m
Ii
Poštnina piatana v gotovini.
V Ljubljani, dne 19. maja 1932.
Ste v 40.
Letnik LXXI1. (Šol. leto. 1931132.)
Učiteljski
Stanovsko poliiiško glasilo J. V. U- — sekcije sca Dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Vrosveta« m
Uredniitvo in uprava: LJubljana, Frančiikanska ulica 6/1, Rakopiaov na vračamo. Nefrankiranih pisem ne ?prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina tebe» 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, i m ek poseke. Polt. ček. rač. 11. J97. Telefon 3112
Venceslav Wirikler:
Razvoj
učiteljske duhovne orientacije.
Predavanje na velikonočnem zborovanju S. D. 1932.
»Učitelj je še manj nego hlapec; po gosposko živeti ne more, po živinsko ne sme.«
1. Cankar.
Oprostite mi, da sem začel s temi Cankarjevimi besedami. Dozdevajo se mi zelo značilne za moje stanje, zato jih nisem mogel preiti. Predstavljajo težek pečat vse naše preteklosti in večkrat tudi sedanjosti. To je rana, ki boli, ki se pa vendar ponavlja od ure, da zadeneš nanjo ob marsikaterem koraku Potem naše gosposko življenje. Vedno nas spremlja zavest, da smo kot oblikovalci človeka dolžni svojemu poslanstvu dajati tudi na zunanje potrebno reprezentanco. To je seveda privzgojena značilnost, ki se vleče za nami od začetka našega stanu in bo ne glede na pravilnost in nepravilnost tudi še živela, ko že nas vseh ne bo več. Dandanes je postalo delo merilo Človekove vrednosti. Ni namreč nujno, da bi učitelj moral gosposko živeti. Sicer je to stvar vsakega posameznika, kako more spraviti v sklad svoje materialno stanje z zahtevami gosposke družbe, toda na drugi strani pa spet vidimo, da si učiteljski stan pridobiva mesto, ki mu gre, ne sicer gmotnega izboljšanja, pač pa tisti vpliv v širokih ljudskih plasteh, ki mu omogoča do do-stoja, čeprav je berač, vendarle odločilen faktor vsega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Naše mesto se ne nahaja več v gosposki družbi. Davno smo že preko tega. Zemlja in moč sta v rokah delovnega ljudstva, kmetskega in delavskega. Učitelj izvira nedvomno iz delovnega ljudstva, v kolikor je to seveda mogoče. S kmetstvom in delavstvom je pa spojena posebna miselnost, nekaj samobitnega, česar ni mogoče kar tako prezreti. Zato bi bil velik nesmisel, če bi se naše jedro oddaljilo od širokih ljudskih plasti z neumestnim hrepenenjem po gosposkem življenju. Da mora učitelj gosposko živeti, bolj hoteti gosposko živeti, kajti resnično življenje je bilo in je daleč od vsega tega, da mora torej tako živeti, je bila zgrešena misel naše preteklosti. Treba je živeti svojemu stanu primerno, tako se glasi parola, ki jo vsak dan slišimo. No, hvala Bogu, razmere in čas, sploh vse stvari se tako obračajo, da so take parole popolnoma odveč, posebno za nas. Stanu primerno življenje pa ni gosposko zadržanje do vsega obstoječega. Od vsega tega so seveda izključeni oni elementi, ki res delajo svetu sramoto. Toda pomisliti je treba, da njih slabo življenje ne izhaja iz tega, ker so slabi učitelji, ampak od tod, ker so slabi ljudje. Umevno je spet, da zato naše stremljenje ne sme iti ekstremno navzdol. Živi tako, da ne boš hlapec gosposke družbe, ki te obdaja, ali vsaj tkzv. gosposke družbe, ker pravih gosposkih ljudi je preklicano malo, da pa ne boš tudi hlapec tistega, ki ga vzgajaš. Cankarjeve besede bo treba torej izpreme-niti. Najnujnejši je popravek tistega dela, ki govori o hlapčevstvu. Sicer je res, da so bili tudi grški pedagogi sužnji, toda s tem ni rečeno, da se svet ne da obrniti.
Razvoj slovenskega učiteljskega stanu je precej bridek. Sicer je bilo pri vseh narodih približno enako, toda poznejši razvoj je dobival pri nas posebne oblike, ki sta delovala, vplivala nanje, da se po slovensko izrazim, liberalizem in klerikalizem Dejstvo, da so bili prvi učitelji duhovniki, je vplivalo na nekaternike tako, da so se hoteli tudi pri poznejšem razvoju a priori umeševati v učiteljsko delo.
V razvoju našega učiteljskega stanu bi lahko razlikovali pet dob. Sicer si pa število dob in njih karakteristiko lahko vsakdo sam ustvari. Jaz sem jih razdelil sledeče:
1.	Doba šolmaštrovanja, to je tista doba, ko učitelj prav za prav še ni bil učitelj, ko torej še ni obstojala stanovska zavest.
2.	Potem pride doba začetka učiteljeske-ga stanu. Kakor vse dobe tudi te ni mogoče označiti z letnicami. V to dobo spada, da mimogrede omenim, tudi gospostvo znanega c. in kr. deželnega odbora kranjskega z znamenito izstradalno politiko.
3.	Potem pride doba zmagovitega meščanstva.
4.	Nato kot četrta doba deklaracije.
5.	In potem doba, v kateri živimo.
Karakteristično za vse dobe je nekaj: v prvi dobi je učitelj moral biti hlapec, v drugi še tudi, v tretji hlapec, v četrti ni hotel biti hlapec, in v peti, v peti naj je zopet hlapec?
Pa to je treba razložiti. Podrobnosti sledijo. Gotovo je, da bom podal le nepopolno sliko vsake dobe, ker opozarjam le na zahtevo učiteljeve svobode in močne stanovske zavesti.
ke: o učitelju-mežnarju. Gotovo je to mežnar-stvo učitelju tako upognilo hrbet, da se dolgo ni mogel pošteno vzravnati. Če pa hočemo biti le količkaj objektivni, si moramo odkrito priznati, da se je mežnarstvo eni polovici našega delovnega sveta razlezlo na vse strani in da se je nazadnje naredilo kot samo ob sebi umevno, da mora biti učitelj mežnar. Morebiti koga te opazke bolijo, toda zdaj smo že toliko oddaljeni, vsaj po času, če že po dejstvih ne, od tistih dni, da jih lahko brez bolečin seciramo in razlagamo drug drugemu, če za drugega ne, vsaj za primer, kaj se ne -sme več povrniti. Oblast ene polovice našega kulturnega življenja nad stanom, ki ni njegovo delo navadna obrt, ampak nekaj več, je vcepila v posameznike kal tiste jetike, ki nas razjeda še danes, to je naša pripravljenost, da se uklonimo vsakomur, če za drugega ne, vsaj za ceno dobrega položaja. Na ta način se je vedno bolj in bolj pripravljalo v učitelju tisto razpoloženje, iz katerega je izšlo poznejše kruhoborstvo, ki se je opravičevalo z najrazličnejšimi argumenti, samo s tem ne, da so obstoječe razmere že nekako učvrstile v posameznikih mnenje, da je vsako sredstvo dobro za dosego nekega namena. Takratna doba ne pozna stanovske organizacije v našem smislu. Kot vedno, bi bila tudi takrat organizacija edina moč, ki bi 3ahko uveljavila poedinčeve zahteve in pravice. Seveda bi bilo absurdno misliti v tistih časih na kako borbeno združevanje. Geslo vladajočega je: Razdeli in vladaj. Vzemimo en sam primer: Naši hlapci in naše dekle na deželi niso še strokovno organiziranj Kaka nasprotja in viharje bo moral prebresti, kdor bo hotel med njimi ustvariti organizacijo. Saj niti starostnega zavarovanja ni mogoče izpeljati. Gospodar je pač vsak večinoma tako ustvarjen, da se boji organizacije. Zato je bi"o marsikomu že v tistih časih, kakor mu je tudi danes, veliko ležeče na tem, da se učiteljska stanovska organizacija kolikor mogoče malo uveljavi s svojo močjo. Slaba organizacija pa je v moderni dobi tudi eden izmed vzrokov za slab materialni položaj. Učitelj se je le s težavo dokopal do tistega družabnega položaja, kakor ga uživa danes. Svet sodi pač po gmotnih sredstvih, ki jih kak posameznik premore. Seveda je bilo v tistih časih eksperimentiranje s slabo plačanimi učitelji lahka stvar, nekoliko zaradi učiteljskega plesnivega idealizma, nekoliko pa zaradi upognjenih hrbtov. Kakor hitro se pa v posameznikih zbudi stanovska zavest, se začno trenja. Saj je to sploh povsod. Dokler človek tiho in vdano hlapčuje, je čudežen mir in ljudje govore o idiličnem zadovoljstvu. To idilično zadovoljstvo pa obstoji večinoma v tem, da človek ne misli, oziroma, če misli, da pač misli, da so stvari na svetu, ki jih ni mogoče izpremeniti in da zato niti najmanj ne poskuša izboljšati svojega socialnega stanja. In v tistih časih je tudi učitelj veroval v ne-izpremenljivost sveta in v večno življenje in večno oblast svojega gospodarja. Zato je tudi izvrševal svoje delo po ukazu, ne pa po lastni inicijativi. Da bi poskušal s kakira samostojnim delom izven šole, na to pač ti bilo misliti Gotovo je živelo v posameznikih hrepenenje po boljši bodočnosti, le da se je to hrepenenje prevečkrat ubilo v vsakdanjem življenju. Redki posamezniki, ki so z močno voljo kolikor toliko uresničili svoje sanje, pa so precej močno utisnili svoj pečat v vedno hitrejši razvoj slovenskega šolstva. Odnos med ljudstvom in učiteljem razumljivo ni bil tak kot danes. Tista trohica spoštovanja, kolikor so je uživali posamezniki, ni mogla razbiti prevečkrat poudarjeno zavest, da je učitelj manj kot drugi ljudje. Lahko bi se o takratnem bridkem položaju še marsikaj povedalo, toda na drugi strani je pa spet razumljivo, da učitelj ni mogel vzdigniti glave, ker je bil premalo sposoben za težko mesto. Premajhna izobrazba je učitelja ovirala, da si ni mogel ustvariti položaja, ki mu pripada po njegovem poslanstvu. Takratni učitelj je bil torej človek z nezavednim hotenjem, ki je pač včasih slutil, da se mora nekaj zgoditi, toda je imel premalo izobrazbe in temu odgovarjajoče premalo sposobnosti, da bi izvršil v svoji notranjosti in v okolici potreben preobrat. Bil je mežnar, smatral se je za obrtnika in se je temu primerno obnašal, tako pač, da je vsem ustregel. •
Kakor še dandanes, tako je tudi takrat svet še večinoma podcenjeval umstveno delo. Pri tem je igralo važno vlogo tudi ostro nasprotje med gospodo in preprostim ljudstvom, ki je pač z zadovoljstvom našlo v učitelju škrica, nad katerim se je lahko zneslo. Ljudstvo je že v tisti dobi pokazalo, da ne mara škricev in to se je obdržalo skozi stoletja še do današnjega dneva. Nezavedno je tlelo na dnu zanemarjenih ljudskih plasti
hrepenenje po izobrazbi, toda socialne razmere takratnega časa so stavile precej ovir, na drugi strani je pa doprinesla tudi slovenska tradicionalna konservativnost svoje in vse skupaj je ustvarilo tisto podobo, ki se ji pravi neuspeh. Seveda ni ostala ta doba večna. Treba je pomisliti, da so se splošne evropske razmere prav takrat hudo izpreminjale in da so morali valovi novega življenja močno zapljuskati tudi k nam. Vse se sicer ni izpremenilo čez noč. Ponekod je ostala ta doba dalj časa pri življenju, drugod spet manj, kakor so pač dopuščale tako zvane razmere, oziroma, da se točneje izrazimo: volja in korist odločujočih posameznikov. Ker te razmere prav za prav ne obstojajo, ampak je vse skupaj le kompleks uravnavajočih sil odločujočih posameznikov.
V tej dobi seveda ne moremo govoriti o kaki izraziti duhovni orientaciji učiteljskega stanu kot takega. Redkih posameznikov ne moremo upoštevati. Uveljavljali bi se pač tu-ai izven stanu po svojih zmožnostih. Za vse njih udejstvovanje zadostuje kratka označba: mežnar. Seveda moramo tudi pomisliti, kakšni ljudje so v tistih časih postajali učitelji.
Za to dobo bi opozoril le na sledečo značilnost:
Učitelj ni bil svoboden. To dejstvo so si nekateri ljudje tako zapomnili, da so ga skušali uveljavljati tudi pozneje Ta doba je začetek upognjenega hrbta in Slovenec je pač potrpežljiv človek, kadar se bridkosti in težav privadi, jih prenaša, kakor bi jih ne bilo. Sanja pač včasih o nečem boljšem, kar naj bi prišlo, toda samo sanja in še sanj se boji, ker misli, da so nevarne in prepovedane.
Z napredujočim šolstvom je pa učiteljeva moč rasla. Že ta prva doba našega stanu ni od začetka do konca enaka. Povsod se vrši napor in muka, da bi se učitelj vzdignil do tiste višine, ki mu pripada. No, in to se je, vsaj formalno, kaj kmalu zgodilo. Sicer se prav pri našem stanu formalno precej zgodi, toda vzemimo, da so iz formalnega napredka zrasla tudi dejstva.
Potem prideta dve dobi, ki sta skušali vedno bolj rastoči učiteljski stan potlačiti z vsemi mogočnimi načini. To sta dobi, ko se je učiteljevo delo sodilo po strankarski pripadnosti. Učiteljeva razmestitev po deželi je kot nalašč primerna, da se na njem postavljajo stebri te ali one ideje, ki se rodi v mestih in ki jo je treba potem razširiti po deželi. Vsaka politična skupina, ki se je v Sloveniji rodila, oziroma razširjala, je trčila v svojem življenju na učitelja. Ravnale so pa različno. Nekatere so prevzele nekako jerobstvo nad učiteljem, druge so se strnile proti učitelju, v vseh pa, in to naglašam, je živela pritajena skrb, da se ne bi učiteljski stan osamosvojil. Ta skrb je spremljala vse naše politično življenje v preteklosti. Naši ljudje so se začeli počasi zavedati, da ima tudi učitelj, čeprav beraško plačan, vendarle toliko vpliva in moči, da bi se prav lahko zgodilo, da bi vzel tudi politično vodstvo slovenskega ljudstva v svoje roke. Ves politični fanatizem, ki ga je časih naše ljudstvo pokazalo v preteklih letih, je bil umetno privzgojen. Razbrzdani politični strasti so pravili politična zrelost. Če razumemo skrb naših bivših političnih skupin, ki jim je š"o samo za oblast, potem lahko razumemo tudi položaj slovenskega učitelja. Saj so politične stranke ustvarile tudi dobre stvari, toda po mojem mnenju je delo politične Stranke za ljudstvo dolžnost, ne pa kaka taka zasluga, ki bi jo bilo treba venomer proslavljati.
Učiteljski stan je bil v tistih časih pše-nično zrno med dvema mlinskima kamnoma. Posledica tega je bila, da so se učiteljski hrbti še bolj ukrivili Človek je že po naturi tak, da ne veruje dosti v svojo moč, učitelj pa že sploh ne. Zato se je kar samo naredilo, da je vse začelo misliti, da mora biti tudi stanovska borba orientirana politično. Posamezne organizacije, ki so že obstojale, oa so šele nastajale, so se naslonile na politične stranke. Kadar je ena politična stranka zmgovala, je tudi učiteljstvo njenega mišljenja triumfiralo in obratno. Ta politična orientiranost je prišla tako daleč, da je postal učitelj naravnost vprežna živina političnih strank. Zato nam je ta doba nujno morala roditi Cankarjeve »Hipce«. Učitelj je moral biti razmnoževalni aparat političnih idej, ki jih mogoče niti v svojem srcu ni priznaval, a jim je moral slediti radi kruha. Ker se je učiteljstvo delilo po političnih skupinah, seveda ni bilo mogoče doseči enotnega nastopa niti v gmotnem vprašanju. Politične stranke, pa naj bo to že napredna ali pa katoliška, so izrabljale bridko socialno stanje slovenskega učitelja na naj-ogabnejši način, hotele so še več ukrivljenih hrbtov, še več hlapcev. Enotna stanovska zavest se je ubila. Učitelj se je prvenstveno čutil kot pripadnik določene politične skupine in šele potem kot pripadnik učiteljskega stanu. Ker se je čutil učitelj kot pripadnik politične stranke, se je v vseh krajih, kjer ni bilo ljudstvo homogeno v politični miselnosti, bal poseči globoko v delo. Z obeh strani so se delale krivice. To nevzdržno stanje in sploh vsa doba upognjenih hrbtov je rodilo neko odmaknjenost od ljudstva, ki so ga pozneje
razkričali kot narodno odpadništvo in kaj vem še vse. V resnici je pa učitelj zmeraj živel z ljudstvom, le to je, da se je v nekaterih dobah umaknil v ozadje, kajti za resnično delo, predvsem gospodarsko, je treba miru. Ker je bilo vodstvo nekaterih učiteljskih skupin skoraj istovetno z vodstvom političnih skupin, se je tudi ljudstvo zbudilo, to se pravi. so ga zbudili. Nastal je položaj, ki ga je bilo treba šele po vojni popravljati.
Tista znamenita predvojna doba je rodila pri učiteljstvu nešteto hlapcev in hinavcev. Politično prepričanje je namreč srajca, ki se jo lahko vsak dan sleče. Vsaka politična skupina, ki je bila na krmilu, je računala na učiteljstvo. Vse mišljenje naše javnosti, ki je učiteljstvo prezirala, a ga je potrebovala, lahko označimo z besedami: Delaj, saj si plačan za to.
Kakšne posledice rodi to v učiteljevi du-ševnosti, lahko sami presodite.
Kakor je bilo delo napredne strani v takratnih razmerah nepravilno in odbijajoče, tako si tudi katoliška stran ni dala lepega izpričevala kot zastopnica celokupnega slovenskega ljudstva. Izstradalna politika bivšega deželnega odbora, ki jo je vodila SLS stranka, je bila nemoralna, nekrščanska, nekatoli-ška in nesocialna. Tudi ugovarjanje, da je bil deželni odbor na tako politiko izzvan, ne drži, ker se mora stranka, ki nosi kočljivo ime in ki zastopa krščanska načela, tudi v politiki obnašati krščansko. Tudi politika zahteva načel. Samo ob sebi umevno je, da se taki časi ne smejo več vrniti. Vrhovna instanca, ki vodi svobodno učiteljsko politiko, bo odslej vedno le učiteljska stanovska organizacija Z mlajšo katoliško generacijo lahko izjavim, da ne priznavam jerobstva in to niti najmanjšega jerobstva niti tiste politične skupine, ki ji slučajno pripadamo.
Pa to le mimogrede. Oprostite mi, da sem zašel na skoraj politično polje. Pa položaj slovenskega učiteljstva v pretekli dobi je bil tako bridek, da je treba vse strani razčistiti. Mogoče je komu izmed vas, ki vas vežejo na tisto dobo še spomini, obravnavanje teh stvari neprijetno, toda pomisliti morate, da so tiste stvari že pretekle, so pa vtisnile toliko posledic v obraz slovenskega učitelja, da se še danes ni mogel popolnoma osvoboditi.
Jasno je. da je bila duhovna orientacija takratnega slovenskega učitelja tako ubita in nedovršena, da ni mogoče govoriti o kaki posebni učiteljski miselnosti. Še najboljše je prestal to dobo oni del učiteljstva, ki se je potopil v pedagoška vprašanja, ki kolikor toliko niso bila pod vplivom dnevne politike.
S prehodom v svobodno jugoslovensko državo se je položaj učiteljstva precej izboljšal.
Učiteljeva svoboda je bila sicer precej omejena z vlado političnih skupin, toda nasprotno temu je stanovska zavest hudo zrasla.
Drugače se je pa ponavljala fabula iz predvojne Slovenije. Učitelji so bili izročeni na milost in nemilost posameznim političnim skupinam, da, celo posameznim krajevnim mogotcem. Ta doba je še tako blizu, da je ni treba še posebej razlagati, ker jo je marsikdo izmed navzočih občutil na svoji koži. Ne smemo pa pozabiti, da sta obe v Sloveniji vladajoči politični skupini delali krivice. Žalostno je samo to, da se je učiteljstvo dalo voditi političnim strankam, ko vendar predstavlja samo največjo silo v državi.
Posledice takega stanja so bile: zanemarjanje šolskega dela, umetno vzgojeno in povečano nasprotstvo ljudstva do učiteljstva, učiteljeva omahljivost in neorientiranost v najvažnejših stanovskih in svetovnih vprašanjih, predvsem pa hlapčevanje in upognjen hrbet, ki se je tresel pred vsakim mogočnja-kom, cerkvenim in posvetnim.
Oblikovanje širokih ljudskih plasti se je s tem izmikalo iz učiteljskih rok. To so neka-terniki v slovenski javnosti tudi hoteli. Smo pač ¡luči na hribu in vsa tema, kar je je po dolinah, ima pravico, da nas kritizira in popravlja. Za izhod iz neznosnega položaja je bila potrebna predvsem neomajna vera v stanovsko organizacijo.
Vloga stanovskih strokovnih organizacij bo v bodočnosti še večja. Prihajajo časi, ko na noben način ne bo mogoče iti preko njih. Strokovne organizacije postajalo edino legitimne zastopnice posameznih stanov in bodo v prihodnosti odločevale tudi v politiki.
Radi občega razvoja že, zlasti pa še radi borbe za gmotno izboljšanje, se je učiteljstvo zmeraj bolj strinjalo v tem, da je edina rešitev celopupnega stanu v nepolitični stanovski organizaciji.
Prišla je deklaracija. Kdor je zasledoval učiteljsko gibanje, ni bil presenečen, ampak je vedel, da je stvar nujno morala priti. Stanovska organizacija se je osvobodila političnega vpliva. S tem se je sestavila dobra podlaga za pravilen razvoj našega stanu. Osnovna zahteva vsega je bila: konec hlapčevstvu, osamosvojitev.
Deklaracija je privedla do nerazrušljive enotne stanovske zavesti, ki se je od takrat že neštetokrat izkazala. Bila je deklaracijska
doba čas, ko se je učiteljski stan spontano otresel političnega jerobstva.
Potem pride doba, v kateri živimo sedaj. To je doba, o kateri je težko govoriti, ker je še nezaključena. Vedeti moramo, da se zdaj godijo stvari, ki bodo zelo izpre-menile ljudsko mišljenje. Vsa znamenja kažejo, da je nekaj nehalo živeti in da se na drugi strani pojavlja nekaj novega. Točna označba bi bila odkrita beseda, ki pa začasno še ni na mestu. Eno pa je: bolj kot kdaj prej se je učiteljska skupnostna zavest izkazala v zadnjem času. Stanovska organizacija se je dokopala do tistega mesta, ki ji gre. Če ne dosega uspehov, ki bi odgovarjali njeni moči, ne smemo pripisovati tega organizacijskemu vodstvu, ampak svojevrstni politični strukturi naše okolice, predvsem pa svetovni gospodarski stiski. Neverjetna bolečine polna stran našega stanu je pa še vedno vmešavanje nepoklicanih faktorjev v učiteljske zadeve. (Primeri: afera Steblovnik in drugo!) Kakor je to težka stvar, bi se dala rešiti z naše strani na hudo preprost način, da bi se namreč vsak posameznik med nami zavedal, da je predvsem učitelj in samo učitelj. No, so pač ljudje ljudje in marsikdo si skuša ustvariti boljši položaj na račun drugih. Preko takih slučajev mora iti učiteljstvo z žalostno ugotovitvijo, da posamezniki pač še niso zreli za resnično samostojnost in da ne znajo prelomiti z grenko tradicijo ukrivljenih hrbtov.
Torej bi bila kratka zgodovinska podoba našega stanu sledeča:
Najprej človek z majhno izobrazbo, ki je moral biti mežnar in organist, a ne samo iz hlapčevstva, ampak še večkrat iz skrbi za kruh. Počasi s^e je iz tega stvorila prava učiteljska podoba, otrok z nesamostojnim mišljenjem, ki so ga posamezne skupine rabile za kline na lestev, da so splezale do svoje moči. Prelom s takimi razmerami je dospel do svoje odločilne faze šele v najnovejši dobi, ko se je z vso silo pokazala potreba enotne stanovske organizacije. Odslej je osnova, iz katere raste vse delo, neodvisna organizacija.
To bi bil zunanji razvoj, tako rekoč bolj politična stran, ki je pa ravno za naš stan tako značilna, da sodimo lahko na podlagi nje vse ostalo učiteljevo udejstvovanje. Dokler je učiteljstvo tesno zvezano s političnimi skupinami, se prav za prav ne pozna, da obstoja v narodu kot homogena enota s posebnim poslanstvom. Samo ob sebi je umevno, da tudi v enotnosti učiteljskega stanu ne sme trpeti svetovno in politično naziranje posameznikov.
Odnos učiteljskega stanu kot takega do najvažnejših osnov človeškega življenja se je pač izpreminja"' pod najrazličnejšimi vplivi, tako da je težko dognati, do kje sega resnično učiteljevo mišljenje in kje začenja nasilna priklopitev k določeni miselnosti.
Orientiranost do Boga, religije in sploh do večnostnih idealov je bila v bistvu v vseh dobah enaka. Pripadnost k določeni politični skupini, oziroma zunanjega izvrševanja verskih dolžnosti še ne moremo označevati in sprejemati za izraz resničnega notranjega čustvovanja in notranje urejenosti. Prav verska miselnost se je večkrat izrabljala kot označba in delila učiteljstvo v dobro in slabo kategorijo. Res je, da široke učiteljske plasti niso globoko verne, da so sploh preveč pasivne napram verskemu življenju, res je tudi, da je v preteklosti tudi v učiteljskih vrstah pala marsikatera beseda proti veri, toda življenje je tako, da se verstva ne da ubiti s političnimi persekucijami, ampak samo z dobrim vzgledom in z aktivnostjo katoliških tovarišev. Kolikor bodo katoliški učitelji v učiteljski organizaciji storili, toliko bodo pomenili. Tudi to je del katoliške akcije Najhuje in najtežje pa je in je to tudi stvar, ki se rada maščuje, označiti kakega človeka oziroma kako skupino kratkomalo za brezversko, kakor se je to delalo v pretekli dobi. Naše politično katolištvo je v resnici marsikoga odbilo od Cerkve. Saj ni pridnih Janezkov in hudobnih Mihcev, saj smo menda vsi ljudje. Za katoli-
škega učitelja pa velja parola: Delaj, delaj, delaj!
Vidno se pa opažajo posledice deklara-cijske dobe v razmerju med katoliškim in ne-kato'iškim učiteljem ravno radi verskega življenja. Od začetka se je vse balo, da bo naše katolištvo coklja, ob katero se bodo tovariši spodtikali. To ni res! Dogajajo se res neprijetni slučaji, toda so hudo redki. Ponajveč jih pa povzročajo fanatiki, bodisi z naše, bodisi z druge strani. O tem pa molčimo. Saj poznate tisti izrek: Gorje ljudstvu, kjer imajo fanatiki prvo besedo in ni nikogar, ki bi imel drugo besedo.
Katoliška misel uživa v stanovski organizaciji svobodo in spoštovanje. Izvzeti so slučaji, ki niso odvisni od organizacije, ampak od drugih faktorjev. To pa je gotovo, zmage nam ne bo nihče pritresel v naročje in bi bilo tudi neumno. Kdor hoče biti upoštevan, mora delati in se boriti, boriti...
Potem pride k vsemu še odnos do ljudstva in ljudskega življenja. Bodimo si odkriti, tistega ne more slovenskemu učitelju nihče očitati, da ljudstva ne ljubi ali da zanj ne dela. Saj je to neka stvar v vsakem izmed nas, kj obstoja že od začetka in je ni treba še posebej buditi z navodili, odredbami in poslanicami. Slovenski učitelj, ponovno poudarjam, je živel in živi z ljudstvom. Orientiran je bil vedno narodno in bi se njegovo delo še bolj poznalo, če bi nekaterim ljudem ne bilo veliko do tega, da to delo čim bolj ponižajo in podcenijo. Posebno velja to za zadnji čas. Odkrito namreč povem in tudi mogočnjaki, ki hočejo biti voditelji, to dobro čutijo, da se namreč učitelj bori za ljudstvo, za vsakega človeka. Potreboval jih bo v dnevih, ki prihajajo.
Nekoliko šibkejša je bila učiteljska socialna orientacija. K temu je pripomogla veliko naša meščanska vzgoja.
Da ne bi imel čuta za socialno pravičnost in brezupno stanje malega človeka, tega ne moremo trditi o učitelju. Toda današnji dan zahteva nekaj več kot usmiljenje, zahteva pravico.
Spet poglejmo odkrito resnici v obraz!
Pred nami se godi nekaj, čemu>- pravimo gospodarska kriza. Sklicujejo ankete, izdajajo odredbe, vse zastonj.
Jedro mora biti nekje drugje.
Doba kapitalističnega sveta umira. Okoli umirajočega bolnika je vse bolno. Vsa zdravila so zastonj. Kadar dere voda skozi nešteto lukenj v staro ladjo, ni več pomoči. Ladjo je treba zapustiti in ustvariti novo.
In o tisti novi ladja sanja svet. Prav za prav tudi pripravlja že.
In če bodo vsi drugi stanovi, učitelj ne sme biti tisti, ki bi zamudil vlak.
S tem zaključujem.
Največja naša slabost je ta, da je naša socialna orientacija tako plitka in šibka kot malokajt Pustimo fraze, s katerimi nas pitajo, pustimo stvari, ki morajo že umreti, ker je tak čas, posvetimo svoje moči neznosnemu položaju, kmetskega in delavskega ljudstva. Stati je treba v areni življenja, ne pa v areni filozofskih razprav
Več ni treba povedati.
Prosveta v banovlntkih proračunih
za 1932./33.
■■■■■■«■■■■■■■•■■■■■■M
MIRO» LEITGEB
mišmmmmm l murnu. jorčičev trg Štev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseb potrebščin za vezenje in predtisk.
■■■■«■■■■■a
' ■ ;	„ v':; . ,
M" OBLAČIINICA ZA SLOVENIJO ~mi LJUBLJANA, MlkloSlčevai cssta 7
priporoča svojo bogato zalogo tnanufakturnega blag» prvovrstnih čeških, nemških fu angleških tovarn Driavat mmeSioti loti« blago tudi ni Mt proti predložitvi iigitimaci,.
I.
Kakor smo v članku o prosveti v drž. proračunu za 1932./33. napravili kratek pregled tega proračuna v primeri z državnim proračunom za leto 1931./32, tako prinašamo tudi pri razgovoru o prosveti v letošnjih banovinskih proračunih predvsem kratek pregled teh proračunov v primeri z lanskimi v splošnem oziru, kakor tudi z ozirom na pro-sveto posebej. Tak pregled nam zlasti služi, da vidimo, za koliko so v proračunih posameznih banovin porasle ali padle potrebe za prosveto, oziroma, v koliko so se mogle upoštevati pri danih prilikah s splošno tendenco zmanjšanja tudi vseh samoupravnih proračunov za tekoče proračunsko leto.
Zato predvsem prinašamo
pregled celokupnih banovinskih proračunov za 1932./33. v primeri s proračuni za 1931/32.
banovina	vi. 1931/32:	v 1.1932/33:	Zmanjšanje (povečanje) v *
Dravska . . .	116,352 699	110,324 284	— 65
Savska....	155,828.884	200,545.000	+ 223
Vrbaska . . .	56,355.588	36,410.309	- 35 4
Primorska . .	63,961 057	46,059.161	— 280
Drinska . . .	100,737.592	87,169.545	— 13 5
Zetska ....	69,422.575	58,243.426	- 161
Dunavska . .	160,661.911	131,800 000	- 180
Moravska . .	84,882.000	49,300.000	— 419
Vardarska. .	74,783 494	53,919.292	— 21-9
Skupno	882,975.800	773,771.017	— 12-4
banovina:	1931 32	1932/33	T	*
			1931/32	1932/33
Dravska . . .	6,792.315	6,099.484	5 84	553
Savska ....	19,894 976	15,529 320	1217	7 74
Vrbaska . . .	8,669 828	4,172.564	1538	11 40
Primorska. .	8,941600	4,881.932	13-99	10-60
Drinska . . .	8,388 916	5,139.460	8-33	5 95
Zetska ....	7,117.000	7,108 200	1002	12 22
Dunavska . .	9,084.466	9,772 522	5;66	7-41
Moravska . .	4,841.276	2,881.740	5 71	5 85
Vardarska. .	7.845.505	3,846.400	10 50	7-14
Skupno	81,575882	59,431622	9 23	7'55
1B
Sir
prosvetnih oddelkov. Razen na teh mestih pokazane pa služijo obči narodni prosveti še vsote v raznih drugih poglavjih, tako da moremo deliti to svoje poročilo na dva dela, ki jih zaznamujemo sledeče: A) prosveta v ožjem smislu, t. j. vse, kar je predvideno v poglavj.h prosvetnih oddelkov, in B) prosveta v širšem smislu, kjer hočemo pregledati izdatke za specialno šolstvo in specialno narodno izobrazbo po osta'ih poglavjih (za soc. pol. in nar zdravje, za poljedelstvo, za trgovino in industrijo). Pregledu • B) hočemo dodati tudi skupno vsoto izdatkov za narodno prosveto v širšem smislu iz preteklega proračunskega leta
A) PROSVETA V OŽJEM SMISLU.
I. Dravska banovina:
Tendenca zmanjševanja banovinskih proračunov je iz tega pregleda jasna; povečan je proračun za Savsko banovino, kar so neod-iožno zahtevale zlasti potrebe tehničnega in zdravstvenega značaja in banovinski dolgovi.
V naslednjem na isti način prinašamo pregled vsot, določenih za prosvetne oddelke:
Osebni izdatki........
Banovinski šolski odbor . . Stvarne potrebščine pomož. šol Dotacije gluhonemnici v Ljubljani, deškemu vzgajališču v Ponovi-čah in zavodu za slepo deco v
Kočevju .........
Razne potnine........
Za zidanje in prezidavanje šolskih
poslopij..........
Za ustanovitev šol. fonda .... Prispevki za izobrazbo učiteljstva
in učencev .........
Za nar. prosveto in predavanja . Književne edicije in časopisi . . . Sokolu kraljevine Jugoslavije . . Za vzdrževanje srednjih šol . . . Za vzdrževanje učit. šol ... . Za vzdrževanje mešč. šol .... Izredne potrebščine teh šol . . . Honorarji za neobvezne predmete na sred. in mešč. šolah .... Prispevek studijskemu fondu na
vseučilišču......
Podpore in štipendije dijakom . . Dijaškim kuhinjam i. pod. . . Muzejskim in zgodov. društvom .
Odkup umetnin i. pod......
Varstvo zgod. predmetov in starin Gledališčem in podež. odrom . . Razno ........
Din
90.600 35.000 145.000
1,150.620 25.000
500.000 500 000
150,000 100.000 25.000 500.000 720.000 180 000 400.000 20 000
75.000
50.000 200.000 60.000 200.000 80.000 30.000 500.000 298.000
skupno
. 6,099.484
Odstotek povečanja, oziroma zmanjšanja vsote, določene v posameznih letošnjih banovinskih proračunih, nam kaže kaj zanimivo variacijo. Med najdoslednejšimi je zmanjšanje pri proračunu Dravske banovine, ki }e kolikor toliko vzporedno s splošnim zmanjšanjem proračuna. Občutno zmanjšanje proračuna prosvetnih oddelkov pokazujejo proračuni Vrbaske, Drinske in Vardarske banovine, največje pa proračun Savske banovine. Nasprotno opažamo povečanje pri proračunih Zetske, Dunavske in Moravske banovine, čeprav so njihovi proračuni v celoti zmanjšani (posebno močno > za Moravsko banovino).
Po tem splošnem pregledu se lotimo lahko podrobnejše razprave, ki naj se nanaša v glavnem le na proračune za tekoče proračunsko leto.
Ako pregledujemo banovinske proračune, vidimo, da se nanašajo na narodno prosveto predvsem vsote, pokazane v poglavjih
II. Savska banovina:
Din
Osebni izdatki................849.360
Razne potnine................65.000
Upravni stroški srednjih šol . . .	2,162.000
Upravni stroški učit. šol ... .	123.000
Upravni stroški mešč. šol ... .	79.000
Upravni stroški naklade šol. knjig	3,333.960
Zdravljenje in prehrana dijakov .	820.000 Gospodar in gospodinjski pouk in
šolski vrtovi . . . . t . . .	100.000
Knj ižnice narodnih šol..........20.000
Nadaljevalni šolski tečaji ....	20.000
Učiteljski tečaji in pod..........20.000
Potovanja učencev..............30.000
Gospodinjski in gospodarsko - zadružni tečaji................40.000
Kino in radio-aparati v podeželskih
šolah . . ....... .	20.000
Čuvanje in poučevanje nar. umetnosti . . .................15 000
Ljudska vseučilišča i. pod..........30 000
Podežd. čitalnice in knjižnice . .	25.000 izdajanje knjig za narodno prosve-
če vanje..................30.000
Podpore in štipendije dijakom . .	95.000
Učiteljem za delo na nar. posveč.	15.000
Dijaškim internatom in menzam .	220.000
Gledališčem ................1,400.000
Muzejem in muz. društvom . . .	620.000
Čuvanje spomenikov............25.000
Sokolskim društvom............600.000
Jugoslov. akademiji v Zagrebu . .	120.000
Razne podpore..............252.000
Podpore za zidanje šol..........2,500.000
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne!
LISTEK
Poročilo o nastopu našega UPZ na I. slovenskem pevskem festivalu.
Ob .priliki L. slpvenskega pevskega festivala, ki se je vršil v, proslavo 60-letnice ljubljanske Glasbene Matice, je nastopil tudi naš pevski zbor. O zboru, njegovem delovanju in nastopu so pisali časopisi sledeče:
»Jutro« z dne 17. maja 1932.: Tretji del sporeda je zavzela produkcija učiteljskega zbora JUU Dravske banovine, ki ga že skozi toliko le* vodi od uspeha do uspeha Srečko Kumar. Docela nerazumljivo mi je, kako more naše učiteljstvo poleg svoje naporne vsakodnevne dolžnosti najti še toliko idealizma in toliko nezlomljive energije, da nam v svojem zboru predstavlja (sedaj tako reprezentativne} četo vnetih propovednikov sodobne zborovske glasbe. V današnjih časih, ko je skrb za vsakdanji kruh podesetorena, je delo teh pionirjev kulture gigantsko Ni možno zanikati, da je učiteljstvo edini naš sloj, ki vzlic vedno množečim se težkočam in oviram vrši svojo prostovoljno si nadeto nalogo
s fanatično zavzetnostjo in ki si ne da vzeti vere in zaupanja v boljšo bodočnost, katero gradi samo s svojim kulturnim udejstvova-njem Njihov nedeljski nastop je znova dokaza! prožnost in inteligenco zbora, ki se ne straši tudi najtrših orehov zborovske literature, kot je n. pr. Kogojeva »Vrabci in strašilo«. Izvajal je Lajovčevo »Bolest kovač« in »Zelenega Jurija« istega skladatelja, pri kateri je splopart pela ga. Bernot-Golobova, nadalje omenjeno Kogoj.evo, kateri je že pred leti prinesel isti zbor na ljubljanskem koncertu zasluženi uspeh, ter Adamičevi »Vragova nevesta« in »Potrkan ples«.
Popoldanski koncert je dostojno zaključil niz festivalskih koncertov Glasbene Matice ter je pokazal visoki nivo glasbene kulture vseh trehr nastopajočih pevskih zborov. Posetilo je tudi to prireditev zastopstvo vseh izvenljubljanskih posetnikov festivalskih svečanosti.
»Slovenec« z'dne 17. maja 1932.: Nazadnje smo slišali še naš učiteljski pevski zbor. Za nastop si je izbral dve Lajovčevi pesmi: »Bolest kovača« in »Zelenega Jurija«, težko Kogojevo »Vrabci in strašilo« in Adamičevi »Potrkan ples« ter »Vragovo nevesto«. Pri »Zelenem Juriju« je pela sOlistovski del ga. Bernot-Golobova Učiteljski zbor je bil v najboljši formi. Ko smo ga primerjali z obema tujima zboroma, smo šele prav znali ce-

niti njegove vrline. Tudi učiteljski zbor je žel za svoje izvajanje viharno odobravanje. — T.
»Slovenski Narod« z dne 17. maja 1932.: K sklepu je pod vodstvom g. Srečka Kumar-ja zapel pevski zbor našega učiteljstva pet slovenskih mešanih zborov: Lajovca »Bolest kovač« in »Zeleni Jurij«, Kogojevo »Vrabec in strašilo«, najtežjo pesem celega sporeda, in moji dve »Vragovo nevesto« in »Potrkan ples«. Tudi pevski zbor JUU je svojo nalogo izvršil veledostojno, bravurozno in umetniško dovršeno.
Ada je odšla.
(Adi Olhoferjevi, upjteljici v Toplicah pri Zagorju, v slovo,)
Ada. .! Z veseljem smo vzklikale Tvoje ime vse po vrsti: — Abi, Vida, Mara... — kadar smo Te sprejemale na pragu naših uči-telj.skjh sobic. Prinesla si vselej v nje in tudi v naša srca neko nedopovedljivo razpoloženje. Bila si vsa z nami. Tvoj nasvet je bil vsejej dober in pošten. Prišla si, kadar si slutila, da moreš pomagati.
Kaj nam je bila Ada, boste vedeli najbolje ve in vi, ki ste bili do konca z njo v zakajeni dolini zagorski Moje besede pa so spomini, več let stari spomini.
Občudovanja vredno je bilo njeno drobno telesce, ki ni in ni hotelo kloniti naporu in je vestno prinašalo žrtve svojemu poklicu. Prelepa je bila njena duša, v trpljenju izči-ščena.
Ada je znala vse, a najlepše od vsega je bila njena kolegijalna požrtvovalnost in njena ganljivo- nesebična postrežljivost.
Kako prisrčne so bile francoske, italijanske, klavirske, glasbene in ne vem kakšne, ure še, ki nam jih je »dajala« Ada, vesele in tako polne vsebine.
Sedaj pa je Ada odšla — za vedno. Mesto nje bodo prišli drugi v zakajeno dolino. Žrtvovali se bodo in delali — Ade pa ne bo več. Morda jo boste še našle ve, ki vam je bila najbližja in vam sedaj prevelika bolest ne da govoriti. Mislim, da bi jo mogle najti tam na sončnem hribu ob Savi, tam, kjer raste rododendron. Ada je ljubila sonce in dišeče cvetje. Ada je odšla —• upajmo — v ¡lepše doline. Samo lep spomin naj ostane po njej v nas; spomin na prelepo dušo, ki je sijala iz lepih modrih oči, na belo pravljico njenih tankih prstov, ki so božali bele tipke in budili v nas viharje čustev in prelepa hrepenenja.

Za popravljanje šol . . Šolski fond ... Zidanje (3) srednjih šol
750.000 50.000 1,100.000
skupno . . III. Vrbaska banovina:
Osebni izdatki......
Razne potnine......
Za narodno prosvečevanje
Srednje šolstvo......
Dijaške štipendije . . • • • Upravni stroški narodnih šol
Gospodinjske šole.....
Analfabetski tečaji.....
Ekskurzije učiteljev in učencev
Za zidanje šol......
Za popravilo šol.....
Za šolsko upravo.....
Banovinski muzej.....
Banovinsko gledališče . ■ .
skupno . .
IV. Primorska banovina
Osebni izdatki.......
Srednje šolstvo.......
Učiteljske šole ..."....
Meščanske šole.......
Narodne šole: Za zidanje in popravila . . Za popravilo banov. šol. poslopij Za učbenike ubožnim učencem Za ureditev šolskih vrtov . . . Za zabavišča in prehrano v njih
Analfabetski tečaji.....
Šolske kuhinje.......
Gospodinjske šole in tečaji . . Splošne šolske potrebščine . . Kulturnim, znanstvenim in glasbe
nim društvom . .... Čuvanje narodnih starin . . . Banovinsko gledališče ....
Biblioteke.........
Muzeji..........
Sokolskim društvom.....
Tečaji sokolskih čet.....
Učiteljski tečaji.......
Odkup knjig........
Banovinski šolski odbor . . . Stalni banovinski šolski fond . Banovinska galerija umetnosti .
15,529.320
Din 236.420 45.000 100.000 32 000 50.000 160.000 100.000 20.000 5.000 1,500.000 300.000 300.000 282.144 1,024.000
skupno . . .	4,881.932 V. Drinska banovina:
Din
Osebni izdatki................68.460
Razne potnine.......". 105.000
Upravni stroški in nagrade bano-
vinskega šolskega odbora . . . 61.000 Upravni stroški prosv. oddelka in
sreskih šolskih nadzornikov . .	30.000
Izdatki za srednje šole..........745.000
Izdatki za učiteljske šole ....	60 000
Izdatki za meščanske šole ....	20.000
Izdatki za gospodinjske šole . . .	260.000
Izdatki za zabavišča . ....	40.000
•'Izdatki za pomožno šolstvo . . .	20.000
Za zidanje in popravljanje šol . .	1,800.000
Za šolsko opravo..............500,000
Šolske stanioe in ambulantne šole .	5.000
Narodne knjižnice in čitalnice . .	50.000
Prosvetni tečaji za odrasle . . .	80.000
Učiteljski tečaji..............40;000
Učit. in uoeniške ekskurzije . . .	10000
Šo'ske kuhinje pri narodnih šolah	80.000
Šolski muzej . ...............5 000
Kulturnim, prosvetnim in podob.
društvom................200.000
Muzejskim in drugim znanstvenim
društvom . ...............45.000
Gledališče ................300.000
Umetn. razstave in odkup umetnin	40.000
Sokolska organizacija..........350.000
Dijaške kuhinje ............50.000
Dijaške ekskurzije............15.000
Dijaška udruženja..............10 000
Sokolski dom v Sarajevu . . . .	150.000
skupno . .
VI. Zetska banovina:
Osebni izdatki.......
Potni stroški........
Nagrada blagajniku banovin, šol
odbora .........
Izdatki za srednje in učit. šole . Podpore dijakom srednjih, učit. in
visokih šol.....
Za ekskurzije srednjih in učit. šol Za vzdrževanje meščanskih šol . Za zidanje novih osnovnih šol . Za popravilo osnovnih šol . . . Za dovršitev začetih osnovnih šol Za ustanavljanje ambulantnih šol Fondu za ustanavljanje šol za umno
zaostalo deco.......
Ubožnim šolam za pohištvo . . Za narodno prosvečevanje s pre
davanji i. pod......
Nabavka orodja za ročno delo v
osnovnih šolah......
Narodne knjižnice in čitalnice . Ustanavljanje in vzdrževanje go spodinjskih tečajev ....
Šolske kuhinje.......
Za dovršitev in opremo gimnazij skih poslopij v Peči in Beranah
Sokolskim društvom.....
Prosvetnim, humanim in drugim društvom .......
Društvom trezne mladine . Znanstv,-prosvetne publikaci. Dijaškim kuhinjam . . • Za varstvo starin ....
Muzeju na Cetinju ....
Banov gledališču na Cetinju Banov, tiskarni na Cetinju Razno ........
4,172.564
Din 59.600 575.000 232.000 30.000
2,000.000 13.000 20.000 20.000 40 000 20.000 15.000 40.000 200.000
50.000 100.000 360.000 25.000 100.000 80.000 20.000 10.000 5.000 45.000 506.832 215.500
VII. Dunavska banovina
Osebni izdatki......
Potnine .........
Upravni stroški prosv. oddelka . Upravni stroški in nagrade banov
šolskega odbora......
Izdatki za srednje in učit. šole . Izdatki za meščanske šole . . . Narodne šole:
Nakup šolskih klopi.....
Učbeniki za ubožne učence . .
Šolske knjižnice.......
Knjige za izpitni dar.....
Učiteljske in učeniške ekskurzije Teor. in praktični pedag. tečaji . Sveti sr. šoskih nadzornikov . Podpore za zidanje šol .... Podpore za vzdrževanje šol . . Posoj. fond za zidanje šol . . .
Analfabetski tečaji.....
Gospodinjski tečaji.....
Šolske kuhinje . .....
Fond za pomožno šolstvo . . . . Nagrade za nar.-izobraž. delovanje Knjige za nar. knjižnice in čitalnice Nagrade učiteljem nižeorgan. šol Znanstvenim in prosvet. društvom Humanim in drugim društvom .
Sokolskim društvom.....
Zidanje sokolskih domov . . . Gledališče (beogr., požarevačko in
novosadsko) .......
Arheološke zbirke . .... Odkup umetnin in prirejanje
razstav.........
Glasbenim šolam in pev. društvom
Siromašnim dijakom.....
Tiskanje knjig za nar. prosveč. . Razno ..........
skupno . . VIII. Moravska banovina
Osebni izdatki .......
Razne potnine.......
■Izdatki za srednje in učit. šole . Izdatki za prosv. oddelka . . . Za zidanje in popravilo nar. šol
Analfabetski tečaji.....
Šolske kuhinje.......
Ekskurzije ........
Narodno prosvečevanje . . .
Gospodinjski tečaji.....
Tečaji za ročno delo .... Učiteljski izobraževalni tečaji .
Dijaške kuhinje......
Dijaške podpore......
Sdkolskim društvom.....
Banovinskim gledališčem . . . Za zidanje in popravilo cerkva .
Banovinski muzej......
Odkup knjig........
skupno . . IX. Vardarska banovina
'5,139.460
Din 47.200 125.000
60 000 995.000
30.000 15.000 50.000 1,000.000 100.000 250,000 40.000
30.000 20.000
25.000
20.000 30 000
360.000 50.000
2,500.000 150 000
50.000 10.000 10.000 50.000 50.000 10.000 600.000 490.000 5.000
Osebni izdatki.......
Razne potnine ......
Upravni stroški prosv. oddelka . Nagrade ban. šolskega odbora . Izdatki za srednje in učit. šole . Izdatki za meščanske šole . . .
Razne konference......
Za zidanje in popravilo nar. šol . Ambulantne šole in šol stanice . Pedagoški tečaji za učitelje . .
Šolske kuhinje.......
Šolski vrtovi .......
Knjige za odlične učence . . .
Ekskurzije.........
Analfabetski tečaji.....
Gospodar -zadružni in gospodinjski tečaji........
Knjige za narodno prosvečevanje . Nagrade za narodno-izobraževalno
delovanje . . ......
Sokolskim društvom......
Sokolski domi........
Kulturnim, prosvetnim in humanim
društvom . . ......
Gledališču v Skoplju......
MuZejU v Skoplju.......
Internati . ........
Razne podpore . .......
Din 481.522 91.000 103.000
32.000 1,400.000 45.000
100.000 100.000 50.000 50.000 20.000 20.000 30.000 2,000.000 50.000 2,000.000 20.000 100.000 60.000 10.000 10.000 50.000 50.000 100 000 20.000 500.000 480.000
1,200.000 10.000
30.000 100.000 80.000 100.000 280.000
9,772.522
Din 278.740 113.000 818.000 33.000 1,000.000 70.000 30.000 30.000 100.000 50.000 10.000 10.000 30.000 34.000 100.000 105.000 50.000 30.000 20.000
2.881 740
Din 106.860 30.000 22.000 18.000 441.540 90.000 35.000 1,500.000 10.000 40.000 20.100 10.000 30.000 10.000 25.000
50.000 50.000
10.000 1001)00 150.000
50.000 400.000 80.000 250.000 158.000
skiupno . . . 3,846.400 (Dalje prihodnjič.)
Splošne vesti.
—	Sreska društva, ki pošiljao dopise poštnine prosto na uredništvo »Učiteljskega Tovariša«, opozarjamo, da so pisma le tedaj poštnine oproščena, ako napravijo naslov: Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino (uredništvo »Učiteljskega Tovariša«) v Ljubljani. Sicer moramo plačati kazen. — Sekcija JUU.
—	Kolekovanje izpričeval v osnovnih šolah. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah je prinesel mnogo izprememb glede kolekovanja izpričeval, a za osnovno šolo ostanejo v veljavi isti predpisi kot dose-daj. § 42 pravi: Tar. post. 311. Za izpričevala učencem ob koncu šolskega leta ali za potrdila med letom: 1. osnovnih šol za vsak razred 5 Din. Glede oprostitve ne predpisuje novi zakon nikakih sprememb in ostane v veljavi dosedanji predpis, da so oproščeni oni otroci, katerih starši predložijo potrdilo o siromaštvu.
—	Odbor za gospodinjsko-nadaljevalne
šole je imel dne 8. maja t. 1. sejo v Celju. Si-tuacijsko poročilo je podal referent za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo šolski svetnik
gosp. J. Krošl, kakor tudi referat o uvod nem tečaju Tov. M. P 1 e š k o v a je poročala o praktičnih tečajih, tov. Andr. Grum-S kuljeva pa o uporabljivi literaturi pri gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Sklenjeno je, da bo tudi letos teoretični in praktični tečaj za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol. Razpis in pogoji bodo objavljeni v najkrajšem času v »Učiteljskem Tovarišu«. — Sprejet je bil predlog, naj se doda uvodnemu tečaju še pouk iz higiene, praktičnemu tečaju pa sistematičen pouk iz vrtnarstva in živinoreje. Učnemu načrtu je treba še dodati pregled uporabljive slovenske literature za pouk pri gospodinjsko nadaljevalnih šolah.
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMUV V LJUBLJANI IN MARIBORUl
Tovarišice maturantinje zasebnega žen. učiteljišča v Mariboru leta 1922.! Dne 27. junija poteče 10 let, odkar smo se ločile. Obljubile smo si, da se po desetih letih zopet snidemo. Eventuelne predloge glede kraja in časa snidenja sporočite na naslov: Mimica Semetova, učiteljica, Jurklošter pri Laškem.
— Kmetijska Matica. Prejeli smo in objavljamo: V letošnjem izdanju Kmetijske Matice izidejo sledeče 4 knjige:
1.	Inž. Teržan: »Več dobre krme!«, delo o modernem travništvu, okrašeno s številnimi slikami.
2.	Miloš Štibler: »Zadružništvo«, 2. del kot nadaljevanje lanskega 1. dela.
3.	Ivan Albreht: »Dom na Slemenu«, izvirna povest, zajeta iz življenja slovenskega kmeta med vojno in' po vojni.
4.	Veliki koledar Kmetijske Matice za 1.
1933., ki bo predvsem posvečen najvažnejšim problemom občinske uprave.
Članarina znaša 20 Din, poštnina posebej. Prijave sprejemajo krajevni poverjeniki odnosno direktno uprava Kmetijske Matice v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Tiskovine
i.
Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole
2.
Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah
3.
Matični zdravstveni list za defektne otroke
4.
Poročilo o boleznih pri otrocih
po novih pravilnikih
I. o zdravniškem pregledu otrok za vpis v šole;
II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah
ter vse nove predpise
a)	o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole;
b)	o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za
te šole;
c)	o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco;
d)	o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece
izda
r
UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.
Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema prednaročila	?
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE«
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
— Slovenska Matica objavlja: Letošnji knjižni dar je izredno zadovoljil slovensko javnost.
Na številne želje članov se veže 1. zvezek Spektorskega Zgodovino socialne filozofije zaradi obsežnosti (306+VIII str.) tudi sam zase, ne torej, kakor je bilo prvotno določeno, skupno z drugim zaključnim zvezkom, ki izide prihodnje leto. Vezava je gotova. Člani torej lahko dobe letos 2 vez. knjigi (Vojna in mir in Spektorskega Zgodovino). Vezava v izvirne platnice stane za vsako knjigo 12 Din Člani, ki so že prejeli broširano Zgodovino Spektorskega, jo lahko zamenjajo za'vezano oz-. jo lahko oddajo v vezavo Matični pisarni za enako ceno. Dobe se pa lahko tudi platnice po 8 Din izvod.
Novi člani se še vedno lahko priglašajo ali v pisarni1 SM na Kongresnem trgu št. 7 ali pri poverjenikih, tudi pismeno po dopisnici.
Članarina za broširane tri knjige (nad 54 tiskanih pol 867 strani) ostane nezVišana 50 Din. So torej najcenejše knjige.
Ljubljanski člani in člani, bivajoči v ljubljanski okolici, se naprošajo, da dvignejo knjige v Matični pisarni najkasneje do konca maja.
Od 1. junija naprej se bodo knjige dostavljale na dom proti dostavnini 2 Din.
- POZIV SLOVENSKEMU UČITELJSTVU!
Udruženje moškega učiteljskega naraščaja v Mariboru ustanavlja svojo »Seminarsko knjižnico«. — Namen knjižnice je, da nudi gojencem učiteljišča najpotrebnejša dela vseh strok, ki prihajajo v seminarskih urah v poštev. Le na ta način je možno res uspešno izrabiti seminarske ure.
imamo pač v Mariboru vsakovrstne knjižnice, toda one nimajo dovoljnega števila znanstvenih knjig, ki so v tem slučaju nujno potrebne. Poleg tega pa je rok, v katerem se knjige izposojujejo, zelo skromno odmerjen. Še hujše pa je dejstvo, da baš najaktualnejših in najnovejših knjig vobče ni možno dobiti, tako da je seminarsko delo vse-fej otežkočeno. Seminarska knjižnica pa bi bila tudi stalno pri rokah, kar je pač najvažnejši moment.
Menda pač ni treba še nadalje pojasnjevati in utemeljevati naše zamisli. Vsak lahko takoj uvidi, da je zadeva nujna in potrebna.
Udruženje se je obrnilo na vse merodaj-nejše činitelje, ki so se z veseljem odzvali našemu pozivu. Tem potom pa se obračamo predvsem na naše učiteljstvo, ki se je vselej zanimalo za naša stremljenja, ter jih dejansko podprlo. Prepričani smo, da bo tudi sedaj najbolj izpolnilo naše pričakovanje. Odbor Udruženja bo vsakemu darovalcu sporočil, kako se je njegov znesek porabil. Obenem pa bo »Učiteljski Tovariš« redno prinašal imena darovalcev knjig oz. zneskov — Naslov: Udruženje moškega učit. naraščaja, drž. moško učiteljišče v Mariboru.
Viher Danilo, t. č. predsednik.
— Učiteljski abiturienti, prošnje za sprejem v državno službo. Prosvetni oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani poziva po naročilu ministrstva prosvete vse učiteljske abituriente (inje), ki so vložili prošnje za sprejem v državno učiteljsko službo, da takoj predlože vse originalne dokumente, ako tega niso storili ob vložitvi prošnje, temveč so namesto originalov priložili sodno overovljene prepise dokumentov. Ministrstvo prosvete, ki so mu bile decembra 1931. predložene prošnje z dokumenti, zahteva, da se mu naknadno pošljejo v upogled tudi originalne listine. Nekaterim prosilcem je prosvetni oddelek že vrnil originalne dokumente. Dotič-niki naj jih nemudoma zopet predlože. — Originalne dokumente naj prinesejo prizadeti osebno ali pa jih pošljejo prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave. — Isto velja tudi za bivše učitelje, ki prosijo za ponovni sprejem v državno službo. — Prošenj, katerim ne bodo predloženi originalni dokumenti (poleg dvojnih overovljenih prepisov), ministrstvo prosvete ne bo upoštevalo. — V bodoče je novo Vloženim prošnjam brezpogojno priklopiti tudi vse originalne dokumente.
ALI IMAJO UČENCI MEŠČANSKIH ŠOL ŠE DOSTOP NA UČITELJIŠČE?
Zakon o meščanskih šolah je poveril poleg drugih nalog v § 1. toč. 3 tudi nalogo pripravljati učence za srednje strokovne šole — med katere moremo šteti tudi učiteljišča. V zakonu o učiteljiščih predpisuje § 34. nastopno: VI razred učiteljišča se sprejemajo učenci srednje šole z opravljenim nižjim tečajnim izpitom, ki ga predpisuje minister za prosveto. Ob vpisu je treba ugotoviti, ali ima kandidat telesne in duševne sposobnosti .potrebne za opravljanje učiteljskega zvanja.
Učenci, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole, se imajo sprejeti v I. razred učiteljišča, če opravijo posebni izpit za sprejem na učiteljišče po pravilniku, ki ga predpisuje minister za prosveto.
Finančni zakon za 1. 1932/33 pa ukinja v § 24. drugi odstavek § 34. iz zakona o učiteljiščih in dodaja: Sprejemnim izpitom na privatnih učiteljiščih prisostvuje odposlanec ministra za prosveto ob stroških šole, na kateri se izpit opravlja. Na ta način absolventi meščanskih šol nimajo več dostopa na učiteljišča.
DRUŠTVO »ŠOLA IN DOM«.
V	nedeljo dne 8. maja je bil v telovadnici I. drž. gimnazije v Ljubljani ustanovni občni zbor potrebnega društva: »Šola in dom«, katerega namen je ustvarjati in gojiti tesnejše stike med učitelji, roditelji in mladino. Organizacija pa ima poleg navedenih nalog tudi skrb za dobra stanovanja in zadostno prehrano otrok.
V	imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče starše in zastopnike banski svetnik g. Ivan Pipan. Posebej je še pozdravil g.,inšpektorja dr Kotnika kot zastopnika prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave; g. direktorja I. drž. gimnazije dr. Lončarja, nadzor, g. Skulja, kot zastopnika JUU. direktorja Trgovske akademije g. dr. Pirjevca, g. Fortuno kot zastopnika Ptujskega društva »Šola in dom« ter zastopnika tiska.
G. direktor dr. Lončar je pozdravil inici-jativo ustanovitve društva z željo, da pridejo starši in učitelji v tesnejše stike, pa tudi mla^ dina mora imeti svojo besedo.
G. inšpektor dr. Kotnik želi v imenu banske uprave organizaciji najlepše uspehe in poudarja, da bodo stremljenja društva podpirala tudi oblastva.
O delu pripravljalnega odbora je podala poročilo ga. dr. Ana Zalokarjeva. Starši so že dolga leta gojili željo po čim tesnejši vezi med učitelji in starši, šolo in domorti. Zdravje in izobrazba sta največji dobrini, ki jih naj starši dajo svojim otrokom. Za otrokovo zdravje in izobrazbo je poklicana šola, treba pa je tesnejših vezi med njo in starši na eni ter otroci in učitelji in starši na drugi strani.
Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
G. dr. Pirjevec je nato prečital pravila novega društva, ki jih je banska uprava v Ljubljani že odobrila. — Pri volitvah je bil izvoljen odbor, v katerem so zlasti zastopane matere, katerim je dobra vzgoja otrok posebno pri srcu. Lepo uspeli zbor je predsednik zaključil s pozivom, naj delujejo vsi na to, da se društvo fc^r najbolj razširi in privabi vse starše šoloobiskujočih otrok. Članarina je poljubna. Pri vpisu je bila nabrana prav lepa vsota prostovoljnih prispevkov, kar dokazuje, da je novemu društvu zasiguran lep razvoj v korist in prospeh učeče se mladine.
t&pfi
Naša gospodarska organizaciji».
UČITELJSKI GROBOVI IN — DOMOVI
Čudna kombinacija naslova članku za stanovski list. O grobovih se piše vendar jeseni takole okrog Vseh svetih; ne pa seda\ ko se narava prebuja in odeva v najlepše svoje svatovsko oblačilo! Pa naši domovi, za katere zbiramo kamenčke že toliko let, da jih dočakamo! Enega smo že dočakali, za drugega pa se že vidijo obrisi. Tudi drugi je b!ližje, nego si marsikdo misli. Saj tudi v prvega niso verjeli. In vendar se je dvignil kar nepričakovano in v nemalo presenečenje vsem malovernim. Tudi Ljubljana ne bo zaostala za Mariborom. A kljub temu: grobovi in — domovi? Smrt in življenje. Za filozofa sta sicer tudi ta dva pojma združljiva, a za realno misleče navadne ljudi, kakor smo mi, nikakor ne. Življenje in smrt, to bi še nekako šlo. Obratno pa nikakor ne.
In vendar. Pa poslušajte resnično zgodbo:
Nedavno me obišče tovariš upokojenec zdrav in čvrst, četudi ima že šest križev. Pa mi stavi to-le nenavadno ponudbo:
On izplača Učit. domu v Mariboru takoj 1000 Din ter se zaveže, da mu voli v oporoki še 1000 Din. UD pa prevzame nalogo, da skrbi in neguje grob njegovih že pokojnih svojcev — ne njegovega — do 1. 1951. To nalogo pa prevzame UD še-le po njegovi oziroma njegove žene smrti, če bi ga preživeta. Zakaj, dokler sama živita, bosta tudi sama oskrbovala grob dragih rajnkih. Vse to se vnese v pismeno pogodbo, v kateri se tudi navede, katera de3a mora oskrbovati UD. Namreč vsako spomlad grob osnažiti, in o Vseh svetih prižgati na grobu nekaj lučic ter položiti nanj šopek cvetja.
Ta zamisel mi je vedno bolj ugajala, čim-dalje sem razmišljal o njej Glej, sama sta z ženko. Grob rajnkih negujeta že nekaj let z veliko ljubeznijo. Če ju Bog pokliče k sebi nekega dne, kdo bo potem skrbel; za ta grob? Ožjih svojcev nimata. Pa tudi, če bi jih imela. Lahko bi se iz tega kraja odselili, lahko tudi v kraju samem na grob pozabili. Sorodniki? Ej, ti se bolj brigajo za žive, če imajo kaj pod palcem. Na mrtve kmalu pozabijo. Tako je pač na svetu.
Pa kako bo ravno UD prevzel to skrb? Saj grob vendar ni v Mariboru, ampak zunaj na deželi? — Tudi to ni tako težko in neizvedljivo, kakor se kaže na prvi pogled. Učiteljstvo bo imelo gotovo z UD odslej še tesnejše stike, nego jih je imelo doslej. Kar naroči upravitelju ali pa komu drugemu izmed učiteljstva, kjer se nahaja dotični grob, pa tam dobijo nekoga, ki bo vse to opravil. Stroške za to delo pa poravna UD iz obresti glavnice. In tako bo dostojen mrtvih, ki v njem počivajo, dostojen pa tudi živih, ki zanj skrbijo.
Seveda sva s tovarišem takoj napravila pismen medsebojen dogovor kar v dveh izvodih. Razšla sva se oba zadovoljna. On je bil rešen moreče skrbi, kako bo z grobovi njegovih rajnih po njegovi smrti. Jaz pa veseli originalne ideje ter znatnega prispevka za UD.
Tako dogodek, ki sem ga pred kratkim resnično doživel. To je bil prvi korak. Jaz bi napravil še drugega. Na podoben način bi lahko poskrbeli ne samo za grobove že umrlih svojcev, ampak tudi za lastne. Marsikoga skrbi na stare dni, kako in kam ga bodo spravili; kdo bo skrbel za njihovo zadnje počivališče in koliko časa. Vse to bi lahko prevzela naša domova, čeprav nista in tudi nikoli ne bosta — pogrebno društvo. Učiteljski grobovi — zlasti starejši — pa navadno nc delajo našemu stanu posebne časti. Često so v takem stanju, da daleko zaostajajo za drugimi povprečnimi. Saj ni potrebno ravno dragih spomenikov. Čemu neki? A grob naj bi bil vsaj oskrbovan in negovan, da, bi ne delal sramote — živim. Tudi učiteljski grobovi naj bi ne bili — zadnji.
Ali bo našel moj dobri tovariš upokojenec med nami kaj posnemovalcev in posnemo-valk? Upam, da ne bo ostal sam samcat.
—ski.
—g Za opremo Učit. domu v Mariboru
so darovali: Ciril in Marica Hočevar 100 Din, Anton Ogorek 50 Din, na predlog tov. Mešička jc zbral krožek upok. učiteljstva v Mariboru na svojem sestanku dne 12. t. m. znesek 313 Din. — Naj bi sledili tem vrlim darovalcem še drugi! Zakaj oprema našega doma bo stala okrog 100.000 Din. UD pa ima sedaj komaj šele tretjino tega zneska v gotovini.
Šolski radio.
—r Program za XXVIII. teden. V torek, dne 24. maja in v petek, dne 27. maja bo predaval g. Arnošt Adamič. V prvem predavanju bo govoril »O naših metuljih in veščah«; v drugem predavanju bo očrtal »Metuljarjev muzej«.
Stanovska organizacija JUD
Iz društev:
Vabila:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU zboruje v ponedeljek, dne 6. junija t. 1. v Vel. Laščah po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil predavanje pisatelja F. S. Finžgarja. Odbor pričakuje obilne udeležbe z ozirom na aktualno predavanje našega velikega pisatelja.
Herman Kmet, predsednik; Čokova, tajnica.
= JUU LITIJSKO UČIT. DRUŠTVO
ima 4. junija t. 1. zborovanje z občnim zborom v Beli dvorani Uniona v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Poročilo sreskega šol. referenta. 4. Volitev delegatov za banovinsko in glavno skupščino. 5. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri.
Mat. Pelko, predsednik; Verščajeva, tajnica.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo zborovalo dne 21. t. m. ob pol 10. uri v Puconcih s sledečim dnevnim redom: 1. Stanovske zadeve. 2. Nazorni uk in domoznanstvo v luči sedanjosti (predava Gabrijelčič Franjo) 3. Kmetijski pouk v osnovnih šolah (predava ing. Skubic). 4. Slučajnosti. — Gabrijelčič, predsednik.
Poročila*.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU
je zborovalo dne 11> aprila v Ptuju.
Navzočil jer bilo 90 članov, to je 596% vpisanih.
Po otvoritvi zborovanja je pozdravil tov. predsednik navzoče, orisal situacijo, ki je nastala s 1. aprilom t. L, ko so se skrčili prejemki uradništva, bodril navzoče, da se krepko strnejo v svoji organizaciji ter svaril mlade tovariše in tovarišice pred izstopom iz društva.
Poročal je o seji glavnega odbora v Beogradu. Tu se vsepovsod pozna agilno delo tovarišev, ki so v glavnem odboru. Njihovemu prizadevanju se imamo zahvaliti, da je glavna kontrola osvojila mnenje, da država učiteljstvu ne sme odtegovati stanarine.
Mnogo nezadovoljstva vzbuja med uči-teljstvom dejstvo, da uživajo kljub vsem odlokom, prepovedim in odredbam oblasti gotovi učitelji (ce) ugled organizacij, ki imajo moč in delovanja funkcionarjev teh organizacij, bene, da jim je dosegljivo vsako službeno mesto, za katero se potezajo. Nezadovoljstvo tudi povzroča, ko se res potrebne nujne namestitve in premestitve v dolgem časovnem razdobju ne izvrše.
Radi disciplinskih razsodišč bo treba, da organizacija pokrene vse potrebno, da bo učitelju tudi v tem oziru pomagano do pravice.
Zanimiv je bil referat g. sreskega nadzornika Leva Cepudra. Nanizal je vrsto opazovanj, ki jih je zbral ob priliki svojih inšpekcijskih potovanj po šolah in učilnicah. Pokazal je praktično pot prehoda iz stare v novo šolo. Zaenkrat je g. nadzornik prečital 2 dela referata. Tretji del bo pa podal na prihodnjem zborovanju. Učiteljstvo je pazno sledilo izvajanjem.
Za tem je govoril tov. Pavčič o temi: Rodoljubi, rodoljubno delo in mladina. Iz izpovedi našega mladega učiteljskega naraščaja se vidi, da je bila žalostna mladost teh mladih ljudi. Mnogo je bilo sence, prav nič pa sončnih neskrbnih mladinskih dni. Nič iluzij, nič idealov, le gola, kruta resničnost, le rezko obsojanjq Na mestu je bil poziv tov. predsednika starejšim tovarišem, da se teh zagrenjenih mladih tovarišev z vso ljubeznijo oklenejo ter jim pomagajo, da bodo tudi v tej temni dobi našli nekaj, kar jih bo vodiflo v prijaznejše čase.
V	debati se je izrekla želja, da naj me-rodajni faktorji ne silijo mladega učitelja, ki ima sam s seboj in svojim zvanjem preobilico dela, če hoče, da vrši še izvenšolsko delo, če za to nima sposobnosti in ne znanja. Šele starejši, izobražen učitelj bo v izvenšolskem delu res nekaj dosegel in s tem koristil narodu. Onemu mlademu učitelju pa, ki ima res veselje in zmožnosti za izvenšolsko delo, naj se udejstvovanje ne brani.
Za skupščino v Ljubljani so se izvolili ti-le delegatje: tov. Šterk, Jurančič in Kancler. Njihovi namestniki so: tov. Pavšič in Jančič.
V	Beograd se iz blagajniških ozirov ne pošlje noben delegat.
Slučajnosti: Prihodnje zborovanje bo 6. junija v Ptuju. Odbor naj ukrene potrebno, da pride v pretres na banovinski skupščini razmerje uradništva in vseh mogočih društev v pogledu gmotnih prispevkov. To pa radi nastale situacije po 1. aprilu. Če drugega ne, se bo moralo delovati na to, da se večina društev, ki so rastla po prevratu ko gobe po dežju, črta, ali pa združi z drugimi. D. Iv. Šestan, predsed.; Kaukler Iv. V. tajnica.
Nove knjige.
—k Jean de Lafontainovih basni, ki jih
je iz francoščine prevel senator Ivan Hribar, III zvezek je izšel in se dobiva pri nas po Din 43"—.
Basni Jeana de Lafontaina slovejo za klasično literano delo velike pesniške lepote in odgojne vrednosti. Zato je — kakor je to z razspisom št. 18042/2 z dne 23. decembra 1931 vsem šolskim upravam naznanila kraljevska banska uprava — gospod minister prosvete priporočil, naj si jih vse šole Dravske banovine naroče za svoje knjižnice.
Sklicujoč se na to priporočilo, opozarjamo, da smo prevzeli razpečavo tega slovstve nega dela in prosimo, da se naročila dopo*. šiljajo nam.
Pripomniti je, da je vsak zvezek zase sa-mostalna knjiga: da pa se dobiva še tudi II. zvezek po Din 30-— in ga onim šolam, ki bi si ga želele, rade volje preskrbimo.
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI.
—k Likovič Joža: Prodane duše. Nedavno izišla povest znanega podlistkarja se godi med našimi rojaki onstran meje. Zlasti so lepo opisani naši kraji med Nanosom in Pivko, kjer se odigravajo resnični, pretresljivi dogodki zadnjih let. Top'o je izražena ljubezen slovenskega učitelja do trpečega ljudstva in rodne grude; končno se mora tudi on umakniti pred tujim nasiljem in prepustiti mladež tuji učiteljici iz Millana. Lepo opremljena povest, broječa 160 strani, se dobi po vseh knjigarnah. Primerna za šolske knjižnice. Cena Din 25'—.
HALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn* namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJIl znesek Din 5*—
ZA MAJNIŠKE IZLETE
se priporoča
restavracija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra c. 3,
Kosilo za otroke Din 5-—. Popust tudi gg. učiteljem. — Za časa velesejma tudi na vele-sejmišču, paviljon Vinko Bon, za isto ceno.
Ure, zlatnina
so najprimernejša
birmanska darila
katera kupite najceneje pri FR. P. ZAJEC» Ljubljana — Stari trg št. 9
ZA MAJNIŠKE IZLETE
se cenjenemu učiteljstvu priporoča Josipina Koprivnikar
Gostilna pri »L o v c u«	Vrhnika
Kosilo se lahko naroči tudi šele po prihodu jutranjega vlaka. — Otroci imajo na razpolago prostorno dvorišče in vrtno lopo.
Znižane cene I
Znižane cene!
Tvrdka A. ZIBERT
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA
naznanja cenj. učiteljstvu, da je došla za pomladansko sezijo velika izbira najlepših modernih čevljev domačega in tujega izdelka za dame in gospode po znatno znižanih cenah. — Prepričajte se, preden kaj kupite!
SVET0VN0ZNANA LEICA KAMERA
je izšla v novem modelu, kjer se Vam že s preprostim uravnanjem vdelanega merilca razdalje uravna tudi ostrina objektiva. Ako pa imate stari model Leicakamere, Vam ga damo v tovarni LeiU, Wetzlar, predelati v nov model in renovirati, cigar neverjetna prednost Vas stane le
Din 1000 -
bo kamera obenem kakor nova! — Oddati jo morete do 25. t. m. pri nas!
Drogerfja Gregorič, Ljubljana
Prešernova ulita št. 5
Za naš «iDinar** kupite naše domače proizvode t
= 5 V£LGTUOOri.\A
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
5 Velika izbira damskih in otroških
F. König "«aviriev | klobukov
--
P®
C E I J E
II
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
BAJDE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
Podpirajte in Iii
po najnižji ceni. — Prenovljenje hitro in po najnovejših vzorcih. •
Za g. učiteljice 10% popust pri	•
• <
Mary SmoSmker — Celie j
v palači .Prve hrvatske štedionice" j

praiek za pecivo'
•'.'•''i.-^F!*"^®'1 If***. '•fjtO» ;';:;:>. X*	fcftfrtttfl fanytL
9ekín
3
Vaallinslsdtor
ur(«a «os»««»]»
: „A0Ä1A- «MM • Mb<* 4M »km moíwü/n	pffij^r...
ion «antt - Oku»
romamo
Uajčol ruKtamettek)
. tat >»<feft.i4it* «Mei i* »o«;^ ' MM» b> WWefl« bxrwifc Ko.-*»;: N«»mi*. t*)»*«*x
ÄSÄKi
Poizkusite Adria kolač!
Mandeljev puding. Mešaj 5 rumenjakov z 10 dkg sladkorja, nekoliko na-ribane citronine lupine in 1 zavitek »ADRIA« VANILIN-SLADKORJA, da dobro naraste. Primešaj trdo nastali sneg 5. beljakov z 12 dkg drobno sek-ljanih, z nekoliko sladkorja opraženih mandeljev in 16 dkg z rumom na-pojenih kruhovih drobtin. Kuhaj v omaščenem modlu v sopari ter s Jato oblitega postavi na mizo.
Tvrdka ign. Žargi - ,Pri nizki ceni,
LJUBLJANA pri poroča
SV. PETRA CESTA ŠT. 3 IN 11
bogato zalogo raznega modnega blaga, vseh vrst perila, kakor rokavic, nogavic, srajc, kravat ter damsko konfekcijo. Potrebščine za krojače in šivilje.
NA DEBELO IN DROBNO
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zahtevajte ceniki
ga vseh šolskih zvezkov, b®ležr»ic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI
■HHHmimnnnHiHaH
4823232353025348232353534848232323235348485389234848534848232353530053484823482353535301484848482353535389232323