čštivnš plačana v sotovin
IVfrrlbor, četrtek 24 'unuara 1935
Stev. !?0
Leio IX (xvi )
Cene 1 Din
VEC ERNIK
Uradništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talalon uredništva 2440, uprave 24« Ishajs razen nadalje In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja mesečno pra|eman v upravi ali po po&tl 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Og'aal po eanlku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani « Poštni čakovni račun št 11.406
99
JUTRA
99
■9*
Zsmeva "n manISine
društvo narodov, ki je bilo še pred le-lom dni že skoraj v agoniji, si je lani na Jesen nepričakovano opomoglo, zlasti še Prostopom sovjetske Rusije, in re S11° nekaj sporov, ki so resno ogražali ^ropski mir. Sicer ta rešitev ni bila ta-kakršna bi mora'a biti, ker je zvode-^ v kompromise, od katerih je
Viada pristašev kralja Borisa
Prejšnja vlEda le hoteia zmanjšal orer &ative kroifs® •• Prebod k novi demokraciji — V zunanji politiki s© ne bo nič spremeniio
bil
volk sit in koza cela; kljub temu po-
meni nedvomno napredek napram prejš-jb nemoči in vsaj neki vidni uspeh. Ven-
dar
so še vedno nešteta vprašanja, ka-
erih se Društvo narodov ogiblje kot VraR križa, ker si ne upa res odločno natopiti proti nekaterim velesilam, zlasti 116 Proti Italiji. Med ta vprašanja mora-1,10 Šteti najprej abesinsko-italijanski sp°r, ki je bil zaradi italijanske uporno-ocT!-2en na pravkar zaključenem za-Sedanju sveta na prihodnje zasedanje, Potem Pa pritožbe raznih narodnih manjšin.
Reševanje manjšinskih vprašanj je sPioh pokazalo od vsega začetka do da-nes največjo slabost Društva narodov. Svet si je upal podrobneje razpravljati saino v manjšinskih zadevah, ki ni-5:0 tikale velikih sil, ali pa po teh posebej favoriziranih srednjih in manjših držav. Na zadnjem zasedanju bi se bile kiorale pred svetom Društva narodov obravnavati tri pritožbe narodnih manj-%, v resnici pa sta se obravnavali sa-jno uve: pritožba Nemcev Gornje šlezl-*& Preti Poljski in pritožbe albanskih Gr-proti Albaniji. Tretja, pritožba koro-Slovencev proti Avstriji, se je — 0 d g o d i 1 a. Prva pritožba, ki se je navala pretežno na zahteve pruskega Princa P1 e s s a, je bila iz obzirnosti do 'tak nezadovoljne Poljske odklonjena z Motivacijo, da pogodbe vprašanj, katerih j* je pritožba tikala, ne urejujejo in jih |orei poljska lahko rešuje kakor se ji zdi MM. lino in potrebno. Druga, pritožba M banskih Grkov, je pa bila na pritisk * a 1 i j e , ki je stala za Albanijo, spet opravljena na kratko. Grki so se nam-tr0 pritožili, da je Albanija s podržavlje-feiti šol zaprla grške manjšinske šole, SVet Društva narodov je pa »razsodil«, ,a ie Albanija imela pravico šole podr-‘lviti in »bo gotovo tudi v podržavljeni Šolah Izpolnjevala svoje obveznosti l° narodnih manjšin.« In da bo to »pre-Ph Čanje« sveta še večje, je izjavil dele-"®t Albanije, »da se to samo ob sebi raz-!,,i;e«. Ako bi bili tožniki namesto Grkov |* a 1 i j a n i, bi svet Društva narodov 'Mdvomno dobil docela drugačno »pre-n r * ® a n j e «.
, slabše ko Nemcem v Šleziji in Gr-0rt! v Albairji se je pa godilo Slovencem s Avstriji. Za pritožbo, ki jo je dne 28. ,ePtembra lani vložil pri Društvu naro-°v in v imenu koroških Slovencev biv-•i koroški deželni pos'anec dr. Petek, . »i zavzela delegacija prav nobene dr-tudi Jugoslavija ne, dasi bi bila to ieufl sveta dolžnost, za toženo Avstrijo j. Pa proti pritožbi zavzela — Ita-,*a i ItaTanski delegaciji se je na proš Avstrije posrečilo doseči: »...da an’sinski odbor Zveze narodov še ni °učd vsega gradiva« in zato tudi »ni ‘Q,rel imenovati poročevalca Že za sc-, nje zasedanje sveta.« Na vrsto pride . loška slovenska pritožba tako Šele na r,ncdnjcm zasedanju, ako se bo med ijjn »gradivo žc proučilo«, in morda ne ° za vse večne čase kje obtiča'o? Ti-svet Društva narodov, ki ga tako
SOFIJA, 24. januarja. Odstop vlade Kimona Georgijeva za poučene ni bil nobeno presenečenje. Že prej se je često govorilo o rekonstrukciji vlade in nesoglasjih v kabinetu. Z največjim zanimanjem se je zlasti spremljalo pripravljanje reiorme državne ustave, ker je bila javna tajnost, da se bodo po tej novi ustavi znatno zmanjšale kraljeve prero-gative in se bo skoraj vsa oblast izročila državnemu svetu. Sedanja vlada generala Zlateva je zato sestavljena Izključ no iz pristašev kralja Borisa in se zaradi tega trdi, dla ima, dasi je diktatorska, vendarle mnogo več pristašev med bolgarskim ljudstvom kakor prejšnja.
Dasi je težko ugotoviti neresnico, vendar se v Sofiji trdovratno zatrjuje, da so mnoge politične osebnosti postavljene pod policijsko nadzorstvo, druge pa celo zaprte. Kar tiče razpoloženja v jav-
nosti, je pa treba zlasti naglasiti ugodno komentiranje zatrjavanja, da bo sedanja vlada samo začasna in je kralj Boris trdno sklenil diktaturo čhnpreje likvidirati ter vrniti Bolgariji normalni demokratski režim, ker se je tekom zadnjih mesecev prepričal, da diktatura v Bolgariji nima pristašev in je položaj monarhije ob demokratskem režimu stalnejši in trdnejši kakor ob diktaturi.
Glede zunanje politike se zatrjuje, da se ne bo spremenila. To dokazuje že dejstvo, da je prejšnji zunanji minister Ba-tolov tudi v tej vladi ostal vodja bolgarske zunanje politike. Tako general Zlatev. kakor tudi Batolov sta izrecno naglasila, da se bodo odnošaji z Jugoslavijo še bolj poglobili. Sprememba vlade zaradi tega na dosedanje vedno boljšajoče se razmere ne bo vplivala. Vendar pa izgleda, da bo Bolgarija že zaradi
[svojega položaja morala voditi na vse i strani svoje okolice prijateljsko in pomirjevalno politiko in zaradi tega ne bo angažirala niti na eno niti na drugo stran bolj kakor je potrebno.
Veliko je tudi vprašanje, kako bo rešila spor z Društvom narodov zaradi transfera. Zatrjuje se, da bo vlada v tem oziru zahtevala obnovo postopanja ob izjavi, da se bo novim rezultatom brezpogojno vklonila. Nova vlada je bila včeraj v kraljevem dvoru zaprisežena in je takoj nato tudi že prevzela svoje agende.
PARIZ, 24. januarja. »Temps« objavlja uvodnik o spremembi vlade v Bolgariji in pravi, da pomeni kabinet generala Zlateva novo utrditev avtoritete države in krone. V tej zvezi opozarja tudi na velik pomen sodelovanja Bolgarije pri osno vanju mirovtsega sistema na iugovzhodn Evrope.
Vstala Grkov »roti Italijanom
OBSEDNO STANJE IN KRVAVI BOJI NA VSEH OTOKIH ITALIJANSKEGA
DODEKANEZA.
ATENE, 24. januarja. Zaradi nasilij Italijanov nad grškim prebivalstvom oto j kov Dodekaneza je nastala na otoku I(a-1 Hnosu krvava vstaja, ki se je razširila | tudi na vse ostale otoke, ki pripadajo ! Italiji. Vse posadke italijanske vojske na Dodekanezu so stopile v akcijo, pri-1 družile pa so se jim tudi v. ladje, dočim ' se v notranjosti uporabljajo celo letala, j V nekaterih vaseh so se razvili krvavi boji. Grško prebivalstvo se je ponekod
z orožjem v roki umaknilo v gore, od koder napada Italijane. Ves promet z Do-dekanezom je za vse trgovske In zasebne ladje ustavljen. Grški listi poročajo, da z otoki spk)h ni mogoče dobiti nobene zveze. Podrobnosti so se izvedele le po beguncih, ki se jim je posrečilo ubežati v Grčijo. V Atenah In po vsej Grčiji je nastalo zaradi postopanja Italijanov z Gr ki na Dodekanezu silno razburjenje.
P Sprave za sestanek v Londonu
ZBLIŽEVANJE MED FRANCIJO IN ANGLIJO. — ANGLEŠKI PREDLOG
IN FRANCOSKI POGOJI.
Skrb
ten
i »neodvisnost« Avstrije, ka-
re v Avstriji, razen režima in njegovih T^anjričev, irhče niti ne mara, za pri-b° Preko 100.000 koroških Slovencev
PARIZ, 24. januarja. V vladi se te-' meljlto pripravljajo za I.avalovo in! Flandinovo potovanje v London. Iz, dolge konference Lavala z generalisl-1 mom Gamellnoni se da sklepati, da se bodo v Londonu razpravljala poleg po- i lltlčnlh tudi vojaška vprašanja. Zatrjuje se. da obstoja med stališčem Anglije In Francije glede nemške oborožitve večja soglasnost kakor kdaj prej. Prav tako menijo v Parizu, da bo Anglija ustregla Franciji tudi v vprašanju njene varnosti. Angleška vlada bo baje predložila Franciji, naj bi bivši zavezniki iz svetovne vojne, ki so podpisali versalllesko mirovno pogodbo izjavili pred Društvom narodov, da so nekatere klavzule mirovne pogodbe izgubile svojo važnost, toda pod pogojem, da se zainteresirane signatar-ne sile obrnejo na Društvo narodov s predlogom, da se veljavnost teh klavzul ukine. To pa se more zgoditi le v
proti izigravanju vseh določil mirovne pogodbe in ženevske institucije za zaščito narodnih manjšin — nima časa! In v njegovih vrstah se tudi sploh ne najde nihče, ki bi imel čas!
Toda manjšinski problemi obstojajo po vsej Evropi in po vsem svetu, obstojajo tudi v »od Nemcev ogroženi« nemški Avstriji, ki raznarodujejo koroške Sloven ce — ne morda za Avstrijo, ampak za celokupni nemški narod, h kateremu se
korist onim, ki so včlanjeni v Društvu narodov. Francija je baje pripravljena to formulo sprejeti, zahteva pa garancije Anglije, sporazum o organizaciji francoske vojske v bodočnosti in pristanek francoskih zaveznikov.
zmaps* Č@t«©sl@-vak©y na P©l««iuki
BLED, 24. januarja. Pri današnjem IHkilometerskem teku so zopet zasedli Čehoslovak! vsa prva mesta. Zmagal je Musil v času 1 ure in 1 minute pred Novakom (1:01.56) In Bartonom (1:01.57). Prvi Jugoslovan je bil Smolej, ki je dosegel s časom 1:03.36 sedmo mesto.
AvstrPs^o g»otovanfe v LoimSots
LONDON, 24. januarja. Avstrijski kan-celar Schuschnigg in avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg prideta oko-
Avstrijci prištevajo in se bodo prištevali vedno, kljub »mednarodni garanciji neodvisnosti«. Ta problem obstoja in se mora prej ali slej rešiti, kajti sicer bodo vse pogodbe in vsi pakti, ki se snujejo s takimi napori, naposled le —■ kosi papirja. In čc so avstri jski Nemci potrebni posebne »mednarodne zaščite« pred — rajhovskimi Nemci, potem so je še bolj potrebni koroški Slovenci pred — avstrijskimi Nemci!	-r.
li 20. februarja v London, kjer bosta razpravljala z angleškimi državniki o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Avstrijci bodo v Londonu skušali dobiti obvezo Anglije glede zagotovitve avstrijske neodvisnosti, ker se boje nove akcije Nemčije po zmagoslavju plebiscita v Po-saarju. Angleški listi pa zatrjujejo, da Anglija materialnih obveznosti tudi glede Avstrije ne bo prevzela.
PARIZ, 24. januarja. »Petit Journal« razpravlja o potovanju dr. Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldeneg-ga v London in se dotika tudi vprašanja restavracije Habsburžanov. List pravi, da se to vprašanje v Londonu ne bo obravnavalo. Angleži se drže strogo dogovora, po katerem je vrnitev Habsburžanov na Madžarsko prepovedana. Dasi oa za Avstrijo to ni določeno, v Angliji vendarle vejo, da bi vsaka zadevna akcija onemogočila sporazum v Podonavju.
PREORIENTACIJA POLJSKE?
VARŠAVA, 24. januarja. Tu se zatrjuje. da bo sedanji poljski poslanik v j Parizu Chlanovvski kmalu zamenjan z 'generalom Goreckim, znanim pristašem francoske orientacije. Iz tega se sklepa, da sc bo dosedanja napetost med Poljsko in Francijo odstranila in bo Poljska pristopila k srednjeevropskemu paktu in nazadnje celo k vzhodnemu paktu. V zvezi s tem bi sc likvidiral tudi spor med Poljsko in Češkoslovaško.
KITAJSKA BO PROTESTIRALA.
ŠANGHAJ, 24. januarja. Kitajska vlada bo zaradi definitivne pogodbe med Japonsko, Mandžurijo in Rusijo o pi-odaji vzhodne kitajske železnice protestirala in izjavila, da te prodaje oziroma nakupa ne prizna. Protest bo motivirala s tem, da je tudi Kitajska solastnica železnice.
MRAZ IN SNEG V AFRIKI.
TUNIS. 24. januarja. V Tunisu je nastala ostra zima. kakršne tu skoraj ne pomnijo. Domačini, ki imajo slabe koče, silno trpe od mraza. Na go- 1 ie zapadlo 35 cm snega.
SMRT IZUMITELJA.
LONDON, 24. januarja. Iz Ne\v-Yorka poročajo, da ie v Bloomsburgu v Pensilvaniji umrl industrijec Pavel Wird. izumitelj nalivnega peresa. Star je bil 85 let.
Stran 2.
Mariborski »Večernih« 'Jutra
/ Mariboru, dne 24. I. 1935.
Dnevne vesti
Bilanca naših favnih del
NOVE BANOVINSKE IN OBČINSKE CESTE NA PODROČJU MARIBORSKEGA CESTNEGA ODBORA
Naloga mariborskega okrajnega cest- pravil banovinsko cesto Slov. Bistrica-— nega odbora je vzdrževati 30 banovin- Sv. Martin, po kateri se lahko vrši tudi
skih cest v dolžini 330 km, 13 železniških dovoznih cest in 23 subvencioniranih cest v dolžini 30 km. Vkljub znatno zmanjšanim sredstvom je odbor vzdrže-\?d vse omenjene ceste na višini, ki ustreza potrebam modernega prometa. Mimo tega pa je izvršil v preteklih 4 le-lih večje število novih gradenj na banovinskih in občinskih cestah, v glavnem z lastnimi sredstvi, prispevki banovinskega proračuna, z f javnim kreditom za zasilna javna dela, s sredstvi iz banovinskega bednostnega fonda in iz banovinskega in državnega fonda za javna dela.
Leta 1931. je pričel graditi Pohorsko cesto Reka—Sv. Areli. Do danes je zgrajenih 5 km ceste, nadaljnja dva kilometia pa samo v spodnjem ustroju. Cesta bo dolga 14 km. Na banovinski cesti Ptuj— Rače—Fram je predlani preložil nevaren ovinek v Framu, zgradil pa je tričetrt kilometra ceste iz Frama proti Planici. No vo zvezo med Konjicami preko Oplotnice s Slovensko Bistrico pa bo tvorila banovinska cesta, ki jo je odbor pričel graditi pred dvema letoma. Zaradi potrebe modernega prometa pa je razžaril in po-
avtomobilski promet prav do Počitniškega doma kraljice Marije ua Pohorju. Tudi je odbor preložil banovinsko cesto pri Radehovi. K gradbenim stroškom banovinske ceste Sv. Benedikt - Lamonoše pa je okrajni cestni odbor prispeval 450 tisoč Din.
Mimo omenjenih del moramo omeniti tudi še številne objekte in manjše preureditve, ki jih je izvršil okrajni cestni odbor, ker so bili prejšnji objekti za avtomobilski promet prešibki. Zgradi! in popravi! pa je okrajni cestni odbor občinsko cesto Ruše—Sv. Areh, nadalje cesto Sv. Martin—Počitniška kolonija, občinsko cesto Levič—Žabljek, občinsko cesto Sv. Peter—Ložane, občinsko cesto Ruperče —Hum, kakor tudi ceste Hrastovec—Sv. Rupert, Bresternica—Sv. Križ in občinsko cesto Sv. Ožbaid—Kapla. Stroški za navedena dela so znašali skupno približno 5 milijonov dinarjev. Z navedenimi gradnjami in preureditvami ni bilo torej samo pomagano zahtevam interesiranih krajev, marveč se je v znatni meri lajšala’ tudi brezposelnost.
Lanski konsum elektrike
Lep razvoj elektrifikacije v mestu in okolici.
Odkar so zgradili elektrarno na Fali, je bil Maribor med prvimi deležen tc dobrote, ki se je s pridom poslužuje vsak Posameznik, zlasti pa naša industrija. Prav zaradi električne energije je dobi! Maribor vse pogoje za razvoj industrije. Elektrifikacija je v zadnjih letih zelo napredovala in je bil lep razvoj dosežen zlasti lani. ko sc je elekfriško omrežje razširilo na okolico. Elektrificirani so bili lani okoliški kraji Studenci, Nova vas, Radvanje, Razvanje. Tezno, Pobrežje, Pivola, Košaki, Krčevina, Kam niča, Bresternica in del St. Petra in Rosno ha.
Lani je znašal konzum elektrike, ki ga vodi v evidenci Mestno elektriško pod-iptje, 17 milijonov 800.000 kw ur in je 'japram predlanskemu narasel za približ no 30 odstotkov, to je za 4 milijone 100 risoč kw ur. V naši banovini je Maribor glede konzuma elektrike na prvem mestu, v vsej državi pa glede električnega toka iz mestnih elektrarn na petem mestu. Na novo je bilo lani priključenih nad 700 odjemalcev in je štel Maribor ob zaključku lanskega poslovnega leta i 1,112 odjemalcev. Mimo tega pa je bilo na novo priključenih 3.640 žarnic in 626 električnih motorjev s 1.790 konjskimi silami. Obratovati pa so lani pričele tudi nove transformatorske postaje pri novem mestnem vodovodu na Betnavi, pri Thomovi tvoruici na Pobrežju, pri Ros-nerjevi tovarni na Meljski cesti ir. pri novi tovarni v Motherjevi ulici.
Lep razvoj elektrifikacije je razviden, če primerjamo današnje stanje z onim pred 10 leti. Leta 1924. je znašal konzum elektrike v Mariboru, ki je imel 3.340 odjemalcev nad 4 in pol milijona k\v ur. Do lanskega leta pa je število naraslo na 11.112. Število žarnic je naraslo od 10.700 na 72.710. Leta 1924. smo imeli v Mariboru 72 cestnih svcfiljk, danes pa razsvetljuje mariborske ulice 860 močnih žarnic. V letošnjem letu pa bodo na novo elektrificirani n-kateri okoliški kpi ji. Spopolnila pa se bo tudi javi: ' -svet Mava v mestu.
in sploh dobro. Odjemalci se čutimo nekako zadovoljni in smo nadzorstvu zelo hvaležni, da strogo postopa. Znano je, da se nobena tekočina tako ne na-
Maredlno g*e&aiis»>e
REPERTOAR.
Četrtek, 24. januarja ob 20. uri: »12*
vzame	tujega okusa	ali	duha	kot	mleko.	Kubljeni valček.« Red D.
Na to	dejstvo	bi	sc	usodili	merodajnike	j Petek, 25. januarja ob 15. uri:	»Ideal-
opozoriti. Prijatelj našega lista nam po- oj soprog.« Dijaška predstava.
»Pred dnevi sem šel na sprehod j	"
Mestni odbor »Jadranske straže« v
Mariboru vabi vse svoje članstvo	na predavanje, ki ga bo imel v soboto,	dne 26
t. m. ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze (Kino Apolo) dr. Miro Soudat. Predaval bo o temi »Slovani in morje«. Opozarjamo na to predavanje tudi srednješolsko mladino, ki bo plačala samo 1 Din vstopnine, obenem pa vse ljubitelje našega morja. Za člane mornarske sekcij® je udeležba obvezna. S tem predavanjem je predavatelj žel v Ljubljani vsestran-
roča:
malo proti periferiji Maribora. Pred mano je šla mlekarica že proti domu. Nosila je na glavi košaro in v njej posode za mleko. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je naša ženica padla in vsebina posod se je razlila po spolzkih tleh. Pomilovali smo jo. Ko stopim bližje pa zapazim, da iz posod za mleko ni steklo mleko, temveč — prav mastne pomije. Na pripombo, da pomije ne spadajo v posode za mleko, je ženica kratko odgovorila : Odkar nosim mleko v mesto,
nosim tudi pomije iz mesta. Saj posode , priznanje.
itak operemo!« Nimam pravice se dalje | Občni zbor podružnice Narodne stro-v to zadevo vmešavati, pravico pa imam kovne zveze v Mariboru bo v nedeljo Opozoriti merodajne, da včasih na proti dne 27. januarja 1935 ob 10. uri dopol-domu se pomikajoče pogledajo in pre-! dne v mali dvorani Narodnega doma. iščejo koše, košare, ročne in vprežne Občnemu zboru prisostvovati bodo imeli
mlekarske vozičke, če niso mije.
njih po-
pravico le člani, ki so plačali članarino do vštevši novembra 1934. Podčrtava
Bolne žene dosežejo z uporabo narav-, mo, da izjemi ne bo! ne »Franz Josefove« grenčice neovirano j Občni zbor »Peruna« matice. Klub ko-
lahko iztrebljenje črevesja, kar često lesarjev in motociklistov »Perun« v Ma-učinkuje izredno dobrodejno na obolele ‘ riboru bo imel v nedeljo 27. t ni. ob 9. organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig 1 uri dopoldne v restavraciji Narodnega za ženske bolezni pišejo, da so ugodno 1 doma 15. redni letni občni zbor, ki se ga učinkovanje »Franz Josefove« vode ugo naj udeleži članstvo v čim večjem Ste'
Da oživite kri, pijte nekaj dir zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Novo rodbinsko ime. Banska uprava je dovolila Jožefu T^polčniku, pristojnemu v Šmartno na ^ohorju, spremembo rodbinskega imena Topolčnik v Tepej.
Iz sodniške in sodno pisarniške službe. 7 okrajnega sodišča v Prevaljah je premeščen na okrajno sodišče v Litijo sodnik Janko Karlovšek. K okrajnemu sodi-
šču v Kranjski gori ju premeščena uradniška pripravnica Iva Železnikova iz Ptu ja. Z okrajnega sodišču v Kranjski gori pa je premeščena k okrajnemu sodišču v Ptuju pisarniška uradnica Angela Obra nova.
Lepa gesta. Mariborski rotary-klub je ob priliki smrti svojega člana g. Niči-fora Piliakoviča naklonil siromakom pravoslavne cerkvene občine v Mariboru znesek 500 Din.
Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre pri Zbornici za TOl v Ljubljani, ki bi se morali vršiti v mesecu januarju t. I., se bodo vršili, kakor sledi:	pismeni	del izpitov v
dneh 18. in 19. februarja t. 1. Kandidati pa 13. februarja, oziroma na dan, ki ga bo komisija naznanila kandidatom. Izph o obči izobrazbi in znanju se bo vršil v dneh 18. in 19. iebrgarja t. 1. Kandidati bodo o točnem datumu izpitov in o pripustitvi k izpitu obveščeni še s posebno odločbo.
Pekovski mojstri so zborovali. Včeraj popoldne je imelo mariborsko Združenje pekovskih mojstrov redni letni občni zbor. Jz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da so se pekovski mojstri hudo borili za svoje interese in da jim je delala precej preglavic odprava nočnega dela v pekarnah. Tudi je združenje posvečalo veliko pozornost cenam kvasa ter si prizadevalo, da bi ga dobivali mojstri po znižani ceni.
Zahteve naših učiteljev in železničarjev. Te dni je sprejel naš finančni mini-! ster predstavnike učiteljske stanovske 'organizacije, ki so ga točno informirali o vseli svojih stanovskih zadevah. V posebni resoluciji, ki so mu jo predložili, so zahtevali ukinitev odredbe S 30. finančnega zakona ter zopetno uveljavljanje § 29 in 84, zakona o osnovnih šolah, po katerih so imeli učitelji in učiteljice pravico do stanarine. Pri prometnem ministru so bili sprejeti te dni tudi predstavniki centralne uprave Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev in ga seznanili z nameni in cilji svoje organizacije. Poudarili so, da je v njihovi stanovski organizaciji organiziranih nad 40 tisoč železničarjev vseh položajev, od navadnega ročnega delavca pa do pomočnika prometnega ministra. Izročili so prometnemu ministru 11 resolucij, v katerih izražajo svoje zahteve za zboljšanje stanu in za zboljšanje interesov službe. Kakor zastopnikom učiteljstva, tako tudi zastopnikom železničarjev sta oba ministra izjavila, da bosta posvetila predloženim zahtevam in željam vso pozornost.
Pomije, nato mleko. Beremo v našem časopisju, kako naša tržna oblast skrbi u. pr za mleko, da je polnovredno, čisto
tovili z lastnimi preiskovanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljudska univerza v Mariboru. V petek
vilu.
V nedeljo 27. t. m. prva krmarska vožnja SPD. Zbirališče v soboto zvečer na Klopnem vrhu. Cilj Mislinje. Vodja g
Nezgode. V Slovenski Bistrici je padci s kolesa 22-letni čevljarski pomočnik
25. januarja ob 20.15 nadaljuje hi konča Koren. Dober sneg. izredno zanimivo filozofično predavanje »Poti od materializma k idealizmu« g. univ. prof. dr. France Veber iz Ljubija- j France Pliberšek in si zlomil desno ro-ne. Prvo predavanje je našlo najlepši ko. V Radizelu je 45-Ietnega posestnika odziv našega občinstva, ki je sledilo z ' Štefana Vilharja ugriznila zelo nevarno napeto pozornostjo predavateljevemu glo 1 v desno roko svinja. Pri sekanju drv se bokeamu in plstičnemu podajanju snovi.1 je ua Tržaški cesti hudo vsekala v levo Na drugem predavanju bo označil svo- j roko 49-letna postrežnica Pavla Jarče-je kritično gledanje na materializem in j va. V Čreti je pade! na ledu 15-letnl kiju očrtal bistvo modernega, kritičnega ide- j čavničarski vajenec in si zlomil levo realizma. Predavanje je v največji meri! ko v zapestju. Desno nogo pri padcu si poučno za slehernega, ki hoče globlje I je zlomila 10-letna na Pobrežju stanujo-razumeti pojave našega časa. V ponede-; ča posestniška hčerka Krnica Šlamber-ijek 28. januarja predava o svetovni raz gerjeva. Vsi ponesrečenci so morali is-stavi v Chicagu g. prof dr. Breznik iz j kati zdravniške pomoči v bolnišnici. Tja Ljubljane. Prednaznanilo: Dne 1. febr. j so pripeljali tudi 40-letnega delavca Ru-1935 bo velik literarni večer, ki ga pri- ; dolfa Lubca iz Čagone, ki sta ga predsi-redijo naši odlični pisatelji gg. Koblar, j nočnim napadla neka kmečka fanta in ga dr. A. Gradnik, Miško Kranjec, Pavel nevarno poškodovala na glavi.
Gplia, dr. M. Kraigher in Fran Albrecht. Policijska kronika. Na policiji se j® Ljudska univerza v Studencih. Drevi zglasil davi gostilničar Jurij Vernik * bo predaval g. Ivan Robnik o odnosih ! Tržaške ceste in prijavil, da so mu pračloveka do življenja. V petek pa bosta teklo noč neznani storilci ukradli 2 na-nadaljevala pravni tečaj dr. Rosina in mizna, 280 Din vredna prta. Pekovskem« učitelj Vrane d testamentih in podedo- pomočniku Viljemu Španerju pa je po1 vanju.
K?uo Union. Danes »Csibi«, Frančiška Gaal. Sobota senzacionalni film »Celju-skinci«.
Proslava svetega Save se bo vršiTa tudi letos na dan njegove smrti, dne 27. januarja v unionski dvorani ob 20. uri (8. uri zvečer). Posebno svečana pa bo letos, ko je minilo 700 let, odkar je ve
skušal sinoči neznan tat sneti s koles« elektrodinamično svetiljko, pa se mu namera ni posrečila. Zglasila se je nadalj« danes dopoldne ua policiji r.eka mlajša ženska in potožila svoje razmere ter za1 prosila policijo za pomoč. Že pred leti s® je seznanila z nekim primorcem, s katerim sta precej časa skupno živela. Porodila je med tem tudi otroka. Pred krat' liki prosvetitelj izdihnil svojo veliko in , kini pa se je vrnila iz Francije sestra
njenega izvoljenca in z njo je prišel < hišo prepir in razdor. Pred dnevi jo i« sestra kratkomalo z otrokom vred napodila od hiše in ji tudi noče izročiti njenega pohištva. Ker ji na policiji niso mogli r°' rnagati, so ji svetovali naj javi zadevo sodišču. Aretirani pa so bdi neki Henrik L. zaradi pretepa in lahke telesne p0' škodbe, Peter R., ker je osuntijen p°' žiga, nadalje berača Alojzij F. in Fride' rik U. ter Emilija Z. zaradi prepovedanega povratka. Med drugimi sta bi’a pri' javljena policiji zarad’ grdega obnašanj« Avgust in Friderika K.
Vremensko poročilo mariborsko met«*; orološko postaje. Davi ob 7. uri je kaz« toplomer 2 stopinji C pod ničlo; minimal' na temperatura je znašala 7.2 stopinji *-pod ničlo; barometer je kazal pri 10-3 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 74j: relativna vlaga 100; vreme je oblačno h* tiho; vremenska napoved napovedni^ poslabšanje vremena m padec tempelj' ture.
blago dušo. Na tem koncertnem večeru bodo sodelovali naši najboljši in priznani umetniki, katerih imena smo že včeraj omenili na tem mestu. Danes pa podamo tu še spored te elitne prireditve: 1. a) St. Mokranjac: Tri junaka, b) Jak. Gotovac: Naišo Erbez. Poje operni baritonist Fran Neralič, pri klavirju je prof. Vasilij Mirk. 2. Serg. Rahmaninov Ele-gijski trio: I. Moderato, II. Andamte, III. Aliegro risoluto. Svira trio Braudlove, in sicer gosli Fanika Brandlova, čelo Vali Gara, klavir Magda Rusijeva. Sledi odinor. Po odmoru kot 3. točka: a) Vatr. Lisinski: Oče naš, b) V. Šonc: Zvonček (narodna), c) V. Mirk: Katrica, d) St. Mokranjac: Mirjana, e) J. Ravnik: Kam si šla, mladost ti moja? Poje komorni moški zbor s solisti B. Sancinom, A. Živkom, A. Faganelom in F. Neraličem pod vodstvom prof. V. Mirka. 4. a) A. Gre-čaninov: Oče naš (alt solo Lida Vedra-lova), b) V. Mirk: Domovini, c) Himna sv. Savi. Poje mešani zbor Glasbene Matice Maribor pod vodstvom M. Kozine. Ta izbrani spored zagotavlja cenjenemu
ga večera, ki bo gotovo višek vseh 'e tošnjih prireditev.
‘oS^srss t jaap" i
■a ki brv trotovo višek vseh le-	****$?	|
V Mariboru, dne 24. I. 193E.
Mariborski »V e č e r n i k« Julrs
jrassassEjass!*;
Stran a,
K3BESS*faKSSiSSSW«l
Tezenske zadeve in favna dela
OE GOVOR NEZNANEMU DOPISNIKU.
V š;ev. 14 »Večernika« z dne 17. tm. je bil ped naslovom »Tezenske zadeve in iavne želje« prinbčen članek, v katerem se je neznani dopisnik obregnil ob krizo, občinske ceste, cestno razsvetljavo, razširitev cest in končno zapisal zelo taktno: E:>g nam daj 3rečo, vrag naj vzame krizo, in občinski odbor naj blagohotno upošteva gornje zadeve, pa bomo vsem iz srci hvaležni1!
Da ne ho nepotrebnega razburjenja zlasti med občinskimi odborniki in našimi prijatelji, izjavljam podpisani, da nisem pisec ocenjenega članka in nisem z njim v not "ni zvezi. Ob er.em prosim cejeno uredništvo »Vecernika«, da mojo *zia--o p-?;rdi. (Kar storimo z veseljem. Op. ur.)
Dopifiiiku omenjenaga članka 'pa sporočam sledeče: Naš župan Matija Volk, kako? obč. odborniki so se doslej vedno Potradili, da ■ so ugodili splošnim potre-ha:n tezenskih prebivalcev — v kolikor so pač dovoljevala sredstva, ki so na raz
polago po občinskem proračunu — ali z ( besedo dopisnika — kriza, katero naj' vzame vrag, kakor želi dopisnik popol- j noma pravilno, ker bi na ia način bili ua najenostavnejši način rešeni vsi gospodarski problemi.
Glede razširitve ceste med železnico in »ono« gostilno pa odgovarjam dopisniku, da je prišel s tem predlogom kakor tudi z drugimi, mnogo prepozno. Naj mu osvežim spomin v toliko, da se imenuje »ona« gostilna Feličeva in nič 4.H1* gače, kajti prav tako se je imenovala že takrat, ko je stala na vrtu še vabeča vrtna lopa. Ko bo dopisnik zopet reševal tezenske zadeve iti javne želje v »Večer-niku«, pa ga prosim v imenu občinskih odbornikov, da se podpiše s polnim imenom. Občinski odbor je zavzet za vsak dober novi predlog, ki je v splošno korist in dokler je kriza — izvedljiv in je vsakemu občanu, ki se čuti poklicanega reševati občinske zadeve in javne želje
iz srca hvaležen.
Franjo Luk nar.
Darovi za spomenik kralja Aleksandra v Mariboru
Odbor za počastitev spomina blago pogojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru objavlja, da je prejel do danes sledeče prispevke: Kot Odborniki so prispevali sledeči gg.: dr. Upold Franjo, predsednik mestne občine Din i.000; Pinter Ferdo, veletrgovec in predsednik združenja trgovcev Din 1000; ?olk Matija, predsednik občine Pobrežje Pri Mariboru, zbirka Din 2.355; Juvančič Olga, ipraviteljica dekl. osn. šole II. zbirka. Din 1.000; Detela Stanko, ravnatelj Mariborske tiskarne, zbirke prvi obrok Din 1000;
Od posameznikov so darovali po Din t.000: Ašič Ivan, notar, Maribor; po Din 500:. Kulturno društvo »Triglav« v Mariboru in Vaclav Vošinek, trgovec z usnjem v Mariboru; po Din 100: dr. Miihleisen Lothar, odvetnik, Maribor: Novak Albin, trgovec, Maribor; Božiček Franc, trgovec hi gostilničar, Maribor; Hlade Ludvik, trgovina z lesom, Marenberg; dr. Rudolf Ivan, Konjice.
Kot prvi obrok so prispevale sledeče osnovne šole: šola v Slivnici- pri,. Mariboru Din 87.50; prva deška osn. šola v Mariboru Din 100; drž. realna gimnazija i c razred v Mariboru Din 100; II. dekl. osnovna šola, Maribor Din 110. Po Din 50: SPD podružnica Boč; Hotel »Ozom«, logaška Slatina; Rečnik A., Maribor; f*latzer A., Maribor; Vidmar Slavko, Maribor; Žmavc Josip, Ljutomer; po Din 30: ^ovak Franc, Maribor; po Din 25: Trpin Ivan, Maribor; po Din 20: dr. Mrgole M., Ptuj; dr. Štuhec Bela, Ptuj; Kramberger Franc, Sv. Lovrenc na Pohorju; Bregar *—w—
Ferdo Karis:
Spomini S* narodnega in sokolskega žMienja
Ostali smo še v kavarni dolgo v noč h svojimi gostitelji. Prenočišča smo imeli Po šolah in v neki novo zgrajeni vojašni-ci> ki pa je bila precej oddaljena. gospod z družino, s katerim sem sedel Uri mizi, me je prijazno povabil na svoj dom 'n mi dal streho čez noč. Na mojo Prošnjo so me zjutraj *očno ob šestih ^budili in me pogostili z zajutrkom hi ^ruigimi dobrotami. Ko sem se natančne-# ozrl naokrog, sem spoznal, da sem v knežji hiši, kar sem moral soditi po dragocenem pohištvu in po vsem kar je bilo v sobi. Prav ko sem bil pripravljen za ^hod, pa je ponovno stopila v mojo: o-bo lepa so' rica in mi za na pot izročila v svilen papir zavilo buitelko. Vprašal setn sobarico, kdo so dobri ljudje, ki so nie vzeli tako ljubeznivo pod streho, in Povedala mi je, da sem v palači barona sicer sem pa ime že pozabil. Poskusi sem ji stisniti za napitnino en goldi-ki ga Je pa odločno odklonila, rekoč, ji je strogo prepovedano jemati na-|5'hiino, zlasti pa od ljubljanskih Soko-’°v. Ponudil sem vrli Hrva!ici roko, pri odhodu pa sem ji razposajeno pritisad
Ivan, Maribor; »Frohsinn«, delavsko pev sko društvo, Maribor; po Din 10: dr. De-reani M., Celje; Vaukan Franc, Prevalje; dr. Poznik Aleksander, Ptuj; Jutras Jo-sipina, Maribor; Smeh Josip, Mestinje; Konstanjšek Janko, Sv. Martin pri Vur-bergu.
Potom »Banovinske hranilnice« v Mariboru, je odbor prejel Din 250 od Združenja špediterjev, Maribor, namesto venca na krsto Ničiforja Phijakoviča in od narodno zavedne gasilne čete, Sv. Miklavž na Dravskem polju Din 212.
Dalje so prispevala še sledeča društva: Strelska družina Tezno pri Mariboru, zbirka 1.377 Din, gasilska četa Sv. Marjeta niže Ptuja Din 28 ter prosvetno društvo »Slomšek«, Studenice pri Poljčanah Din 15.
Od predsedništva okrožnega sodišča v Mariboru je odbor prejel obvestilo, da so sodniki, sodniški pripravniki, pisarniški uslužbenci okrožnega sodišča, državnega tožilstva, okrajnega sodišča in jetnišnice nabrali znesek Din 10.450, katerega so se zavedali odplačevati v mesečnih obrokih.
G. Klemenčič Anton, upravnik pošte, Maribor II., je med svojimi podrejenimi uradniki, uslužbenci in, zvaničniki nabral 5.500 Din, katerega bodo ii narodnoza-vedni uslužbenci istotako odplačevali v mesečnih obrokih.
Prav tako je odbor prejel obvestilo od šefa kurilnico v Mariboru, Koroški kolodvor, da je osebje te kurilnice z ekspoziturami nabralo za spomenik znesek Din 19.794.
Zgodovinska črtica o zakoniii zaščiti poljedelstvu koristnih ptic
Na poziv ministrstva za gozdove in rudike, da je takoj ukreniti vse potrebno v zaščito koristnih ptic, je kraljevska banska uprava dravske banovine naročila z razpisom z dne 15. decembra 1934 — III. No. 9083/2 sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom, naj postopajo v smislu še oeljavnega predmetnega zakona za bivšo Šajersko z dne 26. julija 1909, deželnega zakonika št. 58, naj v to svrho izdajo potrebne ukrepe in o tem poročajo.
Navedeni deželni zakon temelji na sporazumu, ki ga je v varstvo poljedelstvu koristnih ptic dne 19. sušca 1902 v Parizu podpisalo dvanajst srednje-evrop-sldh držav, in sicer: Avstro-Ogrska, Begi ju. Francija, Grčija, Lichensteinska, Luxemburška, Monako, Nemčija, Portugalska, Španska, Švedska in Švica.
Že precejšno vrsto let — tako piše leta 1912. profesor dr. K. Hennike v svoji j knjgi z naslovom »Priporočila knjiga o zaščiti ptic« — se vrši v šolah Združenih držav Severne Amerike »ptičji dan«. Prvi tak dan so tam praznovali 4. maj-nifoi 1892. leta. Ta naredba je bila kaj kmalu uzakonjena z določbo, da se mora vsaj enkrat na teden posvetiti 20 minut ptičjeslovju.
V državi Newada je celo običajno, da učitelj v šoli dvakrat na leto čita in tolmači zakonite določbe o zaščiti ptic, svoje plače pa ne dobi dotlej, da je to svojo dolžnost izvršil.
Po tem vzorcu so uvedli v sosedni Madžarski »Dan drevja in ptic«, in sicer že leta 19C6. z naredbo ministra, za prosveto, grofa Aponija.
Najbrž je imel to dejstvo pred očmi sestavljalec osnutka za navedeni zakon z dne 26. julija 1909, dež. zak., št. 58. Člen 9-tega zakona se namreč glasi ta-ko-le:
»Politično oblastvo prve stopinje mora skrbeti, da se razglasi ta zakon na primeren način vsako leto meseca septembra v občinah v okraju šol.«
Ker pa se tu zakon izza preobrata ni več razglašal, bi bilo vsekakor umestno poskrbeti za to, da se čimpreje natančno določi dan za njegovo razglasitev in splošno objasnitev v vseh šolah brez izjeme in v vseh občinah.
Franc Pirnat, vet. nadsv. v p.
Krčevina
»Utopljenca« na krčevinskem odru.
Premajhna je bila »dvorana«v krčevinski šoli, da bi mogli v njo vsi, ki so želeli videti na odru Nestroyjeva »Utopljenca«. Bila je to enajsta predstava v tekočem poslovnem letu. Morda smo Šli vsi, ki smo se za nekaj uric odrekli užitku v zasneženi naravi, k tej predstavi z nemalo skep so, saj je »Utopljenca« predvajalo že narodno gledališče v Ljublajni. Da pride-
jo za Ljubljano najprej Krčevinci, se nam je zdelo vseeno precej riskantno. Ta naša domneva pa se je izkazala kot po-grešena. Odhajali smo od predstave presenečeni in ni nam bilo žal uric, ki smo j ih prebili v prijetnem razpoloženju. Režiser in igralci so svojo nalogo rešili častno, čemur je dalo izraza prisotno številno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Režijo je vodil g. dr. A. Sentočnik, ki je sploh spiritus movens krčevinskega odra. Kot režiserju se mu mora priznati velika iznajdljivost v oblikovanju različnih domislekov. Ta lastnost je pač velevažna za režiserja nepoklicnih igralcev, ki se morajo pri izražanju svojih čustev opirati na zelo skromne zunanje pripomočke. — Po dovršeni izdelanosti svojih vlog so stali v ospredju in nam ustvarili odločno igro nosilci glavnih vlog:	gg.	dr.	Sen-
točnik, Hvalec in Tovornik ter gčna. Goriškova. Dr. Sentočnik je odigral svojega »bonvivana« precizno in dosledno. Hvalec je podal svojega Bučo na način, ki je lasten samo njemu. Tovornik je velik talent za komika in je že samo s svojim pojavom na odru vzbujal salve smeha. Ne verjamem, da bi ga kdo prekašal v njegovem Smoli. Kmetsko dekle Katica gčne. Gorinškove je bila zelo prikupna in srčkana ter od začetka do konca doživeta. Za temi ni mnogo zaostajal notar g. Vrenka. Čeprav epizodna vloga, nam je vendar pokazal g. Vrenko, da se da tudi iz takih vlog narediti mnogo. — Odlikovala se je tudi gdč. Perničeva s svojo vdovo Vodenico, ki nam je v tej vlogi razodela, da se razvija v igralko karakternih vlog.
Gg. Veber, Zorč in Mesesnel so Štefanove prijatelje podali dobro, zlasti se je med njimi odlikoval g. Mesesnel, od ostalih dveh pa bi si želel tnalo več temperamenta. — Prvi hlapec, ki ga je kreiral g. Kokol, je s svojini slovenjegoriškim dialektom zelo ugajal. — Gdč. Filipčičeva (služkinja), g. Beranič (strežnik)in gosp. Purgaj (sluga) so postavili na oder posre čene figure. Vrlini igralcem smo za prijetni popoldan hvaležni. »Utopljenca« sta se 13. jan. vprizorila v društvene namene krčevinskega in košaškega Rdeč. križa, čisti dohodek se je porabil za nakup čevljev in obleke ubogim šolarčkom; zato hvala igralcem in vsem posetnikom! J. S.
Lokavec pri 6. Ciimreku
Občni zbor CMD. V nedeljo, dne 21). januarja t. 1. je imela v Lokavcu svoj red ni občni zbor podružnica sv. Cirila in Metoda. Zbralo se je do 50 članov, kar je za naš obmejni Lokavec vsekakor lepo število. Poročila društvenih funkcionarjev za preteklo leto so bila soglasno odobrena. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika šolski upravitelj g. T. Ferlinc. Določil se je program dela za tekoče leto in se na novo ustanovil dramski in tamburaški odsek. Mi mejaši gLdamo z zadoščenjem na delo podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Lokavcu.
i ■ iiiiiiwi»wiiiiiii i •"Tilni
poljub, rekoč, to imaš od ljubljanskega Sokola. Navihana dek'e pa mi je poljub takoj vrnila in pristavila, da ne velja meni, marveč ljubljanskemu Sokolu. Kdo bi nam zameril? Bili smo fantje Sokoli od fare.
Bilo je 1. 1880. ali leto pozneje, ko se je začelo misliti na gradnjo Narodnega doma. Stalni gostje naše mize v gostilni »Pri avstrijskem cesarju« smo začeli ugibati, na kakšen način bi se dala gmotno podpirati ta ideja. Vsa naša ugibanja so se izjalovila, dokler ni predlaga’ profesor Jaka Hafner, da pričnemo nabirati prispevke ter imenujemo to družbo »Nabiralnik za Narodni dom«. Štirje navzoči smo pa predlagali, naj se imenuje »Jakobova krajcarska družba« s predsednikom Hafnerjem ter tajnikom in blagajnikom. Sklenili smo, da je najmanjša podpora vsak dan 1 krajcer. t. j. 30 krajcarjev na mesec. Ker je to bilo že pozno v noč, ie stala za nami plačilna natakarica lepa Metka in se oglasila, da tudi ona rada pri stopi k družbi s prispevkom 5 gld. na mesec, ki jih je za tisti mesec postavila takoj na mizo. Ta družba se je dobro držala, samo da je bila pozneje, ko meno ni več bilo v Ljubljani- prevedena v »Krajcarsko dražbo«.
V tem času, in sicer 6. januarja 1.188!.. sem dobil ukaz od poštne direkcije, da se takoj podam v Castelmuschio, kjer je
poštar Pavičič umrl in kjer bom moral ostati 4 do 6 mesecev, da izvežbam pripravnika za poštarja.
V O m i š I j u.
(»Castelmuschio«).
V tem kraju sem prebil 4 tužne mesece. Nisem imel ne dobrega stanovanja ne dobre hrane, pač pa sem imel okrog sebe pošten narodni živelj. Služba je bila tako malenkostna, da sem skoro ves dan prebil v družbi starih preizkušenih mornarjev, ki so se borili do 30 let z morskimi valovi po vsem svetu. Užival sem ob pripovedovanju o njihovem življenju.
Mesto poštarja je bilo takoj razpisano; najboljši prosilec je bil Emanuel Brech-ler, ki se mi je predstavil tako:
»Dobri dan, gospodin inšpektor, rekli su mi ljudi, da neka molim za poštu, ali Ča bi vi rekli gospod inšpektor?«
Odgovoril sem mu, da nisem inšpektor. naj me kliče z mojim imenom.
»Dobro, gospod inšpektor!«
2e zopet . . .
»Vi ste Čeh?«
»Ale kako vi to znate, gospod inšp . •.«
»Bravo, bo že šlo. Kako ste prišli sem?«
»Bil sem finančni preglednik in sem se oženil s meštrico (učiteljico).«
Ko mi je še odgovoril, da zna nemški
v govora in pisavi, sem mu narekoval prošnjo na poštno direkcijo v Trstu, k? jo je pravilno napisal. Zagotovil sem mu, da bo to mesto kot najsposobnejši prosilec gotovo dobil, pa tudi zato, ker je bil tudi naš direktor v Trstu gospod Hertaus čeli. In prav tako se je zgodilo. Učiti Brechlerja, mi je bilo veliko veselje, ker je bil nadarjen iii zelo marljiv, da je napravil izpit z odliko.
Po njegovi smrti je dobil službo njegov sin Dinko, ki je prakticiral 1892. leta pri meni v Divači. Dobra in vzorna je bila Brechlerjeva družina. Dinko je že upokojen in živi nekje v Dalmaciji, in še celo »majka meštrica« Marija še živi, baje v zelo visoki starosti. Drugi otroci so razkropljei in nobenega ni več v Omišlju.
Spominjam se še na družino Lesica, kjer sem stanoval; na gluhonemega nadarjenega mladeniča, s katerim sva se dobro razumela; na občinskega tajnika, ki je uporabljal vedno'nekaj latinskih izrazov, kakor: »Sursum corda! Resurre-xid sicudixit«, i. dr., ki se jih je naučil od tamošnjih dijakov-klerikov. Dalje se še spominjam na nadučitelja Jederlinšča, na najkrasnejše dekle, črnooko in črnolaso sestro popa Jera, na družino Tura-to, Kumbatovič, Baffo in Albaneže.
* (Se bo nadaljevalo.)
Stran A.
Mariborski »V e 5 e r n I k« Jutra.
7 Mari b oru
Uit. y ...______
ci:;e 24. i. 1935.
Hans Sassmann:
Vsakdanje malenkosti
Moja žena nosi čeveljčke štev. 34 (ne pretiravam!) in jih potrebuje nov par. Obrnila se je do mene:
»Prosim, daj mi denarja, potrebujem nove čevlje.«
»Rad. Ali ti jih naj kupim? Številka 34, kaj ne?«
»Ne! Šest in trideset hočem. Kaj pa mislil! Si jih bom že sama preskrbela.«
»Kakor hočeš, ljubica. Dam ti potrebno vsoto.«
Po dveh tednih opazim, da nosi moja žena še vedno stare čevlje. Vprašam:
»Ali nisi kupila novih čevljev, dragica?«
»Seveda sem jih, kaj pa drugega.«
»No, in zakaj jih ne nosiš?«
Očitajoč pogled me zadene: »Ker so ini preveliki; imajo številko 35.«
»Saj imaš vendar številko 34, otrok tnoj.«
»Seveda, ali pa morda dvomiš, da imam tako majhno nogo?«
»Prav nič. Samo tega ne razumem, kako si prišla do številke 35.«
j-Štiri in trideset ni bilo po vsem svetu, vzeti sem morala 35.«
»In sedaj jih ne nosiš,« sem vprašal trdovratno, da bi razvozljal vozel.
»Saj sem ti vendar rekla, da so preveliki,« je odvrnila ljubeznivo moja žena.
»No, da. Po»'ej mi torej, zakaj si kupila j re, ker stoji tam ducat gosk, ki se frm-čevlje številko trideset in pet. če jih ne j rajo — in temen pogled zadene mene. moreš nositi?« sem jo vprašal.	Molče pokažem na petorico prostih zr-
Očitajoč pogled me je ošinil, čutil sem, ca*- Moja žena se friziira. Zasedeva svoj da je potrpežljivost moje žene pri kra- Prostor. Oglasi se. kakor da so zavzdih-ju in senn si vtaknil odgovor za klobuk: ui!e vse sfere in jezno me pogleda moja
•Ker sem jih vendar potrebovala. Kakšna vprašanja pa so to?«
*
Voziva se z ženo s cestno železnico v opero. Voz je prenapolnjen.
»Strašno!« je vzkliknila poieg mene. »Zakaj je voz tako poln?«
»Ljudje se pač odpravljajo v gledališče, ljubica.«
»In to, če se jaz odpravim v opero.«
Srdit pogled me je zadel.
Pri operi izstopiva. Med tem je pričelo deževati.
»T u vidiš, kako dežuje. In jaz sem brez dežnika. Zakaj mi nisi rekel, naj vza-mem dežnik s seboj?«
»Saj je bilo vendar jasno vreme it: nisem mogel vedeti, da bo deževalo.«
»Vedno imaš kakšen izgovor pri roki.;
In ogorčen pogled me zadene drugič.
V garderobi se drenjajo ljudje. Stojim z ženskim kožuhom in zimsko suknjo v roki z dvema snežkama, klobukom in torbico v levi roki ter čakam. Moja žena se ogleduje po prostoru.
»Kje je tu zrcalo?«
Šest zrcal je v garderobi. Pred enimi
zena:
»Sedež ob stebru!«
»Tega je kriv zgraditelj te hiše, otrok moj. Mimo tega sedim jaz tu.«
Moja žena je sedela samo ob sebi umevno na prostoru brez stebra. Kmalu potem se je prikazala meter osemdeset centimetrov visoka dama in zasedla prostor pred mojo ženo. Uničujoče me i§ pogledala. Poleg mene šepetanje, kakor šepetanje gorskega potočka.
»No, torei, takšne sedeže preskrbuješ ti.«
Zašepečem ji z največjo toplino v odgovor:
»Saj vendar nisem mogel slutiti, da bo vendar prav ta dama zasedla prostor pred teboj, otrok. Prav tako bi se lahko zgodilo, da bi bilo kakšno gazelno vitko dekle, ali pa kakšen pritlikavec — res je samo primer.«
Dvoje velikih ženskih oči me pogleda in meni:
»Saj te poznam, moj dragi.«
Molčim. »Figaro« je pri kraju. Čakava na cestno železnico.
»X je bil skoraj napačno nastavil. Ta-
stojj nekoliko mladih deklet. Tja ne mo- 1 ko sem se veselila »Figara.«
Uničujoč pogled zadene ment.
»In če bi bil napačno nastavil, :.li ® bil morda jaz kriv,« sem zatulil.
»Ne kriči vendar tako! Kakšno vedenje pa je to?«
»Odklanjam energično, da bi bil jaz od govoren za vse, kar se dogaja v ko2-mosu.«
»Tako se ne vede noben mož,« zai šepeče odločno in trdo poleg meni »Saj ti bom pa vendar še lahko de:: lat da bi bil X skoraj napačno nastavil?1
»Pa ne s takšnim tonom, pa ne s takšnimi pogledi.«
»Ni moja krivda, da sem slabe voli* To bi mora! skrbeti mož.«
»Da bi bil električni voz prazen, da ^ ne deževalo, da bi vzela dežnik s se' boj, da bi podrli stebre pri operi, da ^ si samo kakšna silfida kupovala sedež pred teboj in da bi X skoraj napačno n® nastavil? ??«
»Pomiri se, ne bom se pritoževala 0 ničem er več!«
Njen molk je otrdel v debelo leden1’ plast. Stojiva pred hišnimi vrati,
»In na vratarko je treba tudi čakati! To je bil spet prav lep večer!«
Poleg mene zveni tiho, jasno, kakof drobenje majhnih korakov na čeveljčki z visokimi petami po debeli ledeni plasti. Glava se mi je sklonila globoko. Globoko pod težo moje odgovornosti.
KomanLena ljubezen Aristida
Brianda
SKRIVNOSTNA ZGODBA, KI JE PRIŠLA V JAVNOST ŠELE PO BRIANDO-
VI SMRTI.
Dolga desetletja ni nihče videl veli-1 službeno večkrat v stik s svojim očetom kega francoskega državnika Aristida : in dasi mu je bil zelo podoben, se ven-
, dar nikomur niti sanjalo ni, da sta oče in
Brianda v intimnem razgovoru z ženskami. Izgledalo je, ko da bi se jih bal. Razen peščice ljudi pa sploh nihče ni vedel, da ima Briand sina, pa še tisti, ki so to vedeli, so skrbno hranili to skriv nost.
Ko je pokojni Aristide Briand dovršil vseučiliške študije, se je vrnil \% Pariza v svojo rodno Bretagno, kjer se je *a!jubil v neko j>rekrasno mlado ženo, s katero je tudi pobegnil v prestolnico, kjer mu je rodila sina. Briand bi se bil z materjo svojega sina po njeni ločitvi tudi poročil, da njen mož ni vložil proti njemu tožbe in ga skupaj s pobeglo ženo spravil pred sodišče v Saint Lazaire. Sodišče je oba obsodilo, toda prizivno sodišče je sodbo razveljavilo.
Toda škandal, ki ga je povzročila ta afera, je mlado žensko docela odtujil od Brianda. Z otrokom je odšla v Borde-aux, kjer je odprla malo trgovino, od katere je preživljala sebe in sina. Briand se je ji skušal večkrat približati, zlasti bi pa bil rad videl svojega sina, toda vsa njegova zadevna prizadevanja so ostala brez vsakega uspeha. Ženska je ostala trma: a in nepristopna. Tako je Briand vide’ svojega sina šele tedaj, ko je prišel že na univerzo v Pariz. Ko je izvedel, da je sin v Parizu, ga je poiskal. Sin pa očeta ni odbil, kakor mati, saj je bil Briand takrat že znamenita osebnost. Oče je naravnost očaral svojega sina. Briand mu je ponudil tudi denarno pomoč, katere pa sin ni maral sprejeti. Mati mu je namreč to odločno prepovedala; naposled se je pa sin le vdal in jemaj od očeta na skrivaj manjše darove, posebno v obliki plačevanja nekaterih računov.
Mati Briandovega sina je umrla nekaj časa pred svetovno vojno, a sin ji je moral še na smrtni postelji obljubiti, da ne bo od očeta ničesar vzel. Sin Marius se je tega tudi držal, dasi je bil z očetom v najboljših odnošajih. Briand se je med tem vzpenjal vedno više, Marius je pa postajal mož. Posvetil se je uradniškemu poklicu in pokazal izredne sposobnosti. Ko je postal Briand za časa svetovna vojne ministrski predsednik, je ponudil svojemu sinu celo mesto načelnika kabineta. Marius je to ponudbo odklonil na eni strani iz takta, na drugi pa zaradi materi dane obljube. Vendar je kma lu postal Sef nekega oddelka poljedelskega ministrstva. Tako je prišel tudi
sin.
Po Briandovi smrti so pa bili spet ti ljudje tisti, ki so odrekali Mariusu sorod stvo z velikim pokojnikom. Toda na podlagi neovrgljivih dokumentov se mu je zlahka posrečilo dokazati, da je res Briandov sin. Tako je za to skrivnost izvedela počasi vsa Francija in gre danes po časnikih vsega sveta.
Hitlerjevi osebni dohodki.
»Strassburger Neueste Nachrichten« priobčujejo zanimiv članek o osebnih do liodkih nemškega kancelarja Hitlerja. Hit ler dobiva iz državne blagajne ogromne zneske, ki daleč presegajo dohodke vseh dosedanjih kancelarjev. Cim je postal kance’ar, je r:&oj preskrbel, da se je splošno razglasilo, da kot kancelar ne prejema nobene plače, marveč da vse, kar mu gre, razdeli brezposelnim, vojnim invalidom in veteranom svoje stranke. Iz javno pravnih razlogov mora namreč Hitler k viti ra ti plačo 45.000 mark letno, pa ves ta znesek razdeli mod reveže. V resnici pa ta plača ni nič v primeri zdrn gimi Hitlerjevimi dohodki. Glavni vir njegovih dohodkov je in bo še dolgo nje gova knjiga »Mein Kampi«, ki }o mora imeti vsak Nemec.
Dohodki od avtorskih pravic tega dela znašajo več milijonov mark in zato je razumljivo, da lahko Hitler razdeli med reveže borih 45.000 mark kanceiarsks plače. Razen tega dobi Hitler za kance-la.rsko reprezentacijo 100.000 mark letno. Pa tudi to še ni vse. Odkar se je proglasil Hit'er za vodjo države, mu gre tudi vsa plača državnega predsednika, ki znaša letno 100.0C0 mark in 300.000 mark za reprezentacijo. Nedavno je Hitler odredil, naj mu izplačajo vse dohodke, kar mu jih gre iz naslova predsednika od Hindenburgove smrti. Hitler dobiva samo iz nas'ova svojih uradnih funkcij 545.000 mark letno.
odbora Rdečega križa ter predsednik Nansenove centrale za emigrante.
Strašen požar na morju.
V newyorško luko je prispel radiogram z angleške ladje »Wolvortha«, da je izbruhnil na odprtem morju požar in je zajel tudi vse rešilne čolne. Nesrečni ladji so takoj poslali na pomoč drur.ee ladja, vendar pa so rešili le del potnikov.
Sokolstvo
Občni zbor Sokolskega društva Selnica ob Dravi.
V nedeljo 20. januarja se je vršil redni 'etni občni zbor Sokolskega društva Selnica ob Dravi. Sokolsko društvo Selnica je eno onih društev, ki se vkljub težkim okolnostim prav lepo in uspešno razvija. Društvo je sicer po svoji ustanovitvi sila mlado, vendar se že kažejo >.i? vidijo sa-
Bnmnnnim
dovi sokolske vzgoje in dela. Občni zbolj je vzorno vodil delavni društveni staro sta br. Žunko, ki je bil ponovno izvoljerf za društvenega starosto. Iz poročil oti' bornikov bi bilo posebno omeniti, d* skrbi društvo poleg gojitve telovadbe za vsestransko prosvetno delo, ki je dosei glo v narodno-obrambnih predavanjih in izletih svoj višek. Društvo je med leton* priredilo pešizlete na Kaplo, k Sv. Križtl in k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pod vod stvom br. Kikela je obiskalo 200 Selnica nov Sv. Duh na Ostrem vrhu in tako do kazalo, kako pojmuje narodnoobrambno delo. Selniškemu učiteljstvu, ki je prido* bilo z novo učiteljico s. Leo Pečnikovo novo sokolsko delavko, gre pri uspehi* sok. društva posebna zasluga. Župni de legat br. prof. Degen je dal društvu no-vili smernic za novo poslovno leto ter izrekel priznanje za uspešno narodnoobrambno delo.
Razno
Službo dobi
VAJENCA
za brivsko obrt iščem. Salon
CENENE POROČNE PRSTANE.
kakor prstane s kamenčki in „ ,	~-.L'
vsakovrsten zlat naiot si lah-! D°ooslc. Maribor ko daste iz stare pokvarlene s*ca ul- 33 zlatnine moderno predelati.
Popravila hitro in ceneno.
Priporoča se cenjenemu občinstvu Avgust .iahn, zlatar in draguljar. Stolna ul. 2.
5400
V GRAJSKO KLET
je dospel vinski opolo, čez ulico liter Din 9.—. Dnevno ražnjiči in čevabčiči. 295
Prodam
Dijaška stavka.
V Helsinkih na Finskem so pričeli stav kati na univerzi vsi dijaki. Zahtevali so, da se vrše predavanja le v finskem jeziku, če.-ar pa jim vlada ni ugodila in so zato stopili vsi solidarno v stavko.
Smrt požrtvovalnega moža.
V Bernu je umrl v starosti 56 let Qe-orges Webner, ženevski univerzitetni profesor in predsednik mednarodnega
STROJ ZA BARVE
rabljen, stekiene table, voz, pleskarske pripreme poceni na prodaj. Maribor. Vetrinj-ska ul. 11.__________292
BRIVNICO
na zelo prometnem kraiu takoj prodam. Meljska cesta 1, Tempes.	290
Stanovanie
SPREJMEMO AKVIZITERJA
obiskovalca privatnih strank za Maribor. Prednost imajo oni, ki so takega in podobne' ga posla že vajeni, pred/sent manufakturisti. Ponudbe 'i® in pro-285
Magdaien- j upravo pod »Fiksum 297: vizija«.
MANSARDNO
STANOV4N JE
3 sob s kuhinjo se odda v centru mesta manjši, mirni družini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zmerna ce-na«.	289
ZA PISARNE.
zdravnika ali v slično svrho se odda v centru mesta. I. nadstropje, trisobno stanovanje z lastno predsobo, brez kuhinje, popolnoma renovi-rano, velikost 85 m*. Ponudbe na upravo lista »od Šifro »Center mesta«.	288
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru.
STANKO DETELA v Mariboru,
EcTir slovenski dnevnik na ozemlju bivše vrarhor-ske oblast« je i#Večern k“.
Ze to pri prosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito na!o?o poskrbeti za to. da bo mo el uspešro vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, a so „Vežernik“ izpopolni tudi svoje og ase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sednj žal pogrešamo ttatinc S ovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnkov zasebnikov itd. ki bi, ko kaj nrodniafo, ku-pujc"o ali iižejo, morali oglnSevrti v ,Ve-žernikovih" malih oglasih. „Vežernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
Zahvata.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o piebrtki iznubi naše nenadomestij ve, prei obre sopioge, matere, stare matere, tete m tašče, gospe
Manje Ferlan
kakor vsem darovalcem vencev n cvetia ter vsem, ki so blajjopokojnico v tako častnem štev lu sprem u na njeni zadnji poti, se tem pc,tom najsrčneje zahvaljujemo.
Maribor-Novi Sad, dne 23. januarja 1935.
Zalu'oči druž ni Ferlan 'n Lazič.
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
I