdši. Na pomoč so prihiteli takoj gasilci z Jezice, ka so rešili gospodarsko poslopje. Iz goreče hiše so odnesli vso opravo. Zgorelo je samo ostrešje, kljub temu pa maša škoda oJcrog 50.000 dinarjev. Posestniku Mihi Oarmanu je zgorelo pred štirimi leti gospodarsko s slamo krito poslopje Mož je takrat dobil samo 2300 Din zavarovalnine, kljub temu si je pa zgradil lično novo hišico, zaradi česar se je seveda nekoliko zadolžil. Gospodarska kriza je pritisnila tudi njega in tako se je naenkrat znašel v obupnem položaju, iz katerega ni videl izhoda. Dolgovi na hiši, doma pa 8 otrok, ki jih je moral preživljati. Oarman jo ugibal, kako bi se rešil iz te stiske. V hipni duševni zmedenosti je včeraj zažgal lastno domačijo. Orožniki, ki so prihiteli na kraj požara, so takoj spoznali, da je bil ogenj podtaknjen in so Carmana zaslišali. Ves obupan in skrušen je priznal svojo nepremišljenost, rekoč; — Nisem imel drugega izhoda! Mož je svojo domačijo sicer zavaroval za primer požara, toda zadnjih dveh obrokov zavarovalnine ni plačal in revež najbrž ni slutiL, da bi ne dobil zavarovalnine, četudi bi ogenj ne izbruhnil po njegovi krivdi. Zdaj so ga izročili sodišču, a doma je za-plakalo osem otrok . . . Pod vlak je skočil Poljčane. 27 septembra. V noči od sobote na nedeljo se je pripetil obžalovanja vreden dogodek. Pod brzo-vlak št 602, ki je vozal proti Mariboru se je vlegel pri Sipoglavi, med postajama Poljčane in Ponikvo, 22-letni tovarniški delavec Mejavšek Jože, ki so mu kolesa dobesedno odrezala glavo. Mejavšek se je vrgel pod vlak okrog 3. ponoči. Prej je bil v družbi fantov v bfcžnji vasi, kjer so kožuhaH. Pod vplivom preobile pijače se je med njimi pozno v noč vnel prepir Mejavšek je z nožem v roki grozil, ko so g« baje dražili zaradi nekega dekleta, da bo vse zaklal, celo testnega brata. Ko je bil zunaj, je dejal enemu izmed fantov: »PokHči mi brata, hočem z njim obračunati.« Ker brata ni bilo ven. je odšel proti progi, kjer je v nerazsodnem stanju izvršil samomor, ki je razburil drugo jutro vso bližnjo in dslrno okolico. 2e mrtvega je prvi našel obhodnik proge 5 Kvas ob pol 4. zjutraj Glava ie ležala med tračnicami popolnoma odrezana od trupa, ki je ležala pravokotno na pTOgo. O tragičnem dogodku je obhodnik tele-fonično obvestil poljčansko železniško postajo. Komiaija, lq je drugi dan prispela M*: orožni5rwo tz Loč m ba-rMrvfnski ztrrav- a okrog vratu je imel zanjko, napravljeno iz robca ter odtr^anefsa kosa rjuhe. Paznik je našlo prisropil in mu prerezal vrv, spoznal je pa tako;, da je vsaka pomoč zaman. Naglo je obvestil pisarno in kmalu je prišel tudi jetniSki zdravnik dr. Zaje, ki ie ugotovil da se je C«r.a nemara coesil eno uro poprej, in sicer okrog 6., kajti truplo je bilo so toplo. Uprava jetniinice je obvestila Centirve sorodnike, ker pa ti niso hoteli prevzeti truula, so nesrečneža prepelja v mrtvašnico k Sv. Križu. Tako k Jože Centa napravil žalosten konec. V splošnem je treba reči. da Centa ni bil hudoben človek in n -komur ni storil nič zalega, imel je le hudo napako, da je rad sesa! po tUtjem imetju. To ga je večkrat spravilo na zatožno klop. Nazadnje je bil obsojen na tri in pol leta ječe. To kazen bi moral zdaj presedeti, ker se je pa pritožil, bi mu Stol sedmorice nemara še kaj dodal, a zagovarjati bi se m. zdaj tudi zaradi pobega :n nov^h :a*-vin, zaradi česar bi mu verjetno kazen nekoliko zvišali, po prestani kazni pa bi ostal najbrž za nedoločen čas v zaporu ali jernišnici. kar bi gotovo trajalo dve leti. Centa se je tega najbrž ustrašil in je raje odšel v večnost. Jetniki in pazniki so imeli Cento zarad: mirnega vedenja radi in so tudi zelo hlberalno ravnali z njim. nik dr. Lavtner je ugotovila samomor. Ob 3. pop. naslednjega dne so truplo odpeljali v mrtvašnico v Loče Za škornjem je imel nesrečnež še zataknjen dolg nož. Včeraj je prešla na kraj dogodka tudi komisija z direkcije, v kateri so bili poleg dr. Zrna zeka in Mišica tudi poljčanski poataje-načelnik Lapovšek France in progovni mojster Serbec Ignac. Tudi ti so u^tovili, da je nesreća izključena. Mejavska so včeraj ▼ Ločah pokopala. mi KOLEDAR. Danes: Petek 2S. aopterabra katoličani: Vaclav, Venčeslav. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Viktor in Viktorija. Kino Ideal: Ljubezen diktator mode. Kino Dvor: Maratonski tekači. ZKO: Dovedi Jth žive ob 14.50 v klo« Matici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kurait, Goepoavetaka cest* 10 in SufinJk, Marijin trg 5. Gospod urednik! Na moč umesten te mi zdi predlog naj bi zahtevati naše drzerAjan. Grenadirje-ve brvi v PohiJah so že odobreni. Ministrstvo za gradbe je dak> baraki upravi pooblastilo, da takoj raapiSe ofertalno licitacijo regulacijskih del. Z velikopotezno regulacijo Savinje bodo pričeli Se' letos. Izredno velike zasluge za ugodno re&itev tega problema, ki Je življenjske važnosti za vso celjsko kotlino, si Je pridobil narodni poslanec g. Ivan PrekorSek. —c Dvignite vojaške IzPrave! Mestno poglavarstvo v Celju poaiva po naročita poveljnika celjskega vojaškega okrožja vse v mestu Celju stanujoče in v mesto Celje pristojne vojaške obveznike, da se nemudojia, najkasneje pa do petka 5. oktobra javijo pri vojaškem referenta na mestnem poglavarstva, soba št. 6. Vojaška oblastva bodo vsakega vojaškega obvezni, ka, ki ga bodo po tem roku zak)tila. da nima vojaške izprave, najstrožje kaznovala. —c Celjskj nogomet V nedeljo 30. L m. popoldne bo na celjski Glaziji odigrana podsavezna prvenstvena tekma med 9K Celjem in £SK Hermesem lz Ljubljane. Česani ao sicer nedavno porazili Herme-fnr j v razmerju 9:1, a Hermes bo v nedeljo gotovo nastopil z ojačeno postavo, vsled česar Celjani ne bodo smeli podcenjevati nasprotnika, ker bi lahko siceT doživel' neljubo presenečenje. Tekma bo gotovo napeta m zanimiva Naročite — čita) te „LJUBLJANSKI ZVON*4 tev 220 jffLOTBNSKI NARODc, to 28. nptouin Kaj ae dogodi, ako dekle oolečc hiačc in vara ženski ▼ opereti VIKTOR IN VIKTORIJA Danes premiera operete sladkih melodij, popevk, smeha, ljubezni ta zabave ▼ gfeevum. vtogan HERMAN THIMIG in RENATE M6LLLEB Režija: Beinhold SehftnseL — Godba: Frani Doelle. Predatafe ob 4-, T JI 5 In 9l25 sveder. Predprodaja vstopnic od XX. do tire. Deset najboljših operet sezone ne daj^ skupaj toliko smeha kot bes ta opereta. Telefon 3134 ELITNI KINO MATICA Telefon £19« 1 DNEVNE VESTI — Mednarodna železniška konferenca. Dan*;=> se je pričela v Dubrovnika mednarodna železniška konferenca, ki bo trajala do 2. oktobra. Zastopane so Jugoslavija, Avstrija. Madžarska in Italija. Na konferenci &e je zbralo 30 delegatov in 10 izvedencev. Jugoslovansko delegacijo vodita pomočnik prometnega ministra inž. Senja-novic in dr. Marković. Po tej konferenci se bo vršila mednarodna prometna konferenca, na kateri bo »branih 500 delegatov iz vseh evropskih držav. — Velike obrtniške svečanosti. Saves hrvatskih obrtnikov pripravlja velik cart-niaki teden, ki ga bodo proslavili obrtniki v o rsej ižavi. Obrtniške svečanosti bodo trajaie od 1 do 8. depcembra in si-^er pod gesicn. »Temelj narodnega blagostanja je krepak cbrmiškl stan«. — Po Loškem go&poatvu nas bo danes ob 18. v radiu spet vodil naš kolega Ante Gaber, ki nas je pred počitnicami spremljal še na izprehodih po vseh vaseh od Medvod do Škofje Loke ter nam orisal tudi zgodovino teh krajev, zlasti pa opisal vse umetnostne spomenike. Popoldne si z njim ogledamo zadnjo vas pred škof jo Loko Pušta L ki je, kakor ljubljansko Gradišče, ki so ga Nemci imenovali Burgstaller-Gasse, dobil svoje ime od rimskega gradišča, ki je stra-žiio mesto in Poljansko dolino. Sli bomo seveda na Kalvarijo na Hribcu, a tudi v gred. kjer bomo spoznali zgodovino lastnikov, se bolj pa občudovali znamenite umetnine, predvsem pa Quaglijevo fresko. Končno "bomo pogledali najstarejše, tudi zgodovinsko prav zanimive hiše in se ustavili v delavnicah glavnikarjev, nato se pa šli mimo mestnega kopališča čez romantično Krivo brv v mesto podpret. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, Če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« gren-čica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro^erijah in špecerijskih trgovinah. — »Vdova Rošlinka« v Sarajevu. Jutr; vprizore v Sarajevu Gola ne vo »Vdovo Ro-slirtfko«. V ta namen je posodilo zagrebško $r!edaHSče sarajevskemu nove kostume. — šojarji na čvenk. Dosti smo že brali o polharjih, zlasti o onib iz Višnje gore in okolice, o lovu na Soje se pa nič ne sliši, šojarji vsako leto komaj čakajo, da nastopi kvaterni teden, ko je čae lova n& čvenk. Na ta lov so hodili tudi naši slavni možje v starih časih Navee zgoda] zjutraj ali pa en dan prej jo mahnejo šojarji. opremljeni z limanic-ami in piščalkami, seveda pa tndi preskrbljeni z vsem potrebnim za želodec. Nad 300 limanic nastavijo na drevo, pod katerim napravijo veliko skrivališče, tako zvano uto. Iz nje se oglaša spretno šojarjeva piščalka, da privabi šoje, ki sedajo kar po vrsti na li-manice in padajo na tla Tako jih ujamejo 10 do 30. Šoje so nevarne mladim ptičem in zato po lovskem zakonu nI prepovedano loviti jih. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme za takoj 2 raznašalca kruha, hlapca, izdelovalca krtač-, 5 pletllcev, 2 čevljarja, pleskarskega vajenca, pekovskega vajenca, 2 krojača, predilniSkega mojstra. — Drago Ulaga: Knjiga o sportu. S pravkar izdano knjigo je izpolnjena velika vrzel v slovenski strokovni literaturi. Vsak športnik in ljubitelj sporta bo knjigo z veseljem pozdravil, saj je po izjavi kritikov odlično delo — vsakemu sportei-kn neobhodno potrebno. Knjiga je razkošno ilustrirana in ima tole vsebino: Pota In cilji telesne kulture: Olimpijske igre nekdaj in sedaj. Naloge športnih organizacij. Posebne vzgojne naloge slovenskoga sporta. Sport in žena. Sport v praksi: Trening in tekme Pripravljalne vaje. Labfca atletika. Plavanje. Waterpolo. Skoki v vodo Nogomet. Smučanje ljudski sport. Drsanje. Teifca atletika. Sabljanje. Lawn-tennis. Kolesarstvo. Veslanje. Ruguy. Golf. Tolmač strokovnih izrazov in tojk. — Krjavljeva koča na Obolnetn nad Stično bo stahno oskrbovana od W. t. m. dalje Dostop h koči bo vsakomur odslej i>rav lahek, ker sta nanovo markirani poti i* Višnje gore (s kolodvora) in tz Stične (tudi s kolodvora) na Oboluo. — »Planinski dom pri Sv. Treh kraljih«. V tem našem članku smo v sredo pomotoma ispustili med govorniki, ki so na množico ob priliki otvoritve naslovili krasne besede, zlasti dr. Tominška in dr. Rozino, kar s tem dopolnjujemo, — Planincem. Prešernova koča na Sto lu bo odprta In oskrbovana do 8. oktobra. Val vazo rje va pa vse leto. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, nato lepo lasno vreme. Včeraj ie znašala najvišja temperatura v Skonlin 29, v Spfrtu 27, v Beogradu 36, v Sarajevu 25, v Zagrebu 24, v Ljubjani 22, v MarFboru 21. Davi j« kazal barometer v UsjbUani 773.2, temperatura je znašala 12-2. — Nesreče In nezgode, Slavku Dem. šarju, sira kajžarja v Javorju pri Kranju, je siacDoreznica odtrgala prst na levi roki Delavec v Mostah Ivan Zavirsak Je včeraj sekal drva in se pri tem vsekal v leve reko. lOletnemu Antonu Dacarju, sinu delavke v Stražiacu, je neki ran tal in vrgel kamen v glavo in ga poškodoval na desnem očesu. Pri posestniku Jožeta Bezkn v Metliki so včeraj lickali koruzo. Beeek se je nagnil na preperelo okno, ki se je podrlo in se je posestnik pri padca poškodoval ne glavi in hrbtu. 41etni Poldek Cvikl, ein posestnika v Mozirju, je včeraj padel v apnano jamo in se poškodoval na očeh. Ciuina nesreča. V Starem Selu blizu Bjelovara se je odigrala te dni težka družinska tragedija. Ivan Gjuran se je neprestano prepiral s svojo ženo. Oni dan so pa našla moža na kozolcu težko ranjenega. Krogia mu ie bila prodrka prsa tik pod srcem. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Pred smrtjo le pravil, da je imel v senu zakopano puško, kj se ie nenadoma sprožila in ga zadele v prsa. — Krdela volkov in medvedov so se poja vik v planinah fočanskega >reza slasti v občini Molievinski. Ljudje se jih tako boje. da si ne upajo na polje. Banska uprava v Sarajevu je takoj ukrenila vse potrebno, da bo organiziran vefrk lov na ŠkodffJvo fn nevarno zverjad. Samo še danes Ljubezen diktator mode Smeh, zabava, petje in lepa godba. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob t., 7. in 9.J4 zvečer — Nepoboljšljiva, frea 6agrt-uš>iiim so-3 čla^i mestnega sveta. Zvezo indu-strijcev gen- tainik inž. Šuklje l dr. Na grobu pri Sv. Križu sta se od pokojnika poslovila u m v. prof. dr. Gosar n zastopnik primorskih emigrantov David Doktoric, nato so pa grob pokrito venci in cvetje. Danes BKIOITA ETKLM v športnem filmu Maratonski tekač! Velefilm sporta, ljuberni in lepote. ZVOČNI KESO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene Din 4.50 in 6-50. —Ij Današnj ribji trg. Tndi danes Je bila na ribjem trgu prava gneča in proti 10. je amanjkalo rib, -zlasti morskih, po katerih je vedno večje povpraševanje. Tuna sta sekala dva prodajalca in čeprav je bila precejšnja razlika v ceni, sta vsega prodala. Prvi ga Je nudil po 16 do 18, drugi pa sprednji del po 13, a zadnji po 1-6 Din. Skombri so biti po 30, morski raki po 28, sijpe, riooni rn osliči po 20 Din kg, girice po 14, sili po M, sardeliee pa po 12 do 14 Diii kg. Domačih rib je bilo malo in so šle samo ščuke, ki so po 30 do 24 Din kg, v denar. 2abji kraki so po 0.50 do Din, domači raki pa po 2 do 4 Din komad Kupčija je bila, kot rečeno, zelo živahna. —lj Železniške zapornice n« Dolenjski cesti. Te presnete zapornice so bile vzrok že tolikim dopisom, da se Bog usmili: menda je že tako, da kadar kdo kaj poroča o dogodkih v Kurji vasi, so stalno na programu zapornice. Železniška uprava pa noče ustreči utemeljenim željam prebivalcev dolenjske strani, kakor tudi ne tramvajski uprav; in neštetim voznikom In tako morajo železniški uslužbenci vzeti nase vse mogoče kletve, vpitje, hupanje in zaničevanje, če zahteva uvedba nove- ga sisteme zapiranj* sapornic nore signalne naprave, naj se vendar že enkrat to napravi in se e tem ostreče želji vsej dolenjski strani pa tudi prihrani nejevoljo inozemskim avtomobil istom, ki se vozijo tod na morje. Saj bi bržkone bila vsa stvar bolj enostavna, če bi bila zapornice zaupane samo železniškemu čuvaju. Tako pa zapornice prav za prav upravljajo na dolenjski postaji, tako da mora uslužbenec ipo pasiranju vlaka dohiti šele ključ iz avtomata, ki ga na postaji upravljajo, da zamore zapornice odpreti. Tako se včasih zgodi, da ključ ne prileti takoj i« avtomata seveda, v splošno nevoljo, da je treba čakati tndi Še po odhodu vlaka. Če ne bo šlo drugače, bodo pač knrjevaačani prisiljeni napraviti javno dbrrko, če ie mora to sloneti ua tako okostenelem načinu. —lj Asfaltiranje Bleiwelsove ceste od križišča Tržaške ceste do Narodnega doma je srečno končano. Delo je izvršeni prav solidno, hrapasti asfalt po sredi ceste se obnese prav dobro. Kadar se nabere kaj prahu, hitro operejo cesto, tako da je potem cesta brez prahu. Ako se pomisli, koliko prahu je bilo poprej na Bleiwei-sovi cesti, je sedanje stanje naravnost idealno. Zvečer je cesta tudi imenitno razsvetljena * močnimi električnimi žarnicami, k! bajno razsvetljujejo cesto. Ako h! Ljubljančani to vedeli., bi se zvečer kar trio sprehajalcev po izredno širokih tro-toarjih. Poleg električnih svetilk imamo tudi gosto posejane plin6ke svetilke na visokih kandelabrih. Ti kandelabri pa cesto zelo kaze, ker so zamazani In odrg-njeni. Nujno potrebno je, da bi se kandelabri prebarvali s sivo barvo, ker rja razjeda železo in so kandelabri grdi za oko. Uprava mestne plinarne naj bi izvršila to delo nujno še pred zimo, kakor uprava mestne elektrarne ravno sedaj mmizira in barva novo .postavljene železne nosilce. Sele potem bo gornji del Bleiweisove ceste zares lepo urejen — Stanovalci v hišah na Bleiweisovi cesti. —H Avtomobilska nezgoda industrijca F ran j Bonaca. Snoči se ie na Celovški cesti pred nekdanjim igrščem Ilirije pripetila znanemu našemu industrijalcu g. Franu Bonaču avtomobilska nezgoda, o kateri so se razširi e po mestu razne pretirane vesti. V pn&fij ni opazil 12 cm visoke, iz kanala moleče cevi, zadel je v nio s sprednjim kolesom, da jc avto vrglo ob trotoar, kjer je zadel ob kostanj. Z g. Px>nacem -da se vozila tudi njegova soproga iu upokojeni višji uradnic mimstrstva javnih del inž. Miiior. Vsi triie so bik lažje poškodovani n so se odpeljali v Leonišče, da so iim nudito zdravniško pomoč. G. Bo-nač ie bil davi že v mestu m je nas tud osebno informiral o nezgodi. —lj Predavania SPD. Slovensko planinsko društvo priredi kakor prejšnja leta tudi v zim>ki sezoni od oktobra 1°34 do marca 1935 vsak mesec predavanje. Na sporedu ;c predavanje dr. Turna Henrika »O iuhja :kom delu Julijskih Alp«; dr Briieia »Ture tk> Olimpu«; Marko Debelja-\0ve »Plezalne ture v naiih Alpah«; prot Petkovška »O planinski flori«; srof. Me-sesnela iz Skoplia »Ekskurzije po Prespii n Ohrida*«. Spored se eventuelno še izpopolni. —lj Z osličkom in volčjakom po svetu. Pred kavarno »Zvezdo« se je snoči ustavil zanimiv globetroter. učitelj P. A. Ko-kefi 2 Dunaja, ki potuje z ženo po svetu kakor pravi gam, v znanstvene svrhe Radovednežev, ki se jih je nabralo pre cej, ni toliko zanimal svetovni popotnik, kakor otovorjen sivček z velikim zvomeean okrog vratu in volčjak. ki ju spremljata Kokeš bo o svojem potovanju napisal knjigo. Ker je brez denarnih sredstev, se. kakor večina drugih svetovnih popot«*ov preživlja s prodajo raagleduic. Do »daj sta z ženo prepotovala del Balkana, odko der sta prispela v Ljubljano, od to pa kreneta v Francijo. —lj Gospod z dvema psoma (volčjak m manJSi pes), ki je bil dne 36. t. m. popoldne na Bellevueju, naj se javi na policijski upravi v Ljubljani v svrho pregleda psov. Gospod je znan in bo imel v primeru, da se ne javi, opraviti s sodiščem. —lj Naknadne vpisovanje v vse tri razrede strekevne nadaljevalne šole za mehanlško-tehnlške obrti na Ledini v Ljubljani bo v nedeljo 30. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v prostorih osnovne sole na Ledini. S seboj je prinesti zadnje Šolsko izpričevalo ozirom i-zkaz, novinci poleg tega še u An o pofodbo Prt vprsra je vplačati znesek 22 Din. —«i Članskega sestanka JNS ta poljanski okraj d revi ne bo. — Odbor. —% Christoiov trgovski tečaj, LJubljana, Domobranska 15, vpisuje le se do L oktobra. Znano najboQša in najcenejša izobrazba v perfektne stenografe in pisarniške uradnike. —lj Opozorilo. V sad njem času pobira po Ljnbljatii in drugih krajih neka oieba prispevke za neko organizacijo, ki naj bi bila delavska ter se pri tem sklicuje ns priporočilo Narodno strokovne zveze, odnosne njenega predsednika g. Rudolfa Juvana Opozarjamo, da Narodno strokovna iveza. ne njen predsednik, ciste dala nobenega priporočila, ker se s takim nabiranjem pri spevkov ne »trlnJita — T«vrHvalnl odnor NSZ v Ljubljani —I j Danes, Jutri In naslednje dni bomo videl? v krasnem filmu divje živali in lov na nje Oglejte si remekdelo Franka Bucksa »Devedi Jih ilve«. Predstave danes ob 14.50, jntri ob 14.30 in ob 18. uri. Pri vseh predstavah ZKD se predvaja aktnaini film »Nj. Vel. bolgarski kralj Boris I H. v Beogradu*, na kar opozarjamo cenjene obiskovalce ZKD predstav. —Ij Ne pozabite na par veselih ur, ki jih lahko preživite v EJlitnem kino Matiei PTi (predstavi »Viktor In Viktorija«. To je najlepša opereta letošnje sezone iu prekaša vse dosedanje operete. Toliko smeha in sabave še niste doiiveli, kaitor je vam nudi ta fitan. Renata Mul ter in Hermaor Thtmlg vas -bosta imenitno labavala. PHvstnl uenl tečaji v Delavski *bsr*lcl. «5a vp*e v sačetnlske tečaje nem-****** i* *e skrajni če«, le Mor Se kaj zna. lahko vstopi todi med letoma. Za poni; zaposlene je zadnja ara ob pel SI., as učence, ki hodijo popoldne v sok>, je pouk dopoldne. Informacije: glavni vhod, desno, ob pol ld., te Čopove ceste. zaTS in raznih obrtniških organizacij, blagajnik obrt-no nadaljevalne šole itd S solidnim in vestnim delom Bi je uredil na Gosposvet-ski cesti lep brivski salon. Po značaju miren, a vedno zidane volje, rad pripoveduje svoje doživljaje posebno o tem. kako Je med svetovno vojno bril pokojnega avstrijskega cesarja Karla. Mnogobrojnim čestitkam se pridrudfcujemo tudi mi z žel>o, da b.i usoda ohranila jubilanta čilesra rn zdravega še dolgo vrsto let! Iz Litije — Gasilska godba si ie uredila godala. Naša sasilska sodba, ki pod vodstvom g. Kavčiča Berteljna pra* lepo iđoeva, si je uredila svoj inventar in izboljSala grodala. S preureditvijo pa so imeli naši marljivi godbeniki precej izdatkov. V kritje stroškov prirede v soboto zvečer vi neko trgatev, ki bo v vseh prostorih šribarjeve re-stavracife na Posti Vabimo vse prijatelje naših godbenikov na bo družabno priredl-tev — Fortuna v S mart nem Na tomboli sokolskeaa društva v Smartnem je Fortuna e široko dlanjo sipala evoje darove-Ljudi se je nabralo od bllzj in daleč, tako da i« bil trs med cerkvijo in Solo nabito poln sreekariev. To pot <=»o pobrali vse ^e&ie dobitke zunanji gostje. Prvo tombolo, l^po plemensko kravo, je dobila ardč- Anira Bre-znvniko/va iz Šoštanja, kuharica pri pre-dilniSkem uradniku e. Jelntkapju v Orađeu prt Litifi. Gospodična Anica je seveda selje, da se jc mogel na lastne očti prepričati, kako lepe sadove je še obrodilo delo za povzdigo Dolenjske v pogledu tujskegu prometa in s m uv ar s rva. Posebno prijetno je bil presenečen, ko je videl solidne temelje in leseno ogrodje doma, ki bo v ponos nam vsem. Obljubil je, da bo Zveze ca tujski promet v Sloveniji delo SK Potaa po svojih najboljših močeh podpirala. Predsednik inž. Suklje se mu >e zahvalil za tople besede m izjavil, da kaže to, kar je že zgrajenega, solidnost, kakršne v Ljubljani nismo vajeni. VeMka sreča je, da je našel SK Polž v našem odličnem stavbrat-ku Ivanu Bricl)u tako dobrega m požrtvovalnega prijatelje. Baš to, kar vidimo tu. nas mora navdati s pojftimom, da bomo nadaljevali započeto delo in ga dovršiK ▼ ponos naše ožje domovine in države. Izpremenjena in izpopolnjena pravila so bila soglasno sprejeta, SledtVe so voHtve. Na predlog poročevalca Zupančiča je bal z velilefm navdušenjem izvoljen za predsednika kkiba mg. Milan Suklje, za častnega predsednika pa France P e i 11 e r. V odbor so bili izvoljeni Ivan Br4celj. dr. Mften Dular, Beno G r e g o r i Č, Joško J a v o r-n i k, šef carinarnice fin. svetnik Mirko M i-i u š k o v i č, France P e i 11 e r, Ant Roje, Ina StrojanŠkova, Ivan Zupančič, in Jože Zupančič. Za tehnična referenta sta bila izvoljena Rudolf Badjora m Fr. Dežman, v nadzor, dr. Janko Hafner, Raj-ko Ogrin in Vinko Okom, v razsodišče pa Janko Gnezda, Tone Kos m dr. G. Tomm-šek. V sredo zvečer je imel novorzvoljend odbor prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Predsednik inž. Milan Suldje je toplo pozdravil Heleno Ranztngerjevo in dr. Milana Dularja kot dve novi dragocena moča v kk»-bovem odboru m RudoMa Rad juto. našega zaslužnega delavca na polju tujskega prometa, ki bo klubu s svojim temeJ^trm strokovnim manjem ▼ trdno oporo. Za po-ga predsednika SK Polža Ivane Pakiža. ki se mu bo novi odbor pismeno aafrrvafcfl za njegovo delovanje. Po prvih korakih na fanatizem roeječega navdušenja za sdcupno stvar, kd so ga pokazali nekateri njegovi člani, je stopil torej SK Poti na sofi dna tla sistem»rm6ega praktičnega dela, ki bo kJjub tgžVmi časom nedvomno obro-drV) lepe sadove. Novi odbor kluba s predscdm?1com hrž. Milanom Suldje-tom na Čelu jc zadostno jamstvo za to. Še takoj pod koleeotn areee ptmlafa, podjea-nemu pre*upo3VBteu. Za prvi dobttek je vladalo seveda vetftoo zanimenie, Moocjo igralcev je zadelo celo po vec dobitkov. Med najborj srečnimi U>mbolarp je bil u pravnik graščine Botrenšoerk g. Droforuk. ki ae je vračal prav po »ribntškot obložen z dobitki. — Is deiovaftja sreekega kmetijskega odbora. Sresfci kmetijski odbor, ki sta mo na čoki zaeorski učitelj g. Lojne Kolen* kot predsednik in sreaki kmetrjaki referent g. SuSterŠTČ, prav vneto deduje v korist n»-deea kmeta. Za Mbol$anie sadnih vrat bo preskrbel orfbor našim kmetovalcem in aadjariem večje Število sadnih drevesc prvo vnetnih sadnih sort Interesenti dobe drevesca po pokvvieni ceni m ae je prijaviti v rasami na občmi. V »vrbo izboljšanja nažih Stark pa ao delih našim kmetovalcem semenska trta, ki fšh je nabavil areefci kmetrjsfci odbor v kmetrjski Soli v Murski Soboti. Za interesenbe je dospelo žrto po znižani cemL Sresti kmetijski odbor je plačal iz svojih sredstev tadi vso prevozni-no. Zrifco je dospeto za taetovalce nt ot>ein Lrtija, Šmartno, Kresnice, Vaee in Zagorje. Vneto delovanje v korist našega kmeta prav topio pozdravljan »o! v Pred nedeljsko nogometne tehtno. V nedeljo popoldne ob 16. uri bomo kneii na igrišču v Svarcevi bosti spet goste. Za jesensko prvenstveno tekmovanje je določen obisk zagorske Sloge. Glede na lep nedeljski uspeh, ko so ieftli nafti člani SK Litij" iz tekme kot zmagovalci, pričakiiiemo, da se bodo naši fantje tudi pojutrišnjem dobro držali. Vabimo nafto športno puoliko, da se odelezi tekme v čun večjem Številu. Soott in Uoyd George. Polarni raziskovalec Scott je prosil nekoč LlovrJ Georgea, naj bi podprl njegovo znanstveno ekspedicijo. Slavrri državnik e;a je pa napotil na bogatega veleposestnika. Ko sta se čez nekaj dni zopet srečala, je vprašal Lk>yd George: »No, dra^i moj, ali ste imeli srečo?« >Da, dal mi je tisoč funtov, toda obljubi! mi ie 50.000. če vas pripravim do tecra. da odpotujete e menoj na jnžn' tečaj, in cel milijon, če vas ne pripeljem nazaj.c Strmo 4. >SLOVENSKl NAROD«, dne 28. septembra 1934 Sicrivno&t betega čevlja — To je lepo od tebe, John, — se je zasmejal Ellery, — in videti je bik>, da se zabava. — še nikoH se mi nisi pobahal. — Oprostita, — je dejal naenkrat doktor Jamnev iai se obrnil na desni peti. — Torej kaj je, Cobbe? Belo oblečeni vratar je plaho pri-hlačal k trem možem in obstal v zadregi nekaj korakov od njih, hoteč obrniti nase pozornost pritlikavega kirurga. Spoštljivo se je odkril. — Nekdo je zunaj in bi rad z vami govoril, gospod doktor, — je dejal hitro. — Pravi, da ima z vami domenjen sestanek. Zek> mi je žal, da sem vas moral motiti, gospod doktor. — Ta človek laže. — je z a godrnjal doktor Jaraiey, — saj vendar veste, da ne morem sprejeti. Preveč sem zapo-likokrat vam bom moral še povedati, da me s takimi neumnostmi ne smete nadlegovati. Kje je gospodična Prioe-jeva? Saj veste, da ona opravlja zame take posle. Pojdite m recite mu, da ga ne more msprejeti. Preveč sem zaposlen. In obrnil je vratarju hrbet. Cobbe je še boli zardel. Toda oditi ni hotel. — Toda jaz — ona — on pravi... — Gotovo ste pozabili, doktore, — je posegel vmes Minchen, — gospodična Pricejeva je vse dopoldne prepisovala rokopis »Con gen i ta ine ailergije«, zdaj je pa pri gospe Doornovi, kakor ste ji sami naročiti. — Saj res, — je zamrmral doktor Jannev. — Toda s tem človekom nočem govoriti, Cobb. Jaz... Vratar je molče iztegnil roko in pomolil kirurgu belo vizitko, kakor da drži v rokah važen dokument. Jannev je segel po nji. — Kdo je to? Swanson — Swanson ... Oh! — Glas se mu je takoj izpremeoil. Bistre oči so se zmračile in mož je nepremično obstal. Potem je odpel plašč in spravil vizitko v žep. In tudi on je molče potegnil uro iz žepa. — Deset in devetindvajset minut, — je šepetal. Potem je pa zopet z običajno, zanj tako značilno lahkoto spravil uro v žep in si zapel plašč. — Dobro, Cobbe, — je dejal z jasnim glasom. — pojdite naprej. Kje je ta človek?... Videla se bova pozneje. Minchen. Zbogom, Queen! In tako hitro, kakor je bil prišel, se je obrnil in odšepal za Cobbom, ki se mu je menda zelo mudilo. Minchen in Ellery sta dolgo zrla za njima. Obrnila sta se šele, ko sta bila Janney in vratar že pred glavnim vhodom. — Tam je Janneveva pisarna, — je dejal Minchetn in skomignil z rameni. — Čuden patron, mar ne, E.Hery? Toda velik je v svoji stroki ... Pojdiva nazaj v mojo sobo. Do operacije imava še dobre četrt ure. Zavila sta za vogal in stopala počasi po zapadnem hodniku. — Na nekaj ptičjega me spominja, — je dejal Elierv zamišljeno. — To, kako čudno drži glavo im kako begajo megove oči sem in tja. kakor ptičje. Zanimiv dečko. Star bo okrog petdeset let, kaj ne? — Tako nekako. In zanimiv je v marsikaterem pogledu. EMerv. — Minchen je govoril z otroško živahnostjo. — To je eden onih zdravnikov, ki so posvetili vse svoje življenje samo svojemu poklicu. Ni mu bik) žal niti sebe, niti lastnega premoženja. Nikoli se ni pripetilo, da bi ne hotel pomagati človeku zaradi prenizkega honorarja. Nasprotno, napravil je mnogo operacij, za katere n>i dobil niti beliča, pa tudi zahteval ni nobenega honorarja. Ne smeš ga podcenjevati, Ellerv. V njem si spozna! pravega poštenjaka. — Ce je res to, kar si mi povedal o njegovem razmerju do gospe Door-nove, — je pripomnil EUery smeje. — mislim, da doktor Janney nima prehudih denarnih skrbi. Minchen je izbuljil oči. — Zakaj, kako to misli? No, seveda, — se je zasmejal v zadregi, — saj to ie skoraj samo ob sebi umevno. Da, Jannev je iahko vese1. čaka ga ogromna dedščina, ko se bo gospa Doomova poslovila od tega sveta. To je splošno znano. Saj ga je smatrala skoraj za lastnega sina ... Tako, sva že tu. Vstopila sta v Minchenovo pisarno. Minchen je nekam telefoniral in zdelo se je, da je zadovoljen z dobljenim odgovorom. — Gospo Doornovo so že prenesli v predsobo, — je dejal, ko je odlozaJ slušalko. — Sladkor v krvi so ji potisnili na 110 mil i gramov — zdaj je samo še vprašanje nekolikih minut. ZeAo me bo veselilo, ko bo vse končano. £Hery je lahno zadrhtel. Minchen se je delal, kakor da tega ni opažat Sedela sta, molčala m kadila cigarete. Nepojmljiva melanholija je razprostrla svoja nevidna krila med njima. Ellery je skomignil z rameni in puhnil oblaček dima pod strop. — Kar se tiče tega soavtorstva, Johne, — je dejal kakor mimogrede. — Nikoli bi si ne bil mislil, da zaideš tudi ti med pisatelje. Za kaj pa gre prav za prav? — Oh. ta zadeva! — se je zasmejal Minchen. — Večina knjige sloni na resničnih primerih bolezni in dokazuje teorijo, v katero Janmey in jaz trdno verujeva: da se namreč da napovedati predrazpoloženje za gotove bolezni že •iz človeškega embrija s pomočjo krvne analize congenitalnih vplivov. Komplicirano, kaj ne? — Strašno učenjaško, dragi profesor, — je zamrmral Ellery. — Ali bi md dovolili pogledati v rokopis? Morda bi vama mogel v čem svetovati, vsaj literarno. Minchen je zardel. — Kaj ti pa pride na misel? To ne gre, prijatelj, — je odgovoril v zadregi. — Jaimey bi me ubil. Da boš vedel, tako rokopis, kakor tudi beležke o poedinih primerih iz zdravniške prakse, morajo ostati strogo tajne. Janney jih čuva kakor lastno življenje. Pomisli, nedavno je postavil pod kap nekega medicinca, ki je brskal iz gole študentovske radovednosti po njegovi kartoteki. 2al mi je. EHery, da ti ne morem ustreči. Edini ljudje, ki smejo videti te beležke, so Jarmey, jaz in Janneyeva asistentka, gospodična Priče. Ona je izkušena strežnica, ka pa opravlja samo pisarniška dela. — No, dobro, — se je zasmejal Ehe-ry, — pa naj bo. Hotel sem ti samo pomagati kot dobremu prijatelju. Ab se še spominjaš na stih iz Ili ade: »Lahko je delo, če breme deli se med roke«. Ce odklanjaš mojo pomoč ... Oba sta se zasmejaa. IV. NA OPERACIJSKI MIZI E!leryju Oueenu, amaterju v krimi-nalrstiki, se je pri pogledu na kri obračal želodec. Kriminalne zgodbe je sicer poslušal že od mladih nog. o umorih je sišal dan za dnem, bil je tudi neprestano v stikih z lopovi, vendar je pa zelo težko prenašal pogled na okrvavljeno Človeško telo. Kot sin policijskega uradnika, ki je prihajal često v stik z brutalnostjo in podlostjo, ki se je vsaj literarno valjal v blatu kriminalne psihologije, se vendar ni bil toliko utrdil, da bi ga ne ganila krutost človeka do človeka. Za umore in prelivanje krvi je imel bistro oko, njegove sodbe so bile nagle, toda njegovo srce >e bilo vedno mehko. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Sven Hedin se vrača je Ml ugotoviti možnost zgraditve avtomobilske ceste preko mongolske puščave Za božične praznike se vrne v Stok-holm znani raziskovalec dr. Sven Hedin z ekspedicije, ki je bila ena najnevarnejših, kar jih ima ta mož bogatih izkušenj za seboj. Vest o Hedinovem povratku sta prinesla te dni v Stok-holm njegova glavna spremljevalca FoJke Bergman in David Hummel. Zadnja ekspedicija Sven Hedina je imela namen ugotoviti možnost zgraditve avtomobilske ceste preko mongolske puščave do Urumče. kakor hoče storiti to nankinška vlada. Čeprav je naletela ekspedicija na imnoge težke ovire in doživela neb roj pustolovščin, se je vendar v polni meri posrečila. V gorskih krajih Mongolije je bila izpostavljena silnemu mrazu. V januarju je znašala temperatura do 33 stopinj pod ničlo. Velike težave je morala ekspedicija premagati v peščenih pu- Najbolj varen parnik V sredo so spustih na morje nov parnik družbe Cunard Line, ki še nima imena, temveč zaenkrat samo zaporedno številko 534. Ni izključeno, da se bo imenoval »Marina« po zaročenki anleškega princa Jurija. Pri gradnji tega parnika so prišle do veljave vse pridobitve moderne tehnike. Posebno pozornost so posvetili graditelji napravam za varnost pomikov. To bo naj-bol' varen parnik na svetu in prihaja baš pravočasno, da zagladi mučen vtis po katastrofi »Morrocastla«, ki je vzbudila v angleških deželah živahno izmenjavanje misli o varnosti potnikov na lnksuznih parndltin. Ce pade kdo s parnika v morje, pritisne častnik na poveljniškem mostič-ku na gumb in takoj začno padati od vseh strani v vodo rešilni pasovi. Rešilni čokii. so veliki in vsak ima Diess-lov motor. Dočim so morali doslej rešilne čolne spuščati po vrveh naprej do višine nižjih krovov za potnike in šele potem na morje, jih bodo spuščali z novega parnika avtomatično. Ce se pritisne enkrat na gumb električne naprave, se spusti rešilni čom do višine krova, če se pritisne drugič, se spusti na morje. Na drugih parnikih so potrebni trije ali štirje mornarji, da spuste rešilni čoln na morje, na tem pa zadostuje en mornar. Sirena se bo sisala 30 milj daleč, pri tem pa njen gias ne bo tako hreščeč, da bd šel potnikom ni živce. Svečanosti spuščanja novega parnika na morje je prisostvovala tudi angleška kraljica, ki je spregovorila nekaj priložnostnih besed v mikrofon, konstruiran nalašč za to priliko. 2 ČEVJAR. POMOČNIKA sprejme Zorman, Ruše. če oddajate ali «ščete stanovanje ogla&njte v »Slovenskem Narodna. — Beseda 0-50 para BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme šimunac. Kranj. NAMIZNA JABOLKA v zabojih 30 do 40 kg prodaja po najnižjih cenah »Ekonom«, Ljubljttna, Kolodvorska ulica št. 7. Telefon 2506. 2930 Pod imenom izdeluje pecilni prašek in vani-linov sladkor tovarna „Peka- tete44 GOSTILNA „DVA RIBIČA44 LJUBLJANA, Kersnikova (Nova ulica) štev. 5 DANES VELIKA IZBIRA MORSKIH RIB Jutri, v nedeljo, odojki na ražnju in druge specijalitete. — Vina prvovrstna, čez unco znižane cene Din 9.-. Za dobro postrežbo jamci in se priporoča 2935 ANA LOZJČ, preje v Operni kleti. ivea. t*LISE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, ftalov L t. O. AŽURIRANJE, entel vložkov ta čipk, PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, perila. EOfcro, Odo m poceni tevrfti Matek & Mikeš, Lfribljan; poleg hotela Štrukelj GOSTILNA »SODČEK« na žabjaku toči vino in sladki mošt po Din 10.— liter. — Sprejmem sostanovalca! 2931 MALINOVEC pristen, naraven, • čistim sladkorjem vknhan — se dobi na malo in velike v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Dunajska e. 6 PUMPARCE modne nlače. najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta Me*. 14. 6VT BUKOVIH DRV kupim 10 vagonov. — Ponudbe na: Giuseppe Treu & Co., Tar-visio. Italia. OGLAŠUJTE V malih oglasih v >Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mah oglasi se plačujejo takoj; pc poŠti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko Narodna tiskarna LJUBLJANA stinjah. Avtomobili so se pogrezali v pesek tako, da so morali pogrinjati pred njimi plahte. Velika nesreča za ekspedicijo je bila, da >e prišlo med vojsko nankinške vlade in roparske tolpe mladega uporniškega generala Ma-hung-jina. Enkrat so zaplenili ekspediciji avtomobile vojaki nankinške vlade, drugič pa roparske tolpe. Avtomobili so bili obema sovražnima taboroma dobrodošli za prevažanje materijala in vojakov. Nekoč Sven Hedin ni hotel dati upornikom tovornega avtomobila prostovoljno. Vojaki pa niso dolgo razmišljali, temveč so si začeli sezuvati čevlje. Člani ekspedicije so takoj razumeli, za kaj gre. Po verskih običajih v teh krajin ne sme biti človek pri ubijanju ljudi obut. Ce se je hotel Sven Hedin s svojo ekspedicijo rešiti, je moral izročiti avtomobil upornikom. Nekoč so napadJi njegovo ekspedicijo navadni razbojniki in začeli streljan po njej. Člani ekspedicije so se brž skrili za vozove, ki so jih krogle streljajočih tolovajev na mnogih krajih preluknjale. Ekspedicija je dosegla velik uspeh, vrača se z mnogimi zelo zanimivimi odkritji. Dr. Bergman je našel pokopališče z grobovi, starimi nad 2000 let. S kravjo kožo prevlečene krste so hranile dobro ohranjena rrupla neznanega indijskega naroda. Ekspedicija je zbrala za švedski biološki muzej med drugi mi zanimivostmi tudi zbirko 90 novih vrst ptic. Ekspedicija je v polni meri izpolnila svojo nalogo in pripravila kitajski vladi načrt avtomobilske ceste preko doslej nedostopne puščave. Opice razkrinkale morilca Iz Kalku te poročajo, da je bil nedavno napaden, oropan in umorjen v neki bengalski vasici domačin, ki si je s-lužil grenak kruh s tem, da je hodil po vaseh s tremi dresi rani mi opicami. Opice so plesale m uganjale razne vragolije, ljudje so jih radi gledali in stiskali ubogemu možu v roke drobiž, da se je skromno preživljal. Ko so opice videle, da sta dva tolovaja napadla njihovega gospodarja, so splezale na drevo, odkoder so budno opazovale, kaj se godi. Razbojnika sta nesrečnega moža umorila, s kamnom sta mu zdrobila lobanjo, njegovo truplo sta zakopala in odšla. Po njunem odhodu so splezale opice z drevesa, položile nekaj vejic na kraj, kjer je bi. njihov gospodar pokopan, in hitele domov, kjer so vlekle gospodarjevo ženo za roko in za obleko, dokler ni odšla z njimi na kraj zločina. Policija je čez nekaj dni aretirala dva surnljiva postopača, ki sta pa zločin odločno tajila. V zadnjem hipu, ko je komisar že hotel osumljenca izpustiti, se je pa spomnil, da bi bilo dobro pokazati ju zvestim spremljevalkam umorjenega moža. In izkazalo se je, da je bila ta misel srečna. Komaj so opice zagledale morilca, so srdito planile na nju in ju do krvi razpraska-le. Prestrašena morilca sta končno priznala svoi zločin. Ameriške študentke so marljive Neka mlada Angležinja je proučevala življenje ameriških študentk in opazila je, kako rade segajo mlade Američanke izven študij po postranskem zaslužku. Posebno priljubljeno je fizično delo kot protiutež duševnega dela. Američani in tudi Američanke so zlasti navdušeni za pridobivanje denarja — money-making, — hrepene pa tudi po pustolovščinah. Mnoge študentke so zaposlene kot pomočnice v gospodinjstvih. V predmestjih Piladelfije delajo rade kot vrtnarice. To je zdravo delo, saj so ves dan na svežem zraku, da lahko dobro spe. Tudi k otrokom gredo študentke rade. V Ameriki so zelo v časteh absolventke visokih šol. Naslov »graduale« si pridobi študentka po štiriletnem študiju na visoki šoli in ta naslov ji odpira vrata vseh imovitejših družin, kjer imajo otroke. Mamice se rade pobahajo, da imajo absolventko visoke šole, ki skrbi za vzgojo njihovih otrok. Skratka, ameriške študentke primejo za vsako delo, pa naj gre za pomivanje posode, za vzgojo otrok ali za urejevanje vrtov, samo da kaj zaslužijo. Kdaj je ženska stara? Odlična angleška socijalistka Mary Agnes Hamiltonova je proučevala psihologijo strahu pred prvim sivim lasom pri ženskah in prišla je do prepričanja, da nobena ženska nikoH ni prestara, pa naj gre za karkoli že. Byronova teorija, da je ljubezen osrednji živec ženskega življenja, je že davno premagana. Ljubezen ni v življenju ženske tisto, kar bi mogk) osredotočiti na sebi vse njeno zanimanje. Smešno je trditi, da bi bilo konec ženskega življenja, čim ugasne v nji zanimanje za moškega. Vojvodin ja Bediord se Je kot baletna starka odločila za najbolj pustolov- ski polet. Teozofka Besantova je bila najbolj vneta pridigarka, ko ji je bik) 80 let. Kaj bi dejali o takih ženskah ljudje v starih časih? Zdele bi se jim prismuknjene, kajti takrat je biLa ženska z 28 leti že v srednjih letih, s 40 leti se je nehala zanimati za javno življenje, a v navzočnosti 601etne ženske so moški govoriH že tiho. Vsega tega so bile pa krive ženske same, ker so bile premalo podjetne in ker so prezgodaj izgubile zanimanje za javno življenje. Strah pred starostjo jim je jemal eno in drugo. Izseljevanje iz Anglije Angleška vlada je doslej znatno podpirala izseljevanje svojih državljanov v prekomorske kraje angleške države. Podpora vlade je bila v tem, da so dobivali izseljenci posojila, da so bile organizirane posebne poljedelske naselbine in da so pošiljali v Kanado k farmarjem otroke v vso oskrbo. Gospodarska kriza je pa prinesla tudi na tem polju velike izpremembe. Zadnje leto so vprašanje izseljeništva ponovno proučili in pristojni odbor izseljeniškega urada je sestavil obširno poročilo, ki bo predmet pogajanj med Anglijo in njenimi kolonijami. Poročilo ugotavlja, da je izseljevanje iz Anglije v prekomorske kraje močno nazadovalo. V štirih predvojnih letih je šlo iz Anglije povprečno 304.000 izseljencev na leto. Leta 1929 je bilo izseljencev 195.549. lani samo še 88 077. zdaj pa prihaja v Anglijo iz dominievnov in kolonij več ljudi nego jih odhaja tja. Vračajo se večinoma trgovci in upokojeni uradniki. Ta pojav naj bi pa bil samo prehoden in če se gospodarski položaj zboljša, pojde iz Anglije zopet na leto 150 do 200.000 izseljencev. Odbor priporoča vladi, naj bi podpirala zlasti pošiljanje otrok v prekomorske kraje. Otroci ostanejo po večini v kolonijah, ki jam postanejo druga domovina. ____ Maribora — Dečka vozila smrt skozi mesto, sredo dopoldne sta nameravala 121etni Ru doH Rues in 121etni Ivan Krašovec, oba 1 Delavske ulice, prodati več kosov stare« želeja. Z ročnim vozičkom sta pripeljala ' mesto več železnih predmetov, o kateril ni6ta dečka niti od daleč slutila, da j* smrt v njih. Na veliko presenečenje in grozo so v mestu ugotovili, da vozita dečka na svojem vozičku 15 cm granato in mi&o istega kalibra. Takoj so poklicali strokovnjake, ki so nevarni razstrelivi preiskali in Izjavili, da bi le malo jačji tresljaj zadostoval in granati bi eksplodirali. Največje čudo je, da sta dečka ušla sicer sigurni smrti, kajti p redno sta se napotila v mesto, sta granati tako očistila, da sta se svetili. Mislila sta, da bosta tako železo lažje prodala. Dečka, ki sta po izredni sreči ušla smrti, sta povedala, da sta našla granati med starim že-lezjem, je ležalo v blatu pri ribniku, katerega iszpraanjujejo. Granati sta ostali rz svetovne vojne in bi lahko povzročili katastrofo. Vojaške oblasti so odredile, da so spravili granati na Tezno. kjer so ju uničili. Okoli dečkov se je zbrala velika množica radovednežev, ki se niso mogli načuditi čudežni sreči obeh otrok. — Druga premiera v mariborskem gledališču. Narodno gledališče v Mariboru si je izbralo za drugo letošnjo premiero eno najmočnejših slovenskih del našega največjega slovenskega dramatika »Hlapce« Ivana Cankarja. To delo predstavlja tea-trsko najbolj efektno igro. Cankar je s tean delom posegel v eno najbolj žalostnih naših poglavij, v naše vetrnjaštvo in ne-značajnost Delo pripravlja J. Kovic, premiera bo v četrtek 4. oktobra. Točno na ta dan poteče 15 let od prvega nast>pa nase prve igralce Elvire Kraljeve v m-tri borskem gledališču Ljubitelji njene umet nosti bodo obiskali premiero >Hlapča, da se bo izvršila s petkom 2S. septembra izpremeha na avt/obusni progi Maribor — Tezno. Zadnji voz bo odhajal iz Maribora ob 18.53, prihod na Tezno 19.07, odhr 1 s Tezmega 19.08 in prihod v mesto ob 1 '.22. — Z borze dela. Borza dela v Maiibo-ru nudi delo sodarju, soboslikarju, koljaču, mizarju, sedlarju, lesostrugarju in kleparju Podrobnejše podatke dobijo ini sre-senti pri Borza dela v Mariboru na Slomškovem trgu — Otroci, ne obešajte se .ia vozove! V sredo se je občutno poškodoval 8!etm učenec IK. razreda osnovne šo!e limil Kneicl. Ko se je deček vračal :z šole, je tekel za nekim voznikom, ki je vozil pesek. Na Glavnem trgu ga je ioh'*vl li* se obesil na dirjajoči voz. Toda pag'avček se n4 aovoij trdno opr.j^i v&zi in sunek je povzročil, da je padel pod voz. Pri *em je Miiko dobil precejšnje poškodbe na obeh nogah in opraskanine po glavi. Pošikodo-vaaega dečka je nezgoda najbrž izmodnla, osta.im otrokom pa bodi resen opomin, da je zevarrc obešati se na vozove, kajti nesreča i;;kjer ne počiva. — Od doma v širni svet je odšel l€let-ni Avgust Pajtler. posestniški sin v Bacah. Njegova mati Ana Pajtlerieva je vea v skrbeh za pobeglim sinom, saj je že več dni z doma. Fant je bil svoj čas lijak in je vedno čutil nagnenje do pustolovščin in poiovanja. Pogrešan, mladeaič je viel s seboj 250 Din in se najbrž kle potepa Mladi Robinzon je srednje velik, kostanjevih, nazaj počesanih las in je oblečen v temno rjav jopič ter dolge sive hlače. Na glavi nosi zelen klobuk. Obut pa je v nizke črne čevlje. Kdor bi o opisanem pogre-šanco kaj vedel, naj to Javi mariborski po lic'ji — Za »Narodno Fran J — Za dei tista: Otoc ..'hristoi - vai i Ljubljani.