22. številka.
k 19. februvavija 1895.
(v Trsta, v torek zjutraj ilne 19 fehrnvarja 1895.)
Tečaj XX.
nlDIMOlT**
izhaja po trikrat na teden v i««tih i»-danjih ab tovhih, iatPtklh in sobotah, /.jutranje iidmije ii-haja ob 6. uri zjutraj, večerno p* ol> 7. ari fsror. — Oboj mu indanjf ataiie : ta jeden men«« . t. — .MU, icv«n AvutnJ- f. 1.4U ta tri meaoe . . , J.flo , . , l .— ra pol leta . . . b,— ... ».— ta v»« leto . . . 10.— • • . 1*.— Na aaraAbe krti prilai««« aaraćnina «•
a* jeailje ozir. Poftamićre Številke »e dobi»ajn» pro-dajalnicah tobaka v Iratu po 9 n»č.. iiven Trita po S uvi. Sobotno le&erno i i dan j« v Irnfu « n«., iiTen Trata S n«.
EDINOST
Oblini »e rai-uao po tarifu r ptMilu; i* naslov t doboiiini č'rkarai aj pUčujo
-mtor. k-ittkor ob*><a nT&>l;ii*i ^ruti,. Popluna f»«mr(n:i?e in j*Tn ij!i»hy,iir» i >-maii oglani itd. *« nounajo po p igodbi
v-I l'ipi»i nuj s>i poiiljaja ir.>dni*tTu ulii'» CHHerm.. it. lil. Viiko pi»>n.» miru liiti frankov,ttlo, * ir nt»friin!(.>»4'iii «e n > »prejnnajo. Roko;ti
Glasilo slovenskega političnega društva
.Haroćnino. > .jkla.om-ije m	»prn-
jama upravnWi<9 ulicu Mulino pir -colo hit. 3, II. nadat. Odprte r»ttl.iniB«iJe •o proat« poitnine.
Primorsko. ^ >
mike nktlim dražbe tv. Cirili h Mctada v Trsti.
ftlinolo nedeljo popoludne se je vršil občni zbor možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu v navzočnosti zadostnega števila članov. Slavno vlado je zastopal viiji redarstveni komisar g. Bach er.
Zborovanje je otvoril predsednik podružnice, g. prof Mat f H and i d kratkim nagovorom, v katerem je obžalovaje naglaial, da je v minolem letu — odkar je odšel zaslužni družbeni tajnik, veleč. gosp. župnik Žlogar — glavno družbino vodstvo dosledno kazalo nekako animoznost ne le do naše podružnice same, ampak do tržaškega šolstva sploh. Trpkimi izrazi je zavrnil tudi razna obrekovanja in sumničenja, naperjena proti njegovi osebi. (Neki poznani vi.soki cerkveni dostojanstvenik kranjski je bil namreč raztrosil v svet — neresnico, da Be g. profesor d A dobro plačati za njegovo delo pri družbi.) Slednjič je naglasil, da se je naše šolstvo v minolem letu razvijalo sijajno ter je pozval tržaške Slovence, da pomnožč svojo požrtvovalnost, da bodemo pripravljeni, ako res pride do tega — kakor se je bilo zapietilo —, da bodemo morali sami skrbeti za sveje šole. Iz govora predsednikovega bilo bi še omeniti, da je družba kupila poslopje, v katerem se nalivajo družbeni zavodi, za 19000 goldinarjev, dasi ni bil odbor podružnic« nikoli posebno navdušen za to kupčijo. Govoru predsednikovemu je zbor pritrjeval glasuo.
Na to je podružnični tajnik g. K1 i n a r prečita! nastopno poročilo:
Čestiti društveniki!
Pri občnem zboru prošlega leta dne 11. marca izvoljeni odbor obravnaval je društvene zadeve v desetih rednih sejali. Iz tega odbora izstopil je dne 82. avgusta nadzornik društeuih zavodov v Trstu g. prof. G laser; žal, da se odboru ni posrečilo pregovoriti ga in morala je družba pogrešati vrlega stro-kovnjaka-šolnika; upajmo pa, da se gosp. doktor ne odtegne popolnoma naši šolski družbi; društveni tajnik gosp. Bartol zapustil je Trst proti koncu leta in je prevzet njega posle društveni denarničar; obema gospodoma, ki sta žrtvovala mnogo truda in časa za naše podružnice procvit, bodi izrečeno tem potom prizuanje in zahvala.
Naši šolski zavodi obstoje iz petraz-rednice in otroškega vrta. Učiteljske moči so ostale taiste kot prejšnja leta, samo mesto učitelja gosp. Kiferla, ki se je prostovoljno odpovedal službi na našem zavodu, nastavilo je centralno vodstvo učitelja gosp. Godino, ki je počel poučevati pričetkoiu šolskega leta 1894-96.
Učencev, oziroma učenk šteje 1 razred 83, II razr. 72, III razr. 66, IV. razr. 04 in V. razr. 46. — Otroški vrtec 80 upisanih iu
podlistek;
SpihuJ Ant. Zaje. Temna uoč je že davno razprostrla svoja krila nad malo bosansko vasico. Prebivalci, od poljskega dela utrujeni, polegli so k počitku iu kmalo so pogasnile tudi lučice, koje so dosedaj brlele skozi okna, zalepljena papirjem. Neki tajinstveni mir je zavladal po kamenitih selskih sokakih (ulicah) iu le otožno zavijanje gladuega psa se je čulo gekje iz daljine in dramilo nočno tišino. Na kraju vasi pa, v koči siromašnega Ahmeda, odpro se počasi vrata iu mlado turško dokle prikaže se na P'ngu, zatvori vrata za seboj in se izgubi med gostim grmovjem, kuje s? razprostira od hiše pa tja pod goro. Brzini korakom je hitelo po ozki stezici, večkrat vzdihnivši postalo, se pazno ozrlo iu potem
60 obiskujočih otrok. Zavode vodi g. K a -muščič, ki je zajedno poučeval v III. razredu, g.čna Delni ko v a v 1, Reichma-ti o v a v II., K i f e r 1 e, oziroma Godina v IV. in P r e t n e r v V. razredu. Vrtnarica je g.čna M i k o t o v a. Veronauk poučeval je do oktobra č. g. Fran Sila, a po njega odhodu prevzel je ponk č. g. M. Koru z a. Ročna dela sti poučevali g.čni učiteljici. Šola ima stalno nameščenega postrežnika. Šolsko leto 1894-95 pričelo se je redno 16. septembra s sveto mašo in se je nadaljevalo s poukom redno, do dec., ko se je i naš zavod moral zatvoriti vsled razsajajoče dtivice. Sedaj se poufnje zopet redno. V obče je bilo zdravje gojencev ugodno, raznn nekaterih slučajev oftalmije, ušusne otekline in ddvice. Umrli so 3 gojenci in 1 deklica. Meseca maja so bili vsi otroci cepljeni po okr. zdravniku dr. Fanno. Šolo sta obiskala večkrat g. c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki se je prav laskavo izrazil o učnem vspehn na tem zavodu, istorako društveni nadzornik gospod dr. Glaser.
Šolska mladina praznovala je imendan Njih Veličanstev cesarja in cesarice in sv. očeta jubilej; tudi praznik zaščitnikov naše družbe sv. Cirila in Metoda slavila je naša šolska mladina s primerno slavnostjo. Običajna božičnica dne 20 dec. 1893 v Malijevi dvorani izpala je tako izborno, da je občinstvo zahtevalo, da se ponovi, kateri želji se je tudi ustreglo na dan sv. treh kraljev. Mladina iz razredov in otr. vrtca se je obdarovala z oblekami in obutvijo. Vse to jo priredila vrla naša sotrudnica, ženska podružnica v Trstu! Letos. t. j. 1894 je ta slavnost odpala, zbrala pa je omenjena podružnica kot novoletno darilo za našo družbo lepo svoto 1000 kron. — Voditeljstvo zavodov izdalo je za šolsko leto 1893-94 posebno poročilo. Kaki so pa vspehi teh naših zavodov ? utegne keio čest. društvenikov vprašati. Ne gledč na to, da so mladeniči in deklice, zapuščajoči naš zavod, dobro podprti v vedah, koje porabijo v svojem življenju, smemo tudi upati, da se ne izgube za narod, iz kojega so vzrasli in da postanejo prej ali slej koristen član njegov. Iz završenega V. razreda prestopilo je na državno gimnazijo 6, na drž. nemško solo 10 in na drž. obrtno šolo 8 učencev; ostali poiskali so si gospodarje in vstopili ali v obrt ali pa trgovino; deklice postanejo ponajveČ šivelje. 24 učencev vpisanih je v družbo sv. Mohorja. Šolske zadeve razpravljalo je učiteljstvo v rednih mesečnih konferencijah.
Delovanje odborovo bilo je poleg skrbi za potrebščine šolskih zavodov iu za njih procvit v pedagogičnem oziru tudi to, kako poskrbeti družbi denarnih doneskov v Trstu samem, da bi tako zbremenilo osrednje vodstvo, koje ima premnogo stroškov v drugih
zopet naprej hitelo. Na jedeukrat vstavši se, upre svoj pogled v temno grmovje kraj pota, od koder jej je neko šumenje dohajalo na uho, —
.Si ti Zulejka?* vprašal je nekdo po-tiliim glasom izza grmovja.
„Da, Ivane, jaz sem! Dobro, da si prišel, saj nocoj je zadnjikrat! Oj, zadnjikrat!* vzdihnila je deklica otožno.
„Nikar ne žaluj, draga moja!" odgovoril jej je na to mladi mož, stopivši iz gostega grmovja na stezo. Bil je krepke, visoke postave in oblečen po evropsko : v sivo, zeleno obrobljeno obleko. Obut je bil v težke, podkovane čevlje in čez raine mu je visela lov-s) a puška. Počasi se, je približal dekletu, položil jej desnico okoli vratu, hotevši jo priti ini ti na prsa.
Izvivši se ran iz objema ter stopivši korak nazaj je rekla ihtečim glasom: „Pusti I me! Ne greši dalje! Siy veš, da tvoja biti I
obmejnih krajih Slovenstva, osobito na Koroškem. Dosedanja letnina nikakor ne zadošča in vendar mora biti družbi na tem, zagotoviti si stalne dohodke. Prihodnjega odbora skrb bodi, v tem oziru pravo ukreniti Dne 9. junija priredila je podružnica svoj običajni koncert v gledišču „Fenice". Koncert, prirejen v velikem obsegu, uspel je popolnoma v moralnem in gmotnem ozirn. Poleg domačih moči sodeloval je operni pevec g. Trt ni k, ki je s svojim umetniškim pevanjem navdušil mnogobrojno občinstvo, Zbok ne ravno veselih društvenih razmer tržaških prevzela je zborovo petje škedenjska „Velesila", katera je zopet opravičila glas, ki ga ima med pev skimi društvi slovenskimi; sodelovali so pa tudi tržaški pevci. Omeniti moramo še druge veselice v prid naši družbi, kojo je priredila tukajšnja čitalnica s pomočjo nekaterih gospodov dne 17. aprila, ki je tudi vrgla lepo svotico za našo šolsko družbo. Hvalu prisrčna vsem činiteljem in rodoljubnemu občinstvu I
Kakor smo že omenili, praznovala jo šolska mladina god naših blagovestnikov s primerno slavnostjo, ostalo naše občinstvo pa s tem, da je pri tej priliki, pozvano po odboru po posebni okrožnici, poklonilo lep Cirilo-Metodijski dar v znesku 534 kron. Da si podružnica pridobi še več rednih udov, oziroma podpornikov, razposlala so se posebna vabila, kojim se je dosedaj odzvalo že precej rodoljubov. Poleg teh vefih dohodkov izkazovala je „Edinost* skoro v vsaki številki mule svote; pripomniti nam je, da te svote prihajajo po največ iz delalskih in obrtnih krogov, ter jih zato tem više ceniti moramo. Hvala lepa si. uredništvu, ki jo vedno radovoljno objavljalo te doneske, kakor sploh vse, našo družbo zadevajoče vesti in pozive.
Sicer izven poslovanja odbora, vendar v tesni zvezi z našo šolo, je zadeva javnih slov. šol v Trstu na mestne stroške, koja se mora prej ali slej -- to upamo za gotovo — rešiti nam v prilog. Gosp. dr. G r eg o r in, ki vso zadevo rodoljubno vodi, odredil je, da se svota za skupljeni njegov rekurs slov. starišev do učnega ministra, ki ga je dal natisniti v posebni knjižici, pokloni družbi sv. Cirila in Metoda! Slava vrlemu rodoljubu!
Podružnica ima svoje nabiralnice v Čitalnici, v telovadnici .Sokolovi", v delavskem podpornem društvu in v bralnem in podpornem društvu.
To bi bili dohodki, žal, da letos nimamo, zabeležiti nobenega pokrovitelja in tudi drugih volil mora letos denarničar pogrešati.
Troski za vzdržavanje šole so precej narasli, vendar ne dosezajo onih v prošlih letih, osobito ne, ker je šola s Šolskimi učili do cele preskrbljena.
Iz tega, čestiti društveniki, povzemete, da je odstopajoči odbor vestno vršil svoj
ne smem, ne morem! Ti si kristjan, a jaz mahomedanka, nevesta Hasan-bega! Da te nikdar nisem videla, morda bi bila srečna na njega strani! Tako pa nikdar, nikdar! Pregloboko si ti v mojem srcu, v moji duši! Radi tebe postala sem nevredna hčerka Islama iu Mahomedove vere! Radi tebe —, zato: ker sem te ljubila kristijana, nasprotnika sv. korana (turško sv. pismo) I Alah bodi mi milosti ji v !w
Malo je prestala, potem pa je zopet nadaljevala jecljaje: „Premišljevala seoi dolgo, da-li bi se še nocoj podala semkaj P Moja slabost iu pa velika ljubezen do tebe sti zmagali, prišla sem, da te še jedenkrat vidim, da ti še zadnjikrat rečem: Alah s teboj Ivane! Pozabi me, ako moreš! Tudi jaz bodem skušala pozabiti tebe in pa tvojo ljubezen! Imšala! — To izgovorivši mahnila je z roko in kakor divja srna potekla zopet proti očetovi hiši.	(Dalje prih.)
mandat in storil iz ljubavi do svojega naroda vse, kar mu je bilo mogoče, da povzdigne in pospeši našo šolsko družbo.
Rodoljubje naše naj ne bodi samo v srci, bodimo i rodoljub tudi v dejanji! Slovenska družba sv. Cirila in Metoda naj nas druži vse, brez razlike stanu in mišljenja; kdor podpira to družbo, oni p o d p i r a vero, n a rod i n d r ž a v o, ker nje nagibi so čisti kot kristal, nje nameni najplemeni-tejši! Gospoda! „Sveto služimo svetej domovini !*
Iz poročila blagajnikovega je posneti, da je imela podružnica v minolem letu 5632 gld. 51 nvč. dohodkov iu 5463 gld. 47 nvč. stroškov; in sicer je poslalo glavno vodstvo 394o gld., ostalo so donesli članarina, mali darovi, cirilo-metodijskl dar, veselice itd.
Obe poročili sti se odobrili soglasno. Pri točki „razni predlogi* so se slavili razni predlogi oziroma nasveti, koje bode uvaže-vati prihodnjemu odboru.
V	novi odbor so bili izvoljeni z vskli-kom: prof. Mate Mandič predsednikom, odborniki pa: dr. Josip A b r a m, .1 a n ko M a c a k, Ante H o g d a u o v i <5, Miha H e r v a t i n in M a k s o C o t i č.
V	svojem sklepčnem govoru je pozival gospod predsednik nove odbornike, da se z ljubeznijo iu navdušenjem poprimejo dela v procvit podružnic, pri čemer pa jih seveda morajo podpirati vsi drugi člani.
Politiške vesti.
Laftko resnicoljubne. V famoznein „protestu" so italijanski poslanci goriški naveli med zahtevami Slovencev tudi osnutje deželnega šolskega sv6ta, ki bi ssahteval do 200-000 gld. na leto, češ, da bi bilo to povsem novo breme. A gospoda sn zamolčali, da ljudstvo že sedaj plačuje 152.000 gld. v zaloge okrajnih šolskih svetov, i/, česar sledi, da bi breme za deželo narasl > le za 48.000 gld, Istotako so zamolčali dejstvo, da s o s I o v e u s k i poslanci po p o I-n o m a o d s t o p i I i od tesvojezahteve in vendar ni moglo priti do sporazumljenja.
Idimo dalje! V protestu je rečeno, da so Slovenci zahtevali 15V. podpore na svoto 250.000 za gradnjo ceste na levem bregu Soče, ni pa povedano, d a s o t o z a li t e v o z n i ž a 1 i na 15000 gld. ter d a so se v kompenzacijo o b v e z ali p r < v o-liti! 5000 gld. za o s u š e n j a t' u r I a n-s k e g a m o č v i r j a M o n t o u a p r i F i li m i c e 11 u ; molče seveda tudi o tem, da bi cesta ob Soči posebno koristila mestu goriškem u, torej tudi laškim prebivalcem.
Protest pripoveduje nadalje, da so Italijani hoteli privoliti Slovencem 7.500 gld. iz cestnega zaklada, 5000 gld za cesto v Trento in 1000 gld na leto za slovensko obrtno nadaljevalno šolo; ne pove pa, da so bili Slovenci pripravljeni deliti podporo 1 o.000 gld. med Slovence in I t a 1 i-j a n e, da se je postavilo v proračun za leto 1895 1000 gld. za uravnavo obrežja „Soče* in Tćra na f u r 1 a n s k i strani in 10.000 gld. za most čez Ter, brez primerne konpenzacije za slovensko stran ; istotako molči protest, da uživajo Italijani že od leta 1885 podporo loOO gld. na leto za njih obrtno šolo. Slednjič molči protest o notoriški istini, daje vipavska ž e-1 e z n i c a v e1 i k o n u j n e j s a tudi za mesto goriško, nego pa furlanski tramvvaj.
Tako je torej laško pravicoljubje; kar jim ne ugaja, pa zavijajo sotisLiški ali pa — zamolče jednostavno.
Še v nekem drugem pogledu modro molči i tal. protest, kar mu daje še posebno važnost, namreč niti z j e d n o b e sedi <• o
neprotestajejo proti politi-š ki m in narodnim odnošajem v
d c ž e 1 i. Na to stran molčć gospOda, in vedo, z a k a j molče! Njih molk pa govori glasno in ja<mo, da so ti odnošaji ugodni njim, a neugodni za nas; — ta molk sili uprnv goriške Slovence, da govoril Ne pol resnice, kakor bi hoteli morda izve-stna gospoda, ampak vsa resnica mora na dan!
Vspelii Japoncev v sedanji vojni.
Japonski list .Mijako-šimbun" objavil je te dni prepled vspehov Japoncev v vojni proti Kitajcem od početka vojne do 20. januvarja t. 1. Evo tu nekoliko podatkov iz tega izkaza: Od dobe, ko se je izkrcala v Koreji brigada generalov Oščine in Oemonlja, bilo je med Kitajci in Japonci 17 večjih bitk, katere so vse dobili Japonci. Japoncev je padlo 418, ranjenih bilo je 1865; Kitajcev padlo je 5620 ranjenih bilo je 9500. Japonci so ujeli 1164 Kitajcev; vzeli so sovražnika 607 topov, 7400 pušk, streljiva vrednega 12'/» milijona frankov, S zalogi živeža vredni 5 milijonov, 268 konj, 3326 šotorov, 21 ladij, 3 vojne la-dije in raznega blaga vrednega 86 miljonov frankov.
Da so poslednji čas Japonci popolnoma vntčili kitajsko vojno mornarnico, sporočili smo v našem listu med politiškimi vestmi.
Različne vesti.
Petdesetletnica. Gospod Andrej Godina od sv. Ivana dovršil je dne 17. t. m. petdeseto leto svojega službovanja pri tvrdki Girardeli. Gospod Godina je jeden na-Sih narodnih veteranov v okolici in je bil vsikdar neustr&šljiv, požrtvovalen nArodnjak vzlio dejstvu, da je služboval med Lahi. G. (iodiua je bil tudi sovstanovitelj društva in Jista .Edinost«. A kljub njegovemu slovensko-narodnemu mišljenju spoštovali bo ga vendar tudi njegovi laški tovariši ter dokazali to svoje spoštovanje s tem, da so mu priredili banket povodom petdesetletnice. Tu imajo naši okoličani sijajen vzgled, da nikakor ne treba odpovedati se svoji narodnosti v ta namen, da moremo bolje izhajati z drugorodci. Mož bodi vsakdo, vestno vrši dolžnosti svojega stanu, in videl bodeš, da te bodo spoštovali z vseh strani! V tem ■inislu je naglašal tudi g. Godina pri banketu, da spoštnje tuje, a ljubi svoje!
Vrlemu možu čestitamo tudi mi ob petdesetletnici njegovega zvesteg.i službovanja in želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let.
Značajan duhovnik. Iz Buzeta poročajo: Nekateri Lahi v Humu pri Buzetu naprosili so župnika don G rže ti ca, da bi prevzel pouk v krščanskem nauku v tamošnji šoli družbe .Lega Naz onale". Častiti duhovnik te ponudbe seveda ni maral vsprejeti. S tem si je nakopal sovražtvo Lahonov.
Triaiki in Goriški Lahoni. Tržaški židovski .liberalci" so v svojem „uzornem* postopanju zares .sijajen" vzgled svojim somišljenikom v Istri in na Goriškem. Kar storijo gospoda laška večina v mestnem svćtu trž., to verno in slepo oponašajo Lahi v Istri in najnovejši čas tudi v Gorici. Najnovejšo nalogo, katero so se Lahi v mestnem svčtu goriškem naučili na pamet, izbrbljali so minolo soboto v seji mestnega sv6ta Goriškega . Po .vzvišenem" vzgledu tržaške gospode, vpisali so občino Goriško kot člana v družbo — »Lega nazionale" i o dovolili iz občinskega denarja pomoč b e d n i k o m v K a 1 a b r i j i.
Dobri učitelji — in poslušni učenci!
Spremenjena imena poštnih uradov. Trg. ministerstvo odredilo je, da se morata zvati poštna in brzojavna urada .''omen, Primorje", .Bistrica v Bohinju, Kranjska* in poštni urad ,(,'osina" odslej: .Komen", .Bohinjska Bistrica" in .Kozina". — Tudi to je nekaj.
Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu konstituiral se je predvčerajšnjem takoj po občnem zboru nastopno : tajnik Ivan M a cd k, njega namestnik Maks L' o t i č; blagajnik: dr. Josip A b r a m, njega namestnik Ante B o gd a n o v l d ; nadzornik zavodov: prof Mate M a n d i d.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu je darovala Marija Kuščar kot .kuharičen dar" na pirovanju Matija Benčiča v Pomjanu 1 gld. 30 nč. — G. Simeon Jvanovič podaril je kot preostanek plačane naročnine na naš list 20 novč.
Za »leveneke lolo v VeMtevoo »o zložili ter poslali družbi sv. Cirila in Metoda duhovniki rojeni v Brezniški župniji 300 kron, Darovali so : Veleč, g, Ivan Dolžan, župnik na Trstenikn 20 K., g. Ignacij Fer-tin, župnijski upratelj v Fužinah (\Veisen-fels) Ki K., g. Frančišek Finžgar, semeniški duhovnik v Ljubljani fl K., g Urban Golma-jer, Tomajski dekan v pokoju in častni kanonik 10 K., g. Tomaž Kajdiž, dokan v Moravčah (že prej 6 K) 14 K., g. Anton Me-žnaree, mestni župnik in dekan v Kranju 40 K. g. Josip Pogačnik, župnik v Kotljali na Koroškem 20 K., g. Ivan Pristov, kapelan v Čmomelju (že prej 2 K.) 1 K„ g. Simon Pristov, beneficijat v Št. Vidu pri Zatični 20 K., g. Dr. Ivan Svetina, gimn. profesor v Ljub jani, ud nadzorništva družbe sv. Cirila in Metoda (že prej 10 K.) 26 K., g. Frančišek Vohine, župnik v Krizah pri Tržiču, zlatomašnik 20 K., g. Anton Zupan, kapelan c. in kr. mornarice v mornarski bolnišnici v Pulju 10 K., g., Frančišek Zupan župnijski upravitelj v Poljanah v Istri 20 K., g. Tomo Zupan. gimn. profesor v Ljubljani, prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda (že prej 20 K.) 40 K.
S tem si je pridobila skupina duhovni-kov Brezničanov pokroviteljstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopnik pri veliki skupščini bo najmlajši župnik, za sednj g. Josip Pogačnik, župnik v Kotljali na Koroškem. Nabirateljn, kateri se gospodom darovateljem iskreno zahvaljuje, izrekla se je od neke strani želja, naj bi se spopolnlla še druga pokroviteljnina, katere je o tem že polovico vplačane. Ako je več gospodov rojakov te misli, — živeli! Potem bi bil poleg najmlajšega župnika drugi zastopnik pokroviteljev najstarejši kapelan.
Naj dostavimo temu poročilu nekatere stavke iz pisma, s katerim je gospod nabi-ratelj spodbujal svoje rojake, da bi zložili navedeno svoto.
„Odkar je družba sv. Cirila in Metoda razglasila sklep, da hoče ustanoviti v Veli-kovcu stirirazredno slovensko šolo, katero bodo vodile šolske sestre, začeli so jej v obilnej meri prihajati darovi zlasti od du* hovske strani. Obilnih darov bo pa družba tudi potrebovala, da srečno izvrši ta svoj pogumni, a velevažni sklep. Slovenska šola v Velikovcu pod vodstvom šolskih sester bo brez dvombe rešilno zavetišče premnogim slovenskim otrokom v tužni Koroiki ne le v narodnem, prav tako tudi v verskem oziru. — Ne dvomiti, da bo šola izvrstnih odgoji-teljic — šolskih sester — v kratkem času razlegala svoj blagodeljni vpliv ne le po bližnji Vi likovški okolici, ampak po vsej Koroški, koder se glasi slovenska govorica. — Brezničani smo nekako sosed-e koroškim Slovencem ; naši očetje so bili od nekdaj v prijateljski dotiki žnjimi. Pokažimo jim duhovniki Brezničani ob priliki, ki je zanje v verskem in narodnem oziru tako eminentne važnosti, skupno svoje simpatije s tem, da zložimo za šolo v Velikovcu 200 k r o n, kolikor znaša pokroviteljnina za sv. Cirila in Metoda. Morda spodbudimo s svojim vzgledom tudi druge skupnine duhovnikov ali neduhovnikov, da začno pristopati na ta način kot pokrovitelji družbi sv. Cirila in Metoda." —
Da se izrečena želja uresniči, to je tudi naša iskrena želja.
I 'odtUo dribe av, Cirila in Mctoila..
Plesni odsek „Del. podp. društva" vabi na .maskaradni večer", kateri bode na pustni torek dne 26. februvarja v Mallyjevi dvorani, Via Torrente št, 16. Opaža se, da se bode vršila kontrola glede mask.
Vabilo na sijajno m a s k a r a d o, katero priredi II. Bistriško-Trnovska Čitalnica ^ne 24. svečana 1895 v prostorih Jelovškove gostilne. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za maske 50 kr., za druge 70 kr. in za rodil ne 1 gld. — K mnogobrojni udeležbi vabi
ODBOR.
Obiojeni demonstranje Te dni vršila se je pred okr. sodišču v Rovinju razprava proti izgi ednikom, ki so pred dvema mesecema deinonstrovali v Balah proti dvojezičnim napisom. Obtoženih bilo je 12; sodišče rešilo je 4 obtožence obtožbe, ostale pa je spoznalo krivimi ter obsodilo: Ivana Cergno (Črna!) in Dominika Grabarja (Lah??) vsakega na 1 mesec ječe, Josipa Manzina na 2 tedna zapora, Alojzija Zaufabbra na 10 dnij, Natala Barbierija na 8 dnij, Antona Tuffo-
j lina, Frana Fabrida in Antona Barbierija pa
. vsakega na teden dnij zapora.
Nenadna smrt. 241etna hišina Marija
j Pirjavec iz Dan pri Sežani, službujoča pri LIoydovemu kapetanu g. Mersiču v ulici Giulia hšt. 23, umrla je minolo soboto nenadoma, ko se je zjutraj oblačila. Prišla je sodnijsko-zdravniška komisija, katera je vka-zala odpeljati truplo pokojnice v mrtvašnico pri sv. Justu. Pokojnica bilo je jako marljivo, pošteno deklč. — 741etnega kleparja Frana Vidmarja, stannjočega v ulici Montfort hšt, 5, zadela je minolo soboto popoludne kap na srcu, ko se je vrnil domov in si slačil suknjo. Vidmarje bil udovec brez otrok.--Po noči na minolo nedeljo zadela je kap 52letnega Ivana Z e n arija, zastopnika pivovarn v Gradcu in Puntigarau, stannjočega v ulici SanM hšt. 15. Pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, toda vse njegovo prizadevanje bilo je zamdn. Zenari je umrl. Ostavil je udovo in 6 otrok. Zenari je bi! odličen član takozvane „konservativne" stranke in je nam še posebno znan izza zadnjih volitev v mestni zbor tržaški, ko je bil član onemu odboru konservativcev, ki se je pogajal se Slovenci za skupno postopanje; kakim vspehoin, vedo naši čitatelji. Zasebno pa je bil pokojni Zenari jako blag in pošten. — Predvčerajšnjem dopoludne zadela jek&p 56 letnega trgovca s povoščenim platnom Spiridijona Attarta v njegovi prodajalnici, ki je v lopi za prodajo rib.,Prihitel je zdravnik, toda ni mu mogel več pomagati kajti Attart je bil 2e mrtev.
ZasaCena sleparji. Poslednje dni mino-lega meseca dospela sta z Dunaja v Trst dva „gospoda", katera sta se nastanila v hotelu .K črnemu orlu". Vpisala sta se v knjigo tujcev kot „Edvard Apping, tehnik, 301et star" in „Karol Wildberg, inženir, 27 let star", oba iz Rige. Tujca mudila sta se v Trstu le pet dnij ter odpotovala v Gradec Nekoliko dnij potem pa so prišle v hfitel razne osebe povpraševat po omenjenih „gospodih* ; med temi bilo je lepo število go-spic, katerim sta tujca obljubila, da jih poročita, seveda le iz tega namena, da sta lahkovernim ženskam tem laglje izvabljala denar. Ko so te osebe doznale da sta tujca odpotovala, prišlo je na policijo neštevilno prijav o rja z n i h s 1 e p a r s t v i h omenjenih dveh ti\jcev. Seveda je policija poslala teralnico za sleparjema in res so ju prijeli te dni v Gradcu. Tam sta sleparila ljudi pod imeni „Aleksander Gohring" in .Edvard Apping*. Iz fotografij pa se je kon-statovalo. da sta omenjena sleparja ista, ki sta v Trstu za kratko dobo svojega tukajšnjega bivanja osleparila toliko oseb. Seveda je Gohring ali Wildberg jedna in ista oseba.
0 morilcu dr, Rothziegla. Z Dunaja poročajo minolega petka, da je uložit Eichin-gerjev branitelj pri deželnem sodišču prošnjo, naj zdravniki-strokovnjaki Testno preiščejo morilca gledć možganov istega, kajti — takfi trdi branitelj — Eichinger ni pri pravi pameti. V podkrepljenje svoje trditve navaja branitelj razne slučaje, ki naj bi dokazali, da Kichinger res ni pri pravi pameti, ali da je vsaj zel6 razdražljivih živcev. Pripoveduje, da se je Eichinger nekega dne hotel ustreliti — res se je ranil — samo zaradi tega, ker mu je njegova zaročnica, sedanja njegova žena, prijavila, da ne more priti na sestanek ž njim. Nadalje navaja branitelj, da je neki dan polkovnik onega polka, v katerem je služil Eichinger, Eichingerju izustil neko opazko o Eichingerjevi soprogi. Ta nedolžna opazka razburila je Eichingerja tak6 da je bil ves iz sebe in se — »kregal s svojim polkovnikom. Ta pa Eichingerja ni kaznoval, ali prijavil višjim vojaškim oblastim, ker je znal, da se Eichingerju nekoliko meša v glavi. Namignil mu je le, da naj zapusti vojaško službo, kar je Eichinger tudi storil. Nadalje navaja branitelj, da je Eichingerjeva soproga leta 1890. prosila svojega moža, da naj si poišče službo, kar je istega zopet tako razburilo, da je pričel razgrajati ter bi se bil vrgel raz okno svojega stanovanja — iz III. nadstropja — da ga niso zadržali in pomirili prisotni.
Policijsko Neznani tatovi ukradli so iz dvorišča kampanje št. 553 v Kjadiuu llko-košij, vrednih 15 gl. — Zaradi prosjačenja zaprli so 581etuega brezposelnega sodarja Andr. Podgoruika iz Vipave, 54letnega Andr. Lazzaija [iz Sežane ter 3oletno šiviljo Te-rezo Sluga iz Logatca. — 561etno postrež-nico Angolo M. iz Poreča zaprli so, ker je
na sumu, da je vkradla gostilničarju Ivanu Assanu 300 kozarcev. — 20letno deklo Marijo Bandes, službujočo pri rodbini Scacoz na Aqimdottu hšt. 35 zaprli se, ker je po-neverila svojemu gospodarju 21 gld., katere bi bila morala oddati na pošti.
19letna brezposelna dekla Bjanka B. iz Celja in nje 19letna tovarišica Katerina C. iz Tolmina služili sti si svoj .kruh" z nesramnim življenjem. Zasačili so ju stražarji ter ju zaprli.
.Slovanski Svet", 7. štev. od 16. t. m. ima naslednjo vsebino: Kje so nacijonalni avtonomisti ? — Dve naimenovanji v Rusiji.
—	Pesmi; Naš les. — Živila sloboda! (hrv.)
—	Njemu, (hrv.) — Srbske ženske narodne pesmi. —	*eiTaTe.u>. — Literarno pismo o knjigah „Matice Slovenske". — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Koledar. Danes (19 ): Konrad, spoznava-lec; Viktor, mnč. — Jutri (20.): Elevterij, škof; Evliarij, škof. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 3 min., zatoni ob 5. uri 25 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri 3 5 stop., ob 2 pop. 4*5 stop.
Loterijske itevilko, izžrebane 16. t. m.: Trst	65, 3, 30, 41, 80.
Line	8, 48, 59, 34, 23.
1 no most	77, 84, 42, 73, 67.
Budimpešta 35, 77, 86, 78, 75.
Najnovejšo vesti.
Arco 18. Nadvojvoda Albrecht umrl je
danes ob 1. uri popoludne. (Nadvojvoda Albrecht maršal in glavni nadzornik celokupne vojske, strijc našega vladarja, porodil se je dne 3. avgusta 1814 leta na Dunaju. Bil je sin nadvojvode Karla, kateri je bil pri As-pernu premagal Napoleona I. V vojsko je vstopil dne 17. maja 1837. kot drugi polkovnik pešpolka št. 13. Bilje odličen vojak; vdeležil se je neštevilnih bitk dejanski. A tudi izboren vojaški pisatelj bil je pokojni nadvojvoda. Žnjim je naša vojska izgubila mnogo. Nekoliko črtic o življenju pokojnikovem objavimo v današnjem večernem izdanju. Uredn.)
Kriko 18 (Izv tel. .Edinosti*) Shod vo-lilcev je proglasil dane* jednoglasno profesorja Tomo Zupana kandidatom za državni zbor.
Trgovtnnh o briojnvka.
Budimpešta PhimiIc« «n spomlad fl54 «55
PSonion joao.i 1895 0 94 <lo «.95 Ove» za spomlad 6.05 P.i'7 Ki itnrn 545 5-47. Koruia maj'juni rt'23 8 ih.
rsonifl« nou oil 78 kil. f. 6'55—660, od 79 kil. f. fi60~«05, o.l Kfl kil. I. H «5—6-70 od SI kil. f fl 70 -H 75, <>.l M'J kil, for «-75~B.SO. .le<'men 6'3>l 8 15; pr.no 6-20—680. PSeniea: Dobro ponudbe, povpraševanje živahno Trg stalen Prodalo se je 30000 mt nt. Vreme: stalno Praga. Neralinirani sladkor /.n februar f. 12.0S'/, mare 12 05, maj 12 26, nova letina 12.65
Praga. Centrifuga! nori, poitavljon v Trit in h curino vred, odpoSiljatov prečoj f. 28.25- -29 Febr,
Avg.f. 29.50--.— Coneas«6 za februa^-maro 29.50
—. Četvorni »a febr. 30-75. V glavah (sodih) zii februvar 30-76
Havra. Knvn Hnttto-. jjoo.1 »torug« ca februvar 96.— asu juni 95 —
Ha.-nhurj. Sant-is c«n'l uvernge za nviro 78 25 tnai 77-25 september 70-25.
Dunajakn bovsa 17. fabpuvurj« lSBB
predvtarij dane«
Državni .lotg v papirju .... >02.10 102-10 „ „ v srebru ... Iu2 20 10205 Avstrijnku renta v zlatu . . . 125-70 125-40 v kronah . . . 99 45 99«U
Kreditu« »kcija.......414 2. 414-26
London 10 L»t........ 124.15 124 10
Napoleoni.........9-S8'/, B-8^1/!
100 mark ........ 60 55 60 oO
100 italj. lir........ 47 — 46.95
Proda se
iz lastne volje, ali po kosih ali v celoti, vse posestvo; imenovano „Črnetovo* ali „Bas-kavo" obstoječe iz lepih travnikov in njiv, hiše z gostilno, velikim prostorom in lepim vrtom pred hišo. Pri hiši je tudi prostran hlev (štalu), primeren za voznike, ki vozijo po cesti, vodeči preko Lokve v Trst. Več se izve v Lokvi pri Divači hšt. 115.
Dohpoziiaiia gostilna	f
ANTONA VODOP1VCA j
(po d maie .pri Prvufkovou")	H
v Trstu,	B)
ulica Bolltario it. 12
toči kolikor v gostilni, tolik >r pri veselic b v Fokohki telovadnici, vedno le pristna vipavska, Pr7aoka in kraška te a tn črna vina. — Sladki riesling r steklenicah, iti nodro f &n-kinjo, vnuku stfkl.Mii. ii <lrži 1 lit -r In volj* Ol) iiovć,— Po-trežim je pošti im, eenn zmerna. Kuhinju je pre-krblj.'iui > t.-'..i,ni, toplimi in ni• zlimi jedili.
l'riporo.'u h<« • ojnkom v Trst t iti z deželo
TuČi l ino tudi družinam 4 mi ceneje, (deo ae ndcsaine nujiminj 5 litrov.
| IliBt^InatmilPitat^aiat^tfiia^Girai^Mriia^	rBCiniPil
Lastnik politično društvo ,Ediuost\ — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Slikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.