~ 2 1 -
Vidim pa vedno bolj, da jih silno moti navadna definicija v uč-
benikih, da štejemo vzporednike z lokom, ki gre po poldnevniku, in 
poldnevnike z lokom, ki gre po veporedniku, Čp te definicije ne bi 
bilo, bi bilo mnogo lažje, ker jih ta slovar nekako bega in moti. 
Takrat bi bila mnogo bolj plastična razlaga, da tisti planinec, ki 
gre po klinih čez navpično steno, vendar pred vsem šteje in obraj-
ta kline in se samo mimogrede dri i za M c o . Ali pa, da človek, ki 
gre v temi po stopnicah, predvsea z nogo otipava stopnice drugo za 
drugo, dočim mu služi ograja sa&o za smer. Zanj je torej bistveno 
važno število prehojenih klinov ali napravljenih korakov. Dijaku 
je vendar važno, koliki del severa ali vzhoda je že "odrezal" oz. 
pustil za sabo, ko se premika. Kaj si misli severno in'južno polu-
to razrezano z vzporedniškimi ravninrmi na nekake plasti, vzhodno 
in zapadno pa s poldnevniki na nekako sferične dvokotnike, Mislim, 
da mu bo tako laže. 
dr. Roman Savni k 
•Geografija v švicarski!) srednjih šolah 
Spričo mednarodno zajamčene nevtralnosti Švice, ki posebej utr-
juje njene zveze z vsem"svetom, izpolnjuje v tej mali, narodnostno 
mešani zvezni republiki v srcu Evrope pouk geografije na srednjih 
šolah prav posebno važne naloge» Te tso: plastično predstavljanje 
vseh pokrajin sveta,, razumevanje za njihove medsebojne stike, spo-
znavanje vzročnih zvez, ki obstajajo vsepovsod med človekom in Zem-
ljo, umevanje rejnin narodnostnih, gospodarskih in političnih vpra-
šanj. Vse to naj pripomore, da bo enai dijak sam razlagati razne 
pojave na Zemlji, da si bo privzgojil smisel za realnost in s tem 
sposobnost za pravilno samostojno mišljenje 
V progimnazi j ah, naših nižjih gimnazijah, traja pouk 'Štiri le-
ta. Geografija se poučuje v vseh letih po dve uri tedensko. Njena 
naloga je, da mladini predvsem pokaže .ljudi in naravo v medseboj-
nem zapletenem odnosu. To naj bi se doseglo pri obravnavanju deže-
lopisja, ki bodi jedro pouka. Pouk izhaja od bližnjega domačega ge- ' 
ografskega okolja k vse bolj oddaljenemu in vaj emu. Prvo leto se 
obravnavajo temeljni geografski pojmi in domači kanton. Drugo le-
to -je na vrsti Sviua, Trenje leto je na programa vsa Sv rop a s pov-
darkom na švicarskih sosedih, ki se obravnavajo bolj podrobno. Zad-
nje leto je na vrsti yes cstali svet' 
-- ¿ti -
Progimnazije so splošno izobraževalne šole. Njihov tip je bolj 
-al±_.manj enoten. Učna pripomočka sta atlant in obvezna učna knjiga. 
Učitelj je razlagalec in posredovalec novega znanja. 
Gimnazije, nekake ri.Se višje gimnazije, so izbirne šole različ-
nega tipa. To so literarne šole, kjer se predvsem goje moderni je-
ziki, humanistične šole z močnim poudarkom na latinščino in gršči-
no, realke, kjer prihajajo do veljave prirodoslovni predmeti, in 
gospodarske šole, ki vzgajajo naraščaj za praktične poklice v trgo-
vini in industriji. V vseh teh šolskih tipih ima geografija v sploš-
nem iste naloge, poleg tistih Šoli ustreznih posebnih nalog. Tu ni 
več težišče pouka na deželopisju, temveč na gojitvi matematične, 
fizične, gospodarske in politične geografije s ciljem, da se vzbu-
di dijakom čim večji smisel za vzročnost, tipičnost in primerjanje 
po edinih geografskih pojavov in pokrajin. 
V teh šolah traja pouk devet semestrov. Prvi dve leti se pouču-
je geografija tedensko po dve uri, tretje in četrto leto pa navad-
no dve uri le v zimskem ali poletnem semestru. Kljub tej okrnitvi 
ima geografija pred ostalimi prirodnimi vedami to prednost, da se 
poučuje tudi še četrto leto višje gimnazije. "Vsa teža pouka geogra-
fije sloni na predmetnem učitelju, ki ni več le posredovalec in raz-
lagalec nove snovi, temveč predvsem usmerjevalec z vso avtoriteto. 
Pouk se opira le na atlant in nanj. Predpisanih učbenikov ni. Dija-
kom so na razpolago poljubni krajši geografski priročniki, sicer 
pa razno poljudnoznanstveno slovstvo na katerege jih opozarja pred-
metni učitelj, da se ves razred duhovno pripravi na učno snov, ki 
je v naslednjih tednih na vidiku /n.pr. vulkanizem, gospodarska in 
geopolitična vloga ZDA itd./. S tako metodo geografskega pouka se 
dajo prav dobro izpolnjevati naloge,, ki jih v Švici zahteva v uvo-
du omenjeni učni smoter tega predmeta. 
G-otovo bo zanimalo naše šolnike, kaj izve švicarski dijak iz 
kratkega geografskega, priročnika o Jugoslaviji. Pri roki imam 34. 
izdajo Vosselerj evega: Leitfaden fiir den Geographi e-Unterricht iz 
1954. Knjiga obravnava ves svet in občo geografijo. Balkanskemu 
polotoku in njenim državam je odmerjenih vsega le 7 strani s sli-
kami in besedilom vred. Nazoren plastičen diagram prikazuje kraški 
svet z dolinami, vrtačami, ponikalnicami in vhodi v podzemlje. 
Splošnemu pregledu Balkanskega polotoka sledi najprej opis Jugosla-
vije, ki obsega vsega 28 vrst. Poglavje je torej zelo kratko, delo-
ma pa tudi netočno. Tu n.pr. izvemo o nemških kolonistih v Bački, 
o Dalmatinskih otokih, kjer prebivajo deloma Italijani, ki se bavijo. 
- 2 3 -
zfT.crvorrrTia tune; o kraških dolinah» na dnu katerih so vinogradi in 
sadovnjaki s slivami. Na drugi strani pa se ne navajajo med narodi 
Makedonci, med mesti pa je izpadla tudi Ljubljana /Beograd, Dubrov-
nik, Kotor, Zagreb, Rijeka, Sarajevo, Niš so tiskani pravilno/. 
Učni načrt geografije v gimnazijah - nekakih naših višjih raz-
redih srednjih šol - se ne razlikuje le med posameznimi tipi, tem-
več tudi med kantoni, ki imajo zelo široko samoupravo. Zato naj 
kot vzorec navedem sedanji učni načrt iz geografije literarnega 
tipa gimnazije v Bernu. Prvi razred; Avstralija, Azija? temeljni 
pojmi o klimatologiji; dozdevna pot Sonca v domačih in tujih zem-
ljepisnih širinah. Drugi razredi Polarni svet, Afrika, Amerika brez 
ZDA; Vsemirje in Zemlja ob opazovanja in uporabi zvezdne karte. 
Tretji razred: Sredozemski svetj pomembnejše države v Evropi in iz-
ven nje s posebnim poudarkom na svetovno gospodarstvo in geopoli-
tično vlogo, /zlasti Švica, ZDA, Britanska skupnost narodov, Sovjet-
ska zveza/,' kartografija ob praktična, uporabi topografske švicarske 
karte. Četrti razred: Veliki pasovi na Zemlji v prirodi in kulturi; 
povzetek učne tvarine vseh štirih let. Peto, tako imenovano diplom-
sko leto, ki traja le eno polletje, se geografija več ne poučuje. 
Mi smo kvantitativno s številom tedenskih ur geografije v sred-
nji šoli vsaj tako založeni, kot v Švici; kvalitativno pa smo da-
leč za cilji, ki jih tam naštevata učni smoter in načrt. Zato bo 
treba borbo za večje uveljavljanje geografije vse bolj preusmeriti 
v zahtevo po kvalitativnem poučevanj.u To namreč šele odpira našim 
geografom pravo polje strokovnega ir, pedagoškega udejstvovanja v 
šoli in le tako utegne čimprej izgubiti geografija značaj tistega 
predmeta, ki ga lahko s pridom prevaame kdorkoli. 
M.B. 
"več geografije v šolo ! 
Pod tem geslom je berlinska Geografska družba 9* marca 1954 
priredila diskusija^' večer, ki se ga je udeležilo okoli 200 geo-
grafov, pedagogov, politikov, gospodarstvenikov, novinarjev in dru-
gih. Diskutanti 
so vsak s svojega stališča obravnavali potrebo geo-
grafije v šoli. Tako je srednješolski geograf E. Hinrichs iz Ham-
burga opozarjal na akutne nevarnost,,ki obstaja v omalovaževanju 
geografije v različnih nemških učnih načrtih, dasi ima prav ta pred-
met velik pomen za izobraževanje xn oblikovanje mladega človeka, in 
je zahteval nujno pome5. Politik in parlamentarec C.H. Schvvennicke