PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tirsT Am O ffU* ef SS5T 8*. Uli^l jjjfc 1£T0=-YBAE Cm UcU le dimih {odksv Juuanr M. 1»10, M Mm |x»Uoffic« of CoifNM (I Mareh ». U7I Chicago, III., sreda 21. lanuarjf (Ju. 21>t), 1925. ided for i, A„ «f Pet MM sJ m pr<>\ a ii STEV.—NUMBER 17. POVZROČA SPOR IED SENATORJI. 8ENAT0K JOHNSON TRDI, DA NAKLADA AMERIKI OBVEZNOSTI. Amerllu. Senator Johnson zahteva preiskavo pariškega pakta, v katerega se je Amerika zapletla zadnji teden. Revolta med rudarji v 1. dis-triktu; splošna stavka bo težko preprečena. Matthew Woll je napadel senatorja Boraha radi gibanja za priznanje sovjetske Rusije. Angleški laborit svetuje ameriškim delavcem, naj ne posnemajo gibanja v Evropi. ! Po svetu. Trockij je podal ostavko; odbor mu je zagrozil z izobčenjem Državni tajnik Hughes trdi narobe. Wsshington, D. C. — Senator Johnson iz Kalifornije je odgovoril na izjavo državnega tajniki Hughesa, s katero je Hughes pnikal, da so Združene države vsled Dawesovega pakta zaplete-1 iz stranke, ne v evropejske afere.% Nemška monarhistična Mada Kalifornijski senator je izde- obljubila, da bo branila republiki resolucijo, ki zahteva preiska- ko! Velik vihar v parlamentu, vo v tej zadevi. Izjava senatorja Poraz kitajskih vstašev pri in izjava državnega tajnika si gangaju ^^ nL^v^^hl^ Rusko-japonska pogodba pri-povzročita še precej vroče debate . ^ ^jpl8ana ^ preden bo končano »aedanjer J kongresa. . I Johnson pravi: Američani bodo zelo veseli, da so izvedeli iz izjave mr. Hughesa, da ne bodo Združene države odgovorne legalno in moralno, kar se je zgodilo zadnji teden v Parizu. Na nesrečo pa odgovorne itranke v tujezemskih deželah, ki bo podpisale, zavzemajo na- Rudarjem se hoče nekaj vsiliti, kar ne marajo. Prvi gledališki vprizo-ritev v dvoriniS.il. P. J. I Navzoč bo gL odbor S. N. P. J. V nedeljo, dne 1. februarja t. 1. bo glavni odbor S. N. P. J. kot Ipretn7SUlTšAe. On^^eanal^^Pj1^ ČIan*tv» J TN' P' J' naznanjajo veselo, da je končno HPrl dvorano S N. P J. za vsa-Amerika le postala stranka, za- kovratne pnreditve. Ob tej pri- pletena v evropejski položaj inIiki * ^J™ imeJ° je zdaj ena porokinj po Daweso- Prepričati o dobri akustiki dvo- vem načrtu, da bodo plačane od-ran€program je ^ ^ ^ tovo vstregel občinstvu. (Kvoril UED RUDARJI 1. MSTRIKTA OPASNO VRL REŠITEV PRITOŽBE SE ZAVLAČUJE. Scran ton. Pa. — Razmere v prvem distriktu rudarske organizacije so zelo napete. Vsakčas se lahko dogodi, da Šestdeset tisoč rudarjev zastavka nepričakovano. Pritožbe rudarjev so stare in niti ena še ni bila ugodno rešena zanje. Dokler je dvanajst tisoč rudarjev delalo, ki so že zastav-kali, ker niso rešili njih pritožb, so te rudarje tolažili, da se pritožbe že rešijo. Sčasoma so rudarji prišli do prepričanja, da ne bodo njih pritožbe nikdar rešene. Zastavkali so, da tako povzročijo pritisek, da se njih pritožbe rešijo. Po izbruhi^ stavke so pričeli rudarjem zopet delati rame obljube, ampak nihče jim ni hotel garantirati rešitve njih pritožb. Končno je bil umorjen njih voditelj Pace. Umor je bil izvršen ponoči. Pobojniki so čakali nanj blizo njegovega doma in ko je Pace mirno prihajal po poti, so pobojniki iz zasede ustrelili na voditelja upornih rudarjev. Na* paden je bil prav po tolovajsko in oddanih je bilo nanj toliko strelov, da so bili sigurni, da Žrtev njih napada ne bo več dihala, ko strahopetno zbeže po izvrše- Angleski laborit svari ameriške delavce« Ameriški socialisti se ravnati po taktiki Evropi. ne smejo strank v ikodnine. Želim, da je tajnik Hughes v. ^ yincent ^^ , V8i evrof J8kl,d£avmH primernim nagovofom. Dramski . v ™ A— m odsek jugoslovanskegaL* --------------------------------------i no komedijo "Španska" muha",] meril Hughes temu nasprotno izjav- ki # je pridobila slovensko občin-Ija, da je bil oni del sporazuma, Ltvo v chicagu, ko je bila prvl- ki se nanaša na Dawesov pakt, krat vprizorjena. Marsikdo je ie objavljen v časnikih. Besedilo pripomnil, da se že dolgo časa ni vsega sporazuma je na potu v A- Lajt0 nasmejal od srca. raeriko in bo objavljeno kakor p<) končani v,edališki predsta-hitro pride sem. Tem besedam \ { na8to , meftani peVskl tbor Jedi daljše pojasnilo, v katerem |„LlrR,. kl ge uhko prišteva med HugheS pravi, da sporazum no I jbdj|e B,ovenske pevske zbore faii Pridržka, ki ga je senat do- IJ^ v Ameriki, ampak tudi dal berlinski pogodbi. y gtarem krajlh • Temu sledita prosta zabava in Imko-japoiski gtavno.t „ v« d ji -7" .1 j ji i društva 8. N. P. J. in vm drugo £ »lovenako občinstvo v ChiCfu in matičnih stikov bo podpisana |okolici vsak čas v Pekinga. Peking, 20. jan. — Pogajanja MLADA MORILKA PRED MR-med japonskim in sovjetskimi LlSKO POROTO, poslanikom v Pekingu glede priznanja sovjetske Rusije se kon- San Francisco, CaL — lfl-letno iana in pogodba bo podpisana Dorothy Ellingsonovo so privedli vsak čas. pred mrliško poroto, da Je na- Pogodba določa med drugim, vzoča pri mrliškem ogledu da 80 takoj vzpostavi diplomatič- Do zadnjega trenutka je bila no in konzularno razmerje med L predsobi porote, da ni bila iz-obema deželama. Sovjetska vla- poatavljena radovednosti Ijud-da prizna vse stare pogodbe med 8tva( kj je hotelo videti mlado Rusijo in Japonsko, uključivši moriiko svoje matere. Pritožila portHihouthsko mirovno pogod- M je napram časnikarskim poroto z vnemi njenimi določbami J Sevalcem, da jo najbolj mučijo te vprašanja trgovine, plovbe in Prašne ljudske oči, ki se vbadajo propagande se rešijo kasneje, vftnj0. "ovjetska vlada mora izreči ob- Ko jj je stopil nasproti njen talovanje radi masakra v Niko- brat Eari, 8e je obrnila proč. Ko lajevsku in dovoli Japoncem, da je bij brftt vprašan, ki Je našel izkoriščajo premogovnike in olj-L,ater mrtvo, ko se je zvečer vrne vrelce na Sahalinu še šest me- Ljj ^ dek domov, kdo Je po nje-•ecev po podpisu pogodbe; govem mnenju umoril njegovo ponci dobe iroebne privilegije mftter> je jasno in določno odgo-flede petroleja na otoku Sahali-1 voH, da njegova sestra. Takrat nu za dobo 60 let; Japonska ne M ^ mlada morilka stresla po I« priznala zavezniške pogodbe | vgom 4ivotu in obrnila se Je proč. , „ da je Pace najbrf poznal morilce in zato zdaj vprašujejo, kdo stfnjegovi morjlci. Uprava okrajne organizacij, kateri predseduje Capellini, ni storila ničesar za izravnavo stavke, razen da je rudarjem žugala, da bodo izključeni iz organizacije, ako se pohlevno ne vrnejo na delo. Izmenjala je tudi nekaj brzojavk z Lewisem, predsednikom rudarske organizacije. Konec konca tega izmenjavanja brzojavk je bil, da je Cappellini ponovil staro grožnjo. Odraščeni ljudje pa niso otroci, ki se dajo ugnati z grožnjami. Te grožnje so bile vlivanje olja na ogenj. In sedaj je položaj tak, da lahko prične vsakčas splošna stavka v prvem distriktu. Rudarji pravijo, Cappellini naj izključi vse, pa bo lahko predsednik organizacije, katero bo tvoril on in par njegovih ki-movcev in podrepnikov. Kajti dogodilo,se je, da so rudarji delali po več dni zasfonj, ker so bili zaposijeni na mrtvem delu. Ko so pa prišli na živo delo in so imeli producirsti premog, jih je pa kompanija odslovila, ne da bi jim dala delo na drugem mestu. Tako ravnanje z rudarji je moralo najprvo izzvati burjo, in ker se ni ničesar zgodilo za odpravo takih razmer, se je logično raz vil vihar. Rudarji pravijo, ako se morajo le rudarji ravnati po pogodbi, kot jo tolmačijo kompanije in Cappellini, kadar pogodba škoduje rudarjem, kompanija pa ne, tedaj je bolje, da take pogodbe ni, ker rudarji niso tako neumni, da bodo hodili na tlako zastonj. York, N. Y. — Profesor Alfred Zimmern, član angleške delavske stranke in znanstvenik ter avtor mnogih znamenitih knjfg, ki se nahaja na obisku v Ameriki, je v razgovoru s več socialisti v New Yorku posvaril ameriške socialiste, naj ne hodijo k delavskim strankam v Evropi v šolo. Zimmern je rekel: "Nisem prišel v Ameriko, da bi dajal kake nasvete vašim voditeljem In strankam. Moji nasvet so pridržani za delavce v Anfliji, kjer poznam razmere. Jaz.se bojim, da vi v Ameriki preveč posnemate gibanje v Evropi Ta taktika vas ne privede nikamor, niti vam ne prinese pravega napredka. Vaše gibanje, stranka in taktika mora biti tipično ameriška, ako hočete, da boste uspeli. Vedno in vedno morate imeti pred očmi vaše ameriške razmere. Razmere v Angliji, Nemčiji in Rusiji zahtevajo tem prikladno in potrebno delavsko gibanje in stranke. Ruske razmere niso vaie razmere, nemške tudi ne in angleške ne, zato gra dlte delavsko stranko, kakršno zahtevajo vaše ameriške razmere. Vi imate napako, da radi gledate V Rusijo, Nemčijo, Anglijo in drugum za inspiracije in zglede. To ne gre. Dobro in potrebno j«, da ste solidarni s delavci vseh dežel in da ste z njimi v mednarodni zvezi, ampak vi ste v Ameriki in vale delo, vafte metode, vaša taktika mora odgovarjati vašim razmeram in vašim potrebam. Edino na ta način doseže te MONARHISTI [so ČUVAJI REPUBLIKE. Reakcijenarna vlada Nemčije sprejeta • sovražnimi demonstracijami, kakršnih le nI vi-del noben parlament. AJTHER JE IZJAVIL, DA 8B BO DRŽAL DAWESOVKGA PAKTA. •oj pnti prlzitaji mjetike Rusi j«. Matthew Woll, kl pravi, da govo« ri v Imenu A. D. F., napada lloraha. Waahlngton, D. C. — (Ped. Press). — Matthew Woll, eden podpredsednikov Ameriške de-avpke federacije, je zadnje dn dejal, da je proti delovanju sena torja Boraha za priznanjf sovjetske Rusije. WolI Je rekel, da zastopa mnenje federacije. Pred sednik Green še nI dal nobene tozadevne izjave. "Kolikor morem Jaz videti, so vsa poročila o izpreraembi stali šča ameriške vlade napram Ru siji brez pomena," je rekel Woll. "Coolidge je proti priznanju so-vjetov, dokler traja komunistična propaganda v Ameriki in toga se bo držal tudi novi državn tajnik Kellogg. Propaganda nadaljuje z vsemi silami. Ob Času Gompersove smrti se Je izlila cela povodenj infamne propagande." radi IVsarabije toliko časa, do-je ne prizna Rusija. DELAVSKA NOVICA Njen oče, ki Je bil tudi navzoč je dejal, da dekle nI izvršila dejanja iz proste volje, ampak da sta JI to sugestirala dva moška. Pripomnil je, ako bi bila navzoča, da ju ustreli. Vozniki pridobili 60c. I Po kalifornijskem zakonu mo- rhicago. - Razsodišče, kH» J^ A Ff *mu so se podvrgli, Je prineslo mladinsko sodišče. S^KirUk J. J. ramU^ZZZ* ZffiSSStZ fOc t k) viika'dnevne mezde. Za- deva pr®dnajvilje jodi*^ htevali so $2. Maday Hojrne, Jo ^J^VtSi «v*i okrajni državni »ffE JdJebU predaadnlk razsodliča,! v Minneapolisu, ALI BODO PRIVATNI INTE REMI POGRABILI TUDI LADJE. dož^ne. je sledeča: vozniki • koajl *. ^ * krimT * do |7.W na dan, *of«-Ji bo ta •7 10 do |7.60 in pomagači $6.60 rudnem -^^^JJJ^ dan. Pogodba velja do L de-jnik bo najbrž priporočal amrm t«mbra 1926. Washlngton. D. C. — Predloga senatorja Jonesa iz Wa*hingtona določa, da se izroč« ladije, ki Jih lastuje vlada In ki tvorijo ame riško trgovsko mornarico, privatnim finančnim interesom. Predloga pravi, da vlada vzdržuje parobrodae črU, dokler jih ne prevzamejo privatni podjetniki. Veliko izjem bodo dovolili privatnim podjetnikom, ki pridejo, ko poatanejo parobrodne črte dobi-čkanosne na račun vlade. Pred M Coolidge je SIN LESNEGA BARONA ORO I»AL POftTO. I New York, N. Y. —'23-letnl James W. Cadoo, sin nekdanjega trgovca z lesom, kl se je umaknil iz trgovine v Lynnbrooku, Je Izpovedal, da Je on oropal poštnega uradnika na longinlandskem vlaku. Policiji Je dejal, da Je bil br«z zaslužka In denarja. Poročil se Je prod pet meseci in njegova žena je pričakovala, da postane mati. Potreboval je denar, pa ga nI Imel. In tako se je odločil, ds oropa pošto In na ta način pride do denarja. Berlin. 19. jan, — Najnovejši paradoks Nemčije — monarh i-stična vlada v republiki — se je sinoči končno predstavila parlamentu — In v tistem hipu Je nemški parlament posekal vse rekorde nereda ln nemirov kar jih beleži tgodovlna parlamentarizma. 4 . Sovražne demonstracije levice so trajale vso sejo od trenotka, ko je dr. Hans Luther na čelu novih ministrov stopil v zbornico, pa do konca seje. Socialisti in komunisti so bili zopet enkrat složni v demonstracijah proti vladi, ki je obojim enako sovražna in reakoionarna. Najbolj fcomična scena se je odigrala, ko je zbornični pred sednik Loebe čltal imena novih ministrov. Ker je pri vsakem i menu malo počakal, je imela levica dovolj časa, da je pri vsa kem imenu dodala opazko. Po zborničnem zapisniku, ako je po-polen, ima torej Nemčija sledeče karakterje v vladi: Stresemann, plašč po vetrni Schlele notranji minister, kaj-zerjev lizun; Neuhaus, minister prehran«, nosilec takots $ grof vot/Iamftt, minister «konomi-je, reakekmar; vojni minister Gosslarn izdajalec; Justični minister Krenken, slepar; minister za delo Orauns, osel; flnančn' minister von Bchlelben, dol i njimi — In taljo dalje. Pri vsa-kem imenu J« l«vlca dodala rezko osebno opazko In sledil je smeh in ploskanje. Minister Schlelben J« im«l na prsih kaj-zerjevo odlikovanj« "vitezov sv. Janeza", kar j« ltzvalb gorke o-pazko. Največji vihar j« pa zabučal, ko j« stopil na govornUko tribuno kancelar dr. Hans Luther. Neki komunist J« začel peti "Mali menih, mali menih, trda Je tvoja pot". To J« stara narodna pesem, kl Jo sna vsak otrok v Nemčiji in baj« Izvira iz časa, ko J« Martin Luthsr potoval na cerkveni tbor v Wormsu, kjer se Je Imel zagovarjati radi krlvover-, stva. Zbornica J« takoj uganila, da pevec meri na kancelarja Lu-therja ln v hipu Je vss levica pela "Mali menih." Med Lutherje-vim govorom fco neprenehoma letele zbadljivk« "Viljemov ljub-ček", "tar, "morilec" Itd. Dr. Luther j« izjavil, kolikor ga j« bHo mogoče slltotl v splošnem hrupu, da bo nova vlsds nadaljevala program prejšnje Mar-xove vlade. Uvajala bo londonsko pogodbo Dawesov*gs načrta in držala se bo republikanske u-stave. Vlsds smatra, da Je nefz-prttr.nl te v Kolina kršenje pogodbe in ponovno apelira na entento, naj objavi podrobnosti obtožbe, ds Nemčija nI razorožena. V notranjih zadevali bo vlada skužala izvesti davčno roformo in omiliti brezposelnost. Vlada ni sovražna delavcem, je rekel Luther. Dokaz temu Je, da je vlada že uvedla osemurnlk v Jeklarski In železarski industriji, dasi so veliki Industrijalci proti temu koraku. Treekij i« pedel ostavk«. Centralni odbor make komunistične strank« j« kaznoval vojnega komisarja, ker se ne drži discipline.^ London, 20. Jan. — b Moakv« poročajo, da j« l«eon Trockij padal ostavko kot vojni koanlaar. Kruns, pomožni komisar, prevzame začasne poale vojnega kamt-sarljata. ■Maakvs. 20,-jan. — Pnluradno poročilo, kl j« bilo objavlj«no sinoči, se glasi, da je centralni is-vrAevalnl odbor ruske komunistične strank« na svoji plenarni seji zadnji petek zaključil, da Leon Trockij, vojni komisar, n« sme več biti član revolucionarnega vojnega aveta, obenem pa je bil Trockij posvarjen, da bo izključen Iz političnega biroja In iz Izvrševalnega sovjetskega odbora, ako bo ša i*dalje kršil dls-ciplino stranke. Centralni i»vrševalnl odbor stranke Je skoro soglasno sklenil sledeče: prvič, da se mora Trockij pokoriti zaključkom stranke, drugI*, da ne sme v«Č biti član vojnega sveta ln tretjič, da se vprašanje, Če Trockij A« ostane v izvrlevalnem odboru stranke, poveri prihodnjemu kongresu v rešitev. V slučaju pa, če bo Trockij le nadalj« krilil strankino dlsolpllno, ga odbor izobči iz Hitlčnega biroja in is svoj« sredo. Trockij J« pisal odboru, da mu je žal, da se n« more udeležiti seje, k«r je še vedno bolan. Zadnje čas« je molčal, ker žali slogo v strsnki. Odločno zanika,, da j« kdaj nameraval pogazltl ali oma-lovažiti Leninova načela. Ko j« pisal knjigo "Nauki revolucij« I« leta 1917", nI Im«l namena, porabiti to knjigo sa kak politični program, Glede obtožbe, da j« kršil dlfl-eiplino, odgovarja Trockij slede-če: "Odločno odgovarjam, da sem pripravljen na vsako nalogo v kakršnikoli službi pod kontrolo stranke. Ni ml treba Ae po««-bej poudarjati, da sem tudi pripravljen odložiti preds«dn!Štvo revolucijonamegs vojnega sv«* ts." ZA ODPRAVO OTROAKE HU^NOHTI. Hashlngton. D. C. — (Ped. Press.) — Narodna liga volilk, okorajžena po ratifikaciji 20. a-mendmenta, ki prepoveduje otroško mezdno delo. je skUmila podvojiti agitacijo za sprejetje a-mendmenU v tem letu. de U držav mora ratificirati ment, predno postane del s naklonjen (ustave. Houth CaroMna ga je za- IzvrŠevalnl odbor lijavlja v resoluciji, katero je sprejel v potek, da Je Trockljevo protllanln-sko stališč« glede kmetov nevarno komunistični stranki, kar lahko IzpodkoplJu zaupanj« km«-tov v sovjete. Nadalj« pravi odbor, da Troeklj v svojem pismu noče priznati svojih napak ln zato se mora le vedno smatrati kot kršitelj discipline. svsllslsislh prOfmfllllH M m KitajskM. vkeUb. Chlcago In okolica: V četrtok Jasno ln mrzlo. Zapadnl in se-iremozapadnl vetrovi. Holnce Izide ob 7:13, salde ob 4:50. Pel otrok zgorele. Eli RI ver, Mlen. — Pet malih otrok je zgorelo v leseni hilkl. katero je uničil požar v nedeljo zjutraj. Oče otr»»,k, kl so bili vsi deklici*, frank B«doch. je bil aretiran. On pravi, da j« eksplodirala poC. __ General Cl-Hsiehjaan, | diktator j« Ml grdo merlka je pealak lt pred ShuumJ Aangsj, 20. Jan. — Čete generala Cl-Hsiehjuana, odstavljenega governerja province Ceklang, ki vodi vojno z novim režimom v Pekingu, so bile v soboto tem«-' Ijtto poražen« v okolišu Clnklan-ga. General Lu-Junghslang. kl j« izvojeval r.mago, Je okupiral Cln-klang in sdaj se pomlče s svojo armado proti ^»»gaju. Tukaj poročajo, da je v Lu-Junghslango-vl armadi 2000 Kusov. Poročilo iz tukajšnjega Clj«-vega glavnega stana se glasi, da Je Isdajstvo krivo poraza. Neka topničarka, ki je imela pomagati šangajskl armadi, je šla na nasprotno stran. Vkljub zmagi J« imel I m velike Izgube in Cljev« čete so ujele 60 Kusov. Mednarodna brsmba v lao-Kemski koloniji šuje okrog 1000 mož. AmOrika je poslala lt ru-žikev v lancajsko luko. Diplomatski zbor je odredil, da s« internirani kita Jok I vojaki polljojo v Tsingtaa. Vsak dan jih nalože po 2000 do 4000 na parnlk. Globe, Arts. Škorpijon jo pičil Nikolaja •UMSKE NOVICE. (Federated Prsaa.) A' Schedei mogoče F7 ostane v Ameriki Delavska tenka povete kapital. Ncw York. — The Federatlon Bank of New York, delavski zavod, katerega premoženje je v zadnjih 18 meaecih na reatlo od $600,000 na $8,500,000, namerava povedati ivojo glavnico od pol milijona na milijon dolarjev. -Stavkovno gibanje tekatilnlh delavcev. Kali River, Man*. — Okrog 400 delavcev je zaatavkalo v tekiitilni tovarni l>avi» Milit v znak proteata proti 10-od»U>tne-mu znižanju plač". New Bedford, Maaa. — Tu ne je zadelo gibanje /.a »plodno »tav-ko 41,000 tekstilnih delavcev v New Bedfordu. Unija tkalcev, ki je najmočnejša je ie odglaaova-laza štrajk štiri proti enemu. Pravila organizacije American Federatlon of Textile Operativca ovirajo gibanje, ker določajo, da morata najmanj dve trctjjni članov v posameznih unijah, glasovati za stavko, prodno jo unija odobri. Nekatere unije ao zadr-tale predlog stavke, ker jim je manjkalo le par glasov za potrebno večino. Stavka je naper jena protV zniian ju mezde. Brezposelnost v Hi. Louiau. 8t. Louia. — Delavski položaj je tu vedno slf bši. Veliko cielav cev je brez dela. Reduciranje mezde. Sprlngfleld, Mass. — lastniki tekstilne tovarne Lyman Mills »o te dni naznanili svojim 1200 delavcem ,da jim znižajo plačo za 10 odstotkov. Filmski operatorji dobili povišek ' Chttago. — Delavci, ki operirajo filmske projektorje v gledališčih, so zadnji teden dohUi 10-odatotno povišanje tedenske plače, Nova pogodba velja dve leti. Operatorji so stoodstotno organizirani. Plače teh delavcev so različne. V ekskluzlvnlh gledališčih v "loopu" imajo $100, manjših, zunanjih gledališčih pa $55 na teden. Delajo štiri do ' Šest ur na dan. Delo je nevarno, neprijetno in zahteva precej zmožnosti, zato je plača tako vi soka In delavnik kratek. Delavec tepen. ker ni hotel delati za nizko plačo. Shreveport, U. — "Meščan ski odbor" v tem mestu, ki se jc sam postavil, da skrbi za red In mir, je s bičem pretepel delavca F. A. Cummlngsa, ker ni hotel •delati na parni žagi, kjer Jc bil dobil delo s pomočjo mestne ;x> aredovalnlce. Cummlngs je izja vil* da je plača tako sramot no nizka, da rajši strada, kakor da bi delal In stradal obenem. Boni je povabil rudarje na banket. Carbondale, Pa. — Tukajšnja krajevna rudarska unija jc na svoji zadnji seji prepovedala ■vojim članom udeleževati so mesečnih banketov, ki jih prireja Hudaon Coni komi»nlja svojim delavcem. Navadno je prišlo 500 rudarjev na banket, a pr zadnjem je sedelo le 75 mož in še ti so bili sami pisarniški nameščenci. Unija je postavila stra šo, ki je pazila, da člani niso kr šili zaključka. gkebekl klobuki. New York. — Organizacija klobučarjev In Geplčarjev apeli ra na vse organizirane delavce, naj kupujejo le take klobuke in kape, ki imajo unijuko znamko. Afera premogovnikov železničar ake unije. Washlngton. — Izvrševaln odbor Ameriške delavske federacije je zadnje dni začel akcijo za poravnanje spora med organiza cljo rudarjev in Hrntovščlno lo-komotivnih strojerodjev. Zadnja poecdujc premogokope v Weat Virginiji in Kentuckyju in ru darska unija se pritožuje, da t premogokopi še ni*o unijonlzira ni. Predasdnik Oroen je imenoval odbor, ki poneti NVarrena S. Stona. predsednika Železničarjev • in aranžira pogajanja. Tako določa sklep konvencijo v KI Pasu. Istočasno Je prišla vest, da je meddržavna trgovnka komisija zavrgla prošnjo Bratovščine lokomotiv nih strojevodjev za obratovanje železnice, katera spaja omenjene premog* >l«>pr v West Virginiji i glavno progo. 2eles-ničarji pravijo, da je bila prošnja zavržena v interesu privatnih železniških dru/i* Lepa prsspsrHeta «e obeta jeklarskim delavrem! New York. — Iz Wall HtreeU prihaja vest. da jeklarski trust namerava v kratkem času znižati plače za 30 odstotkov. TAKO IZJAVLJA SOCIALISTIČNI KO Nf« RESNI K BERGER. Potegnil ae je zanj pri delavskem d epa rt men tu. iz Washlngten« D. C — Vlctor ... Berger, socialistični kongrea-nik iz države Wisconsin, je pod-vzel korake, da izpuste John O. Schedela, komunisU. ki je bil deportiran v Nemčijo dne 22. maja 920 in je bil aretiran zopet, ko se je povrnil nazaj v Ameriko k svoji ženi in otrokom lani v me-aecu oktobru. Berger je šel k de-avskemu tajniku Davisu in kon-ferlral z njim, da se naj ustavi proti Schedelu deportacijsko postopanje. Po konferenci je "Berger izjavil, da se mu zdi, da je delavski tajnik naklonjen,- da uvažujo Schedelovo peticijo in da dovoli Schedelu ostati v Združenih dr žavah. Delavski department bo preiskat lakte, katere je'Berger predložil delavskemu tajniku: Proti Schedelu pa visi še druga obtožb^ Obtožen je, da se je vrnil na nepoštaven način v Zdr države, ko je bil deportiran njih. Berger je naznanil, da poj de k justlčnemu tajniku prihod nji teden, da z njim konferira tu dl o tem za Schedela važnem vprašanju. Schedei Je bil aretiran s sto drugimi radikale! pri gonji, katero je vprizoril proti nJim bivši justični tajnik dne 1. januarja 1920.0btožen je bil, da je komunist in delavski tajnik je takrat menil, da je to dosti velik vzrok da se deportira tujezemec. Ko Je bil deportiran, Je zapustil za sabo ženo, ki je bila rojena Američanka in pet otrok. Najstarejl je bil star deset let In najmlajši pa pet mesecev. t | Žena je ostala brez centa in breme, ki ga je nosila, jo je popolnoma potrlo. Poslali so jo zavetišče v Bichmond, Ind^Otro-ke, od katerih Je eden umrl, so poslali v sirotišnico. Schedei nad i, da se združi s svojo družino, je prišel lani v oktobru Združene države. Aretirali so ga takoj. Zdaj Je prost pod poroštvom. ^ I Ncw York, N. Y. — V štirinajst tovarnah, v katerih izdelujejo gumbe iz celoluzein kovine, so delavci zastavkali. Delavci so organizirani v lokalni organiza-c jI štev. 132 International Gar ment VVorkers. Ta solidaren nastop delavstva Je spametoval podjetnike, da so postali mehki cot vosek. Harry Dubinsky, ki je ravnatelj za oddelek Izdelovalcev gum bov, izjavlja, da so bile stnašne razmere v tovarnah, preden so se delavci organizirali. Organiziranje je pričelo leta 1923. Ampak zunaj New Torka so razmere tej industriji še vedno slabe, ker delavci niso organizirani. Delov ne ure so dolge in mezda slaba. ■0ubinsky dalje izjavlja, da je poln izdelovanje iz celoluze zelo nevarno. Pri izdelovanju se rabijo stroji in nesreče se dogode vsaki i lan. Delavci izgube prste pri o-bratovanju teh strojev. Tudi eksplozije in ognji se dogode pogostima. Materi jal nI le zgori ji v ampak tudi rad eksplodira. Preden so se delavci organizirali, so tovarnarji plačevali povprečno po sedemnajst dolarjev na teden n delavci so morali delati po pet-eset ur v tednu. Jtbijn žena sta napravila v tednu sto .delovnih ur, zaslužila sta pa vsak po $24 dolarjev. Delala sta skupaj. Ko so podjetniki podpisali pogodbo z delavci, se je mezda povišala za 40 odstotkov, delovni čaa se je pa znižal na 44 ur v tednu. ■ Do šest mesecev nazaj je po Izjavi Dublinskega delalo 60% delavcev italijanske narodnosti 0% židovske in 10% je bilo zamorcev, 20% je pripadalo raznim narodnostim. Tovarnarji so iska- IN TAKE CVETKE HODI DA-NAdNJI SISTEM. Dekle oropala prodajalno, bandl t je oropali gledališče, banke na deželi oropale Itd. Chlcago, III, — Mlad bandlt v spremstvu mladega dekleta ostriženimi lasmi je oropal prodajalno, poznano pod imenom Perfect Style Shop za $351. Dekle je nastopila kot odjemalka, njen tovariš je pa potegnil samokres in tako naznanil, po ka sta prišla. ■V Ti f fino vem gledališču je nastopilo šest bandltov. Uslužbence so zaprli v umivalno sobo. nakar so počakali na lastnika gledali- šča. Ko je prišel lastnik v spremstvu svojega brata, so ga prisilili, da sta odprla blagajno, iz katere so vzeli |3,400. ' Pet bandltov Je oropalo restav racijo na Eden in petdeseti cesti. Uslužbenca so prisilili, da se je vlegel z obrazom proti tlom, na kar so razbili blagajno in vzel iz nje $150. John C4>urtneyu so banditje vzeli pet dolarjev. Komaj je na-vstavili štirje maaklrani ban-pravll blok pota, ao ga zopet ditje. Ko jim Je j»vedal, da je b ravnokar oropan, ao bili jezni in so ga pretepli. Prepeljali so ga v bolnišnico. Manafleld, lil — Roparji so o-plcnlll tukajšnjo banko in ubi čuvaja, ker se jim'je postavil bran. Gaya» III. — Dva bandl ta sta oropala banko in odneala veliko vsoto denarja. Uslužbence sta zaprla pred svojim odhodom, da n so mogli klicati na pomoč. PntvMenee, R. L — Štirje ma-skirani banditje so oropali bia gajnika tovarne za barvila Arkwrithu za $1.4M. Denar je bil pripravljen za ispUčilo delavcev. Dan v tile, lil — 46 let starega Elm Cherrieja je ustrelil nervozen tiandit, ko je hotel zapeljati svoj avtomobil v garalo. kdo popisal vse ropar-vlom« In tatvine. IU samo v eni državi v A-V enem dnevu, bi lahko napolnil vsak dan en list. Tako je zrcalo sedanje človeške družbe. kajti še teh par navedenih primer podaja precej jasno sliko. Izdelovalci gumbov strajku. Steklenica žganja pred ■•v v sodiscem. DEM) JE SKRAJNO i 'A! NE- VARNO. poncerečenja so na dnevnem reda. Hgtebe: Groner, sodnik; Julia Rose, tihotapka; S. C. Burgesa, generalni prohibični agent; porotniki, občinstvo. ' Kraj: sodna dvorana v Norfol-Jcu, Va.. Cas; 19. januarja 1925. Rekviziti: flask (žepna steklenica) žganja. Prvo dejanje. — Julia Rose je aretirana in pripeljana pred sodnika Groner j a. Obtožnica se glasi, da Julia Rose prodaja opojne pijače. Prohibični agent zahteva najstrožjo kazen. Porotniki napeto poslušajo. Sodnik zaključi razpravo in ukaže porotnikom, naj razsodijo. Drugo dejanje. — Porotniki se dvignejo in odkorakajo drug za drugim v svojo sobo. PkJ Nekaj e padlo na preprogo na tleh. Vsi pogledajo. Porotnikov ni več — toda Jia tleh leži polpintni flask, tekočine. FHask leži po kateri so kora- i delavce, ki so delali za najnižjo mezdo. Najprvo ko delali Žid je za njimi so prišli Italijani. Am pak italijanski delavci so se organizirali in takoj so tovarnar j pričeli iskati bolj nevedne delavce. Dobili so delavce iz latinskih republik, s Santo Dominga, Hai-tija, iz Mehike, katere Je *elo težko pridobiti za spoznanje, da je za delavce potrebna strokovna organizacija. Dublinsky se je smehljal, ko je dejal, da v industriji dela en sam Američan, pa to tisti je pol Irca. ■ V New Yorku je ta industrija popolnoma odvisna od naroč ženske obleke. Zato je industrija sezonska. Enkrat morajo delati delavci za žive in mrtve, nakar zopet ni zanje dela po več tednov New Yorku izdeluje okrog osem sto delavcev gumbe iz celu-oze s kovinskim ozadjem. Zuna. New Yorka je mogoče Ae pol ducata tovaren. V Medini, Iowa, je velika tovarna za izdelovanje gumbov iz roka in kosti. Tu je zaposljenlh več tisoč delavcev ki pa niso organizirani. ZAKLJUČNI TEDEN CIKA-ŠKE OPERE. | Nocoj (sreda) ob osmih zvečer "Pelleas and Melisande". V četrtek ob dveh popoldne posebna matineja "Lucia", zvečer ob osmih "Faust", v katerem poje Saljapin glavno vlogo. V soboto pb dveh popoldne "Boris Godu-nov", v katerem poje Šaljapln zadnjič v tej sezoni v Chicagu V soboto ob osmih zvečer je zad nja operna predstava "Tales oi' Hoffmann", s katero je zaključena sedanja sezona čikaftke o-pere. < , Resnična tragikomedija v treh dejanjih. JUGOSLOVANI! Kadar potrebujete dobro godbo z malimi stroški, kot za izlete, domače zabave, svatbe, itd., se obrnite vselej na našega rojaka, ki vam vedno točno postreže z svojo $300 vredno koncertino, igra prave starokrajske polke ali z najnovejšimi ameriškimi Fox Trati. Izdelujem nove Koncerti-ne, Hromatične harmonike ; in navadne harmonike vseh vrst, popravljam vseh vrst muzikalič-ne Instrumente, klarinete in vi-joline. da Jia tleh In Vime ne iVjireprogi, nnjL., JI „. _ kali porotniki. Prohibični agent ilirgess skoči, pobere in pogleda proti oknu ter vzklikne "Žganje!" odnik; "Odkod je to prišlo?1 Vsi se spogledajo. Nihče ne ve, ampak vsakdo misli svode. Sodnik (ostrejše): "Ali je flask padel iz žepa katerega porotnika?" — Nihče ne ve. Vsi molče, ampak vsakdo misli svoje. P Tretje dejanje. — Porota se vrne in naznani pravorek: Julia Rose je kriva! (Zastor.) Na prodaj imam v zalogi raznovrstne muzikalične instrumente rabljene, dobro popravljane harmonike in drugo. Imam tudi fine Piano Harmonike na prodaj. V zalogi imam raznovrstne muzikalične knjige, note in knjige za šolo za učenje. Pišite, telefonirajte ali pridite osebno do mene. Se uljudno pripordCam vsem Jugoslovanom. Frank Dražumerič, Consertinas • Music Ex. Re-pairer. 5122 Butler St. Pltta-burgh, Pa. Tel. Fisk 02'3f R. T (Adv.) PODJETNIKI SE NE BRIGAJO ZA POSTAVE.! Delavci jih morajo vedno opominjati nanje. New York, N. Y. — Newyor-ška podružnica Unije združenih živežnih delavcev je pričela z bojem za tedensko izplačilo mezde Podružnica je sklicala velik ja ven shod za dne 29. januarja, na katerega so povabljeni vsi strokovno organizirani delavci. Shod se bo vršil dne 29. januarja Bryantovi dvorani. Na shodu bodo govorili sodnik Jacob Panken V. Karlin, advokat in bivši d t* žavni poslanec, Scott Nearing in drugi. Zakon-določa, da se mezda izplača vsak teden, ampak hotelirji in restavraterji ga kršijo odprto. TROCKIJ IZKLJUČEN IZ SOVJETSKEGA VOJNEGA SVETA. Kraaln pri Herriotu. Pariz, 20. jan. — Sovjetski poslanik Krasin je imel včeraj do go privatno konferenco s Herrio-tom. Krasin odpotuje še ta teden v Moskvo. Herriot je sprejel o< Cičerina pojasnilo na protest francoske vlade proti nekemu iz-zivajočemu govoru Zinovjeva. Pojasnilo še ni objavljeno. fotofrafi&u zavgH* F. OBLAK 4909 BITLEB 8TBKET PITTBBUBGH, PA. * Slovencem in dni rt m jttro. ■lovanom v PitUburjfu in oko. lici naznanjam, da »cm preur^ ► dil In na novo opremil svoj f0. tografični atelje, ki odgovarja vsem modernim »vrham. Posebne prikladno je za attkanjc v«, jih akupin» p«ročnih, dru; ■ slik itd. Kadar se torej &Hte ^likati, obrnit« se na domač« podjetj«', ki vaa hoče breedvomno v v,t h ostrih zadovoljiti. ANGLEŠKI JEZIK jo selo potreben Vfakemu Slovenca v ti deleli. Mi vaa naučimo govoriti, čitati in pisati angleško v kratki doJ Ne odlagajte, pričnite 'takoj. Ako vite v Chicagu lahko pridete osebno v našo šolo. pO dnevu ali ob veferifc. Ali smno v nedeljski rasred. Ako ii. vite zunaj nn deželi m lahko pH{n«t» učiti potom poslanih nalog po p^ Hočemo vas prepričati. Plača M k |8 na desot nalog. Pilite na naslov Slovensko-Angleška Sola. 3639 W«t 22nd Street, Chlcago. IH. (Cor. m. lard Avs.) ' PRIJATELJI SE SPOZNA JO V ČASU POTREBE. Tu je slučaj dragocenega prijateljstva: Pittsburgh, Pa., Dec. 22, 1924. Nadlegovalo me je zaprtje že nekaj let Pred časom mi je prijatelj rekel, naj skušam Trinerjevo Grenko Vino; dobil sem ga steklenico in rečem, da še nikdar nisem česa rabil, ki l)i mi dalo tako hitro in udobno od-pomoč. Vedno bom imel pri rokah steklenico in jo priporočal vsem mojim prijateljem. W. M. Engle, Mt. Vernon St" — Trinerjevo grenko vino je gotova pomoč v slučajih bolezni v želodcu, čifiti čreva in okrepi ves sistem, ker je narejeno, iz čistega naravnega ' kalifornijskega" rdečega vina, katero zopet uravna vaše telo. Tudi ženske ga imajo rade. Mrs. H. Jasiek nam je pisala od Wolf Lake Corner-ja, Muskegon, Mich., na 16. dec.: "Težko najdemo dovolj besed, da pohvalimo Trinerjevo grenko vino. Kako dobra odpomoč je!" Kupite steklenico pri lekarnarju ali prodajalcu še nocoj in imejte doma tudi Trinerjev Liniment, hitri odpomoček proti revmati-zmu, nevralgiji in proti kašlju. Pišite po popoln seznam naših zdravil na Joseph Triner Com-pwiy, Chicago, 111. (Ad. Jap. 14.) Bolečine bodisi revmatične, nsvral-gične ali kr&i hitro olaji*.1 te, če rabite crvFR A'Q DLVLAAiJ G0THARD0L Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hfomost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. Ceoa tO aH 60 oeotov. W . F. SEVERA C O. CLUPH h A I' i L) S, IUVVA role za piano SLOV. IN HRVATSKE 4 dobite edino pri I * Ntvinahck-Patokar SSI Greeve St„ Conemaugh, Pa. Pilite po cenik. Potniki v stari kraj in emigrantje ii atsrsgs kraja potujte prek* EMIL Kltt BANKIRJA 138—2nd Avs, Ntw Tork Denarne poiiljStve — Dolarjih — Dinarjih. Hranilni oddelek. Javni notarski urad. Pilite sa informacije. Splošna volilna pravica na Ja- Toki jo, 20. jan. — J a (ionski parlament s4 otvori v četrtek. Glavni vprašanji na dnevni«! re-Mu sta splošna volilna pravica in reforma višje, gospodske z borni cc. Zagovorniki splošne volilne pravice so prepričani, da zmagajo. Reforma Arišje zbornice se izvrši na ta način, da se iz preme ni sistem volitev, da ne bodo več plemiči sami sebe volili in da se omeji Število poalaneev. Prave, glasne VICTROLE CENE od $22.50 do $250.00. rmv« V Mor »latto ali pm alovciuk« Hm pteno-roll*. dubiu pri m*. rUtu po «m(k. IVAN PAJK, 24 Maln St, Conemaugh, Pa. Zastonj nadušljivlm in mrzličnim bolnik om. Breiflataa poakutaja metode, kater« lahko vaak v porabi bre* vaek aitnoatl. a««be faaa ali dela. „ 1 ^ Zelem i Ak i magnatje so aa podali. Ctšmm, » Trta jevodje in hurjhči na Chicago A Northueatern *elexnici aoeitvo-jevall pet odatothov mezdnega povlška, izgubili pa so v zahtevah sa ispremenitev delovnih pogojev. fftKE TKIAL COt" PO N raontua astuma co., i«m m. c. nmm4 h«4«mi m,. p-#rak n. v SmS ttm trtal M rmt toi PRIDITE - IZ SEVERA PRIDITE NAM PRIDITE IZ . ZAPADA Želite pričeti hranilno ologo ali varno Investirati vaše prihranke. Izposodite al denar na povoljne pogoje na d ob po ohranjene in na novo dovršeno hiše. Pošljite denar v Jugoslavijo ali druge evropske dežele. * Kupile si pri naa parobrodni listek na katera koU trto. . Ako potrebujete nasvetov v ka-korftni koli denarnih stvareh — naše zanimanje bode vaš uspeh. TOREJ, PRIJAVITE SE na banko priznano po vseh Zdrn-ženlh državah. KASPAR AMERICAN STATE BANK na varno in konservativno priditi IZ VZHODI tanle vašeaa 1900 BLUE ISLAND AVE. rU vogal 19. nlks CIIICAGO, IIJ.INOIS PRIDITE . IZ . BREDAMI- JANUARJA 1925. Razprave o pravilih S. M. P.T3 rs wmw '»»"fi" ■ Chkago, Clarendon Hill«, IU. —Zavarovalni department. — Pravila »e naj izdelajo z veliko pažnjo, tako da ne bodo kršene državne postave. Kadar ae delajo priporočila k pravilom, je priporočljivo, da ae pazno študirajo illinojake postave, ki so veljavne za bratske podporne organizacije, in njih razlago. Pri takem št udiranju je potrebno, da se pregleda in študira "Corpus Juri«, The Callaghan Illinois Sta-tutes" itd. Zaradi tega je pametno, ako Slovenska narodna I)odporna jednota naloži par sto dolarjev v zakonskih1 knjigah (zakonikih) te vrste, do katerih naj imajo dostop vsi člani glavnega odbora, odbor za pravila in uradniki. Ako jednota to izvrši, se zavaruje, da ne bo izdelala pravil, ki ne soglašajo s postava mi države Illinois. Ti stroški bi se izplačali v par letih, ker je nepotrebno, da se advokat vpraša za svet za vsako malenkost in glede vsakega majhnega vprašanja, ki se tiče postav. Kako važno je to, nam pokazujejo razsodbe sodišča. Illinojsko sodišče, 127 II. App. 476—Pond vs. Royal League, je odločilo, da se člani, zapisani na poslovnici, ko prosijo za poslov-nico, prostovoljno podvržejo postavam za organizacije in kontrolo takih korporacij in vzamejo poslovnico, ki mora biti v soglasju s postavami. Illinojsko sodišče, 263 III 453 — National Union vs. Keefe je razsodilo, ker oblast podporne organizacije prihaja od postav, uc lahko s pravili omeji, ne more se pa razširiti. Illinojsko sodišče, 168 III 356 — Wallace vs. Wadden, je razsodilo, da so pravila bratske podporne organizacije neveljavna, ki so v protislovju z organično Ix>8tavo. / Illinojsko sodišče, 166 II 695 — Bastian vs. Modern Woodmen of America, je rmsaodilo, da se morajo členi društva (jednote) izpremeniti v soglasju s postavami. N. Illinojsko sodišče, 188 III App. 272—Wallace vs. Modern Wood-men of America, je razsodilo, da mora zapianikd^jiitva (jednote) 0 razpravah pri izpreminjanju Členov društva (jednote) pokazati soglasje s to sekcijo. A-mendment ni veljaven, ako zapisnik društva (jednote) ne pokaže, da je bil sprejet z zahtevanim številom glasov. — Iz zgoraj navedenih citatov sledi, da se mora odbor za pravila, ko izdeluje pravila, najprvo ravnati po državnih postavah; drugič po poslovnici, in če je bil napravljen amendment k originalni poslovnici in amendment ni bil sprejet v smislu državnih (»stav "sekcija 7 Vi izpremenitev členov društev (jednote)", tedaj je neveljaven. Državni zakon glede bratskih j)odpornih organizacij pravi, da mora vsaka jednote (društvo) uvesti ložni sistem to je sistem podružnic) z ritualistično formo (obredniško formo) za delo. reprezentativno formo vlade; dalje lahko napravi določbe za izplačevanje podpor svojim članom v slučaju nesposobnosti za delo, smrti, bolezni, nesreče ali Htarosti. Illinojsko sodišče, 296 III 104 —Steen vs. Modern Woodmen je razsodilo, da imajo edino pravilno izvoljeni in pooblaščeni zastopniki članov podporne jednote moč odločiti glede izprememb in amendmentov svojih pravil in I«* takrat, kadar se kršijo privatne pravice na nertutumon in pri-«iljiv način, bo sodišče šele nastopilo. Ta razsodba se to!m«*i, da Je konvencija najvišja Avtoriteta bratske podporne organizacije in splošnim glasovanjem, kot nezdravo in nelogično. Veliko zagovornikov referen (i uma nsglaAa t roške konvencije ki znašajo pri sedanji obširno* okrog |35,000 vsakih štirih let, ali približno $9,000 na leto, češ, da so ti stroški preveliki in previsoki. Ampak kadar tako govore, nikdar ne računijo atroškov inicijative in referenduma, rav-notako ne primerjajo uapehov, ki so se dosegli z referendumom ali konvencijo. Dozdaj menda nimamo statističnih podatkov, koliko so stale micijative in referendumi, ampak če član opazuje trezno, kaj se vse danes inicija-tira, in če pomisli in ugiba, koliko dela to stane in koliko denarja mora zavaroval renski department izdati za te inicijative, od katerih marsikatera še tako daleč ne pride, da bi članstvo glasovalo o nji, druge so pa pokopane pri splošnem glasovanju, tedaj prihaja do zaključka, da ti stroški znašajo tudi okoli deset tisoč dolarjev na leto. K tem stroškom je treba prišteti še prostor v Prosveti", ki se vporabi za razpravo o inicijativt. Palec prostora je gotovo najmanj vreden petdeset centov. Ako se vse to preračuni, se pride do zaključka, da staneta inicijativa in referendum ravnotoliko kot konvencija ali pa šb več. Razlika ie v tem, da konvencija lahko pokaže konstruktivno delo, inicijativa in Referendum pa lahko pokažetu prav malo dobrih uspehov. - Inicijativa in referendum sta potrebna za upravo jednote. O tem ni dvoma! Ampak tako kot sta se izrabljevala zadnja tri 4e-ta, nimata argumentov, ki govore v njiju prilog, kajti bili so slučaji, ko sta se inicijativa in referendum zlorabila. Referendum in inicijativa naj ostaneta. Toda porabita se naj za reševanje nujnih in glavnih vprašanj, kot se je to vrnilo V preteklosti, na pr. glede ustanovitve tiskarne ali zavetišča in drugih važnih vprašanj, ki spadajo v področje uprave. Zloraba inicijative in referenduma se lahko omeji, ako se sprejme v pravilih tc*čka, da se vsaka inicijativa predloži odboru za pravila. Ta odbor mora podati spisano izjavo, ali inicijativo podpira ali ne podpira. V tem nasvetu mora odbor za pravila navesti svoje argumente. Dalje naj »čka določi, da naj gre vsakih šest mesecev samo ena propozi-cija na splošno glasovanje v času med konvencijama, eno leto pred redno konvencijo naj se ne dovoli inicijativa. * • Odbor za pravila naj sestoji iz pet članov: £n odbornik ali u-službenec zavarovalnega depart-menta, najbolje je gl. tajnik; en odbornik ali uslužbenec izobraževalnega departmenta, najbolje je ravnatelj izobraževalnega departmenta; predsednik nadzornega odbora; dva člana pa naj še posebej zastopata članstvo, ki nista glavna odbornika ali uslužbenca jednote. Vzroki za to so, da želi jednota zdrave sugestije in najboljša pravila. Zato je tudi potrebno, da so Člani raznih departmentov v odboru za pravila. V tem odboru morajo biti Člani, ki razumejo razne probleme jednote. V nobenem podjetju ne bodete našli šele v podjetje došlega delavca, da bo nadziral delo in ukazoval vodju, kaj naj stori. Ta princip je veljaven tudi za odbor za pravila. Pravila morajo najprvo soglašati z državnimi postavami, drugič morajo biti zdrava z gospodarskega in upravnega stališča, tretjič morajo biti smsana v takem jeziku, da jih lahko razume vsak član, ki zna čitatl. Ako jednota želi taka pravila, tedaj mora biti v odboru nekaj članov, ki razumejo vprašanja, ki se pojavljajo. Nikdar se naj ne da nihče zapeljati s frazo, to in to je potrebno v interesu demokracije, kajti dostikrat se je dokazalo, da ae za takim krikom skriva največja avtokracija. Demokraciji ni treba nagiašati, da je demokracija, ker Jo je lahko poznati brez vsakega vpitja. Kapitalisti tudi kriče, kadar znižujejo mezde delavcev, da se to vrši v interesu demokracije, pravičnosti in dobrohotnosti do delavstva. Moja osebna opazovanja so me prived U do tega, da osebe, ki pri vsaki priliki kriče v imenu demokracije, ne morejo navadno povedali, kaj ti dve besedi pomenita in navadno so tudi največji avtokrat-je. (Dalje prihodnjič.)—Ricfcaid 1. Zavertnik. kov. Ako bi kdo potreboval, zagotovil bi ai v svoji banki posojilo, da bi ne bilo treba mogot-oem plačevati visoki^ obresti. Zakaj bi drugi imeli odločevati čez naše težko prisluftene denarje, kjer lahko odločamo sami? Vsak član in Jugoalovan bo rad prinesel v avojo lastno pošteno banko. Videli smo čestokrat in priliko imamo učiti se vsak čas, kako naši ljudje izgubljajo denar po tujih bankah krivičnih zasebnih lastnikov. Bil bi to velik korak k napredku, zato izživljam članstvo, da o tem razmišlja. Jednota naj bi imela svoje odvetnike kakor svoje zdravnike vsaj po velikih industrijskih mestih kakor je Pittsburgh, Pa., in drugod. Vsaj v vsakem večjem mestu naj bi bil po eden, ki bi zastopal naše rojake poštena Drugi sicer vzamejo visoke plače, najčešče pa se dogodi, da je zastopstvo nepošteno, ker držijo s kapitalisti, s katerimi imajo prizadeti delavci opraviti radi pohabljenja po rudnikih, tovarnah itd. Iskati morajo odškodnino po sodiščih, pa mogotci naših ljudi ne upoštevajo, ker nimajo vplivnih odvetnikov. Kar so opravičeni po zakonih, ne dobijo. Zato priporočam, aa bi naše ljudi, vsaj člane, zastopal odvetnik, ki bi bil član jednote in njen pooblaščenec. Mislim, da je po velikih mestih tudi odvetnikov, ki so Jugoslovani, kateri bi prav radi prevzeli tako pooblastilo, saj bi bili za isto tudi dobro plačani. Bili £i spoštovani od našega ljudstva. To navodilo naj bi upoštevali pri prihodnji konvenciji, ker stvar je važna za Jugoslovane. Člani priporočajo, da *e Črta tisti člen pravil, ki določ|, da se podpora za prve tri dni bolezni ne izplača. Priporočam, da to določilo ostane. To je nekak temelj za dober obstanek jednote in z odpravo tega določila bi bila jedr nota hudo prizadeta. Se dvajset let naj ostane tako, kakor je bilo dosedaj. Neozdravljiv bolnik se večkrat javi zdravijn in nato zopet bolnim za eno in isto bolezen. V takem slučaju pa to ni pravilno. Poznam moža, ki je bil v šestih letih osemkrat javljen bolnim in vsakikrat prikrajšan za prve tri dni podpore. Pa vedno radi ene in iste bolezni. Prihodnja konvencija naj bi popravila, da se ne izplača podpora za prve tri dni samo enkrat za eno in isto bolezen. To je moje mnenje in mislim, če bo kdo dobro preudaril, da se bo z menoj strinjal. Seveda ima mnogokdo.oporekati vsemu, kar piše ženska, pa naj bo še tako poštena in napredna delavska že« na. Za svoje prizadevanje zasluži pridevek, da je sitna. Pozdrav članom, ' posebno pa članicam 8. N. P. J. I — Antonia Indihar, članica društva št. 411. FilJer, Kanaaa. - Člani18. N. P. J. imamo lepo In novo tiskarno. Drugo vpraAanJe Je, zakaj bi imeli tudi lastne banke, ko nas Je 60,000 članov. Pridružili bi se nam tudi drugi Jugoslovani. da bi vlagali denar v zadružni delavski hranilnici svojih roja- BeUaire, Ohio. — Društvo št. 268 8. N. P. J. je vzelo v pretres l>ar točk o pravilih in priporoča sledečo spremembo: Bolniška podpora naj se plača za prvih devet mesecev no $1, $2, $») in $4 dnevno, po preteku devetih mesecev pa naj s« plača za dobo šestih mesecev po 76c, $1.60, $2.26 in $8 dnevno, ter po preteku šestih mesecev, naj se plačuje po 60c, $1, $1.60 in $2 dnevno, dokler ni član spoznan od zdravnika kot sposoben za delo. Ce bi ne zadostoval dosedanji asesment pa naj se poviša sorazmerno po razredih. Društvo Je prišlo do zaključka, da sedenja podpora ne Zadostuje, za življenjske potrebščine. 8. N. P. J. je največja slovenska podporna organizacija, zato bi bilo primerno, da dalje plačuje celo bolniško podporo. S tem bi pridobila »a članstvu in na ugledu. 22. člefc, točka 14. Prida naj se točki, da bolni član lahko po-seti restavracijo in brivnico, če mu bolezen dopušča, ker ravno v tistih shajališčih gre za dobrobit člana in 8. N. P. J., ne da bi Član s tem kršil pravila. Drugi točki glede operacij naj se priloži, da jednota plača 60 dolarjev, če se bolnemu članu kupi kri od drugega člana ali človeka za ohranitev življenja. Odškodnina, 26. člen. 1. točka Doda naj se, da se bo glasilo: Jednota plača za izgubo polovice palca na roki 76 dol., za celi pa-J»* pa 100 dol., za kazalec do polovice 26 dol., za celega 76 dol. V «*k tuuialjio pral d" polov e. 26 dol., za celega pa 60 dol. Za celo roko »00 dol. Društvo je prišlo do zaključka, da večina članstva izgubi ravno največ omenjenih udov. a no do-bi nič odškodnine, čeprav plaču- je. Za odškodnino radi itgube palca na nogi naj bi bilo $100 za celega, vsak nadaljal prst pa $26. Drugo naj bi ostalo pri starem* Naj se spremeni 28. člen, točka 4. da bi se glasilo, da se odgovorni član ali tajnik suspondi-ia en mesec in ne celo društvo. Razlogi zato so, ker tajnik pošilja asesment za celo društvo na Klavni urad. Torej je sam odgovoren in ne celo društvo. 29. člen radi izobčenja, 1. točka. Spremeni naj se, da s« bo glasilo: Celo društvo bo izobčeno tretji mesec brez nadaljnega obvestila s tem, da društvo obvesti Klavni tajnik po preteku dveh mesecev, če ne dobi asesmenta ob določenem času. Društvu se s tem da priložnost podvzeti potrebne korake napram članu ali tajniku, kateri Ima vso zadevo v rokah in ni nadzorovan od celega društva pri pošiljanju aaes-menta na glavni urad. Dalje društvo priporoča, da bi se plačala odškodnina v mladinskem oddejku -— če dopuščajo zakoni Združenih držav — in sicer $100 za Izgubo roke ali noge ali očesa; za roko in nogo $200, ker smo sprevideli, da se tudi otroci lahko ponesrečijo kakor odrasli člani. Društvo je prepričano, da se mladinski sklad nahaja v dobrem stanu finančno. Ce ne bi zadostoval asesment po sedanji lestvici, naj bi se pa povišal za par centov, ker smo prepričani, da bi bili člani zadovoljni, kateri imajo otrok* v mladinskem oddelku. Prosimo druga društva S. N. P. J., da razmotrivajo o tem in odklonijo, če se jim ne zdi vredno ter nadomestijo s boljšim. • Alols Pavllnlch, član. Stoveiuka Narodna UsUmvIJms I. aprila 1M4. Beseemer, MIch. — Kot 10-let ni član moram nekaj predložiti za bodoča pravila, sprejeta na prihodnji konvenciji. S. N. P. J. ima sedaj svojo tiskamo, torej več prilike, da bi lahko- Prosveto tiskala v slovenskem in hrvaškem jeziku. Ako hoče jednota pridobiti Hrvate v svoje vrste, mora izdajati glaailo v hrvaškem jeziku, ne v angleškem, kakor priporoča sobrat Ignac Benkše, da bi ae tiskala v slovenskem in angleškem. Danes je pri S. N. P. J. precejšen del članstvaflrvatov. Naj bo slovenski glavni odbor, ali Pro-sveta naj izide na štirih straneh v slovenskem In na štirih v hr vaškem jeziku. Ako bi glavni odbor to predložil konvenciji, bi S. N. P. J. štela več članov kakor Jih šteje sedaj. i. Dosti Hrvatov je, ki ne znajo čitati slovenskega, pa govorijo, kaj hočejo iti v jednoto, ko pa njen list ne piše hrvaškega. Za umobolne člane bi bilo pravilno, da plača jednota, pa ne društvo, kakor stoji V pravilih. Ta točka je treba, da je izbrisana iz pravil. Član, ki je izgubil obe očesi, roko ali nogo, ali ako je zlomil hrbtenicof bi bilo potrebno, da bi mu članstvo nabavilo, kar se vidi zanj potrebno. Na primer, ako bi ne imel hrane, goriva ali obleke, naj bi mu članstvo preskrbelo in nabavilo ix njegove podpore. Ne gledati, da se mu samo da podpora, do katere je upravičen sedanjih pravilih. Ce tajnik sedaj kaj odredi za pomoč bolnemu članu društva, da mu je treba česa kupiti ali nabaviti, se takoj pojavi prepir, da tega nI v pravilih. In dobro zadovoljstvo med člani izgine. Predlog za $4 dnevne Oodpors, naj bi se odpravil In ostill naj bi razredi po $1, $2 in $8. Vsak razred naj bi se vzdrževal za sebe. Pozdrav vsemu članstvu 8. N. P. J. — M. Holjevar, član društva it. 286. I | Podporna J*bota | Inkorp IT. JimlJs 1MT« t trta vi 4 GLAVNI STAN: M57-M 80 LAWNDALK A VIL. CIllCAGO, 1LL1N018. lzvr^evalni odbor: l'PRAVNI ODBKKi Bftsd-dnlk Vinrent Calakan »«4|»r»Miiik Aadrt* VMrlrh. R. P. U. 7. Bo* 1SS. Jokasto«*, IV; Kl Ujirtk M«ttk«w T vek« ta laik kulniškrsa oMtlk* lilna Novak; ffl. blaaajalk Juha V»|rkk> ur odmik gUalk Jote Zavortaik. upravitelj glatila Filip Uodlna. POROTNIOD8KK1 Martin teleiaikar, predalnik. Uo« 17«. Harbcrlun. Ohin; Franc« A. Tauekar,. ISS7 8. Kldgr*.yAvo.. Ckicago. III,; John KrMmaatlt. 13111 lle-nington. Avo.. tt«at |»ark. Oklo; Mary UduvUh, MS3 8. HWg«»ay Avo« CM* ca i o, III. i Joka Ter tel J, lioa 11. 8(rabano, Pa. BOLNldKI ODSEK: OSREDNJE OKROŽJE: Ulaa Novak, prodacdnlk, KI7 SI 8. Uvrndalo Avo* VZHODNO OKROŽJE: Jaoob Ambrollt. IU.* »M. Mooo Rus. F«. Joaopk Zorfco. RF1I. 1. Boi 114, Wost N»»toa. Ps. / VPADNO OKROŽJE: Anton Aular. Rot 1(M, tirosa Kana., ss Jugoaapad. Frank K lun, !tox SBt. CkUholtn. Mlnn .. m nov, asp. John Golob. Uo* 144. Ročk 8prl**a. ,Wyo. Nadzorni odbor: Paul Borior, nrodaednlk. mm Wlllow Nt.. CMcsko^ III.; Rlcbnrd J. Za-vertaik. R. No. 1, Hlnadalo. 111.; Frank Za)c. .1(119 W. Mik 81., Cklcsg«, III. Združitveni odbor: 1'rcdaodnlk: Frank AloŠ. 1114 8«. rraoiurd Avo.. Chicago, lil.; Jotko Oven. Ml« W. Mik 8t„ 1 kicago. 111.; Jokn Olip. 141« 8o. Ulftou Park Avo. ( hlcngo, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. K, J. Korn, um 81. Clslr Avo.. Clrvcland, Obte. POZOR! — Koroapondonca i r lavnimi odborniki, ki daltjo v glavnom uradu, m vrli takole: VBA PISMA, ki so nanašajo na poete gl. prodoodslk« ae nualovot Prod-aedaištvo 8. N. P. J.. 1657-51 So. Uondalr Ave.. Cblcago, III. VSE ZADEVE BOL.NI&KE PODPORE 8E NASLOVE: Ilolnliko tajni-Štvo a. N. P. j, 1617-59 So. Lswndale Avo.. Cblcsfu, III. DENARNE PO&IUATVIB IN 8TVARI. ki so (MoJo gl. Isvršovslasgs odbora Is J .hI noto vobte ae naalove: Tajništvo 8. N. P. J.. M57-5« So. Lawn-dale Avon Cblcago, IU. V8E ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI M pošiljale ss naalov: Blagajniitvo 8. N. P. J„ 2857-51* So. Uwsdalo Ave., CHicago. III. Vso pritoibo glede poaloVanJa v gl. Iifrtevalsotn odboru ae nsl polljeje Pasi Borgerju, predaednlku nsdaornega odbora, ligar naalov Jo igoraj. Val prlslvl na gl. porotni odaek ae naj pošiljaj« sa naalov t Martin teles« nikar. Bos 17«, Barberton. Oblo. Vsi doptai In drugI splai, naananila, oglaai. naročnina Is aplob vso ksr Jo v sveil ■ glaailom Jednote, naj ae pošilja ss naalov t MPK08VICTAH, 2657-M 8e. Uwnd.lt Ave. Chkago. III. \ slu pravil enaki, plačujemo uses-ment po lestvici, pa naj bo član verskega ali svobodomlselnoga mišljenja. On mora plačati svoje pr!si>evke ne glede na to, kako misli. Drugič, pravila govorijo, da Člani, organisiranl v S. N, P. J., so vsi enakopravni. Ta točka določa, da se vsi člani udeležijo pogreba, Če je civilen, ako je cerkven pa priporoča* da Če je le mogoče. da se ga udeldtc vsi člani društva. Jsx si radi tega tolmačim pravila, če je Člun svobodomiselnega mišljenja, da je več vreden kakor Če je verskega. Tako vsaj govorijo pravila, ki samo priporočajo, kar Je dolšnost članov v slučaju smrti člana. Andrcw Kocjan. rieveland, < olllnivood. Ohlo. Vnuk ima svoje misli In jaz tudi svoje, namroč o čl«*rtu 2A, točki* S, ki se glasi: Ce je le mogoče, naj se pogreba udeleft? vsi člani društva, toda udeletl se naj gs vsaj šest članov. Članov se ne sme siliti, da bi prisostvovali cerkvenemu pogrebu proti njihovemu prepričanju, ako pa Je pogreb civilen, UidaJ J« dolftnost vseh članov, da se ga udeleie. Dotlčna točka naj ae spremeni, ds bi s« glasila takd-le: Kadar član društva umrje, Je dolftnost vseh članov, da se pogreba ude lete. Ce pa v slučaju, da Je kateri brat sa pogrebca. ki je v svojem prepričanju nasprotnik cerkvenih obredov, se M tisti čas lahko odstrani, ako noče Iti poslušat tistih verskih monlj. Svoj nasvet Vsi člani N. F. /. soio v srni pod prem a f/hmo* Johnston Clty, lil. — Društvo št. 91 S. N. P. J. Je na redni seji 11. januarja vzelo v pretres pravila In priporoča sledeče spremembe in dodatke: IV. člon 1. točka naj se glasi: Redna konvencij« B. N. P. J. se vrši vftskn štiri leta. Cas in kraj določi prejšnja konvencija. Nobeno društvo H. N. P. J. ne smo prirejati veselic in drugih zubav v počaat delegatov v onem mestu, kjer se vrši konvencija do zaključka konvencije. Razlog za to je, ker drugi dan so delegatje trudni in ne morejo stvarno razpravljati o predlogih in drugih razpravah. V. člen 1. točka naj se glasi: Vsako društvo, ki šteje sto članov ali več, sme jioslati enega delegata, ne več. Manjša društva, ki Štejejo manj kot sto članov, se smejo zdruftiti v dosego potrebnega števila članov in poslati skupno enega delegata. Nikakor se ne strinjamo z razdelitvijo Jednote v okrožja, ker s tem bi bilo veliko več izdatkov za Jednoto. VI. členu naj ae Mft! Nobeno društvo naj m? pošilja iniciativ na glavni urad In na glasovanje eno leto |>red konvencijo, Razlog za to, ker Iniciativa, ako je potrjena po glavnem odboru In aprejeta po članstvu, postane veljavna komaj par I mesecev pred konvencijo. H tem bi se pripravilo precej denarja in dela pri jednoti. Vili. člen 1. točka. Vsak odbornik, ki Je Izvoljen v glavni odbor za dve leti, lahko kandidira ponovno za izvolitev. Nikakor pa ne več kakor za dva termina, ali Štiri let*, lahko pa kandidira po-novici, ko pretečeta dve leti presledka — i. točka naj se črta in nadslenl v raznovrstnih rudnikih, premogovih, bakrenih, tfleznih in nekaj celo v zlatih. Imamo veliko članov v livarnah, plavžih lu sploh prJ težkih delih. Dola so seveda tudi nevarna, da človek, ki še ni imel U* "časti" bi-ti livar ali rudar, ne sluti, koliko nevarnostim Je Igpbatavljaiio življenja takega delavca. Pravila določajo, kadar idrav-nik spozna bolnika sposobnim aa lahko dqJo. da nI voč deležen pod-(Kire. TIsla točka bi sa morala glasiti, da Je bolnik upravičen do (»odpore, dokler ga zdravnik ne ajKiena. da je sposoben za tisto delo, kakor ga je opravljal pred boleznijo. Kje tudi dobiti lahko delo? Ali bo mogoče takemu delavcu odatopil službo pred-delavec, ali morda kak piaar, ali nočni čuvaj? Ali sploh more član dobiti lahko delo, katerega b| bil zmožen opravljati? Ne v današnjih delavskih razmerah. &♦ zdravi In močni delavci si na morejo zagotoviti posla, pa naj bo lahek ali težak. Takšen bolnik je izpostavljen prošnji za milolčl-no, oz. primoran je prositi za podporo pri bratskih društvih, (»osebno če js družinski oče, ker v današnjih razmerah nI mlalltl na prihranke. Bolniška podpora, bi pri poro-Cal. da bi ae izplačevala (»opolna od prvega dna, ko se Molk javi Mnoga, do zadnjega dne, ko Javi zdravim. Bolnik rabi dan adravnika In Ima tudi ške. Ako sr pripeti, da jo bolan samo tri dal ali van, morn zdravnika pa ne dobi. (Dalje na f. Ml -im„ T i TT - — PROSVBTA w V? —- v.'I*' PROSVETA GLASILO 0LOVEN8KB NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cana oglasov po dogovoru. Rokopisi sa na vračajo. Naročnina: Zadinjana država (Itven Chicafo) $6.00 na lato, f2J0 M pol lata in |1J6 ca tri imnn; Chicago in Cicero »«.60 na lato, $3 25 sa pol feHkii^J^mf**JUttegMŽffiJkHr , „ Naslov sa m, kar ima atlk t Uatoa: "PROSVETA" 1667-5» So. Uradala Avaaaa. CUcsffo. Illtaola. . "THE ENLIGHTENMENT" Organ of tka Slovani« National Brarflt Saciatf. •—mm ■ iin*»r i—r ------ta "i~r» ' ' ' "" " ~ JtOdJOL tMJ^rnk Npt^ Brnrfit BocMj, Subacription: IJnited SUta« (exeapt Chicago) and Canada 9600 yaar; Chicago $«.60, and forafgn countriaa $HM0 par jraar. III II.>■■»>■ >1 Ir t - n Mimt.iT >i - —Ti —m HWa»WWW— UNION LASC|s APPLIED POR Datum v oklepaju a. pr. (Dac. SI -U) palag vaiaga imena na uaalav« pomeni, da vam Je • tem dnevom potekla narotaiaa. Poaovita ja pravočasno, da »a vam na aatavi Ust S. N. P. J., NJENO DELO IN NJEN RAZVOJ. Preteklost in sedanjost nas učita, da je bila nevfda vedno največja sovražnica ljudstva. Gospodujoči razred se je trudil vedno in se še trudi danes, da prosveta in izobrazba ne prodereta v najširše ljudske mase. Vprav sedaj lahko opazujemo ta boj v Združenih državah, ko je kongres inicijatiral k ustavi amendment za varstvo otrok. Proti temu amendmentu nastopajo zveze tovarnarjev, finančnikov in drugih izkoriščevalcev, ki bogate s sadovi, ki prihajajo od dela delovnega ljudstva. Marsikdo misli, da nasprotujejo temu amendmentu samo oni tovarnarji, ki imajo v svojih tovarnah otroke, da zanje garajo. Ampak položaj faktično ni tak. . Izkoriščevalci delovnega ljudstva so dalekovidni. Oni sodijo takole: Ako se kongresi^ da pravica, da izvede zaščito za otroke, bo prepovedal delo otrok do šestnajstega ali pa celo do osemnajstega leta. Kadar bo izvršen tak sklep, bo zaključil, da morajo otroci do določenega leta hoditi v šolo. Kongres bo šel dalje. Zgradil bo šole, kjer jih ni, nastavil bo potrebne učitelje, da širijo izobrazbo in prosveto. Izobraženi in prosvetni ljudje se pa ne dajo izkoriščati, ker se zavedajo, da imajo kot ljudje pravice do Človeškega življenja. ■v • ' ' J . t V J>i ti "i .V . v* Ta primera sama qam pokazuje, kolike važnosti sta izobrazba in prosveta za delovno ljudstvo. Ako bi prosveti in izobrazbi ne bilo pripisati nobene važnosti, prav zanesljivo bi se tovarnarji in finančniki in njih poflporhiki ne borili tako besno proti sprejetju amendmenta za varstvo otrok. Dandanes je na pr. delavcu, ki ne zna čitati in pisati ali ki zna slabo čitati in pisati zelo težko dopovedati, da je sedanji gospodarski sistem krivičen. V njem je treba naj prvo vzbuditi šele veselje do čitanja in ko se to izvrši, ga je šele mogoče pridobiti za delavsko gibanje, ki ima namen delavstvo osvoboditi modeme mezdne sužnosti. Seveda so ped temi delavci izjeme, ki preje zapopadejo stvar kot drugi njih tovariši. Pa tudi med delavci, ki znajo dobro čitati In pisati, je otežkočeno delo za spoznanje njih lastnega položaja. Za kaj? Imeli niso prilike, da bi spoznali cilje in namen delavskega gibanja. V šoli jih niso učili kaj takega, pa boj sa obstanek, ki je v sedanjem gospodarskem sistemu krut, jim ni dal nikdar prilike, da se seznanijo z nauki, ki jih Širi razrednozavedno delavstvo. O socialis^h so slišali veliko, toda prav nič dobrega. Pravili so jim(jfa so to ljudje, ki hočejo podeliti vso lastnino, odpraviti hočejo vero in uvesti svobodno ljubezen. Nihče jih ni podučil, da se socialistično delo vrši že v današnjem gospodarskem sistemu, ker človeška družba ne more izhajati brez njeRa Ako na pr. občina zgrudi šolo in najame učitelja, da poduč&je otroke, je to že košček socialističnega dela, dasi-ravno še ni socializem. Kajti vsak občan ne more graditi šole za svoje otroke in najeti zanje učitelje. Ako čitamo razprave o raznih predlogah, ki se vrše v kongresu in zakonodajnih zbornicah, slišimo zagovornike sedanjega gospodarskega sistema govoriti, ako ima zakonska predloga koristiti delovnemu ljudstvu, da je socialistična. Ako bi kdo vstal v zakonodajni zbornici in bt na pr. predlagal, da se naj od pravi pošta pod vladno kontrolo, tedaj bi vstali ravno tisti poslanci, ki proglašajo vsako ljudstvu koristno predlogo za socialistično, boljševiško in komunistično, in hi dokazovali, kako velika bi bila izguba za ljudstvo; ako se odpravita vladna kontrola in lastništvo poŠte in se izroči pošta v kontrolo in last privatnim Javna govornica« ClcveUnd-€«Uinwood, O. — Slovenska narodna podporna jed-nota napreduje, ima lepo število članov, lepo premoženje, zgradila je svoj dom. ima svojo tiskarno, izdaj« svoj liat. skrbi ta širjenje izobrazbe s knjigami, zaupnost slovenske javnosti v njene ustanove postaja vedno večja. itd. Tako bi lahko našteval dalje, ampak že to naj zadostuje kot dokaz, da se je Slovenska narodna podporna jednota razvila na podlagi svojih principov in brez poppščanja na levo ali desno, vedno korakajoča naprej po poti, ki »o jo ^ačrtali njeni ustanovitelji in katero so člani od leta do leta spopolnjevali. Organizacija, ki se tako razvija, vzbuja seveda zavist pri o-nih. ki so ji želeli pogin, ko se je rodila. V začetku, dokler je bila Šibka. so jo skuiali uničiti. Marsikatera zarota je bila skovana prejšnjih letih po farovžih in pri steklenici vina proti nji, toda niti ena ni dosegla uspeha*. Veliko se je pisalo o nasprotnikih jednote. ki so ji hoteli škodovati na eden ali drug način, toda najnevarnejši med njimi so bili vedno tisti, ki so se članom laskali kot veliki prijatelji in zagovorniki napredka, svobodne misli, socializma, komunizma in drugih izmov, tajno so pa občevali in se pogovarjali z največjimi nazadnjaki, kako ustavijo razvoj Slovenske narodne podporne jednote, ako jo že ne morejo uničiti. Taki škodovalci Slovenske narodne podporne jednote ao še danes na delu. Ampak njih delo se razlikuje od dela prejšnji^ dni. Zdaj ne gredo več za tem, d^' bi uničili jednoto ali uatavili njen razvoj, ampak veliko več jim do tega, da jo apravijo pod kontrolo nazadnjakov. Ako pa tegrf ne morejo doaeči, da ae ustav* aaj podučno delo, ki. ga vrši Slovenska narodna podporna jedno* ta a svojimi ustanovami med slos venskim ljudstvom v Ameriki, Gospodarji teh najbolj nevar* nih nasprotnikov Slovenske na« rodne podporne jednote, sede p<* farovžih in kloštrih, kot so sede* li v vseh minolih bojih, ki jih ja prestala Slovenska narodna, ppdg podporna jednota s silami reak* cijc. Ti nasprotniki ne nosijo na lu zapisanega, kdo so in kaj Ampak vsak član jih lahko s zna po besedah, ki jih govor Povdarjali bodo s sladkimi dami, da je Slovenska narodn^ podporna jednota zelo dobra i j koristna naprava, ki zasluži vse* ga priznanja. Tem besedam bodo doatavili, da bi bilo vae še veliki lepše, ako bi ae Slovenaka narodi ha podporna jedndta ne vtikala i verake in politične zadeve Člal nov. Najemnik goapodarjev, ki de v kloštrih in farovžih, pra? dobro ve, da laže, ako pravi, da se Slovenaka narodna podporni jednota vtika v verake in politične zadeve člano^. On ve, da bi prišel v veliko zadrego, ako bi ga kdo vprašal, da naj dokaže, da je jednota kdaj ukazala komu, kaj mora biti po verakem ali političnem prepričanju, ali da je eden ali drugi član S. N. P. J. kdaj is-gubil podporo zaradi njegovega političnega prepričanja. 1 Jednota le uči. Vaakdo, ki Je poatal član S. N. P. J., je poznal organizacijo, preden je pristopil vanjo. Vsakdo ae je zavezal, da bo apolnjeval pravila, zaključke konvencije, referenduma, gl. rs biti urejevana Prosveta in da- naj zdravniki pregledavajo in o- izmed 28 kugo obolelih oseb pazujejo. Blago, prtljaga, zlasti 25 ■mrti. Vsekakor stvar ni še obleka, kožuhovina itd. naj se (k>snana; vendar je dane« Že po- na j strožje razkužujejo, oziroma Ionoma jasno, da je to edina po potrebi požgo. prava pot zdravljenja ne le za Zdravniška dolžnost pa je. ae- amPak sP|oh » *nfek- či po mikroskopu in delati v bak- c^ake boi«*ni- |Urk»i.. li.-m laboratoriju.—Nikjer ito veljajo vae zdravstvene narafai bolj nego pri kugi; aaj je vendar samo po sebi umevno, da Uko huda boleaen slab organizem in to še v vsestransko ne-doroljnih odnošajih mnogo prts Je napade la uniči, ae*, p. pol- (Dalje prih. aredo.) NAdI ODRI. Dne 1. februarja bo uprizorjena prva igra na odru v dvorani S. N. P. J. Dramski odsek kluba št, 1 J. S. Z. ponovi tega dne ko-Spanako muho". \ majo jajčka, putke in petelinčko! Pa še rasne druge fine reči, katere radi previdnoati "kipajo" v kleteh. Se putke in petelinčke naj apravijo v klet 66 apomladi. da bodo imeli za oglaa: Farma na prodaj. — M. N., Pa. • • • .a. Povsod naj sveti. Cenjeni K. T. B.! — Ker se tudi jaz zanimam za tvojo kolono, ti moram čestitati na novem imenu. Boljšega imena nisi mogel izbrati kot je Žarkomet. In zdaj ga drži; ni treba zopet iz-preminjati. Da bi le ftarkomet resnice prodrl v vae temnice današnjega krivičnega aiatema is med naše nezavedna tovariše, ki še dremlje jo! Pozdrav. — Zvesta čitateljica tvoje kolone France* S. izpod Breezy Hilla, Kana. a a a » Listnica. Mr. Jakob S vele, Birchton. W. Va.; Sporočite mi, katero knji* ' želite. SREDA, 21 • JANUARJA 1328. nejšo hvalo za prisostvovaaje v imenu društva. Želim, da ostane še dalje zveat pristaA slovenske-,ga ljudstva. Tudi slovenska naselbina v Clevelandu mora biti ponosna, da ima takega rojaka. Dr. Kernu telim najboljši uspeh še v bodočih letih. Ideja S. N. D. v Detroitu se dobro razvija/Zopet smo prebili zid, ki nam je delal zapreke. Na letni delničarski seji je bila lepa sloga med delničarji. Vršila se je mirno in stvarno. Razpravljali smo o načrtih za uresničenje, da si zgradimo dom v Detroitu. Toliko moram omeniti, da Slovenci v Detroitu se preveč bojijo za denar. Ampak nikomur se ni treba prav nič bati, kajti delnice imajo že veliko večjo vrednost, ker izredni sklad se mnoii. Priporočal bi vsakemu Slovencu, da kupi delnico, ne le en<* še po več, da bomo imeli našo stavbo v kratkem Času. Sedaj je nastala med nami tudi boljša sloga, kar sem ie dolgo želel. Porušili smo glasovanje, katero ni bilo usl)ešno in mogoče bomo popravili še več takih stvari, katere nam delajo zapreko. Tudi v pravila pridejo spremembe in vsako napako bomo morali popraviti, da bomo bolje uspevali in sloinejše delali. Prišli smo do sporazuma radi vzhodne in zapadite strani. Zdaj torej vsi zastopniki na delo in skušajte prodati delnico slehernemu Slovencu v Detroitu. Rav-notako apeliram na tukajšnje rojake, bodite naši pristaši ter kupite delnice za dom, ki bo v spominu našim in v>šim otrokom. Tu se ne vpraša, kakega prepričanja je kdo, za take stvari smo vsi enaki. Organizacij* jo gospodarska in politika tu nima opraviti. Lahko rečemo, da danes leto še lahko imamo $. N. 1). v Detroitu. Napredek pri društvih & N. P. J. je tudi povoljen. Na vsaki seji dobe kaj novih članov. To je pač potrebno, ker vsakogar lahko doleti nesreča vsak čas, bodisi na cesti, v to» jSH doma. Smrt tudi ne izbira, ona kosi, kar le živi. Zato rojaki, vsi ki še niste pri društvu S. N. P. J., pristopite takoj, da ne bo preposno. Pri S. N. P. J. se lahko zavaruje-ta prav kakor kdo teli. < • S. N. P. J. j* zgradila svojo lastno tiskarno, katera je last vseh članov jednote, za kar smo lahko ponosni; To je torej tisto "mrtvo dete", ki je bilo rojeno pred dvajset leti! Pri vsaki slovenski hiši bi morali biti naročeni na jednotin dnevnik Prosveto, ker v tem listu so novice is starega kraja in sploh celega sveta. List nudi polno čtiva za izobrazbo. Poleg tega jfčitateljem na razpolago, da prinaša njih dopisa, torej je najboljši slovenski list v Ameriki. Slovenska naselbina v Detroitu ni ravno preveč navdušena za delovanje na političnem polju. Ne vem, kje je iskati vzrok, ker tu nimamo nobene vodilne sile? Potreben bi nam bil dober pevo-vodja v prvi vrsti, ake bi kogu veselilo, da se preseli v Detroit, na kar bi mu šli tukajšnji rojaki na roke, da bi dobil primerno delo. Socialistični klub št. 114 J« te na več sejah odobril, da oglašamo v naših listih za pevovodjo, do danes pa Še nismo dobili nobenega. Soc. klub je tudi aranširal maškaradno veselico za 24. januarja v H. N. D. na Kirby ave. Maške dobijo lepe nagrade kakor še 4lkdar prej/Rojaki so vabljeni na to zabavo kjer bo polno smeha. Pridite vsi iz zapadne in vzhodne strani. Bo veliko zanimivosti. Vabljena so tudi društva, zato vsi na svidenje 24. Januarja. — M. Jure«. množico v zahvalo za tolik obisk prireditve najnaprednejšega ženskega društva. Živimo v Nadi, da bomo zopet imele kaj slične-ga v svrho dobre zabave in se spet vidimo v veseli družbi kakor smo se v soboto. Članice "Nade" so bile upravi-Čeno iznenadene vsled tako o-gromne udeležbe. Kar celi večer so bile selo zaposlene bolj kakor običajno. Pozno zjutraj smo se razšli v najlepši volji ter v Nadi, da se kmalu zopet vidimo. Rlagajna "Nade", ki je bila popolnoma prazna, je danes zopet premožna ter na takosvani "dobri podlagi". Članice "Nade", pojdite po začrtani poti 1 Naprej! V tem letu nsj bodo naši uspehi še veliko večji kakor kdaj pfrej! Lepa bodočnost našega društva je odvisna od složnega dela sester. — Mary Udovich. HITRO OZDRAVLJENJE REVMATIZMA. NOVI NASLOV Unrfas in mi tem« mi II—S in Ueuaenter, Pa. — Kolikor se tiče moje malenkosti, ne bom nikoli jiozabil leta 1924, v spominu mi bo ostalo do groba, pa ne radi dobrot, temveč trpljenja, ki sem ga imel največ seveda radi krute bolezni, katera me je mučila celih pet mesecev. Tekom vsega mojega trpljenja mi je stala ob strani dobra mati S. N. P. J., ki mi je redno in pošteno plačevala bolniško podporo. Veliko več trpljenja bi bil občutil, ako bi ne bil pod okriljem S. N. P. J. K meni je prišel zdravnik in prej kot me je pogledal, me je vprašal,'če sem pri društvu. Prepričan sem, da se ni meni prvemu kaj takega pripetilo in tudi ne zadnjemu. Rojaki širom Unije, pristopite pod okrilje S. N. P. J., ona je že tisočem rojakov pomagala v bolezni in smrti, zato jo tudi vsi priznavajo, da je e-na najboljših podpornih organizacij v Združenih državah. Najboljši dokaz za to je, ker je še mlada, pa tako orjaška in še vedno skokoma napreduje. Samo ena primera : V letu 1924 je pristopilo k našemu društvu toliko novih članov, da bi samo iz njih napravil precej močno društvo. Zal da S. N. P. J. ne plača organizatorjem po $2 za vsakega novega člana, kakor plačuje neka druga bratska organizacija. To sem omenil vsled tega, ker jaz bi imel precej lepo "pedo" od novih članov. No, tiste copake bom že pozabil in še naprej nabiral člane pod okrilje S. N. P. J. Ne smem pozabiti omeniti, da je na proslavi 20letnega obstanka jčdnote dne 27. dec. smo se dobro zabavali in priliko smo i-meli tudi slišati govor predsednika jednote, brata Vincenta Cainkarja, ki nam je v jedrnatih besedah očrtal začetek S. N. P. J., trpljenje, preziranje in zaničevanje. Že pri rojstvu S. N. P. J. so nasprotniki kopali jedno-ti grob, a sedaj so nasprotniki bližje njega kakor pa S. N/ P. J. Ni mi mogoče opisati celega govora, pač pa v imenu društva iz-;rekam iskreno hvalo br. predsedniku za govor in prijaznost ter obisk. Vem, da naša prireditev ni bila'br<& nšpake. Ena glavnih je bila ta, da pri govora ni bilo pravega reda. Medsebojni pogovori v takem slučaju niso na mestu in tudi bi se moralo preprečiti skakanje otrok po dvorani, ker to napravi j a za govornika težkočo in prav tako tudi za poslušalce. V bodoče za sličhe slučaje priporočam več pozornosti. Veselica je še precej povoljno izpadla, lahko pa bi bila še boljše. Nekaj je bila krivda hudega mraza in sneg, nekaj pa tudi premalo zanimanje za tako veliko in pomembno prireditev, kakor je proslava dvajsetletnice obstanka naše matere S. N. P. J. Da smo še napravili nekaj dvaj-aetakov za društveno blagajno vrhu vseh stroškov, je zasluga teseličnega odbora, kateremu izrekam v imenu društva lepo hvalo, zlasti bratu Antonu Katiču, Johnu Jeunikarju, Johnu Tasotu, sestram Emi Gorenc, Josefinl in Mary G. in Ani Slapničar. Hvala vsem, ki ste pomogii do boljšega uspeha. Pridna sta bila tudi mladi Slavko Serjak in MUan Ter- lan. — Matt Vogrich. I ' •• t* Detroit, Mich. — Zopet je minilo nekaj mesecev, ksr sem nekoliko opisal naše gibanje v De-troitu. Ndvega ni posebnega, spremenilo se ni dosti; novo leto ni druga spremembe kakor da smo za leto bližji naravni smrti, ako nas prej ne ubije kak moril-ni stroj. Imeli smo nekaj zabav: Društvo št. 121 S. N. P. J. je priredilo banket in koncert, ko je obhajalo 15-letnico obstanka društva. Gost banketa je bil tudi vrhovni zdravnik dr. Kern iz Clevelanda. Ostal nun je v spominu s svojim govorom. Narisal je težkoče natega naroda po kolonijah, ko si začrta delo za gradnjo narodnega doma. Dr. Kern ima več skušenj o teh teikočah in nespora-zumljenjih, ki nastanejo med našimi ljudmi. Dal nam je dobre nasvete, ki nam ostanejo v spominu ter mu izrekam najlskre- Dfvizijs računov in aeja glavne-ga odbora S. N. P. J. Po pravilih S. N. P. J. je dolžnost glavnih nadzornikov, da pregledajo jednotine račune in drugo poslovanje organizacije vssj dvakrat na leto, in to v me-gecu januarju in mesecu juliju. Vnled selitve nam je poslovanje letos precej zaostalo in računov nismo še izgotovili, pač pa bodo isti pripravljeni za gl. nadzornike zadnji teden tega meseca. Kakor običajno, se bo vršila po reviziji računov seja celokupnega glavnega odbora, to pa zato, da bo gl. nadzornikom mogoče na seji poročati o rezultatu pregledovanja. Dan, kedaj se pridne letna seja, je torej določen na pondeljek dne 2. februarja t. x Vsi člani glavnega odbora, ki ste bili izvoljeni s splošnim glasovanjem lansko leto ln ki-ste nastopili svoje službe s 1. januarjem t. 1., izvolite to vfcoštevati. Imamo veliko važnih stvari za rešiti, zato se potrudite, da boste vsi navzoči na letnem zborovanju. In člane gl. »nadzornega odbora opozarjam, da pridejo na revizijo vsaj tri dni pred počet-kom letnega zborovanja, tako da se bo revizija lahko začela v četrtek dne 29. januarja 11. Vincent Cainkar, predsednik S. N. P. J. Kdor trpi vsled revmetisme, naj nt od lata. ter nuj »i takoj naroči »teklo-nioo »drovilo in preprlčel »o bo, da mu hitro pomaga. Tukaj piio Joo Pav-iotifh is Seeaer. IU.: .Trpel um no revmatismu te dolgo lot, poskusil vso, • ni nil pomagalo, ko som pa vate sdravila rabil, som oo takoj boUtego potutil in sodaj som popolnoma sdrsv in no ftitim vo4 nobenega rovmitiima. To pravi Sverin Prodik, WUt, 111. i Trpel som na rovmatismulS lot, v ko-Ionu; poskusil som raslltae M v ari, a vsf ni pomagalo, ko sem pa vate sdra-vila rabil, »om bulji in no oWutim vo* boletin revmatisma. Vslod tega bom priporolal vsakomur te sdravila. Sko-ro bi rekel, da jo to edino sdravilo, ki romaga llovoku popolnoma oldraviti kot so Jo dosedaj te povsod iikaaalo. Ta idravtla so jamtena od Julion Po-ruat, Under th» food and drug act, June 30, 1906. Cona jo 12.50. John Dotelak, Box 448, Nokomts, III. (Adv.) t. te »h. DK. J OS. V. GRAHEK l*hyslctea and Surgeea SM Amertoaa State Bank BMg. •M (irant it. st BUtb Ave« NTT8BUBUH. PA. PROLETAREC jo Slovensko glasilo socialistične stranko v Ameriki. Vsak delsvec in rojak, ki m sanima sa socialisom, bi ga moral redno t i ta ti, ksr vam kale pravo sliko socializma Naročnina i nafta $3.00 na leto, $1.75 na pol leta. Naslov: PROLETAREC, Hit W. Ntb It, CHICAOO, ILLINOIS. Pilite po asi soalk knjigi VABILO NA VELIKO KATKRO PRIREDI Druitvo "SUuntonski Slovenci" št 242, a N. P. J, V SOBOTO, DNE 14. FEBRUARJA 1925 v Labor Liceum dvorani v Staunton, Illinois. zaCetkk točno ob t. dri zvečer. vstopnina za mofike 60«. za ženske pa 16«. Oddajalo so bo krasna darila najlspMm in najpomombnsjlim masksm. Zs točno in dobro postrsftbo ter mnogo sabavo bo preskrbljeno. Igrala bo dobro snans Roomer godba. Vljudno vabimo rojake ln rojakinje ter cenjena drultva domače naselbine in okollee, da ss v obilnem številu udeleie te sabavo. Vabi ln klite veselita! * ODBOR SPINI SLOViHJKO IIOVOl susavnis •»■cijalist Molsta SOI.SSNI. Kakor je razvidno iz zapisnika trimesečne seje glavnega iz-vrševalnega in gl. nadzornega odbora, ki se je vršila dne 27., 28. in 29. minulega meseca, se je seja na poročilo o primanjkljaju v petdolarskem razredu bolniškega sklada morala zopet baviti s problemom, kako odpraviti ta deficit. Primanjkljaj se v omenjenem skladu namreč ne zmanjšuje dovolj izdatno, kljub izrednemu asesmentu, katerega smo že bili prisiljeni razpisati in kateri je Se v veljavi, in Se daleč ne odgovarja določbam, ki jih vsebuje inicijativa, s katero je članstvo odločilo, da so bolniS-ki razredi ločeni in da vsak razred vzdržuje sam svoj sklad. In seja je pa daljši razpravi priSla do zaključka, da če ho^emp zadostiti določbam inicijative, ki je sedaj del naSih pravil, ni drugega izhoda, kakor da se izredni asesment za pet dolarjev- dnevne bolniške podpore Se zvila in da zvišanje ostane v veljavi, dokler ne izgine primanjkljaj v tem razredu. Na podlagi tega je bilo torej sklenjeno, da plača vsaki član, ki Je zavarovan za $5 dnevne bolniške podpore, $5 izrednega asesmenta na mesec. To stopi v veljavo meseca novembra t. 1. in ostane v veljavi za nedoločen čas. Kar se tiče Stiridolarskega razreda, za katerega je tudi bil razpisan asesment, se sklad v tem razredu prilično izboljšuje in torej ni potrebno zvišanje, pač pa pričakujemo, da bo v tem skladu kmalu potrebna rezerva, vendar pa izredni asesment o-stane v veljavi do preklica tudi v tem razredu. Seja je nadalje sklenila, da člani lahko prestopijo iz višjega v nižji razred le, če to naznanijo društvenemu tajniku en meaec poprej in če plačajo vse redne in izredne prispevke dote-daj, oziroma za tekoči mesec. Znižanje stopi v veljavo Se le en meneč po naznanilu tajniku. Člani izvolite to vpoštevati, POKebno pa se poživlja še društvene tajnike, da tega ne pre-7. ro. Tako se bomo ognili nepotrebnega dopisovanja in drurfih n< prijetnih posledic. Matthew J. Turk, gl. tajnik S. N. P. J. visi Is vrasei nmm Ih aSrsvJ*. Ntesl •I M mm prM«MI |MMMt«s aksteje »rt MStsvUsaJs a»4Ma Mh«I, I VABILO NA ! : lEIslAV VCOSLIVV, > r^^s ■ I aatete MS. ■ KATERO PRIREDI , JJfJ^JJJ * »stertjskwkjs le g ■ Slovensko pevsko in tamburalko druitvo "LIRA" ■ rJrtf^ifi* u^iU^ Si ■ hI imImi f Mteltsk Is erstelSIk ■ v Veliki dvorani S. N. P. J. J « *1 • V SOBOTO, DNE 24. JANUARJA 1925. i ■■ ■ '■ ' ' i __■ ZASTONJ VSEM. KI TRPE ■ POČBTKK OB osmiii IVECBR. . VSLED REVMATIZMA. ■ -■' — - ■ . Uljudno rabimo slovensko rojake in rojakinje ter vse Jugoslo- ■ vensko občinstvo is, Ciksfe in okolice ne obilno vdeleftbo. Druitvo ■ p je poskrbelo ss vse, kar Je potrebno, da bo dobre sebeva in obilo | 5 domačega viltke. Torej ne svidenje v soboto I m ODHOR. ■ Mi trn«mu «14* novo M sto do *s «lie*t|saM /f\ raVMMliMM. se< tHL "nwh rt"11 llutillu i.|t H^V Ate' torti« m*iim » f/\LJy •btertk sli mitirah. sli Vi T 'ttjr ml ii mkaml, th( nvelfe. lj [ w «nl, sil shM lri'iu ir«»- T / ,jt sis prt vatel iiinbhihW I f l iu >»■»ss. is i« vals »rt« lili |l| lite. te imkurti« NOVO, I U i||jjl ki Je |M>manale (m (lave I nHjJjHD Hrvfiijemti kako Hu4a h 'rti teUsss. MUfS >11^ lU »II MiU enaknaill (Umu. flilTK is OANKSI NAJLEPŠA ZAVEST ss vsskefs človeke Je, sko ima sa slabs C ase in svojo starost kaj prihrsakov. 8 trdno in dobro voljo si pa to Ishko vsakdo omofofti, sko brani in četudi pomslem vlaga svoje prihraake v sigurni se-vod, kjer mu "denar dela dener". Taka prilike nudi se Vem pri nss, kjer sprsjemsmo vloge as "SPECIAL INTEREST ACCOUNT is jih obrestujemo po 4% ne leto. y Svojim rojekom smo tudi glede denarnih poliljetev v staro domovino, kakor tudi glede potovenje redi ne respolego ter Jim vsled netih dolgoletnih skulenj lehko ceno in dobro postrelemo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland Street New York, N. V NAMERAVA 2IVETI 100 LET. Starodavna tajnost U Evrope. PITTSBUR2AN PRIPOVEDUJE HVOJO SKRIVNOST. Mesece junije 1011 Je bilo videti H. teki ljudje setrjujejo, ki ee bolehnl H. Von Hchllck-s is 1'ittsburghs sle- le ve< let, de se julijo denes od 10 hernl dan. ko Je oblskovel ugledne tr- do 80 let mlajte, ker so reblU Bolger-gotce v njih uredih v dolenjem delu sld selbttnl tej semo malo teae. meets. S seboj Je noeil rotal kovteg; Bolgarski seUltel tej Je kmete se-kamorkoli Je prilel, so ga povsod s ve- ,lovel. Dandenee ge rebl le ne mili-sel Jem sprejeli. TI molje so bili nje- jo«« ljudi lirom evete, ki I nJim od-v o v I odjemalci; pili so Is njegovege .trenjajo sleboeU starosti. Pri tem so "studenca mladosti". Po nJemu so H- vpolteU srelne dekleta resvljejole ee pisoveli saaluge podeljlenege llvlje- «lene, aii teae, ki stopajo na prag ne-nja in sdravje njih drulin. verne spremembe livljenje. Vse hve- Von Schlick Je potegnil is svojege IIJo te tej In ge pri porote Jo. Tudi kovtege malo lltatljico in revnel I njo molklm te tej pomeg«, ker Jim krepi vemo, kajti to Je bile njegove skriv- llvljensko mol in povrate seteljeno »ost. sdrevje. Kje Jo Je bil Isvedelf Jas bi red, de bi vsek bolnik enkret To Je sgodovine, katero bi moral poskusil moj Bolgarski seliMte tej. sneti vsek «ltetelj teh vrstic. Prepričan seii, de vam bo šepet done- Ne spomlad L 1SW sem se sesnenll sel sdrsvje in sedovoljno llvljenje. s Nr. Boris Merokeff-om. starim mo- Semo |M*aku«ite ge eakret. tem doma Is Bolgarije. Jas sem bil Bolgerski seliteni tej se more piU tedaj seb bolehen. Ur Marokeff ml Je selo gorkege, potem kmalu preten« obljubil, de ml bo del reeept nekegs prehled. irlavnega poepetevelre influ-zdravilnega tetivnega teje, koje se ence In piJuAiiee. rebl semo v Bolgariji; trde*, de ml bo Vpretejte vatega lekarnarja se en te sdravilo gotovo teko j pomagalo. sa vitek Zahtevajte "Bulgarian Iferb "Jes vem bom te tej seatevll," Je TeeH, te rrtkekih drugih t^meverb. Se-omenil Ur. Von SchUcku. "Te tej ae- mo Je« '«d*lujem previ Bolgesekl sestoji Is Uetje. skorij. korenin, settte lUni tej Ne prodej Je v treh resU'-In ret resli^ilh rastlin, ketere Je nfh IketlJeh — po Ur, 7te In IIM »tvernik se svoje otroke dolotll. Te- Oporni* — OoaU ljudi livi v krajih hej ee heete po tem te Ju povsem pre in ne fermeh, kjer si nobene lekarne, novljenega po^uUli " Tudi U nujne rabijo te tej. Jse odpo Jes sem aem poekutel te Bolgarski lijem po polU Ikatljo se li.Zi, ker bo seUltel tej in deeea, — le sklikMlle^SI kltn, ss »s ee^avlle ss INI MlJlvijS illlSililjiiHi i uka. t*d>rH }»i4kv SslteM, .i«ti .Am. t«HM»Ma, mm Chieago, IU — V soboto zvečer, ko je žensko druitvo "Npda" obdriavaio svojo veselico v dvorani S. N. P. J., so bili spodnji in gornji prostori nabito polni občinstva. Mask je bila dolga procesija, ki je korakala v veliki dvorani ob pol dvanajstih zvečer. Bil Je pač primeren čas za take priredbe — pred pustni karneval. 1* daril je bilo razdeljenih med različne maske. Skupne so prejele darila v denarju. Brat Go-dina. upravitelj Prosvete, Je naredil primeren govor na zbrano I KKDAL ZA INFORMACIJE. Odgovori na vprašanja. Henryetta, Okli — Potres v '•jubljanl leta 1896 je bil v noči velikonočne nedelje na pon-deljek. — Pozdrav! f 8. N. P. J. širile svoj list >n pridobivajte ime člane. KL0BUČARSKE UNIJE, it 9-20-22 The Umtsd Hsttsn of Nerth America SOBOTO VEČER. DNE 11. JANUARJA 1S2S V DVORANI S N~T.J, 2SS74S Sa Uw«UU A«a te 37. RAZPRAVE O PRAVILIH & N. P. J. (Nadaljevanj« s 3. strani.) pa ako ne plača tvojih mesečnih prispevkov do 26. v mesecu, je suspendiran za dotični mesec in če bi plačal tri dni prepozno, bi bil tudi suspendiran. Ali ne? Ni ie dolgo, ko sem čital v Prosveti, da po tako velikem članstvu v 8. N. P. J. ima Pro-aveta premalo naročnikov. Tistega mnenja sem tudi jaz. Ampak Prosvet* bo morala nekoliko spreobrniti stališče od sedanjega, ako bo hotela i>omaožltl svoje naročnike. Slovenci imamo dve politični stranki v Ameriki, socialistično in komunistično, ki se obe borita proti kapitalizmu in v obeh smo člani S. N. P. J. ter naročniki Prosvete, v kateri imajo socialisti priliko pisati, kar hočejo, komunisti pa ne. Prosveta je glasilo 8. N. P. J. in mislim, da bi bilo bolje zanjo, ako bi bila z vsemi člani, ki so dopisniki, enakopravna, kakor je jed nota, ki ne vpraša pri vstopu člana, ali je socialist ali komunist, katoličan ali brezverec, glavno je, da ga društveni bratje poznajo kot dobrega in poltenega človeka, da ni sumljiv in da je zdrav/ Enako bi priporočal za Pro-sveto. Glavno je, da dopisniki ptičjo napredno, ne smeli pa bi se potem ozirati, dali piše socialist ali komunist, oz. Hocialističnega ali komunističnega pomena dopise. Mislim, da bi tudj Pros veta bolj napredovala, ker vem, da bo bolj ustreženo našim dopisnikom. Sploh bi morali imeti vsi enake pravic^ v listu, zato ga plačujemo. — A. Kovačič, član društva it. 818. (Uredniitvo se ie nikdar ni o-ziralo na to, kdo piie: socialist ali komunist, ampak nato, kaj je bilo pisano. Pač pa je uredniitvo dostikrat odločilo glede prlobče-nega. ne glede na to, če je kdo socialist ali komunist. Za uredniitvo so merodajna pravila, ki jih je sprejele članstvo. — Op. u-redniitva.) Razprave o iniciativi društva sL 123. Warren, Oh (o. — Nekatera društva kakor posamezni člani bo treba biti pile jo proti napa klim. Ampak s tem le niso napake popravljena, temveč • tistim potom narejene. Neki dopisnik pravi, ko se je vriila zadnja konvencija, da je pašno čital vsak zapisnik, in je bil razburjen, da je kritiziral delegata, ker delegat ni protestiral proti ikodljivim točkam. Protestiral je tudi na glavni odbor sploh čez vse, kar se mu j« videlo slabega. Kaj pa je slabo? Drugič dopisnik spet navaja, da niamo enakopravni, ali da aploh druitvo It 123 tako pravi. Resnica je, da bomo ie čakali lota in leta, da bomo enakopravni. On graja tudi iivriovalni odbor. Pravi, da je čul, da so nu jugu druitva vzela $10,000 več kot so plačala. Vprašanje stavi, kaka je logika, čel, kako bi pa obstala taka druitva, ako bi ne bila brat-aka. Primorana da bi bila na pogin. Če bi bili člani enakopravni, bi al ne delali toliko stroikov, kot jih delajo sedaj. Ne bilo bi nepotrebnega zabavljanja in potrate prostora, ki bi se lahko porabil za bolj koristno čtivo. V tretjem odatavku navaja dopisnik, da je večina članov S. N. P. J. za njo, ker je svobodomiselna, zavoljo podpore pa jim ni nič; da jim nI treba kaj drugega mialiti kakor na primer na cer kev ali kaj takega. Pisec dalje omenja, da sta razreda po $4 in |5 potrata in raz-koinoat. Zraven omenja simulacijo, kateri sta ta dva razreda ravno ateber. Kako da more tako nizko soditi član«*. Kaj on mi sli, ali je boljie biti pri itirih društvih ali pri enem za isto vsoto? Vsako nedeljo hoditi na društvene seje različnih društev, ali biti na aeji samo enkrat v me eecu pri seji druitva jednote. Ka ko sodi dopisovalec, ali more človek 11 veti s plačo manj kot $4, ako Ima le druiino, na dan ? fte s toliko vsoto se prav telko izhaja cela družina dnevno, kjer jih je po pet ali eelo več pri nkledl. Pi-aec mi mora priznati, da kar je manj kot M ie premalo dnevno sa prati vi jan je druiino. Zdaj pa naj pomiall, kako je. čo je človek Ae bolan. Kaj potem, ko nI pri hrankov in aredetev za iivljei{)e Drugega revetu ne kaše kakor proslaviti. Zdravila so draga samce pa le toliko bolj, ker so o-bičajno brez gmotnih aredetfcv.^ Pomislimo, kako ti v I jen je imajo družinski očetje, ki zaslutijo manj kakor po $4 dnevno! Malo več razsodnosti, pa ne bo pisec prihajal na dan z izjavami, da je zavarovalnina za $4 ali %6 na dan podpore potrata. Kako na tolmačimo svobodomiselnost, ki jo tak pisec naglaša v svojih odstavkih ? Ii\ ali se v socializmu prepoveduje, če član človeške družbe hoče kaj boljšega? Odobravam dopis v št. 121 iz Detroita, Mich. Ta je nekam prav zapisal, da bodo stvar rešili trezno misleči člani, če bodo v premoči. Tako je tudi druitvo št. 7 v Claridgu na mestu s svojo izjavo. Ne strinjam ae pa nikakor z društvom št. 123, ki se je oglasilo s pojasnilom, da če ne bo iniciativa sprejeta, da bo pet bratstev in razredov, da mora l>otem imeti še pet imen. Kaj ni dovolj, če se prvi, drugi, tretji, četrti in peti? Bolniški obiskovalci morajo ravnotako obiskati tudi bolnika, ki je zavarovan za $6 dnevne podpore in gledati, da ne izkorišča po nepotrebnem jednotine blagajne. In potem, ko pride na vrsto na društveni seji, mora bolniški obiskovalec še povedati, kako je dobil bolnika doma, kaj je bolnik delal in kako je izgledal. Na podlagi tega člani odločijo, dali je bolnik deležen podpore ali ne. Tako velja za katerikoli razred, • . # ", ^ , Dopisovalec ni bil še nikoli zato, da bi bili bolniški razredi skupni, je pa za to, da bi ae pri prihodnji konvenciji odpravila razreda po $4 in $5. Jaz se nisem zavaroval za $6 za drugega kakor da sem pri eni jednoti in mi ne bo treba hoditi vsako nedeljo na društvene seje. Samo 6 let sem član S. N. P. J. Prvič sem se zavaroval za f8, kar je bila takrat največja zavarovalnina. Zraven tega sem bil £ri dveh •nemških društvih. Poleg tega sem bil pri samostojnem društvu v Aliquippi, Pa. Ce bi bil bolan, bi dobil $35 podpore na teden, plačal sem pa vsega skupaj $6.39 asesmenta na mesec. Ko so pri jednoti začeli delovati za razred $5, sem bil ti^l jaz zato, da ne N. P. J. tudi članov pri ganizacijah in ti bodo gotovo delali proti združenju. Ni čudno, da pridejo ljudje do takih nazorov, kajti družabni sistem danes je. da se ne dela v korist splošnosti, temveč posameznikov — vsak zase. . Svobodomislece imamo, katerih svobodomiselnost je samo na jeziku. Socialistična beseda se ne sme spregovoriti na društveni seji, ako pa jo zapisnikar zapiše, mora biti izbriaana. Socialističnih delavcev ne poznajo. Ako pride agitator v naselbino in vpraša, kje iivi ta in ta, ne vedo popolnoma nič za njega. O zavednem delavcu nc marajo prav nič vedeti, čeprav ga poznajo. Ravnotakih ljudi zasluga je, da pravijo pri nekaterih društvih, da ženske nimajo pravice goditi na seje in govoriti na sejah. Samo plačajo naj, potetn pa gredo ven. Ko sem bil na agitaciji za "Proletarca", sem naletel tudi n^ dosti neodkritoerčno-sti, katera bi pa ne smela imeti mesta med člani in društvenimi tirati. Potrebno bi bilo, da bi imela jednota po državah svoje zastopnike, ki bi kontrolirali društvene odbornike ter nadzorova-i knjige. Bilo bi manj površnega dela, katero vodi do neprilik. Ne-tateri društveni uradniki mislijo, da je dovolj samo če sprejmejo denar in ga odpošljejo na glavni urad. Ce ga ni prvič dosti, ga pošljejo potem še enkrat. To je vae, ker še ni med nami dovolj socialnega pouka. — Jacob Ko-tar. društvom.. Siguren sem, da bosta razreda po $4 in $6 rastla, ker v današnjih razmerah s tako dragimi življenjskimi potrebščinami itak nima Htmsla biti zavarovan za samo $2 dnevne podpore. Torej naprej za združitev slovenskih podpornih organizacij. — Niek Rettich, član društva št. 121. adravnlk tudi. iafao ali bodi H tava. To velja in pojdi v bolni je enaka te-oienjene. _ društvih. In talfoj, ko so stopila pravila v veljavo, sem «e dal zavarovati za $5 dnevne podpore. Zato sem še danes zato, da ostanejo razredi kakor so, aamo da se dovoli tudi novopristoplim za-vurovati ae za $5 na dan. Ce se to ne dovoli, bo gotovo propadel ta razred, ako ne prej tedaj, ko _ih polovica umre. Zakaj vse to? <2e smo po ustavi S. N. P. J. brat-in sestre podporne organizacije, ki se zanašamo, da bomo mell od nje podporo v potrebi, mora to naše bratstvo |ele ukre-piti, ne raztresati nevotčljivosti. £dor noče biti zavarovan za $4 ali $5, naj bo za mahj. Co sem zavarovan za $6 podpore na dan, *aj plačam s svojimi sredstvi in pošteno, zakaj bi mf torej to branili? Po mojem mišljenju nima noben član pravice zahtevati, da se odpravita razreda po $4 in $5 Vsakemu ae naj da pravica do zavarovanja v kateremkoli bolniškem razredu. Miathn, da ni ma noben delavec toliko rezerve, da bi mu zadostovala, če ga do-eti dolga bolezen, ako ja za malo podporo zavarovan, posebno šo v nlučaju več kot polletna bole/nl, ko ae podpora še na polovico zni ža. Kaj al naj pomaga delavec s podporo do treh dolarjev na dan ako je bolan in Ima družino' Zakaj pa Imamo na vaaki sej proAnje za podporo? Ampak dopisovalec tolmači, da je dnevna podpora sa $4 in«$B potrata in raikošnost I Srečen sem se štel, da mi do-nedaj še ni bilo treba vaeti centa bolniške podpore in ne odškodnine. Danes pa vidim, da se dela na to, da se odvzame jednoti tisto. sa kar sem delal. Na ta način ml bodo vzeta tri podporna društva In tako bolniška podpora. Kaj nekateri člani še tolmačijo sa braUtvo? Ali naj zopet grem Iskat podporo k drugim jednotam? Zakaj siliti a staroko-pitnastmi v javnoat It) predbacl-vati slmulantstvo? . Člani omenjajo v plaanju, če bi bili zavarovani ca $5 podpore, da bi ne lil delati cel mesec, izkoriščali bi razred, aamo da bi ga Arona, Pa. — Na seji dne 4. januarja so vsi člani društva št. 199 glasovali proti podpiranju iniciative. Po našem mnenju je ravno obratno glede bratstva, namreč da bratstvo ni, da bi člani. ki so zavarovani za malo podporo plačevali doklade za one, ki so zavarovani za veliko'podporo. Naj se vsak razred vzdržuje sam zase. — Frank God i na, tajnik. Detroit, Mich. — Dopisnika sta koncem decembra zagovarjala stran, da bi vzdrževali skupen bolniški sklad. Trdita, da ne spa data v razred po $4 ali $6, temveč v drugega, ki je naj bol ji finančno. Dočim dopisnlkf molče p*vzroku, zakaj zagovarjajo skupen sklad, je br. Medvešek v tem pogledu dal malo več jasnosti.,— Dopisniki trde, če bi bili skupaj, da bi ne bilo primanjkljaja v skupnem bolniškem skladu. Verujem ker to je naravna resnica Če bo 35,000 članov plačevalo v eden sklad, pa če bi se našlo tudi tisoč simulantov, ki izčrpavajo sklad po $4 in $5, bi v skupnem skladu vendar ne bilo tako malo primanjkljaja, kakor sedaj, ko samo po 4 do 5 tisoč članov plačuje v eden sklad. Ali tudi to je naravno in umljivo, ako od 30 do 35 tisoč Članov plačuje v eden sklad ter ga bo izkoriščalo tisoč simulantov na dan, nklad ne bo varen in čvrst ter dost močan, da vzdrži najmanjši pri tisk od prvega izrednega slučaja kakor leta 1919 začasa influen-ce, pa bo nastal primanjkljaj. A-ko bodo skladi raadeljeni in bo vsak Imel zadosti Članov, bodo stalni, Čvrstejšl in sigurnejši. To pa je naš cilj. Brat Medvešek vprašuje "Ali mislite, da bo član, ki je da-nea zavarovan pri jednoti za $3 dnevne bolniške podpore in vi drugi organizaciji za $1 ali $2 kdaj glasoval za združenje in tem dal povod, da bo plačeval velike naklade v petdolarak sklad?" — To je torej vzrolfe da nekateri člani S. N. P. J., ki niao člani razredov po $4 in $5 dnev ne podpore, zagovarjajo skupn sklad. Mislijo, če bi bil skupni sklad in bi se slovenske podporne organizacije, katerih so oni čla ni, sdruiile s S. N. P. J., bi ne Imeli plačevati izrednega ai men ta. Ali ako so skladi razdeljeni in bi se organizacije zdru tile s S. N. P. J., tedaj bi tud oni imeli plačati izredni aaes ment Mislim, da je ta strah nepotreben. Brat Medvešek kakor somišljeniki sami trda, če Je v skladu dosti članov, pa m isti vzdržuje. Člani drugih alovenskih podpornih organizacij delajte na tem. da ae združijo s S. N. P. J. Nf U način bo mnogo članev, ki so v razredu sa $2 ali $3 pri 8 ARJA 1925. E velet h, Minn. — Veliko je pisanja o bolniških skladih in iniciativi. Kakor je razvidno, je večina za sedanji sistem, da se vsak sklad vzdržuje zase. To je najbolj pravilno, pravijo nekateri. Vsak sklad naj sam trpi svoj primanjkljaj, pišejo drugi. Za-caj bi mi plačevali za druge?— )a, vse to se. lepo sliši in izgleda, da je v resnici tako, ampak premislimo in premotrimo Stvar do dna, se nam pokaže v drugi luči. Ko je Članstvo od^bri-o z večino iniciativo društva št. 333, da se delijo bolniški skladi, se je kmalu pokazal učinek. Nastal je primanjkljaj v razredih tpo $ 1 in $5/ Zakaj, nam je dokazil brat Medvešek z zadnjim svojim dopisom. Vzrok je, ker je premalo članov v teh razredih in ne morejo pokrivati z mesečnimi .doneski izdatke, radi česar je prišla naklada. Ako bi bili zdril-ieni, ne bi bilo treba dotičnim članom plačevati nobene naklade. Vzemimo za primer posrart-ninski sklad in ga razdelimo po skladih kakor bolniškega, in sicer po $250 v prvi, $600 v drugi, $1000 v tretji sklad itd. Kaj hi-,ro bi »e pokazal učinek napake. V skladih, v katerih je najmanj članov, bi prišli pod solventnoat. Kaj bi bilo potem drugega kot naklada na dotični sklad? Gotovo, ako bi se to zgodilo, da bi se razdelil smrtninski sklad, kakor bolniški, bi marsikateremu članu, ki zdaj piše, vsak sklad zase, zaprlo sapo in kmalu bi se prepričal, da le v združenju je moč. Mogočna reka nosi deset do dvajset tisočtonske parnike, razdelili naj bi jo na pet delov ali pet potokov, ali bi imela še tisto moč? Nikoli. Zakaj ne? Zato, ker smo jo razdelili v manjše potoke, kateri ne morejo nositi tiste teže več, kakor prej, ko je bila sila in moč skppaj. Zakaj so se društva združila skupaj v jednoto? Zakaj bi vsako društvo ne plačevalo svojim Članom bolniške podpore in smrtnine? Zato, ker posameznemu društvu *je nemogoče. Zakaj pa je mogoče jednoti? Zato, ker nas je veliko število skupaj in ker smo združeni v jednoti. Zato tudi jednota lahko skrbi ,za svoje člane in dtuštva, naj bodo še tako mala ali velika po številu članstva. Kolikor je razvidno iz dopisov, bi bilo najboljše, da društvo št. 123 umakne iniciativo, ker sklada po $4 in $5 bosta preminula prej ali slej. VeČina članstva je za vsak sklad posebej in za sedanji sistem. Tako bo najbrž tudi na konvenciji. Člani v skladih po $4 in $6 ne bodo mogli pokrivati svojih izdatkov. Končno bodo prisiljene prestopiti v nižje sklade ali pustiti jednoto. Zato bi bilo po mojih mislih najboljše, da se zadeva uredi tako, naj člani, zavarovani v štiri in petdolar-skem skladu sami odločijo v tej t*adevi. Ali plačati naklado vsak v svoj sklad, kadarkoli je treba, ali prestopiti v nižji razred. Drugega izhoda ne bo iz te zagate Kar se tiče simulantov, kakor toliko pišejo nekateri člani, je kriv dotičnik. ki ve o zadevi in za tistega, ki dobiva po krivici, zakaj dolžnost vsakega Člana je. da naznani vsak slučaj in skrbi, da se bolni člani držijo strogo pravil. Tu ne sme biti prijateljstva, vsi smo enaki in /enaka pravda so za vse. Kar se mene zadeva, povem, da sem zavarovan samo za en dolar bolniške podpore. Ampak bil sem vedno in bom tega prepričanja, da le v združenju je moč. — John Kuzma. uničili. Torej da bo revež, ko bo iN. P. J. prešlo v raziVd po $4 in le ves Izčrpen po dolgi liotezni radi malenkostne podpore primo-ran presiti milodare. Tako mišljenje nekaterih tudi škoduje združenju, ker Je dosti članov 8. Ker boeta U dva razreda tiara* tla po številu članstva, torej ne bo treba Umlnegn *Ueda Prihranilo ae bo s tem mnogo ne tu vam samim, ker ne Up Rlngo. Kana. — Z ozirom na bližajočo se konvencijo in stroške, ki bi nastali s javnim glaso-| vanjem. naj bi društvo št. 123 umaknilo iniciativo, čeravno je stvar na mestu. Članstvo S. NI P. J. pa naj bi se bolj pogosto oglašalo v korist iniciativnega predloga, da se tako prepričajo vsi bratje In sestre jednote. kako velika škoda se je storila nekaterim članom a sprejetjem ini-ciative od društva št. 333. IYe-pričana sem, ako bi bil vsak član pred glasovanjem natančno prt- I ni iniciativi. Ne mislim pa žaliti nikogar, saj vsakdo se lahko zmoti, celo nezmotljivi sveti oče. Dolžnost na&a pa je. da se zmota popravi, da ne bo imela zlih posledic. . # Slišijo se glasovi na sejah od bratov, ki bi jim človek prisodil več preudarnosti, češ, jaz ne bora plačeval raVno toliko, ko dobim $2 kakor oni, ki dobi $4. Tega pa nihče ne pomisli, da tisti, ki dobiva po $4 ali $5 podpore v bolezni, mora plačati za vsak dolar Holiko in še v<£ kakor oni, ki do-ibi samo dolar na dan, ako je bolan. Bratje in sestre — jaz Člane tako (menujem, čeravno v resnici sedaj to nismo — kako moremo smatrati za bratstvo to, ko pravi član Članu, podpiraj se sam, ako moreš, če ne pa nehaj, poz ti nočem pomagati. Ali ni to žalostna slika bratstva? Možje, ki so ustanovili S. N. P. J., so imeli pač bolj plemenit namen, to je, podpirati drug drugega v bolezni in po smrti pa njegove drage. Bili so složni in tako je S. N. P. J. rastla in prerastla vse starejše jednote, ker od nje začetka je podpiral brat brata v bolezni. In to naj zdaj preneha? Nikdar ne sme, temveč delujmo vsi, da se bolniški skladi zopet združijo. Vsak naj si misli star čka, ki je dvajset>let, morda tudi več, plačeval prispevke, ko je pričelo gibanje za združitev, je glasoval za združitev, da si bo bolj zaslgural podporo. Kaj ima na starost? Mesto da mu pomagamo združeni, pa mu rečemo: plačaj sam naklado, če ne pa društvo pusti; akoravno plača za vsak dolar podpore več kakor oni, ki je zavarovan samo za en dolar. Kdor je imel bolezen v družini. mi bo priznal, da v sedanjih časih, ako hoče imeti dobrega zdravnika in se v vseh ozirih ravnati po zdravnikovih navodilih, nima dosti $1 ali $2 podpore na dan. Ako pa ne upošteva zdravnikovih navodil, mu tudi •zdravila ne bodo pomagala, ker zdravnik ne dela čudežev. Po mojem mnenju naj bi sploh konven cija določila po $3 za novopri-stople. Radi simulantov, ki izkoriščajo društva in jednoto, je pa dolžnost članov, da z vso strogostjo nastopajo proti njim, ker slmu-lant ni vreden, da bi ga milo sodili. On izkorišča svoje brate! Kdor pa je v resnici bolan, je našit dolžnost, da 'ga bratsko podpiramo. • Ako smo že tako sebični, ka dar bi bil primanjkljaj v bolni škem skladu, naj plača vsak član sorazmerno kakor je zavarovan, in sicer Član zavarovan za $1, plača 25c, zavarovanec za $4 pa $1. Potem bj odpadle besede: Jaz ne bom toliko plačeval kakor oni, ki več dobi. Kdor je pa tako nai ven, da misli, da lahko samega sebe podpira, je nespametno od njega, da društvo sploh plačuje. Da ne bo kdo mislil, da sem visoko zavarovana, povem, da sem v razredu ža $2. Sem pa za-\to, da podpira brat brata v bolezni. Iz tega namena je bila S. N. P. J. ustanovljena in s tem smotrom se je povzdignila v današnje višine. Se eno točko priporočam konvenciji, da jo spremeni. Ta se ti če pogrebov. Glasi naj se: Pogreb naj bo civilen ali cerkven dolžnost članov je, da se ga udeležijo. Ravno te točke se namreč poslužujejo nasprotniki S. N. P J., češ, da ni enakopravna. Pa tudi nekaj preveč vnetih napred-njakov se poslužuje te točke, čel, saj mi ni treba iti za pogrebom ker je cerkven. To ni pravilno Pomnimo na rek: Danes meni jutri tebi, kajti smrt je edino pravična na svetu, ker nihče se ji ne more odkupiti. Zato pa bratje in sestre je naša dolžnost, da se udeležimo pogreba, kakor določijo sorodniki pokojnika. Prisostvovala sem pogrebu katerega so se udeležili tudi dru goverci. Sli so za našim članom v katoliško cerkev in se obnašal dostojno do konca. Zakaj bi torej mi ne, saj je svoječasno pisal urednik katoliškega lista, da je 95 odstotkov naših članov cerkveno pokopanih. Da me ne bo kdo napačno sodil, ko to ponavljam. povem, da ae je odbor, ki je prodajal delnice sa v nebesa, kakor je zadnjič poročala članica. izognil moje hiše. da nisem imela prilike nabaviti ai poceni "poea" za nebesa. , Slovenako zavetišče naj prihodnja konvencija odloži za nedoločen Čas iz razloga, ker nas je premalo, da bi ga vzdrževali in sploh kdor ima svojce, je boljše je pn njih. Samci like in prijatelje, .leg tega so tudi bolnišnic« in neozdravljivo bolne pa driavll zavodi. Ako pričnemo graditi u. vetišče, bodo vedne naklad • čtt katere se že sedaj jezimo. ziiS napravljati nezadovoljstvo!® potem. — Mary Bernik. Kly, Minn. — Društvo št. 201 Ely, Minn., je na redni seji nJ navijalo o inicijativi društva št. 383, po kateri se razredi vzdriu jejo vsak zase. To ni nič več kot pravilno, zakaj torej toliko pj*. j nja in argumentiranja. Zdravi pamet mora vsakega to učiti da1 je pravilno. Zakaj naj bi šibicej. ši podpiral močnejšega, v kat«. rega skladu je primanjkljaj. y i tem ne vidimo nikakega brat. stva, kakor ga vidijo nekateri člani. Naše društvo je sploh pro. ti, da bi šla stvar na glasovanj«. — Martin Grahek, tajnik. Willard, Wis. — Naše društvo Št. 198 je na redni seji so^no zavrglo pbdporo iniciativi, s. N. P. J. nam je dobra mati, a v čaju sprejema inici jati ve, da bi se bolniški skladi združili, bi nam bila mačeha, ker bi v nižjih razredih jemala in dokladala v višje. Vsak «an iz višjih razre-dov ima popolno svobodo znižati si zavarovalnino, kar je obratno za stare člane v nižjih razredih, kateri smo prekoračili gotovo starost, da si ne moremo podpore zvišati. ■ Ker je konvencija takorekoi pred pragom, se nam ne vidi u-mestno toliko potrate papirji, kateri bi mogel služiti za kaj boljšega. Prihodnja konvenciji naj bi kaj ukrenila, da bi se i ni-cijativa eno leto pred konvencijo ne upoštevala. — Mike Krulc, tajnik. Mt. Clare, W. Va. — Društvo št. 475 je po daljšem razpravlja-nju zaključilo, da ne podpira iniciative, ker ako bi se bolniški skladi združili, bi moralo odstopiti več članov, ali pa ostati za-varavovani samo pri posmrtnin-skem skladu. V pojasnilo zato je, ker pri nas ni dela in gre že sedaj težko za plačevanje asesmen-ta. J3olj bratsko pa ne more biti kakor da se razredi vzdržujejo •vsak v svojem skladu. Koliko je članov, ki so bili bolni po deset dni do enega meseca in so zavarovani za $1 bolniške podpore, pa se niso hoteli javiti bolnim; zdaj, ko so razredi večji po $4 in $5 podpore, se pa izplača javiti bolnim še toliko bolj, ker je tudi zaslužek le majčken. Ce bi se nov član hotel zavarova-ti za sklad po $5, mu to tudi ni dovoljeno, torej je ta sklad prej ali slej zapisan razpadu. —- Matija Škarje, tajnik. Cooperstown, N. Y. — Dru-štvo Otsego farmer št. 457 v Cooperstownu je pri razpravljanju dne 11. januarja na seji soglasno glasovalo proti, da bi se združili bolniški razredi v sku- j pen sklad. Vsi člani so zato, da se vzdržuje vsaft razred zase. Članstvo je razmotrivalo tudi o zavetišču. Vsi člani so proti nepotrebnim stroškom. — Adolf < Krisch, tajnik. - ŽENITVENA PONUDBA. Možki, star 45 let, se želi se-znaniti s Slovenko v starosti od 40 do 48 let in jo oženiti, ako ima veselje do doma In če ims kaj premoženja. Jaz sem samec, imam 10-sobno hišo v Milwau-kee, Wis. Iščem žensko, ssmsko ali vdovo, tudi če ima enega o-troka.*- Ako ima resno voljo do doma in za ženitev, naj se priglasi. Vse ponudbe z naslovom j« poslati na naslov: "Vdovec — ** nin'\ 2657 So. Lawndale A ve., Chicago, 111. (Adv.) RAD BI IZVEDEL kje se nahajajo aedaj Anton Levstik, ddna is vasi Bukovca pri Ribnici na Dolenjakem; John fgu.Campa, doma iz vasi Slatnik pri Ribnici na Dolenjskem; Frank Zalar, doma iz vasi Mste-na pri Igu. S prvima dvema bil skupaj v Clevelandu, 1915. Prvi kolikor sem izvedA se je iadajal pod imenom "Smlth". Cenjene rojake pro^m. če kdo ve za katerega gori im*-novanih, naj mi naznani njih" naslov, zakar bom zelo hvaJ«4«e. Ako bodo pa sami čitali U oft* naj se prijavijo m*ni na na*k» Fort trna t Sile, Bas MJ> Aar"* MIml & m T SR ^ ■ . ; TT konec sveta. Črtic« iz prirodoslovja, spisal Pavel GroMj. k Ml • •ljane. Prišla je tiho in oprezno kot sladke sanje, in predno sem se zavedel, je odvrnila pred menoj zastorc neskončnosti. Večerni veter palahko drsi preko tihega jezera, da se predejo po njem srebrne niti luninega svita kot čarobna koprena. Pritajeno šuste kraj vode visoke breze, semintja vztrepetajo v vetru, sklonijo se nad gladino jezera in se ogledujejo v njem kot vitke samoljubne krasotice. — Močneje zabuči veter in tedaj se bolestno stresejo njih nežna telesca in velo listje se jim usuje raz košate vršičke. Lahno, lahno tre-pečc nad vodo, pada in pada — in že se sto in sto drobnih čolnič kov guga po mehkih valovih. In z velim listjem vred se ziblje v valovih celo nočno nebo in zvezde pleSejo po njih kot Živ, nepregleden roj srebrnih kresnic. Na nebu se je utrnila zvezda; v jezeru je zažarela plamteča njena pot in zdelo se mi je, kot da bi se bila pogreznila globoko v njegovo dno — in utonila. — In ni še obledel njert svit, že se je prižgala druga in tretja. — Jesenski veter veje skozi vesoljstvo... Velo listje ae usiplje s prostranega nebesnega drevesa, in kar ga še živi in klije, že zarumeva— že rumeni beli mladeniški soj našega solnca in temne pege se Sirijo po njem. ; In zopet bo zavel jesenski veter in izdihnila bo solnčna luč in z njo vred bodo izdihnile milijarde in milijarde žarkih* solne. Mraz in tema bo zakraljevala širom vesoljstva in človeška kultura bo obstala sredi triumfalnega pota. — Na nebu krvavi rdeč komet — konec svetal-- ... Milijone in milijone let v bodočnost me je zapeljal blesteči zvezdni utrinek, ta odkruieni drobec razbitih, odmrlih svetov, ki je, z izredno hitrostjo .Jbegajoč po vesoljstvu, zašel v atmosfero naše zemlje, se ogrel ob zračnih njenih plasteh in vzžarel v srebrni luči. V duhu sem gledal ona oddaljeno dobo, ko bo pokal prostrani kozmos in ko se bo razrušil vse-mir v neurejeni kaos, iz katerega je bil izšel. Kar namreč ustvari slepa pri-roda, je sicer dokaj popolno in stalno, toda ni najpopolnejše in najstalnejše. Potom smrti in novega rojstva stremi vesoljstvo do vedno popolnejših in j tal ne j-ših harmonij. Razvoj je devi-za prirodnih sil, razvoj je oni Me-fisto, ki ne prizanaša niti vesoljstvu: ' potom pa vm, kar obstoji. Je vredno, da m v nit »»ubil" In naša zemlja? učaka li onega strašnega dne, ko se odkrull-jo trhle veje nebesnega drevesa in ko se razsuje sprhnelo njegovo deblo? Ali morda preje ove-ne, da jo utrga jesenski veter z živega debla in razprši v brez-štete drobce? Saj preži v» brezkončnem prostoru nanjo vse polno nevarnosti in v njej sami spe pogubne «f le, ki ji prete pogin. v— Od časa do časa vznemiri človeštvo izredna nebesna prikazen. Svetlo plameneče jedro se prikaže na nebu in iz njega izžareva mogočen, celo nebo prepre-gajoč trak blesteče snovi — prikazal se je komet, znanilec hudih časov. (Zlasti v srednjem veku ho veljale repatice m božja znamenja pretečih nevarnosti, tako n. pr. piše francoska kronika za leto 1928: "V začetku julija, v prvi njegovi polovici, se je prikazal na nebu takozvani komet v znamenju, da se bo omajalo kralj in solnčne mrke, ie ti p6- tepuhi se niso hoteli ukloniti nezmotljivemu računu. Danes je priromal eden, črez nekaj mesecev se je pritepel drugi in oba sta za vedno izginila brez vsakega sledu. In popolnoma lahko bi se nekoč pripetilo, da bi se slučajno srečala zemeljna pot s potjo tega mogočnega kolosa, in tedaj mora priti nad Zemljane konec sveta! Napredujoča astronomija je tudi te vagabunde po vsemiru_ tako popolnoma upravičeno ime. nujemo komete — pokorila strogemu računu. Mnogim je prera-čunila pota in pravilno določila čas njih povratka; večina izmed njih pa potuje tako daleč po vesoljstvu, da se vračajo šele vsakih sto in stotisoč let. Iz nepo-kornih pritepencev je ustvarila astronomija zveste in točne slu-* žabnike našega solnca in naracu-nala mu jih ni nič manj nego prl-bložno sto milijonov. Daleč, daleč roma ta čreda po vsemiru, le semintja prihitl eden ali drjigi v svojo domačijo, da jo zopet zapusti za neučakan čas; marsikateri izmed njih pa se za vedno izgubi v neskončnosti; tuje solnce ga je priklenilo v svoje kraljestvo! Kakor pleše v jesenskem večeru roj mušic v hladnem zraku, tako bega teh 100 milijonov našemu solncu pripadajočih kometov po vsemiru. Sredi med njimi pa kraljuje solnce, in zemlja ter njene sestre premičnice drse o-krog njega kot drobni praški. In nekoč se bo srečala zemlja z eno izmed neštetih repatic, trčila bo ob njeno telo — in kaj potem ?--- Strah ti preletava mozeg in kosti; domislil si se one strašne repatice iz leta 1843. ; 250 milijonov kilometrov ji je meril gigantski rep, od solnčnega središča bi ga lahko razpregel daleč, daleč črez zemeljno pot tja ven do daljnega planeta Marta; iA samo glava repatice iz leta US35. je merila v premeru 2 milijona kilometrov, tako da bi v njej lahko nastanil sto in stotisoč zemelj. Toda ozrimo se Še enkrat na preteče strašilo! Ali ne vidiš, kako prijazno migljajo večerne zvezde skozi veličastni rep? Ves ta mogočni blesteči trak je sestavljen le iz redkih plinov, in sU cer tako redkih, t!a jih brez ovire prodira trepetajoči svit zvezd. In tudi gigantska glava je le nepregleden oblak svetlih redkih plinov, samo v njenem središču žari neprozorno jedro kot svetla zvezda. Mogočno strašilo se je hipoma prelevilo v precej nedolžno nebesno prikazen, le njeno jedro nam vzbuja še nekoliko strahu, saj zadostuje morda tudi ta, sicer majhen košček trde snovi, da zada smrtni udarec našemu planetu. Bilo je 27. novembra 1872, lota, ko je popolnoma nenadoma zažarelo nočno nebo v prekrasni iluminaciji. Kot goreč sneg so se usipali nebesni utrinki na zemljo, rdeči, zeleni, rumeni prameni so se spuščali z nočnega svoda, da je blestelo nebo kot božično drevo, odičeno z zlatimi in srebrnimi nitmi. Kmalu je prešla nepričakovana prikazen in učenjaki so izttkali za njenimi vzroki. In v prvi jasni noči, dne 2. decembra, je odkril astronom Pog-son v ozvezdju Kentavra bled o-blaček, že zdavnaj izgrešeni komet Biela, ki se je omenjeni dan dotaknil naše zemlje in sedaj zopet hitel od nje nazaj v hladni prostor. Iz majhnih drobcev kozmične snovi, iz takozvanih meteorov, (ne samo v jedrih kometov, ampak tudi popolnoma samostojno se pode po vesoljstvu mogočni tropi teh drobnih nebesnih telesc, in ni je noči, da bi ne zapazili, k*ko se utrinjajo z neba. Večinoma so tako majhni, da popolnoma izžare, predno dosežejo zemeljno skorjo, mnogo pa jih je že tudi z velikanskim pokom priletelo ob zemljo. V Petrogradu hranijo 635 kg težak meteor, ki je blizu Krasnojarskega v Sibiriji priletel z neba. Vsak dan se približno utrne na zemljo 7 milijonov utrinkov) je torej sestavljeno neprozorno kometovo Jedro. In kadar se bosta zopet križala pota zemlje in repatice (verjetnostni račun nam priča, da se ta dogodek lahko pri peti vsakih 220 milijonov let po enkrat), tedaj se bodo x nebesno hitrostjo usull nanjo meteori, da se v hitrem teku razbelljo ob njenem o-zračju In svetlo vzžare. Kot blesteča kaplja jutranje rose bo fc-pareU vrtina njih vsled na«tale velikanske gorkote. večji kosi pa se bodo srečno prebili skoči ai- i * * " mosfero in bombardirali zemeljno skorjo. In če bo komet posebno mogočen, bodo padale kilome-' ter visoke skale na zemljo, da bo pokala ji.je skorja, da se bo v grozni vročini talilo kamenje in parevalo, da bo šumelo morje jn vznemirjeno butalo preko obal. Grozna katastrofa pride nad človeštvo, toda zmagoslavno vzide zemlja is strašnega boja — in daleč, daleč je Še konec sveta! Naj begajo po vesoljstvu brezštevilni kometi, dreve po njem meteori s hitrostjo bliska, varno bo plula zemlja skozi valovje vse-mirja, in ni verjetno, da bi se razbila ob pogubonosni Čeri. Srečno je preživela* sestanek s kometom, zmagnosno odbila u-darce milijard in milijard mete-orov. Se bo li mogla tako uspešno boriti tudi proti nevarnostim, ki so v njeni notranjosti sami? Nad ognjenim prepadom visi naše domov je, tenka kakor kožica na jabolku je skorja naše zemlj*. njeno jedro pa je razbeljeno in ognjeno. Kaj ko bi se nenadomua predramile vse njeno vulkanske sile, da bi vzkipela njena skorja kot vrelo morje, da bi strahovite eksplozije in titanaki izbruhi razbili njeno telo? Njene električne in magnetične sile bi se razvnele v pogubni strasti, veličastni bliski bi švigali skozi o-zračje in na tečajih bi kot mrtvaška krona zablestela v veličastnem žaru zelenkasta tečajna luč, znaneč vesoljstvu, da se tu podira svet 1 Zgodovina naše zemlje govori dovolj jasno in odločno proti t možnosti. Ognjena moč naše zemlje že pojema, le semintja še vzplapola v vulkanskih izbruhih, kot sveča, ki ji pojema reja. Pač nam priča geologija iz dobe, ko je bila zemlja Še mlada, vročekrvna premičnica in ko jo je odevala še tanjša, ravnokar strjena skorja, o groznih ognje-niških erupcijah, ki so pogrez-nile\v morje cele kontinente in dvignile nove iz njegovega naročja. Toda obstoj naše jemlje ni trpel vsled njih in vsp življenje se je brez ovir zavijalo po nje| do današnjega dne. Tiho in počaai se vrši v prirodi razvoj in nevidno, toda gotovo zori zemlja in vesoljstvo smrti. Starikavo že postaja njeno telo, le ognjeno žareče jedro jo še spominja onih mladih dni, ko jt kot drobno solnce Žarela v lastni svetlobi in gorkoti. V visokih gorovjih so se ji nagubančile gube in izpodnebna moča jih razjeda neumorno bolj in bolj. Kos za koščkom odnaša voda v niža ve, ped za pedjo trga morje obalam; in pride dan, ko se bodo nepregledne ravnine brez prijaznih holmcev in gričev širile po 1x11-zanih, okroglih otokih od točaja do tečaja. V prah zmleta gorovja bodo napolnila globine v morju in na kopnem in morski valovi bodo razjedil kontinente v okrogle otoke. Zemlja je dospela na razvojno stopnjo planeta Marta t bi ker so je izravnala zemlja v nizke planjav? In ker se Je dvignilo morje Iz globin, ki so jih napolnile reke s strtimi gorovji, nadlegujejo večne povod-nji človeštvo. In tedaj stopi pred človeški razum težka tehniška naloga, ki so jo Marsijanci • svojimi umetnimi prekopi tako dovršeno rešili! V tem času pa je vidno usehni-la življenska moč našega solnca, temne pege, ki se le dandanes pojavljajo po njegovi površini, so se razširile; rumena njegova luč je obledela ln se izpremenlla v krvavordeč sijaj, kakor zardi raz taljeno železo, ko se jame hladiti. Široke plošče strjene snovi se širijo čez solnčno kroglo, segajo si v roke---mrzel veter brije čez samotno zemljo. Zmrznila so prostrana morja, sneg je pokril Nepregledne poljane; zametel Je znake človeške kulture, mehko Je ode! trupla zadnjih naših potomcev. Vedno bolj redko postaja o-zraČje naše zemlje, saj se molekuli — najmanjši delci — zračnih plinov gibljejo tako hitro, da jih v vsakem trenotku švigne velikansko število za vedno v svet-ski prostor. In slednjič ji je izginilo ozračje popolnoma — zemlja je dospela na razvojno stopnjo brezzračne svoje lune. ___Ugasnilo Je solnce na nebu in I njim vred je ugasnil« tisoč in tfcoč zvezd; obledel je svetli pas Rimske ceste, vedno temnejši In temnejši postaja ne-bmnf obok; In čez milijon In milijon let tupatam še bril ugasujo-6e krvavordeč* solne«*, »lednjič pokrije žrna noč hladni vsemir, Aj ugasnila so vsa solnca našega svetskega sistema — a daleč, daleč je še konec sveta. V tej neizmerni dobi, ko so u-gasovala solnca našega sveta, pa »o se razvili na nebu novi svetovi iz onih bledih plinastih mcgel, ki blošče daleč zunaj našega sistema. V tem nepreglednem času, ko propadajo in ugazujejo naša solnca, se zgoščujejo plinaste megle na nebu v nove, mlade svetove, polno moči in gorkote; en svet umira, drugi pa se poraja is nebesnih megel. hi tudi našemu mrtvemu svet-skemu sistemu že bije ura novega rojstva. ^ ;, Harmonija zvezd, ki se je samoniklo razvila iz nerazrešenega kaosa, ni popolna in ustvarjena Je za večnost. Is eonov v eone se bodo kopičile njene napake in nepravilnosti, da slednjič preso-iejo dovoljene meje — ln tedaj Se mora zrušiti harmonija našega sveta. ,} Lune bodo Šinile proti zemljam, zemlje se bodo spojile svojimi solnci in solnca bodo zletela proti solnce m: vsa prostrana materija se bo združila v gor-kem objemu. . < In ko trešči skupaj ves širni svet, se bo rasvila nova, neizmerna gorkota, da se bo raz talila snov ln se razpršila po prostoru v bledo nebesno meglo ; dospeli smo na ono stopnjo našega sveta nazaj, iz katere se je bil narodll. , Harmonija se je razbila v kaos, da se prerodi v novo popolnejšo harmonijo. Kakor modelira pastirček v samotnih planinah Iz lla sveto razpelo, in ko ga je dokončal, ga razruši in prične iinova ter u-stvarja vedno popolnejše umotvore, tako boata tudi snov in sila ustvarjali vedno popolnejši un i verzu m. Kot umetnik-samouk »o bo učila priroda ln bo napro-dovala, saj moramo tudi njenim atomom pripisovati gotove duševne sile in žmožftostl, saj "je nematerijalen živ duh ravno tako nemogoč kakor mrtva brezdušna snov, v vsakem atomu sta oba netazdružno spojena." In vendar ae mora enkrat u-*tvariti svetovfca ura! Sile se bodo izenačevale v vesoljstvu, ali da se izrazim znanstveno, antro* t»ija se bo večala od dne do dne. ln kakor se vname električne 1-*kra samo med telesoma, ki sta s elektriko obdarjena > različni; meri, kakor izžareva gorkota le' od gorkejše k hladnejši snovi, tako delujejo tudi v vesoljstvu sile le tedaj, ako so neenakomerno raadeljene po njem — ln ves NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam žalostno vest, da je umrl moj soprog FRANK WK80V18KK dne L januarja 1925. Pogreb s« je vršil dM 4. Januarja v Fron- svetovnl proces ni drugega nogo tenacu, Kana. Pokojnik je bil ro-i/enačevanje neenakomerno ras- jen 12. marca 1882 v Rimskih deljenth prirodnih sil. In čez ml- Toplicah nn Štajerskem, star to-lijurde ln milijarde let se morajo rej 42 let. V Ameriki Je " vse sile izenačiti popolnoma, entropija jo dosegla svoj vrhunec — vesoljstvo je obstalo ln odmrlo vsakemu nadaljnemu udej-stvovanju. Toda kdo naj is malenkostnih razmer naše zemlje sklepa o celokupnem vesoljstvu? Kdo nam priča, da deluje priroda samo po načinu, ki ga nam odkrivajo naši eksperimenti? Genijalnl fizik Clerk Maxwell nam jo popisal, kako popolnoma lahko eksistira v prirodi proces, pri katerem pruhaja gorkota od nilje k višji Umperaturl, proces, ki aopet o-živi mrtvi kapital^ ki ga Je nabrala entropija. Priroda je Iznajdljiva v svojih pripomočkih, ona deluje s sredstvi, ki jih niti ne sanja naša fantazija. —--Neskončnost ilja xa menoj ln v bodočnosti se mi odpira večnost. In tu slonim ob Jesenskih brezah In sanjam v to neskončnost, pa je ne morem nasanjati. Le padaj, padaj, velo listje, da bo kmalu pomlad! — — — -, PRI ,- JOHNU STER21NARJU V Wlllow HprlnjtNU, III. imajo alovenika društva It Chl-caglov«naklh organlaaclj. CENE ZMERNE! iK»tnajnt let Cex loto dni je lehaj na neozdravljivi ln mi bolezni sa rakom v želodcu. Zahvaljujem se Johannu Strahu, ki je priskočil na pomoč in preskrbe! vse potrebno sa po-grob. Hvala društvu It. 66 8. N. P. J, v l'roety HUlu, katerega član je Ml pokojnik, xa krasen vunec in udeležbo pogreba. Hvaležna sem vsem sorodnikom ln rnmt.-hem za sočustvovanja ln i moč v žalostni uri. Hvala tudi bratom društva št. 886 v New* burgu za čut je ob mrtvaškem odru. Pokojnik je bil priljubljen med znanci, kar se je pokatalo pri udeležbi pogreba.'Hvaležna sem vsem sa sprejem sa pokojnikovi zadnji poti, a pokojnemu soprogu ln očetu želim, da počiva mirno. Dokončal ji dalo ln mučno svoje Življenje, žalujoči ostali Janle Weeovlaek, soproga. Janie, 10 let. Rossa 7 ln Magdalena 6, hčerke, Frank, star tli leta, sinček. Pokojni zapušča tudi• tri brate ln štiri aeatra ter mater, Tony v Mulberi% Kana., Louls v Ročk Sprlngsu, Wyo„ o-stali v starem kraju. — Jani« Wesovlaek, Breesjr HUI, Kana. isce se ženska za domaČa gospodinjska dela. Co katero veseli, naj se priglasi na Upravnlštvo Prosvete, 2657 So. Lawndale A ve., Chloago, 111. ^ (Adv. Jan. 21) KILA OZDRAVLJENA • pomot jo RTUART'8 ADE8I1 PLA- PA0-PAD8, ki «o napravljen« na tl», da drle kilo ln adrsvijo ob Na An Pl.APAO podlag* j« prilepi ln m n« more premakniti, pome v*ako kilo* kater« m n« mor« opi Nima »mati, ali paaov In «• kaj lahko priloži. T« podlag« «o dobil« ilato m«, daljo na m«dnarodnl lalolbl v Rimu ln odllkovsnj« • diplomo v Da to dokaftomo. vam poAU«mo platno Pl.APAO na poikuAnjo. A* dane« na: HI.AHAO LABORA1 RIEN, ivm Btuart Bldg., BlvLoula, Mu. * TISKARNA S. N. P. m. sprejem vsa v tiskarsko orrt starajoča dela. Tiika vabila sa veselice in »hode, viiitnlce, taanlka, knjige, koledarje, letake Itd. t glovenjkero, hrvaUkem, slovaftktm, loškem, nemškem, angleškem jeziku in drugih. vorstvo tiskarne apelira ha članstvo s. i. p. j, m tiskovine naroča v svoji tiskarn. ' * ' - ' .%• f , .f CENE ZMERNE, UNLISKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. PltiU po informarfie na naslov: S. N. P. J. PrlnUry, 2667-59 So. Lawn-dale A ve- Chleago, III. . T' i — — 4 r ' £ TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA. I|rif koncerti li plesne zabm S.N. P. J. društvom: Kadar naročate uiUve, refn-lij« fai drago, pazite na moje Ime in naslov če hočete dobiti naj-boljie blago ga najniije cene. Načrti in vsorei ZASTONJ. IMAM V ZALOGI ŽE Nad IS LET NAZNANILO IN ZAHVALA« TuŽJiim srcem naznanjamo prijateljem bi znancem žalostno vest, da nam je preminul naš edini in ljubljeni sinček JOHN GOLOBICH, Jr. Bojen je bil dne 3. maja 1914 v Yukon, Pa. Član Mladinske«* oddelka 8. N. P. J. v Broughton, Pa., pri št. 62, S. N. P. J. Nesreča nikdar ne počiva, tako tudi ni počivala na starega leta večer, ko je parna piščalka oznanjevala nastop novega leta, je vstal in šel k oknu doma v hiši, počil je strel iz puške in naboj je priletel v stanovanje ter zadel njega V spodnji del života. Nato je bil prepeljan v 8t. Joseph bolnišnico v So. Side Pittsburgh, Pa., nakar je dne 5. januarja 1926 vsled za-dobljene poškodbe podlegel. Bil je pokopan civilno na Carrick pokopališču dne 8. jan. 1.1., ob v* likem spremstvu znancev. Iskre-, na hvala Marku Cervan in Anton Petelinu za darovane vence, kot tudi njegovima dvema stricema Franku in Mihaelu, ki sta prihitela na pogreb iz oddaljenega Westmorelanda. Nadalje naša najlepša hvala vsem, ki ste ga obiskali in čuli pri njemu, ko je ležal na mrtvaškem odru. Srčna hvala vsem skupaj. Tebi nepozabni sinček naš, želimo sladko večno'spanje v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: John Go-lobich, st., oče, in Ana Golobich, mati, Horaning, Pa. Jan. 16, 1926. Celitewood. O. — Naznanjam članom društva "Vipavski raj", It. 812, S. N. P. J., da bom pobiral članarino aa mesec januar v petek, dne 28. januarja od 6. do 8. svečer in v nedeljo, dne 21. jan. od t. do 8. po«. V Uteven-akem domu na Holmee ara, Člani, TfitfTj" to naznanilo ia pridite plačat svoj aeeiment, ker jas vam odkrito povem, da ne bosi nikogar zaklada); kdor je bo plačal be »oapendi-raa, naj bo Metra ali brat. V stečaju Talne zadeve radi društva, ako ne morate dobiti mene, obrnite m na blagajnika Kri »t Marca, naelov 718 E. lOOth Ht Te velja v »lučaju bolezni, nesreče ali sanrti člana. t . Z bratskim pozdravom. — Loaia Jerklck, tajnik, 1*407 Hheemes ave. BI?, Miaa. — Na letni seji društva Sokol M. 80 je bilo sklenjeno, da tajnik pobira asesment na seji, poten tretjo nedeljo svečer in 84. v meseja svečer, In ne vsaki dan skozi celi mesec, kakor je bilo desedaj. Prosim, ds so to upo-števa in naj vsak, le je U mogoča, pride m seje, na seji je vedno kaj vaine-ga ukrepati. Vsakega dolžnost je, da se ude leti sej. Ni treba posabiti, da se sojo društva vrls vsako drugo nedeljo svečer ob sedmih v Jugoslovanskem narodnem domu. — Martin Grs-bek, tajnik. Margantava. W. Ve^-I>raltvo Slovenski roftmarin, št. 888, daja na znanje Kanom In članicam, da je brat Joka Drasenovich Izbran za društvenega tajnika pri druitvu št. JlHK. Člani in Članic« so napročeni, da od sdaj naprej se obračajo ns Johna Drazenovi-cha v slučaju bolezni, smrti In plačevanja asesmenta. Novi tajnik dela pri Cilbert Dsvls Coal Co., št. 87« — Tajnik društva št. 888, John Draseaevtefc, P, O. Bo* 81, Morgantown, W. Va. Berbertoa. Obte. — Socialistični klub št. 888 priredi plesno zabavo dne 84. januarja 1*24. Občinstvo v Berber-tonu in okolici je vabljeno, da nas posod omenjenega dne. Nastopil bo tudi pevski zbor "Prešeren" s par krasnimi slovenskimi pesmimi. Za vso potrebno poetretbo, kakor prasne telodce In suha grla, bo skrbel sa to Izvoljeni odbor. Torej na veselo svidenje dne 84. januarja. Vabi — odbor. Imperiat, Pa. — Naznanjam članstvu društva "Prostost", št 106, 8. N. P. J., da smo skleaili na redni seji dne U. januarja, da priredimo maškaradno veselico dne 14. februarja t L Uljudno vabimo rojake kakor sosednja društva Is domače In blišnjih naselbin, da ss v polnem številu ude leti Jo plesne vsee-lice. Pa še to dam vedeti, da bodo tri maske dobile nagrad«. To je: nsjlep-ša, najpomembnejša in najsmešnejša. Izvolili smo veeellčnl odbor, kstsri bo preskrbel, da bo vsega dosti sa prigrizek in pijačo. Igrala bo isvrstna godba is Pittebttfgfca, TtPfttsa se prilae ob sedmih svsčer. Vstopnina jo za moške |1, sa tonske proste. Torej ns svidenje v soboto, dne 14. februarja. — J. Virant, tajnik. 1142 N. E. D&llas Kd. nL Zastrupljen j« krvi adrarlm • duorltim SO«, ki gm j« itum«! dr. prof. Erlieh. £ imate mocolj« «11 mehurčke po telteu. t »rta, i »padanje laa. bolečin* v bo«Uh. Pridite in ls4tatU vam bom kri. M« tekajte. ker te bolraen nalaic. Va« molka botemnl tdravlm po okrfti-iani mat odi. Kakor hitro opat i le da Tam prvn«hu> adrar}«, na Čakajte, tenra« pridite in ia* vam ga bom aopat povrnil. Hrroaolo ali vodno kilo oadravim e M oreh in aloar braa o p« racij«. Bolezni mehurja, ki povmroiajo bok-«ina v kril« In hrbtu In vteaib tudi pri putlanju voda. oadravim a gotovostjo. Rav mati sem, trganja, bolečine, otekli-'aa, srbečica, Ikrofla in drugo kotna bo-lesni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, oadravim v kratkem dam in ni potratno Oflosbf, ltt. — Dolftnost ms vsts, ds as prisrčno sshvslim vsem iknl- Rdrultvs It. 166 M nsklonjonost v mojors poalovnnjs od IsU 1817 _tU 1924. č Umi les, imitorim frs iasr, ps poli v I i« m, ds bodo novi Ujni-d bolj naklon Jon* vsostrsniko In JI grsdo rut rok«, bolj kot so ilo msnl. Pohsjnji« bolj rodno ns tsj« vso, ksr t« Js osloma druitvu v hsrlat. — Jo-SSfillno Psalkbs. • (Op. urodnlltvs. — Imsn novih dru-trsnlk odbornikov ns priobčimo poss-bsj V listu, kor to VM prid« v Imenik.) POGREBNIH JOHN A. BUPILOVSKY. 2611 So. Lawndale Ave. CHICAGO. ILL. Pol blokn severno od S. N. P. J. ursds. Se priporoč« rojnkom ss vssk shičsj. Tslefon Utmdsle 8080. ODVETNIŠKA IN JAVNO NOTARSKA PISARNA F. A. BOGADEK 200 208 WAL8H BUILDING 484 DIAMOND BTEgET -j. PITTSBURGH, PA. PAZITE NA MALENCKE. Dve lati staro dete popsrjeno do smrti. CMesfs, III. ~ Ns utdnjl seji pev-|fa sbors ttsvs Js bilo skienjsno, ds ir priredi dne 8, msjs t. L vslik issrt r dvorsnl 8. N. P. J. ns South iradsle svs. in 87, cesti. Ksdi tsfs Tino prosi vss druAtvs v Chi-M prirejajo nobenih stvari leajeneffs dne. Dbenem opotsrjsm vse tiste, ki ns-irsvsjo nristopiti k nslemu »boru, t« storijo takoj. Vsje se vrtijo vask ■ek sveder v mali dvorsnl S. N. P. J. osmih do desetih. Omeniti moram, dva SMOoca pred koneertom nam ns M|Sgofs sprsjematl. novih £Unov »f* sa Imenovani koneert no tetks, to Je neobhodno potrebno, da ss vsi ^rljlvo učimo in redno sahajamo k Rhlnelander, Wla. — Na domu Alvin Wardasa ja bila priprav-ljcna vrela voda sa perilo. Kotel Je stal na tleh. Njegova dve leti stara hčerka je prilesia do kotla in s prekucnila vanj. Dasiravno je bila pomoč takoj na mestu, je dete'kmalu izdihnilo v strašnih mukah. NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj, slsdkor in vse druge potrebščine. Poskusit« in se prepričajte, da Je doma pri na« kuhani vedno le najboljši in naje«-nejii. Grocerijam, slatfečičarjem In v prodajalne fcetesnine damo primeren popust pri večjih naročilih. Pilite po informacije aat FRANK OGLAR, 8401 Superior Avense. Clovolsad. 0. NAROČITE SI klobase iz pravega, čistega prašičjega mesa s primernimi dišavami, prekajene a Hickory lesom. Cena klobasam je 36c zs funt, poštnina plačana. Naročilom priložite denar ali Money Order na naalov: Anton Lipold, P. O. Naylpr, Mo. . (Adv.) PREMOGARJI PIŠEJO, da ne delajo, jaz tudi ne. Slovenci v Chicagu sedaj je čas, da si naročite premog, ker Je cenejši In malo va*a. Oglasite se\pri meni. Frank Udovich, 2624 South Ridgeway Ave. Tel. Lawndale, 8693 ali pa Canal 6078, Chicago, Illinois. ^ (Adv.) POZOR ROJAKI! Proda se zemljišče in gozd v Zagorju na Notranjskem. Proda se tudi Solka drvoresnica in vse to prav po nizki ceni. Za pojftsni-la pišite na naslov: Janez Cesnik, £ox 170, Canonsburb, Pa. (Adv) Frank Cerne 6033 ST. CLAIR AVE^ C LE VE L AND, OHIO. Zvez, broške, zapestnice, diamantne prstane in lavalirje, verižice i. t. d. POPRAVLJAMO j ure in drago zlatnino po nizki ceni. Sel je v past. Waukegan, lil — Edward Fi-chter, politlčar v La Fortstu, mestni davčiti asesor in meatni blagajnik, je talko nesel precej trebušno majoliko. Po poti je pridrdral avto in voanik ga je vljudno vprašal, tko noče sesti v avto in si. tako prihraniti pot. Fichter je hvaležno sprejel vabilo in sedel v avto. Voznik je bil C. A. Brune, ki pripada k prohi-bicijonlškemu oddelku okraja Uke. Ko je Fichter sedel s majoliko v avtu. ga je Brune areti-ral. Fichter je moral polotiti dva tisoč dolarjev poroštva. POSESTVO NA PRODAJI Rojakom, ki nameravajo iti v j stari kraj, se nudi lepa prilika kupiti posestvo v vasi Kovlarji, j 10 minut hoda od Stare Cerkve in postaje pri Kočevju. Posestvo obsega 70 do 80 oralov (johov) zemlje, 40 oralov je bukovega, hrastovega in smrekovega lesa, drugo so pa njive in travniki in vse v lepi ravnini. Zidana hišs, ls vedno gostilna tu in ima vse la vendo gostilna tu In ima vse koncesije. Zidana štala za deset glav živine, dve kleti sa vino in drugo. Zidan velik skedenj za mrvo in kozolec. Vse to so proda vsled družinskih razmer. Co*1 na za vse to je le $3,600. Ce ka-1 terega vesoli, naj se obrne ee «• it m ~ i,m u 4,m - tM ClkaAka delavska zveaa note Iti na konvencijo k. P. P. a. ' Chkago. — Cikaška delavska zveza je odklonila vabilo na konvencijo Konference za progresiv. no politično akcijo, ki sa Otvori 21. februarja v Chicagu In na kateri bodo razpravljali o tretji, oziroma dnlavski stranki Meos Ran, Ps. — gforentko pod-porno dmAtvo v Moon Runu Je ns redni mesečni soj« dne 4. Januarje »klonile, da se členi polnoMevilno »deteti. |S nrthmlnj« meeečne seje, ki ee bo vriiia prvo nedeljo v febrverju. točno ob sni popoklne. Pridite vei ns «eJo, ker ukreniti i01**0 o doeti veinih etvnreb — V« ioni is User. tajnik. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moj prijatelj Ms-tija Tori. Prebivala sva akupaj na Brambaueri pri Dortmundu, Weatfalaks, Namčija. To je bilo pred in-med svetovno vojno. Leta 1020 sem jas prišel v Amerik., in enako tudi on. Cenjena vojake prosim, če kdo ve za njegov naslov. naj ml Istega naznani, ako pa sam Člta ta poziv, prosim, da se mi Javi na moj naslov: Psu! Oblak, 87T7 W. Mth St.. OUve-land, UM* (Adv.) NAZNANILO. Cenjenim rojakom uljudno na- B > menjam, da sem s dnem 1. do- ■ I cembrs preselil svojo notarsko ■ na ho. 400« Butler 8t^ ! _rth. P., kjer bom epreT 1 1 i^nal v i«VT4ilo veekovrstne no- ■ I PoeU, bodisi sa Ameriko B • ^L^11^1 ToT*i Prtdite ali pMtfte ▼ bodočo aa: ■ , ANTON ZBASNK. 1 Isvnl noter, ■ L4**™? ^NuMr. ■ take kol si Jih nore sree poieletl. Te klobase se eedaj boljie kot le ke-daj prej, eo prava delikatosa, katerim al para, čim več Jih pojeste, tem bolj se vam dopadajo, vsaj tako trdijo in ml piiejo moji tisočeri odjemalci krilom Amerike. Cena Zle fant. Polljem od » foa-tov naprej. Podtalna plačana sito Js denar poelan s naročnino. Po C O O. ali postnem povsetjn pa vsak sam Pleče pottnfco. Pilite la peMJIU sa- RAD BI IZVEDEL kje se sedaj nahaja John Ilovar, jdoma iz vasi Malo Trebeljevo pri •Utiji. fara PrežganJe. v Amo-, riko je odšel še pred 12 leti v Fo-rest City, Pa. Cenjene rojake | prosim, če kdo ve za njegov naalov. da mi ga naznani, za kar bom jako hvaležen. Moj naslov Je: \4mkn Cheroe. 910 Indlana . Ava^ Mhebo) gan, Wls. (Adv.) Chleoffo. III. — Nasnanjem člani-m draltve "Nede", It. 102. 8. N. P. , de se vrli prihodnja rodne meee-m seja v enboto dno T. februarje sve-* v MnoMnih proetorik na Z. Uwn- "Prosveta" pile za blagostanje ljudstva. Ako se strinjaš s njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Proevetl. — v zalogi imam vse blago sa vsakdanje potrebščine po smerni ceni ANTON ZORNIK