7. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. jannvarja 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske deZele za vbo leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano e pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaCa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec i K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če sa trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole frankovati.  — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
u
Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
Kdo stoji na braniku za prava slovenskega naroda?
V zadnji svoji številki priobčuje vradikalno slovanskem duhu pisana revija »Parlamentara, izhajajoča na Dunaju, vrlo zanimiv članek pod naslovom »Slovenski bojni stadij«. V članku se slika bedni položaj slovenskega naroda, kako so se zaklele proti njemu vse mogoče sile, da ga ugonobe in ga spravijo s svetovnega pozorišča. Nato nadaljuje člankar doslovno: »Slovenski narod se v svojem napredku in razvoju tem bolj pritiska ob steno, ker ga znotraj davi in duši rimski klerika-lizem, ker ga pobijata srednjeveška popovska vlada in nazadnjaški kon-servatizem.
Današnji njegov položaj bi upra vičeval zaključek, da je usoda slovenskega naroda že zdavna zapečatena. Vresnioi, nemški in laški pritisk na eni strani in rim ek o-kl er i k a 1 n a samopašnost in hrepenenje  po samovladi na drugi strani, bi že zdavna udušili v narodu slovenskem vsako narodno zavest, ako bi ne prišle v zadnjem hipu na površje slovenske svobodne in napredne ideje,  katere za-s:opa slovenska narodno napredna   stranka,  da  reši domovino pogube.   In ta stranka je tudi, ki drži tehtnico, da se ni preko slovenskega naroda do sedaj potegnila zadnja črta.   Vsa  narodna podjetja, bodisi kulturna, bodisi gospodarska, je   osnovala  ta  stranka. Narodno-napredna stranka je močan jez preti nemškemu in laškemu   navalu in nasprotuje z vso odločnostjo in ne-vstrašenostjo  nevarnosti, da bi slovenski   narod   pogoltnil nenasitni rimski klerikalizem v svojem strem-
ljenju po nadvladi. Njeno stališče je tem težavnejše, ker se nima boriti samo z zunanjimi sovražniki, marveč mora zopet znova graditi vse ono, kar so podrli notranji sovražniki. Kdor se bavi z domačo slovensko politiko, bo morda vzpričo domačega boja obeh slovenskih strank dvomil, da bi bila ta borba za tak narod, kakor je slovenski, koristna in bi marveč ne bila naravnost nevarna; mogoče je, da se na prvi pogled vidi kakor nepotrebna in drzna, toda vkljub temu je potrebna, ako se hoče, da slovenski narod ne pogine pod jarmom rimsko - klerikalnega egoizma. Plevel na njivi škoduje setvi in se mora izruvati in uničiti in plevel v človeški družbi se mora takisto ugonobiti, ker zavira njeno rast in njen razvoj.
To nalogo pa ima slove u-ska napredna misel indokler bo ista gorela v narodu slovenskem, dokler bo duh svobode in napredka navdajal slovenski narod in njegove voditelje, je zagotovljena tudi bo 1 j šabod očnost naroda slovenskega«.
Tako piše o narodno-napredni stranki in njenih stremljenjih naj-radikalnejši slovanski list v Avstriji. In kako nas blati »Slove-neca ?!
Kdo ima prav, katera sodba je prava, prepuščamo mirne duše in Čiste vesti razsodbi slovenskega, zares narodnega občinstva.
Državni zbor.
Dunaj, 10. januvarja. Kakor poročajo nekateri tukajšni listi baje iz zanesljivih virov, skliče se državni zbor le h kratkemu spomladanskemu zasedanju, ki ne bo trajalo čez 20. sušeč. Potem se skliče cela vrsta deželnih zborov, ki niso v lanske: zasedanju rešili svojih nujnih zade
Kritični časi za dr. Korberja.
Brno, 9. januvarja. Nemška poslanca baron D'Elvert in Leoher sta imela tukaj Bhod voliloev. D'Elvert je izvajal, da nihče ne veruje, da bi se Korberju posrečilo pridobiti Cehe, naj bi opustili obstrukcijo. Ker pa je vodja Kossuthove stranke izjavil, da bo stranka odgovorila z obstrukcijo, ako bi se hotela nagodba skleniti s pomočjo § 14, se je položaj avstrijske vlade zelo poslabšal. Toda vlada naj ne upa, da bo rešila položaj na stroške Nemcev. Tudi Lecher je izjavil, da pridejo za Korberjevo ministrstvo kritični Časi, ako Kossuthova stranka ne pripusti rabe § 14. pri nagodbi.
Za sklicanje češkega deželnega zbora
Praga, 10. januvarja. Danes so sklicali češki agrarci 21 shodov v takih krajih, ki so jih zadele lansko leto razne ujme. Na vseh teh shodih se je zahtevalo nemudno sklicanje deželnega zbora, da reši predloge glede podpor.
Afera nadškofa dr. Kohna.
Dunaj, 10. januvarja. Iz dobro poučenih krogov se poroča iz Rima, da kardinalska komisija, ki preiskuje olomuške zadeve, ni mogla dognati nikakega pregreška dr. Kohna. Vendar se mu je svetovalo, naj odstopi z ozirom na razburjenje, ki vlada proti njemu po celi nadškofiji. Dr. Kohn pa se temu nasvetu upira. Odločitev je v papeževih rokah ter se izreče najbrže že v teku tega meseca.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 10. januvarja. Pred včerajšnjo sejo se je zopet vložilo pet novih interpelaoij. Baron K a as je izjavil, da bo za novo dovoljene rekrute nastala zmešnjava glede službene dobe. Brambovski minister Nyiri je pojasnil, da bodo
rekrutje služili le 2\\ leta, ako nastopijo službo vsaj v aprilu. Ta odgovor je zadovoljil celo zbornico. Tudi ministrski predsednik je ublažil svojo izjavo prejšnjega dne, tako da vlada v zbornici precejšnje soglasje in zadovoljstvo z vladnim stališčem.
Položaj na Srbskem.
Belgrad, 10. januvarja. Skupščina je odmerila kralju Petru civilno listo z 1200000 dinarji. To pomeni prikrajšanje za 360000 din., ki jih je dobival kralj Milan in pozneje kraljica Draga. Tudi kralj Peter bi bil rad imel to svoto za apanažo svojim rodbinskim članom, toda skrajni radikaloi so jo odrekli z ozirom na finančni položaj dežele. — Po nemških listih že zopet straši neutemeljena vest, da se pripravlja državni prevrat, da se razpusti skupščina ter se sestavi nova vlada pod predsedstvom P a s i ć* a.
Socialni demokratje na Nemškem.
Bero lin, 10. januvarja. So-cialno-demokratična stranka je zopet narasla za enega Člana. Pri državno-zborski dopolnilni volitvi Reichen-bach-Auerbach je izvoljen socialni demokrat Adolf H o f f m a n n, mestni zastopnik berolinski, z 9749 glasovi.
Rusko-japonska vojna?
Dunaj, 10. januvarja. Vojaški ataše tukajšnjega japonskega poslaništva, major S h o k e i Yo d a, je po svoji vladi odpoklican ter zapusti v teku tega tedna Dunaj.
Pariz, 10. januvarja. Tukajšni japonski poslanik Moteno je povedal nekemu Časnikarju, da je zadnja ruska nota ustvarila vsaj nekako premirje, ker se na njeni podlagi vrše nadaljna pogajanja. Posebno ugodno vpliva v noti dovolitev,#da sme Japonska zasesti južna pristanišča na Koreji. Japonska naj bi zavzela na Koreji podobno stališče, kakršno ima Angleška v Egiptu. Nasprotno
i pa ruska nota zavrača vse japonske želje in zahteve glede Mandžurije. Japonska pa bi si rada pridobila Korejo politično, Mandžurijo  pa gospodarsko.
Peterburg, 10. januvarija. Da je prišlo do tako pomirljivega odgovora Japoski, zasluga je carja, Lambs-dorffa in ministra VVittej a. Odgovor se je sklenil na ministerskem sestanku v Carskojem selu. Najhujša zagovornika vojne, veliki knez A1 e k s e v in drž. tajnik Bezobrazov pa nista bila niti vabljena na posvetovanje.
London, 10. januvarja. Japonski cesar proglasi že prihodnje dni, da prevzame protektorat nad Korejo.
London, 10. januvarija. Kitajska je obljubila japonski vladi za slučaj vojne svojo pomoč.
New-York, \). januvarja. Japonski agent v Cincinatu nakupava vojaške konje. Nakupljenih jih ima že za več vagonov. Rusija je naročila deset vagonov konzerviranega govejega mesa.
London, 10. januvarja. Japonska ni zadovoljna z ruskim odgovorom, vendar ne bo stavila ultimata ali prekinila pogajanj, temuČ hoče še enkrat poskusiti mirnim potom pregovoriti Rusijo, preden zgrabi za orožje. Pogajanja se bodo vršila najbrž par tednov; bati se je vendar, da se začne že med tem časom kršiti mir.
New-York, 9. januvarja. Nekateri odločilni ameriški listi predlagajo, naj se izroči rusko-japonska zadeva mirovnemu razsodišču v Haagu. Predsednik Rooseveltje izjavil odločno, da se ne mara vtikati v zadevo ter odklanja vsako posredovanje.
Dopisi.
Od   Sv.   Antona   v Slov.
Goricah. Žalostno smo pričeli pri nas novo leto, kajti oni veliki gospod iz farovža so nam jeli vodo kaliti. Zavedni Slovenci smo, zato imamo bralno društvo — pa še celo katoliško. — Torej, kakor nam kaže naslov, moral
Petar Svačić.
Opera v dveh dejanjih s prologom, intermez-zem in epilogom. — Libreto napisal dr. Trnoplesar, uglasbil Josip Mandić.
Jutri se poje na slovenskem odru izvirna hrvatska opera „Petar SvaČić", katero je uglasbil mladi, a velenadar-jeni hrvatski skladatelj  Josip Mandić.
Ta opera je prvo večje glasbeno delo, s katerim stopa mladi glasbenik pred slovensko in hrvatsko javnost. Z Ozirom na to, kakor zlasti z ozirom na dejstva, da je libreto te opere, katerega je napisal poznati hrvatski pesnik dr. Trnoplesar, povzet iz hrvatske slavne prošlosti, vzbuja ta opera ne samo v Ljubljani, kjer bo sc prvič uprizorila, ampak tudi po vsem Hrvatskem veliko zanimanje. Zlasti pričakujejo na Hrvatskem z napeto pozornostjo, kako se bo izrekla slovenska javnost o prvencu mladega, komaj dvajsetletnega hrvatskega umetnika, kateremu je slovenska Talija gostoljubno otvorila svoj dom in ga sprejela pod svoje okrilje v časa, ko mu doma na Hrvatskem niso mogli in morda ako bi mogli, bi tudi ne hoteli — odpreti muzin domači hram. In nekaj dragega je, kar vzbuja vse-povsodi občno pozornost in zanimanje!
Nekaj nenavadnega je to. Mladenič, — Mandić je rojen L 1883 v Trstu — ki se je jedva otresel prahu šolskih klopi in ki je jedva odložil učne knjige iz rok, stopa pred javnost z velikim de -lom, ki naj bode na višku glasbene umetnosti. Nam Jugoslovanom, ki smo bili doslej navajeni, da so se nam predstavljali naši domači umetniki šele v krepki moški dobi, se nam zdi korak mladega skladatelja, stopiti odločno v svet in ga primorati k spoštovanju in mu izsiliti ugled, nenavaden in drzovit. Kakšni fiiistri smo mi! Ali so samo zreli možje talentirani in nadarjeni, ali morejo samo taki uplivati s svojim umom na javnost in si izvojevati spoštovanje in ugled?! Kako abotno mnenje je to! Krepka samozavest, živa vera v samega sebe in v moč svoje nadarjenosti in umetnosti, zaupanje v svoje duševne sile vodi tudi mladeniča k zmagi.
Opera „Petar SvaČić" je razdeljena v dve dejanji s prologom in epilogom, med prvim in drugim dejanjem pa je intermezzo, ki nam predočuje — kraljičin san.
Libreto je povzet, kakor smo Se omenili, iz hrvatske zgodovine in slika junaške boje hrvatskih junakov za svobodo in samostalnost hrvatske domovine, ko je po smrti kraljev Dimitrija Zvonimira in Stjepana iz roda Krešimirovićev navalil ogrski kralj Koloman na Hr-
vatsko, da si jo podvrže id zarobi. V libretu, katerega ozadje je torej docela zgodovinsko, se nam predočuje propad hrvatskega kraljestva in junaška smrt zadnjega kralja hrvatske krvi — Petra Svačića.
V prologu nastopi narodni goslar in opeva tužno usodo domovine, upropašteno po krivdi njenih rodnih sinov, ter končuje z vzklikom : „Rode, rode ! Zar ti do slodode — i do časti stalo toli malo?" V tem prologu je na kratko označen ves zadržaj opere.
V prvem dejanju, ki se vrši na kraljevem dvoru, vidimo kraljico, ki je vsa blažena in srečna, da je napočil težko pričakovani dan. da bo njen soprog kronan kraljem hrvatskim. Nastopi kralj Peter SvaČić, potrt, zlo-voljen, zamišljen in otožen. Imel je težke, hude sanje. V sanjah je videl, da je preplavil domovino sovražnik, Hrvatje so položili meč in bojno kopje in mu pomagajo rušiti dvorce staro-slavnih svojih kraljev. Kraljica ga uteši, da so sanje le pene, ki se nikdar ne uresničijo, in kralj postane zopet vesel, zaupno zroč v temno bodočnost. Vera v boljšo bodočnost se mu Še bolj ukrepi, ko mu vojskovodja Vuk obudi spomin na številne bitke, v katerih je izvoje-val svoji domovini slavno zmago.
Trdno zaupajoč t končno zmago •vete domovinske stvari odide Peter ■
kraljico v svečanostno dvorano, da mu polože slovesno na glavo krono Zvoni-mirjevo in ga proglase kraljem. Peter priseže verno Čuvati prava hrvatskega naroda in velikaši ga priznajo, oblju-bujoč mu zvestobo, za svojega kralja. Pred kraljevo palačo peva narod. Ko se odpravlja kralj v cerkev k zahvalni daritvi, mahoma potihne petje, iz daljine  se začuje ropotanje bobnov in žvenket bojnega orožja.  V istem hipu plane v dvorano sel, ki javi, da je ogrski kralj Koloman prekoračil mejo in da že pustoši Hrvatsko z ognjem in mečem. Kralj Peter potegne meč in po dvorani zadoui navdušena bojna pesem : „Na noge, vodje, na noge, rode, lati se kopija, pograbi mač, Tko će da ruši hram nam svobode, gorde i grozno mora nas nae*!" Prvemu dejanju sledi  kratek intermezzo,  ki nam prikazuje kraljičin san.
Kraljica gleda v sanjah bojno polje, na katerem umira premagani kralj Peter. Približa se mu krasna vila — vila Hrvatica, mu ljubi lice in krvave rane in mu položi na glavo lo-vorjev venec. Nekaj zašumi, vila krikne in izgine s hrvatsko trobojnico v roki, v ozadja pa se pokaže mrkla podoba kralja Kolomana.
V dragem dejanja nastopi Djed Hrvata. Na holmca v blizini bojišča stoji in gleda na ljut boj, ki ga bye
kralj Peter s sovra<rom. Bojna zmaga se že nagiba na stran Hrvatov. Pristopi kraljica in pripoveduje strašne svoje sanje: da je Peter pal in da je Hrvatsko zarobil Oger Koloman. Djed jo tola/.i, kraljica se popne na bližnji holmček in divje zakrikne. Hrvatje beže na celi Črti in med begunci je tudi vojskovodja Vuk. Zadnji begunci pri-neso umirajočega kralja Petra, katerega so oholemu Ogli izdali lastni hrvatski velikaši. V naročju kraljice, s poslednjim vzdihom „Rode, rode! zar ti de slobode i do Časti stalo toli malo* urare Peter Svačie — zadnji narodni kralj hrvatski.
V opilogu oplakuje narodni goslar ob mrtvem SvaČiću tužno usodo hrvatske domovine, proklinja sramotno izdajstvo in prorokuje Hrvatski lepšo, krasuejšo bodočnost.
To sliko in intermezzo je spisal in uprizoril Lev Obradović.
Glavno ulogo Petra SvaČiea poje g. Orželski, kraljico igra ga. S kalo va, Djeda Hrvata g. Pes tko w s k i, Vuka g. A n g e l i, kraljičino dvorkinjo gdč. GlivarČeva, najmlajšega poglavarja g. Lan g in upravitelja ceremonij g. B e t e 11 o.
Kakor se nam zatrjuje, bo ta opera nudila izreden glasbeni užitek in bo uprizorjena toli sijajno, kakor doslej še ni ena opera v Ljubljani.
ga je ustanoviti — pobožen katoliški mož. In res ! Tsa Čast mu! A našemu gospodu to ni prav, ne ugaja mu samo naslov katoliško, ampak tudi udje morajo biti strogo katoliški — tereijalski. Bilo je tretji dan po Novem letu, ko je nameravalo imeti naše bralno društvo občni zbor. In gospod Skamlec so imeli hitro svoj nos zraven, ter zbirali Že dolgo mladeuiško in dekliško zvezo. V nedeljo so oznanili s prižniee, da ima zveza svoj občni zbor — a da tudi drugi smejo priti. No lepa reč — kar brž v svoj koš. Kaj mislite, gospod kaplan, da vam je naše bralno društvo prinesla kaka botra h krstu, daje bote kar s prižniee v zvezo prekrstili. No, malo ste se zmotili, pa vam že odpustimo, ker to tako ni sad vaše puhle glave, ampak k temu vam je pripomogel Gomilšek, oni slavni zvezin od-bornik od Sv. Benedikta. Na vaše povabilo je prišel k nam razburjat s svojim suhoparnim govorjenjem naše živce. Veste kaj, tega vam pa ne odpustimo — ne pa ne. Sedaj se pa ozrimo na gospoda govornika. Skoraj dve uri je govoril in nič povedal. Onim devičicam, ki nosijo znamenje Marijine družbe na prsih, je razkladal, kako naj lepo živijo, da bodo — njemu
— in Bogu dopadle in na bralno društvo se je le redkokdaj spomnil. Oh nbogi poslušalci, kako so kremžili obraze, ko so morali poslušati to čenčo. In eden, ki je nekoč že študiral kemijo, je vzdihnil — sulfur, — a gospod je čenčal dalje. Pa to je še bila nesreča, da ga nihče ni hotel rad poslušati, da je moral na vso moč vpiti. Naj le vpije, naj kriči tam doli v oni grapi, kjer ka-planuje, k nam ne bo hodil kaše mešat, drugače bomo enkrat njemu in njegovim šestim spremljevalcem iz Marijine družbe pokazali pot, koder se pride najbližje nazaj. Sicer pa ne bo ravno veliko opravil, kajti večina tako pozna te črne gospode, posebno pa tisti, ki ne držijo vedno samo „ Slovenskega Gospodarja" v rokah, ampak Čitajo radi tudi „Domovino" ter dobijo
— po pregrešnih rokah — kakor pravijo, tudi „Slovenski Narod". Da se pa naš gospod kaplan Skamlec ne bodo preveč jezili, in da se Gomilšeku ne razlije žolč, hočem končati ter se ob priliki zopet oglasiti, ko bodo preveč raztezali svoje perutnice! Samo to si naj zapomnijo, da nimajo našega, že tako katoliškega bralnega društva jnič tercijaliti, ampak naj se lepo skrijejo s svojo zvezo v zakristijo ter ji tam razkladajo svoje bedarije. — Pa brez zamere l
Eden, ki je posluša.
Iz selške doline. V naši do lini je nastal zopet živahen promet. Neprestano gredo sani po dolini gori in doli. Kakor znano, se prevaža po naši dolini potrebne stvari za gradnjo bohinjske železnice Sedaj največ vozijo cement v sodčkih po 200 kg. I Poprej so vozili večinoma Poljaki in Tolminci. Sedaj pa, ko je dober sninte, vozijo tudi kmatja iz loške okolice in iz selške doiine. Vozijo do Podrošta eno uro naprej od Zali-loga. Poprej so imeli po 1 K od 100 kilogramov, sedaj pa dobe samo po 80 h; baje zato, ker je dosti vozni kov. V Železnikih so pokopali ta teden c. kr. postarico gospo Demšar. Bil je jako lep pogreb, kateregi so ee vdeležili mnogi zunan;i prijatelji in znanci rajne gospe. Pred hišo, v | cerkvi in na grobu je pel zbor bralnega društva v Železnikih, pomnožen z nekaterimi zunanjimi pevci. Blag spomin rajni gospe, ki je bila velika dobrotnica revežev! V Selcih se je vršii na Novega leta dan občni zbor bralnega in pevskega društva »Ratitovec«. Odbor je ostal isti pod predsedstvom gospoda Fr. Tavčarja. Blagajnikom je izvoljen gosp. Peter Šmid namesto odstopivšega gospoda Frana Šmida, kateremu se je izrekla prisrčna zahvala za njegovo požrtvovalno delo. Bralno in pevsko društvo vrlo napreduje v vsakem oziru Svojo življensko moč pokazalo je 8 septembra pretočenega leta o 25 letnici obstanka. Na Štefanov dan priredilo je društvo »Štefanov večer«, ki se je obnesel nenavadno dobro. Pri nenavadno veliki vdeiežbi je pel društveni mešani in moški zbor lepe slovenske pesmi. Tombola je do-nesla lepe dohodke, šaljiva poŠta in metanje koriandoli pa mnogo zabave.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. januvarja.
— Osebna vest. Deželni predsednik baron H e i n se je včeraj predpoldne odpeljal na Dunaj.
— Socialdemokratski shod v »Katoliškem domu". Na Su-
ateršič Krekovem shodu na starem strelišču so pobožne device sv. Nikolaja ii tobačne tovarne socialnim demokratom a krikom in vikom zabranile, da niso mogli na izvajanja dr. Šusteršiča in dr. Kreka odgovoriti
tako, kakor so nameravali. In ko so I si potem s silo izvojevali svobodno I besedo, sta ta katoliška junaka ušla
I odgovoru z brzonogim begom. Da bi I pa ne ostali dolžni odgovora tema J dvema ljudskima osrečevateljema, so I sklicali  socialni   demokratje včeraj I dopoldne v »Katoliškem domu« Ijud-I ski shod, na* katerem bi se naj raz-I pravljalo  o  dr. Sustoršičevi politiki I in o razmerju dr. Kreka k delavstvu, zlasti k delavstvu ljubljanske tabačne tovarne. Na ta shod so socialisti pisme n j  in osebno  povabili tudi I omenjena  dva  gospoda,   ki  pa iz lahkoumljivih   razlogov  seveda — nista prišla. Pač pa sta poskrbela za to, da bi se njima skrajno neprijetni socialnodemokratski shod ne mogel vršiti, ali da bi bil vsaj razg an. V tosvrhoso si krščanski sooialisti poskrbeli — na kak način, ne ve nikdo
— ključ k zborovalni dvorani in četa rožnovenških amaconk jo je zasedla že zjutraj na vse zgodaj. Pravijo, da se je Gostinčar že v soboto postavljal po tobačni tovarni, se bahal, da ima on ključ do socialnođemokratske zborovaine dvorane in bodril zarjavele device rožnega venca, pa brez
— venca, da se naj mnogoštevilno udeleže shoda. In res, ko je krčmar šel prirediteljem shoda odpirat vrata dvorane, jih je našel otvorjena in po dvorani so ponosno in zmagonosno šetale junaške amaconke sv. Mihela, prosluie zaščitnice svojih ljubljencev Kreka in Šusteršiča na starem strelišču.   No, socialni demokrati se jih niso ustrašili, potisnili so jih deloma v kot, deloma pa jih iztisnili iz dvo rane. Vse to se je izvršilo popolnoma mirno.   Ko je pa sodrug Kordelič otvoril   shod,  je  nastal v zadnjem kotu  dvorane,   kjer  so  čepeli devi-čarji in device, ki se bore pod nadan-gelskim praporom, silen vrišČ in hri-pavi deviški glasovi so venomer hre-ščali   »živio Krek, živio Šusteršič«. Ker le ni hotelo biti miru, je predsednik   shoda  Kordelič  posegel po radikalnem, a vspešnem sredstvu — ukazal je pobožne amaconke z njihovimi pomagači vred iztirati iz dvorane. Na hip je nastala tišina. Potem pa so zašumela ženska krila, slišale so se pridušene psovke, pokanje palic in dežnikov — sicer pa vse tiho. Šele ko je  dvignil močan socialni demokrat neko posebno trdovratno amaconko, ki se ni hotela, umakniti, s stolom vred kvišku in jo nesel ka kor M »ter božjo v tronu iz dvorane, je nastal velik smeh in krohot. Nato pa  je  nastal  mir  in   zavladala je splošna tišina, da je mogel Linhart pričeti s svojim govorom o Šusterši-čevi in Krekovi politiki.   Linhart je znan kot dober ljudski govornik in poznato je,   da si nikdar ne maši ust, kadar je treba komu par gorkih zalučati v obraz. Tudi včeraj je go voril prav jasno in odkrito in priznati je treba, da so vse puščice, katere je naperil proti Kreku in Su-steršiču, dobro zadele in tudi sedele. Šusteršiča in Kreka je imenoval iz dajalce slovenskega naroda, njiju pristaše pa stranko lopovov. Za nas je zanimiva samo sodba  socialnih de mokratov o Šusteršičevem delovanju v državnem in deželnem zboru. Linhart je rekel, da Šusteršič ni v državnem zboru ničesar storil, dasi se usti, kako deluje v prid ljudstva zlasti na Dunaju.  Naravnost uničujoča pa je bila  njegova sodba o obstrukciji v deželnem zboru. ŠuBteršič ne dela v deželnem zboru ničesar drugega, nego da psuje liberalce; njegova zahteva po splošni in enaki volilni pravici je samo komedija, a katero bi rad ljudstvo prevaril in njegov boj za njo je samo f alsif i ka cija javnega mnenja in hinavstvo. Ob koncu svojega govora je Linhart naglašal, da morajo socialni demokrati sprejeti kot glavno točko v svoj program neizprosno borbo proti klerikalizmu. To so prav lepe besede!  Toda dokler bodo socialni demokratje v isti sapi kakor klerikalce tudi napadali napredno stranko, ki je vendar najne-izprosnejša bojevnica proti klerikalnemu zmaju, dokler se bodo vezali s klerikalci, mi ne verjamemo, da bi bile Linhartove besede resne. Lin-
hartu je hotel odgovarjati neki mladič Puhar — baje ii »Katoliške tiskarne«, pa se je grozno blamiral. Ali
ni Šusteršič našel drugega boljšega zagovornika, kakor takega fanteta, ki bi pravzaprav niti ne smel prisostvovati p ilitičnemu shodu. Ko sta ie govorila socialna demokrata Tokan in Pišov in se je sprejela resolucija, v kateri se najodločneje obsoja delovanje dr. Šusteršiča in dr. Kreka in se jima izreka nezaupnica, je predsednik Kordelič v polnem miru zaključil shod. Na Turjaškem trgu pa so čakale na socialne demokrate razljučene ciga-rarioe in krščanski sooialci in gotovo bi prišlo do hudega spopada, ako bi tega ne preprečili številno navzoči redarji.
— Kričeče posledice pomanjkanja kranjskega učiteljstva. Ni še dolgo tega, odkar je bil začasno nastavljen na deški petrazrednioi v Škofji Loki neki kapucin, že se nam ponuja drugo enako žalostno dejstvo, da moramo poročati iz istega Šolskega okraja o nekem podobnem slučaju. V Velesovem pri Kranju je namreč vsled smrti bivšega ondot nega učitelja izpraznjeno učno mesto, kamor je posadila šolska oblast tamkajšnjega župnika g. Josipa Brešarja, ki je vsem Še dobro v spominu izza rajnkega konsumnega društva v Rib niči. Da bo ta mož ne razume prav nič na zadružništvo, o tem bi vedeli mnogo povedati zlasti tisti, ki so bili denarno hudo prizadeti ob polomu ribniškega konsuma, da pa nima najmanjšega pojma o kaki pedagogiki, o tem je bržkone najbolj prepričan sam, če pa še ni, pa mu to lahko zaupno ter prav prijateljsko pove in razloži dobrepoljski konsumar Jaklič. Če hoče nameščati naša šolska oblast take šušmarje — in takih slučajev je pri nas že več kot preveč — potem so živeli zastonj s svojimi velikimi deli vsi slavni pedagogi, potem ni treba učiteljišč, odveč so potem seveda vse znanstvene pedagoške razprave, odveč vsak nadzornik. Le tako naprej! ŠusterŠičevemu izreku, da je šola prokletstvo za ljudstvo, se tako umetno gladi pot do gotovega uresničenja!
— Iz učiteljskih krogov se nam piše: Britke čase imamo sedaj učitelji na Kranjskem. Klerikalci nam ne privoščijo zvišanja naših dninarskih plač, a merodajni faktorji nam zadržujejo z velikim trudom zaslužene nagrade za pouk v neobligatnih predmetih. Skoraj končamo prvo poluletje novega šolskega leta, toda računov za 1902 3. nam še niso poravnali. — Neumljivo nam je, zakaj se ne nakažejo nagrade za pouk v kmetijstvu, v deških ročnih delih, oziroma tudi ženskih ročnih delih (pomožnim učiteljicam) Verjemite gospodje, da tudi tukaj veija izrek: »kdor da hitro, da dvakrat«. — Vsi veste v kakih raz merah živimo! Tudi mi spadamo v eno vrsto gospodarjev, ki imajo ob novem letu mnogo izvenrednih stroškov, toda čakati nas puste s pre jemki, da imamo bolj skrbipolne dneve. Vsak delavec je vreden svojega plačila, ki se mu pač da takoj po završenem delu, a ljudski učitelji bomo pa — ker po zaslugi »ljudskih osreČevateljev« druge imovine ne bomo imeli — postavljali pričakovane nagrade — v testament.
— Sola pri Sv. Jakobu na Koroškem, ta edina slovenska Šola v celi koroški deželi, je sedaj tudi uničena. Naučno ministrstvo je odbilo rekurz občinskega odbora in potrdilo sklep deželnega šolskega sveta, s katerim se ta šola razdeli. Vsakemu, kdor se zanima za javne stvari, je znana zgodovina te šole. Po dolgoletnih bojih, Šele po velikanskih naporih se je posrečilo izvojevati slovensko ljudsko pet-razrednioo v Št. Jakobu. Ta slovenska šola je bila Nemcem in nemškim oblastnikom vedno trn v peti in preganjali so jo z vsem sovraštvom. Z nasiljem in z zvijačami so dosegli, da so rasne kukavice prosile, naj se šola ratdeli in koroški deželni šolski svet je temu seveda a radostjo ustregel.  Lansko leto je odredil, da
se šola razdeli na slovensko dvoraz-rednico in na »utrakvistično«, ki pa ne bo druzega, kakor nemška. Obč. odbor v Št. Jakoba se je proti temu pritožil na ministrstvo. Nemške stranke so napele vse sile, da preprečijo ugodno razsodbo. Upregle so celo železniško stavbno vodstvo, da je peticijoniralo za uničenje cvetoče slovenske šole. Ministrstvo je meseca septembra sistiralo razdelitev šole za toliko časa, da bo rekurz rešen, sedaj pa je, kdo ve po kakih vplivih, pogazilo pravico in zakon in potrdilo sklep deželnega šolskega sveta. S tem so koroški Siovenoi izgubili edino slovensko šolo na Koroškem.
— Repertoir slovenskega gledališča* Jutri je premiera Man-dićeve opere „P eter SvaČić% za katero se kaže največje zanimanje. Oglašenih je mnogo gostov iz Zagreba, Trsta, Pazna i. dr. Včeraj, danes in jutri so bile in bodo skušnje. Libretto je dobiti v knjigotržnicah v hrvatskem jezika. Pri operi sodeluje vse operni ensemble in Člani drame.
— Slovensko gledališče.
Emerson je pisal o lordu Chathanu, da,  kadar  ga  je  slišal  govoriti, je imel vselej občutek, da so v njegovih besedah skrite posebne lepote in posebne misli.   Ta  občutek   je imel Emerson tudi takrat, če je lord Gha than govoril o navadnih  rečeh: besede in akcenti so razodevali izred nost tega moža.   Kadar čitam kako Cankarjevo delo, vselej se spominjam tega Emersonovega izreka. Tudi taki Cankarjevi  spisi, s katerimi se kritični razum ne more sprijazniti, narede name velik atis. Razmišljal sem že večkrat, kaj da provzroči ta utis, ali na jasnem še danes nisem. Večkrat se mi pri čitanju Cankarja zdi, kakor bi bil videl nekaj nevidnega; ne to, kar Cankar pove,  neg} tisti čar, ki izhaja iz njegovih spisov, me prevzame. »Stimmung« — to je menda najprimernejša  beseda za označenje Cankarjevega vpliva na Čitatelja. To zna obuditi tako, kakor nihče drugi in  nihče  se  tega  vpliva   ne more ubraniti. V »Grehuor je na primer na sedmih »Zvonovih« straneh popisano, kako je neka kmetska klada mačka ob tla metala — in vendar, naj se je čitatelj pozneje tudi jezil, pretreslo ga je vendar in vzbudilo v njegovi duši tajinstvena čustva. Cankar ima pač poseben dar, videti in izražati izredne nuance notranjega in zunanjega življenja in ubirati har monije v naših srcih, ki jih Še nismo čuli.  Poglavitna pomoč pri tem mu je jezik. Tako kakor Cankar ne zna noben drugi pisatelj slovenski pisati. Kar skušajo drugi doseči z izbranimi, redkimi besedami in pestrimi perijo-dami, izvedenimi z veliko umetnostjo, to in še več doseže Cankar z največjo preprostostjo. Zdi se mi, kakor daje Cankar povrnil po dolgi rabi obliz-nenim in odrgnenim besedam nekdanjo moč, nekdanji  pomen in da imajo  pri njem  blesk,  kakor bi ne bile še nikdar rabljene. »Kralj na Betaj novi« ima ravno  tiste lastnosti, kakor vsa druga Cankarjeva dela.   Igra se polasti poslušalca, ga drži in Četudi se razum upira temu podjarmljenju, se mu vendar ne more odtegniti.   Razpoloženje,   v katero spravi Cankar poslušalca, je močneje, kakor razum.   »Kralj  na Betajnovi« kaže še jasneje kakor druga Cankarjeva dela, da je Cankar ne le hodil v šolo pri Ibsenu in Maeterlincku, nego da je ž njima in artibus v krv nem Borodstvu.   Kakor lasen v »Družabnih stebrih«, tako je hotel Cankar v »Kralju na Betajnovi« pokazati, da so »ljudje, ki so kaj dosegli« lažnjivi, hinavski, brezsrčni, gnili in podli in da sme človek, ki ima denar in srčnost, storiti vse, kar hoče,  da sme ropati in celo ubijati in ljudje vendar ne verjamejo, da bi bil Kriv, niti tedaj, Če priča vse  proti njem j. Ne bom se s Cankarjem prerekal, če je ta njegov   nazor opravičen ali ne. Cankarje naslikal v drami celo galerijo takih ljudi, deloma z neodoljivo življenjsko resničnostjo. Kantor je ropar in morilec in vendar se mu vse ukloni Ali verjetno in prepričevalno tegai Cankar ni izpeljal.  N|egova drama ni vrsta dejanj, ki se logično razvijajo iz ekspozicije, nego  vrsta prizorov, ki spravijo  poslušalca sicer v razpoloženje,  da  jih   umeje   in jim sledi z drhtenjem, ki pa niso logično in psihologično utemeljeni.   V Življenju je marsikaj  mogoče, kar na odru ni verjetno, a vse, kar pride na oder, mora biti verjetno. V Can karjevi drami pa je polno neverjet nosti. Neverjetna je ougestija, da po kaže Kantor, kako je svojega brata umoril, neverjetno je, da  se Kantor odloči Maksa  ubiti  in  da  more ta oboj izvršiti, neverjetno je,  da vse vslie vsem slutnjam le ne spozna,
ds je Kantor morilec, niti sodnik, kateremu Kantor svoje dejanje prizna. Tudi to priznanje je neverjetno, ker ni utemeljeno.   Vzlio vsem tem neverjetnostim in tehniškim nedostatkom,  vzlic  slabemu psihološkemu utemeljenju, pa je »Kralj  na Betaj novic napravil mogočen utis na ob Činstto, ker so skoro vsi značaji interesantni, ker so pravi ljudje, vzeti iz življenja, ker so vrisani  s krepkimi konturami, ker je kranjski ma lomestni milje  izborno pogođen, in pa ker  ima  Cankar izredni talent, da se polasti poslušalca  in ga prisili, da mu sledi. Vspeh Cankarjeve drame je bil velik  m  resničen, in naj  so si tudi  mnenja  močno nasprotna, to priznajo vsi, da je igra nekaj   posebnega,  čemur   ni odreči velike vrednosti. — Da je  igra dosegla ta vspeh, k temu je igralsko osobje mnogo pripomoglo. Morda se igralci niso še nikdar za nobeno iz virno igro tako zavzel', kakor za to. Vsi  so   igrali   brez tradicionalnih igralskih okraskov, naravno in karakteristično.   Gosp. L i e r je kmetskoga okrutneža Kantorja dosledno izvedel.  Uloga ni lahka, prav zaradi mnogih   neverjetnosti  tega značaja. Kolikor se je dalo, je g Lier vse te neverjetnosti prikril tako, da jih mnogi niti opazili niso. Najinteresantnejši znt \ čaj v igri je Maks. Cankar ga je karak-teriz ral  s posebno ljubeznijo  in g. Bo leska  ga je igral  tako dobro, da bolje ni mogoče.   Uloga Francke je skrajno nehvaležna, a gospč. Ručko va jo je znala tako izvesti, da je prišla do popolne veljave. Tudi gdč. Kreisova  je  im-rla  kot Nina najlepši uspeh, istotako g. V ero v-šek kot župnik.  Priznanje gre tudi gospe Danilovi, gospe Lier o vi, g.   Conskemu   in  g. Dragutinovi ću,   g.  Nučiču   in drugim Nina, župnik, Hana in Krneč so jako srečno in duhovito izvedeni značaji, Občinstvo  je  svojemu oduševljenju dajalo duška z  burnim ploskanjem in klicalo pisatelja na oder, a C*nkar se ni odzval. Posebno navdušeno je bilo priznanje po prvem dejanju, ki je tudi najdovršeneje in najsiiajnejŠi dokaz, kako velik talent je Cankar.
— Pevski zbor „Giasbene Matice'*. Ker jo g. koncertni vodja Hubad zopet prevzel pouk v rGlas-beoi MatŽCJ*! pričenja tudi s pevskim zborom redne vaje in sicer prihodnjo sredo, dne 13. januvarja ob pol G. uri za ženski zbor, ob 8. uri za moški zbor. »Glasben.« Matica* vabi vse Čestite dame in gospode pevskega zbora, da se iznova posvete lepi pevski umetnosti, da se pevski zbor skoraj zopet javno pokaže v znani in priznani svoji vrlini. Prihodnji koncert bo pravi slovenski koncert, sestojoč iz najboljših skladb domačih umetnikov.
— Predavanje v ,Splo*nem slov. ženskem društvu1. Gosp. ar. Tri lier si je izbral za sinočno predavanje predmet, ki bi vsaj moral biti v naši dobi najaktualnejši. »Pravica do dela« je glavni nauk sociologije. Predavatelj pa je tudi razmotri val to vprašanje pred mnogoštevilnimi poslušalkami in poslušalci tako temeljito, navajal toliko zgodovinskih podatkov in citatov raznih dob in drživnikov, da se je videlo, kako vsestransko je proučil socialno slovstvo. V uvodu je navajal, da je boj človeštva za obstoj star kakor človeštvo samo. Potem je primerjal položaj revnih in brezdelnih sedaj in v starem veku. Kaj je delo/ Delo je vse, in brez dela ni ničesar. Ko si je človek zasužnil sočloveka, mu je narasla tudi dolžnost za njegovo preživljenje. Dolžnost do dela uči že sv. pismo: »V potu svojega obraza si boš kruh služil « Prvi pojav pravice do dela najdemo v atenski državi, ki je sama skrbela za življenje in vzgojo otrok. Nasprotno pa se je zdelo Rimljanom delo poniževalno; pri njih je sužen reprezeato-val icapitil. Konstantin Veliki je vpeljal preskrb) revežev, a prva je bila vendar Francoska, ki je pod kraljem Ludvikom XVI. uveljavila pravico do dela, ko je Robespiere izrekel leta 1789 preroške besede v tem smislu. Ostalo pa je vse v bo 8fdah vsled neprestanih vojak Leta 1848 je stoprv vzplamtela človeška duša in vstali so prvobontelji za pravico do dela. Najznamenitejše besede pa je izgovoril Bi srna rok 9. aprila 1884 v pruskem državnem zboru, češ, da je država dolžna preskrbeti delo zdravemu in delavnemu človeku, ki bi rad delal, a dela ne dobi. Delo, dokler je Človek zdrav in krepak, onemoglemu in staremu pa primerno preskrbo, to je bilo jedro Bismarckovih besed. Slepa je država, ki misli deliti milosti, kjer ima dolžnost. Konja si mora država kupiti, moža pa si vzame s silo. Krivična pa je tudi verska in cerkvena družba, ki obeta Človeku zadoščenje Šele na drugem svetu. — Predavatelju se je občinstvo za poljudno razpravo navdušeno zahvaljevalo s ploskanjem.   Ženskemu društvu .pa
je le čestitati, da je v svojih članicah- in s tem v javnosti sploh, znalo obuditi smisel tudi za resna socialna vprašanja.
— Slovensko pisateljsko podporno društvo v Ljubljani priredi v proslavo sedemde getletnice svojega častnega člana in bivšega predsednika dr. Josipa Vošnjaka dne 20 januvarja v mali gitalnilki dvorani slavnostni večer. Spored: 1. Govor društvenega predsednika 2. Predavanje dr. Vošnjaka: Spomini na Ljubljano. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Slavec« in društvena godba.
— Narodna čitalnica v Kamniku (ne pevsko društvo »L'ra«, kot se je svoječasno pomotoma poročalo) priredi v nedeljo dne 17. prosinca ob 7. uri zvečer pod vodstvom g. E. Adamiča koncert, pri katerem sodelujejo v mešanem zboru iz prijaznosti gg. Liraši. Spored obsega štiri mešane in dva ženska zbora, č.ednja dva spremlja na glasovirju g. Ivan Bezeg. Večina proizvajajočih skladb je vzetih iz muzikalnega zbornika »Novi akordi«, kateri pod uredništvom zaslužnega skladatelja dr. Gojmira Kreka vrlo častno napreduje ter se kot edini list svoje stroke v Slovencih osobito trudi med našim narodom vzbuditi zanimanje ia moderno glasbo in petje. Ia baš ta koncert je v prvi vr9ti namenjen v sicer skromnem okvirju pokazati velik napredek glasbene umetnosti v našem malem narodu, odkar je pričela izhajati veleugledna muzikalna revija »Novi akordia Gosp. Adamiču, kot vzornemu ter vestnemu pevovodji smo dolžni največ zahvale in priznanja, ker se je lotil v svoji r -zprimerni požrtvovalnosti mučnega posla v doglednem času oživiti ter vsposobiti za prirejanje koncertov vztrajni in marljivi ženski zbor ter ga tako izvežbati, da smemo biti v istini ponosni nanj. Na sporedu se nahajajo novejše kompozicije priznanih naših skladateljev Gerb ća, dr. G. Kreka, Foersterja in E. Adamiča. Največ presenečenja utegne vzbuditi dejstvo, da se izvaja na koncertu prekrasen, a zelo težaven zbor deklet iz Čajkovskega opere »Onjegincr, ki tvori gotovo najbriljantnejšo točko pevskega sporeda. Odlični pianist in učitelj »Glasbene Matice g. Jos. Pro-chazka seje prjazno odzval povabilu ter zagotovil svoje sodelovanje pri k ncertu s prednašanjem izbranih glabsenih biserov svetovnoznanih umetnikov Dvofaka, Smetane in L szta. Eno točko glasbenega sporeda prevzameta gg. Špalek in Adamič za gosli odnosno za klavir. Proizvajati nameravata divno balado I. Prochazke. Koncert bode torej spričo raznovrstnega sporeda nudil občinstvu najlepši umetniški užitek. Iz tega razloga se tudi nadejamo, da bode meščanstvo pri koncertu častno zastopano, ker s tem bode pokazalo, da ima čut in zmisel za slične, ža-libog le preredke prireditve. Zen skemu zboru in njegovemu pevo-vodju vsa čast! T—v.
— Naročba na „Ilustrirani centralni register za varstvene znamke". C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo »Ilustrirani centralni register za varstvene znamke« tudi v letu 1904 izdalo in sicer skupni, ki obsega vseh 6 skupin in pa posebni, ki obsega skupino I (kovine, kovin sko blago, orodje). Cena za skupni register je določena na 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K; za posebno izdajo skupine I. pa na 15 K. Ta posebna izdaja pa izide le, če se oglasi najmanj 50 naročnikov. Register izhaja v mesečnih zvezkih. Oglasila na naročbo in denar je po slati na c. kr. dvorno in državno tiskarno na Dunaju (Wien III. Renn-weg 16).
— „Slovenski trgovski klub" v Mariboru ravnokar raz pošilja okrožnice, s katerimi vabi na svoj prvi slovenski trgovski ples v Mariboru, ki se vrši dne 7. svečana 190 4 (in ne 8., kakor je bilo pomotoma naznanjeno). V teh okrožnicah slika trgovski stan, ki je v mali izjemi skoro ves v nemčurskem taboru in to ne le v mestu Mariboru, marveč tudi na deželi si pridobiva nemčursko trgovstvo od dne do dne več pripadnikov. Veiepo-inembno je Čitati med drugim v okrožnici tudi sledeče: »Skrajni čas je, d& se združimo in da začnemo skupno delovati proti nakanam našega nasprotnika, ki nas hoče za vselej ugonobiti. Zato vabi in pozivlje imeno-t&ui klub vse narodnjake, naj priskočijo klubu na pomoč in ga blago-J e podpirati v njegovem delovanju. Klubov namen je, pri naznanjenem plesu seznaniti vse somišljenike in prijatelje narodnega trgovstva in si tako pridobiti in osigurati ožjo zvezo in naklonjenost pri vseh Slovenoih.
Pripomniti je še, da se porabi Eventualni čisti dobiček plesa za fond in ustanovitev   slovenskega trgov-
skega in obrtnega društva v Mariboru. Zato kliče »Slovenski trgovski klub«: »Slovenoi, na svidenje dne 7. svečana t. 1. v mariborskem »Narodnem domu« pri prvem slovenskem trgovskem plesu!«
— Pri zgradi škofovih zavodov v St. Vidu se je 9 t. m. ponesrečil delavec Anton Gali. Gall je kopal rov za kanal in se je nanj vsula debela plast zemlje, da je bil hudo poškodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Pri škofovih zavo dih se je v kratkem času prigodiio toliko nesreč, da bi se dalo zares sklepati, da škofa ne spremlja — blagoslov božji pri njegovih pod jetjih.
— Mladi vozniki. Deželna vlada je z ozirom na tot da se rabijo za voznike tudi dečki pod 14 leti, opozorila vsa županstva po deželi, da naj prebivalstvo pouče, kako nevarno je, ako se rabijo otroci za voznike, in gledajo na to, da se ta slaba navada opusti.
— 2160 kron je izgubil hlapec Ivan Gasperlin po domače Vrbanov iz Gmajncc 5 §t. m. v Kamniku, ko je šel s kolodvora v mesto. Gasperlin je dvignil ta denar istega dne v hranilnici v Ljubljani in ga je imel spravljenega v pisemskem kuvertu v žepu. Ker je bil isti dan v Kamniku sejem, se sumi, da je denar naše! kak tuii sejmar.
— Mednarodna panorama
nas vodi ta teden po junaški Črni gori. Znamenita so ta tla za vsa kega Slovana, ker so takorekoč prepojena s slovansko krvjo. Pa tudi za oko lepe kraje zakrivajo krasna tla. Bujno zelene dolinice z južnim sadjem izgledajo kakor zelenice v puščavi, kajti ostali svet pokriva skalovje, čez reke se vzpenjajo še ponekod turški mostovi, a najvaž nejše kraje veže s Cetinjem udobna ceBta. »Prestolnica je seveda skromna, le knežji dvor in Danilov grad sta nekoliko znamenitejši zgradbi. Vsekakor pa je Črna gora najzanimivejši kos slovanskega sveta, zato bi si jo naj vsak Slovenec vsaj v pano rami ogledal. — Prihodnji teden bo razstavljena zlata bogata Kalifornija.
— Izpred sodiiča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Rade Ribar iz Mrzlega polja in Dane Kalan iz Udbina, delavca pri železniškemu predoru v Bohinju, sta dne 29. listopada m. 1. v baraki v Obernjah napadla v prepiru svojega rojaka in sodelavca Tomaža Sertiča. Ribar ga je tolkel z ostrim robom svetilke, kakršno rabijo delavci v predoru, Kalan pa gaje po hrbtu obdeloval z nožem. Poškodovanec je dobil na glavi 31, na levem licu eno, ob levih spodnjih čelustih dve, na hrbtu 4, ob desnem boku in na desni nadlehtnici pa po eno poškodbo ; Sertič je vsled izkrvavenja umrl. Sodišče je obsodilo Rade Ribarja na 18 mesecev, Dane Kalana pa na 2 leti težke ječe. 2) Frančiška Grošelj, dekla pri gostilničarju Jakobu Kolencu v Go-ričanah je izmaknila tamošnji natakarici listnico, v kateri je bilo shranjenih 136 K in katero bi imela ta izročiti svojemu gospodarju za prodana jedila in pijačo; obenem je Grošelj obdolžila natakarico, da je sama ta denar prikrila z namenom, da bi ga poneverila, nakar so natakarico orožniki ovadili rad hudodelstva nezvestobe. Sele kasneje se jc izvedelo, da je Frančiška Grošelj sama vzela ta denar. Obsojena je bila zaradi tatvine in obrekovanja na 1 mesecev težke ječe. 3) Janez Šinkovec, posestnik v Medvedjembrdu je ob pre tečih mu rubežih, da bi poplačanje raznih upnikov saj deloma obrezuspešil, prodal 1 slamoreznico. 1 kravo, 1 prašiča in 2 voza. Z izkupljenim denarjem se je spomladi mislil odpeljati v Ameriko. Obsojen je bil na 3 tedue zapora. 4) Jože Vogelnik, po estnika sin v Podhomu je 21. vinotoka m. 1. na 1 vola in eno kravo se glaseči, po županstvu v Gorjah dne 5. vinotoka 1903 izdani živinski potni list, datum od „5" vinotoka, na „21" vinotoka popravil in ž njim prignal enega vola v Lesce na semenj, kjer ga je zasačil orožnik. Obsojen je bil na 3 tedne ječe.
— Z revolverjem se je branil. Klepar F. A. in mehanik St. G. vračala sta se danes ponoči vinjena domov. Med potjo sta se sprla, nakar je slednji prijel prvega in ga vrgel na tla, potem pa zbežal. Klepar se je pobral in tekel za mehanikom, nakar je ta trikrat ustrelil z revolverjem proti svojemu zasledo valcu, pa ga ni zadel. Seveda je kle par F. A. nato zbežal.
— Ponoćni znanec. Pre-vŽitkar Jožef Bregar iz Radeč je pri šel včeraj ponoči v Ljubljano. V Kolodvorskih ulicah srečal je nekega mladega človeka, katerega je vprašal, kje bo mogel prenočiti. Le ta mu je rekel, naj gre ž njim v hotel »Štrukelj«, kjor ima on sobo a dvema posteljama. Bregar je iel i njim v hotel in je ž njim prenočeval. Ko ae je zjutraj vzbudil, je bil njegov po-nočni znanec že vstal in je hotel oditi. V tem trenutku pa je Bregar
opazil, da mu manjka ura, katero je bil položil na nočno omarico. Zahte val je uro nazaj, katero mu je tujeo tudi dal, nakar p * se je hitro odstranil. Po njegovem odhodu je Bregar ie pogrešal denarnico, v kateri je imel 13 kron.
— S ceh o pobegnila sta včeraj zvečer iz Pavškove gostilne na Dolenj ki oesti dva Trnovčana. Napravila sta cehe 3 K 98 vin. in jo nato d»ug za drugim popihala iz go stilne.
— Na južnem kolodvoru
najdene reči. V času od 2 do 8. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: klobuk, kukalo, zrcalo, muf in palica.
— Psa povozil je danes do-poludne v Sv. Florijana ulicah električni voz.
— V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 41 izseljencev.
— Izgubljene reći. Mesarski vajenec Ivan Rupnik, stanujoč na Sv. Martina cesti št. 21, je izgubil na poti od Marijinega trga po Sv. Petra in po Sv. Martina cesti do doma bankovec za 10 K. — Na poti od kavarne »Evropa« po Duna|ski oesti, Š.~ienburgovih ulioah, po .Zvezdi« in po Židovskih ulicah do Jurčičevega trga je izdubila neka dama zlat me dajion z dvema fotograGjama. — Postrežnica Marija Korbičeva, stanu joča v ulioah na Grad št. 4, je izgu bila dne 9. t. m. na Vodnikovem trgu baržunasto denarnioo z manjšo svoto denarja. — Marjeta Suhadolnik, sta nujoča v Dravljab, je izgubila v soboto na Cesarja Jožefa trgu denarnico v kateri je imela 4 K denarja. — V soboto zvečer je izgubil gosp A. B. Črno denarnioo z manjšo svoto denarja. Pošteni najditelj naj jo odda v našem upravništvu
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v prostorih g. Alberta (pivovarna Hafner), na Sv. Petra oesti, koncert za člane. Nečlani plačajo 40 vin Člani so prosti. Začetek ob 8 uri zvečer.
— Hrvatske vesti. II r -vatski sabor se je danes zopet sestal. V razpravo pride najprvo finančni provizorij in nekatere druge predloge, potem pa se predloži saboru pjoračun in se prične prora čunska debata. Če bo sabor redno posloval, se bo že koncem tega me* seca zaključil. —Demonstrantje v Bribiru pred sodiščem Pred kratkim se je izrekla sodba proti demonstrantom ob priliki lanskega pokreta v Bribiru Ivan Stimao in Atanazij Spoja sta obsojena v šest mesečno, Vatrosl. Formbaoher v trimesečno, več drugih pa v dvomesečno, šest, tri in dvotedensko ječo. — Acetilensko razsvetljavo nameravajo uvesti po vseh mestih v Dalmaciji in sicer na ponudbo posestnika J. Modrica. — »Dalmatinski skup« v Trstu je imel 8 t. m. pod predsedstvom viteza Vukovića svoj občni zbor. Na predlog prof. Mandića se je sklenilo, da naj stopi »Dalmatinski skup« v dogovor s »Slov. Čitalnico« glede združenja obeh društev, ki bi se potem skupno nastanili v novem »Na rodnem domu«. — Sporazum-ljenje Srbov in Hrvatov v Mostaru. »Jedinstvu« se poroča, da so se Hrvatje in Srbi pri mestnih volitvah v Mostaru sporazumeli in postavili skupue kandidate, za katere so glasovali Srbi in Hrvati. Za podžupana sta torej voljena Srb Šantie in Hrvat Iv&nković, oba nasprotnika bosanske vlade. — Hrvatski vojaki — makedonski žandar j i. Vlada baje želi, da bi vstopilo mnogo hrvatskih častnikov in podčastnikov v makedonsko žandarmerijo. Hrvatski časopisi pa rojake svare, da naj tega ne store, ker bi to povzročilo, da bi Makedonci jeli sovražiti Hrvate in Srbe, kar bi bilo v veliko škodo slovanski stvari, kar pa ravno vlada želi, da bi zanetila še hujši razdor med Jugoslovani.
— Prodajo »Slovenskega Naroda" prevzela je gospa Antonija Velkovrh v Ljubljani, sv. Jakoba trg štev. 8. — Istotako prevzel je prodajo našega lista na Javorniku gospod  Štefan Podpac.
— Najnovejše novice. —
Dva tovorna vlaka sta skupaj trčila na postaji Glognioa. Zdrobljenih je 15 voz in znaša škoda samo za blago 80 000 K. Uslužbenoi so pravočasno poskakali z vlakov.
— Veliko poneverjenje. Pri južnoruski Železnici je upravitelj Panckaravski poneveril v teku časa 2,030000 rubljev ter jih zaigral in potrošil v lahkomiselnih družbah.
— Grozna nesreča. Iz Te-meivara se je vračal grašČak Milan Velković (Srb) s svojo Ženo in tremi otroci. Žena in otroei so sedeli na vozu. s senom napolnjenem, dočim je Velković zraven voza jezdil. Pri tem je odvrgel tlečo cigareto, ki je po neareči padla na voz v seno, k i ■e je vžgalo.  Plamena ao ae konji
vstrašili, zdirjali s ceste ter ga zvrnili v jarek. Vsi trije otroei so zgoreli, Žena pa je dobila smrtne opek line. Pa tudi možev konj se|je splazi', vrgel jezdeca s sebe, ki pa je ob visel v stremenih ter ga je konj vlekel za seboj, dokler ni bil Velković mrtev.
— Zopet požar gledališča. V Prili na Ruskem se je vnelo gla-dališČe med predstavo za učenke ondotne gimnazije. Vse je drlo k izhodom. Pri tem je bilo več učenk in tudi nekaj učiteljic tako pohojemh, da so za ranami umrle.
— Za občinsko pravico je zaprosil v Znojmu baron Oton Seefried, soprog cesarjeve vnuki nje princezinje Elizabete. Občinski odbor mu je sprejem obljubil, ako ga Bavarska izpusti iz domovinske zveze.
— Svojo hčer je zastrupil v  Krumavi 721etni   posestnik To-mandl, da bi si prilpw.il njeno pre moženje 3000 K.   Hči je bila že 42 let stara.
— Grof Szaparv   na poto vanju okoli sveta. Prosluli bivši reški guverner Szaparv  je nastopil na lastni ladjici 3—4 letno potovanje okoli sveta, da preboli razkrinkanje.
* Jubilej cerkvene dogme.
Od 8 decembra 1854 je katolikom strogo zapovedano, verovati v brezmadežno spočetje. Do tega dne je bilo dovoljeno, imeti različno mnenje o tem, kako se strinja božji misterij Kristovega rojstva v okvir božjih naravnih zakonov. Ker Da so se začeli v Rimu bati, da bi to različno razmišljanje zavedlo katoliške teologe na pot svobodne misli, je odredil papež Pij IX, da ne sme pravoverni katolik sploh nič misliti o ver skih misterijih, temuč se držati le dogme nezmotljivega papeža — ki pa je postal nezmotljiv šele 16 let poineje. Od 8 decembra 1854 ne obstoji za teologe več vznemirljivo vprašanje, kajti s papeževim § 14. se je enkrat za vselej določilo, da se je spočetje Odrešenika izvršilo neodvisno od naravnih zakonov. Sicer so naravni zakoni božja uredba, a to ne spremeni na stvari nič, v potrebi se tudi božji zakoni prekli-čejo, kakor Badenijeve jezikovne naredbe. In katoliški teologi so v svoji apatiji in lenobi za samostojno razmišljanje še hvaležni papežu Piju IX za oktroirani absolutizem. Sedaj jim se je treba božjih misterij le po su hoparnih knjigah na pamet učiti in pri tem nič misliti. V tem se odlikuje posebno avstrijsko duhovništvo, ki se že sedaj pripravlja, da proslavi letos jubilej brezmadežnega spočetja. Na Nižjeavstrijskem se je v ta namen že ustanovil imakulata - odbor pod predsedstvom kanonika in poslanca ScbopfUnthnerja.
* Potrpežljivi mož. V Sesve-tsh pri Zagrebu je imel Franjo Rade gostilno, ki jo je upravljala njegova žena. V krčmo je zahajal tudi Slo venec Miha Šueler iz Dolja v črnomaljskem okraju Kmalu sta se z go-stilničarko zaljubila; ker pa je bil tudi Sneler oženjen, dogovorila Bta se ter pobegnila v Ameriko. Mož je prodal gostilno ter šel iskat nezvesto ženo. Iskal jo je po New Jorku in Pittsburgu, dokler je ni našel pri njenem zapeljivcu v Chlevelandu Oba sta že mislila, da ju prevarjeni mož nbije, toda ta se ni hotel pre nagliti, temuč se je z ženo in njenim zapeljivcem pomiril. Kmalu nato je prišla tudi Šnelerjeva žena z otroci za nezvestim možem, pa mu je tudi odpustila. Vsi šlirje s i se kot dobri prijatelji napotili v mibiganske ba krene rudnike, kjer sta moža dobila delo In žtveli so patrijarhalično. Toda v Radejevi ženi se je kmalu zopet zbudila stara pregrešna ljubezen do Šnelerja, in nekega dne sta zopet pobegnila. Sedaj pa mož ni hotel več iskati svoje nezveste žene niti je ni zahteval nazaj, pač pa je vložil pri sodišču zoper zapeljivca tožbo za 5000 dolarjev odškodnine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. januvarja. Danes se je sešel proračunski odsek avstrijske delegacije in razpravlja o proračunu ministrstva zunanjih del in o ekspozeju grofa Goluchovv-skega. Značilno je, da se je dr. Kramar, govoreč o Macedoniji, zavzel za Srbe, dr. Stransky pa za Bolgare. Tudi afera nadškofa K oh na je prišla v razgovor. Dr. Stranskv je zahteval, da se ne reši v protičeškem smislu.
Dunaj 11. januvarja. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je bil včeraj v avdijenci pri cesarju in je potem konferiral z
ministrom zunanjih del in z vojnim ministrom.
Pulj 11. januvarja. Tu je bil iz političnih nagibov dvoboj med stotnikoma 4. artilerijskega polka Josipom Janečkom in Leopoldom Lutzem. Janeček je na vratu nevarno ranjen.
Budimpešta 11. januvarja. V političnih krogih se zatrjuje, da je grof Tisza v včerajšnji avdijenci dobil od cesarja izredna pooblastila Najbrž se poskusi predvsem zatreti ob3trukcijo s permanentnimi sejami, mogoče je pa tudi, da se že sedaj parlament razpusti.
Budimpešta 11. januvarja. V današnji seji poslanske zbornice je grof A p ponvi nujno interpe-liral zastran vojaškega kazenskega postopnika. Vlada odgovori še danes.
London 11. januvarja. Kitajska vlada je japonskemu poslaniku v Pekinu naznanila, da ostane Kitajska v slučaju rusko-japonske vojne nevtralna
London 11 januvarja. „Standard" javlja: Rusi so zasedli važno železniško postojanko S i n m i n-tung, 95 angleških milj od Njuč-vanga.
London 11. januvarja. Japonska vlada hoče nadaljevati pogajanja z Rusijo. Tukajšnji listi menijo, da z namenom, da se pripravi za vojno. Obenem pa izrekajo listi nazor, da se je vzlic temu bati vojne še predno pride spomlad
Belgrad 11. januvarja. Ker so vsi inozemski poslaniki odpotovali, ne bo na dvoru novoletnega sprejema.
Rim 11 januvarja. Papež se je neki odloČil, da na noben način ne sprejme prezidenta francoske republike, ko pride v Rim.
Poslano*5
Dr Ivan Šusteršič piše v novoletni številki »Slovenca«, da so »liberalni« ribmški trgovci izkoristili polom ribniškega konsumnega društva, hitro pozabili škodo kmeta in povišali cene v svojih trgovinah.
To je popolnoma izmišljeno, laž in golo obrekovanje trgovcev. Res pa je, da smo od časa, ko je ponehal ribniški konsum, cene v obče izdatno znižali, da ae prizadevamo cbžinstvu posreči s solidnim blagom in po najnižjih cenah. Važne pred mete n. pr. sladkor, petrole|, moko i. t. d. predajamo po nakupnih cenah, večkrat tudi v lastno izgubo pod ceno, tak > da s težavami moremo izhajati. Par tisočakov izgubiti vsako leto, kakor se je zgodilo pri kon-sumnem društvu v Ribnici, pa ne moremo, ker pridemo sicer v kratkem času vsi na kant.
V Ribnici, 8 jan. 1904
Ribniški trgovci:
Ivan Lovšin,  Franc Pirker, Frano Picek, Franc Pust, Franc Pust.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Darila.
Spisek *.t. m.
Za Vegov spomenik so dospeli siedečl darovi osrednjemu odboru v Ljubljani in sicer: Njegova c. in kr. Visokost, presvetli in prečastiti gospod slavni in veliki nemški križevnik, c. in kr vojni poveljuik, nadvojvoda Evgen 10J K, državni poslanec in posestnik grof Alfred Kbevenhuller na Dunaju 10 K, tajni svetnik, državni poslanec in posestnik Anton baron pl. Luawigstorrf na Dunaju 10 K, drž. poslanec dr. Žitnik v Ljubljani 20 K, ravnatelj Karol Luckmann v Ljubljani 5«) K, c. in kr. generalmajor Miroslav pl. Jihn v Lvovu 20 K, c. in kr.
13. vojno poveljstvo v Zagrebu 4L K, c. i. kr.
14. vojno poveljstvo (pisarniško ravnateljstvo) v Inomostu 15 K, c. in kr 3. pehotno krdelno divizijsko poveljstvo v Lincu 20 K, c. in kr. 1. arcierska telesna straža na Dunaju 25 K, c. in kr. 4. polk cesarskih lovcev v Solnogradu 60 K, c. in kr komi topničarski polk baron pl. Weigl St. 2 na Dunaja 50 K, c. in kr. ulanski polk cesar Franc Jožef st 4vZolkiewu 10 K, c. in kr. železniški in brzojavni polk v Ka rneuburgu 100 K, c. in kr. opravno skladišče v Brnu *i9 K 78 v, c. in kr. vojaška oskrbovalni?! v Ljubljani 6 K, c. in kr. smodnifika tovarna v Kamniku pri Ljubljani 10 L. c. in kr. krajno poveljstvo v Budimpešti 20 K, c. in kr. vojaško skladišče v Premi&lu 2 K, c. in kr. topničarska orodnica t Lvovu 4 K, c. m kr. divizijski topničarski polk it 7 v Ljubljani 30 K, c. in kr. topničarska kadetska fiola (učiteljsko osebje) v Traiskir-henu 14 K, c. in kr. garmsijska bolnišnica in sanitetni oddelek st. 8 v Ljubljani 16 K; torej od 21. listopada do 83. gTudna 1903 dopoelano 6tt0 K 78 v.
V Ljubljani, dna 24. grudna 1903.
Spominjajte se dijaške In ljudska kuhi njs pri Igrah In stavah, pri svečanostih
In oporokah, kakor tudi pri naprlčako--vanlh dobitkih.: =
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kuni dunaj. borze 11. januvarja 1904. Naložbeni papirji. h Denar
42° o majeva renta . . . 100*40 4*2°/0 srebrna renta . . , 100 40 4% avstr. kronska renta . 1« 050 4%     „    zlata „        . 120-25
4°/0 ogrska kronska „ . 99 — 4°/0 „ zlata „ . 119-4°/o posojilo dežele Kranjske 100*— a1/*0', posojilo mesta Spljet j| 100 — 4»/a° o      m Zader j 100 —
4V,°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 1C0*86| 4% češka dež. banka k. o. . 100—' 4%     „     „ ž.o.   . ; 100-
47,% zst pismagal.d hip. b. 10175 4Vi% pest.  kom.  k.   o. z
10% pr. .... I 106-70, 4V30/o zast. pisma Innerst. hr. ■ 101'—: a1/>°/o   m     n  ogrske cen. ||
dež. hr......II 100*60i
41/*0/© z  Pis- ogr. hip. ban   j 100*—
»*/*% obl. ogr. lokalnih 2e
leznic d. dr.....II 100 —
obl češke ind. banke 100*50
4Y,°/o
4°/0 prior Trst-Poreč lok. žel. 4% prior. dol. žel. . . . 3o/o „ juž. žel. kup. VtVi 41/j°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Blago
100*60 100*60 10J70 120*45 9920 119*20 100 75 100—
ion-— im-85
100 60 100*50 102-
107-70 102.—
10150 10090
101 — 101.50
98-5'ij
9950 100-50
304-50, 306-50
100*65: 10165
183 80  185 60
emisije
II
*66—j
162 —
290 — 284"— 263'—
92-— 130 30
19101 463'-
79—:
V0-— 52*90 26 75! 65-— 77-— 493'-
260 — 165 — 296-288 — 268 — 94 — 131*30 2010 473*— 83 — 83 — 74'— 5393 2775 68 — 82 — 503'-
85*75 8675 671-50 672*50
1585 — 1595 — 67375 674 75 758— 759 — 254— 255 — 682'—; 686 — 421-75 422 75
1893-— 1903-—
Srečke.
Srečke od L 1854   .... j! 180 U>i
11      u  n 18607a „      1864 .
„ tizske . . . „ zem. kred. I. n     n n
„    ogr. hip. banke   . .
„    srbske a frs. 100 —
„    tursfce .      . .  . .
Basilika       srečke . . .
Kreditne          „ ...
Inomoške           „ ...
Krakovske        „ ...
Ljubljanske      ,, ...
Avst. rud. križa,, . . .
Ogr     n     ji   u ...
Rudolfove          „ ...
Salcburške       „ ...
Dunajske kom. ...
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske ,. „ Zivnosteuske „ . . Premogokop v Mostu iBriix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi..... 482— 483'—
Trbovljske prem. družbe   . 378— 384*—
Avstr. orožne  tovr. družbe 453*— 455*—
Češke sladkorne družbe .   . 155— 156 — Valute
C. kr. cekin...... H'33 1137
20 franki   .   .  .   ■   .   .   .1907 19-09
20 marke....... 23*44 23 52
Sovereigns....... 2395 24-04
Marke    .  f...... 11720 117-35
Laški bankovci.....I 95*20 95*40
Rublji......... 25250 25350
Dolarji    ........ 484 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. januarja 1904. Termiti.
Pšenica za april . . . . za 50 kg K 7*88 „ okt. 1903 . april     .   . . maj 1904 . . maj ....
Efekti r.
b vinarjev nižje.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806*3. Srednji «r»cni tlak 736 0 nun.
Rž
Koruza Oves
50 50 50 50
7-69 6*66 5-26 551
Jan.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Vetrovi	Nebo
9.	9. sv.	741*4	06	al. jzahod	oblačno
10. ■	7. zj. 2. pop.	742 6 7412	00 19	sl. jug sl. jug	oblačno oblačno
•	9. zv.	7416	02	brezvetr.	oblačno
11.	7. zj. 2. pop.	740 4 7395	— 1*6 - 0 9	sl. s vzhod [sr. jjvzh.	oblačno oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje 2 5° in 07°, normale: — 2*7° in —2 7°. — Mokrina v 24 urah: 41 mm in 0 0 mm.
t
Tužnim srcem naznanjava v svojem in sinčka LEONA imenu bridko vest, da je najin iskreno ljubljeni sinček, oziroma bratec
Milček
danes, dne 11. januvarja t. 1., v nežni mladosti 2V2 mesecev nenadoma izdihnil. 101
Ljubljana, 11. januvarja 1904.
Makso in Minka Bradaška.
PrIdo n
mesarski pomočnik
f-di oženjen, vešč slovenskega in nemškega Jezu^a>  z m*lo kavcijo, dobi ~zQtovljeno eksistenco nadeželi, j-rje? pove upravništvo »Slovenskega
Službe.
Pri podpisanem generalnem zastopa c. kr. priv. zavarovalno družbe »Avstrijski Feniks" v Ljubljani razpisujeta se
dve slu±bi 103--
potovalnih uradnikov
v oddelka za požar z letno plačo K 1200 in dragimi postranskimi dobodki in
ona sluibm
potovalnega uradnika
v oddelku zavarovanje za Življenje z letno plačo K 2400, dijetami in provizijami.
Prošnje vložiti je do 20. januarja t. I. pri podpisanem generalnem zastopu.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so strokovno zvežbani in samskega stanu.
C. kr. priv. zavarovalna družba
Avstrijski Feniks44 na Dunaji
Generalni zasiop v Ljubljani.
vefi6 notarskega dala in lanes-
Ijif, ae sprejme ta Ljubljano.
Ponudbe a svedočbami sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. 61—4
1000 kron
ako je goljufija!
Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslova otrok. Z več tisoč oahvalnicami L po S Uja diskretno aa 90 h Lv avstr. znamkah gospa A. fisnpt, Berlin S.W- 220Linden-strasse BO
i ae za jako nizko cono dobro ohranjen
parni stroj
a kotlom za A konjake aile.
Delujočega se labko ogleda samo še 14 dni pri Frane Burger-ju9 mizarju v Spod. Šiški. 100-1
(2S
Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje Čez 50 tisoč kron čistega premoženja, želi si v kratkem časa v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro in s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseba naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri poljedelstvu.
Pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod nSrečna prihodnost št. 1747", poste restante, glavna pošta, Ljubljana. Pisma se bodo do 1. svečana t. 1. prejemala. Za tajnost se jamči in se slika pri neugodnosti nazaj pošlje. 36—5
Društvo zdravnikov na kranjskem
:^Z=ZZZZZZ  razpisuje za tekoče leto ZH^^^IZZ^
78-2
do katere imajo pravico udove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva. Z uradnimi dokazih opremljene prošnje vložiti je najdalje do konca =   januvarja t. L na društveni odbor, "^^z
Dr. Kopriwa, t. č. predsednik.
Naznanjam, da sem otvoril svojo
NOTARSKO PISARNO
dne 6. januarja t. I. v Čudnovi hiši =====
Sodnijske ulice št. 6
(kjer je preje uradoval notar dr. BEŽEK.)
w ALEKSANDER HDDOVERNIK
8i-3 c. kr. notar.
Ščiti za krste
da se iste v grobu ne stlačijo,
najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico.
Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh
glavnih mestih. 2991-9
posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj.
V  zalogi f tla  ima s
pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani.
9*
[Dobro idoča a**-9
gojtilna
▼ sredini  mesta Ljubljane
ao proda.
Ponudbe na) se pošiljajo na uprav-niStvo »31. Naroda« pod št. 5000.
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domaČega in amenkanafeega
sestara, kakor tudi K «01 IrJ«*, planine in pla-alne stroje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 36     brezplačno. 1294
G. PICCOl
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer val  drugI medikamenti z
največjo skrbnostjo In snainostjo. Plee ollevn zrlodena tinkturo krepi Želodec, vzbuja veselje do Jedi, pospeSujo prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372—46)
Pleeollevo    zrlrznato  vino 86
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K Pleeolljevl sirupi Iz malin ali tanmrliuie dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1 30.
|a naroćlla po povzeti aa*
P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Učenec
primemo izobražen, idra? in ii po. stene bile, se sprejme takoj
v glavno trafiko in mešano trgovino v Mokronogu na Dolenjskem.
Ponudbe se naj adreairajo: Stre Mokronog. 42-4
Poskusite
rastlinski
Varstvena znamka.
,Fl8ffl'
Po okusu in zdra vem učinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja teto, Budi tok In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
5-7
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
Slovenci!
Spominjajte se na to, da stoji v LjubJjaiL
Narodni dom
in v njem
restaravcija.
Toči se vedno  sveže plztnsko pivo in pristna vina. Izvrstna kuhinj«.  Nizke cene Točna postrežba.   Za gospode slovenske vi-sokofiolce priredil sem v kavarni posebno sobo z biljardom in dragimi igrami.
IsU'tam 8e sprejme ša nekaj gospic ki se žele učiti kuhanja. Pouk se vrsi pod nadzorstvom kuhinjskega predstojnika.
Z odličnim spoštovanjem
IVAN KENDA
87-2 RESTAVRATER.
St. 772.
Razglas.
101-1
Občni zbor „Prve dolenjske posojilnice, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom ir Metliki" se skliče s tem na 25. januarja 1904, ob 9. uri dopoludne v občinsko pisarno v Metliki z dostav-
kom, da ako k temu občnemu zboru v smislu g 39 posojilnienih pravil dovolj povabljenih ne bi prišlo, bode drugo občno zborov:*.nje dne 15« febnuvarja
1904, ob isti uri in na istem kraju, ter da se bode ta dau čez na dnevni red stavljene predmete brez ozira na Število navzočih društveoikov sklepalo.
Dnevni red občnemu zboru je sledeči:
1. Nagovor ravnatelja. 5. Predlog bilance za leto 1
2. Poročilo blagajnika. 6. Volitev ravnateljstva in nadzorui&r
3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 7. Predlogi drustveuikov\
4. Potrjenje računa za leto 1903.
Nadzorništvo I. dolenjske posojilnice v Metliki
dne 6. januvarja T.»04.
Anton Terček l.r.
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. Železnice v Beljaku.
lave-d im venoga redsu
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 21 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reimng v Steyr, v L«nc na Dunai via Amststten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 61 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Brsgenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr), Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMKSTO IN V KOČEVJE Osobni vlaki; Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, lil, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža, — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobai vlak a Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi I in II. razr), Francove vara, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Salzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ N0VEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ur* 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri o m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. i
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaj«
vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in devia.
Promete Izdaja k vaakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000*—
Tamjai » tnuajhjs k|i snajaa m ntatstit [nsJrJa
iairebane vrednoetne papirje in ZavTravrraJ« orodlc« -proti
vnovCujo ampato kupona. arorzml lxg-u/bl.
Vinkuluje ln devinkulujo vojaške ženltninake kavcije.
Podružnica w SPLJETII.
CZ^= Dr nor no vloge a prejema
V tekočem računa aH na vloine kniiiice proti treštim. Vloženi denar obrastala od dne vloga do dne vadiga. 38—d
Promet a čoki In nakaznloami.
ugodnim
Majatnlj is odeofoni irainik: Dr. lian Ta?lar.
ia atk .Narodna Mekama*
8156
E 
W3U$A
.O