Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 25. februarja 1937 Štev. 45. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani I Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA SluifiSeikska rfftote Beograd, 23. februarja. Potek skupščinske proračunske debate izkazuje mnogo zanimivih momentov, četudi so nekateri govorniki govorili mestoma pred skoro praznimi klopmi, so na drugi strani nekateri temeljito ter strokovno in logično izvrs-tno podprti govori zbudili v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost, tako da se je slišalo soglasno mnenje, da ni mogoče mimo gotovih stvarnih ugotovitev. Precejšnje zanimanje so izzvali v poslednjih dneh govori poslancev Nikole Kabalina, Petra Kosoviča, Aleksandra Mijoviča, Miloša Rašoviča, Stamenka Stosiča ter Ješe Protiča. „ Narodni poslanec Nikola Kabalin je naslovil na skupščinsko predsedstvo ‘sledečo interpelacijo: »V smislu paragr. 40 zakona o poslovnem redu mi je čast, sporočiti vam, da se pred stanovanjem narodnega poslanca dr. Janka Baričeviča od sobote 20. t. m. nahaja organ mestne uprave ter nadzira vsakogar, ki vstopi v stanovanje dr. Baričeviča. Radi tega mi je čast nasloviti na vas sledeča vprašanja: 1. Zakaj se nahaja dr. Baričevič Pod policijskim nadzorstvom? 2. Ali je to odrejeno v zvezi z njegovim govorom, ki ga je imel istega dne v narodni skupščini? 3. Na podlagi kakšnega zakonskega predpisa je odrejen ta ukrep Policije proti narodnemu poslancu dr. Janku Baričeviču? 4. Kaj nameravate ukreniti, da bi osigurali svobodno giba- Naglo splahnela senzacija Nadvojvoda Oto na avstrijski meji! OBVEZNA TELESNA VZGOJA. Ob priliki sprejetja uredbe o spremembi zakona obvezne telesne vzgoje je izjavil minister dr. Rogič med drugim: Organizacijo obvezne telesne vzgoje izva- DUNAJ, 25. februarja. V diplomatičnih krogih je zbudila največje ^ raz- (ja ministrstvo za telesno vzgojo, in sicer burjenje vest, ki je prispela iz Inomosta. V smislu te vesti se je nadvojvoda p0t0irn banovine, odnosno srezov in ob* Oto, pretendent na avstrijski prestol, pojavil na avstrijsko-švicarski meji ter 15inskih uprav, ki prirejajo tečaje za šo-so se s tem v zvezi pojavile razne verzije o senzacionalnem preokretu v no- ]00draslo mladino, kakor tudi druga mi-tranji politiki Avstrije, in sicer takoj po Neurathovem odhodu. Toda razburjenje se je kmalu poleglo, ko se je doznalo, za kaj pravzaprav gre: nadvojvodo Otona so zares videli na kolodvoru Buchs ob avstrijsko-švicarski meji. Ni pa prestopil avstrijskega teritorija, marveč je ostal na kolodvoru. Pravijo, da je samo spremljal' svojo sestro nadvojvodinjo Adelajdo, ki se za delj časa vrača v Avstrijo. Takoj po odhodn \laka je nadvojvoda Oto zopet odpotoval v notranjost Švice. LONDON, 25. februarja. .»New Chronicle« trdi, da je bil von Neurath silno ogorčen radi protideinonstracij članov Domovinske fronte. Von Neurath se je dal stalno informirati o dogodkih na dunajskih ulicah ter je izrazil nezaupanje glede ukrepov, ki jih je dunajska vlada storila proti nacistom. PARIZ, 25. februarja. Tukajšnji listi pišejo obširno o uspehih bivanja von Neuratha na Dunaju. Značilna je sprememba stališča, ki se je vršila pri katoliških dnevnikih v Franciji, to je pri raznih izdajah dnevnika »La Croix«, ki je, kakor znano, vodilno glasilo francoskega klerikalizma. Prvokrat se je zgodilo, da je ta list včeraj napisal, da je nemogoče, da bi Asktrija mogla privesti nazaj na prestol Habsburgovce.^Tenimu se ne bi uprla sama Nemčija, ampak zlasti male srednjeevropske države, ki so vse proti vrnitvi Habsburgovcev na prestol. iMkaimtje Jioadoua in iUua: tudi nepiša m še uiu. Narodni poslanec Miloš Rašovie (JNS) se bavi zlasti s prilikami v črni gori. Pravi, da je Črna gora zapostavljena. Ne mara govoriti o notranji in zunanji politiki vlade, ker takšne politike ni. Notranja politika je polna nacionalne destrukcije, borbe proti konstruktivnim elementom, nacionalistom, proti Narodni odbrani, Sokolstvu in vsem patriotičnim institucijam. O zunanji politiki pravi, da je nedoločna in kolebajoča ter da naša zemlja izgublja prejšnji renome, radi česar ne more glasovati za proračun. Narodni poslanec Žarko Tomaševie (JRZ) brani vladno politiko. Glede s'po-razuma s Hrvat'' je dejal, da bi padla odgovornost na hrvatsko vodstvo, če bi pretenzije hrvatskoga vodstva prekoračile meje možnosti. Stamcnko Stosič, kmet iz južne Sr. bije, ki pripada radikalnemu klubu, iz javlja, da ne bo govoril o hrvatskem vprašanju. To prepušča gospodi. Obširno se peca s problemi južne Srbije ter kri-j no politiko vlade. Ješa Protič, predsednik kluba JNS, kritizira vladno politiko. Pravi, da je povečanje proračuna osnovano na neracionalnih činjenicah, ker se finančni minister ni mogel sklicevati na to, da je sklenil pogodbo z bogom ter da je radi tega žetev obilna. Kaj pa bo potem, če bog letos odpove pogodbo? Beograd, 24. februarja. Danes se je nadpljpvala v narodni skupščini razprava o državnem proračunu. Posebno pozornost so zbudili govori poslancev Ivana Prekorška, Musta-fe Muhaliča, Albina Komana in Milana Mravljeta. Narodni poslanec Ivan Prekoršek je govoril o težkem gospodarskem položaju v Sloveniji, ki bo hudo čutila breme novega proračuna. Obravnaval je tudi zadeve Sokolstva in gasilstva in se do taknil zadnjih občinskih volitev. Dejal je: tizira gospodarstvo, prosvetno in finanč-1Slovenija je pasivna pokrajina: Glede Hr- vatov je možna praktična rešitev lamo na ta način, da se ugodi vsem upravičenim zahtevam Hrvatov. Isto velja tudi za Slovence. Na gre za ministrske listnice. marveč za to, kako prodreti s praktičnimi načeli, da so Srbi, Hrvati in Slovenci skupni nosilci suverenosti 'n moči jugosloveriskega naroda. Poslanec Mustafa Muhalic (JNS) je kritiziral politiko vlade, ki se odraža zlasti v Bosni in Hercegovini. Poveličeval ie jugoslovansko ideologijo ter izrazij trdno vero. da bo jugoslovenska politika slej ko prej triumtirala. Narodni poslanec Albin Koman (JNS) je izčrpno razpravljal o težavnem položaju slovenskega kmeta, saj je v Sloveniji premalo javnih del. Narodni poslanec Milan Mravlje je podrobno obravnaval politično situacijo v dravski banovini ter je med njegovim govorom prišlo do ponovnih aplavzov na levici in protestov na desnici. t Danes dopoldne ob 0. se je seja nadaljevala. Pisma s Kozjaka Ce si pogledamo zemljevid Kozjaka, bomo videli, da dela meja na odseku Sv. Jernej - Pernice grozne vijuge in da te vijuge izločujejo kraje, kjer živi do 90% slovenskega prebivalstva, ki so pripadli Avstriji. Ce greš danes ob nedeljah pred poldne, k Sv. Lovrencu na Kozjaku, ko se zbirajo okoliški kmetje iz Radvanja (Rot\vein), Mlak (Laken) itd. k službi božji , slišiš več slovenskih besed kakor pa nemških. Ti naši rojaki onstran meje so danes gospodarsko popolnoma uničeni in ni med njimi nič kaj zadovoljstva. Cisto enostavno, nimajo nikakcga zaledja, to je kraja, kamor bi prodajali svoje pridelke, vozili les itd. Ivnik (EibiBrvald) je daleč in je treba preromati dolgo pot preko grebenov do Labuda na Koroškem. Muta, kamor imajo najbližje po jarku potoka Bistrice, jim je zaprta z vijugasto državno mejo, ki jih je izločila od nacionalnega telesa države, ki bi morali pravzaprav pripadati. Kako se je zgodilo? Kakor sem že orne uil, živi v krajih Radvanja in Mlakah skoraj 90 % Slovencev, ki še danes skoraj tudi oba ministra. O. Anton Krejči je opozarjal, da so za oživitev industrije potrebna predvsem velika denarna sredstva. Industrije; sami nimajo sredstev, da bi si pomagali. Na razpolago bi bila varno sredstva države in Narodne banke. Adolf Munch je grajal konkurenco državnih" rudnikov, predstavnik zagrebške papirnice Egon Bjelinski pa je dejal, da so mdustrijci bili prvi za to, da se delavstvu zagotovijo primerne mezde. Uredba o minimalnih mezdah pa nikogar ni zadovoljila, pa tudi delavstva ne. UGODNOSTI BORSKEGA RUDNIKA. Ministrski svet je podpisal uredbo o ugodnosti. Francoske družbe borskih rudnikov v Parizu za ustanovitev tvor-nice za električno rafinerijo bakra. Družba je dolžna postaviti naprave, da lahko izdela na leto 12.000 ton elektrolitičnega bakra, po treh letih pa 20.000 ton. Družba se za čas 15 let oprošča zemljarine in zgradarine, nadalje državne in samoupravne trošarine in drugih državnih in samoupravnih dajatev na električno energijo. Razen tega bo družba v prvih 6 letili oproščena družbenega davka, dopolnilnega davka, minimalnega davka in vseh samopravrrflt doklad. Skozi dobo 15 let se družba oprošča carine, luksuznega davka, poslovnega davka, davka na material, ki se nc proizvaja v državi ter državnih in samoupravnih dajatev. VOJVODA WINDSORSKI SE NASTANE NA KOROŠKEM. Kakor poročajo, je vojvoda Windsor-ski kupil grad grofa Miinstra v Kanalski dolini blizu Podkloštra. LJOTICEVA MLADINSKA ORGANIZACIJA RAZPUŠČENA. »Obzor« javlja: Uprava beograjske policije je razpustila mladinsko organizacijo Ljotičevega »Zbora«. Istočasno so razpuščene Ljotičeve mladinske organizacije tudi po drugih krajih. Zatrjuje se, da so bile te organizacije razpuščene v zvezi z afero »Tehniške unije«. Davnina Maribora v podlistkih loti oziral po gradu. Išče jih«, si je rekel, zginil skozi vrata na piano, se spustil po znožiu v nižino ter se zgubi! v gozd. Ob robu se je okrenil proti gradu, kjer je na obzidju mrgolelo moštva. »Le ogledujte si in potrpite do — popolne zmage!« je šepetal in nadaljeval pot proti rovu. Nekaj korakov od vhoda je ugledal trojico: grofa, Avrelija in Tatjo. Ta je stala pred zvezaho dvojico, nemo zroč pred se. »Kot boginja-sodnica!« je zamrmral Senjka, ko jo je opazoval skozi goščavo. »Bog ve, o čem razmišlja? Bleda jc in nemirna, nedvomno je imela ž njima precejšnjo težavo... Ali pa jo muči razmišljanje ... Strašno je tako duševno stanje... Ce človek ne ve, komu bi naklonil svojo duhovnost: bogovom ali Bogu! Skušal sem to. Uboga Tatja!« ne znajo ali pa zelo težko obvladajo nem ščino. Ko se je 1. 1919 mudila na Kozjaku mednarodna komisija, ki je določala mejo, so nekateri tam onstran hoteli čim več ozemlja, a niso pomislili na zle posledice, ki so se pokazale šele tekom časa in to na gospodarskem polju. Povsod so se našli ljudje, ki so za drag denar izdali svoje sosede in jim nakopali hudo trpljenje. Tako so tudi pridobili takratnega župana kraja Mlake (Laken) Krista Štefana, po domače Crnoglava, ki je imel nalogo, da kraja Radvanje in Mlake pridobili za Avstrijo. Ko je prišla komisija, je seveda takoj poklicala gospoda župana, da ji referira o kraju, kjer župa-nuje. Ta gospod župan, po rodu Slovenec, je izjavil, da sta kraja Radvanje in Mlake nemška ter da v gospodarskem oziru dominirata na Ivnik. Na podlagi te izjave je komisija priključila ta dva slovenska kraja Avstriji. Za naše ljudi pa se je začel takrat križev pot. Z mejo jim je bil zaprt trg Muta ter edina prometna žila, to je cesta po bistriškem jarku, od avstrijskega zaledja pa so bili odrezani z visokimi grebeni. Gospodarsko so hirali in shirali, obla-stva so s silo izterjevala dajatve in kmet, ki je nekoč bil gospod na svojem posestvu, je danes siromak. Da pa bi se vsaj deloma vzdržal na površju, je segel po drugem sredstvu, ki je prinašalo precej dobička: po tihotapstvu. Tihotapili so vse, kar so le mogli: živila, živino, saharin, svilo, vžigalnike in podobno. Tako je bil baš ta kot najhujši »šmuglerski« rajon. Na tihotapstvo so se vrgli s tako strastjo, da so skoraj zanemarjali svoja posestva. Ko so pa našo mejo zasedli graničarji, je tudi ta cvetoči posel zado-bil usoden udarec. Mnoge zanimive zgodbe krožijo sedaj okoli. Tisti, ki je za Judeževe srebrnike opravil svoj posel, pa sedaj že star in brez moči, premišljuje o tem, kako dobro bi pač bilo v Jugoslaviji, kjer je po zatrjevanju mnogih obmejnih Avstrijcev pravi raj. —ar. iaduaujske navite Dne 22. t. m. je imel občinski odbor v Radvanju svojo proračunsko sejo za leto 1937-38. Predsednik občine g. Pristovnik Franc je ob 19. uri pozdravil navzoče občinske odbornike, ugotovil sklepčnost ter dal v razpravo občinski proračun. Proračun je čital in tolmačil od točke do točke elan uprave g. Podgoršek Franjo. Proračun za leto 1937-38 predvideva 202.558 dinarjev dohodkov in istotoliko izdatkov. Posamezne postavke proračuna so razdeljene takole: materialni razhodki 42 800 Din, socialno skrbstvo 32.150 Din, Narodna šola v Radvanju 22.500 Din, prispevek k meščanskim šolam v Mariboru 17.000 Din, vzdrževanje občinskih cest in mostov 40.500 Din, javna razsvetljava 9000 Din. podpore raznim društvom 4700 Din ter drugih izdatkov 33.908 Din. Za kritje proračuna se bo pobirala 45 odstotna doklada na vse državne neposredne davke, trošarina na vino in druge alkoholne pijačo ter takse na razne prireditve. Odkar je občina Radvanje zopet samostojna, so se doklade znižale za 13 odstotkov. Da tukajšnjim posestnikom ni tre- Preril se je skozi goščo do nje in jo prijel za roko. »Kaj pa stražiš, tovariš?« jo je nagovoril s hudomušnim naglasom. »Dva mačka, ki sem ju ujel pri tej odprtini,« je rekla s prisiljeno dobro voljo. Tak plen pa moram pokloniti knezu... Za mano!« jima jc zarohnel z najtršim glasom, da sta se stresla. Grof je komaj vidno dvignil glavo in pogledal Senjko od strani. Ta glas mu je bil znan. Ni pa imel časa muditi sc s tako mislijo... ampak se je moral ves podrediti strogemu povelju ... kateremu se ni mogel upirati. Avrelij pa je bil bled in propadel ter se ni upal skloniti glavo. Mrko sta sledila Senjki, dočim jim je Tatja sledila par korakov od zadaj... Med tem so Radovanove čete pobrale plen: pohištvo, zalogo živil, orožje.. Nato je knez z župani in starešini vred pokleknil pred gradom in sc poklonil malo prej vzišlenm soncu. »Bogovi so nam bili naklonjeni,« je dejal, ko se je po molitvi oziral po lepi okolici, nad katero so plavale razredče- ba plačevati tako velikih doklad, pripomorejo največ Mariborčani, ki prihajajo poleti posebno ob nedeljah v našo lepo podpohorsko občino, da tu pri kozarcu dobrega vina pozabijo svoje vsakdanje skrbi, a istočasno plačajo trošarino na vino, ki vrže občini letno 98.000 Din. Da pa občina prejema to doklado, se ima v prvi vrsti zahvaliti svojim gostilničarjem (po številu 16), ki skrbijo za dobro postrežbo svojih gostov. Potrebno pa je tudi, da bo občina skrbela za lepe ceste in javno razsvetljavo, da bo dotok meščanov v našo občino v bodoče še večji, kar bo nam vsem v korist. Proračun se je v celoti soglasno sprejel, nakar je predsednik zaključil sejo. JVuiommka pisma V soboto je imela Ljutomerska Strelska družina v Sokolskem domu svoj občni zbor, katerega je otvoril ob 20. uri s pozdravnimi besedami Nj. Vel. kralju Petru II. zaslužni predsednik učUelj g. Vlado P o r e k a r. Pozdravil je delegata Strelskega okrožja g. Luknarja, oba gosta tezenske Strelske družine br. Siniča in Ranerja, podporučnika g. Milosavljeviča, starešino Sokola odv. dr. Stanjka in zdravnika dr. Porekarja' za Lovsko društvo. Po odobritvi zapisnika sta podala predsednik br. Porekar in tajnik br. Dominkuš izčrpni poročili o delovanju družine. Strelske vaje so se vršile od marca db novembra ter so bile primerno razmeram obiskane. Sledilo je blagajniško poročdo, nakar sta po predlogu revizorja dr. Porekarja prejela blagajnik in odbor razrešnico. Sledile so volitve in je bil ponovno izvoljen za predsednika učitelj g. VlaHo Porekar, za podpredsed. pa hotelir g. Zavratnik Lojze. Ostali odbor tvorijo: Dominkuš Makso (tajnik), Škraj tier Janko (blagajnik), Casl Vladimir, podp. Milosavljevič Milosav, Ludvik D., Istenič Karol, Rajh Mirko in Feguš Janez. Nadzorni odbor: Šašel Gregor, Baj-žel Vendelin in dr. Porekar. Po volitvah je odposlanec Strelskega okrožja gosp. Luknar čestital ljutomerskim strelcem k lepemu napredku in predlagal smernice za bodoče delo. V imenu Sokola je pozdravil občni zbor starosta br. dr. Stanj-ko in pohvali! složno delo Sokola iti Strelske družine ter omenil razne zapreke, ki ovirajo razvoj strelskega po-kreta v srcu Prlekije. Po občnem zboru se je vršilo prisrčno slavje v hotelu br. Zavratnika. Odposlanec okrožja g. Luknar je čestital br. Zavratniku k lepemu uspehu pri ostri strelski tekmi in mu izroči! kot najboljšemu strelcu v letu 1936 srebrno kolajno, odlikovanje Strelskega okrožja. Sledile so številne čestitke s prisrčnim besedami, zlasti še od starešine Sokola br. dr. Stanjka. V primernem razpoloženju šo se strelci preizkusili še v streljanju z malokalibrsko puško in je odnesel največ, točk tezenski prvak g. Srnič Iv. Odlikovanje, ki ga je prejel br. Zavratnik, naj bo ljutomerskim strelcem v ponos in spodbudo pri nadaljnem delu. Odboru, ki je dokazal v celoletnem poslovanju mnogo truda in požrtvovalnosti, naj bo izrečeno zasluženo priznanje, dru žini pa najlepše čestitke. ne megle. A njegovo oko je bilo nemirno in lice utrujeno. Naslonil se jc na meč in uprl oko prod se. Dvoje vprašanj mu je kadilo ono prijetno čuvstvo, Ki prevzame vojskovodjo po uspešnem boju: s kako lahkoto so udrli v grad in kaj je s Tatjo. V tej misli ga je zmolil Iljko, ki je stopil k njemu in trni ves potrt javil, da je Veljku Selniškemu veliko slabše kot so domnevali. »Težko govori in bruha kri,« je dejal. Knez je napel oči in odkorakal k njemu v grad, kamor so ga bili prej prenesli in ga položili na grofovo posteljo. »Povej mi, kako ti je in kako si ranjen?« mu je rekel zaskrbljeno. Saj je bil Veljko njegov stari prijatelj, svetovalec in med najboljšimi vojščaki. »Cul... sem ime Senjka«, je govoril počasi in zategnjeno, »stopil... sem ... par . , . korakov . . od . . . obzidja, da . . . pogledam... Tedaj . • mi . . . je ... pri ... le ... tel v ... pr ... sa kamen... Tukaj... bo... li... Kje.,, sta , . . tatova , . . krvo. . . se . . . sa?« je vprašal z veliko težavo in zbuljil oči. V viničarijo, last župnišča pri Sv. Antonu v Slov. gor. so nasilno vlomili ter odnesli precej blaga. Tega vloma je o-s umi jen že večkrat radi tatvin predkaz-novani Fras Avguštin iz Cerkvenjaka. Vlovila ga je mariborska policija in predala v zapore okrož. sodišča. Radi posestva...! Kuntner Franc je last. posestva v Zg. Koreni. Pri gospodar stvu mu pomaga sin Franc ml. Oče ni voljan predati sinu posestva. Ravno radi tega nastajajo dnevni prepiri, ki so se končali tako, da je sin Franc napadel očeta s sekiro in mu prizadial težko poškodbo na glavi. Zdravnik je poškodovancu nudil prvo pomoč, bo pa moral le v bolnišnico. Sina pa so prevzeli orožniki. §aspadatske (tetežM 'T' i.**1 «L''' W1 1 ■11 1 '' Čigava statistika je prava. Po uradnih angleških podatkih je uvozila Anglija iz Jugoslavije blaga za 1.9 milijona funtov, proti 1,2 milijona v 1. 1935. Izvozila pa je v Jugoslavijo blaga za 0.9. milijona funtov (1. 1935. prav toliko), da je bila Anglija proti nam pasivna za 1 milijon funtov (za 238 milijonov Din). Po naši statistiki pa smo bili lani proti Angliji aktivni le za S4 milijonov Din. dočim smo bili 1. 1935. celo pasivni za 161 milijonov Din. Občni zbor Čebelarske podružnice. V nedeljo dopoldan so zborovali v osnovni šoli na Ruški cesti čebelarji iz Maribora in okolice. Občni -zbor je vodil marljivi predsednik Čebelarske podružnice šolski upravitelj v pok. g. Lukman Ivan. Poročal je o slabi čebelarski letini, o težnjah pri prevažanju v ajdovo pašo in poslovanju društvene prodajalne. Tajniško poročilo je podal učitelj g. Džura, ki je do; prinesel resnično sliko čebelarjenja in tež koč v preteklem letu. Podružnica je imela 3 seje in eno predavanje. V podružničnem okolišu se je pojavil samo en slučaj bolezni — čebelne kuge. Razveseljivo je bilo blagajniško poročilo velečebelarja in posestnika g. Živka Alojzija. Po raz-rešnici blagajniku in odboru so bile volitve in so bili izvoljeni preds. vpok. šol-upr. g. Lukman Ivan iz Maribora, podpredsednik g. Luknar Franjo, učitelj P3-Teznem, tajnik g. Džura Ivan učitell v Radvanju, blagajnik g. Živko Alojz, posestnik v Pobrežju. Ostali odbor tvorijo ravnatelj g. Mastnak, Onič Slavko in Podgoršek Franc. V nadzornem odboru sta g. Potrč Ivan, posestnik in zasebm uradnik, in Kosi- Alojz. Pri slučajnostih so se razpravljalo nujne čebelarske zadeve in so stavili umestne predloge gosP-Orepinko, Džura, Mastnak in Luknar. Občni zbor je zaključil predsednik z Žc' ljo, naj bi bilo po dolgem presledku z°' pet enkrat sladko čebelarsko leto. podaljšan rok. V posebnem amand-manu o spremenjeni uredbi o likvidacij* kmečkih dolgov se predvideva, da se rok iz točke 1. člena 26. omenjene uredbe, po katerem so morali dolžniki, ki imai° več nego 25.000 Din dolga vložiti njo za znižanje dolga na sreska sodišča do konca lanskega leta, sedaj podaljšuj0 do 1. maja 1937. Tudi vsebuje ta amand' man določbo, da se rok za prvo anuitet0 podaljša do 1. novembra 1937. »Iščemo ju in skoro bosta v naših ^ kali. Pomiri sc!« ga je tolaži! knez, polo-živši mu roko na čeio. Veljko jc globoko vzdihnil, zaprl veho-ve in težko dihal; kri mu je pocurljala J* ust. Knez" sx> zdrknile po licu debele kaplje. Okrenil se jc proti vratom bil J tako potrt, da bi se bil najraje znašel kJ ua samem, kjer bi se razjokal. Naenkru pa jc zaslišal živahno razgovarjanje 11 prerivanje; to ga je užalilo in hotel na hodnik, da napravi red. Pred pa je obstal in napel oči; vitek in^<^ nič nežnega lica in posebno kučmo 11 glavi se jc pojavi! med nijmi, ga treh1' tek gledal in se ga oklenil. »Oče!« je vzkliknil. ' Osupel je nalahko prijel navideztj6 mladeniča za glavo, se tnalo umakni polzel z očmi križem kražem po lem P .j stavi ter tiho rekel: »Otrok...! Nc bi si mislil, da imam v tebi tukegn ,cV ščaka!« Okrog usten mu je igral u. radosti in ponosa. Tudi na Iljkoven jc bilo nekaj podobnega. ^ ^ ftkuMmke m Mo&vslte Moviu 10 Set plodonosnega delovanja Trgovske samopomoči ern!k« Jutra tititiii ii mumii Sinoči je imela Trgovska samopomoč, reg. pomožna blagajna v Mariboru, v dvorani Povodnikovega hotela »Novi svet« svoj 10. redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil agilni in zaslužni predsednik g. Vilko Weixl. Jubilejnemu občnemu zboru so prisostvovali številni člani te trgovske karitativne in humane ustanove. Vsa poročila, izvzcniši poročilo predsednika g. Weixla, ki načeluje Trg. samopomoči že 10 let, je orečital marljivi tajnik g. Franjo Žnidarčič. Tako iz predsedniškega, kakor tudi blagajniškega poročila posnemamo, da je ta pomembna ustanova trgovskih krogov nudila istim sigurno in ceneno zavarovanje zz slučaj smrti. Uprava Trg. samo pomoči je izplačala tekom svojega 10-letnega poslovanja na posmrtninah skup no 1,170.475 din. Ta znesek nam ne dokazuje samo, da je vršila Trg. samopomoč kulatno svojo dolžnost, temveč nam tudi dokazuje, kolikim družinam je bilo s tem pomagano, in to še posebno v onih slučajih, ko je veččlanska družina izgubila očeta in ostala čez noč brez vsakih 'sredstev. V vsoti izplačanih posmrtnin se zrcali pomembna socialna in Ihi-mana stran te ustanove. Meseca aprila 1927 so se začeli zbirati prvi člani zavarovanja za slučaj smrti v Trg. samopomoči. V mesecu septembru istega leta je pričela Trg. samopomoč z rednim poslovanjem. Ker se je zanimanje za pristop zlasti med starejšimi trgovci zelo množilo, so je starostna doba podaljšala od 50. leta na 65. leto starosti. Nastali sta tako II. kategoriji zavarovanja. Polom »-Kmetijske eksportne zadruge« je ogrožal tudi obstoj Trg. samopomoči, ker je oblast nameravala takrat prekiniti radi slučaja Kmetijske tudi vse ostale sorodne zavarovalne institucije. Zdrava podlaga in korektno postopanje so ustanovo oču-vale pred razpustom in je Trg. samopomoč obdržala še vnaprej glas solidne trg. zavarovalne ustanove. Število članstva je od takrat stalno naraščalo, tako da šteje Trg. samopomoč danes' v I. ka- tegoriji 561 in v II. skupini 503, skupno 1064. V toku 10-letnega poslovanja je bilo izplačanih v I kategoriji 67 posmrt nin v znesku 734.225, v II. kategoriji pa 47 posmrtnin v znesku 431.250 din, torej skupno 1,170.475. Premoženjsko stanje Trg. samopomoči se je v letu 1936 prav izdatno povečalo ter znaša z dne 31. XII. 1936 Din 266.824. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da znašajo dohodki obeh podpornih slcla dov v pretekli poslovni dobi Din 345.S70, izdatki posmrtnin pa Din 266.670, medtem ko izkazuje rezervni sklad koncem 1936 skupno 179.000 Din. Dohodki na upravnem skladu znašajo v letu 1936 Din 30.632 in ravno toliko :zdatki Poslovno in blagajniško poročilo, kakor tudi po g. Weilerju v imenu nadzornega odbora predlagano razrešenico, so navzoči soglasno sprejeli. Po sprejetju uprav nega proračuna za leto 1937 s postavko Din 31.500 je izrekel g. Scheiber Vilim odboru prisrčno zahvalo za 10-letno vzorno delovanje dosedanje uprave in predlagal, da ostane ista uprava tudi v nadalje. Izvoljena je bila soglasno pretežno stara uprava: predsednik Vilko Weixl; podpredsednik Jančič Karol. Odborniki: Anderlc Zdravko, Paš Anton, Belle Franc, Sax Hinko, Povodnik Josip, Ko-soll Franc, Slavinec Ivan, Žnidarčič Fra njo (tajnik), vsi iz Maribora ter Jošt Franjo iz Celja, Breznik Tomaž, Ptuj, Mešiček Zvonko iz Ptujske gore in Remec Alojz iz Dravograda, Kvas Ivan, Černec Martin, Feldin Mirko in Poš Anton iz Maribora ter Tončič ivo in Drofenik Alojz iz Celja. Nadzorni odbor: Wei ler Franc, Klemenc Milan in L Krajnc. Nam. D. Roglič in Kocbek. Sledila je živahna debata, v teku ka-tre se je povdariala potreba po povečanju članstva in to tembolj, ker je Trg. samopomoč postavila v 10-letnem poslovanju čvrste temelje za nadaljnji razvoj te pomembne in današnjim socialnim prilikam odgovarjajoče trgovske socialne ustanove. nim Kino IJnion. Od danes dalje »Moja hčerka je Peter«. K. L. Diehl, Marija An-dergast, Paul Horbiger, čudežni otrok Traudl Stark. V zvezi s sedanjo stavko mariborskih zdravnikov volonterjev želimo pokazati javnosti s par verodostojnimi podatki nujno potrebo nastavitve novih zdravnikov v mariborski splošni bolnišnici. Dne 23. februarja 1937 je bilo dne vito stanje bolnikov 500. Bolnišnica razpolaga z 20 nastavljenimi zdravniki, med katero štejemo tudi upravnika, šefe, primarije in rentgenologa, po številu 9. Ker Slednji ne vrše sobno službe, ostane za to službo 11 zdravnikov, iz česar sledi, da pride na 1 zdravnika 45 bolnikov. Po Predpisu naj bi prišlo na 1 zdravnika 25 bolnikov, da bi se lahko opravljala služba vestno in brez zadržkov. Iz navedenega sledi, da bi moralo biti v mariborski bolnišnici 20 zdravnikov, med tem ko jih je faktično le 11, ki so v glavnem ^ko porazdeljeni, da imajo najvažnejši oddelki vsaj deloma izpolnjeno število zdravnikov, dočini so na vseh ostalih oddelkih večinoma po dva. da celo samo Do 1 zdravnik, na katerega pride včasih do 100 bolnikov. Popolnoma razv;dno je tega, kako nujna je potreba nastavitve Vsa.i nekoliko zdravnikov v mariborski ®Dlošni bolnišnici, da ne bi trpeli zaradi ‘e£a tako bolniki sami kakor tudi nabavljeni zdravniki. Iz policijske službe. Pri tuk. policiji je ll£>l)redoval policijs-ki stražnik Majei An-0r> za pol. stražnika 3. razreda. Novice z Ljudske univerze. V ponc-1. marca predava primarij g. dr. Mcršolj iz Ljubljane o temi: Z do-“fovoljcl v Rusiji lil Dobrudžl. <*trt° ko!o šahovskega kvallflkacil-* ‘-ga turnirja, ki sc je odigralo sinoči v e'Uralu, se je končalo z naslednjimi re-"'tati: Kranjc : Senica l : 0. Reinsber-: Križnjeva 1 : 0 Sever : Jaut 1 : 0, -tine : ga. Lichemvnllnerjeva 1 ; 0, ! L>1'talič : Starc I : 0. Stojnšek : Koscr iv" Kobler : Radolič 1 : 0. Stanje po kolu je naslednic: Krajnc in Stojnšek ■ Koscr, Sever, Rcinsberger 3, Kobler 2 in pol, Čertalič, Jaut, Šetinc 2, Senica 1, Starc pol, Lichemvallnerjeva, ga. Kri-žaieva in Radolič brez točke. Peto kolo bo jutri v petek v Gentralu. Ruski večer 6. »tl. v Kasžfiž Koncert - prosta zabava * Jazz — Začetek ob '20. uri — Vstop oroti povabilu 657 Ml narji in žagarji so zborovali. Te dni so imeli pri »Novem svetu« mlinarji in žagarji, organizirani v Združenju mlinarjev in žagarjev v Mariboru, redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik Karol Ehrlich iz Kanižc. Združenje šteje 68 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 6636 dinarjev, izdatkov pa 6648 dinarjev. Proračun za tekoče leto znaša 5000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Volitev letos ni bilo, ker je bila sedanja uprava izvoljena lani za tri leta. Ljudska univerza. »Osobltosti vzhodnega krščanstva« je tema, ki bo o njej predaval v petek, dne 26. februarja g. urednik F. Te~seglav iz Ljubljane. Pevsko društvo Planinca ponovi igro »Kovačev študent« v soboto, dne 27. februarja ob 20. uri v gostilni Tomše. Obsojena. Kakor smo v včerajšnji številki poročali, se je morala zagovarjati pred 'mariborskim okrožnim sodiščem 127-letna delavka Antonija Pirševa iz Lu-šečke vasi pri Poljčanah, ker je dne 1. novembra 1936 usmrtila svojega nezakonskega otroka neposredno po porodu. Radi tega je bila obsojena rta 6 mesecev zapora. Dno 26. t. m. otvori znano zagrebško podjetje »Tapred« d. d. redno avtomobilsko brzotovorno progo Zagreb—Maribor in nazaj. Zaenkrat se vrši promet dvakrat tedensko, in sicer v torek in petek, vsakokrat s prihodom ob 10. uri ■ in odhodom okoli 15. ure. Informacije in prevzem blaga pri špediciji J. Jaklič, Meljska cesta 1. j Nočno lekarniško službo imata ta te-; den Minafikova lekarna na, Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Melj-' ske in Aleksandrove ceste, j Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, dne 28. februarja t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v dvorani gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24, Samokres je izginil ravnatelju Borisu Plesničarju sinoči v neki tukajšnji kasarni. Policija poizveduje. »Odškodnina za sladke urice«. Posestnik Josip S. iz Doilgoveških goric je dobil lani od svoje hčerke, ki je v Fran-1 ciji, 28.000 dinarjev. Mož je bil zelo vesel in se je takoj podal na davkarijo, da plača zaostale davke, v raznih trgovinah pa je nakupil obleke, čevlje in dru-• ge predmete ter se nato podal proti svo-| jemu domu. Mimogrede je obiskal razne gostilne, tako da je bil že precej natr-kan, ko se je oglasil pri neki svoji znanki Julijani R., pri kateri je ostal nekaj ur. Ko se je zopet vrnil domov, pa je zaman iskal po žepih denar. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so takoj napravili hišno preiskavo pri Julijani in našli pri njej 6700 dinarjev. Pri zaslišanju je Julijana, ki je 48 let stara, dejala, da ji 1 ie Josip S„ s katerim sc poznata že delj časa, »podaril« okoli 8000 dinarjev, in to »kot odškodnino za sladke urice«. Ker pa ni Josip S. o tem ničesar vedel, so ■ orožniki Julijano ovadili sodišču in se | je morala danes dopoldne radi tatvine zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Tudi pri razpravi je Julijana trdila, da ji je Josip denar »podaril«. Toda sodniki so bili drugačnega mnenja ter so obsodili Julijano R. na 2 meseca strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo leto dni. Nedokončan govor. Tam v dalnjem Orientu se je sinoči vzpela kobilica in spregovorila. Vsi navzoči so nategnili ušesa in vneto poslušali. Kobilici pa ni bilo dano končati svoj govor, ker so ga navzoči sproti spreminjali in motili, tako da bo po informacijah drevi nadaljevala s svojimi izvajanji. Bogve, če bo j tudi drevi lahko zaključila svoja pomembna izvajanja, o katerih vsebini se po Mariboru mnogo šušlja. Kakšno vreme se nam obeta, v smislu dunajske vremenske napovedi za danes j bo v južnih Alpah menjajoče se oblačno, ! ponoči mraz. etmee Z ozirom na včerajšnjo vest o prireditvi dne 27. t. m. nam sporočajo iz Sv. Lenarta: Da bi ne prišlo do neljubega nesporazuma, vas obveščamo, da ne gre za družaben večer, temveč za samostojen koncert Slov. vokal, kvinteta k Ljubljane, pod okriljem in v korist tuk. podružnice Ciril-Metodve družbe. SUutenške Houke Sinoči je bila pod predsedstvom župana A. Kaloha seja studenškega občinskega odbora. Zanimanje za sejo je bilo zelo veliko. Iz seje povzemamo: Makar-jeva ulica se bo preuredila, za kar se zavzema zlasti veleposestnik Scher-baum. Tudi Krekova ulica se mora pro-urediti. vendar mora pri tem pomagati železniška uprava in bo stavila občina na razpolago 50 kubičnih metrov gramoza. Tekstilna tvornica Bren je povečala svoje tvorniške objekte, radi česar potrebuje močnejšo napeljavo toka, kar bo stalo okoli 40.000 dinarjev. Nekateri občinski odborniki so kritizirali 35 odstotno banovinsko šolsko doklado. Ceste se nahajajo v slabem stanju, oporni zid ob Kocmutovi gostilni še ni dograjen. Tudi je treba misliti na električno napeljavo k novim hišam, kar pa je zopet združeno z velikimi izdatki. V smislu poročila blagajnika znašajo dohodki v tekočem pro--ačunskem letu 432.914 dinarjev, izdatki pa 420.677 dinarjev. Pomožna akcija je vrgla 11.028 dinarjev, iz ubožnega fonda I iadnje idefetsme vesti Novi ofenzivni sunki pred Madridom MADRID, 25. februarja. Francove čete so prodrle po prihodu novih ojačenj do Murata de la Taiuna, tako da so se republikanske čete morale umakniti in je tudi protinapad ostal brez uspeha. Tudi na ostalih odsekih madridske fronte so nastali srditi boji, ki jih je spremljala intenzivna letalska aktivnost. Sinoči je Francovo topništvo bombardiralo Madrid in je treščilo v središče mesta več kakor 30 granat. Deset oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Agencija Havas poroča: Včeraj je vladalo severno fronte ob Jarami razmeroma zatišje. Francove čete so si na višinah vasi Vacia utrjevale svoje postojanke, od koder je možno obvladovanje ceste Madrid—Valencija ter železniškega mosta preko reke Jarama. Popoldne je Francovo topništvo pričelo pripravljati nov protisunek in je Francova pehota, podprta po topništvu, jela prodirati. V provinci Avila so beležili republikanci nove uspehe na črti Val de Maqueda—Naval Peral. Socialistične manifestacije za vaiencijsko vlade LONDON, 25. februarja. Dne II. marca se vrši v Londonu kongres socialističnih internacional in se bo kongres pečal s položajem v Španiji. Kakor doznava »Daily Herald« se bo tega kongresa udeležila tudi laburistična stranka. Socialistične stranke bodo v Kingthalu priredile velike manifestacije za rdečo Španijo. je šlo 34.115 dinarjev. Občini dolguje davčna uprava 139.178 dinarjev. Zupan Kaloh se je ob zaključku seje zahvalil klubu Rotarijcev za mlečno akcijo ter gg. dr. Mariniču in prosvetnemu inšpektorju Altu za njuno socialno čustvovanje naprani revnim studenškim otrokom. V tajni seji so sc rešile nekatere personalne zadeve. Drevi ob 7. uri v Ljudski univerzi predavanje gdč. M. Stupanovc o kulturnem razvoju žene. Predavanje je namenjeno zlasti ženskemu spolu. h iu sveto SMRT BOSANSKEGA METUZALEMA. V Banjaluki je te dni umrl naistarejši človek v Vrbaski banovini, slaščičar Nulo Halilovič, ki'je dosegel starost 119 let. Halilovič je sicer rodom iz Albanije, a se je že pred 40 leti preselil v Bosno, kjer je učakal to lepo metuzalemsko starost. V ANGLIJI BODO UVEDLI SAMSKI DAVEK. Neprekinjeno padanje števila porodov v Angliji je dalo povod nekemu poslancu po imenu Gartland, da ie v angleški zbornici vložil tozadevno interpelacijo in podprl svojo interpelacijo z izčrpnim govorom, v katerem je opozoril zbornico na dejstvo, da pada število angleškega prebivalstva in sicer stalno že od leta 1875. Povdarjal je, da se bo Anglija, če bo šlo to nazadovanje porodov še tako naprej, — znašla nekega lepega dne v neugodnem položaju, da bo število umrlih večje od števila rojenih. Cart-landov govor so odobravali malodane vsi poslanci in je eden izmed njih celo zahteval, da se uvede tudi v Angliji davek za samce. Ravnotako je pozdravila interpelacijo pioslanca Cartianda tudi zbornica in bo vlada sklicala za to posebno anketo, na kateri bodo o tem vpra šanju temeljito razpravljali. Izgovor. Znani abstinent sedi v krčmi, pred seboj ima liter vina, katerega že precej manjka. K njemu stopi prijatelj, rekoč: »Ti si se vendar zapisal Jc abstinentom In sedaj vidim pred teboj vino?« Abstinent: »Glej, no, glej, niti zapazil nisem. Naročil sem limonado m ta zviti krčmar me je prekanil.« Iz zakonskega življenja. Oče: »Zena, ne jezi me! Moj sin mora postati vojak. Na vsak način in konec besedi. Tu nima nihče drugi 'ničesar govoriti, jaz sem njegov oče!« Žena: »Oj, kaj sj ti vse domišljaš!« SokeUte, utsto Tekme za smučarsko prvenstvo SSS Ta petek, soboto in v nedeljo bodo v Planici smučarske tekme za prvenstvo slovanskega sokolstva. Tsh tekem se bodo poleg bratov Čehoslovakov in Ju-goslovenov udeležili verjetno tudi poljski Sokoli in bolgarski Junaki. Naši sokolski smiučarji se v Planici vežbajo že od prejšnje nedelje. Češki Sokoli in So-koliee pa so prispeli v Planico pred par dnevi pod vodstvom podnačelnika ČOS brata Antonina Benda in referenta za zimske panoge v tehn. odboru ČOS br. Ladislava Moulika. Med češkimi tekmovalci in tekmovalkami so po večini naši stari znanci in znanke izza prvenstvenih tekem v Bohinju in v Pusterinah čSR. _____________________________________ Lahkoatletom SK Železničarja. Sezo na lahke atletike se je pričela. Prva tekmovanja se bližajo. Začeli bomo s treningi na prostem. Da se dogovorimo o podrobnem delu, sklicujem za nedeljo, dno 28. februarja 1937 ob 11. uri dopoldne sestanek na igrišču. Sestanka se udeležite prav vsi seniorji m juniorji, S seboj pripeljite vso prijatelje lahke atletike, posebno mladino. — Načelnik. Objava Jugoslovanskega zimsko-sport-nega Saveza v zadevi smuških tekem na Jahorini. Savezni upravni odbor je na svoji seji dne 23. februarja 1937 potrdil rezultate tekme v smuku na Jahorini. Določilo se je, da velja ta tekma kot samostojna tekma za savezno prvenstvo v smuku in kot prvi del alpske kombinacije. Kraj in čas samostojne tekme v slalomu za savezno prvenstvo in za drugi del alpske kombinacije se bosta določila kasneje. Nadalje je bilo soglasno ugotovljeno,* da tekmovalci niso nastopili v slalomu, kor vodstvo tekem ni sprejelo ultimativnih zahtev, ki so jih stavili tekmovalci. Po izčrpnem poročilu saveznih funkcionarjev, ki so bili pri tekmah na Jahorini, je upravni odbor določil tričlansko komisijo z nalogo, da uvede preiskavo in nato stavi sa vezni upravi predloge - glede krivde posameznikov. Do končne odločitve v tej zadevi izreka upravni odbor saveza prepoved starta za vse tekme onim tekmovalcem, ki so se glasom startne liste prijavili za tekmo v slalomu. Ravno tako se do končne od ločitve prepoveduje izvrševanje funkcije saveznega sodnika Zupanu Bogandu in vsem zgoraj prizadetim tekmovalcem, ki imajo funkcijo saveznega sodnika ali saveznega smuškega učitelja. Medmestna tekma Maribor—Zagreb v slalomu. Tudi v tem letu nadvse agilni zimskošportni odsek SPD v Mariboru stopa zopet z velikopotezno propagandno smučarsko prireditvijo na dan. V nedeljo, dne 28. t. m. bo na krasnih smučiščih okoli Senjorjevega doma na Pohorju prva medmestna tekma Maribor— Zagreb v slalomu. Slalom je važna smučarska disciplina, ki je zlasti v planinskem svetu kaj važna in baš radi tega ji hoče prireditelj posvetiti vso pažnjo. Vsako mesto bo zastopalo deset tekmovalcev, katerih skupni čas bo odločilo tekmovanje. Proga bo izvedena tako, da dobo obiskovalci Seniorjevega doma lahko zasledovali tekmovanje od starta do cilja. Za funkcionarje in tekmovalce bo v soboto, dne 27. t. m. ob pol 15. uri pripravljen poseben avtobus na Grajskem trgu, dočim bo vozil avtobus za ostalo občinstvo v nedeljo zjutraj ob 5. uri izpred hotela »Orel«. Za zmagovalce, in sicer za moštvo kakor za tri prvoplasi-rane tekmovalo^ so pripravljena darila. Otvoritev pomladanske prvenstvene sezone. V nedeljo, dne 28. t. m. bodo mariborski klubi^ na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti otvorili pomladansko sezono v nogometu in to takoj z najvažnejšimi odločilnimi prvenstvenimi tekmami. Podsavez v Ljubljani prošnji mariborskih klubov za preložitev prvenstvenih tekem radi pomanjkanja terminov ni ugodil in tako bi se v nedeljo mo-lale vršiti na dveh igriščih dve važni odločilni prvenstveni tekmi. Uvidevnost klubskih vodstev pa je dovedlo do tega, da se bodo obe tekmi vršili v skupni režiji na stadionu SK Železničarja. Pro gram nedeljskega otvoritvenega tekmovanja bo sledeči: ob 13.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor : Čakovečki SK, ob 15.30 prvenstvena tekma SK Železničar : SK Rapid. Pričakovati je ostre in lepe ter upamo tudi fairne borbe. da c^iAuim dištu gafok,! Od danes osoki pca Soomnite se CMD! Razno MUŠKATNI SILVANEC IN DIŠEČI TRAMINEC jeruzalemska ;;p:ciialitctLahko ga povabiš, razen če bi knezu Voroncovem ne bilo prav, da sc tu pri nas sreča s kakšnim Angležem. Poslušaj Albert. Zadevo moraš spretno izvesti. Piši mu par vljudnih vrstic, če želi, da ga jutri povabimo na obed, ko bo v družbi nekaterih Angležev, ali pa mu je morda ljubše, da obeduje pojutrišnjem z nami v ožjem rodbinskem krogu.« Draga Ida« jc odvrnil gospod Glinar. »Bojim se, da nisem kos takšnim korespondenčnim komplikacijam. Morda bi ti . , .?« »Dobro. Piši.« »Gospod Glinar je ubogal, gospa Ida t>a je pričela: ' Dragi knez! Če vam vaša diplomati-čna misija dopušča, da se jutri pozabavate v veseli družbi, potem nas blagovolite milostno.. 'Mar naj mesto -milostno« napišem vljudno?« te pristavil gospod Glinar. naše vabilo, višje ceniti kakom Vam ponižno udani sluga . . .« »Alj moram napisati ponižno udani?« »O tem ni vprašanja. Požuri se, da pisarno čimpreje odpošlješ.« ■ »Takoj, samo da ga prepišem.« »Pošlji pismo po Zaglobi.« »Ta vendar ne sine pred jutrišnjim dnem zapustiti naše hiše. Tako si vsaj dejala« je zafrkljivo pristavil gospod Glinar. »Nikar me ne vznemirjaj, če bo knez uzrl tega sla, ki bo takoj na jasnem glede naše hiše. Dovolim ti, da daš Zaglobi sam zadevna navodila.« »Hvala! Potem lahko nese tudi pismo Rovviandu.« »Čemu, saj imamo lokalno pošto!« »Predno grem« je nadaljeval gospod Glinar nekam zaskrbljeno zroč na svojo - - —„—-..... hčerko Marto »bi ti otroka prav pripo- ko lastna, potem Vas prosim, da se ne ročal. Mislim, da mora bili zdravnik vsak odrečete mojemu vabilu za pojutrišnjem, hip tukaj.« " 40 »Bog varuj! Moraš mu dati vedeti, da se zavedaš prepada, ki je med teboj in njim.« «No, torej naj bo!« je dodal gospod Glinar. Gospa Glinarjeva pa je nadaljevala: »..Jutri ob 1. počastite s svojo zelo za žcljeno navzočnostjo. Moja soproga zbira enkrat tedensko v svojem krogu di-stingvirane osebe, ki cenijo njeno glasbeno nadarjenost. Opozarjam Vas, dragi knez, da so nekateri Angleži deležni dostopa v naše salone. Če Vam je ljubši, da prisostvujete mesto družabni prireditvi, obedu v najintimnejšem rodbinskem krogu, da postanete vsaj malo deležni tiste prostoduSnosti, ki je nam Dunajčanom ta- Nikdo ne more te časti, katere bi bila moja hiša deležna z Vašim pristankom na ^ čim je Glinar odšel, je zunaj zazvonilo. V sobo je stopil zdravnik, ki je najpreje Darujte za azilni sklad PTLI preiskal Marto, nato pa pojasnil gospe Glinarjovi, da ima otrok ošpice. Gospa Ida je ob tem pojasnilu skočila daleč stran od svoje hčerke, nato pa vsa prestrašena vzkliknila: »Kako je to mogoče, saj nisem imel''’ jaz nikdar ošpic.« »Potem je prav sedaj dobra'prilika, da se ločite od hčerke. Če bi ji namreč sami stregli, potem boste prav tako izs!e" dali. kakor Marta.« »Toda, gospod doktor, karneval je tukaj. Jaz vendar ne smem zboleti. Morda boste našli kakšno bolničarko, da bi !l stregla.« »No, če je tako, potem vam pošljem sestro usmiljenko iz avstrijske bolnice.« »Hvala vam lepa, dragi gospod doktor!« je odvrnila gospa Ida. »Pošljite m» je Čimpreje, da spravi Marto v postelja Doktor je nadaljeval: »Otrok mora takoj v postelj. Ne strt0 čitati, ne sme jokati in ne sme v svetlobo gledati. Morate jo uspavati z mirnim, uspavajočim pripovedovanjem.« (Dalje sledi.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d~ predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.