244 An 8-week program for a healthy lifestyle of students - an example of good practice Abstract The purpose of the paper was to present the effect of the 8-week program for a healthy lifestyle of students. The sam- ple represented 41 students, of which19 were men and 22 were women and were in the academic year 2015-16 regular- ly enrolled in the optional course ECTS Fitness. Before and after the program we performed measurements of stand- ardized anthropomorphic and fitness tests. A questionnaire was used to check the effect of the program on lifestyle components and the health-related behaviour (Majerič, 2015). Data was processed using the SPSS for Windows pro- gram. We found that the 8-week program had a positive ef- fect on reducing the body’s circumference in the abdomen and hips, and that the results in fitness tests which measure strength, flexibility and overall endurance were improved. The program also had a positive effect on the evaluation of lifestyle components and on health-related lifestyle atti- tudes. We confirmed all this at the level of 5% of statistical significance (p≤0,05). Due to the positive effect of this pro- gram, we suggest to other teachers and professional sports professionals who implement sports programs for students to implement similar sport programes. Key words: healthy lifestyle, program, effect, fitness, students. Izvleček Namen prispevka je bil predstaviti učinek 8-tedenskega programa za zdrav življenjski slog študentov. Vzorec je predstavljajo 41 merjencev, od katerih jih je bilo 19 moških in 22 žensk in so bili v študijskem letu 2015-16 redno vpisani na izbirni obštudijski predmet ECTS Fitnes. Pred in po izved- bi programa smo izvedli meritve standardiziranih antropo- morfičnih in fitnes testov. Za preverjanje učinka programa na komponente življenjskega sloga in vedenje merjencev, ki je povezano z zdravjem, smo uporabili anketni vprašalnik (Majerič, 2015). Podatke smo obdelali s programom SPSS za Windows. Ugotovili smo, da je imel 8-tedenski program po- zitivni učinek na zmanjšanje obsegov telesa v predelu tre- buha in bokov, ter da so se izboljšali rezultati v fitnes testih, s katerimi smo merili vzdržljivost v moči, gibljivost in splošno vzdržljivost. Program je imel pri študentih pozitivni učinek tudi na vrednotenje komponent življenjskega sloga ter, sta- lišča povezana z zdravim življenjskim slogom in na občutek uspešnosti v življenju »na sploh«. Vse to smo potrdili na rav- ni 5% statističnega tveganja (p≤0,05). Zaradi pozitivnega učinka programa, predlagamo, da podobne programe izva- jajo tudi drugi učitelji in strokovni delavci v športu, ki izvaja- jo športne programe za študente. Ključne besede: zdrav življenjski slog, program, učinek, fitnes, študenti. Majerič Matej*, Aleš Močnik**, Maja Dolenc*, Primož Pori* 8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov – primer dobre prakse „ Uvod Zdrav življenjski slog je v sedanjem času eno najpogosteje upora- bljenih pogovornih besednih zvez, s katerimi želimo posameznike opozoriti na pomen njihovega aktivnega delovanja s ciljem ohra- njanja ali izboljšanja zdravja v vsakdanjem življenju. Pri tem zdravje po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2009) ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in so- cialne blaginje. V širšem smislu je ohranjanje ali ponovno vzposta- vljanje tega stanja pri vsakem posamezniku povezano z njegovim odgovornim vedenjem do sebe in drugih v življenju na sploh. V ožjem smislu pa gre za zavedanje o pomenu ustreznega vedenj- ska sloga do zdravja, torej o posameznikovem značilnem načinu življenja, ki vpliva na njegovo zdravstveno stanje. Vedenjski slog posameznika namreč lahko njegovo zdravstveno stanje ohranja, *Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani **Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani šport na univerzi 245 varuje in krepi, če pa je nezdrav, pa prispeva k razvoju kroničnih nenalezljivih bolezni. Kronične nenalezljive bolezni, kot so rak, bo- lezni srca in ožilja, diabetes, bolezni dihal ipd., so v današnjem času eden najpogostejših razlogov prezgodnje umrljivosti. Po nekate- rih podatkih bi jih lahko z ustreznim življenjskim slogom v več kot 80% preprečili. Zdravstvena stroka (Tomšič, 2014) med dejavnike tveganja vedenjskega sloga šteje neredno, neuravnoteženo in nezdravo prehrano, nezadostno telesno dejavnost ter športno ak- tivnost, nezadostni in neustrezni nočni počitek, negativni psihični stres in nezdrave razvade kot je prekomerno pitje alkohola in kaje- nje. Številni strokovnjaki v zadnjem času opozarjajo tudi na vse bolj pogosto zlorabo zdravil v smislu poživil in pomirjeval, uživanje raz- ličnih drog in prepogosto uporabo elektronskih naprav (pametnih telefonov, tablic, računalnikov…). Vse to pa v prekomerni uporabi kaže vse znake odvisniškega vedenja. Avtorji prispevka smo v študijskem letu 2015-16 v okviru Centra za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani (sedaj Centra za obštudij- sko dejavnost UL) prvič izvedli pilotni projekt »8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov« pri izbirnem predme- tu ECTS Fitnes. Predmet ECTS Fitnes je namenjen vsem študentom Univerze v Ljubljani, ki se želijo seznaniti s fitnesom in hkrati osvo- jiti znanja, ki omogočajo različne načine telesne vadbe v fitnesu. Cilji predmeta so, da se študenti usposobijo za pravilno uporabo fitnes trenažerjev in pripomočkov (elastik, vadbenih trakov, žog, drsnikov, palic, kolebnic, ročk, kroglastih uteži z ročajem …) kot nadomestkov uporabe klasičnih fitnes trenažerjev, ob tem pa pri- dobijo tudi osnovna znanja o delovanju organizma pri telesnem naporu ter uporabi različnih metod za razvoj moči, vzdržljivosti in gibljivosti. Od študijskega leta 2013-14 do 2018-19 se je vsako leto na predmet ECTS Fitnes povprečno vpisalo 90 študentov. Razporejeni so bili v več vadbenih skupin, v katerih je bilo 25-30 vadečih. Izbirni pred- met smo izvajali v fitnes telovadnici v Športni dvorani v študent- skem naselju v Rožni dolini. Za vsako skupino je predmet potekal enkrat tedensko po dve šolski uri (skupaj 90 minut). Zaradi velikega števila študentov na eni vadbeni enoti smo morali vadbo organizi- rati tako, da je bila za študente čim bolj učinkovita. Zato smo prvo šolsko uro (45 minut) namenili organizirani skupinski vadbi, drugo šolsko uro (45 minut) pa so študenti vadili (skladno z osebnimi cilji) po osebnem fitnes programu. Izvajalci smo se zavedali, da sodobna fitnes vadba že dalj časa pre- sega le vadbo na fitnes trenažerjih, zato je bil naš glavni cilj, da študenti spoznajo fitnes vadbo kot športno dejavnost, ki ima celo- stni vpliv na njihove gibalne ter funkcionalne sposobnosti, sestavo telesa, zdravje in počutje. S tega vidika smo v zadnjih štirih letih izvedbe predmeta ECTS Fitnes uporabili sistematični pristop; ob začetku izvajanja predmeta smo opravili analizo začetnega stanja, nato smo izvajali program in na koncu zopet naredili analizo konč- nega stanja. Analiza stanja je vključevala meritve sestave telesa, obsegov, ter izvedbo izbranih fitnes testov za gibljivost, vzdržlji- vost v moči in splošno vzdržljivost. Vsako leto smo na prvem srečanju s študenti t.j. pred izvedbo predmeta ECTS Fitnes študente tudi anketirali. Namen tega je bil pridobiti podatke o njihovih ciljih in pričakovanjih (Majerič, 2015). Osebni cilji udeležencev izbirnega predmeta ECTS Fitnes so bili v glavnem izboljšanje kondicije in počutja ter oblikovanje telesa (pri študentkah) in pridobivanje moči in mišične mase (pri študentih). Vsako leto je cca. 30% udeležencev želelo izgubiti tudi odvečne kilograme. Večina študentov je bila pred izvedbo predmeta ne- redno in neorganizirano telesno dejavna; povprečno pa so se ukvarjali s športno dejavnostjo dvakrat tedensko. Približno 20% študentov se je ukvarjala s fitnesom, 20% z različnimi oblikami vo- dene vadbe, ostali pa z različnimi oblikami športov v naravi, največ s tekom, hojo, pohodništvom in kolesarjenjem. Slika 1. Meritve začetnega stanja pri izvajanju programa v ŠD v Rožni dolini 246 Izvajalci smo študente (skladno z učnim načrtom) želeli naučiti osnov fitnes vadbe, ter jim omogočiti praktično izkušnjo, da lahko z načrtovano in sistematično vadbo dosežejo zastavljene osebne cilje. Zato smo jim ob pričetku izvajanja predmeta ECTS Fitnes pri- pravili 8-tedenski uvajalni program, katerega glavni cilj je bil štu- dente spodbuditi k redni, najmanj trikrat tedenski telesni vadbi. Med izvajanjem programa smo študentom načrtno posredovali informacije za izboljšanje njihovega vedenjskega sloga za izboljša- nje zdravja. S tem smo želeli (v njihovem vsakdanu) ob povečanju pogostosti in rednosti telesne vadbe izboljšati tudi njihovo ozave- ščenost o drugih dejavnikih zdravega življenjskega sloga; spodbu- jali smo jih k zdravi in uravnoteženi prehrani, k pitju ustrezne koli- čine vode, ustrezni dolžini nočnega počitka in dnevni aktivnosti za sprostitev in zmanjšanje stresa. Program smo pripravili po priporočilih Svetovne zdravstvene orga- nizacije (WHO, 2004, 2009, 2010, 2014, 2019) o prehrani, pitju teko- čine, telesni dejavnosti in nočnem počitka. Skladno z uvodnimi izhodišči je namen tega prispevka predstaviti učinek 8-tedenskega programa za izboljšanje življenjskega sloga študentov, ki smo ga izvedli pri predmetu ECTS Fitnes v študijskem letu 2015-16 na izbrane telesne značilnosti, gibalne sposobnosti in stališča povezana z zdravjem. S tem želimo k izvajanju podobnih programov spodbuditi tudi druge učitelje in strokovne delavce v športu, ki izvajajo športne programe za študente na Univerzi v Ljubljani. „ Metode Opis izvedbe Eksperimentalni program je potekal od novembra 2015 do januarja 2016 pri predmetu ECTS Fitnes na Centru za univerzitetni šport na Univerzi v Ljubljani. Novembra 2015 smo izvedli meritve začetnega stanja obsegov in sestave telesa, moči, gibljivosti in vzdržljivosti ter analizo življenjskega sloga (anketa). Sledilo je osem tednov ciljno usmerjenega izvajanja programa v obliki tedenskih 90 minutnih srečanj (praktičnih vaj). Na teh srečanjih je vodja programa vade- čim vsake dva tedna predstavil delovni list s praktičnimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije o zdravi prehrani, pitju teko- čin, telesni vadbi, spanju in počitku (WHO, 2004, 2009, 2010, 2014, 2019). Skupaj so prejeli štiri delovne liste z natančnimi navodili. Na srečanjih so se študenti naučili pravilno izvajati krepile in raztezne gimnastične vaje. Po tem delu je sledila izvedba organizirane sku- pinske 30-minutne telovadbe za moč in gibljivost. Na ta način so študenti osvojili pravilne gibalne vzorce krepilnih in razteznih gim- nastičnih vaj in se naučili pravilno izvajati 30-minutno telovadbo. Po srečanju so študenti za vsake dva tedna posebej dobili navodi- lo, da do prihodnjega srečanja najmanj dva-krat tedensko na enak način (kot na vaji) izvedejo 30-minutno telovadbo; ob tem pa še najmanj dva-krat tedensko izvedejo nizko intenzivno 45-minutno aerobno vadbo v naravi (hoja ali tek). Po osmih tednih smo januar- ja 2016 izvedli meritev končnega stanja. Slike od 1 do 4 prikazujejo delovne liste, ki so jih prejeli vadeči v programu. Slika 1. Delovni list za prvi in drugi teden Slika 2. Delovni list za tretji in četrti teden šport na univerzi 247 Preiskovanci Preiskovanci so bili redno vpisani študenti v dodiplomske progra- me na različnih članicah Univerze v Ljubljani. Največ študentov in študentk je bilo iz Filozofske in Biotehnične fakultete. Iz preglednice 1 je razvidno število vključenih študentov v razi- skavo. V tem prispevku smo pripravili analizo le za študente, ki so sodelovali v obeh meritvah t.j. začetnega in končnega stanja in za katere smo zbrali vse podatke, ki so opisani v spremenljivkah. To pomeni, da so študenti izvedli začetne in končne meritve obse- gov telesa in testov gibalnih sposobnosti ter da so izpolnili anketni vprašalnik o življenjskem slogu pred začetkom in po izvedbi pro- grama. Glede na primerljive raziskave, lahko ugotovimo, da nam je uspelo zbrati relativno velik vzorec t.j. 41 merjencev, od katerih jih je bilo 19 (46%) moških in 22 (54%) žensk. Podobne raziskave običajno potekajo na največ 20 merjencih. Pripomočki Spremembe med začetno in končno meritvijo v telesnih značil- nostih obsegov smo merili s standardiziranimi antropometričnimi meritvami za obseg trebuha, pasu in bokov v centimetrih (Coburn in Malek, 2012). Gibalne sposobnosti vadečih pa smo merili s stan- dardiziranimi fitnes testi (Coburn in Malek, 2012; Gray Cook, 2010; Mackenzie, 2005), ki jih prikazuje preglednica 3. Gibljivost smo merili s testom predklon sede (Coburn in Malek, 2012); vzdržljivostno moč nog smo merili s počepi (Mackenzie, 2005), vzdržljivostno moč rok smo merili s sklecami (Mackenzie, 2005); vzdržljivostno moč trupa smo merili s testom upogibi trupa iz hrbtne leže skrčno (Coburn in Malek, 2012). Splošno vzdržljivost smo merili s 3 minutnim testom stopanja na klop (Coburn in Ma- lek, 2012). Stabilizacijo telesa smo merili s testom odnoženje v levo in desno-bočni opori na podlahteh (Gray Cook, 2010). Gibalni vzo- rec pa smo merili s testom FMS počep (Gray Cook, 2010). Spremembo življenjskega sloga med začetno in končno meritvijo smo merili z anketo (Majerič 2015). V anketi so študenti ocenjevali stališča do svojega življenjskega sloga z vidika sedmih komponent (telesne, intelektualne, čustvene, socialne, duhovne, zaposlitvene in okolijske) (Pori, 2012) in vedenja povezanega z zdravjem. Slika 3. Delovni list za peti in šesti teden Slika 4. Delovni list za sedmi in osmi teden Preglednica 1 Značilnosti merjencev, ki so bili vključeni v raziskavo Merjenci na meritvi Moški Ženske Mstarost SDstarost Starostni razpon Začetnega stanja 34 (32 %) 37 (35 %) 21,21 1,748 19 - 22 Končnega stanja 21 (20 %) 26 (24 %) 21,20 1,618 19 - 22 Začetnega in končnega stanja 19 (46 %) 22 (54 %) 21,22 1,666 19 - 22 Legenda: Mstarost – mediana starosti; SDstarost – standardni odklon. 248 Spremenljivke (7) o komponentah in stališčih do življenjskega slo- ga so bile: 1. Telesna komponenta: Imam primerno raven gibalnih in funk- cionalnih sposobnosti ter primerno sestavo telesa, imam do- ber imunski sistem, imam zdrave prehranjevalne navade in ne uživam alkohola in ne kadim. Spremenljivka (ŽS1): Dobro se počutim, ker sem v dobri kondiciji, zdrav/a, se zdravo prehranju- jem in ne uživam alkohola in ne kadim. 2. Intelektualna komponenta: Stalno zavestno skrbim za rast in učenje ter bogatenje znanja in spretnosti (s študijem, z razni- mi strokovni tečaji, branjem knjig, dodatnimi izobraževanji ipd.). Spremenljivka (ŽS2): Dobro se počutim, ker se intelektualno razvijam. 3. Čustvena komponenta: Stalno zavestno skrbim za pozitivni čustveni tok (sreča in veselje) in nadziram stres. Spremenljivka (ŽS3): Dobro se počutim, ker sem pozitiven/a in brez stresa. 4. Socialna komponenta: Stalno zavestno skrbim za dobro ko- munikacijo z ljudmi in vzdrževanje pristnih medosebnih od- nosov. Spremenljivka (ŽS4): Dobro se počutim, ker imam dobro komunikacijo in dobre medosebne odnose z ljudmi. 5. Duhovna komponenta: Stalno zavestno skrbim za osebno rast na področju vrednot, kulturnih prepričanj in moralnih stališč. Spremenljivka (ŽS5): Dobro se počutim, ker se duhovno razvijam. 6. Zaposlitvena komponenta: Stalno zavestno skrbim za zado- voljstvo na svojem študijskem in/ali delovnem mestu (od- nosi, stres, delovna učinkovitost). Spremenljivka (ŽS6): Dobro se počutim, ker študiram/delam v pozitivnem okolju, kar me to veseli in osrečuje. Pri svojem delu sem učinkovit/a. 7. Komponenta okolja: Predstavlja naš življenjski prostor (bival- ni prostor, medicinsko oskrbo, higieno, čisto okolje). Spremen- ljivka (ŽS7): Dobro se počutim v okolju, kjer živim. Spremenljivke (9) o stališčih glede vedenja, ki ga povezujemo z zdravjem so bile: 1. Spremenljivka (ZŽ1): Sem zdrav/a: brez vseh vrst bolezni in imam dobro imunsko odpornost. 2. Spremenljivka (ZŽ2): Imam zdravo telesno sestavo: primerno telesno težo in optimalni delež maščob. Nimam odvečnih kilo- gramov in maščob. 3. Spremenljivka (ZŽ3): Imam zdravo in urejeno prehrano: jem raznovrstno nepredelano hrano z dovolj svežega sadja in zele- njave. Jem malo mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Pijem dovolj vode in manj sladkih ter gaziranih pijač. Jem najmanj 5 obrokov na dan. 4. Spremenljivka (ZŽ4): Dnevno se gibam na svežem zraku: dnev- no namenim čas za hojo, sprehod, kolesarjenje ali tek zunaj, po možnosti v naravi. 5. Spremenljivka (ZŽ5): Dnevno namenim čas za psihično spro- stitev: sproščam stres in obnavljam energijo. 6. Spremenljivka (ZŽ6): Večino noči spim dovolj: povprečno 7-9 ur/noč; zbudim se spočit/a. 7. Spremenljivka (ZŽ7): Sem v dobri telesni kondiciji – moč: poču- tim se, da imam dovolj moči za dnevne napore, ki so povezani s športom in gibanjem na sploh. 8. Spremenljivka (ZŽ8): Sem v dobri telesni kondiciji – gibljivost: počutim se, da sem dovolj gibljiv/a in ne zakrčen/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh. 9. Spremenljivka (ZŽ9): Sem v dobri telesni kondiciji – vzdržlji- vost: počutim se vzdržljiv/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh. Izbrali smo še dve spremenljivki za ocenjevanje stališč o občutku uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh«: 1. Spremenljivka: »Na sploh« sem v življenju uspešen. 2. Spremenljivka: »Na sploh« imam v življenju dober občutek glede perspektivnosti študija in zaposlitve. Študentje so se do posameznih stališč opredelili z ocenami na 6-stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer sta bili oceni 1 (»trditev zame ne drži«) in ocena 6 (»trditev zame popolnoma drži«) skrajni meji razpona, ocene 2, 3, 4 in 5 pa vmesne opredelitve. Analiza podatkov Dobljeni podatki so predstavljeni z medianami in standardnimi odkloni. Statistično značilne razlike v ocenah med skupinama pri posameznih spremenljivkah smo ugotavljali s t-testom za neod- visne vzorce, Wilcoxonovim testom za ordinalne merske ravni (pri FMS počepu) in komponentno analizo, ko smo združevali spre- menljivke o stališčih povezanih z življenjskim slogom« in stališčih o vedenju, povezanim z zdravjem na skupno komponento. Sta- tistično značilna razlika je bila potrjena na ravni 5% statističnega Preglednica 3 Standardizirani fitnes testi, ki smo jih uporabili v raziskavi Gibalna sposobnost Fitnes test Rezultat Gibljivost Predklon sede (Coburn in Malek, 2012) Največji razpon giba v cm Vzdržljivost v moči Počepi (Mackenzie, 2005) Največje število ponovitev Sklece (Mackenzie, 2005) Največje število ponovitev Upogibi trupa (Coburn in Malek, 2012) Največje število ponovitev Vzdržljivost Test stopanja (Coburn in Malek, 2012 Število srčnih utripov v 60 sek. Stabilizacija Odnoženje v bočni opori (Gray Cook, 2010) Ocena od 1 do 3 Gibalni vzorec FMS počep (Gray Cook, 2010) Ocena od 1 do 4 Legenda: cm – centimetri; ocena gibalnega vzorca pri testu FMS počep z ocenami od 1 do 3, kjer je 1 predstavljala najnižjo oceno, 3 pa najvišjo; ocena gibalnega vzorca pri testu odnoženje v levo in desno-bočni opori na podlahteh z ocenami od 1 do 4, kjer je 1 predstavljala najnižjo oceno, 4 pa najvišjo. šport na univerzi 249 tveganja (p≤0,05). Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS (verzija 15.0, SPSS Inc., Chicago, ZDA). „ Rezultati Preglednica 3 kaže razlike med začetno in končno meritvijo pri merjenju obsega pasu, trebuha in bokov ter razmerju pas/boki. Pri vseh meritvah, razen pri obsegu pasu smo ugotovili statistično značilne razlike med začetno in končno meritvijo. Ugotovili smo, da se je pri merjencih med trajanjem programa statistično zna- čilno zmanjšal obseg trebuha (p≤0,001) in obseg bokov (p≤0,05); prav tako se je zmanjšalo razmerje med pasom in boki (p≤0,05). Preglednica 4 kaže razlike med začetno in končno meritvijo pri fi- tnes testih. Pri vseh meritvah, smo ugotovili statistično značilne razlike (p≤0,001) med začetno in končno meritvijo. Ugotovili smo, da so merjenci v osmih tednih izvajanja programa statistično zna- čilno izboljšali gibljivost pri predklonu sede (+3,12 cm), moč nog pri počepih (+16 ponovitev), moč rok pri sklecah (+5,14 ponovitev), moč trupa pri upogibih trupa (+36,17 ponovitev) in splošno vzdr- žljivost pri 3 minutnem testu stopanja (-7,17 srčnega utripa). Preglednica 5 kaže razlike med začetno in končno meritvijo pri testu FMS počep in testu Odnoženje v levo in desno-bočni opori na podlahteh. Pri vseh meritvah, smo ugotovili statistično značil- ne razlike (p≤0,001) med začetno in končno meritvijo. Ugotovili smo, da so merjenci v osmih tednih izvajanja programa statistično značilno izboljšali oceno stabilizacije telesa v levo- (+0,95 ocene) in desno-bočni (+1,09 ocene) opori na podlahteh. Prav tako so izboljšali ocene gibalnega vzorca pri FMS počepu (+0,53 ocene). Preglednica 6 kaže razlike med začetno in končno meritvijo pri stališčih povezanih z življenjskim slogom. Ocene pri vseh stali- ščih skupaj (ŽS1-ŽS7), s katerimi smo ocenjevali vse komponen- te življenjskega sloga na eni komponenti (telesno, intelektualno, čustveno, socialno, duhovno, zaposlitveno in okolijsko) so se pri zaključnem anketiranju statistično značilno zvišale (p≤0,001). Prav tako smo to ugotovili pri posameznih komponentah: telesni (ŽS1 »Dobro se počutim, ker sem v dobri kondiciji, zdrav/a, se zdravo prehranjujem in ne uživam alkohola in ne kadim.«) (p≤0,001); inte- lektualni (ŽS2 »Dobro se počutim, ker se intelektualno razvijam.«) (p≤0,05); čustveni (ŽS3 »Dobro se počutim, ker sem pozitiven/a in brez stresa.« (p≤0,05); duhovni (ŽS5 »Dobro se počutim, ker se du- hovno razvijam.«) (p≤0,05) in zaposlitveni (ŽS6 »Dobro se počutim, Preglednica 3 Razlike med začetno in končno meritvijo pri merjenju obsega pasu, trebuha in bokov ter razmerje pas/boki Spremenljivka M1 M2 SE t df p Obseg pasu (v cm) 77 ,34 76,91 0,26 1,68 37 0,101 Obseg trebuha (v cm) 85,79 83,22 0,44 5,84 37 < 0,001 Obseg bokov (v cm) 9 9,11 97, 0 6 0,60 3,40 37 < 0,05 Razmerje pas/boki (koeficient) 0,79 0,78 0,01 -2,29 37 < 0,05 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; SE – standardna napaka; t – t test; df – prostostne stopnje; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05). Preglednica 4 Razlike med začetno in končno meritvijo pri fitnes testih Fitnes test M1 M2 SE t df p Predklon sede (v cm) 43,00 46,12 0,52 -6,03 40 < 0,001 Počepi (št. ponovitev) 75,40 91,40 2,33 -6,85 39 < 0,001 Sklece (št. ponovitev) 15,47 20,61 0,65 -7, 85 35 < 0,001 Upogibi trupa (št. ponovitev) 54,53 90,70 9,85 -3,67 39 < 0,001 Test stopanja (utrip 60 sek.) 127, 35 120,18 1,48 4,85 39 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05); Upogibi trupa – upogibi trupa iz hrbtne leže; Test stopanja na klop; Utrip 60 sek. – srčni utrip v 60 sekundah, 15 sekund po izvedbi testa. Preglednica 5 Razlike med začetno in končno meritvijo pri testu FMS počep in Odnoženje v levo in desno-bočni opori na podlahteh Fitnes test M1 M2 Povprečje pozitivnih rangov p Odnoženje D 2,38 3,33 12,7 < 0,001 Odnoženje L 2,19 3,28 14,0 < 0,001 FMS počep 2,17 2,70 9,0 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05); Odnoženje D – odnoženje v desno-bočni opori na podlahteh; Odnoženje L – odnoženje v levo-bočni opori na podlahteh. 250 ker delam v pozitivnem okolju, kar me veseli in osrečuje. Pri svojem delu sem učinkovit/a.«) (p≤0,05). Pri socialni (ŽS4 »Dobro se poču- tim, ker imam dobro komunikacijo in dobre medosebne odnose z ljudmi.«) in okolijski (ŽS7 »Dobro se počutim v okolju, kjer živim.«) komponenti so se ocene v osmih tednih izvajanja programa zvi- šale, vendar ne na ravni statistične značilnosti. Preglednica 7 kaže razlike med začetno in končno meritvijo pri sta- liščih o vedenju merjencev, ki ga povezujemo z zdravjem. Ocene pri vseh stališčih skupaj (ZŽ1-ZŽ9), s katerimi smo ocenjevali stali- šča o zdravem življenjskem slogu, so se v osmih tednih izvajanja programa statistično značilno zvišale (p≤0,05). Statistično značilno (p≤0,05) so se ocene zvišale še pri stališčih o zdravi prehrani (ZŽ3 »Imam zdravo in urejeno prehrano: jem raznovrstno nepredelano hrano z dovolj svežega sadja in zelenjave. Jem malo mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Pijem dovolj vode in manj sladkih ter gazira- nih pijač. Jem najmanj 5 obrokov na dan.«), o telesni moči (ZŽ7 »Sem v dobri telesni kondiciji – moč: počutim se, da imam dovolj moči za dnevne napore, ki so povezani s športom in gibanjem na sploh« in gibljivosti (ZŽ8 »Sem v dobri telesni kondiciji – gibljivost: počutim se, da sem dovolj gibljiv/a in ne zakrčen/a ob dnevnih naporih, povezanih s športom in gibanjem na sploh«. Prav tako so se ocene zvišale pri vseh ostalih stališčih, vendar ne na ravni statistično značilnih razlik. Preglednica 8 kaže razlike med začetno in končno oceno pri vre- dnotenju uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh«. Za- nimivo je, da so se ocene pri stališču »Na sploh« sem v življenju uspešen.« pri končni meritvi (v primerjavi z začetno) statistično značilno zvišale (p≤0,05). Iz tega lahko sklepamo, da je imel pro- gram pozitivni učinek na občutek uspešnosti v življenju. Pri stališču »Na sploh« imam v življenju dober občutek glede perspektivnosti Preglednica 6 Razlike med začetno in končno meritvijo v stališčih povezanih z življenjskim slogom Stališče M1 M2 SE t df p ŽS1 3,85 4,51 0,14 -4,77 40 < 0,001 ŽS2 4,02 4,49 0,17 -2,65 40 < 0,05 ŽS3 3,80 4,24 0,14 -3,04 40 < 0,05 ŽS4 4,73 4,88 0,17 -0,88 39 0,383 ŽS5 3,85 4,32 0,16 -2,82 40 < 0,05 ŽS6 4,17 4,68 0,18 -2,93 40 < 0,05 ŽS7 4,90 5,07 0,13 -1,27 40 0,213 ŽS skupaj 4,19 4,60 0,1 -4,3 40 < 0,001 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05). Preglednica 7 Razlike med začetno in končno meritvijo v stališčih o vedenju merjencev, povezanim z zdravjem Stališče M1 M2 SE t df p ZŽ1 4,90 4,90 0,10 0 39 1,000 ZŽ2 3,76 4,00 0,12 -1,95 40 0,058 ZŽ3 3,83 4,24 0,18 -2,33 40 < 0,05 ZŽ4 3,85 3,90 0,20 -0,24 40 0,812 ZŽ5 3,63 3,95 0,19 -1,67 40 0,102 ZŽ6 4,27 4,44 0,17 -1,02 40 0,313 ZŽ7 4,15 4,56 0,16 -2,59 40 < 0,05 ZŽ8 4,00 4,46 0,17 -2,76 40 < 0,05 ZŽ9 3,98 4,32 0,18 -1,86 40 0,070 ZŽ_skupaj 4,04 4,31 0,10 -2,78 40 < 0,05 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05). Preglednica 8 Razlike med začetno in končno meritvijo pri vrednotenju uspešnosti in perspektivnosti v življenju »na sploh« Stališče M1 M2 SE t df p »Na sploh« sem uspešen. 4,29 4,54 0,11 -2,13 40 < 0,05 »Na sploh« imam dober občutek. 4,37 4,49 0,11 -1,09 40 0,281 Legenda: M1 – mediana za začetno meritev; M2 – mediana za končno meritev; SE – standardna napaka; t – testna t statistika; df – prostostne stopnje; p – raven statistične značilnosti (p≤0,05). šport na univerzi 251 študija in zaposlitve pa so se ocene zvišale, vendar ne na ravni sta- tistično značilne razlike. „ Zaključek Ugotovitve kažejo, da je imel 8-tedenski program za izboljšanje življenjskega sloga študentov pozitivni učinek na zmanjšanje obse- gov telesa v predelu trebuha in bokov, ter da so se izboljšali rezul- tati v fitnes testih, s katerimi smo merili vzdržljivost v moči, giblji- vost in splošno vzdržljivost. Program je imel pozitivni učinek tudi na vrednotenje komponent življenjskega sloga, stališča povezana z zdravim življenjskim slogom ter občutek uspešnosti v življenju »na sploh«. Na podlagi rezultatov priporočamo, da tudi drugi učitelji in izvajal- ci programov za študente izvajajo podobne sistematično načrto- vane in izvedene programe za študente. Predvidevamo, da lahko na tak način vplivamo na njihovo večjo ozaveščenost za zdrav življenjski slog. „ Literatura 1. Coburn, J. W. & Malek, M. H. (2012). NSCA‘s essentials of personal train- ing-2nd edition. Champaign, Illinois: Human Kinetics. 2. Cook, G. (2010). Function http://www.distrimed.com/product_info. php?products_id=7093al Movement Systems: Screening, Assessment and Corrective Strategies. On Target Publications: Aptos, CA. 3. Coulson, M. & Archer, D. (2013). Practical Fitness Testing; Analysis in Exercise and Sport (Fitness Professionals). London: A&C Black Publis- hers Ltd. 4. Mackenzie, B. (2005). Tests. Brianmac-Sports Coach. Pridobljeno iz http://www.brianmac.co.uk. 5. Majerič, M. (2015). Anketa za 8-tedenski program za zdrav življenjski slog. Ljubljana: Center za univerzitetni šport Univerze v Ljubljani. 6. Tomšič, S., Kofol Bric, S., Korošec, A., Maučec Zakotnik, J. (2010). Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje CINDI raziskav v Slo- veniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje RS. 7. WHO (2004). WHO technical meeting on sleep and health (Prido- bljeno 20.4.2019 s http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_ file/0008/1 14101/E84683.pdf). 8. WHO (2009). Global Health. World Health Organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/ GlobalHealthRisks_report_full.pdf). 9. WHO (2010). Global recommendations on physical activity (Pri- dobljeno 20.4.2019 s https://apps.who.int/iris/bitstream/han- dle/10665/44399/9789241599979_eng.pdf;jsessionid=FBA33D2B6A8B 595BD29DCBE1131B8421?sequence=1). 10. WHO (2014). Guidelines for Drinking Water. World Health Organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/water_sanitation_he- alth/dwq/nutwaterrequir.pdf). 11. WHO (2019). Take a step to the better health. World health organization (Pridobljeno 12.4.2019 s https://www.who.int/behealthy). doc. dr. Matej Majerič, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani matej.majeric@fsp.uni-lj.si