Penrona p—na f govorm
MarVbonM
Cena
Volilna abstinenca
S stra. ' raznih negativnih elementov ki bi še vedno radi vse samo rušili, ka> kor so nekoč, se je pojavila za nase sedanje državnozborske volitve nova de-viza; abstinenca. Ker so ti ljudje po svoji lastni krivdi odrinjeni vstran, bi hoteli potisniti v ozadje tudi še ljudstvo, kate ro jim je nekoč služilo za material, iz katerega so gradili svojo strankarsko in osebno moč. Videli bi najraje, da bi ves narod bil zaveden v svojo lastno 'kodo na stranski mrtvi tir, iz katerega bi mu ne bilo rešitve. Njihovo geslo ie: »Ce smo propadli mi, tittj propade še ljudstvo!« A prav. s tem dokazujejo na naj vidne.ši in nedvoumni način, da jim nikoli ni bilo do interesov naroda, do pro' speha in blagostanja širokih ljudskih plasti.
Položaj, pred katerega so naši slovenski volilci postavljeni, je v resnici čisto drugačen* kakof &a slikajo ti vstran potisnjeni demagogi. Naše sedanje volitve jih bodo strahovito razočarale, ž njimi vred pa tudi vse tiste, ki jim bodo v svoji zasepljenosti ali naivnosti nasedli. Tako pripovedujejo nekateri subverziv ni elementi, da bo volilna udeležba v Srbiji in na Hrvaškem majhna, narobe pa trdijo oni doli, da se bodo abstinirali Slovenci. Zanesljiva in objektivno poročila, ki jih prejemamo z juga in osredja države nam pa zatrjujejo, da bo tam volilna udeležba zelo velika, morda večja kakor kdajkoli prej. Posebno v Srbiji, kjer so na skupni državni listi kandidati skoraj vseh bivših političnih smeri brez izjeme, so volilci Hrečni in navdušeni, da je onemogočena nekdana demagogija in diktatura strank. Volili bodo tedaj lahko popolnoma svobodno svoje narodne poslance po osebnem zaupanju in simpatijah. Skoraj prav tako je pa tudi drugod.
Vse to dokazuje, da srbski in hrvaški volilci ne mislijo na abstinenco in da so demagogi izgubili še zadn.e pozici.e, ki »o jih nekoč imeli. Naravnost zločinsfvo bi tedaj bilo, če bi se slovenski volilci dali pres epiti m ne bi šli na volitve. S tem bi pokazali, da Slovenci nismo zreli za državno samostojnost, da se ne za-vedotmo svoje svobode in pomena. Slovenski poslanci, ki bi bili izvoljeni z man šim številom glasov kakor njihovi Srbski in hrvaški kolegi, bi imeli zato težek položaj in škodo bi trpeli vsi. Pri tem je pa treba pomisliti, da smo prav Slovenci mnogo bolj navezani na po-jnoč In naklonjenost vlade In parlamenta kakor kdorkoli drugi v Jugoslaviji, “imo vsega tega nas k sodelovanju lili "nposled tudi naS nesrečni zemljepisni NHojfaj, lega naše domovine, ki je ka-Jor klin zabita med Italijane, Nemce in
Madžare.
* Ne glede na vse to bo pa tudi polo-,aJ tistih, ki bodo storili svojo držav-^f|£ko dolžnost In bodo volHi, vse družen kakor onih, k| bodo ostali doma.
ini?r ne V0^'	ne ^ in1e* Prav*ce
da se to ali ono spremeni In
v njegov prid. S svojo abstl-
n°o si bo odvzel celo Se pravico svo-
PREDSEDNIKOV POLITIČNI GOVOR NA MESTNEM MAGISTRATU.
NEWYORK, 22. oktobra- Francoski ministrski predsednik L a v a 1 je stopil danes ob 8. uri na ameriška tla- Ladji »lle de France«, s katero se je pripeljal, je odplula že prej naproti ameriška jahta s Hooverjem, Stimsononi, Walkerjem in drugimi državniki na krovu. Laval je ob srečanju obeh parnikov prestopil s hčerko na ameriško jahto, ki je nato odplula med špalirjem vojnega brodovja v luko- Na Broadwayskem pomolu je Lavala pričakovala večtisočglava množica ter mu priredila navdušene ovacije, v zraku je pa križarilo krog 100 aero-planov. Predsednik se je z avtom odpeljal v mestno hišo, kjer ga je prvi pozdravil državni tajnik Stimson. Po pozdravu župana Walkerja se je La-Val zahvalil za sprejem in razvil pretežno politični govor. Med drugim je
dejal, da je prišel v Ameriko zato, da bi v imenu Francije storil se kar je mogoče za urditev miru ln pobijanje svetovne gospodarske krize. Vendar pa svari pred preveč optimističnimi nadami, ker Francija nikakor ne more opustiti svojega stališča, ki zahteva pred razorožitvijo zadostne med narodne garancije- Brez te garancije bi bila vsaka razorožitev zločin na ško do naroda in države. Laval bo s Hooverjem pretresel vse možnosti teh g*-rancij, in upa, da se bo našla forma za izvedbo velike ideje svetovne razorožitve. Prav tako bosta iskala tudi zdravilo za sedanjo gospodarsko stanje. Francija je voljna doprinesti velike žrtve, donrinestl'jih pa morajo sorazmerno tudi drugi. Lavalov govor so oddajale vse ameriške in francoske radiopostaje.
JU m D. a.
Maribor, Gosposka ulica 7
priredi v svoji podružnici v petek, dne 23. in soboto, dne 24. oktobra
poskusno kuhanje
svoje znane mešanice kave »Tri zvezde«. K tej prireditvi so vabljeni vsi cenjeni odjemalci ter njihovi znanci in prijatelji, kakor tudi vsi ljubitelji izborne kave.
Vsak dobrodošel!
Prvi freski kandidati v Slovenili
MINISTER ALBERT KRAMER KANDIDIRA V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, 22. oktobra. Včeraj so bile potrjene za volitve 8. novembra sledeče srezke kandidature: Ljubljana: dr. Albert Kramer, namestnik Ivan Tavčar; Kočevje: Ivan Pucelj, namestnik dr. Arko; Cele: Ivan Prekoršek, namestnik Franc Goričan, posestnik; Gornji grad: Rasto PustoslemŠek, urednik, namestnik
Franc Kolenc, veleposestnik; Kranj: Janko Barle, župnik Iz Ljubljane, namestnik Ivan Lončar, posestnik; Logatec: dr. Stane Barle, namestnik Ivan Remžgar, posestnik iz Žirovnice; Litija: Milan Mravlje, geometer, namestnik Gvido Bi-rola, industrialec iz Zagorja.
Jugoslavija le orelela posojilo
POSOJILO BO ZNATNO OLAJŠALO NAŠE DENARNE TEŽAVE.
BEOGRAD, 22. oktobra. Finančni minister dr. Djurič je podpisal v Parizu pogodbo o francoskem kreditu v znesku 300 milijonov frankov. Ta kredit Je Maši državi že dan na razpolago pri Narodni banki. S tem posojilom se bo okrepilo devizno kritje obtoka bankovcev in bo ta* .ko Narodni banki olajšano, da bo mogla zadostiti svojim na’ogam, kajti s povečanjem deviznega kredita je zdaj omo-
gočeno znatno razširjenje kreditiranja pri Narodni banki, in sicer za skoro dve milijardi dinarjev. Tako smemo pričakovati, da’ bodo sedamije težkbče v denar* nem prometu v kratkem odstranjene in da se bo naše gospodarsko življenje moglo spet normalno razvijati. Vsekakor je zdaj zasigurana stalnost dinarja kakor tudi ravnotežje v državnem proračunu.
BREZPOSELNOST V AMERIKI,
NKWYORK, 22. oktobra- Glasom poročila, objavljenega od zvene ameriških delojemalcev, je doseglo število brezposelnih v preteklem tednu 5,600.000, To število odgovarja višku Števila brezposelnih v pretekli zimi.
ŠOLSTVO NA ŠPANSKEM.
MADRID, 22. oktobra. Parkment je odobril 61. 46. ustave, ki urejuje šolstvo. Pouk bo strogo ločen od vere, vendar bodo moigie posamezne cerkve pod nadzorstvom države poučevati otroke o svodih dogmah In doktrinah.
bodne kritike. Potisnili se bodo sami v položaj manjvrednih državljanov. Nasprotno bo pa vsakdo, kdor bo volil, imel pravico zahtevati od svojega poslanca, da SCIii njegove Interese in potrebe njegovega stanu. Od države je končno več ali manj odvisen vsak žavljan brez izjeme, in n« naposled kmet. Pomislimo swio na razne elemen-arne nesreče, povodnji, točo, Živinske bolezni itd. Kdo bo pomagal prizadetim, ne država?
Vsako odtegovanje od volitev, vsaka abstinenca bi tedaj pomenila z-a nas vse samo Škodo in nesrečo, škodo ln nesre-
čo za posameznika, stan in ves narod. Zato smo trdno prepričani, da se bodo slovenski volilci brez Izjeme stanu, starosti in biv§e strankarske pripadnosti trezno zavedali vsega tega in bodo odločno pokazali vrata vsem zapeljivcem, pa naj se o :’asijo že s te ali z one strani. Skoraj v vsakem okraju bo več kandidatov. Podana bo torej možnost izbire po osebnem zaupanju in veri v sposobnost. Zato naj slovenski volilci gre-dtie 8. novembra vsi na volišča in naj tako manifestirajo trdno voljo sodelovati po svojih močeh pri gradnji boljše bodočnosti nas in naših odrokl
Samomor mizarskega vajenca na Kalvariji
Iz strahu pred izpitom si je končal življenje.
Vsekakor so žalostne številke, ki jih beleži statistika samomorov, a sotovo je deoamje rosnega mladeniča zapisati med najžalostnejše.
Komaj 18letni mizarski vajenec Konrad Fras, zaposlen pri mizarskem podjetju Zelenka, doma iz Slivnice pri Mariboru, sin upokojenega železničarja, se je včeraj okoli poldne obesii na hrastu, ki raste blizu spomenika padlim vojakom na Kalvariji. Bil je zadnje čase potrt in se je baje bal, da bi ne padel pri pomočniškem izpitu. Nesrečnega mladeniča so kmalu po obupnem dejanju prve opazil« gojenke ženskega učiteljišča, ki so preplašene pohitele v mesto in obvestila ljudi, katerih pomoč pa .ie bila že brezuspešna. Truplo tragično preminulega mladeniča so po ogledu prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje.
Njegove starše je vest o sinovi smrti globoko presunila, in to tembolj, ker bi jim bil kaj kmalu lahko v pomoč. Pokojni je bil miren, tih in delaven mladenič, ki ga bodo domači težko pogreša:!!.
Iz Poljčan
Prvi sneg in prva slana... Ni pobelil dolino, kot bi si kdo mislil, ampak naš Boč sicer ves v Jesenskih barvah, je preteklo soboto dobil belo kapo. Pa mu jo je toplo jesensko solnce popoldne že pihnilo raz glave. Prva slana pa je vzela bohotno jesensko cvetje pri nas v torek.
Nogo ie dobil pod kolo voza. Nesrečnež je J. M. iz Lušečke vasi pri Poljčanah. Zlagal je na večer poljske pridelke raz voza. Še vpreženi vo-li pa so baš tedaj, ko je imel fant nogo tik kolesa potegnili preko nje in kolo mu je zmečkalo vse prste.
Pozne vijolice. Gospa K. :e poslala našemu dopisniku s svojega vrta lep šopek dišečih vijolic. Cvetke v tem poznem jesenskem času so pač čudna igra narave,
Za predsednika volilnega odbora za
volišče Poljčane je določen tukajšnji šol. upravitelj g. Alojz Krajnc.
Leto V. (XII.), štev. 240 Maribor, četrtek 22, oktobra 1931
ft/TR.
m
zhaia razun nedelje in praznikov vsak dati ob 16. un
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Telefon:
RaSun pri poitnam 6ak. zav. v Ljubljani tt. 11.400
Ogla«! p* tarifu
Uradn.2440 Uprava 2456
Velja mesečno preieman v uoravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 13 Din
Oglasa aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica Si. 4
-
Navduien sprejem Lavala v Newycrku
r
Seja mestnega ubožnege sveta
Dodelitev daril Ln podpor mestnim revežem.
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici seja mestnega ubožnega sveta, ki je bila obiskana polnoštevilno. Predsednik župan g. dr. Juvan je poročal uvodoma o pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora, ki je bila ustanovljena dne 13. t. m. ter je objasnil, kako je akcija, ki bo za letošnjo zimo največjega pome na, zamišljena. Sedaj se vršijo priprave za ustanovitev odborov po okrajih, pri hodnje dni pa izide proglas radi prispevkov. Poročilo se je po pojasnilu na vpra šan:e obč. svetnika g. Pfrimerja glede prehrane »božnih slojev vzelo na znanje G. župan je predložil nato uradni predlog glede božične obdaritve mestnih ubožcev, nahajajočih se v oskrbi zavodov, in predlog glede izplačila prispevka za drva mestnim ubožcem izven zavodov, nadalje predlog, da se za okrajnega predstojnika za IV. okraj predlaga v imenovan e lesni trgovec g. Brecelj Anton. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno, nakar so se obravnavale prošnje za ubožne podpore. 27 osebam je bila dovo'jena stalna mesečna podpora v znesku Din 40.920 na leto, 10 osebam je bila zvišana stalna podpora za skupno Din 4680.—, dočim je bila 8 osebam dovoljena enkratna podpora v skupnem znesku Din 3750. Odklonjenih prošenj za podporo ;e bilo 9, odloženih radi ugotovitve nadaljnjih podatkov pa 4. Končno je bila odobrena oddaja 10 oseb v hiral-niško oskrbo ter sprejem 12 Oseb v mestno oskrbnišnico.
Tri razprave pred kazenskim senatom
Specijalist za tatvine v vlakih.
Prvi se je zagovarjal včeraj pred tukajšnjim senatom trojice brezposelni krojaški pomočnik Franc Lubej,iz Pragerskega, ki je — kakor nava a obtožnica — zelo nevaren tuji lastnini. Lubej je še mlad, star 26 let in že večkrat kaznovan radi tatvine. Krade! je, kar mu je prišlo pod roko. Očividno pa se je nameraval zadnje čase specijalizirati v tatvinah po vlakih in kolodvorih. Tako je odnesel iz potniškega vlaka na progi Pragersko—Ptuj sprevodniku službeno torbico, katero ;e imel spravljeno v kupeju II. razreda. Na postaji Pragersko je v noči 2. aprila t. 1. ob priliki prekladanja ukradel zaboj s pozlačenimi »Pen-kala« nalivnimi peresniki. Ima pa na vesti še več drugih tatvin, ki jih priznava. Priznava tudi tatvino zaboja, vendar pa se izgovarja, da je bil lačen in da je mislil, da so v zaboju kake jestvine. Za njegova dejanja so mu prisodili 5 mesecev strogega zapora in izgubo častnih drž. pravic za tri leta.
Cela vrsta obtožencev.
Kdo je krivec? Dva sta kradla, ostali pa so skrivali pokradene stvari. Cela družba je doma v Gerlavi v ljutomerskem okraju. Obtožnica očita Josipu Belcu in Francu Makovcu nič manj kot deset tatvin. Oba sta posestniška sinova. Ponoči sta navadno obiskovala bližnje in daljnje sosede ter s ponarejenimi ključi odprla vsaiko klet in shrambo. Belec pa je tudi sam poleg drugih tatvin izmaknil nekemu sosedu-posestniku hranilno knjižico, glasečo se na znesek Din 7.400, katerega pa ni mogel dvigniti. Stroga odmera kazini bo menda oba iz-treznila ter tudi ostalo družbo prepričala, da je tisti, ki vrečo drži, prav tako kriv kot oni, ki krade. Belec je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Makovec na dva meseca zapora in izgubo častnih drž. pravic za 2 leti, pogojno za dobo 3 let, ostala družba pu od 7 dni do treh mesecev zapora, vsi pogojno.
V obrambi svoje časti segel po bajonetu.
Postaven fant je bil Kureš Franc iz Hajdine, ko je služil vojake pri artilerijskem polku v Kosovski Mitroviči. Letos o Veliki noči se je mudi! doma na dopustu. Kakor običajno, ko pride fant na
»urlaub«, se je tudi 19. aprila t. 1. zbralo več domačih fantov pri litru. Neki iMatevž Marušek pa je začel, bržčas, ko mu je stopilo vino v glavo, zmerjati Ku-reša, da ni nikak »soldat«, da nima »forme« itd. To je Kureša tako pogrelo, da je navalil z vso silo na Maruška. Kureš je segel po bajonetu, ki mu ga je hotel
Marušek vzeti iz roke, in pri tem tako nesrečno zamahnil, da je zadal Maru-šku nevarno rano v trebuh. Na srečo pa je težko ranjeni ostal pri življenju. Obtoženi Kureš priznava svoje dejanje, pravi pa, da ni imel namena poškodovati Maruška tako močno. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora.
Mariborski	in
Sprejem v bansko službo.
Pri kraljevi banski upravi v Ljubljani je imenovan za uradniškega pripravnika absolvent ekonomsko-komercijalne visoke šole g. Hrvoj Maister, sin g. generala Rudolfa Maistra.
Iz železniške službe.
Premeščeni so prometni uradniki Ivan Škerjanec s Tezna v Maribor, Josip Dolenc iz Brežic na Tezno in Franc Brand-ner, postajenačelnik iz Rogaške Slatine v Videm-Krško.
Iz srednješolske službe.
Ministrstvo prosvete je premestilo su-
'erta klasične gimnazije v Mariboru Valentina Jemca na realno gimnazijo v Mariboru, suplenta na III. realni gimnaziji v Ljubljani Ladislava Žimbreka na klasično gimnazijo v Mariboru, suplenta na realni gimnaziji v Ptuju Albina Malija in suplenta realne gimnazije v Kočevju Andre a Kocijana, oba na realno gi.i.nazio v Murski Soboti. Na državno žensko učiteljišče v Mariboru je dodeljena na rV.žbo Minka Zacherl, učiteljica g'asbe na II. C žavni dekliški meščanski šoli v Mariboru.
Iz sanitetne službe.
Imenovani so za banovinske zdravnike: dr. Just Bučar s sedežem v Št. Uju, dr. Ivan Breznik v Cankovi, dr. Jurij Čarf v Ormožu, dr. Joško Erat v Dravogradu, dr. Boštjan Errath v Guštanju, dt. Ivan Fasching v Sv. Lovrencu na Pohorju, dr. Anton Goričar v Konjicah, dr. Artur Hronowsky v Poljčanah, dr. Anton Hrovat v Ormožu, dr. Evgen Jager v Podčetrtku, dr. Franc Korarš v Beltincih, dr. Ferdo Kovna v Šoštanju, dr. Ljudevit Kramberger v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, dr. Vinko Krasser v Kozjem, dr. Gustav Lautner v Oplotnici, dr. Feliks Lebar v Križevcih, dr. Rudolf Lovrec in dr. Branko Lukman v Mariboru in dr. Julij Matthey v Apačah.
Smrtna kosa.
Preteklo noč je preminula na Aleksandrovi cesti 44, vdova po odvetniku, ga. Adela Ipauc, v visoki starosti 81. let. Pogreb blagopokojnice bo v soboto ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Danes zjutraj je umrla 50!etna Marija Jurič, žena mizarja iz Studencev. Pokopljejo jo v soboto ob,pol 17. na studenškem pokopališču. — Tragično preminulega mizarskega vajenca pokopljejo jutri ob četrt na 17. na mestnem pokopališču. Blag jim spomin, preostalim naše sožalje I
Terjatve naših državljanov napram madžarskim tvrdkam.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani poziva vnovič vse interesente, da ji takoj prijavijo svoje terjatve na Madžarskem, katerih ne morejo izterjati radi tamošnjih deviznih omejitev. V prijavah naj se izkaže iznos računa, ime in naslov dolžnika in posel, iz katerega izvira terjatev.
Tarifa za avtoizvoščke v Dravski banovini.
Zadruga prevoznikih obrtov v Mariboru vabi vse mariborske in okoliške avtoizvoščke na sestanek, ki bo prihodnjo soboto, dne 24. t. m. točno ob 19.30 zvečer v restavraciji Ha1bwidl v Mariboru, Jurčičeva ulica. Na sestanku se bo razpravljalo o spremembi tarife za avtoizvoščke v Dravski banovini v smislu okrožnice kr. banske uprave Dravske banovine z dne 7. X. 1931, VIII. No. 5893/3. Udeležba je za vse člane-avto-izvoščke obvezna.
Gostilničarje opozarjamo ponovno, da prijavijo nemudoma svoje hčerke v šest-tedenski go-stilmčarsko-gospodinjski tečaj, ki se začne 3. novembra t. 1. v Rogaški Slatini. Nadaljnja pojasnila dajejo vse zadruge gostilničarjev v Dravski banovimi. Takojšnje prijave pa sprejema Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
Okrog 650 čsl. državljanov v Mariboru.
Zanimivo je, da se je priglasilo pri letošnjem ljudskem štetju v Mariboru okrog 650 oseb kot češkoslovaški državljani in od teh 620 češkoslovaške narodnosti. Naravno je torej, da prireja zlasti obmejni Maribor posebne slavnostne obletnice češkoslovaškega državnega praznika. Razen jugoslovanskih prijateljev, Cehoslovakov, so torej vabljeni k nedeljski proslavi, ki se vrši ob 10. uri v dvorani pivovarne »Union«, posebno tudi češkoslovaški državljani, da pred svojim zastopnikom Češkoslovaške republike dokumentirajo svojo državljansko zavest. Kakor smo že javili, sodeluje pri proslavi vojaška godba in je vstop vsakomur prost. Vsak posetnik bo torej še zastonj deležen tudi lepega umetniškega užitka.
Motociklistična produkcija na Glavnem trgu.
Za danes zvečer na Glavnem trgu napovedana motociklistična produkcija dveh angleških artistov je radi težkoč s potnimi listi preložena.
Sprejem šoferja v službo.
Mestno avtopodjet:e v Ptuju razpisuje mesto šoferja, ki mora biti poleg drugih pogojev izvežban mehanik. Prošnje je vložiti najkasneje, do 31. t. m. na naslov mestnega načelstva v Ptuju.
Opozorilo izvoznikom za Hercegovino in južno Dalmacijo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse poslovne kroge, ki pošiljajo blago v Hercegovino in južno Dalmacijo po železnici, da mora glasom odloka Generalne direkcije železniška uprava računati počenši s 1. novembrom t. 1. vozne cene za relacije preko Rašte-Iice in Bradine (Ivan-predor) na osnovi oddaljenosti, ki so objavljene v Daljinarju od 1. januarja 1931, Dosedanje vozne cene za rglaci e -južno od stanice Rašte-iica se torej znižajo za oddaljenost 9 km.
Sadni sejem v Ljubljani 25. do 27. t. m. v paviljonu »G« na sejmišču bo bogato založen z zdravim zimskim sadjem. Sadje bo naprodaj enotno pakovano v zabojih amerikanskega tipa s povprečno 20 kg vsebine.
Nezgoda na Aleksandrovi cesti.
Od božjasti napaden se je danes dopoldne zgrudil na Aleksandrovi cesti pred Novakovo brivnico 481etni Jakob Kron-vogel, doma s Pobrežja, Zrkovska c. 32, in se pri padcu na tlak precej poškodoval na glavi. Takoj pozvani rešilni avto ga je odpeljal na rešilno postajo.
Mučen prizor se j? nudil včeraj proti večeru pasantom na Državnem mostu. Na sredi mostu je zlezel preko ograje 25!etni brezposelni delavec Franc Sladek in obvisel na svetilki, viseč med nebom in deročo vodo. S silo se je posrečilo dvema stražnikoma sneti čudnega kandidata smrti. Mimoidoči so mislili da hoče izvajati morebiti akrobacije. Za nobeno ceno pa ni hotel slediti stražnikovemu pozivu, in so ga morali z vozom zapeljati v policijske zapore. Danes pravi, da se ničesar ne spominja, ker je bil tako močno pijan.
NI se mu posrečila nakana.
"'•’.j popoldne je sprembnl Ob bro-du 231etni»brezposelni mehanik Franc P. nekega precej vinjenega redova artilerijskega polka, ki se je mudil na dopustu. Stražnik je motril že dalj časa čuden par in pri tem opazil, kako je Franc P. izmaknil redovu denarnico in jo vrgel na tla, nakar sta oba obstala, z namenom, da jo pobereta. V tem trenutku je pristopil stražnik in Franca P. aretiral. Oddali so ga v policijske zapore.
Prenovitev Državnega mostu.
Te dni so se pristojne oblasti vendar odločile, da izvrše na našem velikem Državnem mostu vsaj najnujnejše repa-rature. Zaenkrat se utrjujejo in obnavljajo sklepi železne konstrukcije, dočim se bodo pleskarska dela izvršila najbrže šele prihodnje leto spomladi
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 22. oktobra ob 20. uri »Mayer-ling«. Ab. B.
Petek, 23. oktobra. Zaprto.
Sibota, 24. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja«. Ab. C.
Nedel a, 25. oktobra ob 15. uri »Mayer-ling«. Ob 20. uri »Slaba vest«.
Iz gledališča. V soboto, 24. t. m. se bo ponovila opereta »Zemlja smehljaja«, ki je letos dosegla tak uspeh, da so bile doslej vse predstave razprodane. Ab. C. —- Premijera silne angleške vojne drame »Konec poti« bo v režiji VI. Skrbinška v torek, 27. t. m. Nastopil bo skoro ves moški ansambl. Narodno gledališče v, Ljubljani pa je posodilo celotno kulisa-j . garderobo.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj im zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda ce'o pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Houice iz Konjic
Volilno gibanje v srezu Konjice je v
polnem teku. Bilo je že nešteto sestankov po raznih vaseh. Večji sestanki, oz. shodi so bili dosedaj v Konjiški vasi, Žičah, Novi vasi, Bozini, Čadramu, Pobrežju, Špitaliču, v , Oplotnici, Vitanju, Tepanju, Vrholah, Hebenštajtu in v Ve-šeniku. Ta teden bodo še sestanki v Zbe-lovem, Lažah in Stranicah. Prihodnjo nedeljo bo shod v Zrečah ob pol 8. uri in nato dopoldne v Skomarjih in pri Sv. Kungoti, popoldne pri Sv. Jerneju. V nadaljnjih dneh do volitev bodo še po ostalih večjih in manjših krajih shodi, sestanki in razgovori z voiilci, tako, da skoro ne bo kraja v srezu, v katere se ne bi zaneslo volilno gibanje. Na vseh teh shodih in sestankih poročata gg. Ga:šek Karl, not. kandidat, dr. Mejak Ervin, sreski kmetijski referent Nemec m drugi o položaju in razmerah v državi ter o pomenu in veliki važnosti novem-berskih volitev. Vsi sestanki so številčno izredno dobro obiskani in to po možeh, ki so svoj čas pripadali raznim političnim strankam. V vsej složnosti in v razumevanju resnosti sedanjega časa poslušajo voiilci izvajanja govornikov in se nato oglašajo k besedi ter izražajo svoje mnenje in mišljenje, iz katerega izhaja, da ljudstvo pravilno pojmuje važnost novemberskih volitev za utrditev države in njen napredek. Moralne propalice in v svoji osebni ambiciji užaljeni ljudje skušajo agitirati proti udeležbi na volitvah in širijo najrazličnejše zlobne vesti o naši državi, vladi in javnih delavcih. Gnezdo, kjer so se lepaki take vsebine v našem srezu izdelavah in nato razposlali po vsem srezu, se je že oblasti po-f srečilo odkriti ter je bil eden izmed sostorilcev že oddan oblasti, da dobi s svojimi kompanjon! zasluženo plačilo.
»Bata« se v Konjicah ne bo s svojo podružnico naselil, ker ministrstvo ni dalo tozadevnega dovoljenja. Seveda se naši obrtniki, ki že itak težko izhajajo teza dejstva upravičeno vesele.
Tukajšnji tovarnar Laurich pripravil* razširitev svoje tovarne usnja v tovarno Čevljev. Sprejetih bo zopet večje število delavcev in bodo naši! ljudje tako zopet nekaj zaslužka.
Danes	Četrtak
kabaretni večer
Nednija	Nadalje
M Svengali H
_____kavarna _
Vallka
Z likerjem se Je hotel posladkati
čevljarski pomočnik Franc K. iz Krč*' vine, ko je veseljačil preteklo noč v neki kavarni. Na skrivaj je odnesel steklenico likerja, ga skril pod obokom drž-mosta in se zopet vrnil v lokal. Natakarica je opazila njegovo početje in P®* klicala stražnika, ki je odvedel likerja želnega čevljarčka s seboj.
]uš Kozak: Šentpeter
Ta novi roman je izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, opremi' ifi knjigo ing. arh. Janko Omahen. Cena broš. Din 90.—, platno Din 120. — Spet ie dobila Ljubljana svoj roman. Juš Kozak, ki je pokazal močno pripovedniško nadarjenost z uspelimi novelami in povestmi, je v »Šentpetru« velikopotezno orisal življenje ljubljanske periferije, nrave im duha šentpeterskega predmestja. Junaki Kozakovega romana, šent-Peterske mesarije so premožni in bahavi ljudje, ki se iz kmetstva počasi prerivajo v meščanstvo. Razdroj stare kme-žko-obrtniške rodbine je dal romanopiscu priliko, da postavi pred čitatelja vrsto psihološko dobro zadetih in živo podanih oseb. Roman je poln dejanja, napetih zaplefcljajev in učinkovito opisanih Prizorov, t njim smo dobili roman trajne vrednosti. Knjiga je izredno lepo opremljena m spada po vsebini kakor po opremi med najlepše naše izvirne novosti zadnjega desetletja.
Kako je pri Zeileisu
VTISI MARIBORSKEGA POPOTNIKA. — PROPADAJOČE PRIBEŽALIŠČE BOLNIKOV. — OSEBNOST »OČETA ZEILEISA«. — »ČAROVNA PALICA«. - SKRIVNOSTNI VPLIV NA DUŠEVNOST. — ŠARLATANSTVO IN MA-
ZAŠTVO.
Radio v šolah Dravske banovine.
V teku so priprave, da prične šolski radio za strokovne, srednje, meščanske in osnovne šole v Dravski banovini redno poslovati. Poleg šolskega kina je šolski radio najmodernejše učilo, ki bo pospešilo in preobrazilo delo na izobraže vanju dece in naroda. Sčasoma bo morala vsaka šola dobiti svoj šolski radio, ki bo služil mladini in tudi odraslim. Za šole bodo radio-i/ostaje uvedle posebne Šolske ure med učnim časom, ki se bodo zvale »šolski radio«. Da pa bodo Predvsem gg. učitelji in profesorji, pa tudi učenci in starši ter javnost vedeli, kaj je namen in kakšen je ustroj šolskega radia, je na pobudo odseka za šolski radio pri sekciji Jugoslovenskega učiteljskega udruženja (JUU) za Dravsko banovino spisal g. profesor Niko Kuret posebno knjigo »šolski radio«. Knjiga je pravkar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Cena knjigi je 15 Din. Knjiga nima samo vseh podatkov o šolskem radiu v Dravski banovini, temveč opisuje raz-vo: šolskega radia v Jugoslaviji ter stanje in organizacijo »šolskega radia« v dugih državah, Franciji, na Angleškem, v Nemčiji itd. Ker nudi knjiga poleg šolskega radia tudi globok vpogled v organizacijo radio oddaje v splošnem, jo toplo priporočamo vsakemu ljubitelju radia.
»Knjigovodstvo za samouke in za šole«.
V založbi Učiteljske tiskarne je izšla pred kratkim prof. Franjo Sičeva knjiga »Knjigovodstvo za samouke in za šolo«. Nova prof. Franjo Sičeva knjiga obravnava tvarino tako, da se more vsak, brez tuje pomoči, naučiti knjigovodstva. Knjiga je porazdeljena v 10 oddelkov, ki obravnavajo:	inventuro,	bilanco,	žiro-
konti, dvostavno knjigovodstvo, glavno knjigo, sklicevalne kolone, sirovo bilanco, enomesečni kupčijski načrt, opis posebnosti o organizaciji knjigovodstva in amerikansko knjigovodstvo. Cena knjigi Din 28.
V Linzu sem slučajno dobil v roko »Gallspacher Anzeiger«, ki me je spomnil na znanega čudotvorca, katerega obiskujejo tudi naši rojaki, iščoč pri njem tolažbe in zdravja. Zanimalo me je, kako je sedaj v Gallspachu in sklenil sem, napraviti avtomobilski izlet v to nekdaj slavno pribežališče bolnikov.
Časopis e reklamnega značaja in nosi podnaslov »Vodnik bolnikov v Gaiia-pach«. Vsebina je agitatorična v prid »očeta Zeileisa«, ki da je največji dobrotnik človeštva in ga sovražijo baje samo iz zavisti, dočim ga skušajo posnemati celo univerzitetni profesorji...,
Očividno hoče Zeileis svojo zatemne-lo slavo osvežiti in ponovno zasloveti, češ — resnica je bila vedno preganjana. Toda — razvoj je krenil v drugo smer.
Kraj Gaillspach napravi vtis zapuščenega letoviščarskega kraja, kar pride do izraza po vseh lokalih, ki so se pred leti —- v dobi časti in slave — najmoderneje preuredili. Tisočeri dnevni pacijenti so skopneli na stotine, ki še iščejo tod zdravja, trdno zaupajoč v »očeta Zei-Idsa«. V splošnem pa so tudi dom-.Iini zgubili vero v moža, ki je tvegal procese z učenjaki, s tem pa je uničil sebe in svoje rojake ...
Slučaj berlinskega univ. prof. Lazaru-sa, ki se je kot priprost bolnik vtihotapil k Zeileisovi ordinaciji, je povzročil poraz, čigar posledice so nedogledne. Saj mu je Lazarus dokazal mazaške metode in ga je javno ožigosal kot brezvestnega šarlatana, ki nima pojma o medicini, češ da z električno palico zdravi vse bolezni enako in da je pri mnogih bolnikih povzročil smrt. Splošno zdravniško mnenje je, da je Zeileisovo ravnanje nestrokovno in dobička žel:no ter odvrača bolnike od pravilnega zdravljenja.
Nisem imel povoda, niti želje obiskati »čudotvorne« ordinacije, skušal sem samo v razgovoru s pacijenti doznati subjektivno sodbo o Zeileisovem zdravljenju.
Stalni »gost« iz Dunaja mi tolmači prikupno postavo »doktorja« in njegov »očetovski nastop«, ki onemogoča vsakršen odpor. Ne samo njegova »originalna aparatura«, marveč njegova osebnost dosega neutajne uspehe. Sam baje pozna nešteto bolnikov, ki so našli pri Zeileisu zdravja. Ne zanika pa, da bi znala uspt,-he povzročiti v veliki meri sugestija, odločno zavrača napade medicincev in jih označuje kot »sovražno stališče« iz gotovih razlogov ...
Zanimalo me je, v koliko ie tajnost
Mesto žene objel vlomilca
V Katovicah na Poljskem se je pripetilo nekemu tramvajskemu sprevodniku Stanislavu Wolskemu, res nekaj neobičajnega. Po celodnevni težavni službi, se je nekega dne vlegel k počitku, njegova žena pa je odšla s prijateljicami v kino. Okrog polnoči je prebudil Wolske-ga šum, ki je prihajal od glavnih vrat. Wolski je bil prepričan, da je prišla njegova žena in je hitro smuknil za vrata, da bi svojo mlado ženo malce iznenadil. Kmalu so se odprla vrata, sprevodnik pa Je že objel senco, ki se je prikazala. Za svojo vročo ljubezen pa e dobi! krepak sunek v želodec in je padel nezavesten na tla. Ta padec pa je prebudil sosede, ki so pridirjali gledat, kaj se godi. To pa 3e podkurilo pete lopovu, ki sc je priplazil v stanovanje Wo'skega in ki ga e ta objel. Sosedi so se seveda takoj spustili v dir za razbojnikom, ga končno ulovili in predali policiji. Sprevodnik pa se je *večano zaklel, da bo v bodoče previdni v svojih ljubezenskih izbruhih.
Zeileisove »originalne aparature« med njegovimi pacijenti pojasnjena. Skromna ženica iz bližnjega nemškega predela Češkoslovaške, s težkim revmatizmom v rokah, ne more dovolj prehvaliti čudežne moči »čarovne« palice, češ da je v nekaj dneh že znatno ozdravela. Očividno palica, ki se iskri in bliska, mogočno vpliva na duševnost priproste žene in bolečine »čudežno« izginjajo ...
Privatni uradnik iz Dunajske okolice mi skuša povsem objektivno razložiti Zeileisovo metodo, potom katere išče zdravja kot vojni invalid s prestreljenim1 pljučmi:
»Zeileisov visokofrekvenčni aparat je povsem naravni pojav. Dejansko se električni tok že dolgo uporablja v zdravilne svrhe, zato nihče ne more zanikati stvar nih učinkov krajevnega in splošnega značaja. Dobro čutim, kako električni žarki potom obsevanja povzročajo iz-premembe na mestu, kjer naravnost de lujejo in vrh tega imajo splošen vpliv, ki je za bolezen zares ugoden. Sicer sem že nešteto »kur« predelal pri raznih zdravnikih, a zdi se mi, da so kljub vsem naporom premalo vpoštevali odločilno človekovo sestavino — duševnost Skrivnostne ordinacije in »čudežno« o-kolje v Gallspachu povsem drugače u-plivajo na nas bolnike, kot »uradne ordinacije« pri naših najboljših špecijalistih Kot dijak sem se bavil s psihologijo in pri Zeileisu jo vidim presajeno v prakso To je naš najboljši lek, ki nas navdaja z upanjem v boljšo bodočnost.«
Izjave inteligentnega bolnika, polnega zaupanja v ozdravljene, so me potrdile v veri, da del pacijentov ostane zvest še vedno »očetu Zeileisu«.
Odpor zdravnikov proti Zeiieisovemu zdravljenju je pa kljub temu lahko ume ven. Saj se celo v obrti danes otepava-jo raznih šušmarjev, ki nimajo dovolj strokovne usposobljenosti, odvetniki pre ganjajo zakotne pisarje, a zdravnik, ki za svoje študije največ žrtvuje, pa naj dopusti povsem mazaške metode Ijud skih šarlatanov?!
Ob povratku iz »čudotvornega« kraja sem se spomnil množice naših domačih zdravnikov, ki so voljni pomagati trpečemu človeštvu z .vsemi sredstvi moderne medicine, ne izvzemši moderne psihologije in pedagogike. Vse to pa brez škrivnos+flo-okultnih primesi in »tajnosti«, ki široke ljudske mase spravljajo v
zmoto...
Gailspach za nas ne more biti več ak-t \ :!
s^škoslovaška za civilno avijacijo
Na Češkoslovaškem trdijo pristaši civilne avijacije, da je zrak za kontinentalno državo nadomestilo za izhod na morje Skrb, ki ;o ima Češkoslovaška država za civilno avijacijo, pa je rodila tudi že prav lepe uspehe. Zračne linije so u-rejene že tako daleč, da bo otvorjen na glavni češkoslovaški zrakoplovni progi še letos nočni promet. Cela linija je že opremljena s svetilniki, organizirana pa e tudi meteorološka služba.
Lansko leto je izdala češkoslovaška država 36 milijonov kč za civilno avijacijo; letos pa je zvišala to podporo na 50 milijonov kč. Za poduk, instrukcije in plače nameščencev civilne avijatike odpade 4 in pol milijona kč, na redne ma-terija ne izdatke pa 10 milijonov kč. Osta nek denarja je določen za urejevanje novih aerodromov, novih linij in nabavo novih letal, za subvencije zrakoplovnim društvom itd. Dohodki češkoslovaške civilne avijacije pa so še .vedno slabi. Skupni dohodki znašajo 2,200.000 kč. Ta svota je seveda minimalna z ozirom na ogromne investicije; saj bodo letos izdali samo za avione 9 nuijonov kč. Češkoslovaško ministrstvo javnih del se trudi, da bi zgradilo v državi Čim popolnejšo zrakoplovno mrežo, ki bi . vezala važna češkoslovaška industri ska. trgovska in * kopališka mesta z najvažnejšimi centri v i inozemstva. Zato podpira ministrstvo
vse mednarodne družbe, ki imajo uveden svoj promet tudi preko Češkoslovaške in vršijo na državnih linijah živahen promet.
Češkoslovaška državna linija ima se daj sledeče zveze: Praga - Brno - Bratislava - Košiče - Užhorod, Praga - Ma rijanske Lažne, ter inozemske Praga Zagreb, Praga - Bukarešta. Za potrebe civilne avijacije je postavila država celo vrsto aerodromov v Pragi, Brnu, Bratislavi, Marijanskih Lažnih itd. Razen tega je še več privatnih aerodromov:	v
Plznju aerodrom Škodovih zavodov, v Zlinu Batjevih tvornic, nadalje privatni aerodromi v Moravski Ostravi, Karlovih Vr.dh, Kraljevem Gradcu, Pištamjih, Li bercu itd. Letos bo otvorjenih 8 novih aerodromov.
Zarubljen otrok.
Bukareilcemu listu »Dimineato« poro čaju iz Kišineva o čudnem primeru davčne rubežni. Davčni eksekutor občine Satrutea, ki je po hiši nekega kmeta za man stikal za kakim predmetom, vrednim zarubitve, je konečno enostavno zarubil desetletnega domačega sinička, ga odvedel in ga izročil neki ženski v vasi s strosim nalogom, da dečka brez njego vega dovoljenja ne sme vrniti staršem Seveda pa je bilo orožništvo drugačnega uradnega mnena nego prestrogi gospod eksekutor in je to »rubež« brž razvelja^ vilo.
Sokolstvo
Odgovor iz Slovenjgradca
Na dopis iz Prevalj od 14. t. m., ki ga .e priobčil »Slovenec«, odgovarjamo sledeče: V tečaju sta dve učiteljici iz Črne, ci pa posečata tečaj z dovoljenjem kraljeve banske uprave, torej državne oblasti, ki se menda zaveda kaj dela. — Da sta kar 2 učiteljici dobili dopust, je znak, da zna banska uprava ceniti sokolsko delo, obenem pa tudi požrtvovalnost učiteljstva, ki žrtvuje denar in prosti čas za svojo nadaljnjo izobrazbo. — Tak tečaj ni samo velikega pomena za Sokolstvo, temveč tudi za šolo, ker si učitelj v času 14 dni pridobi novega gradiva za pouk telovadbe na šoli. — G. dopisnik najbrže ni mislil na to ali pa mu je neprijetno misliti na to. — Vsekakor zaslužita ti dve učiteljici, pa tudi vsi ostali pohvalo za svojo požrtvovalnost. Sicer pa doba 14 dni ni tak čas, da bi se zamujena snov ne dala nadomestiti. — To ve vsak učitelj. Ker smo že imeli priliko čitati nekaj sličnih dopisov (iz drugih krajev), je namen prozoren.
Spori
ISSK Maribor :SK Rapid.
V nedelo, dne 25. t. m. bo na igrišču SK Rapida prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Vsa srečanja med zgoraj navedenima nasprotnikoma so vzbujala med športno javnostjo največje zanimanje, in to povsem upravičeno. Nobene tekme se niso odigrale s tako požrtvovalnostjo kakor te. Če primerjamo rezultate tekem med obema navedenima kluboma v zadnjih dveh letih, opazimo z malimi izjemami večje goal-diference, da je' bil izid tekme skoraj vedno do zadnjega momenta, negotov.' Prognozo o nedeljskem srečanju je težko staviti. Kakor ima ISSK Maribor v svoji napadail ni vrsti glavno gonilno silo, tako razpolaga SK Rapid z odlično obrambo. Pričakujemo, da bo vodstvo tekme poverjeno osebi, ki bo znalo voditi tekmo v fair mejah, da bo pridobil nogometni šport s to tekmo odpadi« pristaše ter nove simpatizerje.
Jugoslavija :Pol jska.
Včeraj je odpotovala v Poznanj naša nogometna reprezentanca, ki bo v nedeljo odigrala tam tekmo s poljsko reprezentanco. Naše moštva je sestavljeno nastopno: Spasič, dr. Ivkovič, Tosič, Marušič, Deškovič, Lechner, Tirnanič, Hi-trec, Sekulič, Bek in Zečevič.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Predajna seja bo v petek, 23. t. m. v hotelu »Orel«. Novoizvoljeni odborniki naj se je zanesljivo udeleže!
Občni zbor mariborskega smučarskega kluba
bo v četrtek, dne 29. t. m. ob 20. uri v hotelu pri »Zamorcu« in ne 26. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno.
Drobne športne vesti.
Znana zagrebška nogometna sodnika Fabris in Willer sta naprosila glavno skupščino ZNS, da bi se upokojila, ker delujeta že preko deset let v tem svoj-stvu.
Zagrebška Concordia gostuje v nedeljo, dne 25. t. m. v Gradcu, kjer bo odigrala proti Grazer Sportklubu prijateljsko tekmo.
Občni zbor ZNSa bo v nedeljo, dne 2' t. m. v Beogradu.
Termini državno-prvenstvenih tekem s<> se nekoliko izpremenili: Igralo se bo v naslednjem redu: 1. novembra Concordia :Gradjanski, BSK :Sašk, Hajduk; Mačva; 8. novembra Gradjanski:Sažk, Hajduk :BSK, Mačva :Concordia; 15. novembra Concordia :BSK, Mačva:Gra-djanski, Sašk:Hajduk; 22. novembra Concordia :Sašk, Hajduk:Gradjanski, BSK: Mačva; 29. novembra BSK:Gradjanski, Concordia :Hajduk Iti 5ašk:Mačva.
Ameriški kapital v JugosiavijL
Kakor je izračunal londonski »Econo-rnist«, znašajo celokupne nalofrtve ameriškega kapitala v Evropi 4929 milijonov dolarjev. Od tega odpade na Jugoslavijo 57,965.000 dolarjev (3 milijarde '246 milijonov, l«W.OOQ Din).
Dr. O. ,!™inig.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
»Kako vam je ime, popolnoma' neznani se mi zdite.«
»Da, neznan gotovo, saj ge že dolgo, kar sem šel od tod, že celih petnajst let je minulo, kar sem zapustil svoj dom.«
»Petnajst let, in iz tega kraja, pravite, da ste bili doma?«
»Da, petnajst let, ko sem zgubil Vse premoženje ter šel po svetu kot berač.«
»Moj Bog,« vzklikne Dolnik ter potegne z roko po čelu, »vi vendar niste...«
»Cestnik, da, prav imate,« poseže bolnik ostrmele-mu Dolniku v besedo.
»Pravični Bog, tedaj je res, kar mi je rekel neki notranji glas takoj, ko sem vas zagledal.«
Vsi navzoči so se zganili, na to pa je nastala tre-nutno tajinstvena tišina.
Navzoče, ki so poznali Cestnika, je prevzel žalostni položaj, v katerem se je nahajal sedaj nekdaj tako mogočni gostilničar.
»O gospod župan, odpustite mi, kar sem grešil nad vašim očetom in vašo hišo, toda ni mi dalo miru, moral sem k vam, da olajšam svojo vest, čutim, da se bliža konec.«
»Vse bo še dobro,« tolaži Dolnik, »nikar se ne razburjajte, bolni ste, zato si domišljujete take stvari, ki niso res.«
»O res je vse, žal, le preveč res, povem vse, toda spočiti se moram nekolko prej, silno sem slab,« pravi Cestnik s trepetajočim glasom ter hlastno izpije skodelico mleka, ki mu ga je prinesla gospodinja.
»O hvala vam večna,« reče bolnik, »kako se čutim okrepčanega, tako mi bo še dodeljeno, da se spravim z Bogom in svetom.«
Cestnik je hvaležno dvignil oči proti Dolniku, nato pa je sklonil glavo.
»Truden sem, hoja in glad sta me popolnoma izmučila, kar zaspal bi.«
»Vse se zgodi,« reče Dolnik ter veli odvesti Cestnika v sobo poleig gospodarskega poslopja, kjer je bilo med tem že pripravljeno ležišče in tudi potrebno perilo, da se more skrajno siromašno opremljeni starec preobleči.
Spravili so ga v postelj.
»Ne boste dolgo imeli opravka z menoj,« reče Cestnik, z drhtečim glasom in kmalu bom rešen, čutim, da se bliža konec, zato prosim, pošljite zgodaj zjutraj po duhovnika.«
»O saj ni tako hudo,« prekine Cestnika Dolnik, »ko se spočijete, bo zopet boljše.«
»Ne delajte mi tipov, poznam se dobro, le izpolnite mi prošnjo, drugače nimam miru, mnogo imam povedati.«
»Vse se zgodi,« pravi pomirjevalno Dolnik ter odide želeč svojemu nekdanjemu sosedu, da se dobro odpočije, obenem pa naroči hlapcu, da naj pogleda večkrat ponoči, kako se godi siromaku.
Likači na gumnu so zopet začeli z delom, toda veselega prepevanja ni bilo več in tudi šaljivih govoric ni bilo slišati.
Vsi so stali še pod utisom tega, kar so ravnokar doživeli, posebno tisti, ki so Cestnika še poznali.
»To ;e pač huda kazen, ki je zadela nekdanjega mogočneža,« merti Oblak, »nekaj le mora imeti na vesti, saj to je povzeti iz rojegovih besedi!«
»Rajni Dolnik, Bog mu daj večni mir je nesel tedaj svojo tajnost v grob, toda pride še čas, ko se vse razkrije, le verjemite mi,« reče Potočnik samozavestno, »pravica je še vedno prišla do veljave.«
»Prevzetnost Še nikdar ni zrasla do nebes,« meni Dolnikov sosed Rokavec, »le poštenost velja, in ostane, sicer pa ne sodimo, sodil bo Bog sam, in kar on stori, je prav.«
Tako in enako so govorili likači, pripovedovali in ugibali to in ono o Cestniku in njegovi usodi. Ko je bilo delo dokončano, so se razšla brez posebnega hrupa.
Vsak se je odpravil od Dolnikove hiše mirno, še fantje niso zapeli kakor navadno proti domu, vsi so vedeli, da spl danes pod županovo streho človek, katerega je prignala sem težka vest, da najde tukaj zaželjeni mir.
Minula je noč. Takoj navsezgodaj je pogledal gospodar v sobo v kateri je ležal bolnik.
»Kako je, oče,« praša prijazno mladi Dolnik, »kako ste se naspali?«
Toda Cestnik ni dal takoj odgovora, bil je na pol sklonjen v posteiji in sapa mu se delala težavo.
Šele čez nekaj časa je spregovoril s tihim, od kašlja prekinjenim glasom.
. »Slabo, hudo mi je, o prosim, izpolnite mi željo, da pride duhovnik.«
»Takoj se to zgodi, reče Dolnik ter odide iz sobe, kajti uvidel je, da gre s Cestnikom proti kraju. Urno je zapregel in se peljal sam po duhovnika v trg.
Ni tra;alo dolgo in pripeljal se je sam dekan z Najsvetejšim. Podal se je takoj v bolnikovo sobo, v kateri so med tem ženske pripravile vse, kar je ob takih prilikah potrebno.
Domačini so stali pred hišo; zglasila sta se tudi soseda Oblak in Potočnik, ker sta izvedela, da je šel gospod dekan na spoved.
»Kako je Cestniku,« praša Oblak, »meni se zdi, da ne bo dolgo.«
»Moreš imeti prav,« pritrdi Dolnik, »včeraj nisent verjel njegovim besedam, a danes je zelo slab.«
»Veliko je moral trpeti,« poseže vmes Potočniki »pa tudi mnogo doživeti.«
»Le vidi, reče Rokavec, nekako dolgo traja spO* ved, dosti mora imeti na vesti, kakor je rekel on san* včeraj zvečer.«
»To bo že z gospodom dekanom opravil, saj I# prav tako, da se spravi z Bogom,« pripomni Potočnik
V tem se odprejo vrata in dekan stopi na dvorlščfc Kakor je bil drugače vedno rdeč v obrazu, tako Je bil sedaj bled in silno resen. Pomignil je gospodarju Dolni* ku ter Oblaku, da naj pristopita. Na pol tiho jima j# rekel:
»Predno končam sveto opravilo, vaju pozovem, n# prošnjo težko bolnega,' da stopita v sobo, kajti nekaj mora povedati gospodarju v pričo drugo osebe, ker drugače ne najde miru.«
Oba sta hotela še nekaj reči, a duhovnik jima po* migne, da naj vstopita, drugim pa veli, naj gredo v hišo ter pridejo še le potem, ko jih pokliče cerkovnik.
Tiho in mirno so se pokorili vsi temu ukazu.
Dekan je stopil kot zadnji v bolnikovo sobo ter skrbno zaprl duri.
»Tukaj je sedaj mladi gospodar Dolnik in tukaj sosed Oblak,« povzame dekan besedo, obrnjen proti Cestniku, »privedel sem oba, kakor ste želeli, da poveste vse, kar teži vašo vest.«
Cestnik se je s pomočjo obeh dvignil v postelji tako, da je na pol sedel, naslonjen ob vzglavnik; ko j* prišel k sapi, je pogledal najprej Dolnika, nato pa Oblaka ter začel govoriti;
»Klical sem vas, Dolnik, da tudi vam povem, kar mi je ves čas življenja težilo srce.«
Resno sta stala oba gospodarja pri postelji, skoraj si nista upala dihati, čutila sta, da izvesta nekaj strašnega.
Cestnik je posegel po sapo ter začel pripovedovati počasno, pri čemer si je večkrat odpočil, ker mu j« delalo silo v prsih.
(Dalje prih,)
Natakarica
dobi službo takoj. Pogoji: da je pridna, poštena, zanesljiva in zmožna za vsa gostilničarska dela, da govori slovensko in nemško in da poseduje dobra izpričevala. Naslov pove uprava.
4029
Grafolog in hirosof N. Sadlucki — odpotuje! V Mariboru ostane samo še do 1. novembra. Poslej bo v Celju, Kranju in v Zagrebu. Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Naslov: Maribor, hotel »Zamorc«. 4018
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsak! količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbaeho-va ul. 14.	1566
Sobica i zajutrkom vred
se odda solidnemu gospodu v podnajem. Sredi mesta. Mesečno 300 Din. Naslov v upravi »Ve*Černika«. 4012
Čedna mala Ha,
lahko kuj *a, ker je hipoteka, velika vila, potreba malo gotovine ali delno plačilo. Posredovalnica Rapid, Maribor, Gospodka ulica 28.	4034
Sobo
s posebnim vhodom, elektr. lučjo, na Aleksandrovi cesti 55/1 levo, oddam enemu ali dvema gospodoma. 4032
Sode
v dobrem stanju od 12 hektolitrov naprej na prodaj. Franc Roth, vinska trgovina, Radvanje pri Mariboru. 4031
Živi
karpi
Kuka In llnlf se dobijo dnevno po najnižji ceni pri tvrdki
Ferd. Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
Inseriraite
v
..Veterniku"
Otvoritev
vinotojs
Flucher-Puh Heliski hrib
ob Dravi — mestna meja. Dobra stara in nova vina
po 6 In 10 Din
Cenjenim odjemalcem na znanje!
Ker tvrdka B. Jagodič nekaj Časa ni obratovala, in sicer radi moje bolezni, a začne z dne 23. t. m. zopet redno obratovati, se priporoča pri event. potrebi za nabavo pohištva, modrac, vložkov, otoman, stolov, miz, rolet, zaves, žime, volne itd., kakor tudi za vsa popravila. Vaš vdani Blaž Jagodič, Vojašniški trg 1.	4030
Za vseh mrtvih dan,
kakor tudi za vsako drugo priliko. N®J-večja izbira raznega cvetja, v lončkih in rezano — krizanteme, sveži iti umetni venci, okraski za grobove, (križi, šopki itd.). Aramžmanl v najmodernejši izdelavi. Cene kakor v vrtnariji. Cvetlični salon Džamonja, Gosposka ulica 37.	4025
mm
dame in gos
I.ORHIK
KOKOŠKA 9|
Šolske knllge in šolske potrebščine
Kupite najoolie v kn| gam«
TISKOVNE ZADRUGE, MARIBOR, aleksandrova cesta 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« y, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.